Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 41003-3/2008/3
Ljubljana, 31.07.2008



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

LJUBLJANA


Vlada Republike Slovenije je na 245. dopisni seji dne 31.07.2008 sprejela:

- Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2008 v obdobju januar - junij 2008,

ki vam ga pošiljamo na podlagi 63. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02).

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:

- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Alenka Bratušek, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.








Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA



PRILOGA: 1





VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE








POROČILO

O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA LETO 2008
V OBDOBJU JANUAR – JUNIJ 2008






Julij 2008


KAZALO


1. UVOD 1

2. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA RS ZA LETO 2008 2

2.1. Prihodki 2


2.2. Odhodki 10
3. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 32

3.1. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 32

3.2. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 32

3.3. Poroštva 33


4. RAČUN FINANCIRANJA 34

4.1. Zadolževanje za financiranje izvrševanja proračuna 34


4.2. Zadolževanje za upravljanje z dolgom 34

4.3. Odplačila dolga 34

5. OCENA REALIZACIJE DO KONCA LETA 2008 34

6. VKLJUČEVANJE NENAČRTOVANIH IZDATKOV V PRORAČUN V SKLADU

Z 7. ČLENOM ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE

SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009 34

7. VKLJUČEVANJE NENAČRTOVANIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V

PRORAČUN V SKLADU Z 9. ČLENOM ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV

REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009 34

8. PRENOS NEPORABLJENIH NAMENSKIH SREDSTEV IZ PRETEKLEGA

LETA 34

9. PRERAZPOREJANJE PRAVIC PORABE MED NAMENI 34

10. OBRAZLOŽITEV III. DELA PRORAČUNA – NAČRTA RAZVOJNIH

PROGRAMOV 34

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Realizacija izdatkov za plače po podskupinah kontov

Tabela 2: Realizacija izdatkov za plače po skupinah proračunskih uporabnikov

Tabela 3: Realizacija pravic porabe za blago in storitve po ekonomskem namenu

Tabela 4: Pregled odkupov obveznic v letu 2008

Tabela 5: Skupni učinki izvedenih avkcij

SEZNAM SLIK

Slika 1: Struktura realizacije proračunskih prihodkov v obdobju januar – junij 2008

Slika 2: Struktura porabe sredstev za izdatke za blago in storitve glede na ekonomski namen

Slika 3: Struktura porabe sredstev za subvencije glede na ekonomski namen

Slika 4: Struktura transferov posameznikom in gospodinjstvom glede na ekonomski namen

Slika 5: Struktura porabe sredstev za druge tekoče domače transfere glede na ekonomski namen

Slika 6: Struktura porabe sredstev za investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki glede na ekonomski namen

Slika 7: Struktura porabe sredstev za investicijske transfere proračunskim uporabnikom glede
Slika 8: Struktura plačil sredstev v proračun Evropske unije glede na ekonomski namen

Slika 9: Struktura projektov v NRP 2008-2011

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Poročilo o realizaciji proračuna Republike Slovenije za obdobje januar - junij 2008, I. Splošni del proračuna

Priloga 2: Poročilo o realizaciji proračuna Republike Slovenije za obdobje januar - junij 2008, II. Posebni del proračuna

Priloga 3.1: Prenos v letu 2007 neporabljenih namenskih sredstev po 11. členu ZIPRS0708 v proračun za leto 2008 (tip PP 9 in 11)

Priloga 3.2: Prenos v letu 2007 neporabljenih namenskih sredstev po 12. členu ZIPRS0708 v proračun za leto 2008

Priloga 3.3: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev kupnin v proračun za leto 2008

Priloga 3.4: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev vplačanih tiskovin v proračun za leto 2008

Priloga 3.5: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev najemnin od oddaje državnega premoženja v proračun za leto 2008

Priloga 3.6: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev iz naslova prenesenega izvrševanja nalog v proračun za leto 2008

Priloga 3.7: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev odškodnin v proračun za leto 2008

Priloga 3.8: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev kupnin od prodaje državnega premoženja v proračun za leto 2008

Priloga 3.9: Prenos v letu 2007 neporabljenih sredstev donacij v proračun za leto 2008

Priloga 3.10: Prenos obveznosti do virov sredstev lastne dejavnosti za leto 2007 v proračun za leto 2008

Priloga 4: Proračunska rezerva v obdobju januar - junij 2008

Priloga 5: Splošna proračunska rezervacija v obdobju januar - junij 2008

Priloga 6.1: Prerazporeditve pravic porabe po sklepih Vlade RS (v obdobju od 01.01. do 30.06.2008), izpisano po proračunskih uporabnikih in sklepih vlade

Priloga 6.2: Prerazporeditve pravic porabe po sklepih Vlade RS (v obdobju od 01.01. do 30.06.2008), izpisano po sklepih vlade

Priloga 7: Prenesene terjatve in obveznosti iz proračunskega leta 2007 v proračunsko leto 2008

Priloga 8: Realizacija Načrta razvojnih programov proračuna Republike Slovenije za obdobje januar - junij 2008, III. del proračuna



1. UVOD

Na podlagi 63. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 110/02) mora Vlada predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje podatke o realizaciji prejemkov, izdatkov v obdobju januar – junij tekočega leta in ocene realizacije do konca leta. Poročilo vsebuje tudi druge podatke o izvrševanju proračuna, kot so podatki o vključevanju novih obveznosti v proračun, prenos namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, podatke o prerazporejanju proračunskih sredstev, o spremembah neposrednih proračunskih uporabnikov, uporabi sredstev proračunske rezerve ter podatke o poroštvih.

Rebalans proračuna za leto 2008, ki ga je sprejel državni zbor konec maja 2008, v bilanci prihodkov in odhodkov predvideva prihodke v višini 8.885 mio EUR in odhodke v skupni višini 8.816 mio EUR. Proračunski presežek naj bi znašal 69,3 mio EUR.

V prvi polovici leta je bilo realiziranih 4.120 mio EUR prihodkov, kar pomeni 46,4% vseh predvidenih v rebalansu in 4.004 mio EUR odhodkov, kar pomeni 45,4% vseh v rebalansu predvidenih odhodkov.

Ocena realizacije do konca leta na prihodkovni strani kaže bistveno boljšo sliko, kot smo jo napovedali ob sprejemanju rebalansa, ki je bil pripravljen na temelju pomladanskih makroekonomskih izhodišč UMAR-ja. Ključna predvidevanja pomladanske napovedi za leto 2008 so, da bo gospodarska rast približno na ravni povprečne rasti, dosežene v preteklih petih letih (4,4%), rast zaposlenosti bo še vedno razmeroma visoka (1,1%) ob višji rasti plač kot lani predvsem zaradi začetka odprave plačnih nesorazmerij. Za oceno realizacije prihodkov je bistvenega pomena ocena, da bo dosežena inflacija do konca leta 2008 višja od napovedi UMAR, ki za leto 2008 predvideva postopno zniževanje medletne inflacije na 4,0 % ob koncu leta (inflacija v obdobju januar-junij 2008 je že dosegla 4,1%).

Proračunski presežek naj bi tako znašal kar 230,2 mio EUR. Vsa odstopanja so obrazložena v nadaljevanju, v uvodu pa naj omenimo samo največja in sicer so največja odstopanja pri dohodnini, DDV-ju in davku od dohodkov pravnih oseb.

Na odhodkovni strani bistvenih odstopanj od sprejetega rebalansa za leto 2008 ni, razen pri transferih posameznikom, kjer bo zaradi sprejetja spremembe Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji potrebno s prerazporeditvami znotraj sprejetega okvira, zagotoviti dodatna potrebna sredstva.

Z rebalansom proračuna je bilo predvideno novo zadolževanje v višini 1.095 mio EUR, skladno z novo višjo oceno prihodkov se bo potrebno zadolževanje znižalo in naj bi ob koncu leta 2008 znašalo 974 mio EUR.

V računu finančnih terjatev in naložb so v rebalansu proračuna za leto 2008 predvideni prejemki v višini 35.477.672 EUR (predvsem iz naslova prejetih vračil danih posojil od javnih skladov), realizacija v obdobju od 01.01. do 30.06.2006 pa je znašala 29.344.334 EUR oziroma 82,71 % glede na rebalans proračuna. V računu finančnih terjatev in naložb so predvidena dana posojila in povečanje kapitalskih deležev v višini 193.458.902 EUR, realizacija v obdobju od 01.01. do 30.06.2006 je znašala 47.462.132 EUR oziroma 24,53 % glede na rebalans proračuna. Z rebalansom proračuna je predvidena poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije v višini 1.114.169 EUR, realizacija v prvem polletju je znašala 3.107.657 EUR, za povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti so bila načrtovana sredstva v višini 12.534.502 EUR, do realizacije pa v obdobju januar – junij še ni prišlo. Skupno je račun finančnih terjatev in naložb v obdobju od 01.01. do 30.06.2008 izkazoval 18,118 mio EUR presežka izdatkov nad prejemki.

V računu financiranja je predvideno, da bo za odplačila glavnic zapadlih domačih in tujih posojil potrebno nameniti 1.241.099.346 EUR, realizacija v obdobju od 01.01. do 30.06.2006 je znašala 1.192.608.688 EUR oziroma 96,09 % glede na rebalans proračuna.

V rebalansu proračuna za 2008 je bilo za odplačilo zapadlih glavnic domačega dolga predvideno 1.198.381.821 EUR in za odplačilo zapadlih glavnic v tujino 42.717.525 EUR. V obdobju od 01.01. do 30.06.2008 so bila porabljena sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev na domačem trgu v višini 974.433.073 EUR, kar predstavlja 89 % realizacijo glede na rebalans proračuna za leto 2008.

Bilanca je prikazana v prilogi 1: I. Splošni del proračuna

Slika 1: Struktura realizacije proračunskih prihodkov v obdobju januar – junij 2008


V prvem polletju so bili davčni prihodki realizirani v višini 3.806.323.992 EUR kar predstavlja 50,1 % glede na načrtovane davčne prihodke v rebalansu proračuna oz. 4 % več kot je bilo načrtovano.

Davki na dohodek in dobiček so se v prvem polletju realizirali v višini 1.345.796.155 EUR oziroma 56,7 % glede na načrtovane prihodke iz tega naslova v rebalansu proračuna in so za 27 % višji kot v enakem obdobju lani. Realizacija je bila v prvem polletju za 8,9 % višja od načrtovanih za prvo polovico leta.

Dohodnina (7000)
V prvem polletju znaša realizacija dohodnine 605.597.619 EUR, kar predstavlja 54 % zneska predvidenega v rebalansu proračuna. Realizacija je bila v prvem polletju za 19 % višja kot je bilo načrtovano ob pripravi rebalansa proračuna. Vzrok višje realizacije je v tem, da je bila v prvem polletju plačana večina dohodnine od dobička od kapitala in obresti za razliko od prejšnjih let, ko se je dohodnina iz tega naslova vplačala v drugem polletju.

Glede na realizacijo v prvi polovici leta in na dinamiko do konca leta ocenjujemo, da bo realiziranih prihodkov od dohodnine v letu 2008 za 1.277 mio EUR, kar je za 163,7 mio EUR več kot v rebalansu proračuna. Višja ocena glede na rebalans je posledica:
- višje ocene nominalne rasti mase plač, zaradi česar pričakujemo višje prihodke iz naslova akontacije dohodnine iz delovnega razmerja;
- višje ocene prihodkov od akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti;
- višjih prihodkov iz naslova dohodnine od dobička iz kapitala in obresti ter
- ugodnejše ocene neto poračuna dohodnine za leto 2007.

Davek od dohodkov pravnih oseb (7001)
Realizacija davka od dobička pravnih oseb v obdobju januar – junij znaša 740.198.535 EUR. To je za 15 % več kot v enakem obdobju lani in predstavlja 58,7 % zneska predvidenega v rebalansu proračuna. Realizacija v prvem polletju je bila za 2 % višja od načrtovanih za prvo polletje ob pripravi rebalansa proračuna. Glede na višino davčne osnove v obračunih zavezancev in upoštevaje znižanje akontacij v drugem polletju, ocenjujemo, da bo letni obseg prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v višini 1.286 mio EUR, kar je za 26,2 mio EUR več kot v rebalansu proračuna. Razlog za višjo oceno realizacije do konca leta je posledica manjšega števila zahtevkov za znižanje akontacije kot je bilo pričakovano ob pripravi rebalansa.
V prvi polovici leta je bilo realiziranih 25.731.697 EUR prihodkov iz naslova prispevkov za socialno varnost, kar je za 9,4 % več kot v prvem polletju lanskega leta. Prispevki za socialno varnost se gibljejo skladno z rastjo mase plač in drugih osnov, od katerih se plačujejo prispevki. Zaradi pričakovane višje nominalne rasti mase plač ocenjujemo, da bo v letu 2008 za okoli 53,1 mio EUR prihodkov od prispevkov za socialno varnost, kar je 0,4 mio EUR več kot v rebalansu proračuna.
Med davke na plačilno listo in delovno silo spadata davek na izplačane plače in posebni davek na določene prejemke. V prvi polovici leta je bilo iz tega naslova realiziranih 121.606.308 EUR prihodkov kar predstavlja 97 % načrtovanih za prvo polovico leta. Ocenjujemo, da bo v letošnjem letu v proračun vplačanih 261,9 mio EUR prihodkov od davkov na plačilno listo in delovno silo.
V prvem polletju so bili domači davki na blago in storitve realizirani v skupni višini 2.252.226.171 EUR oziroma 47,2 % glede na načrtovane prihodke iz tega naslova v rebalansu proračunu in so bili za 1,8 % višji od načrtovanih za to obdobje.

Davek na dodano vrednost (7040)
Prihodki iz naslova davka na dodano vrednost so v prvem polletju znašali 1.481.019.298 EUR, kar je za 15,6 % več kot v enakem obdobju lani in predstavljajo 46 % prihodkov načrtovanih v rebalansu proračuna. Realizacija v prvem polletju je bila za 2,1 % višja kot je bilo ocenjeno ob pripravi rebalansa proračuna.

Razlog za tako visoko rast v prvem polletju je v lanski realizaciji, ki je bila nižja zaradi likvidnostnega izpada kot posledica spremembe zakona o DDV (nekateri davčni zavezanci, ki so po starem zakonu obračunavali DDV za koledarski mesec, po novem zakonu sestavljajo obračun DDV za trimesečno obdobje). Poleg tega je v lanskem letu na nižje prihodke vplival tudi vstop dveh novih članic v EU.

Ključni dejavnik pri prihodkih iz naslova davka na dodano vrednost je končna potrošnja. Po podatkih SURS je letošnja končna potrošnja v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno porasla za 10 %, ob pripravi rebalansa proračuna pa smo pričakovali 9,5 % rast končne potrošnje.

Na podlagi ocenjene dinamike do konca leta, upoštevajoč napovedi o rasti potrošnje ter dejstva, da se inflacija po podatkih SURS ne umirja, ocenjujemo, da bodo letošnji prihodki iz naslova davka na dodano vrednost realizirani v višini 3.217 mio EUR, kar je za 31 mio EUR več kot v rebalansu proračuna.

Drugi davki na blago in storitve (7041)
Skupina prihodkov drugi davki na blago in storitve vključuje okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.

Zavezanci so v prvem polletju 2008 vplačali v državni proračun 16.431.855 EUR prihodkov. To predstavlja 66 % prihodkov načrtovanih v rebalansu proračuna.

V letu 2008 predvidevamo, da bodo plačila zavezancev za to dajatev znašala 26,8 mio EUR, kar je za 1,8 mio EUR več kot v rebalansu proračuna.

Trošarine (7042)
V prvi polovici leta se je realiziralo za 571.270.088 EUR prihodkov od trošarin, kar je za 14,3 % več kot v prvi polovici lanskega leta. Realizacija prihodkov od trošarin je v prvem polletju bila za 1,7 % višja kot smo pričakovali v dinamizirani oceni rebalansa proračuna.

Trošarine od energentov in električne energije
Trošarine na glavne vrste energentov (bencin, plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje) predstavljajo približno 99 % vseh trošarin na energente in električno energijo. Zato je realizacija odvisna predvsem od trošarin na te tri vrste energentov. Ugotavljamo, da se poraba energentov, kljub rasti cen nafte, v prvem polletju ni zmanjšala.

Ob predpostavki, da se višina trošarine ne liter do konca leta ne bo spremenila in ob enako ugodnih gospodarskih razmerah kot v prvi polovici leta, ocenjujemo, da se bo do konca leta nateklo za okoli 791 mio EUR prihodkov od trošarin od energentov in električne energije, kar je za 1,9 mio EUR več kot v rebalansu proračuna.

Trošarine od alkohola in alkoholnih pijač
Realizacija trošarin od alkohola in alkoholnih pijač je bila v obdobju januar-junij 33.382.080 EUR, ker predstavlja 2,6 % več kot v enakem obdobju lani. Do konca leta pričakujemo, da bo realizacija za okoli 0,8 mio EUR višja od tiste, ki je bila predvidena v rebalansu proračunu za leto 2008 in bo znašala 73,9 mio EUR.

Trošarine od tobaka in tobačnih izdelkov
Realizacija trošarin od tobaka in tobačnih izdelkov je bila v obdobju januar-junij 160.713.501 EUR, kar je za 19,6 % več kot v enakem obdobju lani. Tako visoka rast je posledica čezmejnih nakupov cigaret. Julija 2007 je namreč Avstrija ukinila omejitve količin za vnos tobačnih izdelkov, kar je povzročilo povišanje prodanih količin v Sloveniji. Pričakujemo, da bodo prihodki v letu 2008 iz naslova trošarin od tobaka in tobačnih izdelkov znašali 343,6 mio EUR.

Davki na posebne storitve (7044)
Realizacija davkov na posebne storitve (davek od prometa zavarovalnih poslov in davki od posebnih in klasičnih iger na srečo) se v prvem polletju giblje nekoliko pod napovedano dinamiko. V prvem polletju znaša 69.418.393 EUR, to je le za 2 % več kot v enakem obdobju lani.

Pričakujemo, da se bo nizka rast nadaljevala tudi v drugi polovici leta, tako, da bodo prihodki iz tega naslova dosegli 135,3 mio EUR, kar je 4,9 mio EUR manj kot v rebalansu proračuna.

Letna povračila za uporabo cest (7046)
Ob vsakokratni obvezni registraciji motornih vozil, lastniki vplačujejo tudi letna povračila za uporabo cest. V prvem polletju je bilo realiziranih 57.032.689 EUR prihodkov iz naslova letnih povračil za uporabo cest, kar je 5,4 % več kot v prvem polletju lanskega leta. Do konca leta pričakujemo 106,7 mio EUR prihodkov iz tega naslova.

Drugi davki na uporabo blaga in opravljanje storitev (7047)
V sklop drugih davkov na uporabo blaga in opravljanje storitev sodijo predvsem t.i. okoljske dajatve (okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, vodna povračila, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih vozil) ter požarna taksa in sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov.

V prvem polletju je bilo vplačano v proračun 21.291.410 EUR prihodkov iz tega naslova, kar je 38,3 % manj od lanskega enakega obdobja oziroma le 43 % načrtovanih prihodkov iz tega naslova v rebalansu proračuna.

Razlog za nižjo realizacijo od načrtovane je v tem, da Vlada RS v letu 2008 ni sprejela sklepa o določitvi zneska okoljske dajatve zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, zato se le-ta v letu 2008 ne obračunava.

Ocenjujemo, da bo se bo iz naslova drugih davkov na uporabo blaga in storitev do konca leta v proračunu pobralo za 42,6 mio EUR prihodkov.

Davki na promet motornih vozil (7048)
Realizacija prihodkov iz naslova davka na motorna vozila v prvem poletju znaša 35.762.439 EUR oz. 51,8 % celoletne realizacije predvidene v rebalansu proračunu. Ocenjujemo, da bodo na letni ravni prihodki iz tega naslova znašali 71,5 mio EUR, kar je za 2,5 mio EUR več kot v rebalansu proračuna.

V prvem polletju je bilo realiziranih 59.285.913 EUR prihodkov iz naslova davkov na mednarodno trgovino, kar je za 4 % manj od načrtovanega.

Kljub še naprej visoki rasti uvoza iz »tretjih držav« (držav, ki niso v EU) je razlog za nižjo realizacijo tega davčnega vira v nenapovedljivosti uvoza blaga za EU trg preko Slovenije.

Glede na polletno realizacijo in načrtovano dinamiko do konca leta, ocenjujemo, da bo v letu 2008 realizirano za 128,2 mio EUR prihodkov od davkov na mednarodno trgovino in transakcije, kar je za 1,9 mio EUR manj kot v rebalansu proračuna.

V to skupino spadajo pozneje plačani odloženi davki, pozneje vplačani ukinjeni davki in prispevki ter prisilne izterjave davkov in prispevkov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo iz tega naslova zbranih za 1.677.748 EUR prihodkov.

S sprejetim rebalansom proračuna za leto 2008 je letna višina nedavčnih prihodkov načrtovana v višini 486.114.471 EUR. V prvem polletju so bili nedavčni prihodki realizirani v skupni višini 161.949.694 EUR in so bili za 19 % višji od načrtovanih za to obdobje. V primerjavi z enakim polletnim obdobjem preteklega leta 2007 je bilo nedavčnih prihodkov več za 3,3 % .

Skupina prihodkov od udeležbe na dobičku in dohodkov od premoženja vključuje prihodke od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki, prihodke od obresti ter prihodke od premoženja. V prvih šestih mesecih je bilo realizirano 52.883.176 EUR oziroma za 19,6 % več kot v enakem obdobju leta 2007.

Iz naslova presežka prihodkov nad odhodki je v juniju, po zaključnem računu za preteklo leto, Banka Slovenije vplačala 11.619.167 EUR. O ostali višini udeležb države na dobičkih in dividendah se bo odločalo na skupščinah finančnih in nefinančnih družb v drugi polovici leta, ocenjuje pa se, da bodo realizacija za približno 8 mio EUR nižja, kot se je predvidevalo ob pripravi rebalansa proračuna.

Prihodkov od obresti od sredstev na vpogled, od vezanih euro in deviznih depozitov, od danih posojil ter od drugih prihodkov od obresti je bilo 12.433.983 EUR.

Vseh prihodkov od premoženja je bilo vplačanih 28.736.603 EUR. Od vplačanih koncesij, ki jih je država podelila koncesionarjem, je v šestih mesecih največ iztržila od posebnih iger na srečo 13,4 mio EUR, od podeljenih koncesij za rudarsko pravico 1,6 mio EUR, od izkoriščanja vode 3,0 mio EUR in od koncesij za občasna in začasna dela študentov 3,0 mio EUR. Prihodki iz naslova najemnin so bili v prvi polovici leta realizirani v višini 7,7 mio EUR.

Do konca leta 2008 ocenjujemo, da bo v skupini prihodkov od udeležbe na dobičku in dohodkov od premoženja od načrtovanih 191,8 mio EUR nastal izpad prihodkov v višini 9,6 mio EUR glede na oceno v rebalansu proračuna.

V sodnih in upravnih postopkih so zavezanci v prvem polletju vplačali 35.994.172 EUR taks in pristojbin, kar predstavlja 50 % glede na načrtovan znesek v rebalansu proračuna.

Od udeležencev v sodnih procesih so sodišča obračunala in prejela vplačila za sodne takse v višini 17.737.987 EUR. V upravnih postopkih pa so zavezanci poravnali 18.256.185 EUR za upravne takse.

Do konca leta ocenjujemo, da bo prihodkov od taks in pristojbin za 71,3 mio EUR.

V prvem polletju je bilo v proračun vplačani 29.113.399 EUR raznih glob za kazniva dejanja, gospodarske prestopke, carinske, prometne in druge prekrške ter nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora. Celoletna napoved prihodkov od denarnih kazni kaže na nekoliko višja vplačila od predvidenih v rebalansu proračunu. Ocenjujemo, da bo višina prihodkov od glob in kazni dosegla 57,7 mio EUR.

Neposredni uporabniki državnega proračuna, ki opravljajo lastno dejavnost, vplačujejo v proračun presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev. V prvih šestih mesecih je bilo teh prihodkov za 5.085.959 EUR. Do konca leta ocenjujemo, da bodo realizirani v nekoliko nižjem obsegu od predvidenega v rebalansu proračuna, in sicer v višini 10 mio EUR.

Med druge nedavčne prihodke sodijo prihodki od zaračunanih tiskovin (potnih listin, osebnih izkaznic, registrskih tablic), prihodki iz naslova zaračunanih stroškov razporejanja javnofinančnih prihodkov (provizija UJP), prejeta združena sredstva amortizacije v zdravstvu ter ostali izredni nedavčni prihodki.

V prvem polletju je bilo realiziranih 38.872.988 EUR drugih nedavčnih prihodkov oz. 25 % načrtovanih prihodkov v rebalansu proračuna.

Do konca leta 2008 je predviden nižji obseg drugih nedavčnih prihodkov za okoli 52 mio EUR glede na rebalans proračuna. Večino izpada teh prihodkov (35 mio EUR) predstavljajo nižji prihodki iz naslova prodaje ukinjenih tolarskih kovancev, ki jih bo do konca leta v proračun vplačala Banka Slovenije.

Kapitalski prihodki predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih sredstev (zgradbe in prostori, prevozna sredstva, oprema in drugo), prodaje zalog ter prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo prodanih za 5.919.319 EUR osnovnih sredstev in zemljišč kar je v skladu z letnim načrtom. Ocenjujemo, da bo do konca leta realiziralo za 16,8 mio EUR kapitalskih prihodkov.
V prvem polletju smo iz naslova domačih in tujih donacij prejeli 2.710.653 EUR, od tega največ od tujih nevladnih organizacij in fundacij v višini 2.630.805 EUR. Domači donatorji so v prvem polletju darovali 79.848 EUR raznih nepovratnih sredstev. Realizacija v prvem polletju je bila za 19 % višja od načrtovane.

Ocena za celotno leto 2008 kaže, da bo prejetih donacij v višini 11,1 mio EUR.

Iz državnega proračuna, skladov socialnega zavarovanja in iz javnih skladov je bilo v prvih šestih mesecih vplačano v državni proračun 288.697 EUR prispevkov delodajalcev za porodniško varstvo in za zaposlovanje od nadomestil za čas brezposelnosti ter od starševskega nadomestila in so bili za 1,4 % višji od načrtovanih v tem obdobju..

Letni prenosi sredstev iz drugih javnofinančnih institucij se bodo nekoliko povišali v primerjavi s sredstvi predvidenimi v rebalansu proračuna in bodo znašali 583,4 tisoč EUR.

Prejeta sredstva iz Evropske unije vključujejo predpristopna sredstva, sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike, sredstva strukturne in kohezijske politike, sredstva za izvajanje notranje politike in ostala prejeta sredstva.

Sredstva iz proračuna Evropske unije so z rebalansom proračuna za leto 2008 načrtovana v skupni višini 783.000.431 EUR.

V prvem polletju 2008 je Republika Slovenija iz proračuna Evropske unije prejela 142.362.876 EUR, kar je 18 % za leto 2008 načrtovanih prihodkov iz proračuna EU. Največji delež prihodkov iz EU proračuna, 66 % vseh prejetih sredstev iz EU proračuna, predstavljajo prejeta sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike, kjer je bila najvišja tudi stopnja celoletne realizacije, in sicer 42 %. Druga po velikosti so bila sredstva za strukturno politiko (17 % vseh prejetih sredstev iz EU proračuna), ki pa so bila v prvem polletju realizirana v višini 6 % glede na načrtovana sredstva. Uspešno je bilo tudi črpanje sredstev iz naslova predpristopnih pomoči z 61 % realizacijo.

Nižja ocena predvidenih prihodkov od prvotno načrtovanih iz naslova EU sredstev finančnega instrumenta TEN-T za projekte 2007-2013 je posledica neuspele prijave projekta, posredovanega na razpis EK junija 2007, kot tudi dolgotrajnih postopkov sprejemanja Odločb EK o sofinanciranju projektov, ki so na navedenem razpisu EK uspeli, saj bodo po informacijah EK sprejete jeseni letos.

Ocena prejetih sredstev iz Evropske unije do konca leta je pripravljena ob predpostavki, da bodo vsi načrtovani projekti oziroma programi izpeljani v okvirih in dinamiki, ki je bila predvidena ob pripravi rebalansa za leto 2008. V kolikor bo prišlo do zamikov pri izvedbi posameznega projekta ali programa, je dejstvo da bo to vplivalo na nekoliko nižje prihodke iz naslova prejetih sredstev iz EU, hkrati pa to najprej pomeni da bodo nižji tudi odhodki za te namene. Torej na višini predvidenega presežka to ne bo vplivalo.

Za plače neposrednih proračunskih uporabnikov so bile z rebalansom proračuna zagotovljene pravice porabe v skupni višini 1.155.845.152 EUR.
Navedena sredstva se evidentirajo na naslednjih podskupinah kontov:
Skupna realizacija sredstev za plače pri neposrednih proračunskih uporabnikih je bila do 30. 6. 2008 dosežena v višini 578.927.115 EUR, kar predstavlja 50,1 % rebalansa proračuna 2008 za ta namen. V okviru ekonomskih namenov za plače so vključena tudi sredstva za izvajanje projekta Predsedovanja EU (plače in dodatki za posebne obremenitve). Pretežni del porabe za plačilo pri projektu Predsedovanja EU je bil realiziran v prvem polletju 2008, saj je realizacija izkazana z indeksom 77,3 % rebalansa in predstavlja okoli 1,5 % celotne realizacije plač pri neposrednih proračunskih uporabnikih.

V strukturi realiziranih odhodkov proračuna v obdobju januar - junij 2008 predstavljajo izdatki za plače neposrednih proračunskih uporabnikov 14,5 %.

V celotnih izdatkih na kontih za plače prvega polletja so bili po skupinah proračunskih uporabnikov izkazani naslednji deleži:
Dosežena realizacija v primerjavi z rebalansom proračuna 2008 je razvidna po podskupinah kontov v Tabeli 1, po skupinah proračunskih uporabnikov pa v Tabeli 2.



Tabela 1: Realizacija izdatkov za plače po podskupinah kontov
Tabela 2: Realizacija izdatkov za plače po skupinah proračunskih uporabnikov
S spremembami in dopolnitvami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 17/08 in 58/08) je bilo med drugim določeno tudi usklajevanje plač v javnem sektorju v letu 2008. Zaradi višje dosežene rasti cen v letu 2007 od načrtovane so se izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti od 1. januarja 2008 povečale za 3,4 %. S 1. julijem 2008 pa se bodo izhodiščne oziroma osnovne plače ponovno povečale za 2,0 %.

Na podlagi sklenjene Kolektivne pogodbe za javni sektor in aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti/poklicev se bodo v letu 2008 pričela odpravljati plačna nesorazmerja med osnovnimi plačami zaposlenih v javnem sektorju. Prvi obračun plač po novih predpisih bo izveden za mesec avgust 2008 (izplačilo 5. septembra) s poračunom od 1. maja 2008 dalje in sicer v višini ene četrtine vrednosti odprave nesorazmerij. Za odpravljanje plačnih nesorazmerij pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega proračuna v letu 2008 so na posebni postavki pri Ministrstvu za javno upravo zagotovljene pravice porabe v višini 35,1 mio EUR.

Dogovorjena višina regresa za letni dopust v višini 671,00 EUR na zaposlenega je bila izplačana v mesecu maju (pri plači za mesec april). Sredstva za povračila in nadomestila, kamor sodijo stroški za ločeno življenje, terenski dodatek, prehrana med delom in prevoz na delo in z dela, so se izplačevala skladno z zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter drugimi predpisi, ki so urejali višino tovrstnih izplačil.

Prispevki delodajalcev za socialno varnost so bili realizirani skladno s predpisanimi stopnjami v odvisnosti od višine izplačanih bruto plač. Pri obračunavanju davka na izplačane plače pa se tudi v letošnjem letu upoštevajo spremembe zakona o davku na izplačane plače, na podlagi katerih se postopno znižujejo davčne stopnje.
V okviru podskupine kontov 401 se evidentirajo tudi sredstva za plačilo premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, ki so se izplačevale skladno z določili Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti Republike Slovenije.

Ob upoštevanju dosežene realizacije plač v prvem polletju 2008, povišanja izhodiščne plače s 1. 7. 2008 za 2,0 %, ter sprejetih kadrovskih načrtov za leto 2008, ocenjujemo, da nekaterim proračunskim uporabnikom zagotovljene pravice porabe za plače ne bodo zadoščale. Zato bo potrebno do konca leta izvesti potrebne prerazporeditve sredstev skladno z določili zakona o izvrševanju proračuna.

Slika 2: Struktura porabe sredstev za izdatke za blago in storitve glede na ekonomski namen


Sredstva, ki so v proračunu predvidena za plačilo dobavljenega blaga in opravljenih storitev neposrednih proračunskih uporabnikov, pokrivajo izdatke, ki so namenjeni operativnemu delovanju državnih organov (materialni stroški), kot tudi za izvedbo nekaterih programskih nalog. Sem štejemo izdatke za pisarniški material in storitve, za posebni material in storitve, za energijo, komunalne storitve in komunikacije, za plačila prevoznih stroškov, za službena potovanja, za stroške tekočega vzdrževanja, za plačila najemnin in zakupnin, plačila kazni in odškodnin ter druge operativne odhodke posameznih proračunskih uporabnikov. Posebnosti te skupine so izdatki za posebni material in storitve ter davek na izplačane plače, ki se letošnje leto izplačuje zadnjič.

Poraba proračunskih sredstev za ta namen v prvem polletju je predstavljena z vidika ekonomskih namenov in z vidika proračunskih uporabnikov.

Za izdatke za blago in storitve je bilo z rebalansom proračuna 2008 predvidenih 941.013.174 EUR kar znaša 10,7 % odhodkov proračuna. Poraba proračunskih sredstev v prvem polletju je za te namene znašala 370.122.481 EUR kar je 39,3% sredstev, predvidenih z rebalansom proračuna 2008.

Tabela 3: Realizacija pravic porabe za blago in storitve po ekonomskem namenu
v EUR
kontoekonomski namenREB08 2008RE
januar - junij		delež
v skupni RE		RE/REB
%
4020Pisarniški in splošni material in storitve145.944.16856.759.61915,3%38,9%
4021Posebni material in storitve238.779.61867.617.34518,3%28,3%
4022Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije62.198.77532.822.2218,9%52,8%
4023Prevozni stroški in storitve49.199.49220.193.1005,5%41,0%
4024Izdatki za službena potovanja26.957.17016.142.4104,4%59,9%
4025Tekoče vzdrževanje201.298.08278.766.32521,3%39,1%
4026Poslovne najemnine in zakupnine67.726.66429.297.0907,9%43,3%
4027Kazni in odškodnine8.836.7265.023.6851,4%56,9%
4028Davek na izplačane plače19.431.8258.260.2382,2%42,5%
4029Drugi operativni odhodki120.640.65455.240.44814,9%45,8%
SKUPAJ941.013.174370.122.481100,0%39,3%

Največ sredstev za izdatke za blago in storitve - v višini 78.766.325 EUR - je bilo porabljenih za Tekoče vzdrževanje (21,3% vse porabe) predvsem za financiranje tekočega vzdrževanja infrastrukture v železniškem in cestnem prometu pri Ministrstvu za promet. S 67.617.345 EUR je bil velik delež skupne porabe (18,3%) namenjen za Posebni material in storitve, največ za temeljne razvojne programe (TRP) pri Ministrstvu za obrambo.

Glede na z rebalansom 2008 predvidena sredstva je bila poraba po posameznem ekonomskem namenu v prvem polletju največja za Izdatke za službena potovanja (konto 4024) in sicer 59,9%. Tako visoka poraba je posledica predsedovanja Slovenije EU, kar je na tem področju narekovalo višjo porabo sredstev v prvem polletju, to je za časa predsedovanja EU. Stroški za Izdatke za službena potovanja bodo v drugi polovici leta ustrezno nižji. Velik delež v letu 2008 dodeljenih sredstev je bilo porabljenih za kazni in odškodnine - 56,9 %, predvsem pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (za vzdrževanje grobov 1,6 mio EUR), Državnemu pravobranilstvu RS (za odškodnine neupravičeno obsojenim 1,1 mio EUR) ter Ministrstvu za finance (za odškodnine po sodnih sklepih 1,0 mio EUR).

Pri skupinah proračunskih uporabnikov, pri katerih je večji del izdatkov za blago in storitve namenjen materialnim stroškom, je dinamika bolj enakomerna in zato poraba ob polletju približno enaka polovici letne porabe. Večja odstopanja navzdol so pri Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo (22,2% rebalansa proračuna 2008) predvsem zaradi neporabljenih sredstev na področjih za tehnično pomoč, podpori tehnološkemu razvoju, recenzijam in ekspertizam. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (26,3%) ima nižjo realizacija na področju trga dela in delovnih pogojev ter na področju socialnega varstva pri vzdrževanju in razvoju informacijskih sistemov. Več kot polovico sredstev svojega finančnega načrta so porabila sodišča zaradi povečanja stroškov za brezplačno pravno pomoč in stroškov sodnih postopkov. Ministrstvo za zunanje zadeve je v prvem polletju porabilo več kot polovico z rebalansom predvidenih sredstev zaradi aktivnosti povezanih s predsedovanjem EU.

Realizacija domačih obresti v prvih šestih mesecih je bila 168.936.140 EUR, kar je 84,79 % predvidenih sredstev rebalansa proračuna za leto 2008.

Pretežen del obresti se nanaša na obresti iz naslova dolgoročnega dolga, manjši del pa na obresti iz naslova kratkoročnega dolga. Tako so bile v prvi polovici leta realizirane obresti trimesečnih zakladnih menic v višini 2.488.000 EUR. V istem obdobju so bile realizirane obresti za odplačila preostalega kratkoročnega dolga v višini 149.233 EUR ter obresti likvidnostnega zadolževanja v višini 20.983 EUR. Obe realizaciji sta nižji od načrtovane porabe za to obdobje in sta posledici ugodnejšega likvidnostnega položaja proračuna v navedenem obdobju.

Skladna s predvidevanji je bila realizacija obresti pri dolgoročnih posojilih in vrednostnih papirjih s fiksno obrestno mero in nekoliko drugačna pri instrumentih z variabilno obrestno mero.

V preteklih letih je bil eden od strateških ciljev programov financiranja državnega proračuna zagotoviti ustrezno strukturo portfelja, ki bo zniževala izpostavljenost tržnim in makroekonomskim tveganjem. Ta cilj se je postopoma uresničeval z uporabo standardiziranih instrumentov financiranja s fiksno obrestno mero, z minimiziranjem učinkov sprememb inflacije in tečajev na velikost dolga. V preteklih letih so bile predčasno odplačane obveznice z variabilno obrestno mero, prav tako pa so bile obveznice z opcijo predčasnega odplačila in z višjo obrestno mero zamenjane za obveznice z nižjo obrestno mero Tako je bilo konec leta 2007 že 98,2 % dolga Republike Slovenije obrestovanega s fiksno obrestno mero, 1,3 % s spremenljivo obrestno mero, 0,5 % dolga pa je bilo indeksiranega bodisi z inflacijo bodisi z deviznim tečajem. Zaradi navedene strukture portfelja je napovedovanje obresti iz naslova dolgoročnega zadolževanja v pretežnem delu precej natančno predvidljivo, zato tudi realizacija obresti pri instrumentih, ki so bili v času planiranja proračuna v portfelju dolga, bistveno ne odstopa od planiranih vrednosti. Odstopanje realiziranih od planiranih vrednosti nastaja le pri instrumentih z variabilno obrestno mero, pri indeksiranih instrumentih in pri novem zadolževanju, ker je težko predvideti ceno, po kateri bodo investitorji kupovali novo izdane obveznice.

Zaradi prehoda na evro se je bistveno spremenila tudi valutna struktura dolga Republike Slovenije. Konec leta 2007 je bilo kar 99,5 % celotnega dolga v EUR, kar pomeni, da se je vpliv sprememb tečaja na dolg in posledično na obresti bistveno zmanjšal.

V letu 2008 je Ministrstvo za finance v skladu s programom financiranja in njegovo dopolnitvijo nadaljevalo s transakcijami upravljanja z državnim dolgom, tako z odkupovanjem nekaterih obveznic, kot s predčasnimi odplačili posojil z višjimi obrestnimi merami. Nominalna vrednost odkupljenih obveznic je znašala 107.020.108 EUR. Ker so bile obveznice odkupljene po ceni nad 100 %, je bil proračunski učinek negativen, hkrati pa je bil učinek odkupov v neto sedanji vrednosti pozitiven. Pozitiven proračunski učinek in pozitiven učinek v neto sedanji vrednosti pa je bil dosežen s predčasnim odplačilom dveh posojil, ki ju je Republika Slovenija prevzela od Slovenskih železnic in od Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije.

Plačila tujih obresti so v prvem polletju znašala 117.326.751 EUR, to je 91,04 % predvidenih sredstev v rebalansu proračuna za leto 2008.

Večja realizacija tujih obresti v prvi polovici leta od predvidenih sredstev za te obresti v istem obdobju je zaradi porasta obrestnih mer na tujih finančnih trgih, manjša realizacija od predvidene v evrih pa je pri obveznostih v ameriških dolarjih zaradi padca ameriškega dolarja v tem letu.

Ocenjujemo, da bodo z rebalansom proračuna načrtovana sredstva zadostovala za plačilo domačih in tujih obresti do konca leta 2008.

V okviru te podskupine kontov so zajeta tako sredstva rezerv pri Ministrstvu za finance ( proračunska rezerva in splošna proračunska rezervacija ) kot tudi sredstva za posebne namene pri nekaterih drugih proračunskih uporabnikih.

4090 Splošna proračunska rezervacija
Z Rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2008 so bila na tem glavnem programu načrtovana sredstva v višini 18.398.520 EUR. Vlada Republike Slovenije je v obdobju januar - junij 2008 dodatno prerazporedila pravice porabe v tekočo proračunsko rezervo v višini 953.618,91 EUR, tako da so razpoložljiva sredstva znašala v višini 19.352.138,91 EUR. V obdobju januar – junij 2008 je Vlada Republike Slovenije, skladno z 42. členom Zakona o javnih financah, razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije (tekoče proračunske rezerve ) v višini 6.694.460,20 EUR, kot je razvidno iz priložene tabele.

4091 Proračunska rezerva
V okviru tega namena so bila z Rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2008 na glavnem programu »Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč« načrtovana sredstva v višini 34.146.659 EUR, realizirana pa so bila v višini 12.394.757 EUR. Navedeno realizacijo predstavljajo sredstva državnega proračuna, ki se redno mesečno izločajo v sklad rezerve. Razpoložljivih sredstev stalne proračunske rezerve, ki so izkazana v posebnem proračunskem skladu v obdobju januar - junij 2008, pa ne predstavljajo le zgoraj omenjena izločena sredstva, pač pa tudi sredstva, prenesena iz leta 2007. Na dan 30.06.2008 je bilo tako v stalni proračunski rezervi skupaj razpoložljivih 50.354.280,66 EUR sredstev. Pregled oblikovanja, obveznosti in realizacije sredstev proračunske rezerve je razviden iz priložene tabele.

4093 Sredstva za posebne namene
Sredstva za posebne namene v okviru konta 4093 so se v obdobju januar - junij 2008 oblikovala :
Slika 3: Struktura porabe sredstev za subvencije glede na ekonomski namen

V rebalansu proračuna za leto 2008 so za subvencije predvidena sredstva v višini 518.016.576 EUR. Od tega je bilo v obdobju januar - junij skupaj realizirano 57,16 %, načrtovanih sredstev oziroma 296.124.110 EUR. V strukturi izplačil 89,37-odstotni delež predstavljajo subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom.

Največ subvencij je v tem obdobju realiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sledijo mu Ministrstvo za promet, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za obrambo.

V finančnem načrtu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo z Rebalansom proračuna za leto 2008 za subvencije v kmetijstvu zagotovljeno 304.485.099 EUR. Od tega je bilo v prvem polletju izvršeno 80,40 % izplačil, v višini 244.801.313 EUR. Visoka realizacija je posledica specifične dinamike denarnih tokov v zvezi z neposrednimi plačili, ki morajo biti v skladu z EU predpisi izplačana najkasneje do 30. junija za preteklo leto. Ker se plačila za ukrepe razvoja podeželja v skladu s kontrolnim sistemom - IAKS izvršijo hkrati z neposrednimi plačili, visoko realizacijo izkazujejo tudi ukrepi iz naslova Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013.

V finančnem načrtu Ministrstva za promet je bilo s proračunom za subvencije zagotovljeno 42.304.790 EUR. Od tega je bilo izplačano 19.396.075 EUR oziroma 45,85 % načrtovanih sredstev. Sredstva so bila namenjena izvajanju prometne politike, na področju javne službe v železniškem prometu.

V finančnem načrtu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo z rebalansom proračuna za leto 2008 zagotovljeno 57.815.360 EUR subvencij. Od tega je bilo v prvem polletju izplačano 21,07 % načrtovanih sredstev oziroma 12.180.051 EUR. Relativno nizka realizacija je povezana z dinamiko javnih razpisov, na osnovi katerih bo glavnina subvencij realizirana v drugi polovici leta.

Pri Ministrstvu za gospodarstvo so bila v prvi polovici leta sredstva za subvencije izplačana v višini 19,02 % načrtovanih sredstev za ta namen oziroma v višini 10.912.477 EUR. Nizka realizacija je predvsem posledica še neizvedenih plačil iz naslova strukturnih skladov v obdobju nove finančne perspektive.

V finančnem načrtu Ministrstva za obrambo, je bilo s proračunom zagotovljenih 7.462.651 EUR. V prvi polovici leta je bilo izplačano 3.792.796 EUR oziroma 50,82 % sredstev načrtovanih za ta namen. Sredstva so bila namenjena financiranju tehnološkega razvoja na obrambnem področju

Ministrstvo za šolstvo in šport je v prvem polletju realiziralo 824.993 EUR oziroma 26,62 % Rebalansa proračuna za leto 2008. Nizka realizacija je posledica zamika izvedbe del v drugo polovico leta in sicer predvsem pri projektih, ki se nanašajo na strukturne sklade na področju izobraževanja učiteljev in razvoju izobraževanja v primarnem in sekundarnem sektorju.

Pri Ministrstvu za okolje in prostor je bilo v proračunu za subvencije zagotovljeno 3.882.884 EUR. Od tega je bilo v prvem polletju realizirano 18,64 % načrtovanih sredstev. Vzrok nizke realizacije je povezan s porabo sredstev iz naslova subvencioniranja mladih družin za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranja tržnega najema stanovanj za leto 2008 (skladno z Zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi), kjer se pričakuje poraba sredstev v drugi polovici leta (aprila 2008 je bil objavljen javni poziv Stanovanjskega sklada RS za dodelitev subvencij mladim družinam).

V finančnem načrtu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je bilo s proračunom zagotovljenih 26.637.808 EUR. V prvi polovici leta je bilo izplačano 2.738.544 EUR oziroma 10,28 % sredstev načrtovanih za ta namen. Nizka realizacija je povezana z načinom izplačevanja subvencij privatnim podjetjem in zasebnikom, katerih dinamika je v večji meri predvidena v drugi polovici leta.

V finančnem načrtu Ministrstva za kulturo je bilo za subvencije v letu 2008 zagotovljeno 7.473.942 EUR. Od tega je bilo realizirano zgolj 6,25 % načrtovanih sredstev. Nizka realizacija je predvsem posledica neizvedenih plačil iz naslova izvajanja zakona o medijih, ki so predvidena v drugi polovici leta.

Pri Ministrstvu za finance je bilo v proračunu za subvencije zagotovljeno 6.494.076 EUR. V prvem polletju sredstva niso bila izplačana. Poraba sredstev se namreč načrtuje v drugi polovici leta za pokritje obveznosti obveznega zavarovanja za upokojene člane sklada obrtnikov in podjetnikov, na podlagi 232. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V prvi polovici leta 2008 SID banka tudi še ni naslovila zahtevkov za črpanje sredstev rezerv PIO, saj kljub ugodnejšim razmeram za izvedbo programa (rast obrestnih mer oziroma pribitkov za kreditna tveganja) v prvi polovici leta 2008 ni bilo realiziranih poslov. So pa v tem obdobju bile izvedene določene aktivnosti in izražen interes slovenskih izvoznikov po ponudbah posojil s fiksno obrestno mero. Zaradi večje aktualnosti teh posojil tudi na strani tujih kupcev, vendar po drugi strani dalj časa trajajočih dogovorov začetih v letošnjem letu, je možno pričakovati sklenitev poslov v drugi polovici tega leta.

Slika 4: Struktura transferov posameznikom in gospodinjstvom glede na ekonomski namen


Izplačila za transfere posameznikom in gospodinjstvom so v obdobju januar - junij dosegla 511.130.904 EUR oziroma 48,88 % rebalansa proračuna za leto 2008. Kar 53,49 % vseh sredstev za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo izplačano za družinske prejemke vključno s starševskimi nadomestili, sledijo transferi za zagotavljanje socialne varnosti, štipendije, transferi nezaposlenim, transferi vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja in drugi transferi posameznikom. Od skupnega zneska je bilo kar 488.814.170 EUR oziroma 95,63 % vseh sredstev za transfere posameznikom in gospodinjstvom realizirano v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Za transfere nezaposlenim so bila porabljena sredstva v višini 45.091.721 EUR oziroma 43,78 % rebalansa proračuna za leto 2008. Razlog ugodnega gibanja je v zniževanju števila prejemnikov denarnih nadomestil in denarnih pomoči. Po trenutno znanih mesečnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se znižuje stopnja registrirane brezposelnosti in je tako maja znašala 61.164 brezposelnih oseb, glede na maj 2007 je bilo tako brezposelnih manj za 13,5 %.

Za družinske prejemke in starševska nadomestila je bilo v prvem polletju porabljeno 273.393.640 EUR, kar predstavlja 50,60 % rebalansa proračuna za leto 2008. Najvišji delež izplačanih sredstev dosegajo otroški dodatki, ki predstavljajo 49,13 % polletno realizacijo pri družinskih prejemkih in starševskih nadomestilih. Razlog takšne realizacije je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 10/08), s katerim se je otroški dodatek povečal za 8,4 %. Ob tem je treba poudariti, da se je za znesek 8,4 % povečala osnova za redno letno usklajevanje po Zakonu o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Za transfere za zagotavljanje socialne varnosti je bilo porabljeno 68.413.884 EUR oziroma 48,17 % rebalansa proračuna za leto 2008. V prvem polletju 2007 je prejemalo denarno socialno pomoč povprečno mesečno 50.119 upravičencev, v letu 2008 pa je denarno socialno pomoč prejemalo povprečno mesečno 41.836 upravičencev.

Pri štipendijah je znašala poraba 49.681.152 EUR oziroma 45,41 % rebalansa proračuna za leto 2008. Ker ni možno oceniti porabo sredstev do konca leta, zaradi novega Zakona o štipendiranju, ki se začne uporabljati 1. septembra 2008, se ocenjuje, da bodo sredstva v planirani višini tudi porabljena.

Za transfere vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja je bilo porabljeno 39.141.055 EUR oziroma 50,98 % sredstev rebalansa proračuna za leto 2008. Najvišja polletna realizacija je bila pri varstvu žrtvah vojnega nasilja, saj je bilo za ta namen porabljenih 56,27 % rebalansa proračuna za leto 2008, sledijo vojni invalidi s 53,69 %. Ostalih 17.290.091 pa je bilo porabljenih za varstvo vojnih veteranov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter sredstva iz naslova drugih zakonskih pravic po vojnih zakonih. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so se povečali izdatki za varstvo vojnih veteranov, medtem ko so se izdatki za žrtve vojnega nasilja in varstvo vojnih invalidov zniževali.

Poraba sredstev za druge transfere posameznikom je dosegla 35.409.452 EUR oziroma 47,78 % rebalansa proračuna za leto 2008.

Glede na polletno realizacijo, ocenjena gibanja do konca leta ob upoštevanju v Državnem zboru RS 05.06.2008 sprejetega Zakona o spremembi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji ocenjujemo, da bo treba za izplačilo vseh zakonsko zagotovljenih prejemkov, s prerazporeditvami zagotoviti dodatna sredstva v višini 15.168.839 EUR. V spremembi zakona se je prvi odstavek 3. člena spremenil tako, da se bodo transferji posameznikom in gospodinjstvom iz 2. odstavka 3. člena uskladili dvakrat letno, in sicer prvič v juliju mesecu z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – junij tekočega leta in drugič v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij – december preteklega leta po podatkih Statističnega urada RS.

Ta podskupina javnofinančnih odhodkov predstavlja transfere nevladnemu neprofitnemu sektorju. Neprofitne organizacije so javne in privatne institucije med katere sodijo dobrodelne organizacije, društva (športna, humanitarna, invalidska, veteranska...), kulturne organizacije in podobne ustanove, ki izvajajo tudi programe v javnem interesu in katerih cilj ni pridobitev dobička. Nevladni neprofitni sektor je pomemben del civilne družbe, ki s svojo dejavnostjo dopolnjuje funkcije države.

Neprofitnim organizacijam je bilo z rebalansom proračuna za leto 2008 namenjenih 84.647.586 EUR. Realizacija v obdobju januar - junij znaša 31.311.994 EUR oziroma 36,99 % rebalansa proračuna. Za transfere neprofitnim organizacijam in ustanovam se je veljavni proračun zvišal za 4.585.200 EUR na 89.232.786, tako da znaša polletna realizacija glede na veljavni proračun 35,09 %. Realizacija je nižja od povprečja predvsem na področju sofinanciranja programov neprofitnih organizacij pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter pri Ministrstvu za kulturo. Nizka realizacija v prvem polletju je posledica zamika dinamike v drugo polovico leta 2008 in se zato ocenjuje, da bodo sredstva za ta ekonomski namen v celoti porabljena.

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je od celotnih transferov neprofitnim organizacijam in ustanovam planiranih kar 39,57 % sredstev. V strukturi navedenih transferov predstavljajo velik delež predvsem projekti, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev ter sredstva namenjena aktivni politiki zaposlovanja in urejanju ter nadzoru sistema socialnega varstva. Pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se je rebalans proračuna povečal za 472.205 EUR na 33.972.985 EUR in tako je bila realizacija v obdobju januar - junij glede na veljavni proračun pri omenjenem ministrstvu 23,8 %.

Pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je realizacija zelo nizka in znaša le 4,5 % veljavnega proračuna. Nizka realizacija je posledica zamika pri črpanju sredstev programa Interreg.

Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je relativno nizka realizacija, 22,4 % rebalansa proračuna za leto 2008 povezana predvsem z dinamiko plačil iz naslova ukrepov tržno cenovne politike. Plačila iz naslova Programa ukrepov v čebelarstvu so v skladu s predvideno dinamiko načrtovana v drugi polovici leta. Ukrepi za stabilizacijo trga so odvisni od dejanskih razmer na trgu, zato jih je v naprej težko predvideti. Sredstva za ukrepe Programa razvoja podeželja 2007-2013 bodo v skladu s predvideno dinamiko javnih razpisov realizirana v drugi polovici leta.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je realizacija v obdobju januar - junij znašala 16,7 % rebalansa proračuna na področju znanosti in tehnološkega razvoja, nerealizirana pa ostajajo v prvi polovici leta sredstva na področju izobraževanja. Slaba realizacija je zlasti zaradi zamika dinamike izvajanja oziroma izplačil projektov v drugo polletje.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v prvem polletju realiziralo 7.768.256 EUR oziroma kar 69,2 % rebalansa proračuna za leto 2008. Sredstva so bila namenjena nalogam na področju programov športa.
Pri Ministrstvu za kulturo je realizacija v obdobju januar - junij znašala 35,8 % rebalansa proračuna. Zaradi časovne dinamike izvedbe potrebnih postopkov bo realizacija večja v drugi polovici leta.

Pri Službi vlade RS za evropske zadeve realizacije v obdobju januar – junij iz naslova transferov neprofitnim organizacijam in ustanovam ni, ker je bila večina pogodb iz tega naslova podpisana šele konec junija 2008. Ocenjuje se, da bodo sredstva do konca leta v celoti porabljena.

Pri Ministrstvu za finance realizacija v obdobju januar - junij znaša kar 118,8% rebalansa proračuna za leto 2008, kar je posledica povečanja sredstev in posledično izplačil zaradi izplačila dela dohodnine za donacije po Zakonu o dohodnini-2. Realizacija je visoka tudi na račun 100% nakazila transferja po pogodbi o financiranju mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Slika 5: Struktura porabe sredstev za druge tekoče domače transfere glede na ekonomski namen


2.2.7.1. Tekoči transferi občinam (4130)

Za tekoče transfere občinam je bilo z Rebalansom proračuna za leto 2008 predvideno 22.812.784 EUR. V prvem polletju je znašala realizacija 7.433.766 EUR, kar predstavlja 32,59 % Rebalansa.

Skoraj polovični delež teh sredstev, to je 10.168.879 EUR oziroma 44,58 %, v okviru vseh tekočih transferov občinam je z rebalansom proračuna načrtovanih v okviru Ministrstva za finance. V obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2008 je znašala realizacija 5.084.448 EUR, kar predstavlja 50,00 % rebalansa proračuna.
Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo z Rebalansom za leto 2008 predvideno 3.309.845 EUR in so sredstva še v celoti nerealizirana. Razlog nerealiziranih sredstev je povezan z dinamiko javnih razpisov in podpisovanja pogodb na osnovi katerih bodo transferi občinam na področju kmetijstva realizirani v drugi polovici leta.
Pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bilo z Rebalansom proračuna za leto 2008 predvideno 2.984.921 EUR. V prvem polletju je znašala realizacija 1.035.657 EUR, kar predstavlja 34,70 % Rebalansa.
Pri Službi Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve je bilo z Rebalansom za leto 2008 predvideno 2.348.851 EUR, od tega pa je bilo realiziranih le 9.741 EUR, kar je predvsem posledica zamika dinamike transferov v drugo polletje.
1.647.132 EUR je bilo z Rebalansom proračuna za leto 2008 namenjeno Vladnim službam, od tega pa je bilo v prvem polletju realiziranih 50,12 %.
Iz državnega proračuna se v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje transferirajo sredstva za pokojnine po posebnih predpisih in sredstva za dopolnjevanje prenizkih izvirnih prihodkov ZPIZ do razlike, ki omogoča izplačevanje obveznosti iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja.

V obdobju januar - junij so bila v ZPIZ transferirana sredstva v višini 590.791.156 EUR, kar pomeni 52,7 % rebalansa proračuna. Od tega je bilo 216.491.156 EUR namenjenih tekočim zakonskim obveznostim države do ZPIZ, 374.300.000 EUR pa dodatnim obveznostim oziroma dopolnjevanju pokojninsko-invalidske blagajne. Odstotek realizacije je visok predvsem zaradi realizacije na postavki dodatne obveznosti (52,89 % rebalansa proračuna), ki je posledica izplačila dodatka za rekreacijo v prvem polletju. V drugem polletju bodo na proračunski postavki za tekoče zakonske obveznosti države do ZPIZ zagotovljena tudi sredstva za izplačilo enkratnega pokojninskega dodatka v mesecu avgustu, na podlagi sprejetega Zakona o enkratnem pokojninskem dodatku (Uradni list RS, št. 68/08).
Poleg navedenih transferov sodijo v to skupino tudi prispevki delodajalca od starševskih nadomestil in denarnih nadomestil brezposelnim (v teh primerih je delodajalec država) za invalidsko-pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje. Ti so bili realizirani v višini 25.846.589 EUR, kar predstavlja 52,88 % rebalansa proračuna.
Ocenjujemo, da bodo z rebalansom proračuna za leto 2008 do konca leta pokrite vse zakonsko predvidene obveznosti.
Realizacija tekočih transferov v javne sklade je bila v prvem polletju v višini 4.341.634 EUR, kar predstavlja 28,2% rebalansa proračuna za ta namen. Največji delež v rebalansu proračuna za transfere javnim skladom imata Ministrstvo za kulturo (53,4%) ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (44,9%). Realizacija pri Ministrstvu za kulturo je 50%, pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa nekoliko manj – in sicer 29,6% rebalansa proračuna za leto 2008.

Nižja realizacija odhodkov za te namene od predvidene je posledica dejstva, da je precejšen del teh sredstev vezan na različne sklade EU, iz katerih še ni bilo prilivov ali pa so bili le-ti nižji od prvotno predvidenih. Razlogi so v še ne zaključenih razpisih ali postopkih kontrol, na podlagi katerih bi bilo možno ta sredstva črpati.
Tekoči transferi v javne zavode predstavljajo sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjajo za izvajanje javne službe, ki jo opravljajo javni zavodi. Sredstva so torej namenjena za plače in dodatke zaposlenih, regres za letni dopust, povračila in nadomestila, sredstva za delovno uspešnost, nadurno delo in druge izdatke zaposlenim, prispevke za socialno varnost zaposlenih, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sredstva za odpravljanje razlik v plačah po ZSPJS ter za izdatke za blago in storitve.

Za tekoče transfere javnim zavodom je z Rebalansom za leto 2008 predvideno 1.752.602.518 EUR. V obdobju od 1.1. do 30. 6. 2008 je znašala realizacija tekočih transferov v javne zavode 829.347.554 EUR kar je 47,32 % Rebalansa.

Ministrstvo za šolstvo in šport

Največji delež sredstev, to je 64,39 % v okviru vseh tekočih transferov javnim zavodom, oziroma 534.021.857 EUR, je bilo porabljeno za delovanje javnih zavodov na področju izobraževanja in športa in sicer: za osnovno šolstvo 351.008.430 EUR, za srednje in poklicne šole 145.856.025 EUR, za zavode za usposabljanje 14.742.619 EUR, dijaške domove 6.077.536 EUR, za višješolsko izobraževanje 5.786.178 EUR, za izobraževanje odraslih 2.816.290 EUR, zavodom na področju športa je bilo namenjeno 379.564 EUR, preostala sredstva pa so bila namenjena infrastrukturnim zavodom (Zavod za šolstvo, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Center za poklicno izobraževanje, Državni izpitni center, Šola za ravnatelje in Slovenski šolski muzej). V omenjenem obdobju je tako znašala realizacija 49,44 % Rebalansa 2008.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je bilo realiziranih 165.157.223 EUR oziroma 19,91 % vseh sredstev namenjenih tekočim transferom javnim zavodom. Za terciarno izobraževanje je bilo izplačano 103.436.415 EUR, za dejavnost s področja znanstveno – raziskovalne dejavnosti in tehnološkega razvoja pa 61.475.129 EUR. Glede na Rebalans 2008 so bila sredstva realizirana 44,49 %.

Ministrstvo za kulturo

Za delovanje javnih zavodov na področju kulture (gledališča, opere, knjižnice, muzeji, arhivi, galerije, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Kobilarna Lipica) je bilo v polletju realizirano 47.934.967 EUR, kar je 5,78 % vseh tekočih transferov javnim zavodom. Realizacija je tako znašala 49,27 % Rebalansa 2008.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Realizacija tekočih transferov v javne zavode, ki so v pristojnosti MDDSZ (Zavod RS za zaposlovanje, centri za socialno delo, zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, varstveno-delovni centri, krizi centri, materinski domovi in zavetišča za otroke in ženske žrtve nasilja, Inštitut RS za socialno varstvo) je v obdobju od 1.1. do 30.6. 2008 znašala 47.806.687 EUR oziroma 48,94 % Rebalansa 2008. Delež v skupnih tekočih transferih javnim zavodom znaša 5,76 %.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Realizacija tekočih transferov v javne zavode na področju kmetijstva (Veterinarski zavod, Veterinarski Inštitut, območni kmetijsko-veterinarski zavodi, Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo, Kobilarna Lipica, Kmetijska gozdarska zbornica) je znašala 18.824.132 EUR, kar je 36,48 % Rebalansa 2008.

Preostalih 15.602.688 EUR pa je bilo namenjeno Ministrstvu za zdravje in sicer Inštitutu za varovanje zdravja, plače pripravnikov-zobozdravnikov in pripravnikov ostalih zdravstvenih poklicev (4.768.671 EUR); Ministrstvu za okolje in prostor 4.378.361 EUR (Krajinski park Goričko, Zavod RS za varstvo narave, Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Kolpa); Ministrstvu za gospodarstvo 2.553.672 EUR (Slovenski inštitut za standardizacijo, Slovenska akreditacija, Slovenska turistična organizacija); Ministrstvu za obrambo 2.109.003 EUR za raziskave in razvoj za področje obrambe; 1.792.981 EUR pa je bilo namenjeno za plačilo zdravstvenih storitev za obsojence, za sofinanciranje RTV programov za narodnostne skupnosti ter za sofinanciranje ukrepov regionalne politike.

Realizacija je znašala 256.618 EUR oziroma 51,89 % rebalansa proračuna za leto 2008. Sredstva predstavljajo prispevke za socialno varnost, ki se vplačujejo v proračun, od starševskih nadomestil in denarnih nadomestil brezposelnim.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb predstavljajo sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjajo za plačila storitev drugim izvajalcem javnih služb, ki niso javni zavodi, ampak zasebni zavodi oziroma druge zasebne pravne ali fizične osebe (koncesionarji) in izvajajo javno službo ter niso v seznamu proračunskih uporabnikov.

V polletju je znašala realizacija 29.027.445 EUR oziroma 46,17 % Rebalansa 2008. Največ sredstev, to je 5.644.300 EUR oziroma 53,27 % Rebalansa 2008 proračuna je bilo realiziranih v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer za financiranje predpisanega in preventivnega zdravstvenega varstva živali, ki se opravlja na podlagi koncesij – javnih pooblastil ter odstranjevanje odpadkov živalskega izvora. 5.022.686 EUR je bilo namenjeno za financiranje gospodarske javne službe v linijskem prometu pri Ministrstvu za promet. Za izvajanje dejavnosti osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter za dejavnost dijaških domov, ki sodi v pristojnost Ministrstva za šolstvo in šport je bilo realizirano 4.929.194 EUR. 3.218.193 EUR je bilo izplačano v okviru Ministrstva za okolje in prostor in sicer za izvajanje ukrepov s področja ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami, motornimi vozili, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadno embalažo in odpadnimi baterijami in drugimi odpadki ter Inštitutu za vode. V finančnem načrtu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za izvajalce, ki imajo sklenjeno koncesijo za opravljanje javne službe na področju dejavnosti visokega šolstva in podiplomskega študija je bilo izplačano 2.726.420 EUR. Za izplačila, namenjena izvajalcem, ki imajo sklenjeno koncesijo za opravljanje javne službe na področju socialnega varstva invalidov v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo namenjeno 2.618.366 EUR. Preostala sredstva pa so bila namenjena Zavodu RS za blagovne rezerve ter obnavljanju blagovnih rezerv, ki sodi v pristojnost Ministrstva za gospodarstvo (1.985.500 EUR) ter za delovanje JGZ Brdo v okviru Vladnih služb (2.407.960 EUR).

Ocena realizacije do konca leta 2008 je pri Ministrstvu za promet za 3.000.000 EUR višja od prvotno predvidene zaradi razporeditve sredstev v tej višini iz tekoče proračunske rezerve. S tem se zagotavlja zadosten obseg sredstev za potrebe subvencioniranja avtobusnih prevozov, v skladu z določili ZPCP in Uredbe o koncesijah za opravljanje GJS izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (izplačevanje kompenzacij koncesionarjem - avtobusnim prevoznikom kot razliko med prihodki in priznano stroškovno ceno). Ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2008 natančna višina potrebnih sredstev za ta namen še ni bila znana, saj pogajanja z avtobusnimi prevozniki glede nove višine kompenzacij (zaradi povišanja cen naftnih derivatov) še niso bila zaključena.
Realizacija tekočih transferov v javne agencije je bila v prvem polletju v višini 7.242.266 EUR, kar predstavlja 42,2% rebalansa proračuna za leto 2008. Največje deleže teh transferov v rebalansu proračuna imajo Ministrstvo za finance (28,2%), Ministrstvo za gospodarstvo (27,7%) ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (23,0%). Pri navedenih ministrstvih je bilo v prvem polletju letošnjega leta tudi realiziranih največ izplačil v okviru tega ekonomskega namena.

Večjih odstopanj pri realizaciji tekočih transferov v javne agencije ni – izjema je le Ministrstvo za zdravje, pri katerem v prvem polletju leta 2008 sploh ni bilo realizacije. Razlog je v tem, da še ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi bilo možno izvršiti tovrstna izplačila, pričakuje pa se, da bodo sredstva realizirana v drugi polovici leta 2008.

V to podskupino sodijo predvsem tekoči transferi mednarodnim institucijam, tujim vladam in vladnim institucijam, neprofitnim organizacijam v tujini (za zdravljenje v tujini in iz naslova konvencij z drugimi državami) ter Slovencem v zamejstvu in po svetu. V prvih šestih mesecih je bilo realizirano 15.319.166 EUR tekočih transferov v tujino oziroma 50.7 % rebalansa proračuna, ki znaša 30.222.792 EUR, kar je normalna poraba za navedeno obdobje. V okviru navedenega je Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu realiziral skupno 8.077.298 EUR za ustavne obveznosti - podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu, kar znaša 90.8 % rebalansa za leto 2008 za ta namen.

Pri Ministrstvu za finance se v tej podskupini namenjajo sredstva za donacije Skladu svetovne banke (GEF), kjer je realizacija 99.8 % oz. 1.197.500 EUR in prispevek v Sklad Mednarodnega združenja za razvoj, kjer je realizacija 51.5 % oz. 432.000 EUR.

Pri Ministrstvu za obrambo je v tej podskupini v proračunu 2008 namenjenih 16.864.483 EUR in je realizacija 27.6 % oz. 4.649.425 EUR. Sredstva se namenjajo pri ožjem ministrstvu za stroške v zvezi z mednarodnim sodelovanjem in pri Generalštabu slovenske vojske za finančno podporo organizacijam posebnega pomena za obrambo (NATO in prispevki EU k skupnim projektom).

Za nakup in gradnjo osnovnih sredstev je bilo v rebalansu proračuna za leto 2008 načrtovanih 611.833.340 EUR, kar predstavlja 6,94 % vseh predvidenih odhodkov v letošnjem letu. Realizacija investicijskih odhodkov je v prvem polletju dosegla 131.690.288 EUR oziroma 21,5 % rebalansa proračuna.

Glede na vrsto investicijskih izdatkov se je tako kot lansko prvo polletje največ sredstev porabilo za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, in sicer 65.565.396 EUR oziroma 49,8 % vseh realiziranih sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev, za obnove in investicijsko vzdrževanje 21.835.976 EUR oziroma 16,58 % vseh realiziranih sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev in za študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo 11.795.181 EUR oziroma 8,96 % vseh realiziranih sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev, kar skupno znaša 99.196.553 EUR oziroma 75,33 % vseh realiziranih sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev.

Za nakup zgradb in prostorov je v prvi polovici leta 2008 največ sredstev porabilo Ministrstvo za finance, največ nakupov prevoznih sredstev je izvršilo Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo je potrošilo največ sredstev za nakup opreme, pri nakupu drugih osnovnih sredstev je bil največji porabnik Državni zbor, za novogradnje in adaptacije, za investicijsko vzdrževanje in obnove, za nakup zemljišč in naravnih bogastev ter za študije o izvedljivosti projektov in projektno dokumentacijo je Ministrstvo za promet izplačalo največ sredstev, pri nakupu nematerialnega premoženja pa je največji porabnik Ministrstvo za finance.

Glede na obseg porabljenih sredstev so po skupinah proračunskih uporabnikov največji naslednji potrošniki: Ministrstvo za promet v višini 60.846.595 EUR (46,2 % delež), sledi mu Ministrstvo za javno upravo v znesku 10.623.685 EUR (8,07 %), Ministrstvo za notranje zadeve v višini 9.223.174 EUR (7,0 %), Ministrstvo za šolstvo in šport v znesku 8.423.580 EUR (6,4 %) ter Ministrstvo za okolje in prostor v znesku 7.838.430 EUR (5,95 % vseh realiziranih sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev).

Stopnja realizacije v prvih šestih mesecih leta je pri proračunskih uporabnikih zelo različna, v povprečju znaša 32,21 % glede na rebalans proračuna. Vzrok za nizko porabo so kot ponavadi dolgi postopki javnih naročil in pritožbe na javne razpise. Ne glede na navedeno pa uporabniki glavnino investicijskih aktivnosti načrtujejo v drugi polovici leta ali celo konec leta, še posebno za nakupe osnovnih sredstev, ki se poravnavajo z enkratnim plačilom po dobavi.

Večje odstopanje oziroma nižjo porabo od povprečne je pri nevladnih uporabnikih zaslediti pri Državnem zboru, med vladnimi so odstopanja najopaznejša na Ministrstvu za kmetijstvo, Ministrstvu za promet, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, med pravosodnimi proračunskimi uporabniki pa glede na načrtovane investicije najbolj odstopajo odhodki Vrhovnega sodišča RS.

Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v prvem polletju izplačano zgolj 17,4 % sredstev načrtovanih v rebalansu proračuna za leto 2008. Nizka realizacija se nanaša predvsem na ukrepe, ki se sofinancirajo iz evropskih skladov in sicer Programa razvoja podeželja ter Programa razvoja ribištva za obdobje 2007-2013. Zaradi pozne objave javnih razpisov, je večji del izplačil iz tega naslova predviden v drugi polovici leta. V skladu z dejansko izvedenimi deli, se izvajajo tudi izplačila za strukturne ukrepe v kmetijstvu in ribištvu.

Pri Ministrstvu za promet so glavni razlogi nizke realizacije dolgotrajni postopki pri oddaji javnih naročil, pritožbe ponudnikov na javnih razpisih, del sredstev pa je vezan na različne sklade EU, iz katerih še ni bilo prilivov (zaradi še ne zaključenih razpisov ali postopkov kontrol, na podlagi katerih bi bilo možno ta sredstva črpati). Sicer pa se zaradi narave dela na tem področju pričakuje bistveno višja realizacija v drugi polovici leta oz. celo pred samim koncem leta.

Pri Ministrstvu za zdravje je razlog za nizko realizacijo v tem, da javni razpisi niso tekli po predvideni dinamiki in so prestavljeni v drugo polovico leta.

Pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so investicijski odhodki realizirani v skupni višini 718.062 EUR oziroma 16,26 % rebalansa proračuna za leto 2008. Običajno se investicijski projekti zaključujejo proti koncu leta, ko se pričakuje tudi povečana realizacija.

Slika 6: Struktura porabe sredstev za investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki glede na ekonomski namen



Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki predstavljajo nepovratna sredstva in so namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev. V proračunu se v okviru v okviru podskupine 431 - Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki izkazujejo investicijski transferi drugim prejemnikom teh sredstev.

Za investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki je bilo z rebalansom proračuna za leto 2008 predvideno 233.874.781 EUR.

V prvem polletju je znašala realizacija investicijskih transferov pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 29.590.880 EUR. Stopnja realizacije v prvih šestih mesecih leta je pri proračunskih uporabnikih zelo različna, v povprečju pa znaša 12,65 % rebalansa proračuna za leto 2008. Nizka realizacija v prvem polletju je predvsem posledica zamika dinamike v drugo polletje. Glavnina porabe sredstev je bila že ob pripravi rebalansa proračuna predvidena v drugi polovici leta saj se glavnino investicijskih aktivnosti načrtuje v drugi polovici leta ali celo pred samim koncem leta, kar pomeni, da v posameznih primerih postopki za izbiro izvajalca šele potekajo.

V prvih šestih mesecih je bilo največ izplačil iz naslova investicijskih transferov pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer 11.432.831 EUR ali 38,64 % vseh v ta namen realiziranih sredstev, sledijo Ministrstvo za okolje in prostor z izplačili v višini 10.148.509 EUR ali 34,30 %, Ministrstvo za gospodarstvo z izplačili v višini 6.370.702 EUR ali 21,53 %.

Od skupin proračunskih uporabnikov, ki odstopajo po nizki realizaciji predvidenih sredstev upoštevajoč dejstvo, da v posameznih primerih razpisi oziroma postopki za izbiro izvajalcev šele potekajo ali pa je bila poraba sredstev sofinanciranja že ob pripravi proračuna predvidena v drugi polovici leta, lahko izpostavimo Ministrstvo za zdravje (v prvem polletju je realizacija enaka nič, predvsem zaradi zamikov pri izvedbi projekta Nujna medicinska pomoč), Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (1,56 % veljavnega proračuna; zamik dinamike izvajanja projektov v drugo polovico leta), tudi pri Ministrstvu za kulturo je realizacija manjša in znaša 0,68 % rebalansa proračuna.

Pri Ministrstvu za gospodarstvo znaša realizacija v prvem polletju 6.370.702 EUR oziroma 6,0 % rebalansa proračuna za leto 2008. Vzrok je predvsem v nedokončanih javnih razpisih, predvsem na programih, ki se bodo sofinancirali iz strukturnih skladov. Sredstva za spodbujanje tujih investicij (Javna agencija za podjetništvo, ki izvaja javne razpise za spodbujanje tujih neposrednih investicij v RS v obdobju 2007-2013 in državna pomoč za začetno investicijo podjetja Revoz d.d.) bodo porabljena v drugi polovici leta 2008.

Pri Ministrstvu za promet znaša realizacija v prvem polletju 0,9 % rebalansa proračuna za leto 2008. Večina sredstev je namenjena izgradnji avtocest – od tega 15,5 mio EUR sredstev državnega proračuna, 27,5 mio EUR pa je predvidenih sredstev Kohezijskega sklada. Glavna razloga za nizko realizacijo sta v tem, da za izplačilo ni bilo pravne podlage oziroma, da vsi postopki, potrebni za črpanje EU sredstev, še niso bili izpeljani. Pričakuje se, da bodo sredstva realizirana v drugem polletju leta 2008.

Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v prvem polletju realizirano zgolj 25,5% sredstev načrtovanih v rebalansu proračuna za leto 2008. Nizka realizacija se nanaša na izvajanje Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Zaradi pozne objave javnih razpisov, je večji del izplačil iz tega naslova predviden v drugi polovici leta.

Pri Ministrstvu za okolje in prostor znaša realizacija v prvem polletju 10.148.509 EUR oziroma 57,1 % rebalansa proračuna za leto 2008. Večina sredstev je namenjena rudniku Žirovski vrh, investicijam, ki se financirajo iz proračunske postavke vodnega sklada, subvencioniranju ukrepov URE in OVE ter ekonomiji vodika in premiranju varčevalnih vlog.

Slika 7: Struktura porabe sredstev za investicijske transfere proračunskim uporabnikom glede
na ekonomski namen

Za investicijske transfere proračunskim uporabnikom je bilo v rebalansu proračuna za leto 2008 načrtovanih 413.234.661 EUR oziroma 4,69 % vseh proračunskih odhodkov. V prvem polletju je znašala njihova poraba 45.076.224 EUR, kar pomeni 10,91 % rebalansa proračuna za to podskupino kontov.

Izplačila sredstev občinam v višini 26.730.216 EUR in javnim zavodom v znesku 16.221.057 EUR predstavljajo večino oziroma 95,29 % vseh realiziranih sredstev za ta namen.

Realizacija investicijskih transferov proračunskim uporabnikom je v prvem polletju 2008 po skupinah proračunskih uporabnikov zelo različna, v povprečju pa znaša 15,46 %. Visoko realizacijo transferov prvega polletja je ustvarilo Ministrstvo za obrambo (50,2 %) ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (47,8 %). Nizko realizacijo zasledimo pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter pri Ministrstvu za šolstvo in šport.

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v rebalansu proračuna za podskupino kontov 432 planirala sredstva v višini 191.878.243 EUR, v prvi polovici je bila poraba le 3,3 % načrtovanih sredstev ali 6.328.420 EUR. Nizka realizacija je posledica dejstva, da bo tudi letos črpanje sredstev najmočnejše v zadnjih treh mesecih iz sledečih razlogov:
- v razpisih za sredstva iz evropskih strukturnih skladov za obdobje nove finančne perspektive 2007 - 2013 je navedeno, da morajo upravičenci posredovati zahtevke za izplačila za tekoče leto do 30.9.2008. Projekti so trenutno v izvajanju, večino zahtevkov se pričakuje v mesecu septembru, po pregledu zahtevkov za izplačilo je predvidena kontrola na terenu in izplačila do konca leta 2008. Izvedeni so bili trije razpisi za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi" in dva za prednostno usmeritev "Razvoj obmejnih območij s Hrvaško".
- v pozivu za oddajo načrtov porabe v okviru 21. člena ZFO-1 je rok za oddajo zahtevkov za izplačila v 17. oktober 2008, izplačila se pričakujejo v mesecu novembru.
- za sredstva, odobrena o okviru ostalih razpisov (Posočje, Romska infrastruktura) se prav tako pričakujejo zahtevki v oktobru 2008, izplačila pa v novembru in decembru 2008.

Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v prvem polletju za investicijske transfere proračunskim uporabnikom realizirano zgolj 6,3 % sredstev načrtovanih v rebalansu proračuna za leto 2008. Nizka realizacija se v večji meri nanaša predvsem na ukrepe, ki se sofinancirajo iz evropskih skladov in sicer Programa razvoja podeželja ter Programa razvoja ribištva za obdobje 2007-2013. Zaradi pozne objave javnih razpisov, je večji del izplačil iz tega naslova predviden v drugi polovici leta. Zaradi pozne potrditve Programa dela in finančnega načrta za leto 2008 Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter Zavoda za gozdove Slovenije, bodo sredstva, ki so v proračunu predvidena za izvajanje javnih služb, realizirana v drugi polovici leta. Prav tako bodo v skladu z razpisi za usposobitev javnih zavodov, v drugem polletju realizirana plačila za strokovne in svetovalne naloge izobraževanje in raziskovanje izvajalcem na področju kmetijstva.

Ministrstvo za okolje in prostor je v prvi polovici leta realiziralo 18,8 % ali 13.280.867 EUR rebalansa proračuna za leto 2008. Nizka poraba sredstev je povezana s slabšo dinamiko javnih razpisov in črpanjem sredstev Kohezijskega sklada EU za sofinanciranje posameznih okoljskih projektov.

Pri Ministrstvu za zdravje je bila realizacija prvega polletja izredno nizka. Razlog je v zakasnitvi javnih razpisov, ki so šele v pripravi ali pa še niso bili objavljeni. Zato se pričakuje, da bodo plačila investicijskih transferov realizirana proti koncu leta 2008.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je bila realizacija pri investicijskih transferih proračunskim uporabnikom glede na rebalansa proračuna le 13,30 % oziroma v višini 7.708.492 EUR. V prvem polletju za investicije v urejanje sistema znanstvenega raziskovanja in izobraževalnega sistema, za sredstva strukturnih skladov in tehnična pomoč ter informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo še ni bilo nobenih izplačil, zelo nizka pa je bila realizacija investicij v visokem šolstvu in v študentske domove. Slaba realizacija je zlasti zaradi zamika dinamike izvajanja oziroma izplačil projektov v drugo polletje.

Ministrstvo za šolstvo in šport je v prvem polletju realiziralo 8.191.353 EUR oziroma le 15,45 % rebalansa proračuna za leto 2008. Nizka realizacija je zlasti pri investicijah v športno infrastrukturo ter pri sofinanciranju investicij v osnovnem in srednjem šolstvu, kar je tako kot vsako leto, predvsem posledica zamika dinamike transferov v drugo polletje.

Slika 8: Struktura plačil sredstev v proračun Evropske unije glede na ekonomski namen



Vplačila v evropski proračun do konca junija skupaj znašajo 203.931.869 EUR, kar predstavlja 54,34 % z rebalansom proračuna RS za leto 2008 predvidenih vplačil, ki so bila načrtovana v višini 375.310.057 EUR.

Tradicionalna lastna sredstva predstavljajo carine in druge uvozne dajatve na uvoz iz tretjih držav in posebne davščine pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil. Višina plačanih sredstev v proračun EU iz tega naslova je odvisna od zneska dejansko pobranih carin.

Članice EU vplačajo v proračun Skupnosti tri četrtine pobranih tradicionalnih lastnih sredstev, četrtino pa zadržijo kot prihodek domačega proračuna. Za plačevanje teh sredstev se uporablja zakonodaja Skupnosti, v kateri je določeno, da se ustrezni zneski plačajo prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi odobritvi pravice.

Z rebalansom proračuna za leto 2008 je bilo za ta namen načrtovanih 95.061.737 EUR. Do konca junija je bilo realiziranih 43.324.686 EUR, kar znaša 45,58 % načrtovanih sredstev.

Plačila sredstev v proračun EU se vršijo iz naslova:
Višina sredstev, ki jo je potrebno vplačati v proračun EU iz naslova DDV, BND in popravka v korist Združenega kraljestva v posameznem letu, je določena na Posvetovalnem odboru za lastna sredstva Skupnosti v mesecu maju predhodnega leta. Zakonodaja Skupnosti narekuje državam članicam, da svoja vplačila vršijo vsak prvi delovni dan v mesecu.

Z rebalansom proračuna za leto 2008 je za ta sredstva namenjeno:

3. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

V prvem polletju je bilo vplačanih 29.344.334 EUR prejemkov iz naslova prejetih vračil danih posojil, prodaje kapitalskih deležev in kupnin iz naslova privatizacije. Od tega so največji del predstavljala sredstva od prejetih vračil danih posojil, in sicer 15.131.568 EUR. Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v finančnih institucijah, so v prvem polletju znašala 8.229.205 EUR, prejemki od kupnin iz naslova privatizacije pa so bili realizirani v višini 5.983.560 EUR.

Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v finančnih institucijah so bila realizirana v višini 8.229.205 EUR in predstavljajo plačilo kupnine za delnice Zavarovalnice Triglav, ki jih vplača v državni proračun Slovenska odškodninska družba.

V okviru prejetih vračil danih posojil je bilo v prvem polletju letošnjega leta največ prejetih vračil danih posojil od javnih skladov, in sicer v višini 11.216.979 EUR. Prejemki iz naslova prejetih vračil danih posojil od privatnih podjetij so bili vplačani v višini 3.141.642 EUR, od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občine v višini 4.330 EUR, prejemki od prejetih vračil danih posojil od posameznikov in zasebnikov v višini 13.540 EUR in prejetih vračil plačanih poroštev v višini 191.835 EUR.

Prejemki iz naslova kupnin od privatizacije v višini 5.983.560 EUR predstavljajo prejemki, ki jih vsake tri mesece v državni proračun vplača D.S.U., d.o.o. na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 34/96, 60/99, 22/00, 67/01 in 47/02).

V prvem polletju so izdatki iz naslova danih posojil in povečanj kapitalskih deležev znašali 47.462.132 EUR. Od tega je bilo realiziranih 43.501.773 EUR povečanj kapitalskih deležev, 852.702 EUR danih posojil in 3.107.657 EUR izdatkov iz naslova kupnin na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Povečanje kapitalskih deležev v tujino je bilo namenjeno vplačilu delniškega kapitala v EBRD in plačilo obveznosti do Evropske investicijske banke v višini 8.911.407 EUR. V prvem polletju je bilo realizirano tudi povečanje kapitalskih deležev v finančnih institucijah, in sicer v primeru dokapitalizacije NLB d.d., v višini 34.585.366 EUR ter za plačilo ustanovitvenega premoženja za Center za podporo razvoju e-up v višini 5.000 EUR.

V okviru danih posojil je Ministrstvo za gospodarstvo dodelilo 322.776 EUR (11,9 % realizacija glede na rebalans proračuna za leto 2008) posojil privatnim podjetjem za sanacijo podjetij in gospodarstva, in sicer podjetju UNI d.o.o., ostanek sredstev za ta namen pa bo porabljen v drugi polovici leta. Plačila zapadlih poroštev – jamstva RS so v prvem polletju letošnjega leta znašala 529.926 EUR.

Sredstva kupnin na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so bila pretežno razporejena v javne sklade in agencije, in sicer v višini 2.992.428 EUR. Dana posojila iz sredstev kupnin so znašala 115.230 EUR. Slednja so bila namenjena za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtone narodne skupnosti.

Od razporejenih sredstev v sklade in agencije v skupni višini 2.992.428 EUR je bilo 530.057 EUR namenjeno povečanju namenskega premoženja Javnega sklada za spodbujanje regionalnega razvoja, 391.781 EUR za poplačilo vojne odškodnine in odškodnine po zakonu o popravi krivic preko Slovenske odškodninske družbe. Za zagotavljanje sredstev iz naslova kupnin za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji preko Slovenske odškodninske družbe je bilo porabljenih 322.643 EUR. Slovenskemu podjetniškemu skladu pa je bilo preko Ministrstva za gospodarstvo namenjenih 922.527 EUR sredstev kupnin. V prvem polletju so bila sredstva v višini 825.419 EUR porabljena še za dokapitalizacijo Ekološko razvojnega sklada RS.

V obdobju od 01.01. do 30.06.2008 so bila izdana oziroma so postala veljavna tri državna poroštva v skupni višini 705.000.000 EUR, in sicer na podlagi pravne osnove:
Kvota določena za obseg novih poroštev države za leto 2008, po 34. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (ZIPRS0708, Uradni list RS, št. 126/06), znaša 1.043.231.514 EUR. Kvota je izkoriščena v višini 705.000.000 EUR oziroma 67,6 %, preostanek kvote znaša 338.231.514 EUR oziroma 32,4 %.

V obdobju od 01.01. do 30.06.2008 je bilo skupno unovčenih obveznosti iz naslova državnih poroštev Republike Slovenije (glavnice in obresti) v višini 582.086 EUR, in sicer za dolžnike Novoles Straža d.d., Lipa Ajdovščina d.d. in Univerza na Primorskem.

V proračunskem letu 2008 je za državna poroštva Republike Slovenije, postavka Jamstva Republike Slovenije 6611, po veljavnem proračunu načrtovano skupaj 10.057.215 EUR unovčitev. V obdobju od 01.01. do 30.06.2008 se je glede na veljavni proračun realiziralo 5,27 % državnih poroštev.

V obdobju od 01.01. do 30.06.2008 je bilo iz naslova unovčenih državnih poroštev izterjano skupaj 52.628 EUR, in sicer iz naslova unovčenega državnega poroštva za Univerzo na Primorskem.

4. RAČUN FINANCIRANJA

Zadolževanje za izvrševanje proračuna in upravljanje z državnim dolgom je potekalo v skladu s sprejetim Programom financiranja Republike Slovenije za leto 2008 (sklep Vlade RS št. 41003-10/2007/3 z dne 20.12.2007).

Do 30.6.2008 je bilo izvršeno dolgoročno zadolževanje na skupnem evropskem trgu z izdajo 11-letne obveznice RS 63 v nominalnem znesku 1 mlrd EUR z zapadlostjo 2019 in s fiksno obrestno mero 4,375 %. Prodaja obveznice je bila realizirana na sindiciran način. Del sredstev v višini 124.521.427,37 EUR je bil namenjen za izvedbo transakcij upravljanja z državnim dolgom, in sicer za odkupe obveznic in predčasna odplačila, preostali del v višini 875.478.572,63 EUR pa za financiranje izvrševanja proračuna za leto 2008.


Kratkoročno zadolževanje je v obdobju od 1.1.2008 do 30.6.2008 potekalo z izdajo trimesečnih zakladnih menic (TZ) v skladu s predvidenim koledarjem avkcij TZ v letu 2008, določenim v programu financiranja za to leto. Avkcije so potekale v mesecih januarju, marcu, aprilu in juniju 2008, zneski izdaj so znašali po 50 mio EUR, kar je v skladu z okviri, določenimi v predvidenem koledarju. Stanje kratkoročne zadolženosti z zakladnimi menicami je na dan 30.6.2008 znašalo 98.954.500 EUR.

Ker v prvi polovici leta 2008 ni prišlo do kratkoročnega zadolževanja z najemom posojil pri EZR, je stanje kratkoročnega zadolževanja pri EZR na dan 30.6.2008 enako nič.

Skladno s Programom financiranja državnega proračuna Republike Slovenije za leto 2008 je Ministrstvo za finance v letu 2008 v sklopu upravljanja z državnim dolgom izvajalo odkupe lastnih vrednostnih papirjev in predčasna odplačila. Za izvedbo transakcij upravljanja z državnim dolgom je bilo namenjenih 124.521.427,37 EUR, in sicer za transakcije odkupov obveznic Republike Slovenije 107.020.107,50 EUR, za predčasna odplačila dveh posojil prevzetih od Slovenskih železnic in od Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije 17.496.206,97 EUR ter za predčasno odplačilo obveznic RS4E 5.112,90 EUR.

V prvi polovici leta 2008 je bilo izvedenih pet avkcij (v marcu sta bile dve avkciji na isti dan) za odkup trinajstih obveznic, pri čemer so se nekatere obveznice na avkciji pojavile večkrat. Pregled izvedenih odkupov je podan v naslednji tabeli.

Tabela 4: Pregled odkupov obveznic v letu 2008

Datum avkcije
Obveznice
Skupna nominalna
vrednost obveznic
I. avkcija
1. februar 2008
RS38, RS54 in RS57
483.853.291 EUR
II. avkcija
21. februar 2008
RS44, RS49, RS50 in RS54
180.829.883 EUR
III. avkcija
20. marec 2008
RS518, RS23, RS44, RS48, RS50, RS38 in RS53
361.831.015 EUR
IV. avkcija
20. marec 2008
RS26, RS32, RS29, RS54, RS57 in RS49
494.490.120 EUR
V. avkcija
17. april 2008
RS518, RS23, RS26, RS29, RS32, RS38, RS44, RS48, RS50, RS53, RS54, RS57 in RS49
837.129.656 EUR

Vir: Ministrstvo za finance, 2008.

V letu 2008 so bili z avkcijami odkupov doseženi negativni proračunski učinki, v celoti pa so bili doseženi pozitivni učinki v neto sedanji vrednosti, kar je razvidno iz naslednje tabele:

Tabela 5: Skupni učinki izvedenih avkcij

Vir: Ministrstvo za finance, 2008

Realizacija vseh glavnic v prvih šestih mesecih je bila 1.192.608.688 EUR, kar je 96,09 % načrtovanih sredstev za odplačila glavnic v rebalansu proračuna za leto 2008.

Odplačila glavnic v prvi polovici leta so se realizirala skladno z amortizacijskimi načrti, ki so osnova za pripravo proračuna za področje servisiranje dolga. Tako je bila dne 3.1.2008 odplačana glavnica kratkoročnega dolga v višini 440 mio EUR, kar v celoti ustreza načrtovani višini odplačila kratkoročnega dolga v rebalansu proračuna 2008. Prav tako so se v predvideni višini realizirale tudi vse tiste glavnice iz naslova dolgoročnega dolga, ki so nominirane v EUR. Zaradi prehoda na evro je pretežni del dolga Republike Slovenije nominiranega v EUR. Relativno majhen del dolga do mednarodnih finančnih institucij pa se odplačuje v ameriških dolarjih. Padec tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z EUR v letošnjem letu je vplival na manjšo realizirano protivrednost v evrih pri tistih glavnicah, ki se odplačujejo v ameriških dolarjih.

5. OCENA REALIZACIJE DO KONCA LETA 2008

Na osnovi dosežene realizacije proračuna RS v prvem polletju letošnjega leta in ocen ključnih makroekonomskih gibanj, ki vplivajo na možno realizacijo prihodkov, ocenjujemo da bo realiziranih 9.050 mio EUR prihodkov.

Na strani odhodkov proračuna pričakujemo realizacijo v višini 8.819,9 mio EUR oziroma 100,05% v sprejetem proračunu predvidenih odhodkov. Realizacija odhodkov bo višja zaradi višjih namenskih odhodkov.

Vsa odstopanja so podrobno obrazložene pri poglavju prihodki in poglavju odhodki.

6. VKLJUČEVANJE NENAČRTOVANIH IZDATKOV V PRORAČUN V SKLADU Z 7. ČLENOM ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009

V skladu s prvo točko 7. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 je bila v obdobju januar – junij 2008 pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo odprta nova proračunska postavka 9088 ESS – lastna udeležba – EPD 2.3.: slovensko izobraževalno omrežje. Sredstva na novi proračunski postavki so se zagotovila s prerazporeditvijo pravic porabe.

V skladu s 142. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) lahko davčni zavezanec rezident zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Na podlagi Zakona o dohodnini je Vlada sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije, s katero je uredila tudi nakazovanje donacij upravičencem. Skladno z drugo točko 7. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009 je Vlada odprla novo postavko 9329 pri Davčni upravi RS, na kateri so se pravice porabe v višini 2.812.000 ERU zagotovile z razporeditvijo sredstev s tekoče proračunske rezerve.

7. VKLJUČEVANJE NENAČRTOVANIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN V SKLADU Z 9. ČLENOM ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009

V skladu z 9. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 so se v obdobju januar – junij 2008 povečale pravice porabe na postavki namenskih sredstev EU pri Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v višini 2.149.152 EUR za program ESS – sredstva EU za ukrep 2.1.

8. PRENOS NEPORABLJENIH NAMENSKIH SREDSTEV IZ
PRETEKLEGA LETA

Vrste namenskih prihodkov določa Zakon o javnih financah in Zakon o izvrševanju proračuna za posamezno leto. V skladu s 44. členom Zakona o javnih financah se namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, prenesejo v proračun tekočega leta. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika in proračun.

Prenos v letu 2007 neporabljenih namenskih sredstev v proračun za leto 2008 je bil izvršen v naslednjih zneskih in sicer:

V bilanco A. Bilanca prihodkov in odhodkov v višini 53.351.146,35 EUR iz naslova:

Prodaje premoženja 21.077.984,99 EUR
Lastne dejavnosti 998.356,00 EUR
Odškodnin 985.247,76 EUR
Najemnin 11.758.981,97 EUR
Prenesenega izvrševanja nalog 597.067,41 EUR
Drugih donacij 4.529.812,74 EUR
Vplačanih tiskovin po 11. členu ZIPRS0708 363.447,10 EUR
Ostalih namenskih sredstev po 11. členu ZIPRS0708 13.040.248,38 EUR

V bilanco B. Račun finančnih terjatev in naložb v višini 29.273.815,18 EUR iz naslova:

Kupnin 13.584.517,09 EUR
Namenskih sredstev po 12. členu ZIPRS0708 15.689.298,09 EUR

Podroben pregled prenesenih sredstev je razviden iz priloženih tabel.

9. PRERAZPOREJANJE PRAVIC PORABE MED NAMENI

Skladno s 13. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 je osnova za prerazporejanje pravic porabe zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja. Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih. Zadnji sprejeti proračun v prvem polletju 2008 je Rebalans Proračuna Republike Slovenije za leto 2008 ( Uradni list RS, št. 58/08 z dne 10.06.2008).

Skladno s prvim odstavkom 14. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 lahko proračunski uporabniki odločajo o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru istega podprograma. Proračunski uporabniki so do 30.06.2008 prerazporedili pravice porabe na 143 postavkah za 8.231.104,59 EUR.

Skladno s tretjim odstavkom 14. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 lahko služba, pristojna za lokalno samoupravo in regionalno politiko, odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami 7510 Regionalna infrastruktura lokalne ceste, 7512 Regionalna infrastruktura – opremljanje zemljišč in 7514 Regionalna infrastruktura – komunala, brez omejitev. Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko do 30.06.2008 ni prerazporedila pravic porabe med temi postavkami.

Skladno s 15. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 lahko predlagatelj finančnega načrta odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami pa skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu. Predlagatelji so do 30.06.2008 prerazporedili pravice porabe na 28 podprogramih za 3.158.211,57 EUR.

Skladno s 16. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 lahko organ upravljanja odloča o prerazporeditvah pravic porabe med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike brez omejitev. Organ upravljanja do 30.06.2008 ni prerazporedil pravice porabe.

Skladno s 17. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 lahko ministrstvo, pristojno za finance samostojno in brez omejitev po 14., 15. in 18. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga. Ministrstvo za finance do 30.06.2008 ni prerazporedilo pravice porabe za plačilo navedenih obveznosti.

Skladno z 18. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 lahko Vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe in sicer med:
Prerazporeditve sredstev s tekoče proračunske rezerve ( proračunska postavka 7608) se skladno z 42. členom Zakona o javnih financah izvršijo kot razporeditev sredstev in se ne vštevajo v omejitve po prvem odstavku 18. člena. V prvem polletju 2008 je bilo razporejenih pravic porabe v višini 6.694.460,20 EUR.

Na podlagi 47. člena Zakona o javnih financah v prvem polletju 2008 niso bile prerazporejene pravice porabe.

10. OBRAZLOŽITEV III. DELA PRORAČUNA – NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV

Polletno poročilo o realizaciji proračuna za projekte in programe, ki so vključeni v načrt razvojnih programov (v nadaljevanju NRP), je prvič sestavni del Poročila o realizaciji proračuna Republike Slovenije za obdobje prvih šestih mesecev tekočega leta. Načrt razvojnih programov 2008-2011 je sestavni del Proračuna RS za leto 2008, podatki v izpisu pa prikazujejo vrednosti o realizaciji projektov in programov, ki so bili načrtovani v okviru Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2008 in sicer izplačila za projekte in programe v prvem polletju leta 2008. Ker so ti podatki prvič prikazani v izpisu, se nam zdi primerno, da prikazane vrednosti dodatno obrazložimo in podamo še druga pojasnila.

V NRP so bili planirani odhodki proračuna za tiste razvojne projekte oz. programe, ki se (so)financirajo iz proračuna in so se nadaljevali iz predhodnega obdobja ali začeli izvajati v letu 2008 ter dopolnjeni z Rebalansom za leto 2008. Poročilo prikazuje odhodke za projekte oz. programe v prvi polovici letošnjega leta, za katere je odgovoren posamični proračunski uporabnik (PU). Poleg vseh investicijskih odhodkov in transferov neposrednih uporabnikov ter odhodkov, ki predstavljajo državno pomoč, zajema tudi druge odhodke oziroma izdatke zlasti za projekte, ki so se že oz. se še bodo (so)financirali z evropskimi sredstvi.

V izpisu so prikazani podatki o realiziranih izplačilih iz proračuna do 30. junija 2008 za projekte vključene v NRP 2008-2011 in sicer po posamezni skupini proračunskih uporabnikov v primerjavi z vrednostmi iz sprejetega Rebalansa 2008 in veljavnega plana za leto 2008 (veljavni plan izkazuje zadnje planske podatke o izdatkih za projekte oz. oceno realizacije do konca leta). V skupnem zbiru so poleg proračunskih virov (PV) prikazani tudi podatki o realizaciji ostalih virov (OV) financiranja teh projektov in programov za to obdobje. Podatki o realizaciji PV so usklajeni z II. delom proračuna in izhajajo iz računovodskih evidenc o plačilih iz proračuna (na podlagi odredb za izplačila). Podatke za OV skrbniki projektov vpišejo v MFERAC na podlagi prejetih poročil o izplačilih sredstev iz ostalih virov (od občin, itd.), prikazani pa so zadnji razpoložljivi podatki ob pripravi polletnega poročila. S prikazom vseh finančnih virov je mogoče spremljati izvajanje načrta financiranja projekta v celoti, s čimer lahko skrbnik preverja doseganje ciljev iz dolgoročnih razvojnih in drugih strateških oz. programskih dokumentov.

Iz podatkov v nadaljevanju je razvidno, da se je NRP v času izvajanja proračuna v prvi polovici leta 2008 spreminjal, saj je skupno število projektov, katerih vrednosti so se spremenile za več kot 20 % glede na izhodiščno vrednost 75, PU pa so tudi uvrstili v NRP 180 novih projektov ter 12 ukinili, ker se je izkazalo, da jih ne bi bilo mogoče uresničiti. Za te projekte so morali PU pridobiti mnenje MF, v NRP pa so se te spremembe (večje spremembe) uvrstile na podlagi sklepa vlade, medtem ko je bilo na podlagi soglasja organa upravljanja skladno z določili 4. odstavka 21. člena Zakona o izvrševanju proračuna v NRP uvrščenih 121 novih projektov, ki so se izločili iz evidenčnih projektov. Poleg zgoraj predstavljenih večjih sprememb, se je veljavni NRP sproti prilagajal tudi glede na druge (manjše) spremembe, tj. npr. za povečanje veljavne vrednosti projekta manj kot 20 %, spremembe dinamike v načrtu financiranja glede na spremenjen terminski plan izvedbe projekta ali prilagajanja razpoložljivim virom financiranja, ipd. Tovrstno vzdrževanje podatkov o projektih je v pristojnosti posameznega PU. Sprotno spremljanje izvajanja projektov tako omogoča prikazovanje ažurnih podatkov o projektih v okviru NRP in zagotavlja transparenten način evidentiranja in poročanja o financiranju teh projektov.
Skupno število projektov v NRP, ki so v polletju 2008 izkazovali realizacijo proračunskih virov (veljavni projekti), je bilo 1485. Iz Slike 1 je razvidno, da je bilo največ teh projektov na področju prometa (SPU 24) in sicer 565 oz. 37 % vseh projektov. Sledijo področje šolstva in športa (SPU 33) z 92 projekti, okolje in prostor (SPU 25) z 91 projekti, ter kmetijstvo (SPU 23) s 85 projekti, kar pri vseh predstavlja 6 % delež. SPU, katerih deleži so manjši od 3 %, so prikazani zbirno in sicer imajo vsi skupaj 204 projektov oz. 14 % delež.

Slika 9: Struktura projektov v NRP 2008-2011



Iz zbirnega seštevka je razvidno, da je bilo v okviru vseh projektov v prvih šestih mesecih letošnjega leta realizirano več kot pol milijarde evrov proračunskih virov, kar predstavlja 26,8 % glede na sprejeti rebalans tega leta oziroma 26,4 % glede na veljavni plan proračunskih virov. Realizacija ostalih virov se v tem obdobju izkazuje v nizkih vrednostih, pri čemer pa so ti zneski v zbirnem prikazu informativnega značaja. Skrbniki projektov namreč pridobivajo te podatke od investitorjev, ki jih običajno posredujejo z zamikom. Iz skupnih zneskov tako izhaja, da je bilo v obdobju januar-junij 2008 za projekte vključene v NRP 2008-2011 namenjenih in realiziranih 582 milijonov evrov proračunskih sredstev oziroma 599 milijonov vključno z ostalimi viri financiranja, kar predstavlja 15 % delež vseh odhodkov proračuna v tem obdobju.

Vse opisane spremembe so posledica sprotnega spremljanja izvajanja projektov in s tem tudi usklajevanja potrebnih finančnih virov glede na dejansko dinamiko izvedbe. Postopek se v okviru informacijske podpore vsako leto dopolnjuje, v letu 2008 pa je bila navezava na II. del proračuna še izpopolnjena. Vse našteto je tako med drugim pripomoglo k večji transparentnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Hkrati pa tak način spremljanja izvajanja projektov omogoča kvalitetnejšo pripravo proračuna za naslednje leto. Izkazuje pa tudi dejstvo, da je potrebno postopke in vsebino planiranja in izvajanja projektov še izboljšati ter s tem še povečati učinkovitost rabe proračunskih sredstev, saj bo le tako skupna realizacija izplačil iz proračuna za projekte v NRP na letni ravni dosegla načrtovano.


***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 08/06/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov