Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 36100-13/2006/3
Ljubljana, 08.11.2006



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 96. redni seji dne 9.11.2006 sprejela:

- POSLOVNO POROČILO RUDNIKA KANIŽARICA V ZAPIRANJU, D.O.O. ZA LETO 2005,

ki vam ga pošiljamo na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:

- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka na Ministrstvu za
gospodarstvo.




mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR



PRILOGA: 1







POSLOVNO POROČILO

RUDNIKA KANIŽARICA V ZAPIRANJU d.o.o. ČRNOMELJ
za leto 2005




Kanižarica, marec 2006



KAZALO:

1. PREDSTAVITEV PODJETJA 2

2. POROČILO POSLOVODSTVA 4

3. POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA 5

4. POROČILO O IZvedbi POSLOVNEGA NAČRTA ZA LETO 2005 7

4.1. STROŠKI IZVAJANJA ZAPIRALNIH DEL V LETU 2005 8
4.1.1. DOKONČANJE EKOLOŠKE IN PROSTORSKE SANACIJE 8
4.1.1.1. Upravljanje podjetja za dokončanje ekološke in prostorske sanacije površine 8
4.1.1.2. Dokončanje ekološke sanacije površine 8
4.1.1.2.1. Uvod 8
4.1.1.2.2. Sanacija jalovišča (28) 8
4.1.1.2.3. Sanacija površin okoli rudniških objektov (29) 9
4.1.1.2.4. Sanacij površin nad odkopnimi polji 9
4.1.1.3. Vzdrževanje površin in rudarska škoda 10
4.1.1.3.1. Vzdrževanje površine po končani sanaciji (30) 10
4.1.1.3.2. Rudarska škoda 10
4.1.1.4. Vzdrževanje in prostorska sanacija 10
4.1.1.4.1.Čiščenje in skladiščenje opreme na površini (10) 10
4.1.1.4.2. Vzdrževalna dela (30) 10
4.1.1.4.3 .Rušenje raznih nadstreškov in pomožnih objektov (35) 10
4.1.1.4.4. Rekonstrukcija in adaptacija upravne stavbe (37) 11
4.1.1.4.5.I zdelava komunalne infrastrukture (45) 11
4.1.1.5. Izdelava projektne dokumentacije 12
4.1.1.6. Ostalo 12
4.1.1.6.1. Urejanje zemljiškoknjižnih in upravnih razmerji 12
4.1.1.6.2. Priprava dokumentacije za državni arhiv (46) 12
4.1.1.6.3. Izdelava ureditvene dokumentacije razširitve TRIS 12
4.1.1.6.4. Izvajanje geodetskih meritev 13

4.2.1. STROŠKI IZVAJANJA MONITORINGA 13

4.2.2.1. Izvajanje meritev v lastni režiji nadzor na pridobivalnem prostoru 13
4.2.2.2. Monitoring posedanja površine 13
4.2.2.3. Monitoring stabilnosti površine 13
4.2.2.4. Monitoring nivoja podtalnice 14
4.2.2.5. Monitoring odvajanja meteornih voda 14
4.2.2.6. Meritve radioaktivnega sevanja 14
4.2.2.7. Izdelava poročil o rezultatih meritev 14
4.2.2.8. Izdelava dokumentacije za monitoring 14

4.3. KADROVSKO poročilo 15

4.4. PRIHODKI IN PRILIVI SREDSTEV ZA KRITJE str.izvedbe zap.del v letu 2005 17

4.4.1. PRORAČUNSKA SREDSTVA 17
4.4.2. PRIHODKI IN PRILIVI OD LASTNE DEJAVNOSTI 18
4.4.3. KRATKOROČNI KREDITI 21

4.5. ZAKLJUČEK 22

4.6. FINANČNI PROGRAM IN IZDVEDBA ZAPIRALNIH DEL V LETU 2005 23

4.7. POJASNILA PODATKOV IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA 29

5. RAČUNOVODSKO POROČILO 30

5.1.BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2005 31
5.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZDIDA ZA OBDOBJE 01.01. DO 31.12.2005 32
5.3. PODATKI IZ IZKAZA BILANČNEGA DOBIČKA / BILANČNE IZGUBE ZA LETO 2005 33
5.4. RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH 34
5.4.1. BILANCA STANJA 34
5.4.1.1. Struktura sredstev 34
5.4.1.2. Stalna sredstva 35
5.4.1.2.1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 36
5.4.1.2.2. Opredmetena osnovna sredstva 36
5.4.1.2.3. Dolgoročne finančne naložbe 39
5.4.1.3. Gibljiva sredstva 39
5.4.1.3.1. Zaloge 39
5.4.1.3.2. Poslovne terjatve 39
5.4.1.3.3. Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 40
5.4.1.4. Aktivne časovne razmejitve 40
5.4.1.5. Obveznosti do virov sredstev 41
5.4.1.5.1. Kapital 41
5.4.1.5.2. Rezervacije 41
5.4.1.5.3. Finančne in poslovne obveznosti 42
5.4.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od 01.01.2005 do 31.12.2005 43
5.4.2.1. PRIHODKI 43
5.4.2.2. ODHODKI 46
5.4.2.3. REZULTAT POSLOVANJA 50




1. PREDSTAVITEV PODJETJA

Ustanovitev

Družba je bila ustanovljena z uredbo o ustanovitvi družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. (Ur.l. RS, št. 41-95) z dne 21.07.1995. Uredba je bila izdana na podlagi 2. člena zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica (Ur. L. RS, št. 1/95). Osnovni kapital je bil določen v višini 37.238 tisoč SIT in sicer po stanju 31.12.1994. Družba je začela poslovati šele s 01.01.1996, ko je tudi začela voditi lastne poslovne knjige. Na dan 31.12.1995 je družba skupaj z ostalimi družbami naslednicami Rudnikov rjavega premoga Slovenije p.o. sprejela sklepe o delitveni bilanci, ki je bila izdelana na podlagi kriterijev za delitev premoženja Rudnikov rjavega premoga Slovenije p.o., ki jih je sprejel delavski svet RRPS p.o. na svoji seji dne 22.02.1995.

Ustanovitelj Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o. Črnomelj je Republika Slovenija.

Ustanovitev je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novem mestu s sklepom SRG 95/00368, z dne 07.12.1995.

Glavne dejavnosti družbe: - pridobivanje rjavega premoga,

Velikost družbe

Družba je uvrščena po zakonu o gospodarskih družbah med majhne družbe.

Organi družbe: - skupščina družbe
- nadzorni svet
- direktor

Matična številka, davčna številka in šifra dejavnosti

Družba ima:

- šifro podskupine dejavnosti: 010202 - pridobivanje rjavega premoga
- šifro podrazreda dejavnosti: 10.200 - pridobivanje rjavega premoga in lignita

- matično številko: 5921414
- davčno številko: 61427667

- direktor družbe: Jože Matekovič
- računovodski servis: Breza – plus d.o.o. Črnomelj
- direktor servisa Pavlina Svetič


2. POROČILO POSLOVODSTVA

Relativno skromen obseg poslovanja v preteklem letu je bil posledica zelo skopo odmerjenih finančnih sredstev v državnem proračunu za leto 2005, ki je predvideval za vse tri zapirajoče se rudnike /Zagorje, Senovo in Kanižarica/ le 500 mio. SIT, kar ni zadoščalo niti za kritje najosnovnejših stroškov poslovanja vseh treh družb. Z rebalansom proračuna in dodatno zagotovljenimi sredstvi za rudnika Senovo in Zagorje se je poslovanje sicer izboljšalo toda brez možnosti za večje izvedbe sanacijskih del. Posledica tega je, da smo večino aktivnosti usmerili v prodajo lastnega premoženja, delom na dokončanju ključnih komunalnih naprav zlasti izgradnji skupne čistilne naprave, ponovni reviziji in dokončanju novelacije programa zapiranja rudnika, izdelavi projekta monitoringa ter pridobitvi dovoljenja za izvedbo monitoringa, zemljiško knjižnemu urejanju zemljišč in drugega premoženja itd.

Z novelacijo programa zapiranja rudnika smo celotno pridobivalno področje razdelili na štiri rudarske projekte /sanacija jalovišča, sanacija površin nad odkopnimi polji, sanacija površin okrog rudniških objektov in sanacija mlake/. Pri tem se rekonstrukcija upravne zgradbe in ureditev rudarskega muzeja ter manjša rušitvena dela obravnavajo v okviru projekta Sanacija površin okrog rudniških objektov.

V okviru izgradnje komunalnih naprav in zagotovitve normalnih pogojev dela investitorjem v poslovni industrijski coni, smo v tem letu uspeli pričeti z izgradnjo čistilne naprave, ki jo v naselju Kanižarica gradimo skupaj z občino Črnomelj in bo služila potrebam bližnjih naselij ter poslovne cone. V tem letu smo zagotovili naš celotni delež finančnih sredstev. Čistilna naprav bo dokončana v letu 2006.

Na področju gospodarjenja s premoženjem rudnika smo pridobili nekaj novih investitorjev. Konec leta nam je uspelo prodati poslovno industrijski zgradbi: lesni obrat in elektro delavnico. Del sredstev od prodaje smo porabili za financiranje izgradnje čistilne naprave, ostala sredstva pa bomo uporabili za izvedbo poslovnega načrta v letu 2006, pretežno za izvedbo sanacijskih del in dokončanje komunalnih naprav.

Prodali smo tudi nekaj stanovanj in drugega premoženja. Zaradi neurejenih zemljiško knjižnih stanj in dolgotrajnih postopkov na tem področju nam še ni uspelo prodati dveh počitniških kapacitet /apartma v Dugi uvali pri Puli in vrstno počitniško hišo v Pelegrinu pri Umagu/ na Hrvaškem.

V obravnavanem poslovnem letu je bil pričet postopek prenosa nepotrebnega premoženja na lokalno skupnost. Postopek vodi imenovana komisija s strani Ministrstva za regionalni razvoj.

V tem letu je občini, z našim sodelovanjem in pristojnimi ministrstvi, uspelo pridobiti sredstva Phare za izdelavo Občinskega lokacijskega načrta za celotno pridobivalno področje rudnika. S sprejemom navedenega načrta in posledično s spremembo prostorskih aktov se bodo po izvedenih sanacijskih delih bistveno povečale zazidljive površine v Tehnološko razvojno industrijskemu središču Kanižarica, kot se imenuje nastajajoča poslovno industrijska cona. S takšno razširitvijo se ustvarjajo dodatni pogoji za prihod tudi večjih investitorjev na to področje, ki že letos zaposluje več kot 200 zaposlenih.


Direktor
Jože Matekovič


3. POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o. šteje šest članov. Vlada Republike Slovenije je v vlogi skupščine na 70.seji dne 11.04.2002 izvolila štiri člane nadzornega sveta: mag.Majo Šubic, Antona Vrščaja in Ivana Štajdoharja kot predstavnike ustanovitelja ter Bojana Koširja kot predstavnika lokalne skupnosti. Zbor delavcev je dne 03.12.2001 izvolil svoja predstavnika v nadzorni svet: Nevenko Ipavec in Silva Grdešiča. Na zboru delavcev dne 03.12.2005 jima je bil mandat podaljšan še za naslednje mandatno obdobje. Na konstitutivni seji so člani izvolili za predsednika nadzornega sveta Antona Vrščaja, za namestnico predsednika mag.Majo Šubic in za poslovno sekretarko Nevenko Ipavec.

Nadzorni svet je delal po določilih Uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o., statuta družbe in poslovnika o delu nadzornega sveta.

V letu 2005 se je nadzorni svet sestal na treh rednih sejah, ena seja pa je bila dopisna. Vse seje so bile uspešno sklicane s prvim sklicem, saj ni bilo težav z zagotavljanjem sklepčnosti. Delo je potekalo tekoče, brez prekinitev. Poleg članov se je sej udeleževal direktor rudnika Jože Matekovič, ki je bil tudi poročevalec za predložena gradiva.

O poteku sej, razpravah in sprejetih sklepih je voden zapisnik, Vsi zapisniki in poročila o realizaciji sklepov, so bili obravnavani na naslednji seji nadzornega sveta. V razpravah in pri glasovanju so sodelovali vsi prisotni člani nadzornega sveta.

Na rednih sejah je nadzorni svet obravnaval:
- zapisnike predhodne seje in poročila o realizaciji sklepov
- letno poslovno poročilo Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o.za leto 2004 in ga skupaj z revizorjevim poročilom ter pozitivnim mnenjem predlagal skupščini v sprejem. Predlagal je tudi, da se izguba tekočega leta pokrije v breme bilančnega dobička. Vlada Republike Slovenije je kot ustanoviteljica na seji dne 01.12.2005 predlagane sklepe potrdila.
- zadolžil direktorja družbe, da preveri pogodbe z zunanjimi izvajalci in ustrezno ukrepa v cilju znižanja stroškov. Sklep je izveden.
- obravnaval gradivo »Zaključna faza izvajanja programa zapiranja Rudnika kanižarica in monitoring na pridobivalnem prostoru v obdobju 2005 – 2012« in predlagal, da se v uvodu dopolni s točno navedbo strokovnih podlag na katerih temelji in z recenzijo novelacije programa zapiranja Rudnika rjavega premoga Kanižarica, ki jo je podal Oddelek za geologijo in rudarstvo Naravoslovnotehnične fakultete Univerze v Ljubljani in z odločbo Rudarske inšpekcije Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 313-6-12/2004-8301 z dne 06.07.2004. Tako dopolnjeno gradivo je NS predlagal skupščini v sprejem.
- obravnaval programa prodaje Poslovnega objekta - lesni obrat po izhodiščni ceni 108.000.000,00 SIT in Poslovnega objekta – elektrostrojna delavnica po izhodiščni ceni 169.000.000,00 SIT in ju posredoval Vladi RS v sprejem. Vlada je predlagane sklepe sprejela. Ker prodaja v postopku javnega razpisa ni bila uspešna, je nadzorni svet soglašal s prodajo s sklenitvijo neposredne pogodbe z znanim kupcem in sicer: poslovni objekt – lesni obrat se proda kupcu družbi NET, d.o.o., Šmartinska 106, Ljubljana za kupnino 70.000.000,00 SIT, poslovni objekt – elektrostrojna delavnica pa družbi SEK, d.o.o., Kanižarica 42, Črnomelj za kupnino 95.000.000,00 SIT. Vlada RS je s prodajo soglašala, oba objekta sta bila prodana v decembru 2005.
- obravnaval rebalans poslovnega načrta za leto 2005. Vlada RS je poslovni načrt Rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o., z mnenjem nadzornega sveta, sprejela na seji dne 22.12.2005.
- obravnaval Operativni program aktivnosti do dokončnega zaprtja rudnika Kanižarica in ga sprejel kot izhodišče za izdelavo dokončnega programa zaprtja rudnika ob upoštevanju dodatnih smernic stroke in lastnika.
- obravnaval informacijo o strokovnem posvetu glede izdelave novelacije programa zapiranja in bodočem upravljanju s prostorom po zaprtju rudnika (monitoring).

Na izredni seji je nadzorni svet, po proučitvi treh ponudb, predlagal skupščini družbe, da za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2004 in 2005 imenuje družbo DINAMIC, d.o.o.. Revizijska družba, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto. Vlada RS je predlagani sklep sprejela na seji 01.12.2005.

Nadzorni svet je tekoče spremljal poslovanje družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o., direktor družbe je nadzornemu svetu predložil vse potrebne informacije in dokumentacijo.

Nadzorni svet z večino glasov podpira prizadevanja vodstva rudnika za sprejem novelacije programa zapiranja Rudnika rjavega premoga Kanižarica in program monitoringa in za zagotovitev sredstev za njihovo izvajanje, saj mora lastnik zagotoviti sredstva za kvalitetno in dokončno zaprtje rudnika in izvedbo monitoringa. Pod kvalitetnim zaprtjem rudnika pa razume tudi ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest.



Predsednik NS:

Anton Vrščaj


4. POROČILO O IZvedbi POSLOVNEGA NAČRTA ZA LETO
2005


Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. je predlagal v obravnavo Poslovni načrt Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o. za leto 2005 na 10. redni seji nadzornega sveta, ki je bila 06.12.2004. Predlog plana je bil v višini 355.000.000,00 SIT in je bil narejen v skladu z novelacijo programa zapiranja. Nazorni svet je z načrtom soglašal in ga predlagal skupščini v sprejem. Ker niso bila zagotovljena proračunska sredstva v planirani višini, je nadzorni svet na seji 20.06.2005 ponovno obravnaval Poslovni načrt Rudnika Kanižarica v zapiranju d .o.o. za leto 2005, ki je bil usklajen s sprejetim proračunom in dogovorjenim predlogom delitve proračunskih sredstev med rudniki v zapiranju.

Vlada Republike Slovenije je v vlogi ustanovitelja in edinega družbenika sprejela Poslovni načrt Rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o. za leto 2005 z mnenjem nadzornega sveta Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o., na 54. redni seji dne 22.12.2005 pod točko 1.15. «Za izvajanje zapiralnih del v letu 2005 se v Proračunu Republike Slovenije za leto 2005 na proračunski postavki Ministrstva za gospodarstvo 8195 – Program zapiranja rudnikov rjavega premoga Kanižarica, Senovo in Zagorje zagotovijo sredstva v višini do 140.000.000,00 SIT. Sredstva se na osnovi sklenjene pogodbe nakazujejo Rudniku Kanižarica v zapiranju, d.o.o. mesečno, po izstavljenih zahtevkih. Manjkajoča sredstva, potrebna za realizacijo zapiralnih del v višini 108.217.651,00 SIT zagotovi Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o. s prihodki od prodaje nepremičnin, od najemnin, od vzdrževanja komunalne infrastrukture, odplačil stanovanj in od drugih dejavnosti«.

Rudnik Kanižarica je v letu 2005 posloval v skladu s »Poslovnim načrtom Rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o. za leto 2005« sprejetim na nadzornem svetu ter v skladu s pogodbo o financiranju in usmeritvami Ministrstva za gospodarstvo.

V planu smo predvideli sredstva v višini 248.217.651,00 SIT in sicer:
- proračunska sredstva v višini 140.000.000,00 SIT
- lastna sredstva v višini 108.217.651,00 SIT

Planirani stroški so bili v višini predvidenih prihodkov in sicer 248.217.651,00 SIT.

Zaradi likvidnostnih težav v prvi polovici leta in zagotovitvi le najnujnejših sredstev za poslovanje iz proračuna, podjetje ni moglo izvajati zapiralnih del na površini v takem obsegu kot ga je planiralo, ampak smo izvajali le najnujnejša vzdrževalna dela. Realizacija plana je bila 83,77 % predvsem zato, ker smo lastna sredstva od prodaje objektov prejeli konec leta 2005. Ker tudi nismo vedeli do konca leta ali bomo objekte sploh prodali, nismo planirali porabe teh sredstev in smo dela prestavili na leto 2006.

Zaradi spremljanja izvajanja krovnega programa so pri posameznih sklopih zapiralnih del navedene označbe iz krovnega programa IRGO.


4.1. STROŠKI IZVAJANJA ZAPIRALNIH DEL V LETU 2005

4.1.1. DOKONČANJE EKOLOŠKE IN PROSTORSKE SANACIJE

POVRŠINE

4.1.1.1. Upravljanje podjetja za dokončanje ekološke in prostorske sanacije površine



(5) Vodenje podjetja

To so stroški dela vodstva podjetja Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o.

Plan: 28.400.000,00 SIT Izvedeno: 32.126.598,00 SIT


(6) Režijska dela

Navedena postavka vsebuje del stroškov dela režijskih delavcev ter vse ostale stroške povezane z rednim vzdrževanjem, ki pa se nanašajo na površino, stroške materiala kot je kurjava za ogrevanje, električna energija, pisarniški material in ostali stroški provizij, knjigovodskih in revizijskih storitev, sejnin nadzornega sveta, zavarovalnih premij, komunalnih storitev in ostalih storitev.

Plan: 17.000.000,00 SIT Izvedeno: 19.593.261,09 SIT

4.1.1.2. Dokončanje ekološke sanacije površine

4.1.1.2.1. Uvod


V novelaciji programa zapiranja in delovnemu programu za leto 2005 so bile predvidene določene aktivnosti, ki pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli izvajati v letu 2005, ampak jih je treba preložiti v poznejše obdobje, predvidoma v letu 2006.

Te aktivnosti so:
Sanacija ugreznine Mlaka (26 – šifra v osnovnem programu)
Izvedba sanacije na osnovi sprotnih ugotovitev izvajanja monitoringa
Rekonstrukcija transformatorske postaje (40)
Rekonstrukcija strojnice izvoznega stroja (41)
Ureditev izvoznega stolpa (42)
Ureditev nadstreškov za razstavo rudarske opreme (43)
Urejanje muzeja
Izdelava vodnjakov za pitno kredno vodo vključno z vgradnjo črpalk in cevovodov (47)
Izdelava zaščitne ograje okoli rudniških in ostalih objektov
Projekti izvedenih del

Ostale aktivnosti pa smo izvajali v skladu s tem poslovnim načrtom, vendar v zmanjšanem obsegu kakor je to predvideno v programu novelacije.

4.1.1.2.2. Sanacija jalovišča (28)

Sanacijo jalovišča smo izvajali postopno v skladu s projektno dokumentacijo in skladno z drugimi sanacijskimi deli na površini.

Tako smo v južnem delu jalovišča izvedli izravnavo in delno oblikovali brežine za preprečitev plazenja jalovišča. Po celotnem jalovišču smo izdelali glavne odvodnjevalne kanale. Na dnu jalovišča smo položili odvodnjevalno cev.

Izdelati bo potrebno še akumulacijski bazen za zadrževanje meteorne vode, saj obstaja permanentna nevarnost, da voda poplavi naselje Rudniška Kolonija. Površino bo potrebno prekriti z inertnimi materiali in zemljinami in izdelati stranske odvodnjevalne kanale. V končni fazi bomo območje, ki ne bo služilo za potrebe obrtno-industrijske cone, prekrili z zemljinami in izvedli zatravitev, brežine pa bomo zasadili s sadikami avtohtonih dreves. Dela bomo izvajali po projektu dokončne sanacije jalovišča, ki bo izdelan v maju 2006.

Sanacija jalovišča je tudi predmet projekta monitoringa in ga bomo morali še več let urejati v skladu z rezultati monitoringa.

V letu 2005 smo izvajali le manjša dela na sanaciji jalovišča, predvsem navoz materiala nastalega pri izkopu in nato planiranje in urejanje jalovišča.

Plan: 5.000.000,00 SIT Izvedeno: 7.800.425,40 SIT

4.1.1.2.3. Sanacija površin okoli rudniških objektov (29)


V okviru zapiranja rudnika je predvidena tudi sanacija ostalih površin, ki bo obsegala sledeče:


Površino smo urejali v skladu s projektno dokumentacijo in glede na njihovo namembnost. Glavnina sanacije površin okoli rudniških objektov bo potekala v letu 2006.

Za zemljišča, ki so bila v preteklosti degradirana zaradi podzemnega rudarjenja, se še vedno pojavljajo zahtevki za odškodnino, zato bi bilo ta zemljišča najboljše odkupiti in jih dokončno urediti v skladu s finančnimi možnostmi.

Plan: 10.000.000,00 SIT Izvedeno: 14.811.618,41 SIT

4.1.1.2.4. Sanacij površin nad odkopnimi polji


Nad odkopnimi polji se je površina posedala. Intenziteta posedanja je bila odvisna od intenzitete odkopavanja, debeline in števila slojev premoga in od geomehanskih lastnosti hribin. Posledica tega posedanja je, da so nastale kaskade, ugreznine in tudi manjše plazine.

Sanacija površine je obsegala delni posek gozda, izravnavo površine in ureditev odvodnjevanja.
V letu 2005 smo urejali površino nad odkopnimi polji v manjšem obsegu.

Plan: 5.000.000,00 SIT Izvedeno: 6.949.250,04 SIT


4.1.1.3. Vzdrževanje površin in rudarska škoda


4.1.1.3.1. Vzdrževanje površine po končani sanaciji (30)


Po končni sanaciji posameznih delov površine je potrebno to površino redno vzdrževati. Vzdrževanje teh površin obsega:
· vzdrževanje pogozdenih površin
Sem spada košenje trave okoli posajenih dreves, nadomeščanje posušenih dreves z novimi, ravnanje odlomnih robov, ki bodo še nastajali, odstranjevanje posušenih dreves v območju odlomnih robov itd.
· vzdrževanje na novo zatravljenih površin
Vzdrževanje zatravljenih površin obsega košenje trave, saniranje odlomnih robov in odpravljanje posledic vodne erozije.
· vzdrževanje odvodnjevalnih kanalov
Odvodnjevalne kanale je potrebno občasno čistiti in v primeru, da se površina mestoma poseda v večji meri, tudi poglobiti kanale.

Vzdrževanje sanirane površine smo izvajali delno v lastni režiji, delno pa s pomočjo zunanjih izvajalcev del. Zunanje izvajalce del smo angažirali predvsem pri delih, kjer je potrebna gradbena mehanizacija, ki je rudnik nima na razpolago.

V letu 2005 smo dela izvajali skladno s planom.

Plan: 5.000.000,00 SIT Izvedeno: 8.025.767,32 SIT

4.1.1.3.2. Rudarska škoda

V okviru te postavke je predviden strošek odkupa močno degradiranih zemljišč zaradi rudarjenja. Površine, ki niso poškodovane v tolikšni meri, pa bomo sanirali ali pa lastnikom izplačali odškodnino.

Odkupili smo 3756 m2 zemljišč, za katera smo dobili zahtevke zaradi degradiranih zemljišč. Strošek odkupa zemljišč je bil 1.377.819,34 SIT. Dodatno so v postavki zajeti tudi stroški dela plač, ki se nanašajo na reševanje problemov v zvezi z rudarsko škodo.

Plan: 22.000.000,00 SIT Izvedeno: 2.211.611,48 SIT


4.1.1.4. Vzdrževanje in prostorska sanacija


4.1.1.4.1. Čiščenje in skladiščenje opreme na površini (10)


V okviru zapiranja jame Rudnika Kanižarica v zapiranju smo v prejšnjih letih v jami demontirali precej opreme in jo odpeljali na površino. Del te opreme se bo uporabilo za rudarski muzej. To opremo smo urejali v letu 2005. Dela smo izvajali v lastni režiji.

Plan: 4.000.000,00 SIT Izvedeno: 4.823.529,41 SIT

4.1.1.4.2. Vzdrževalna dela (30)

V programu smo predvideli manjša sredstva tudi za vzdrževanje rudniških objektov in komunalne infrastrukture. Vzdrževalna dela potekajo skladno s potrebami.

Plan: 5.000.000,00 SIT Izvedeno: 8.310.280,77 SIT

4.1.1.4.3. Rušenje raznih nadstreškov in pomožnih objektov (35)

V skladu s projekti bo potrebno do dokončnega zaprtja rudnika in izvedbe prostorske in ekološke sanacije površine izvesti tudi odstranitev preostalih nadstreškov. Ostanejo le še nadstreški za potrebe razstave razstavo rudarske opreme, ki pa jih bomo morali ustrezno rekonstruirati. V okviru te postavke bo potrebno odstraniti ali preurediti tudi obstoječe skladišče goriv in maziv.

V letu 2005 se navedena dela niso izvajala, bodo pa se v letu 2006 – 2007.

Plan: 8.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.1.1.4.4. Rekonstrukcija in adaptacija upravne stavbe (37)

V okviru zapiranja rudnika je predvidena tudi rekonstrukcija upravne stavbe rudnika. Objekt bo po rekonstrukciji služil za potrebe manjšega podjetja, ki bo skrbelo za izvajanje monitoringa v pridobivalnem prostoru rudnika, vzdrževanje saniranih površin in za upravljanje in gospodarjenje z zemljišči rudnika. Po rekonstrukciji bomo del objekta lahko namenilo tudi za nove dejavnosti.

Zaradi prodaje objekta »Lesni obrat«, smo morali preseliti najemnika Hirtz d.o.o. iz navedenega objekta. Preuredili smo del prostorov v upravni zgradbi, t.i. bivše kopalnice, katerega smo dali v najem podjetju Hirtz d.o.o. Potrebno je bilo prenoviti notranjost teh prostorov.


Plan: 3.000.000,00 SIT Izvedeno: 3.854.196,20 SIT

4.1.1.4.5. Izdelava komunalne infrastrukture (45)

Na področju obstoječih in novih rudniških objektov se ureja nova komunalna infrastruktura, ki je delno že urejena za potrebe obstoječih objektov in komunalno opremljenih parcel v industrijski coni, ki so že v prodaji.

V dogovoru z Občino Črnomelj je Rudnik Kanižarica podpisal pogodbo o ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih voda z območja pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica, ki se ureja z ureditvenim načrtom in območja naselja Kanižarica. Sredstva so planirana predvsem za izgradnjo skupne čistilne naprave v naselju Kanižarica. Dela so se izvajala v letu 2005. Rudnik Kanižarica je 30.12.2005 v celoti poravnala svojo obveznost do Občine Črnomelj, zaključek investicije pa predvidevamo v letu 2006.
Stroški sofinancerja so bili:
- stroški izdelave lokacijske dokumentacije
- stroški pridobitve funkcionalnega zemljišča za čistilno naprava, katere del smo plačali v letu 2005 v višini 1.643.302,00 SIT
- stroški izdelave projektne dokumentacije za čistilno napravo
- stroški izvedbe čistilne naprave za obremenitev najmanj 500 ekvivalentih enot (EE), kot se predvideva končna obremenitev odpadnih voda iz območja ureditvenega načrta Rudnika Kanižarica, pri čemer mora biti čistilna naprava izvedena tako, da je možna njena nadgradnja do 2.500 EE
- stroški izvedbe meteorne kanalizacije (kanal MR) in fekalne kanalizacije od ureditvenega območja Rudnika Kanižarica do ČN (kanal FR2)
Preostala obveznost sofinancerja, Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o. v znesku 54.613.651,00 SIT, je bila v celoti poplačana v letu 2005.

Izvajala so se tudi dela na ureditvi cest in sicer izdelava in en del tudi asfaltiranje ceste. Stroški so znašali 15.136.851,92 SIT.

Plan: 70.000.000,00 SIT Izvedeno: 71.917.452,41 SIT


4.1.1.5. Izdelava projektne dokumentacije


Razni projekti za izvajanje del (48-70)

Izdelati bo potrebno še naslednjo dokumentacijo:


Dokončni projekti za izdelavo infrastrukture vsebujejo III. zaključno fazo, ko bodo v večji meri znani že uporabniki in optimalne potrebe cone kot tudi spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta PIC. Morebitna manjša odstopanja, ki bodo še nastala, bodo zajeta v projektu izvedenih del celotne infrastrukture.

V letu 2005 nismo izdelali nobenega projekta.

Plan: 10.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT


4.1.1.6. Ostalo


4.1.1.6.1. Urejanje zemljiškoknjižnih in upravnih razmerji

V pridobivalnem prostoru rudnika so zemljiškoknjižne zadeve urejene le delno, zato je bilo treba nadaljevati s temi aktivnostmi.

Dela so se izvajala celo leto 2005.

Plan: 2.000.000,00 SIT Izvedeno: 2.869.828,20 SIT

4.1.1.6.2. Priprava dokumentacije za državni arhiv (46)

Zakon o rudarstvu zahteva, da se po zaprtju rudnika vsa dokumentacija ustrezno arhivira. Pri tem so posebno pomembni podatki o geoloških in hidrogeoloških raziskavah. Dokumentacijo je potrebno ovrednotiti, urediti in delno prenesti v Arhiv Slovenije. Ker je urejevanje in arhiviranje povezano z določenimi stroški (med drugim tudi snemanje na mikrofilme), smo za izvedbo del, ki jih zahteva zakonodaja, predvideli potrebna sredstva, vendar teh del v letu 2005 nismo izvajali, saj ni bilo zaključenih del in projektov.


Plan: 1.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.1.1.6.3. Izdelava ureditvene dokumentacije razširitve TRIS

V letih 2005 in 2006 je bila predvidena izdelava ureditvene dokumentacije za področje pridobivalnega prostora rudnika.

Dela se v letu 2005 niso izvajala.

Plan: 5.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.1.1.6.4. Izvajanje geodetskih meritev

Za potrebe sanacije površine in za spremljanje sanacijskih del je potrebno redno izvajati geodetske meritve in jih sproti ažurirati.

Dela so se izvajala celo leto 2005.


Plan: 5.000.000,00 SIT Izvedeno: 709.408,63 SIT


4.2.1. STROŠKI IZVAJANJA MONITORINGA in upravljanje

Podjetja v času izvajanja monitoringa


4.2.2.1. Izvajanje meritev v lastni režiji nadzor na pridobivalnem prostoru

Vse preostale aktivnosti monitoringa, se morajo tudi v skladu z zapisniki Rudarskega inšpektorja, začeti izvajati. V glavnem se bodo izvajale v lastni režiji samo najnujnejše za to fazo monitoringa, pa bomo dali v izvajanje zunanjim izvajalcem. V letu 2005 smo izvajali pripravljalna dela.

Plan: 2.000.000,00 SIT Izvedeno: 2.411.764,71 SIT

4.2.2.2. Monitoring posedanja površine


- določitev mikrolokacije točk
- vgradnja reperjev na področju obrtno industrijske cone 10 kos x 30.000 SIT/kos
- postavitev trigonometrijskih točk v pridobivalnem prostoru 25 kos x 100.000 SIT/kos
- postavitev stebrov za izvajanje meritev 4 kos x 140.000 SIT/kos
- meritve posedanja površine in izdelava poročil 26 serij meritev x 1.000.000 SIT/serijo

V letu 2005 smo izvedli nivelmansko meritev reperjev.

Plan: 1.000.000,00 SIT Izvedeno: 772.288,16 SIT

4.2.2.3. Monitoring stabilnosti površine


- izdelava vrtin za inklinometrične in piezometrične meritve ca 6 kosov x 1.000.000 SIT/k
- geološka in geodetska spremljava pri izdelavi vrtin 6 kosov x 120.000 SIT/kos
- meritve nivojev vode v piezometrih in stroški vzdrževanja sistema za avtomatične
- meritve inklinometrov
- oprema inklinometrov z daljinskim prenosom podatkov 6 vrtin x 4.500.000 SIT

Dela se v letu 2005 niso izvajala.

Plan: 2.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT


4.2.2.4. Monitoring nivoja podtalnice

- meritve nivoja podtalnice v jamskih objektih in v vrtinah do kredne podlage in izdelava poročila 18 serij meritev x 650.000 SIT/meritev
- kemijske analize vode ca 45 analiz x 150.000 SIT/analizo

Dela se v letu 2005 niso izvajala, ker še nimamo izdelanih inklinometrov.

Plan: 4.017.651,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.2.2.5. Monitoring odvajanja meteornih voda


- izdelava in vgradnja prelivnih korit za meritve pretokov vode ca 10 kos x 120.000 SIT/kos
- meritve pretokov in nivojev vode v odvodnjevalnih kanalih in izdelava poročila
40 serij meritev x 240.000 SIT/meritev
- kemijske analize vode ca 5 serij meritev x 200.000 SIT/serijo

Dela se v letu 2005 niso izvajala.

Plan: 1.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.2.2.6. Meritve radioaktivnega sevanja

-meritve sevanja na pridobivalnem prostoru rudnika 18 serij meritev x 300.000 SIT/ serijo

Dela se v letu 2005 niso izvajala.

Plan: 300.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.2.2.7. Izdelava poročil o rezultatih meritev

- izdelava letnih poročil o meritvah 12 poročil x 1.500.000 SIT/ poročilo
- izdelava obdobnih in končnega poročila o meritvah 3 poročila x 2.500.000 SIT/ poročilo
- izdelava projekta plitvih piezometričnih in inklinometričnih vrtin na jalovišču
- analiza rezultatov meritev in projekt piezometričnih vrtin do kredne podlage

Poročila se vodijo v dnevniku rudarskega nadzora in so del knjige rudarskega nadzora
Dela se v letu 2005 niso izvajala.
Plan: 500.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT

4.2.2.8. Izdelava dokumentacije za monitoring

Izdelati bo potrebno še razno dokumentacijo kot na primer:


Dela se v letu 2005 niso izvajala.

Plan: 1.000.000,00 SIT Izvedeno: 0 SIT


4.3. KADROVSKO poročilo


Stroški izvedbe kadrovsko socialnega programa:

Pasivne oblike:

Strošek invalidov na čakanju je 19.100.000,00 SIT. V letu 2005 sta se upokojila dva delavca, katerima je podjetje izplačalo odpravnino v višini 1.650.000,00 SIT. Skupaj je bil stroške pasivnih oblik kadrovskega programa 20.750.000,00 SIT. Planirali smo sredstva v višini 31.000.000,00 SIT, ki so zajemala strošek odpravnin vseh delavcev na čakanju, vendar do realizacije ni prišlo, zato, ker ni bila sprejeta zakonodaja v zvezi z odpuščanjem delovnih invalidov.

Aktivne oblike:

V letu 2005 nismo imeli stroškov v zvezi z aktivnimi oblikami izvedbe kadrovsko socialnega programa.


Plan: 31.000.000,00 SIT Izvedeno: 20.750.000,00 SIT



Pregled števila zaposlenih na delu in na čakanju po letih od 1995 do 2005:


stanje konec leta
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
na delu
5
5
5
6
6
11
13
38
51
63
137
na čakanju
8
10
11
12
12
12
17
7
15
31
21
Skupaj
13
15
16
18
18
23
30
45
66
94
158


Slika: 1




Način razreševanja presežnih delavcev po letih:


2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
Skupaj
Št.zaposl. 1.1.
15
16
18
18
23
30
45
66
94
158
191
Upokojitve
2
1
2
0
3
2
13
13
7
12
19
74
Novi programi
4
1
7
20
1
8
41
Presežni delavci
1
2
1
1
51
6
62
Ostali razlogi
1
1
2
Prihodi
1
1
Zaposleni 31.12.
13
15
16
18
18
23
30
45
66
94
158



Slika: 2




4.4. PRIHODKI IN PRILIVI SREDSTEV ZA KRITJE
STROŠKOV IZVEDBE ZAPIRALNIH DEL V LETU 2005


Podjetje je pokrivalo svoje stroške iz naslednjih virov:
- iz sredstev proračuna Republike Slovenije za leto 2005
- iz lastnih sredstev
- s pomočjo okvirnega kredita smo urejali likvidnostne težave

4.4.1. PRORAČUNSKA SREDSTVA



Glavni vir financiranja so bila proračunska sredstva Ministrstva za gospodarstvo v okviru proračunske postavke 8195 - Programi zapiranja rudnikov rjavega premoga Kanižarica, Senovo in Zagorje, podprogram 12052105 Programi zapiranja premogovnikov, program 1205 Urejanje in nadzor na področju rudarstva. Izvedbene podlage so: Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03), Proračun Republike Slovenije za leto 2005 (Uradni list RS, št. 130/03) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 108/04). Kanižarica, Senovo in Zagorje.

Po sprejetju rebalansa državnega proračuna za leto 2005 za financiranje zapiralnih del za vse tri rudnike na proračunski postavki 8195 – Program zapiranja rudnikov rjavega premoga Kanižarica, Senovo in Zagorje so znašala sredstva 810.000.000,00 SIT. Že na prvem sestanku direktorjev rudnikov v zapiranju in Ministrstva za gospodarstvo smo se dogovorili za delitev minimalnih sredstev glede na stroške dela po posameznih rudnikih in glede na najnujnejše obveznosti kar znaša za:

- Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o. 315.000.000,00 SIT
- Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. 355.000.000,00 SIT
- Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. 140.000.000,00 SIT
Skupaj: 810.000.000,00 SIT

Sredstva smo prejeli na osnovi »Pogodbe o financiranju programa zapiranja rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o.«, sklenjene med Rudnikom Kanižarica v zapiranju d.o.o. in Ministrstvom za gospodarstvo in sicer za obdobja:

- januar – maj 56.000.000,00 SIT
- junij –julij 26.048.000,00 SIT
- september – november 57.952.000,00 SIT
Skupaj: 140.000.000,00 SIT


Sredstva črpamo na podlagi izstavljenih mesečnih zahtevkov, ki jih mesečno pošiljamo na Ministrstvo za gospodarstvo. Planirani mesečni prilivi iz tabele so bili osnova za izstavitev dejanskih zahtevkov za črpanje proračunskih sredstev po mesecih, le za avgust in september smo poslali zahtevek skupaj za oba meseca.


Planirani mesečni prilivi proračunskih sredstev za leto 2005

Obdobje leta 2005
Znesek proračunskih sredstev v SIT
Januar
10.000.000,00
Februar
10.000.000,00
Marec
10.000.000,00
April
13.000.000,00
Maj
13.000.000,00
Junij
14.396.000,00
Julij
11.652.000,00
Avgust
14.807.000,00
September
15.614.000,00
Oktober
14.314.000,00
November
13.217.000,00
SKUPAJ
140.000.000,00


Vsa proračunska sredstva so bila v letu 2005 tudi nakazana na transakcijski račun.

Proračunska sredstva za obdobje od 01.01. do 31.12.2005 znašajo 140.000.000,00 SIT.

4.4.2. PRIHODKI IN PRILIVI OD LASTNE DEJAVNOSTI


4.4.2.1. Podjetje ustvarja lastne prihodke z dajanjem v najem poslovnih prostorov, stanovanj, počitniških kapacitet

Lastni prilivi, ki jih je podjetje ustvarilo v letu 2005:
o Prihodki od najemnin poslovnih prostorov 16.526.732,08 SIT
o Prihodki od najemnin stanovanj 1.839.147,42 SIT
o Prihodki od počitniških kapacitet 265.416,97 SIT
o Prihodki od zaračunanih stroškov elektr.energije, ogrevanja in
komunalnih stroškov in prod.proizv.in stor. 545.911,93 SIT
o Prihodki od obresti in drugi 139.545,78 SIT
___________________________________________________________________
Skupaj: 19.316.754,18 SIT

Planirana sredstva so bila v višini 18.000.000,00 SIT, zaračunani prihodki pa so bili 19.316.754,18 SIT.

4.4.2.2. Prilive ustvarjamo tudi z zaračunavanjem stroškov komunalne infrastrukture

Z zaračunavanjem smo pričeli v mesecu novembru 2004, v letu 2005 smo investitorjem zaračunali 6.390.166,38 SIT za vzdrževanje komunalne infrastrukture v poslovno industrijski coni Kanižarica.



4.4.2.2. Podjetje pridobiva lastne prilive tudi s prodajo nepremičnin ter
osnovnih sredstev

- Prodaja zemljišč

- prodaja raznih zemljišč izven cone
Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. je dal v Uradni list RS št. 4 z dne 14.01.2005 objavo za javno ponudbo za prodajo nepremičnin in sicer zemljišč, ki se nahajajo izven področja Poslovno industrijske cone Kanižarica, to so zemljišča v Loki v Črnomlju, Adlešičih, na železniški postaji v Črnomlju in Stari koloniji v Kanižarici in Kanižarici. Prodali smo zemljišča v »Stari koloniji« in sicer dvema ponudnikoma, eden pa je plačal le varščino in postopek še ni zaključen. Prejeta denarna sredstva so 1.887.898,00 SIT.

- prodaja zemljišč v coni
V letu 2005 smo pridobili nove investitorje, ki so kupili zemljišče za gradnjo v Poslovno industrijski coni Kanižarica. Novi investitorji so:
- Muller Ivan s.p., Radoviči 3, Metlika
- Pego magnetic d.o.o., Nove Fužine 43, Ljubljana
- Dukovčić Nikola s.p., Zelena pot 13, Črnomelj
- HIRZ d.o.o., Kanižarica 41, Črnomelj
- Benton Matjaž Gril s.p., Sokolski trg 13, Dolenjske Toplice
- DOL d.o.o., Dol 7, Stari trg ob Kolpi

InvestitorDatum nakupaPovršina m2Vrednost zemljiščaPlačilo v letu 2005Opomba
West transport d.o.o.01.07.2005
2.574
1.175.236,92
1.175.236,92
Muller Ivan s.p. 18.08.2005
5.859
2.581.307,58
1.789.368,98
791.938,60 pl.
po predpogodbi
Pego magnetic d.o.o.07.09.2005
1.396
636.129,28
636.129,28
Dukovčić Nikola s.p.22.11.2005
1.448
665.066,40
665.066,40
Hirz d.o.o.07.12.2005
3.936
1.885.981,60
Plačilo zapade v letu 2006
Benton Matjaž Gril s.p.29.12.2005
1.415
650.560,40
Plačilo zapade v letu 2006
Dol d.o.o.30.12.2005
1.658
762.282,08
762.282,08
Čurk & Co.d.n.o.21.06.2005
-677.302,50
-677.302,50
Vrnjena kupnina zaradi odp.predp.
SKUPAJ
18.286
7.679.261,76
4.350.781,16
Iz tabele je razvidno, da smo v letu 2005 prodali 18.286 m2 zemljišč za nadaljnji razvoj poslovno industrijske cone v Kanižarici, prejeli pa smo denarna sredstva v višini 4.350.781,16 SIT. Cena zemljišč je izračunana na dan 31.01.1999 in sicer 336,00 SIT za en m2 zemljišča, pri čemer se tako določena cena valorizira z indeksom rasti cen industrijskih proizvajalcev v Republiki Slovenji na dan plačila kupnine. V decembru 2005 je bila cena za m2 zemljišča 459,76 SIT. Podjetju Hirz d.o.o. je bilo zemljišče prodano po ceni 2 EUR, ostalim pa po dejansko izračunani ceni na dan nakupa. Podjetje Čurk & Co. d.n.o. je odstopilo od predpogodbe, zato smo sredstva nakazana po predpogodbi v višini 677.302,50 SIT vrnili. Investitor West transport d.o.o. je še dokupil del zemljišča. Priliv denarnih sredstev iz naslova prodaje zemljišč podjetjema NET d.o.o. in SEK d.o.o. in sicer 12.846 m2 je prikazan pri prilivih od prodaje zgradb.

Vrednost prilivov od prodaje zemljišč v coni in izven nje skupaj znaša 6.238.679,16 SIT.


- Prodaja stanovanj

o V letu 2005 smo prodali dve stanovanji v vrednosti 10.400.000,00 SIT.


o Za zasedena stanovanja smo uporabili pri prodaji metodo neposredne pogodbe, ki zagotavlja najemnikom, prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, prednostno predkupno pravico. S programom prodaje stanovanj je bil določen način plačila kupnine in sicer, da kupec 20 % kupnine plača v osmih dneh od sklenitve pogodbe, preostali del kupnine pa plača v 60 mesečnih obrokih. Kupec mora neplačan del kupnine zavarovati z nepreklicno bančno garancijo ali z vpisom zastavne pravice na stanovanju, ki je predmet pogodbe. Zastavna pravica se vpiše v korist prodajalca oziroma njegovih pravnih naslednikov. V primeru plačila celotne kupnine takoj ob sklenitvi prodajne pogodbe smo ceno znižali za 10 %. V letu 2005 smo prodali na navedeni način pet stanovanj, štiri na obročni način in eno za takojšnje plačilo. Skupaj smo prejeli sredstva v višini 3.006.609,00 SIT.


o Iz naslova obročnega odplačila že prodanih rudniških stanovanj smo v letu 2005 prejeli sredstva v višini 7.217.574,00 SIT.

Prilivi iz naslova prodaje stanovanj znašajo skupaj 24.788.921,00 SIT.


- Prodaja poslovnih objektov

Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. je zaprosil za soglasje Ministrstvo za finance Republike Slovenije, Direktorat za javno premoženje k odprodaji za:
Na podlagi 6. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo), 459. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 10. člena Uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o. (Uradni list RS, št. 42/95 in 108/0) je Vlada Republike Slovenije kot ustanoviteljica in edina družbenica Rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o.,

- na 54. redni seji dne 22.12.2005 pod točko 1.16 sprejela naslednji sklep:

1. Vlada Republike Slovenije je dala soglasje Jožetu Matekoviču, direktorju družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o., k prodaji nepremičnine Poslovni objekt – elektrostrojna delavnica s pripadajočim zemljiščem po ceni 95.000.000,00 tolarjev brez DDV, na podlagi neposredne pogodbe z družbo SEK, d.o.o., Kanižarica 42, Črnomelj. Ta cena velja kot doplačilo k že plačani najemnini v višini 205.538,86 EVR oziroma 49.329.326,00 tolarjev, ki se všteva v kupnino. Kupec plača znesek 95.000.000,00 v roku 8 dni po podpisu pogodbe, krije pa tudi obveznost plačila DDV iz tega naslova.
2. Kupnina je lastni vir sredstev Rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o., in se nameni za financiranje zapiralnih del po poslovnem načrtu za leto 2005 in 2006.

Objekt je bil prodan 30.12.2005, kupnina pa je plačana v letu 2006.

- na 54. redni seji dne 22.12.2005 pod točko 1.17 sprejela naslednji sklep:
1. Vlada Republike Slovenije je dala soglasje Jožetu Matekoviču, direktorju družbe Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o., k prodaji nepremičnine Poslovni objekt – lesni obrat s pripadajočim zemljiščem po ceni 84.000.000,00 tolarjev z vključenim davkom po metodi sklenitve neposredne pogodbe s podjetjem NET, d.o.o., Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana.


2. Kupec bo plačal kupnino v dveh obrokih, in sicer 50 % kupnine ob podpisu pogodbe, preostalih 50 % kupnine pa do 30. septembra 2006. Neplačani del kupnine se zavezuje z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv, ki jo kupec izroči prodajalcu ob podpisu pogodbe.
3. Kupnina je lastni vir Rudnika Kanižarica v zapiranju, d.o.o., in se nameni za financiranje zapiralnih del po poslovnem načrtu za leto 2005 in 2006.

Objekt je bil prodan 28.12.2005 in kupnina v višini 70.000.000,00 brez DDV je bila isti dan nakazana na transakcijski račun družbe.

Prilivi iz naslova prodaje objektov in dela zemljišč s komunalno ureditvijo so bili v letu 2005 70.000.000,00 SIT.


Pri podatkih iz izkaza poslovnega izida prikazujemo dobiček ali izgubo od prodaje ali izločitve osnovnih sredstev. V našem primeru pa bomo upoštevali med prilivi dejanska sredstva in sicer

- prilivi od prodaje nepremičnin znašajo 101.027.600,16 SIT


4.4.2.4. Izredni prihodki - vračilo dajatev

Dne 04.03.2005 smo prejeli preveč plačane obveznosti po odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto št. 48011-084/00-3-51-91/33 z dne 20.03.2001, to je bila odločba v zvezi s pregledom pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od plač in drugih prejemkov od 01.01. 1996 do 31.12.2000. Sredstva smo prejeli na podlagi sodbe Ustavnega sodišča RS, ki je v enem delu tožbi ugodilo in sicer pri izplačilu sejnin članom nadzornega sveta, ki so zaposleni v družbi. Znesek vrnjenih prispevkov je bil 1.763.552,80 SIT.


Lastni prilivi od zaračunanih prihodkov skupaj znašajo 128.498.073,52 SIT.

4.4.3. KRATKOROČNI KREDITI


Zaradi likvidnostnih težav v prvi polovici leta 2005 smo koristili likvidnostni kredit, ki smo ga najeli novembra leta 2004 v višini 20.000.000,00 SIT. Kredit je bil vrnjen v celoti. V letu 2005 niso sklenili novih kreditnih pogodb.

4.5. ZAKLJUČEK



Prilivi od prihodkov za obdobje od 01.01. do 31.12. 2005 znašajo:

- proračunski prilivi 140.000.000,00 SIT
- prilivi od lastne dejavnosti 128.498.073,52 SIT
_____________________________________________________________

SKUPAJ 268.498.073,52 SIT


Odlivi za kritje stroškov in odhodkov za obdobje od 01.01. do 31.12.2005 znašajo:

- Stroški dokončanja sanacije površine 184.003.227,36 SIT
- Stroški monitoringa 3.184.052,87 SIT
- Stroški socialno kadrovskega dela programa 20.750.000,00 SIT
____________________________________________________________

SKUPAJ 207.937.280,23 SIT



Proračunska sredstva so v celoti namensko porabljena, ostala so lastna sredstva. Lastni prilivi so bili večji od načrtovanih, zaradi prodaje objektov konec leta 2005. Stroški so nekoliko manjši od načrtovanih, ker so se izvajala le najnujnejša dela, ker med letom 2005 nismo načrtovali večjih prilivov denarnih sredstev, proračunska sredstva pa niso omogočala večjih posegov na površini.


4.6. FINANČNI PROGRAM IN IZDVEDBA ZAPIRALNIH DEL V LETU 2005

I. ODHODKI
Planirali in ustvarili naslednje stroške:
- stroške za izvajanje monitoringa s strani zunanjih izvajalcev
- stroške za vzdrževanje saniranih površin in komunalne infrastrukture in objektov
Industrijske cone s strani zunanjih izvajalcev
- stroške upravljanja z nepremičninami in izvajanja monitoringa in vzdrževanja
površin v lastni režiji
ODHODKI
PLAN 2005
IZVEDENO
%
1. Stroški dokončanja sanacije površine
205.400.000,00
184.003.227,36
89,58
2. Stroški monitoringa
11.817.651,00
3.184.052,87
26,94
3. Stroški socialno kadrovskega dela programa
31.000.000,00
20.750.000,00
66,94
SKUPAJ
248.217.651,00
207.937.280,23
83,77
II. PRIHODKI
Prihodki, ki smo jih planirali za leto 2005 so naslednji:
- prihodki od najemnin,obresti in zaračunanih stroškov komunalne infrastrukture
v PIC Kanižarica
- prihodki od prodaje nepremičnin in obročnega odplačila prodanih stanovanj
- prihodki iz proračuna za izvajanje monitoringa in za vzdrževanje saniranih površin
POKRIVANJE ODHODKOV
PLAN 2005
IZVEDENO
%
1. Proračunska sredstva
140.000.000,00
140.000.000,00
100,00
2. Lastna sredstva
108.217.651,00
128.498.073,52
118,74
SKUPAJ
248.217.651,00
268.498.073,52
108,17


Slika: 3





Plan smo dosegli v višini 83,77 %, na kar so vplivali predvsem zunanji dejavniki, saj glede na predvidena proračunska sredstva v višini 140.000.000,00, ki so zagotavljala le najnujnejše stroške poslovanja, nismo pričeli z večjimi sanacijskimi deli .



Slika: 4



Proračunska sredstva smo prejeli v višini 100 % v primerjavi s planom, lastna sredstva pa smo presegli planirano višino in sicer zaradi prodaje poslovnih objektov v mesecu decembru 2005. Ker smo prejeli le sredstva od prodaje poslovnega objekta »Lesni obrat«, so tu zajeta le ta sredstva v višini 70.000.000,00 SIT, medtem ko je prodaja »Elektrostrojnega obrata« izvedena v decembru 2005, plačilo pa v letu 2006.

Slika: 5





Večina stroškov se nanaša na sanacijo površine in stroške kadrovsko socialnega dela. Stroški monitoringa so se šele začeli in se bodo nadaljevali v letu 2006.


Slika: 6


Družba je imela le proračunska in lastna sredstva, tuja sredstva – kredit smo imeli le zaradi premostitve v začetku leta zaradi kritja osnovnih stroškov in le v času likvidnostih težav.


RAZČLENITEV STROŠKOV

1. Stroški dokončanja sanacije površine

V navedenem sklopu so zajeti stroški ekološke in prostorske sanacije površine, vzdrževanje
saniranih površin in izdelave projektne dokumentacije.
Šifra
aktiv.
AKTIVNOST
PLAN 2005
IZVEDENO
%
UPRAVLJANJE PODJETJA ZA DOKONČANJE
EKOLOŠKE IN PROSTORSKE SANACIJE POVRŠINE
45.400.000,00
51.719.859,09
113,92
5
Vodenje podjetja
28.400.000,00
32.126.598,00
113,12
6
Režijska dela
17.000.000,00
19.593.261,09
115,25
DOKONČANJE EKOLOŠKE SANACIJE
20.000.000,00
29.561.293,85
147,81
28
Sanacija jalovišča
5.000.000,00
7.800.425,40
156,01
29
Sanacija površin okoli rudniških objektov
10.000.000,00
14.811.618,41
148,12
Sanacija površine nad odkopnimi polji
5.000.000,00
6.949.250,04
138,99
VZDRŽEVANJE POVRŠIN IN RUDARSKA ŠKODA
27.000.000,00
10.237.378,80
37,92
30
Vzdrževanje površin po končani sanaciji
5.000.000,00
8.025.767,32
160,52
Rudarska škoda
22.000.000,00
2.211.611,48
10,05
VZDRŽEVANJE IN PROSTORSKA SANACIJA
90.000.000,00
88.905.458,79
98,78
10
Čiščenje in skladiščenje opreme na površini
4.000.000,00
4.823.529,41
120,59
30
Vzdrževalna dela
5.000.000,00
8.310.280,77
166,21
35
Rušenje raznih nadstreškov in pomožnih objektov
8.000.000,00
0
0,00
37
Rekonstrukcija in adaptacija upravne stavbe
3.000.000,00
3.854.196,20
128,47
45
Izdelava komunalne infrastrukture
70.000.000,00
71.917.452,41
102,74
IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
10.000.000,00
0,00
0,00
50-70
Razni projekti za izvajanje del
10.000.000,00
0
0,00
OSTALO
13.000.000,00
3.579.236,83
27,53
Urejanje zemljiškoknjižnih in pravnih razmerij
2.000.000,00
2.869.828,20
143,49
46
Priprava dokumentacije za državni arhiv
1.000.000,00
0
0,00
Izdelava ureditvene dokumentacije razširitve TRIS
5.000.000,00
0
0,00
Izvajanje geodetskih meritev
5.000.000,00
709.408,63
14,19
SKUPAJ
205.400.000,00
184.003.227,36
89,58


2. Stroški monitoringa in upravljanja podjetja v času
izvajanja monitoringa

Šifra
aktiv.
AKTIVNOST
PLAN 2005
IZVEDENO
%
UPRAVLJANJE PODJETJA ZA MONITORING
1.3.
Izvajanje meritev v lastni režiji, nadzor na
pridobivalnem prostoru
2.000.000,00
2.411.764,71
120,59
IZVAJANJE MERITEV
2.1.
Monitoring posedanja površine
1.000.000,00
772.288,16
154,46
-postavitev merskih točk
500.000,00
772.288,16
154,46
-meritve posedanja na območju obrtno-industrijske cone,
500.000,00
jalovišča, nad odkopnimi polji in na ostalem pridobivalnem
prostoru
2.2.
Monitoring stabilnosti površine
2.000.000,00
0,00
0,00
-izdelava inklinometričnh in piezometričnih vrtin
1.500.000,00
-oprema inklinometrov z daljinskim prenosom podatkov
250.000,00
-meritve nivoja vode v piezometrih in premikov inklinometrov
250.000,00
2.3.
Monitoring nivoja podtalnice
4.017.651,00
0,00
0,00
-usposobitev obstoječih vrtin za meritve nivojev vode
3.517.651,00
-meritve nivoja vode v jamskih objektih in v kredni podlagi
200.000,00
-kemijska naliza vzorcev voda
300.000,00
2.4.
Meritve odvajanja meteornih voda
1.000.000,00
0,00
0,00
-vgradnja prelivnih korit in nivo metrov
500.000,00
-meritve pretokov in nivojev voda
200.000,00
-kemijske analize voda
300.000,00
2.5.
Monitoring radioaktivnosti
300.000,00
0,00
0,00
-meritve radioaktivnega sevanja
300.000,00
2.6.
Izdelava poročil o monitoringu
500.000,00
0,00
0,00
-izdelava letnih poročil in analize rezultatov
500.000,00
2.7.
Izdelava dokumentacije za monitoring
1.000.000,00
SKUPAJ
11.817.651,00
3.184.052,87
26,94


3. Stroški socialno kadrovskega dela programa

AKTIVNOSTI
PLAN 2005
IZVEDENO
%
A. Pasivne oblike
31.000.000,00
20.750.000,00
66,94
- plače invalidov na čakanju
31.000.000,00
19.100.000
61,61
- odpravnine za upokojence
1.650.000,00
#DEL/0!
SKUPAJ
31.000.000,00
20.750.000,00
66,94

4.7. POJASNILA PODATKOV IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA za obdobje od 01.01. do 31.12.2005


Podjetje v izkazu poslovnega izida izkazuje izgubo v višini 51.966 tisoč SIT. Naveden rezultat ne moremo primerjati s prihodki in odhodki, ker na to vpliva več dejavnikov.

Prihodki v izkazu poslovnega izida znašajo skupaj 212.938 tisoč SIT.

Med prihodkih so zajeti prihodki od odpravljenih rezervacij v višini 20.084 tisoč SIT. Rudnik Kanižarica je v letu 1998 oblikoval dolgoročne rezervacije iz prejetih dotacij (proračunskih sredstev) za opredmetena osnovna sredstva. Ker so rezervacije namenjene pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev, se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Ti prihodki ne pomenijo denarnih sredstev za porabo.

Prav tako je med drugimi prihodki izkazan dobiček od prodaje oziroma izločitve osnovnih sredstev 20.945 tisoč SIT. Prihodek ni zajet pri prilivih podjetja. Prihodki iz naslova dejanske prodaje znašajo 93.810 SIT tisoč SIT in so sredstva od prodanih zemljišč po kupnih in predkupnih pogodbah, za prodane ostale nepremičnine in osnovna sredstva. Znesek denarnih sredstev je manjši kot dobiček pri prodaji zato, ker smo po predpogodbah prejeli 80 % pogodbene vrednosti že v prejšnjih letih in to knjižili kot avans, sedaj dobimo le 20 % pogodbene vrednosti, v knjigovodstvu pa iz sredstev sedaj izknjižimo celotno vrednost. Vpliv prevrednotenja sredstev je v višini 4.439 tisoč SIT.

Tudi prilivi od odplačil stanovanj so denarna sredstva v višini 7.218 tisoč SIT.


Prihodki v izkazu uspeha: 212.938 tisoč SIT
- prihodki od odpravljenih rezervacij 20.084 tisoč SIT
+ prihodki od prodanih nepremičnin in opreme 93.810 tisoč SIT
+ prihodki od odplačil stanovanj 7.218 tisoč SIT
- prevrednotenje sredstev 4.439 tisoč SIT
___________________________________________________________
Skupaj 289.443 tisoč SIT


Odhodki v izkazu poslovnega izida znašajo 264.904 tisoč SIT.

Stroški amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se ne krijejo iz sredstev proračuna. Izdatki za nabavo novih osnovnih sredstev, investicije in prevrednotenja sredstev ter odloženi stroški, ne predstavljajo stroškov v izkazu poslovnega izida.

Odhodki v izkazu uspeha: 264.904 tisoč SIT
- amortizacija 57.047 tisoč SIT
+ nabava novih osnovnih sredstev in investicije 12.338 tisoč SIT
- prevrednotenja sredstev 66.871 tisoč SIT
+ odloženi stroški Občine Črnomelj 54.613 tisoč SIT
___________________________________________________________
Skupaj 207.937 tisoč SIT


Izguba za obdobje 01.01. do 31.12.2005 je izkazana v višini 51.966 tisoč SIT, presežek sredstev za navedeno obdobje pa znaša 81.506 tisoč SIT.


5. RAČUNOVODSKO POROČILO



Poslovodstvo družbe je v skladu s 56. Členom Zakona o gospodarskih družbah dolžno izdelati letno poročilo o poslovanju, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in prilog s pojasnili k izkazom.

Računovodsko poročilo se uporablja za zunanje in notranje potrebe.

Notranji uporabniki računovodskih informacij so:
- izvajalci posameznih nalog v podjetju, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja,
- poslovodstvo v podjetju,
- upravljalni in nadzorni organi v podjetju ter
- zaposlenci v podjetju.

Zunanji uporabnik računovodskih informacij pa so:
- lastniki podjetja, ki niso člani njihovih upravljalnih ali nadzornih organov,
- posojilodajalci (zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi kratkoročnih posojil)
- dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih pa tudi kratkoročnih kreditov),
- kupci
- država in
- javnost (tudi tekmeci).

Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o, Črnomelj spada, glede na določila 52. člena ZGD, med majhne družbe, saj so čisti prihodki od prodaje manjši od 1.000.000.000,00 SIT, število zaposlenih pa nižje od 50 zaposlenih in tudi vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 500.000.000,00 SIT. Revidiranje letnega poročila ni zakonsko predpisano, enako ni potrebno izdelati izkaz gibanja kapitala in izkaz finančnega izida. Poslovno leto je enako koledarskemu.

Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta, izkaz poslovnega izida pa prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu. Kot novost pa se pojavlja dodatek k izkazu poslovnega izida, kjer se ugotavlja bilančni dobiček oziroma bilančna izguba. Uprava podjetja je po ZGD dolžna že sama, brez soglasja lastnika, razporediti ugotovljen poslovni izid za pokrivanje izgub preteklih let, za oblikovanje zakonskih in statutarnih rezerv. Šele ko je zakonska delitev pozitivnega poslovnega izida izvedena, se izkaže bilančni dobiček, to je preostanek pozitivnega poslovnega izida, ki se deli v skladu s sklepi lastnikov.

Temeljno pravilo glede sestave letnega poročila pravi /57. Člen ZGD/, da mora biti poročilo sestavljeno jasno in pregledno, ter, da mora izkazovati resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.

Računovodsko poročilo, kot del letnega poročila, zajema poleg osnovnih izkazov tudi vsa dodatna pojasnila in členitve, predpisana bodisi z zakonsko regulativo in računovodskimi standardi, ter drugimi zahtevami analiziranja in spremljanja poslovanja za notranje potrebe in potrebe lastnika podjetja.

Zakonsko obvezna in druga razkritja so prikazana ob posameznem izkazu in zajemajo predvsem naslednje vsebinske sklope:

- vrednotenje,
- izkazovanje postavk,
- kapital in obveznosti.


5.1.BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2005

Zap. št.
K A T E G O R I J A
Stanje tek.
leta v 000 SIT
Stanje pret.
leta v 000 SIT
SREDSTVA
A.STALNA SREDSTVA
598.682
908.880
A.I.NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA
2.772
2.772
A.I.1.Dolgoročne premoženjske pravice
2.772
2.772
A.II.OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
573.546
883.549
A.II.1.Zemljišča
134.586
149.970
A.II.2.Zgradbe
348.745
635.293
A.II.3.Druge naprave in oprema
9.095
17.028
A.II.4.Drobni inventar
153
291
A.II.3.Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
80.967
80.967
A.III.DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
22.364
22.559
B.GIBLJIVA SREDSTVA
205.553
12.432
B.I.ZALOGE
284
244
B.I.1.Material
284
244
B.II.POSLOVNE TERJATVE
129.206
5.055
B.II.1.Dolgoročne poslovne terjatve
0
2
B.II.2.Kratkoročne poslovne terjatve
129.206
5.053
B.III.KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
7.833
5.616
B.III.1.Druge kratkoročne finančne naložbe
7.833
5.616
B.IV.DOBROIMETJE PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA
68.230
1.517
C.AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
54.901
200
S R E D S T V A S K U P A J
859.136
921.512
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A.KAPITAL
803.434
871.722
A.I.OSNOVNI KAPITAL
37.238
37.238
A.II.PRENESENI DOBIČEK
560.227
612.193
A.III.PRENESENA IZGUBA
A.IV.ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA
A.VI.PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA
205.969
222.291
A.VI.1.Splošni prevrednotovalni popravek kapitala
161.964
161.964
A.VI.2.Posebni prevrednotovalni popravki kapitala
44.005
60.327
B.DOLGOROČNE REZERVACIJE
6.995
27.079
C.FINANČNE IN POSLOVNE OBEZNOSTI
48.707
22.711
C.I.1.Kratkoročne finančne obveznosti do bank
C.I.1.Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
7.179
9.951
C.I.2.Druge kratkoročne finančne in poslovne obveznosti
41.528
12.760
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
859.136
921.512


5.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZDIDA ZA OBDOBJE 01.01. DO 31.12.2005

Zap.
Št.
K A T E G O R I J A
Znesek
tekočega
leta v 000 SIT
Znesek
preteklega
leta v 000 SIT
A.ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
25.567
24.984
A.I.Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na
domačem trgu
25.567
24.984
A.II.Čisti prihodki od prodaje blaga in materialov na
domačem trgu
B.SUBVENCIJE, DOTACIJE,REGRESI IN DRUGI
PRIHODKI, KI SO POV.S POSL.UČINKI
140.000
150.000
C.DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
45.467
77.604
D.KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA
211.034
252.588
E.POSLOVNI ODHODKI
259.772
319.753
E.I.STROŠKI BLAGA,MATERIALA IN STORITEV
57.216
91.093
E.I.1.Stroški porabljenega materiala
8.129
8.008
E.I.2.Stroški storitev
49.077
83.085
E.II.STROŠKI DELA
77.404
72.882
E.II.1.Stroški plač
53.784
50.265
E.II.2.Stroški pokojninskih zavarovanj
7.427
7.231
E.II.3.Stroški drugih zavarovanj
4.009
3.757
E.II.4.Drugi stroški dela
12.184
11.629
E.III.ODPISI VREDNOSTI
123.837
154.673
E.III.1.Amortizacija neopredmetenih dolg.sred.in opred.osn.sr.
57.047
86.302
E.III.2.Prevred.posl.odhodki pri neopr.dolg.sred.in opred.osn.sr.
66.790
66.204
E.III.3.Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sred.
0
2.167
E.IV.DRUGI POSLOVNI ODHODKI
1.315
1.105
F.DOBIČEK IZ POSLOVANJA
G.IZGUBA IZ POSLOVANJA
48.738
67.165
H.FINAČNI PRIHODKI
45
105
H.I.Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
1
54
H.II.Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
44
51
I.FINANČNI ODHODKI
262
2.306
I.I.Prevrednotovalni finančni odhodki
I.II.Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
262
2.306
J.ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA
0
K.ČISTA IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA
48.955
69.366
L.IZREDNI PRIHODKI
1.859
31
M.IZREDNI ODHODKI
4.870
109
N.DOBIČEK ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA
O.IZGUBA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA
3.011
78
P.ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
51.966
69.444


5.3. PODATKI IZ IZKAZA BILANČNEGA DOBIČKA / BILANČNE IZGUBE ZA LETO 2005

Zap.
št.
POSTAVKA
ZNESEK TEKOČEGA LETA
ZNESEK PREJŠNJEGA LETA
A.ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
0
0
B.ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA
51.966
69.444
C.PRENESENI ČISTI DOBIČEK
612.193
681.637
D.PRENESENA ČISTA IZGUBA
0
0
E.ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA
0
0
E.1.Zmanjšanje zakonskih rezerv
0
0
E.2.Zmanjšanje rezerv za lastne deleže
0
0
E.3.Zmanjšanje statutarnih rezerv
0
0
E.4.Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička
0
0
F.POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA
0
0
F.1. Povečanje zakonskih rezerv
0
0
F.2.Povečanje rezerv za lastne deleže
0
0
F.3.Povečanje statutarnih rezerv
0
0
F.4.Povečanje drugih rezerv iz dobička
0
0
G.BILANČNI DOBIČEK
560.227
612.193
H.BILANČNA IZGUBA
0
0


Za poslovno leto je družba v izkazu poslovnega izida ugotovila čisto izgubo 51.966 tisoč SIT.

Ker v letu 2005 ni bilo potrebno opraviti prevrednotenje kapitala, moramo izkazati učinek prevrednotenja kapitala na poslovni izid in sicer na podlagi rasti tečaja EUR-a in rasti cen življenjskih potrebščin.

Če bi prevrednotili kapital s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin 2,3 % za leto 2005, bi izkazali čisto izgubo (brez upoštevanja vpliva na obračun davka od dobička pravnih oseb) 72.016 tisoč SIT.

Če bi prevrednotili kapital s stopnjo rasti evra -0,07 % v letu 2005, bi izkazali čisto izgubo (brez upoštevanja vpliva na obračun davka od dobička pravnih oseb) 51.356 tisoč SIT.


5.4. RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

5.4.1. BILANCA STANJA



Vsebino in obliko bilance stanja določa 61. člen ZGD in slovenski računovodski standard 24. Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Bilanca stanja ima obliko zaporednega stopenjskega izkaza stanja in prikazuje stanja na zadnji dan poslovanja tekočega in prejšnjega leta. Pojasnila k bilanci stanja vsebujejo:
- informacije o podlagi za sestavitev bilance stanja in posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih,
- informacije, ki jih zahtevajo slovenski računovodski standardi in zakon o gospodarskih družbah ter niso predpisane v obrazcu bilance stanja in
- dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu bilance stanja, so pa za pošteno predstavitev potrebne.

5.4.1.1. Struktura sredstev



Večino sredstev predstavljajo stalna sredstva, to so nepremičnine in oprema, manjši del pa gibljiva (obratna) sredstva, zaloge materialov, kratkoročne terjatve do kupcev, denarna sredstva in kratkoročne finančne naložbe.


Slika: 7




5.4.1.2. Stalna sredstva


Stalna sredstva so sredstva, ki so navzoča in delujejo trajneje. Sestavljajo jih opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne finančne naložbe. Največji delež imajo zopet nepremičnine.


Slika: 8


Prikaz strukture stalnih sredstev v 000 sit:

Zap.
št.
Postavka
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1.Neopredmetena dolg.sred.
2.772
2.772
2.772
2.772
2.772
2.591
2.Nepremičnine
483.331
785.263
949.004
1.106.400
1.099.017
957.508
861.935
676.432
3.Oprema in druga opred.sred.
90.215
98.286
105.060
13.840
16.211
16.079
12.712
14.555
4.Dolg.finančne naložbe
22.364
22.559
3.276
5.419
9.528
15.078
18.042
31.426
Skupaj stalna sredstva
598.682
908.880
1.060.112
1.128.431
1.127.528
991.256
892.689
722.413


Do leta 2002 je potekalo povečanje stalnih sredstev in sicer zaradi gradnje in nakupa zemljišč, po letu 2003 pa se pojavlja padec zaradi prodaje parcel investitorjem v coni in prodaje ostalega premoženja Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o..

Slika: 9


5.4.1.2.1. Neopredmetena dolgoročna sredstva


Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev na dan 31.12.2005 je sit 2.771.909,44. To je razstavni objekt v muzejski postavitvi, katerega avtorja sta Jožef Vrščaj in Jože Zajc.

5.4.1.2.2. Opredmetena osnovna sredstva


Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema, osnovna čreda in večletni nasadi. Pri zgradbah in opremi ločujemo stvari, ki se še gradijo ali izdelujejo, od stvari, ki so že usposobljene za uporabo.

Za opredmetena osnovna sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja, v bilanco stanja pa se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti.

Vrednost vseh opredmetenih osnovnih sredstev po nabavni vrednosti na dan 01.01.2005 je bila 1.596.917.648,64 SIT.

V letu 2005 smo povečali vrednost opredmetenih osnovnih sredstev:
- za 12.338.661,23 SIT zaradi novih nabav

Zmanjšali pa smo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev:
- za 513.264.920,46 SIT zaradi prodaje nepremičnin
- za 12.238.250,70 SIT zaradi odprave okrepitve
- za 694.975,64 SIT zaradi izločitve zaradi neuporabnosti in zastarelosti

Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2005 znaša 1.083.058.163,27 SIT.

Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na dan 01.01.2005 je 713.368.786,68 SIT.
Popravek smo zmanjšali zaradi:
- prodaje osnovnih sredstev v višini 259.746.161,45 SIT
- odprave okrepitve 927.906,26 SIT
- zaradi izločitve 694.975,64 SIT

Popravek smo povečali zaradi:
- obračuna amortizacije v višini 57.047.423,20 SIT
- obračuna amortizacije okrepitve 463.952,90 SIT

Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2005 znaša 509.511.119,89 SIT.

Opredmetena osnovna sredstva po neodpisani vrednosti so na dan 01.01.2005 znašala 883.548.861,96 SIT, na dan 31.12.2005 pa znašajo 573.547.043,38 SIT.

Neodpisana vrednost opredmetenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Ta znaša za leto 2005 57.047.423,66 SIT. Podjetje obračunava amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev v okviru celotne dobe koristnosti posameznega sredstva. Pri določanju dobe koristnosti upošteva naslednje dejavnike:

- dobo pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- dobo pričakovanega tehničnega staranja,
- dobo pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe.


Kot doba koristnosti se uporabi tista, ki je glede na navedene dejavnike najkrajša. Uporabili smo metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija je obračuna od naslednjih sredstev:
- od opredmetenih osnovnih sredstev, razen od:
- zemljišč
- opredmetenih osnovnih sredstev v izgradnji ali v izdelavi do usposobitve za uporabo
- od drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki nimajo časovne omejitve uporabe.

S spremembami zakona so predpisane nove amortizacijske stopnje nižje od dosedanjih. V skladu s prehodnimi določbami zakona do izteka amortiziranja lahko upoštevamo stopnje iz starega 17. člena, če smo amortizacijo začeli obračunavati že v letu 2002.

Za osnovna sredstva, za katera smo amortizacijo začeli obračunavati že pred in v letu 2002 smo uporabili naslednje stopnje:

Amort.skupina
Naziv amortizacijske skupine
Stopnja amort.
5.
Drobni inventar z življenjsko dobo nad 1 leto
49,00 %
2.1.
Ceste in parkirišča
14,33 %
2.2.
Zgradbe iz betona in kovin
5,00%
2.3.
Čistilne naprave
10,00 %
2.4.
Kanalizacija, javna razsvetljava
10,00 %
2.5.
Poslopja iz lesa in drugega gradbenega materiala
10,00 %
3.1.
Oprema stroji (A)
20,00 %
3.2.
Oprema stroji (B)
33,30 %
3.3.
Viličarji, dvigala, orodja
33,30 %
3.4.
Transformator, kompresorji
33,30 %
3.5.
Energetski agregati
33,30 %
3.6.
Druga oprema
33,30 %
3.7.
Peči
20,00 %
4.1.
Pohištvo iz lesa
33,30 %
4.2.
Pohištvo iz kovine
33,30 %
4.3.
Pohištvo iz drugih materialov
33,30 %
4.4.
Električni pisarniški aparati
33,30 %
4.5.
Računalniki in ptt aparati
50,00 %
4.6.
Osebna in tovorna vozila
33,30 %

Amortizacijske stopnje iz novega 17. člena, ki so uporabljene pri amortiziranju osnovnih sredstev, katerih začetek amortiziranja je bil v letu 2003 in naprej so naslednje:

Amort.skupina
Naziv amortizacijske skupine
Stopnja amort.
5.
Drobni inventar z življenjsko dobo nad 1 leto
49,00 %
2.1.
Ceste in parkirišča
5 %
2.2.
Zgradbe iz betona in kovin
5%
2.3.
Čistilne naprave
5 %
2.4.
Kanalizacija, javna razsvetljava
5 %
2.5.
Poslopja iz lesa in drugega gradbenega materiala
5 %
3.1.
Oprema stroji (A)
25 %
3.2.
Oprema stroji (B)
25 %
3.3.
Viličarji, dvigala, orodja
25 %
3.4.
Transformator, kompresorji
25 %
3.5.
Energetski agregati
25 %
3.6.
Druga oprema
25 %
3.7.
Peči
25 %
4.1.
Pohištvo iz lesa
25 %
4.2.
Pohištvo iz kovine
25 %
4.3.
Pohištvo iz drugih materialov
25 %
4.4.
Električni pisarniški aparati
25 %
4.5.
Računalniki in ptt aparati
50 %
4.6.
Osebna in tovorna vozila
12,50 %


Zemljišča

Zemljišča so izkazana po vrednosti 134.586.429,82 SIT. Povečanje začetnega stanja 149.970.499,00 SIT vrednosti zemljišč v višini 3.021.121,34 SIT je nakup zemljišč zaradi degradiranosti in del zemljišča za čistilno napravo v Kanižarici, zmanjšanje za 15.445.997,65 SIT pa je zaradi prodaje zemljišč investitorjem v obrtni coni Rudnika Kanižarica in brezplačen prenos zemljišča za čistilno napravo v Kanižarica. Zmanjšanje zaradi odprave okrepitve je 2.959.192,87 SIT.

V skladu s programi zapiranja Rudnika Kanižarica in v skladu s pozneje sprejetim ureditvenim načrtom, ki ga je z Odlokom o ureditvenem načrtu pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica (Ur.l.RS 52/95) sprejela Občina Črnomelj, je predvidena izgradnja industrijsko poslovne cone na pridobivalnem področju Rudnika Kanižarica. V ta namen smo odkupili v letih 1999 do 2004 skupno 291.142 m2 zemljišč. V letu 2005 je bilo dokupljenih 3756 m2 zemljišč v vrednosti 1.377.819,34 SIT. Za izgradnjo čistilne naprave v Kanižarici je bilo odkupljeno zemljišče v vrednosti 1.643.302,00 SIT za 566 m2.


Zgradbe

Zgradbe so izkazane v višini 763.577.254,19 SIT po nabavni vrednosti. Povečanje nabavne vrednosti gradbenih objektov z dne 01.01.2005 v vrednosti 1.256.428.517,71 SIT je bila za 9.136.851,92 SIT zaradi dograditve cest na območju rudnika. Zaradi prodaje stanovanj in poslovnih objektov pa se je zmanjšala vrednost za 492.709.057,61 SIT ter odprave okrepitve za 9.279.057,83 SIT.

Popravek vrednosti je 414.831.932,73 SIT. Stanje na dan 01.01.2005 je 621.135.911,54 SIT in je povečano za obračunano amortizacijo 49.882.474,20 SIT in obračunano amortizacijo okrepitve v višini 463.952,90 SIT. Zmanjšanje popravka vrednosti je zaradi prodaje v vrednosti 255.722.499,65 SIT in odprave okrepitve 927.906,26 SIT.

Družba v tekočem letu ni opravila prevrednotenja zaradi okrepitve ali oslabitve.

Neodpisana vrednost zgradb je na dan 31.12.2005 v višini 348.745.321,46 SIT.


Druge naprave in oprema

Nabavna vrednost opreme in drobnega inventarja je 103.927.364,97 SIT. Povečanje začetnega stanja 109.551.517,64 SIT je zaradi novih nabav pisarniške opreme v letu 2005 v višini 180.687,97 SIT. Zmanjšanje zaradi prodaje osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki so pripadala objektu lesni obrat in elektrostrojni obrat je bilo v vrednosti 5.109.865,00 SIT ter odpis zaradi zastarelosti v višini 694.975,64 SIT.

Popravek vrednosti je 94.679.187,16 SIT. Stanje 1.1. 2005 v višini 92.232.875,14 SIT je povečano za amortizacijo opreme, ki znaša 7.164.949,46 SIT. Zmanjšanje zaradi prodaje osnovnih sredstev je 4.023.661,80 SIT in odpisa opreme zaradi zastarelosti v višini 694.975,64 SIT .

Neodpisana vrednost opreme in drobnega inventarja na dan 31.12.2005 znaša 9.248.177,81 SIT. Oprema je odpisana v višini 88,16 %.

Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi

Ob koncu leta so ostala v gradnji in izdelavi opredmetena osnovna sredstva v višini 80.967.114,29 SIT. Sestavljena so tako:
- projekti sit 13.093.771,39
- muzej sit 67.873.342,90


5.4.1.2.3. Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne naložbe 30.196.618,98 SIT predstavljajo obročno odplačevanje po stanovanjskem zakonu za odkup stanovanj v višini 2.889.483,04 SIT, obročno odplačilo prodanih stanovanj v letu 2004 in 2005, na pet let po programu prodaje stanovanj, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije pa znaša 27.307.135,94 SIT. Glavnica je določena v evru. V bilanci je kratkoročni del naložbe prenesen na kratkoročne naložbe.

5.4.1.3. Gibljiva sredstva



Gibljiva sredstva sestavljajo dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, aktivne časovne razmejitve in zaloge materialov, zaščitnih sredstev in drobnega inventarja.


Slika: 10



5.4.1.3.1. Zaloge


Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Kot material se lahko šteje tudi drobni inventar z dobo koristnosti do leta dni, lahko pa tudi tisti z dobo koristnosti več kot leto dni, če njegova posamična nabavna cena ne presega tolarske vrednosti 100 evrov. Podjetje ne nabavlja materiala na zalogo. Potreben material gre takoj v porabo. Na dan 31.12.2005 je ostalo na zalogi kurilno olje v vrednosti 283.688,50 SIT.

5.4.1.3.2. Poslovne terjatve


Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, do zaposlencev, do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida, do financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.


Dolgoročne poslovne terjatve

Dolgoročne poslovne terjatve v višini 2.219,47 SIT na dan 01.01.2005 se nanašajo za združena sredstva za pospeševanje gospodarskega razvoja manj razvitih republik in pokrajin v letu 1990. Zadnji obrok zapade v letu 2005. Terjatve so v celoti poravnane in je saldo na dan 31.12.2005 nič tolarjev.

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev

Kratkoročne terjatve iz poslovanja znašajo 124.213.891,31 SIT. Terjatve so zelo velike, zaradi prodaje poslovnega objekta »elektrostrojna delavnica« v višini 114.000.000,00 SIT z rokom plačila v januarju 2006. Oblikovan je tudi popravek vrednosti terjatev iz naslova oslabitve v višini 466.838,39 SIT. Popravek je oblikovan v višini dejanskih odprtih terjatev, ki jim je plačilni rok že potekel oziroma so sporne. V letu 2005 nismo oblikovali novih popravkov, čeprav je nekaterim terjatvam rok potekel, ker smo prepričani, da bomo dobili terjatve plačane. Predvsem gre za sporne terjatve do nekaterih kupcev, ki jim zaračunavamo stroške komunalne infrastrukture, ki se ne strinjajo z izračunom.

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih

Kratkoročno dani predujmi so 192.056,99 SIT.

Na kontu terjatev za vstopni DDV imamo sredstva v višini 4.454.876,96 SIT.

Kratkoročne terjatve do ZPIZ iz naslova refundacij so 345.458,00 SIT.

5.4.1.3.3. Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina


Na dan 31.12.2005 je saldo v devizni blagajni preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije 7.733,28 SIT, tolarska sredstva na računu pri NLB d.d. Ljubljana znašajo 63.248.399,33 SIT in na računu pri SKB d.d. 4.974.366,24 SIT.

5.4.1.4. Aktivne časovne razmejitve


So odloženi stroški v višini 54.900.946,66 SIT

- za strokovno literaturo 188.694,07 SIT
- naročnine za leto 2006 31.297,02 SIT
- zaračunane storitve in elektr.energijo 38.793,22 SIT
- za zavarovalne premije 28.563,35 SIT
- stroške zaračunane po pogodbi 54.613.599,00 SIT

V letu 2005 smo plačali stroške sofinanciranja izgradnje kanalizacije in čistilne naprave Kanižarica po pogodbi, ki smo jo v letu 2002 sklenili z Občino Črnomelj. Po aneksu k navedeni pogodbi je znašala obveznost za Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. 54.613.599,00 SIT, ki smo jo plačali v decembru 2005. V pogodbi je določeno, da se po končani izgradnji delov investicije opravi brezplačen prenos teh sredstev na investitorja, Občino Črnomelj, pod pogojem, da se za poslovno industrijsko cono Rudnik Kanižarica zagotovi kapaciteta čiščenja najmanj 500 enot z možnostjo povečanja teh kapacitet po potrebi nadaljnjega razvoja cone. Zaključek izgradnje predvidevamo v letu 2006.


5.4.1.5. Obveznosti do virov sredstev


Obveznosti do virov sredstev predstavljajo naslednji sklopi:

- kapital podjetja
- rezervacije
- finančne in poslovne obveznosti
- pasivne časovne razmejitve

5.4.1.5.1. Kapital


Kapital podjetje izkazuje, vrednoti v skladu z določili SRS 8. S prevrednotovanjem zaradi razvrednotenja denarja prilagodimo vrednost denarno izraženega čistega premoženja – kapitala – v poslovnih knjigah. Po SRS 8.28 se splošno prevrednotenje kapitala ne opravi, če se v prejšnjem koledarskem letu tečaj evra do tolarja poveča za manj kot 5,5 %. Ker je bila v letu 2005 rast tečaja evra manjša od 5,5 % po SRS 8,28 splošnega prevrednotenja kapitala za leto 2005 ni. V letu 2005 je bila rast cen življenjskih potrebščin 2,3 %, rast tečaja EUR-a pa negativna v višini 0,07 %.

Spremembe kapitala so prikazane v naslednji tabeli.

Kapital
Stanje 1.1.2005
Spremembe v 2005
Stanje 31.12.2005
Osnovni kapital
37.238.000,00
37.238.000,00
Preneseni čisti dobiček
612.193.051,74
560.227.453,08
Splošni prevrednotovalni popravek kapitala
161.963.827,87
161.963.827,87
Posebni prevrednotovalni popravki kapitala v zvezi z zemljišči
51.511.779,14
-7.506.450,03
44.005.329,11
Posebni prevrednotovalni popravki kapitala v zvezi z zgradbami
8.815.104,47
-8.815.104,47
0
Čista izguba
-51.965.598,66
Skupaj
871.721.763,22
-68.287.153,16
803.434.610,06

Stanje kapitala na dan 31.12.2005 znaša 803.434.610,06 SIT.

5.4.1.5.2. Rezervacije


Stanje na dan 31.12.2005 je 6.995.235,14 SIT in sicer:

- dolgoročne rezervacije iz naslova prejetih dotacij za osnovna sredstva v višini 6.995.235,14 SIT.

Vrednost rezervacij 01.01.2005 je bila 27.079.045,14 SIT. V letu 2005 je podjetje preneslo del rezervacij v višini 20.083.810,00 SIT med prihodke.


5.4.1.5.3. Finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

Podjetje nima dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznost.

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2005 SIT 7.179.025,32 SIT. To so obveznosti za opravljene storitve na podlagi računov ali pogodb, ki 31.12.2005 še niso bile poravnane.

Kratkoročne obveznosti za prejete predujme znašajo 135.973,02 SIT.

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih so izkazane v višini 5.981.323,50 SIT in se nanašajo na plačo za mesec december 2005, ki je bila izplačana v januarju 2006.

Obveznosti do državnih in drugih inštitucij so 35.212.802,03 SIT, od tega za prispevke in druge dajatve iz plač 1.268.436,80 SIT in 33.944.355,23 SIT za DDV za mesec december, ki zajema DDV od prodaje objektov v decembru 2005.

Druge kratkoročne obveznosti znašajo 198.020,00 SIT in so obveznosti za obveznosti na podlagi odtegljajev od plač za mesec december 2005.


5.4.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od 01.01.2005 do 31.12.2005


Prihodke podjetje razčlenjuje, meri in izkazuje v skladu z določili SRS 18. Podjetje razčlenjuje poslovne prihodke, finančne prihodke in izredne prihodke.

5.4.2.1. PRIHODKI



Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov, prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Poslovni prihodki zajemajo realizacijo iz naslova prodaje proizvodov in storitev ter prihodke od subvencij. Finančni prihodki zajemajo prihodke od obresti in prihodke od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, zmanjšanja dolgoročnih rezervacij, prihodke od prodaje finančnih naložb in prevrednotovalni finančni prihodki. Izredne prihodke pa sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij za katere ni pričakovati, da bi se pojavljale redno in pogosto.


Slika: 10





Prihodki zajeti v obdobju od 1996 do 2005 so prikazani v naslednji tabeli in zajemajo podatke v tisoč sit:

Zap.
št.
Naziv prihodka
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1.
Čisti prihodki od prodaje
25.567
24.984
39.749
40.156
42.446
38.278
11.120
12.388
20.972
148.544
2.
Drugi prihodki iz poslovanja
185.467
227.604
250.326
276.445
538.296
672.480
858.282
585.478
498.358
560.248
3.
Prihodki od financiranja
45
105
492
2890
20.947
28.773
26.611
10.832
22.857
26.273
4.
Izredni prihodki
1.859
31
0
38.353
308.717
9.030
10.486
741
6.645
1.720
Skupaj prihodki
212.938
252.724
290.567
357.844
910.406
748.561
906.499
609.439
548.832
736.785


Slika:12



Iz prikazane tabele vidimo nihanje prihodkov, predvsem padanje proračunskih prihodkov v zadnjih letih, ki predstavljajo večinske prihodke. Čisti prihodki od prodaje so se po zaključku proizvodnje premoga v letu 1996 močno zmanjšali, nato pa v letu 2000 začeli naraščati, ker smo imeli prihodke od najemnin, ki pa so se tudi začeli zmanjševati z letom 2004, po letu 2005 pa bodo ti prihodki zelo majhni, zaradi prodaje objektov, ki smo jih dajali v najem.

V letu 2005 je imelo podjetje prihodke v višini 212.938.258,77 SIT.


I. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev

- prihodki od prodaje storitev na domačem trgu znašajo 25.567.374,78 SIT.


II. Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s
poslovnimi učinki

- prihodki od subvencij so prihodki, ki smo jih dobili po dogovoru o delitvi sredstev za zaprtje rudnikov za leto 2005 v višini 140.000.000,00 SIT.



IV. Drugi poslovni prihodki

- prihodki od odprave rezervacij, ki so bile oblikovane iz prejetih dotacij iz proračuna, znašajo 20.083.810,00 SIT.

- prevrednotovalni poslovni prihodki so 25.382.740,00 SIT, in sicer od dobička od prodaje nepremičnin 20.944.923,43 SIT in prevrednotovalni poslovni prihodki 4.437.816,57 SIT.

V. Finančni prihodki so 45.357,87 SIT.

- Prihodki od obresti v višini 44.137,78 SIT, ki so bili doseženi na podlagi stanja sredstev na transakcijskem računu v letu 2005.
- Prihodki zaradi ohranitve vrednosti v višini 1.220,09 SIT dolgoročnih finančnih naložb.

VI. Izredni prihodki znašajo 1.858.976,12 SIT . 5.4.2.2. ODHODKI


Odhodki, ki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov, prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Razvrščamo jih na poslovne odhodke, na finančne odhodke in izredne odhodke. Poslovni odhodki zajemajo vse stroške rednega poslovanja oz. izvajanja dejavnosti. Finančni odhodki so prevrednotovalni finančni odhodki in odhodki za obresti. Izredne odhodke pa sestavljajo odhodki preteklih let, denarne kazni, plačane odškodnine in podobno.

Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. je zavezanec za DDV. V letu 2005 je ustvarila družba 90 % za DDV oproščenih prihodkov, zato je bil vstopni DDV lahko uveljavljen samo v deležu 10 % od vsega zaračunanega DDV. Preostanek DDV, za katerega družba nima pravice uveljavljanja, je zajet v zneskih stroškov in odhodkov.

Odhodki za obdobje 1996 – 2005 so v naslednji tabeli prikazani v tisoč sit:

Zap.
št.
2005200420032002200120001999199819971996
1.Stroški materiala in storitev
57.216
91.093
127.664
187.871
115.755
203.120
446.845
301.096
165.884
108.602
2.Stroški dela
77.404
72.882
80.408
85.890
93.204
101.929
277.660
244.537
339.838
373.702
3.Odpisi vrednosti
123.837
154.673
72.968
86.079
80.310
64.759
45.859
62.076
69.910
122.250
4.Drugi odhodki poslovanja
1.315
1.105
1.195
946
1.707
629
426
1.751
632
10.894
5.Stroš. obresti in dr.odh.finan.
262
2.306
14.358
2570
8.473
81.723
56.054
49.144
42.546
18.415
6.Izredni odhodki
4.870
109
28.961
1756
10.139
37.196
135.009
10.732
47.447
119.369
Skupaj
264.904
322.168
325.554
365.112
309.588
489.356
961.853
669.336
666.257
753.232



Slika:13





Slika:14





Vidimo, da so se vsi stroški znižali, predvsem je viden padec stroškov materiala in storitev. Stroški plač so ustaljeni od leta 2000. V letu 2004 so se povečali odpisi zaradi prevrednotenj in v letu 2005 zaradi prodaje opredmetenih osnovnih sredstev.


Stroške materiala in storitev podjetje izkazuje in vrednoti v skladu z določili SRS 14.


Odhodki v letu 2005 skupaj znašajo 264.903.857,43 SIT.


Slika: 15



5.4.2.3. REZULTAT POSLOVANJA



Podjetje je ugotovilo izgubo v višini 51.965.598,66 SIT. Ta se je pojavila predvsem zaradi prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri prodaji poslovnih objektov , katerih stroški so v višini 66.790 tisoč SIT. Pri prodaji poslovnih objektov smo prodajne vrednosti znižali, ker smo le tako lahko prodali poslovne objekte. Pri tem pa je prišlo v poslovnih knjigah do odhodkov pri prodaji, kar posledično povzroča izgubo iz poslovanja.

Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. je izgubo v višini 51.965.598,66 STI pokril v breme bilančnega dobička.


Leto
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
Dobiček
600.818
259.205
Izguba
-51.966
-69.444
-34.987
-7.268
-55.354
-59.897
-117.425
-16.447



Slika:16



Zadnja sprememba: 11/14/2006
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov