Povzetek statističnih podatkov 2
Slabosti NPK 4
Trajnostni razvoj 6

1. Slovenski jezik, njegova raba in razvoj 9
2. Spodbujanje kulturne raznolikosti 11
3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost 14
4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost 18
5. Izobraževanje za poklice v kulturi 19
6. Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja,
človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti 21
7. Neposredna podpora ustvarjalcem 24
8. Informatizacija v kulturi 26
9. Posodobitev javnega sektorja v kulturi 28
10. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami 30

1. UPRIZORITVENE UMETNOSTI 33
2. GLASBENE UMETNOSTI 37
3. VIZUALNE UMETNOSTI 44
4. INTERMEDIJSKE UMETNOSTI 48
5. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 52
6. KNJIGA 61
7. MEDIJI IN AVDIOVIZUALNA KULTURA 68
8. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 76
9. SLOVENCI ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE 93
10. NARODNI SKUPNOSTI, ROMSKE SKUPNOSTI, DRUGE MANJŠINSKE
ETNIČNE SKUPNOSTI IN PRISELJENCI 97
11. LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI 104
12. MEDNARODNO SODELOVANJE 109

Povzetek statističnih podatkov

Na področju uprizoritvenih umetnosti so sofinancirani izvajalci izvedli 5.750 javnih prireditev, od tega 3.245 na matičnih odrih in 1.296 na gostovanjih po Sloveniji. Ogledalo si jih je skupno 927.697 obiskovalcev, od tega si je 573.650 ljudi predstave ogledalo na njihovih matičnih odrih, 241.381 pa na gostovanjih po Sloveniji. Izvedenih je bilo skupno 222 gostovanj v tujini. Dejstvo, da se je bistveno povečalo število gostovanj in njihova obiskanost, kaže, da načrtovani ukrep deluje v pravi smeri, nekateri cilji v NPK (obisk na predstavo) pa so bili že preseženi. Povečalo se je tudi število koprodukcij z 21 v letu 2004 na 23 v letu 2005.

Na področju glasbenih umetnosti je ministrstvo tako kot v letu 2004 podprlo 19 programskih izvajalcev, od tega 7 zunaj Ljubljane (36.84%), ter 97 projektov, od tega 51 zunaj Ljubljane (52.57%). Zmanjšano število sofinanciranih projektov s 137 v letu 2004 na 97 v letu 2005 je bilo izvedeno na podlagi predloga strokovne komisije, da se ob nezmanjšanih razpisnih sredstvih izbranim projektom omogoči več sredstev in podpora usmeri iz kvantitete v kvaliteto. Izvedenih je bilo več del domačih avtorjev (v filharmoniji s 3 v letu 2004 na 5 v letu 2005).

Na področju vizualnih umetnosti se je obisk galerij povečal na preko 200 000 ljudi na leto, tudi po zaslugi popularizacijskih programov, katerih število se je več kot podvojilo - z 12 v letu 2004 na 25 v letu 2005. Pri njih je sodelovalo 80 izvajalcev in bilo udeleženih preko 7000 obiskovalcev, večidel mladih. Povečala se je tudi neposredna podpora ustvarjalcem. Delovno štipendijo je prejelo 9 ustvarjalcev (v letu 2004, 8), rezidenčno 5 ( 2004 nobene), izplačanih je bilo vsaj 60 razstavnin (za 2004 to namensko izplačilo ni bilo posebej predvideno). 27 posameznikov, prijavljenih na projektni razpis, je uporabljalo javno infrastrukturo. S podporo slovenske udeležbe na uglednih mednarodnih sejmih umetnin in s popularizacijskimi programi posameznih javnih in zasebnih galerij so se pričele vidno izboljševati tudi razmere na trgu umetnin v Sloveniji.

Splošne knjižnice so s sredstvi, ki jih je prispevala država za nakup knjižničnega gradiva, nakupile 179.695 enot, kar je 128 % od načrtovanih 140.000 enot. Glede na to, da se zaradi težav s pridobivanjem zemljišč projekt za novi NUK še vedno ni začel uresničevati, so ob stiski s prostorom, ki narašča, največji premiki pri dejavnosti NUK vidni na področju pridobivanja in uporabe elektronskih publikacij ter digitalizacije. Vzpostavljen je bil informacijski portal d-Lib.si, na katerem so in bodo v prihodnje v vse večjem obsegu dosegljive digitalne zbirke NUK. Kupljenih je bilo tudi 27 elektronskih podatkovnih zbirk, ki so dosegljive ne le v NUK, ampak tudi v okviru Univerze v Ljubljani. Vsako leto se povečuje pomen elektronskih publikacij. Ugotavljamo, da je raven števila računalnikov za uporabnike splošnih knjižnic narasla na 0,55 računalnika na 1000 prebivalcev (2004, 0,48).

Na področju knjige smo v Poročilu 05 nekatere kazalce precizirali (spremljanje prevodov slovenskih avtorjev v različne jezike) in oblikovali nekatere nove (spremljanje delovanja knjigarn po krajih).Visoka raven produkcije knjig (nad 4000 naslovov na leto in 2-3 izvoda knjige na prebivalca na leto) se ohranja po začasnih podatkih tudi v letu 2005. Učinki dosedanje podpore knjigarniški mreži se kažejo v intenzivni dejavnosti sofinanciranih knjigarn, ki postajajo pomembna kulturna središča posameznih lokalnih okolij. Število raznolikih prireditev v knjigarnah, na katerih je sodelovalo 594 avtorjev (2004, 314), se je povzpelo na 693 (2004, 429). Toda čeprav narašča število knjigarn, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, in se je povečalo število krajev, v katerih delujejo knjigarne, je stanje v knjigarniški mreži še vedno kritično. Ugodni učinki ukrepov so dobro razvidni, vendar pa bo nadaljnji razvoj področja odvisen od širšega dogajanja na knjižnem trgu, ki bi ga lahko usmerjali z močnejšimi instrumenti davčnih olajšav in finančnih spodbud.

Vzpostavljena je bila mreža 15 multimedijskih centrov (2004, 9) v vseh 12 statističnih regijah. Od prvega sofinanciranja v letu 2003 do konca leta 2005 je bilo v mreži 13 novih zaposlitev. V multimedijskih centrih se je število obiskovalcev od leta 2004 povečalo s 750 dnevno (vsi centri niso odprti vse dni v tednu) na 960 dnevno, obiskovalcev intermedijskih dogodkov pa je bilo približno 300.000 (izključeni spletni projekti).

Na področju kulturne dediščine je bilo skupaj izvedenih 147 projektov: obnovitvena dela so bila izvedena na 43 spomenikih, sofinancirani s »kulturnim tolarjem«, kar je bilo za 23 objektov več od zastavljenega cilja, investicijsko vzdrževalna dela so izvajali na 6 kulturnih spomenikih v lasti RS (predvidenih je bilo 5), za 5 spomenikov je bila izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija. V predvideni višini so se nadaljevali vsi trije projekti, sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). MK je uspelo pridobiti dodatna evropska sredstva še za obnovo enega kulturnega spomenika.

V NPK 2004-2007 je kar sedem raznolikih prioritetnih ciljev z zelo široko zajetimi ukrepi. Analize kažejo, da so cilji z vidika varstva in širših vidikov ohranjanja relativno ustrezni, da pa so ukrepi preozki in nesodobni. Zato jih bo treba ponovno analizirati, število ukrepov zmanjšati in več kvantitativnih kazalnikov nadomestiti z bolj kvalitativnimi ter pri tem upoštevati tudi v vmesnem obdobju opravljeno delo s kazalci kulture za področje urejanja prostora. Dosedanje uresničevanje NPK v preteklih dveh letih kaže, da nekaterih ciljev (gradnja vse muzejske infrastrukture) ne bo mogoče uresničiti do leta 2007. Uspešno teče informatiziranje podatkov o dediščini, ki pa ne more nadomestiti drugih ukrepov. Povečuje se število obiskovalcev prireditev in knjižnic. Med problemi ostaja premalo dodelano vprašanje kriterijev prepoznavanja kulturne dediščine in relacij do splošnejših kategorij, ki so v domeni drugih ministrstev (npr. stavbna dediščina – arhitekturna tipologija, urbanistično načrtovanje, varstvo krajinskih elementov). Manj uspešna je strokovno utemeljena selekcija kulturnih spomenikov državnega pomena.

Slabosti NPK

Na nekatere pomanjkljivosti NPK smo opozorili že v lanskem poročilu. Ne samo 10 splošnih prioritet, tudi 20 splošnih in 52 prioritetnih ciljev na posameznih področjih kulture, ki se cepijo na še več ukrepov, je že po količinski meri preveč, da bi z natančnimi kazalci lahko nazorno spremljali, kaj šele s strateškimi premiki in sinergetičnimi učinki uravnavali razvoj kulture.

Ker posamezni cilji niso dosledno izpeljani iz splošnejših prioritet, dokument nima tiste notranje konsistentnosti, ki bi zagotavljala njegovo učinkovitost in bi posameznim ukrepom omogočila, da delujejo kot instrument ali vsaj kot vzvod v širšem med seboj usklajenem sistemu. Program se ne osredotoča na možne in bistvene razvojne izzive, ki jih omogočajo glavne povezave med posameznimi področji.

Odraz tega je tudi obsežnost samega Poročila 05, ki se ga, kljub kratkim odgovorom, ne da bistveno skrajšati, če hočemo ohraniti osnovno strukturo in s tem tudi preglednost.

Zaradi razpršenosti ciljev in prednostnih ukrepov je močno oteženo spremljanje izvajanja NKP. Dokument sicer uvaja vrsto kazalcev, s katerimi naj bi merili doseganje ciljev in ocenjevali primernost ukrepov. Poročilo dokazuje, da ima MK na voljo predvsem podatke o številu programov in projektov, številu izvajalcev in o sredstvih državnega proračuna, namenjenih za posamezne aktivnosti. Pomanjkljivo pa je zbiranje nekaterih drugih pomembnih podatkov, na primer o številu obiskovalcev nekaterih prireditev, o odmevih določenih aktivnosti, javnomnenjskih podatkov ipd. Zaradi tega je samo delno mogoče ugotavljati uspešnost oziroma slabosti posameznih ukrepov in ocenjevati njihove širše ali specifične učinke.

Kot smo poročali tudi že za leto 2004, je v NPK načrtovanje prednostnih nalog in ukrepov izpeljano predvsem na podlagi deleža sredstev MK v proračunu Republike Slovenije. Izvajanje projektov je bilo predvideno v glavnem v okviru možnosti kulturnega ministrstva, izjema je bilo povezovanje z Ministrstvom za gospodarstvo (MG), saj se je MK uspešno vključilo v izvajanje kohezijske politike in v okviru priprave na izvajanja Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 zagotovilo financiranje obnove 4 gradov: grad Grad, Pišece, Ptuj in Snežnik, za isto programsko obdobje pa je MK v letu 2005 pridobilo še dodatna sredstva za delno obnovo gradu Negova. Za gradove Gradac, Dornava in Vipolže pa so bile iz naslova tehnične pomoči pripravljene študije izvedljivosti. V okviru istega ukrepa je MK uspelo zagotoviti financiranje mreže multimedijskih centrov, v katero je bilo leta 2005 vključenih 15 multimedijskih centrov.

V zvezi s pomanjkljivostmi NPK tudi za leto 2005 lahko povzamemo še nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti iz predhodnega leta uresničevanja tega dokumenta Ker v njem kultura ni bila razumljena v širšem evropskem kontekstu tudi kot pomemben povezovalec evropskega prostora, je bila kulturna vsebina v večjem delu izključena iz projektov, ki so bili financirani iz sredstev evropske kohezijske politike, še posebej iz programov pobud skupnosti (npr. Interreg III, Equal). Pri tem ne gre za načrtno izključevanje kulturnih vsebin, temveč za pomanjkanje sodelovanja na projektni ravni med več sektorji in zato za manjše število projektov, kar je pripeljalo do projektov z drugimi, ne pa kulturnimi vsebinami.

Podobno je s Pobudo skupnosti Equal, ki je usmerjena v nove izzive (inovativne pristope) na področju ponovnega vključevanja izločenih družbenih skupin na trg dela, v katero področje kulture praktično ni bilo zajeto. V prihodnje se velja s tem finančnim virom bolj aktivno ukvarjati. Kultura bi namreč tu lahko bila katalizator dodane vrednosti vsebinam programov, saj bi le-tem poleg standardnih vsebin in vzorcev delovanja lahko dodajala raznolikost in prvine, ki združujejo in povezujejo.

V prihodnje bo tako treba več narediti pri vzpostavljanju sistema in pri pripravah ter projektih za izvajanje kulturne politike v okviru novih ciljev kohezijske politike Evropske zveze. Zato je pomembno vključevanje kulture v razvojne dokumente države za čas 2007-2013, kot so predvsem: Strategija razvoja Slovenije 2007-2013, Državni razvojni program 2007-2013, Nacionalni strateški referenčni okvir, Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja, Nacionalni strateški načrt razvoja ribištva, Operativni programi za teritorialno sodelovanje ter drugi operativni programi. V tem kontekstu je ministrstvo že v letu 2005 pripravilo predlog Operativnega programa za kulturo 2007-2013, ki je osnova za vključevanje razvojnih kulturnih projektov v programske dokumente za pridobivanje sredstev iz različnih strukturnih skladov.

Ob pripravi vsebin ministrstvo prizadeva za sodelovanje z drugimi resorji ter njihovimi inštrumenti, ki se povezujejo s kulturo, od zaposlovanja, izobraževanja, raziskav, gospodarstva, storitev do regionalnega razvoja in drugih. Hkrati pa je treba še nadgraditi sistem, ki bo omogočal učinkovito črpanje sredstev, spremljanje izvajanja ter doseganje zastavljenih ciljev kulturne politike, hkrati pa tudi skozi kohezijske projekte spodbujati nastajanje ti. javno-zasebnih partnerstev.

Ko je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) predvidel NPK, še ni bil izkristaliziran splošni sistem razvojnega načrtovanja in poročanja, ki se sedaj kaže skozi Strategijo razvoja Slovenije, Državni razvojni program in Nacionalni strateški referenčni okvir. Kakšno je torej medsebojno razmerje oziroma hierarhija planskih dokumentov, ki so se medtem razvili na ravni države, in ciljev v njih? Množica razvojnih dokumentov, ki smo ji priča v zadnjih letih, terja ponoven razmislek o tem, kako umestiti NPK glede na nove okoliščine. Pri tem je eno glavnih vprašanj, ali gre pri tem programu res za celovito načrtovanje razvoja kulturnega podsistema - ali pa se mora tudi ta sektorski dokument osredotočiti na razvojne izzive ter z njimi in iz njih izpeljati cilje in prioritete kulturne politike, ki bodo pomenili razvojne premike. Številčnost ciljev in vseobsežnost sedanjega NPK kaže na to, da je to bolj klasični planski dokument kot dokument strateškega načrtovanja.

Potem ko se je Slovenija v letu 2005 intenzivno ukvarjala z novo finančno perspektivo EU in iskala zanjo tudi ustrezen slovenski razvojni odgovor v Državnem razvojnem programu 2007-2013, se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo normalno, da se tudi sektorski dokument, kakršen je NPK, veže na enako časovno obdobje. To vprašanje je sicer zanimivo in ima svojo težo (razloge), vendar je po racionalnem premisleku mogoče odgovoriti, da bi bilo NPK težko »skrajšati« za eno leto in začeti z novim, s prej omenjenimi dokumenti usklajenim programom za kulturo že v letu 2007. Torej se zavzemamo za to, da sedanji NPK 2004-2007 ostane v veljavi do konca leta 2007. Področja ali novosti, ki jih ne zajema, bo v tekočo kulturno politiko v leto 2007 mogoče vključevati po potrebi in možnostih.

Druga pomembna načelna zadeva, ki v zvezi z NPK vedno bolj prihaja v ospredje, je sistem poročanja o njegovem izvajanju. Če je bilo mogoče težave s pripravo Poročila 04 še povezovati z nekaterimi razumljivimi okoliščinami, kot so soočanje z novo nalogo, začetek mandata nove vlade, težave s kulturno statistiko in neizvedljivost posameznih nastavljenih kazalcev, Poročilo 05 že odkriva tudi objektivne pomisleke. Vmes se je namreč bistveno razširilo in poglobilo načrtovanje skozi pripravo letnega državnega proračuna, ki je prav tako postal instrument ciljnega programskega načrtovanja. Hkrati pa je novo vrednost dobilo tudi poročanje o njegovem izvajanju, saj izhaja iz standardnega modela vložek-proces–izid –učinek. Glede na to, da je proračun sicer sprejet za dve leti, določen pa za vsako leto posebej, ga je mogoče razumeti tudi kot letni izvedbeni načrt Nacionalnega programa za kulturo. Če je tako, bi morali biti cilji in kazalniki proračuna podrejeni NPK oziroma iz njega izvedeni. Ali je glede na to, da se vsako leto v okviru poročila o izvajanju državnega proračuna podrobneje poroča tudi o izvajanju ciljev in doseganju rezultatov na področju kulture, res racionalno, letno poročati tudi o izvajanju nacionalnega programa za kulturo, ki v nasprotju z državnim proračunom ni letni dokument? Ali se s tem ne podvajajo vsebine in množijo gradiva, namesto da bi se jasno profilirali namen NPK, njegova vsebina ter sistem spremljanja in vrednotenja njegovih dosežkov? Zato predlagamo razmislek o tem, ali ne bi bilo v takih razmerah primerneje poročati o izvajanju NPK, ki vsekakor ni letni dokument, na dve leti, osredotočeno na premike ter probleme in zamaknjeno v jesen tako, da so na razpolago že tudi vsi statistični podatki. Takšno spremembo v načinu poročanja je seveda možno izvesti le ob spremembi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

Trajnostni razvoj

Slabost in določena zastarelost NPK se kaže tudi v dejstvu, da je ključni pojem trajnostnega razvoja omenjen samo v uvodu in v 5. cilju poglavja o kulturni dediščini. In še to je v uvodu v program naveden samo kot »trajnostni in celostni razvoj kulture«, torej v ožjem smislu, ni pa v tem okviru prepoznano, da je kultura v informacijski dobi integralni del razvoja, še več kot samo del, ker v svojem bistvu ni delna, temveč celovita. Posebej simptomatično za NPK je, da trajnostni razvoj ni sistematično vključen niti v 6. splošno prioriteto Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti, ki eksplicitno govori o razvoju. Zastarelost koncepta NPK se v tej točki še posebej nazorno pokaže, če ga primerjamo z novejšim razvojnim dokumentom, s Strategijo razvoja Slovenije (2005), v katerem je sicer edino poglavje, ki govori o kulturi Nacionalna identiteta in kultura, vključeno na koncu v 5. prioriteto prav v okviru trajnostnega razvoja.

NPK tudi slabo prepoznava, kaj šele rešuje krizo samozaposlenih, nad 2000 po merilih ministrstva posebej izbranih ustvarjalcev, kar je ne samo za slovenske, temveč tudi za evropske razmere zelo »veliko podjetje« »proizvajalcev kulture«. Izjemno pomembna splošna 7. prioriteta Neposredna podpora ustvarjalcem je nepogrešljiva, vendar bi bilo dobro, da bi bila vpeta v širši okvir, merilo pa ne more biti predvsem preštevanje štipendij, temveč poleg notranjih ustvarjalnih tudi zunanja merila, prispevek k vzpostavljanju trga umetniških del, spodbudi javno-zasebnega partnerstva, rasti kulturnega kapitala… Vrhunsko umetniško delo z vizijo je - podobno kot invencija v znanosti - več kot samo promocija področja, saj odpira nov prostor, spodbuja nove ustvarjalne dosežke, še več, presežke …Če se sicer trg umetniških del razvija, a je še daleč premalo razvit, niti najboljši ne morejo živeti od rezultatov svojega dela; torej se instrument podpore ustvarjalcem, ki ni usmerjen k preverjanju in dostopnosti rezultatov, kaj hitro lahko omeji na podporo, in to na socialno. Da je protislovje še večje, se na eni strani pričakujejo vrhunski rezultati, na drugi pa jih čaka socialna podpora.

Pomanjkanje ne samo vizije, temveč tudi stvarnih vzvodov, se kaže tudi v splošni 9. prioriteti Posodobljenje javnega sektorja v kulturi. Marsikateremu javnemu zavodu, ki s skrajnimi napori v izjemno težkih razmerah opravlja javno službo, brez možnosti dodatnega zaposlovanja, se lahko zgodi, da zaradi pomanjkanja kadrov ne bo mogel prenašati svojega znanja niti na mlajše generacije, pri čemer obstaja tudi resna nevarnost, da se pretrga izročilo strok.

Tudi pod 8. prioriteto Informatizacija v kulturi se na podoben način razume izzive informacijske dobe predvsem kot informatizacijo in digitalizacijo, torej prevajanje istih vsebin, prenos podatkov v drug medij, ne pa kot sočasno sprostitev novih potencialov, ustvarjanje novega informacijskega pretoka na poti do družbe znanja, še več, če govorimo o kulturi, do družbe vedenja.

Samo sočasnim in natančnim razumevanjem vseh treh prioritet lahko vidimo, kako se vsa tri področja lahko sprostijo skozi nove sinergije v prostoru njihovega medsebojnega sodelovanja. Samozaposleni, ki so pri ustvarjanju obremenjeni z najmanjšo režijo, javni zavodi, ki imajo v svojih prostorih največ akumuliranega znanja in skrajno upočasnjen pretok, ter spleti in omrežja informacijskih vzvodov, ki imajo med globalnim in lokalnim največji pretok, niso problem, temveč izziv. Mreža multimedijskih centrov, ki je prisotna v vseh regijah Slovenije, je samo najmlajše ustvarjalno polje novih možnosti. Mediji, ki kulturne vsebine lahko prenesejo v vsako dnevno sobo. Tudi kulturna dediščina, čeprav je v naših mestih, vaseh in trgih zaenkrat v razmeroma slabem stanju, ni problem, saj skozi celovito prenovo lahko postane ena najbolj svetlih točk naše kulturne raznolikosti in potencial kulturnega turizma, v Evropi ene najhitreje razvijajočih se vej gospodarstva.

Osnovni cilj varstva kot dela ohranjanja kulturne dediščine je njena trajna ohranitev in vključitev v sodobno življenje s kontinuirano in celovito skupno skrbjo zanjo, kar poleg ožjih nalog varstva vključuje njeno smotrno rabo in načrtno vključevanje v trajnostni razvoj z ukrepi na različnih področjih. Cilj je vključevanje vseh zvrsti kulturne dediščine, materialne in nesnovne, v trajnostni razvoj Slovenije, tako da bo dediščina eden izmed temeljev celostnega, uravnoteženega razvoja in načina življenja. Za uresničitev cilja bo najprej treba povečati ozaveščenost o pomenu ohranjanja dediščine, njenih razvojnih možnostih, posebnostih njenega vzdrževanja in obnavljanja. Na ožjem področju je treba prilagoditi zakon o varstvu dediščine, da bo jasneje definiral dediščino in spomenike, omogočal aktivnejše vključevanje kulturne dediščine v razvojne programe in prostorske akte ter za lastnike objektov dediščine zagotovil ustrezne olajšave in druge spodbude za njeno vzdrževanje, prenavljanje in ustrezno rabo. Dodatna osveščenost bo potrebna pri vzpostavitvi aktivne medresorske politike ohranjanja kulturne dediščine in pri usklajevanju ukrepov za njeno izvajanje, ker to ni le problem lastnikov in MK, ampak tudi drugih državnih organov in občin, kot narekuje Ustava RS. Koristna bi bila večja povezanost področja varstva dediščine z drugimi področji kulture, torej večje sodelovanje direktoratov in služb MK, kar je osnova za delovanje navzven, saj je na eni strani dediščina lahko izziv za ustvarjalnost in za medije ali prostor za njihovo izpeljavo, ne pa le eno izmed dvanajstih področij kulture sedanjega NPK; na drugi pa predstavlja lokalno in regionalno razvojno priložnost, zlasti če je povezana z drugimi področji kulture.

Prvi pogoj za ohranitev dediščine je - ob materialni ohranjenosti in bolj celostnem odnosu lastnikov in do lastnikov kot partnerjev pri ohranjanju dediščine - predvsem vzgoja vseh državljanov v smeri večje osveščenosti za varstvo in ohranjanje dediščine, o glavnih možnih področjih vplivanja različnih državnih organov in občin (npr. pri državnem, regionalnem in lokalnem razvoju gospodarstva, prostorskem razvoju - varovanih območij, naselij, krajine, infrastrukture, stanovanj, človeških virov, razvoju podeželja, razvoju turizma, mednarodnem sodelovanju, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami itd.). S tem je povezana tudi dolgoročno naravnana kadrovska politika pri skrbi za strokovnjake z obravnavanih področij, zlasti za področja ustrezne obnove dediščine ter za njeno promocijo in razvijanje, saj traja šolanje posameznikov, skupaj z osnovno in srednjo šolo, najmanj 18 let. Strokovno delo povezuje različne stroke, je izziv za nove študijske smeri, znanje pa se stalno dopolnjuje. Nujna bi bila stimulativnejša nagrajevanja in dolgoročno usmerjanje kadrov, bolj usklajena kadrovska zastopanost ter dodatna šolanja v tujini.

Iz zamrznjenega stanja – torej z »ledu« - bo treba skočiti v vodo, iz točnosti v pretočnost. To pa bomo lahko dosegli, če bomo znali naša proračunska sredstva obogatiti s sredstvi iz strukturnih skladov, predvsem pa, če bomo prisluhnili ljudem v njihovi ustvarjalni odprtosti, odprli možnosti in podprli njihove zmožnosti … To pa bo že stvar novega Nacionalnega programa za kulturo, ki ga je na podlagi izkušenj z veljavnim treba predvsem skozi Strategijo razvoja Slovenije in Državni razvojni program, torej slovenskimi in evropskimi sredstvi, čim prej povezati z najbolj živim jedrom kulturne tvornosti, kajti samo tako bo razvoj ne samo trajnosten, temveč zares trajen.

Zaradi novejšega drobljenja lokalne samouprave, ki v NPK ni mogla biti upoštevana, in zaradi zamujanja smiselne delitve v regije (ta je bila na področju varovanja dediščine že vzpostavljena, vendar je vprašanje, ali bo ustrezala novim ureditvam), je področje kulture, posebej pa varstva in ohranjanja kulturne dediščine, ki je na osnovi Ustave RS v rokah tako države kot lokalnih skupnosti, na lokalni ravni zelo zapostavljeno in bo brez celovitih ukrepov ogroženo.

I. SPLOŠNE PRIORITETE KULTURNE POLITIKE V OBDOBJU 2004-2007

1. Slovenski jezik, njegova raba in razvoj

Problematika jezika, njegove rabe in razvoja sploh je v besedilu NPK predstavljena samo kot splošna prioriteta, ne pa kot posebno področje, zato ni nadrobneje razčlenjena v okviru V. poglavja (»Cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture«) in ostaja brez bolj zavezujoče področne konkretizacije ciljev, ukrepov in (kvantificiranih) kazalcev uspešnosti. Ker jezikovna politika daleč presega področje kulture v ožjem (resorskem) pomenu besede ter so pri njenih nalogah zakonsko dolžna sodelovati vsa ministrstva in vlada kot celota (prim. 26. in 27. člen Zakona o javni rabi slovenščine), je tako obravnavanje problematično in ga bo treba preseči s pripravljajočim se Nacionalnim programom jezikovne politike, predvidenim v 28. členu Zakona o javni rabi slovenščine.

Cilj: kontinuirano pospeševanje razvoja slovenskega jezika v javnem življenju slovenske družbe.

Ukrepi:i
- koordiniranje jezikovne politike

Delež pravne normativistike kot področja jezikovne politike ostaja opazen, problematična pa ostaja skrb za dosledno uresničevanje že sprejetih predpisov, ki zadevajo rabo slovenščine (npr. Zakona o varstvu potrošnikov, Zakona o državni upravi, Zakona o javni rabi slovenščine; na MK obstaja evidenca čez 50 takih zakonov); razveseljivo je manjšanje deleža spornih tujejezičnih imen novih podjetij, vpisanih v sodni register na podlagi 20. člena Zakona o gospodarskih družbah (po objavah v Uradnem listu), ni pa izboljšanja glede odrivanja slovenščine v javnih napisih, na plakatih, imenih lokalov ipd. (podatki o inšpekcijskem ukrepanju zoper kršitve na tem področju so skopi). Zunanji pritiski na slovenščino kljub njenemu simbolno okrepljenemu statusu (eden izmed uradnih jezikov EZ) niso popolnoma ponehali in se z uveljavljanjem načela o prostem pretoku blaga, oseb in kapitala v okviru EZ na nekaterih področjih celo krepijo (na simbolni ravni je bila slovenščina poražena pri odločanju o zapisovanju imena skupne evropske valute), vendar so za večino primerov neizvajanja zakonskih predpisov oziroma za njihovo neposredno kršenje odgovorne domače fizične in pravne osebe v domačem okolju (najizrazitejši primer takega ravnanja se je pokazal ob znanem sporu, ki ga je sprožila tolminska knjižnica) . Ponavljajo in stopnjujejo se pritiski za spremembo »preostrih« predpisov o obvezni rabi slovenščine pri izvajanju visokošolskih študijskih programov. Ministrstvo za kulturo je leta 2005 za vlado in državni zbor pripravilo poročilo o takih pojavih v prejšnjem letu.

- sprejetje zakona o javni rabi slovenskega jezika in skrb za njegovo udejanjanje

Težišče jezikovne politike v okviru MK je bilo na spremljanju izvajanja Zakona o javni rabi slovenščine ter na pripravi njegovih podzakonskih prepisov:
- navodila o rabi jezikov na javnih prireditvah (izšlo v Uradnem listu RS, št. 93/05),
- navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti imen pravnih oseb zasebnega prava (pripravljeno za objavo v Uradnem listu),
- uredbe o potrebnem znanju slovenščine za poklice oziroma delovna mesta v javni upravi (v medresorskem usklajevanju),
- sklepa o ustanovitvi vladne komisije za obravnavo predlogov zakonskih in izvršilnih predpisov z vidika določb ZJRS in namer jezikovne politike ter jezikovnega načrtovanja (ob koncu leta 2005 pripravljen za sprejem na vladi),
- nacionalnega programa za jezikovno politiko (napisan osnutek).

- pospeševanje dostopnosti knjige v slovenskem jeziku s spodbujanjem tako izvirne ustvarjalnosti kakor prevodne književnosti z namenom, širiti in poglabljati bralno kulturo

Produkcija izvirnih in prevedenih knjižnih del in odrskih uprizoritev je stanovitna, tudi njihova dostopnost v letu 2005 ni upadala (subvencije!), vendar je naraščala bojazen zaradi napovedanega povečanja davčne obremenitve. V teh razmerah ostaja nadvse pomembna podpora splošnim knjižnicam, saj se velika večina knjižničnega gradiva (knjig, revij, dnevnega tiska, avdiovizualnega gradiva) izposoja v slovenščini.

- podpiranje programov in projektov za samostojno ugotavljanje funkcionalne pismenosti in za odpravljanje razlogov za primanjkljaj

Ugotavljanje funkcionalne pismenosti prebivalcev Slovenije je primarno naloga Ministrstva za šolstvo in šport.

- sodelovanje in povezovanje na področju znanosti in izobraževanja pri programih in projektih raziskovanja slovenskega knjižnega jezika, predvsem besediloslovja in leksike tako standardnega jezika kakor strokovnih terminologij; pospeševanje raziskovanja sociokulturnih razsežnosti rabe slovenskega jezika v vsem strnjenem prostoru slovenskega jezika

Treba je opozoriti na opuščanje slovenščine v znanstvenih objavah (med drugim zaradi pavšalnega protežiranja pri točkovanju tujejezičnih objav) in na znanstvenih prireditvah.

- pomoč pri poglabljanju vedenja o pravilih tvorbe besedil in primernosti in povednosti rabe posameznih izrazil (lektoriranje, jezikovna pomagala, učenje pisanja)

Sektor za slovenski jezik odgovarja na vprašanja posameznikov, podjetij in ustanov o posameznih pojavih slovenske knjižnojezikovne norme, vendar je bila ta dejavnost v letu 2005 zaradi kadrovske nerazvitosti sektorja bolj obrobna.

- posebna pozornost jezikovni rabi v medijih, pisnih, govornih ter splošnemu širjenju avdiovizualne kulture, kar vpliva na splošno govorno kulturo javnega sporazumevanja

Slovenščina se množično uveljavlja v mobilni telefoniji in računalništvu (nove aplikacije, spletne strani, elektronska pošta idr.). MK je financiralo CRP o jezikovni rabi v podjetjih v tuji lasti ter sofinanciralo (javni razpis) 23 manjših projektov, namenjenih predstavljanju, učenju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, med temi tudi nekaj takih akcij v zamejstvu in na tujih univerzah (sicer pa se nadaljujejo in poglablja dejavnost Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani). Med pomembne dosežke je treba šteti uradno potrditev slovenističnega študija na novogoriški Politehniki.

- pospeševanje govornih uprizoritvenih umetnosti v slovenskem jeziku z izvirno slovensko dramatiko in prevajanjem dramskih del, podpiranje gledališke produkcije ter prenašanje te produkcije v različne medije

Produkcija izvirnih in prevedenih knjižnih del in odrskih uprizoritev je stanovitna, tudi njihova dostopnost v letu 2005 ni upadala.

- ukrepi na področju knjižničnih dejavnosti, ki zvišujejo dostopnost knjižničnega gradiva in pospešujejo razvoj branja. Z njimi je namenjena vsa pozornost ohranjanju in razvijanju knjižničnih fondov, pa tudi skrbi za posodabljanje gradiva z elektronskimi publikacijami v slovenščini in digitalizacijo knjižne dediščine.

Kulturna politika je v letu 2005 zahtevala od knjižnic, da kupujejo izdaje čim več različnih založnikov in da obvezno zagotavljajo dostopnost javno financiranih izdaj, za katere je bil javni interes že prepoznan. V obsegu letnega nakupa morajo zagotavljati 60 % naslovov strokovne literature in 30 % naslovov literature za otroke in mladino ter do 10 % referenčnega gradiva, poleg tega pa izvajati sprotno izločanje neustreznega gradiva. S temi ukrepi se kakovost zbirk izboljšuje.
Izvedbeni cilj sofinanciranja v proračunskem letu 2005 je bil, da je s sredstvi proračuna potrebno skupaj z občinami omogočiti prirast gradiva v obsegu blizu 225 knjižnih enot na 1000 prebivalcev (celoten nakup 448.000 enot). Splošne knjižnice so s sredstvi, ki jih je prispevala država za nakup knjižničnega gradiva, realizirale nakup 179.695 enot gradiva, kar je sicer 128 % od načrtovanih 140.000 enot. Vmesni letni cilj je bil sicer dosežen, vendar so s sredstvi Ministrstvo za kulturo knjižnice kupile le 90 (namesto 112) enot na 1000 prebivalcev.

- upoštevanje posebnosti rabe slovenskega jezika kot drugega jezika v ustavno dvojezičnih okoljih; pospeševanje vedenja o slovenščini kot drugem/tujem jeziku z vsemi potrebnimi podlagami.

Kazalci:
- povezovanje in preglednost nad viri za izvajanje dejavne jezikovne politike; stopnja usklajenosti ukrepov na področju jezikovne politike; raven usklajene zakonodaje na področju rabe slovenskega jezika; stopnja implementacije zakonodaje na področju jezika; produkcija in dostopnost slovenskih in prevedenih del na različnih področjih kulture; stopnja razširjenosti slovenščine kot drugega/tujega jezika

Natančnejši kazalniki, ki bi omogočali področno spremljanje ukrepov in njihovih učinkov, v NPK niso navedeni, zato je na vprašanje o uresničevanju postavljenega cilja mogoče odgovoriti samo parcialno; težava je tudi v tem, da je bil tisti sektor MK, ki naj bi skrbel za celovito oblikovanje dejavne jezikovne politike, za njeno usklajevanje ter za spremljanje ukrepov in učinkov, tudi v letu 2005 kadrovsko in statusno prešibak (čeprav je ob koncu leta dobil enega dodatnega uslužbenca).

2. Spodbujanje kulturne raznolikosti

Cilj: spodbujanje kulturne raznolikosti, pluralizma ustvarjanja in kulturnih dobrin.

Ukrepi:
- prepoznanje, da spada v javni interes na področju kulture široka paleta ustvarjanja ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor

Da v javni interes na področju kulture spada široka paleta ustvarjanja ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor je kulturna politika v Sloveniji jasno opredelila v NPK, v skladu s katerim je tudi oblikovala svojo podporo razvoju kulture na Slovenskem.

- prednostna podpora deficitarnim umetniškim zvrstem, vsebinam z raznoliko etnično tematiko, manjšinskim kulturam ter programom in projektom ranljivih skupin

Izvaja se posebni program MK, ki je namenjen podpori kulturnim projektom z raznoliko etnično tematiko in programskim vsebinam ter razvoju tehnične infrastrukture za senzorno ovirane invalide. V okviru omenjenega programa ne gre le za financiranje kulturnih projektov, ampak tudi za izvajanje storitev skladno z načeli manjšinske kulturne politike. Med slednjimi se zaradi pomanjkanja kadra na MK sistematično ne izvajajo aktivnosti za kakovostno integracijo etničnih manjšin. Za celovito vodenje manjšinske kulturne politike bo nastavitev takega kadra v prihodnje nujna. Prav tako se ne izvaja financiranje projektov, ki bi bili namenjeni ljudem z drugimi oblikami invalidnosti, razen senzorno oviranih, ker za to ni namenskega proračunskega denarja.

- zagotavljanje dostopnosti kulture in ustvarjanja

V letu 2005 je Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti začel sistematično, po posameznih področjih kulture, analizirati dostopnost kulture za invalide kot ovirano skupino in otroke kot ranljivo skupino. Izvedeni in na spletnih straneh MK sta objavljeni dve analizi na področju knjižnične dejavnosti, trenutno pa poteka analiza na področju varstva kulturne dediščine. Ugotovitve analiz bodo podlaga za smiselno in racionalno oblikovanje ukrepov za zagotavljanje boljše dostopnosti kulture in ustvarjanja.

- zagotavljanje ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva mednarodnih virov

V okviru Operativnega programa za kulturo 2007-2013 se je Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti lotil k zbiranja ponudb za projekte, ki bi se lahko financirali iz mednarodnih virov. Le-te smiselno povezuje v komplementarno celoto s tistimi projekti, ki jih je možno financirati z razpoložljivimi finančnimi viri MK. Pri tem se zaposleni že usposabljajo in pripravljajo za dajanje administrativne strokovne podpore izvajalcem.

- prednostna podpora programom, ki črpajo sredstva iz mednarodnih virov

MK si je, v skladu z ukrepi v NPK, prizadevalo za čim večje vključevanje slovenskih projektov na področju kulture v mednarodne programe. MK je uspelo področje kulture vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004-2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost pridobivanja evropskih sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. V letu 2005 so bili tako programi in projekti s področja kulture uvrščeni v okvir finančnih instrumentov Evropske unije, in sicer strukturnih skladov ter programov Kultura 2000 in Media plus.

Kazalci:
- delež manjšinskih kultur, programov in projektov ranljivih skupin ter deficitarnih zvrsti znotraj programov in projektov, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo

V letu 2004 je MK zagotovilo za manjšine skupno 211 mio SIT, kar pomeni 0,65% proračuna MK. Za kulturno dejavnost manjšinskih skupnosti je bilo zagotovljenih 169.280.000 SIT, za programe knjižnic za obe narodni skupnosti 9.660.000 SIT, za sofinanciranje glasil za gluhe, slepe in slabovidne 32.497.000 SIT, skupaj 11.437.000 SIT.

- širina opredelitve javnega interesa za kulturo

V skladu z dikcijo v krovnem zakonu za področje kulture¹ je javni interes na področju kulture interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalnih ravneh, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerimi se uresničuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega naroda, za katerega skrbijo Republika Slovenija in lokalne skupnosti. Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor.

- število programov in projektov, ki prejemajo sredstva iz mednarodnih virov

MK je uspelo področje kulturne dediščine vključiti v Enotni programski dokument RS za obdobje 2004-2006 (EPD), s čimer si je zagotovilo možnost pridobivanja evropskih sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo. V letu 2005 je tako nadaljevalo s tremi, v letu 2004 odobrenimi projekti, v letu 2005 pa je za sofinanciranje obnove gradu in pristave gradu Snežnik uspelo pridobiti še dodatnih 585 mio SIT evropskih sredstev. V letu 2005 je MK nadaljevalo z izvajanjem projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi: grad Grad na Goričkem, Ptuj (grajska konjušnica), gradova Pišece in Snežnik. Obnova konjušnice na Ptuju je bila v letu 2005 tudi končana. Pri vseh teh objektih, enako pri gradu Jablje, ki je v grobem prenovljen, gre za medresorska sodelovanja. V letu 2005 je pridobilo evropska sredstva za izvajanje programov s področja varstva, ohranjanja in razvijanja dediščine v okviru širšega mednarodnega sodelovanja tudi več drugih projektov, npr. obnova stolpa in postavitev razstave v Pokrajinskem muzeju Maribor, obnova kulturne dediščine v Istri ipd.

Iz naslova strukturnih skladov je bilo v letu 2005 sofinancirano še eno področje kulture, in sicer intermedijske dejavnosti. Tu je znašala skupna vrednost projekta vzpostavitve mreže multimedijskih centrov v Sloveniji v obdobju 2004-2006 392.140.342 SIT, od tega je EU prispevala 172.499.294 SIT. V letih 2004 in 2005 je bilo izplačanih 252.774.335,71 SIT. V letu 2004 je bilo tudi s strani EU finančno podprtih 9 multimedijskih centrov, v letih 2005 in v začetku 2006 pa kar 15. Projekt bo prispeval k razvoju informacijske družbe oziroma inovativnosti, prav tako bo prispeval k nastanku novih delovnih mest ter k skladnemu regionalnemu razvoju. Prispeval bo tudi k večji dostopnosti kulture, dostopnosti celovitih informacij o kulturi, hkrati pa bo spodbudil kulturo kot dejavnik razvoja in sicer gospodarskega, človeških virov, kvalitete življenja ter socialne kohezivnosti.

V okviru rednega razpisa za leto 2005 je v skupno 25 uspešnih projektih sodelovalo 35 slovenskih organizacij. Na rednem in posebnih razpisih kulturnega programa EU za leto 2005 je uspelo sedmim slovenskim organizacijam zagotoviti projektno podporo v skupni višini okrog 127,5 milijona tolarjev (ca. 531.994 evrov). V okviru letnega razpisa, s pomočjo katerega se sofinancira enoletne in prevodne projekte (t.i. Akcija 1) in večletne projekte (t.i. Akcija 2), je bilo podprtih 5 projektov slovenskih prijaviteljev in sicer z okoli 90.740.000 tolarji (378.737 evrov). Slovenija je bila uspešna tudi na dveh posebnih razpisih EU s področja kulture - Evropski dediščinski laboratorij (Akcija 3) in Akcija ohranjanja in obeležitve krajev in arhivov, povezanih z deportacijami (Druge akcije - Podpora za kulturne organizacije, ki delujejo v evropskem interesu) - kjer sta dva slovenska prijavitelja za svoja projekta pridobila podporo EU v skupni višini okoli 36,7 milijonov tolarjev (153.256 evrov). Podatki so za Slovenijo zadovoljivi, ne pa odlični kot leto poprej, ko je bilo v okviru tega razpisa podprtih kar 10 projektov slovenskih prijaviteljev. V projektih prijaviteljev iz drugih držav je sodelovalo še 11 slovenskih soorganizatorjev in 19 pridruženih partnerjev.
________________________
- ¹ Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS št. 96/2002) Člen 2 in 8.




Slovenija je postala članica programa Media Plus marca leta 2003, najprej kot parcialna članica, od 1. 5. 2004 dalje pa kot polnopravna članica. V letu 2004 je bilo iz programov Medie Plus sofinanciranih 30 slovenskih projektov, največ v okviru programa "distribucija«. Iztržek je bil 314.405 evrov pomoči. V letu 2005 je bilo sofinanciranih 21 slovenskih projektov, še vedno največ v okviru programa »distribucija«, višina pridobljenih sredstev je 372.188 evrov.

3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost

Cilj: spodbujanje vseh vrst dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti .

Ukrepi:
- zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja

MK je v okviru prizadevanja za zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja preko zunanjega izvajalca izvedlo obširno anketo med javnimi zavodi na področju kulture, katerih ustanoviteljice so občine, nanašajočo se na njihovo delovanje. Anketa je bila ena od osnov za pripravo poglobljene analize izvajanja krovnega zakona na področju kulture.

- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu

Investicije, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu, imajo prednostno podporo. Take investicije so na primer investicije v mrežo multimedijskih centrov, ki ustvarjajo pogoje za delo ustvarjalcem z vseh področij, za sodelovanje s subjekti na področju kulture, izobraževanja, znanosti in gospodarstva na celotnem ozemlju Slovenije.

- dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve

Dogovor glede oblikovanja regij na vladni ravni še ni bil sprejet. Z vzpostavitvijo mreže multimedijskih centrov, ki so umeščeni po regijah, je ministrstvo posodobilo in izboljšalo regionalno kulturno infrastrukturo.

- do konca leta 2004 izoblikovati ustrezni sistem financiranja občin, ki bo zagotovil dodatna sredstva sedežnim občinam, da bodo lahko v skladu z 128. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prevzele financiranje občinskih javnih zavodov širšega pomena (36), ki jih sedaj financira država

Navedeni sistem še ni bil vzpostavljen (gl. poročilo o uresničevanju 9. prioritete posodobitev javnega sektorja v kulturi).

- zagotavljati dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture

MK si je preko izvajalcev javnih programov in projektov za to vsestransko prizadevalo. Med ugodnosti na primer, ki jih imajo društva v javnem interesu, sodi tudi oddajanje javne infrastrukture v upravljanje oz. v uporabo organizaciji, ki deluje v javnem interesu, brez javnega razpisa, brezplačno, s pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja. Pogoj za kandidaturo na razpisu za multimedijske centre je npr. bil omogočiti prost javni dostop vsem uporabnikom. Žal pa se na področju zagotavljanja dostopnosti javne kulturne infrastrukture ugotavlja slabša dostopnost za izvajalce programov etničnih manjšin ter invalidov. V prihodnje bi zato kazalo na posameznih področjih kulture razviti specifične načine vrednotenja njihovih del in sicer tudi z zornega kota njihovega prispevka h kulturni raznolikosti. Doslej je bil že večkrat predlagan dodaten kriterij kulturne raznolikosti.

- s prednostnimi kriteriji in spodbudami delovanju kulturnega trga zviševati dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

V letu 2005 smo začeli pripravljati Zakona o vlaganjih v kulturo.

- spodbujanje razvoja knjižnične mreže, knjigarniške mreže, mreže intermedijskih centrov in mreže umetniških kinematografov na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

V letu 2005 je bil dosežen napredek pri načrtovanih ciljih v primerjavi z izhodiščnim letom. Ukrepi za dvig dostopnosti knjižnic že prinašajo rezultate, predvsem pri rasti števila izposojenega gradiva pa tudi pri povečanju števila članov knjižnic. MK je pri ugotavljanju razvoja knjižnične dejavnosti odvisno od uradnih podatkov, ki so na voljo šele v zadnji četrtini tekočega leta, zato uradnih podatkov za leto 2005 še nima, ima pa predhodne podatke, ki so bili zbrani v okviru poročanja o projektih nakupa knjižničnega gradiva v letu 2005.

Ukrepi ministrstva, usmerjeni v spodbujanje razvoja knjigarniške mreže, se v letu 2005 kažejo v pozitivnih rezultatih predvsem glede boljše razporejenosti knjigarn, ki delujejo v javnem interesu na celotnem območju Slovenije ter v velikem porastu prireditev v knjigarnah. Podrobneje je slednje opisano v 1. cilju na področju knjige.

Glede na predhodne podatke predvidevamo, da bo realizacija knjižnične izposoje v skladu s pričakovanji.

Ministrstvo je skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj podprlo 15 multimedijskih centrov, združenih v mrežo.

- spodbujanje decentraliziranosti glasbenih in uprizoritvenih umetnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru

Premiki v smeri decentralizacije so na področju glasbenih umetnosti najbolj opazni pri projektnih razpisih, kjer so bili prednostno obravnavani projekti, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe po celotnem območju Slovenije.
V skupnem razmerju programov in projektov smo na področju glasbene umetnosti cilj dosegli, seveda ob upoštevanju ločene obravnave mreže nacionalnih javnih zavodov s področja kulture, pri katerih je naša zakonska obveznost izvajanje nalog iz ustanoviteljskih pravic.

Na področju uprizoritvenih umetnosti lahko ugotovimo, da so z ukrepom prednostne podpore izvedbi tudi izven kraja nastanka produkcije (1. splošni cilj na področju uprizoritvenih umetnosti) zastavljene dobre osnove za doseganje tega cilja. S spodbujanjem izvajalcev k postprodukciji po Sloveniji je bilo zagotovljeno predčasno doseganje zastavljenega cilja (10% izvedbe izven kraja nastanka). To pa ne rešuje problema enakomerne razporejenosti ponudbe, ki je vezana tudi na razporejenost infrastrukturnih potencialov in stanje lokalne organiziranosti. V naslednjem programu bi bilo tako nujno preusmeriti skrb od ponudnikov tudi na odjemalce (gostitelje), s kazalci spremljanja vlaganj lokalnih skupnosti in ukrepi podpore obnove in vzpostavitve ustrezne lokalne kulturne infrastrukture. To bi skupaj z že zagotovljeno stranjo ponudbe omogočilo trajno distribucijsko mrežo.

- na podlagi 130. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v pogodbah o medsebojnih obveznostih sofinanciranja javnih zavodov s področja kulture s strani države in lokalnih skupnosti prednostno izpostaviti nalogo zagotavljanja dostopnosti kulture in pogojev za ustvarjalnost

V vseh pogodbah z izvajalci javnih kulturnih programov in projektov je zapisana njihova naloga zagotavljanja dostopnosti kulture, v specifičnih programih in projektih pa so izvajalci dolžni v skladu s pogodbami nuditi tudi pogoje za ustvarjalnost. To nalogo morajo izpolnjevati vsi nosilci kulturnih programov in projektov, ki imajo za to zagotovljene prostorske pogoje in ustrezno opremo.

- prednostna podpora programom in projektom, ki zvišujejo različne ravni dostopnosti kulture, informiranost o kulturi (ob upoštevanju posebne vloge javne radiotelevizije) in izboljšujejo pogoje za ustvarjanje na vseh področjih kulture

MK je z raznimi ukrepi povečalo dostopnost tako same kulture kot tudi informiranosti o kulturnih dejavnostih. Na področju kulturne dediščine je tako izvedlo projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji), odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov), vzpostavljen je muzejski portal – Slovenski muzejski portal - kot središčna informacijska točka na spletu (www.museums.si), elektronska inventarna knjiga (računalniški program DEPO) je dostopna tudi skozi muzejski portal, poleg tega pa je MK nadaljevalo in končalo projekt za izboljšano dostopnost do muzejskih zbirk v Pomorskem muzeju Sergeja Mašera Piran in uredilo dostop za invalide v Moderno galerijo.

Kazalci:
- povečevanje deleža kulturnih vsebin v programih javne radiotelevizije in drugih elektronskih medijih

Podatki za leto 2005 še niso dostopni.

- razmerje med kulturno ponudbo v osrednji Sloveniji in drugih regijah

Spremljanje celotne kulturne ponudbe zaenkrat v Sloveniji še ni vzpostavljeno. Torej tudi ne spremljanje po posameznih statističnih regijah.

- razmerje med obiskovalci kulturnih prireditev v osrednji Sloveniji in v drugih regijah

Tudi ti podatki niso na voljo.

- število obiskovalcev kinematografov

V letu 2005 je bilo v slovenskih kinematografih prodano 2.443.749 vstopnic, od tega 70.626 za slovenske filme.

- število obiskovalcev muzejev in galerij

V letu 2005 je bilo v muzejih in galerijah, ki jih sofinancira MK, skupaj 1.200.532 obiskovalcev, od tega 453.532 v galerijah in 747.000 v muzejih.

- število letno izposojenih knjig v splošnih knjižnicah in število letno prodanih knjig na glavo prebivalca

Leta 2003 je bilo na prebivalca izposojenih 10,86 enote knjižničnega gradiva, leta 2004 11,95, leta 2005 pa že 12,17 enote knjižničnega gradiva. Glede na predhodne podatke ugotavljamo, da bo realizacija knjižnične izposoje v skladu s pričakovanji. Vprašanje je, ali je glede na razvojne značilnosti, ko se vse bolj uporablja gradivo na spletu, do leta 2008 še realno pričakovati tako rast fizične izposoje.

Podatek o številu letno prodanih knjig žal ni na voljo.

- Število večobčinskih javnih zavodov, katerih sofinanciranje je bilo preneseno na sedežne občine

Na MK tega podatka nimamo.

- delež, ki ga gospodinjstva namenjajo kulturi

Rast blaginje v Sloveniji se kaže tudi s konstantno rastjo deleža sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za rekreacijo in kulturo (leta 2000 so ta sredstva pomenila 8,5-odstotni delež vseh sredstev, ki so jih porabila gospodinjstva, leta 2003 je bil ta delež že 10,6-odstotni). Približno tretjino skupnih sredstev za rekreacijo in kulturo obsegajo sredstva za kulturne dobrine in storitve. Delež sredstev za kulturo v nasprotju s celotnim področjem rekreacije in kulture v obravnavanem obdobju ni rasel vseskozi, v letih 2001 in 2002 se je celo rahlo zmanjšal, medtem ko se je v letu 2003 tudi kultura pridružila težnji celotnega področja rekreacije in kulture, ko se je delež skupnih sredstev, ki so ga gospodinjstva porabila za kulturo, povečal za več kot polovico odstotne točke. V strukturi kulturnih dobrin in storitev, za katere so sredstva prispevala gospodinjstva, vidimo, da le-ta približno 60 % vseh sredstev za kulturo namenijo medijem, tako tiskanim kot televiziji in radiu. Glede na porabljena sredstva je očitno, da so v začetku obravnavanega obdobja ljudje še dajali prednost tiskanim medijem, v zadnjih letih pa namenjajo več sredstev televiziji in radiu. Medtem ko smo glede na leto 2002 zaznali veliko povečanje deleža, ki so ga gospodinjstva namenila za radijsko in televizijsko naročnino (od 28 % v letu 2002 na 35 % v letu 2003), se je delež sredstev, namenjen kulturi, pri nakupu strokovnih in leposlovnih knjig zmanjšal (s 13 % v letu 2002 na 11 % v letu 2003). Povečal pa se je delež, namenjen nakupu kinematografskih, gledaliških vstopnic in vstopnic za koncerte (z 2 na 4 %). Razlog za povečanje tovrstnih izdatkov je izgradnja multikinov v središčih nekaterih slovenskih mest ter čedalje bolj obiskane gledališke dvorane. Delež sredstev za nakup vstopnic za muzeje, galerije in živalski vrt pa se je v obravnavanem obdobju celo zmanjševal.

- porast števila kulturnih društev

Na področju ljubiteljskih dejavnosti je v letu 2005 delovalo 3810 društev in skupin (več o kulturnih društvih gl. Cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture, poglavje št. 11: ljubiteljske dejavnosti)

4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost

Cilj: spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero ter področje medijev in ki spodbujajo učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju.

Ukrepi:
- prednostna podpora programom in projektom s področja kulturne vzgoje na vseh področjih kulture

V letu 2005 je bil med MK in Ministrstvom za šolstvo in šport na ravni ministrov oblikovan dogovor o tesnejšem in načrtnejšem sodelovanju pri kulturni vzgoji. Skupne projekte na različnih področjih umetnosti bomo začeli v šolskem letu 2006/2007, priprave pa so stekle že v letu 2005.

Poleg tega so bile izvedene analize dostopnosti kulture. Namen analiz dostopnosti kulture za otroke je med drugim ugotoviti, kako se je izvajal ta ukrep po posameznih področjih kulture.

- spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju kulturne vzgoje

- spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov v izobraževalne procese;

5. Izobraževanje za poklice v kulturi

Cilj: dejavnejša vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju šolskih programov, ki izobražujejo za poklice v kulturi ter prednostna skrb za izobraževanje za tiste poklice v kulturi, ki niso del šolskega sistema.

Ukrepi:
- medresorsko koordinirana štipendijska politika

MK je tudi v letu 2005 dajalo štipendije in šolnine za izpopolnjevanje in študij v tujini na področju kulture.

- prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na deficitarne poklice v kulturi

Predmet javnega razpisa za štipendije in šolnine v letu 2005 so bile:

- štipendije s sofinanciranjem šolnin za izpopolnjevanje in študij v tujini na področjih umetnosti in AV kulture,
- štipendije s sofinanciranjem šolnine za podiplomski študij v Republiki Sloveniji (z javno veljavnostjo) na področjih umetnosti in AV kulture,
- štipendije s sofinanciranjem šolnine za deficitarne poklice v kulturi.

6. Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti

Cilj: ustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo, na ta način pa povečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi.

Ukrepi:
- prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega sektorja

MK si je prizadevalo za ozaveščanje pomena, ki ga ima kultura za razvoj v celoti, torej tudi za gospodarski razvoj. Eden izmed ukrepov, ki ga je izvedlo, je bila uvedba ustreznih finančnih spodbud za lastnike objektov kulturne dediščine. Ukrep spodbuja vlaganja, predstavljena Ministrstvu za finance, prav tako so olajšave za lastnike vključene v pripravljalna gradiva novega Zakona o ohranjanju dediščine.

- prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem

Sodelovanje s programi in projekti turizma je vpeljano in kontinuirano. To velja tudi za usmerjanje in usklajevanje obravnave kulture in kulturne dediščine v programih financiranja projektov s področja skupnega turističnega in kulturnega prostora v programih INTERREG in sosedskega sodelovanja, kjer MK sodeluje v programskih odborih in pri ocenjevanju prispelih projektov. Delno na to področje sodi tudi 40 spomenikov državnega pomena v lasti RS, ki so večidel posebej urejevani in prilagojeni prav za turistične namene, nekateri tudi za interpretacijske centre (npr. Goričko). MK je podprlo priprave vsebine portalov Slovenske turistične organizacije za področje dediščine ter pri pripravi enotnega označevanja kulturnih znamenitosti z informacijskimi tablami na avtocestah (skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi) ter v večjih mestih (skupaj z zavodi, muzeji in civilnimi združenji ter lastniki).

- prednostna podpora javnim kulturnim programom in kulturnim projektom, ki imajo širše ekonomske učinke;

Projekti, ki jih je v letu 2005 sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), so morali že v prijavi izkazovati določene specifične ekonomske učinke. To je bil tudi pogoj za njihovo sofinanciranje (mreža multimedijskih centrov, gradovi). Na drugih področjih doslej še nismo spremljali konkretnih ekonomskih učinkov, prav tako ni še določenih kazalnikov za njihovo spremljanje.


- s prednostnim podpiranjem skupnih infrastrukturnih programov in projektov na področjih kulture zagotoviti pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture

Kultura ima ne glede na to, ali so ti učinki na prvi pogled vidni (na primer ustvarjanje novih delovnih mest) ali ne, pomemben vpliv tudi na gospodarstvo. MK je tudi v letu 2005 posvečalo pozornost ne le razvoju kulture kot vrednote same po sebi, ampak tudi njenemu povezovanju z drugimi področji, med njimi z ekonomskim. Najbolj so s slednjim področjem povezane kulturne industrije, kot so kulturni turizem, glasbeno in književno založništvo, mediji. Najbolj so bili ekonomski učinki prikazani v okviru projektov MK, ki so bili izvajani s sofinanciranjem s strani strukturnih skladov. Podrobnejše poročilo o teh projektih je v okviru 2. prioritete »Spodbujanje kulturne raznolikosti«.

Projekti mreže multimedijskih centrov in gradov, sofinanciranih iz EU, zagotavljajo infrastrukturne pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture. Vadišče Stara elektrarna v Ljubljani se uspešno uveljavlja in pridobiva tudi mednarodno veljavo. V Stari elektrarni so bili v l. 2005 izvedeni izobraževalni programi, v dvorani so vadile različne gledališke in plesne skupine v različnih koprodukcijskih razmerjih, zvrstilo se je kar nekaj gledaliških in plesnih premier s ponovitvami, deloma je gostila tudi različne festivale.

- vlaganja v kulturo se uveljavljajo kot davčna olajšava; uveljavljanje davčnih olajšav za pravne osebe, ki spodbujajo vlaganja v kulturo; uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganje v obnovo spomeniškega fonda, ki je v zasebni lasti; - stimulativna davčna obravnava dohodkov iz naslova umetniške ustvarjalnosti

Za izvajanje NPK-ja skrbijo v okviru svojih pristojnosti tako MK kot druga ministrstva (12. člen ZUJIK). V skladu z Zakon o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002 in spr.). sodi davčna zakonodaja v pristojnost Ministrstva za finance. Davčni paket, ki ga je v letu 2005 pripravilo to ministrstvo, ni upošteval NPK-ja v delu, kjer navaja v okviru 6. prioritete kot enega izmed ukrepov vlaganje v kulturo in s tem povezane davčne olajšave. Zato je MK poskušalo v medresorskem usklajevanju uveljaviti amandmaje, ki so zasledovali naslednje tri cilje: zmanjšanje davčnega bremena avtorskih honorarjev na raven iz preteklosti, poenostavitev obdavčitve avtorskih honorarjev in povečanje olajšav za vlaganje v kulturo. Pri slednjem cilju je šlo zlasti za to, da se omogoči kapitalsko vlaganje v filmsko industrijo in obnovo kulturnih spomenikov. Uspelo je deloma pri prvem cilju in pri drugem. Znese, do katerega samozaposlenim v kulturi ni potrebno voditi računovodstva in so obdavčeni z obračunom normiranih stroškov v višini 25%, se je zvišal s 3,9 na 6 mio SIT. S tem so ti celo v ugodnejšem položaju kot so bili prej, saj plačajo zaradi višje splošne oprostitve nominalno celo manj davka kot prej. Hkrati pa se jih sedaj lahko več izogne vodenju knjig.

Kazalci:
- razmerje med javnimi in izvenproračunskimi sredstvi za kulturo

Natančne študije, ki bi prikazale razmerje med javnimi in izvenproračunskimi sredstvi za kulturo v Sloveniji še niso bile izvedene, saj gre za izredno težko opredeljivo področje. Kot vire bi morali upoštevati tako vsa javna sredstva, namenjena kulturi (skupaj s sredstvi, ki jih prispeva Evropska unija), kot tudi sredstva, ki jih prispevajo posamezniki, gospodarske in druge organizacije ter mednarodni skladi in ustanove.

- število programov in projektov, ki nastajajo na podlagi partnerstva med državo in gospodarstvom

Natančnega števila programov in projektov, ki na področju kulture nastajajo na podlagi partnerstva med državo in gospodarstvom oziroma med državo in drugimi subjekti, se zaenkrat še ne da določiti, saj na strani države kulture ne podpira zgolj Ministrstvo za kulturo, ampak tudi druga ministrstva in vladne službe, na primer Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za narodnosti, Urad za Slovence v zamejstvu in posvetu in drugi. Kot primer sodelovanja javnih in izvenproračunskih sredstev pri financiranju kulture pa lahko navedemo nekatere podatke s področja kulturne dediščine. Velik delež izvenproračunskih sredstev za obnovo sakralnih spomenikov prispevajo lokalne skupnosti, župnijski uradi in samostanske skupnosti. S popolnimi podatki Ministrstvo za kulturo sicer ne razpolaga, obstaja pa ocena, ki jo je pripravil Škofijski ordinariat v Mariboru za leto 2005 znotraj področja svoje škofije, ki navaja, da je za obnovo sakralne dediščine prispeval 1.4 mrd sit. Iz proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo je bilo dodeljeno še: 224.184.693 sit. Če ostali dve škofiji vlagata primerljive deleže, je to znotraj Slovenije več kot 3 mrd sit samo za sakralne spomenike.

- število novih delovnih mest kot posledica razvoja kulture

Točnega števila ni moč navesti, za primer se lahko zapiše, da mreži multimedijskih centrov je bilo v letu 2005 novih 5 zaposlitev.

- število samozaposlenih v kulturi

V letu 2005 je bilo v Sloveniji 2404 samozaposlenih v kulturi.

7. Neposredna podpora ustvarjalcem

Cilj: zagotovitev spodbudnih pogojev za delo ustvarjalcev na vseh področjih kulture.

Cilj bi bilo treba razširiti tako, da bo zajeta tudi skrb za ustvarjalce iz manjšinskih kultur v Sloveniji.
Predlog: zagotovitev spodbudnih pogojev za delo ustvarjalcev tudi na področju manjšinskih kultur v Sloveniji.

Ukrepi:

- na vseh področjih kulture uvesti delovne štipendije oziroma »štipendije za ustvarjalnost« kot neposreden vložek v zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika

8. Informatizacija v kulturi

Cilj: informatizacija v kulturi; povečanje dostopnosti kulture, dostopnost celovitih informacij o kulturi in zagotavljanje kvalitetnejšega strokovnega in znanstvenega vrednotenja kulture.

Poleg procesa informatizacije pa si MK prizadeva tudi za zagotavljanje kvalitetnejšega strokovnega in znanstvenega vrednotenja kulture. Ministrstvo pridobiva raziskovalno podporo iz dveh programov: preko vladnega medresorskega in interdisciplinarnega ciljno raziskovalnega programa (CRP), ki ga koordinira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, poleg tega pa sodeluje kot sofinancer preko internega Programa ekspertiz in elaboratov, ki ga v celoti financira ministrstvo in zagotavlja ustrezne pogoje za delovanje raziskovalne infrastrukture ministrstva.

Ukrepi: Prednostna podpora

- nakupu računalniške, programske in komunikacijske opreme za splošne knjižnice in nacionalno knjižnico in sistem COBISS

Slovenske knjižnice gradijo vzajemni katalog COBISS. V okviru tega se podpirajo opremljanje knjižnic s sodobno IKT, kar omogoča uporabnikom dostop do knjižničnih zbirk in do svetovnega spleta. V sodelovanju med resorjema kulture in visokega šolstva se opremljajo splošne knjižnice kot lokalne e-točke s celodnevno dostopnostjo in možnostjo strokovne pomoči pri delu uporabnikov na internetu. Cilj je, da bi imele vse krajevne knjižnice, torej tudi najmanjše enote, dostop do svetovnega spleta.

- mreži intermedijskih centrov po regijah

Mreža multimedijskih centrov (15 centrov) je prejela ustrezno opremo za izvajanje svojih raznolikih dejavnosti.

- vzpostavitvi enotnega registra kulturne dediščine

Register nepremične kulturne dediščine je vzpostavljen in uspešno deluje. Njegova informacijska vloga na medmrežju je vedno bolj učinkovita, saj vse bolj postaja prva informacija lastnikom, novinarjem, urejevalcem prostora in drugim uporabnikom. Za premično kulturno dediščino je bil v letu 2005 vzpostavljen Slovenski muzejski portal kot središčna informacijska točka muzejev na spletu.

- informatizaciji delovnih procesov javnih zavodov s področja varovanja kulturne dediščine

Informatizacija delovnih procesov se izvaja predvsem na področju premične kulturne dediščine. Tu je bil leta 2005 vzpostavljen Slovenski muzejski portal kot središčna informacijska točka muzejev na spletu (http://www.museums.si). Skozi Slovenski muzejski portal je dostopna tudi Elektronska inventarna knjiga (računalniški program DEPO), ki se v bodoče lahko poveže v enotni sistem registra premične kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo osnovno tehnološko podlago (strojno opremo) za vzpostavitev registra premične kulturne dediščine.

- oblikovanju nacionalnega kulturnega portala

Nacionalni kulturni portal še ni oblikovan. Vzpostavljeni so pogoji za njegovo postavitev, ker so centri kot nosilci regionalnih informacij prisotni že v vseh regijah. S povezovanjem in testnim regionalnim kulturnim portalom v Posavju (MMC Krško) se bo postopoma vzpostavil celotni nacionalni kulturni portal.

- vzpostavitvi glasbeno-informacijskega središča

SIGIC – Slovenski glasbeno-informacijski center je začel delovati v letu 2004, vendar vzpostavlja različne baze podatkov in pridobiva informacije o dogodkih in prireditvah z glasbenega področja. Do konca leta 2006 naj bi začel optimalno delovati. V letu 2005 je pozno prejel sredstva, kar je zamaknilo prvotne načrte za leto 2005 v leto 2006.

- oblikovanju enotnega informacijskega sistema "knjige na trgu"

Dejavnosti glede oblikovanja informacijskega sistema knjige na trgu so bile v letu 2005 omejene na širšo javno razpravo o načinu in obliki, kakšen sistem vpeljati v Sloveniji.

- arhiviranju za slovensko kulturo pomembnih vsebin na internetu

S tem se ukvarjajo vsi trije projekti, povezani z informatizacijo in digitalizacijo: SIGIC, mreža multimedijskih centrov in knjižnice.

- digitalizaciji slovenske knjižne dediščine in njene prisotnosti na internetu

Poleg projekta knjižničnega informacijskega portala KAMRA (Knjižnice, Arhivi, Muzeji), ki bo vključeval predvsem digitalizirane vsebine s področja lokalne zgodovine oziroma domoznanstva, in katerega razvoj se je v letu 2005 nadaljeval, je bil aktiviran tudi portal nacionalne knjižnice d-Lib.si, Digitalna knjižnica Slovenije, z dostopom do elektronskih informacijskih virov NUK in do doslej digitaliziranih vsebin knjižnične kulturne dediščine.

- drugim informacijskim projektom na področju kulture

Druga dva projekta s tega področja sta še SIGIC in mreža multimedijskih centrov

Kazalci:
- kvantiteta, kakovost in ažurnost dosegljivih informacij na področjih kulture

Kazalnika ni mogoče spremljati.

- povezanost in povezljivost informacijskih sistemov na področjih kulture; dostopnost in izkoriščenost teh informacij; možnost kreativne izrabe informacijskih sistemov na področjih kulture

Na področju informatizacije, zagotavljanja komunikacijskih povezav in digitalizacije so bile knjižnice v letu 2005 uspešne. Prav tako je mreža multimedijskih centrov v tem pogledu napredovala. Zadostila je vsem kazalcem: od povezovanja, kreativne rabe tehnologije, dostopnosti informacij, povezanosti in povezljivosti, prav tako se mreža multimedijskih centrov navezuje na sisteme v vzpostavljanju in vzpostavljene sisteme v letu 2006 (s SIGIC in knjižnicami). Seveda pa je to proces, ki bo pokazal prve konkretne rezultate teh aktivnosti po letu 2006, ko bo programsko obdobje za oba projekta (SIGIC in multumedijske centre) zaključeno.

9. Posodobitev javnega sektorja v kulturi

Cilj: posodobitev javnega sektorja v kulturi v smeri njegove večje učinkovitosti, odprtosti in avtonomnosti.

Posodobitev javnega sektorja v kulturi je kompleksen cilj, za katerega se je izkazalo, da je odvisen od širših družbenih usmeritev, ki presegajo nacionalni program za kulturo.

Še danes ni jasno, kakšno naj bi bilo novo razmerje med državo, civilno družbo in trgom pri zagotavljanju javnih kulturnih programov. Javno-zasebno partnerstvo je šele v zametku in tudi še nima ustreznih zakonskih podlag oziroma so te šele v pripravi. Vedno bolj centraliziran plačni sistem v javnem sektorju onemogoča konkurenčne plače nosilnih kadrov (vrhunskih menedžerjev, strokovnjakov in umetnikov), segmentacijo trga dela (trajne, začasne, občasne zaposlitve) in motivacijo zaposlenih. Davčni sistem za javni sektor z oprostitvami plačila davka na dodano vrednost draží kulturno blago in storitve z visokimi vhodnimi davki. Tog sistem javnih financ ovira razvoj podjetniške miselnosti v javnem sektorju. Civilna družba se ne more razviti v okrilju države, ampak potrebuje lastne kulturne organizacije, v katerih država nima nobenega neposrednega vpliva. Zaradi našega izvirnega modela storitvene uprave, ki je dediščina jugoslovanskega samoupravnega eksperimenta, javni sektor pri nas ni niti država niti civilna družba. Čeprav centralni sistem javnih financ in plač v javnem sektorju postavljata javne zavode v neposreden odnos z državo, ne moreta sanirati te konceptualne nerazčiščenosti, v praksi pa dejansko že podržavljata javni sektor. Čeprav se s tem tudi Slovenija približuje klasični ureditvi javnih služb in normalni vlogi države, to ne more nadomestiti diverzifikacije sedaj monolitnega javnega sektorja.

Kakor je po eni strani neizogibno, da postanejo javne službe, ki jih zagotavlja država, njen strukturni del, je po drugi nujno, da se ostali javni zavodi, ki ne opravljajo klasičnih javnih služb oziroma dejavnosti, ki jih je mogoče centralno standardizirati in normirati, preoblikujejo v pravne osebe zasebnega prava, na katere bi se pogodbeno ali s koncesijami preneslo opravljanje javnih programov. Ne gre torej za razkroj javnega sektorja, ampak za tako statusno prestrukturiranje, ki bo omogočalo, da bodo javne programe izvajale tako pravne osebe javnega prava kot tudi pravne osebe civilnega prava. Vendar pa do tega doslej na področju kulture ni prišlo, čeprav je posodobitev javnega sektorja in s tem povezano statusno prestrukturiranje eden od ciljev NPK.

Največji problem v zvezi s posodobitvijo javnega sektorja v kulturi je dejstvo, da so veliki sistemi, kot so sistem javnih financ, sistem plač v javnem sektorju, uslužbenski sistem, sistem financiranja občin, sistem lokalne samouprave, davčni sistem, sistem inšpekcijskega nadzora, sistem razvojnega načrtovanja …, skratka sistemi, ki določajo splošni institucionalni okvir tudi za kulturo, še vedno v nastajanju. Pri tem je tako rekoč vsa pozornost namenjena predvsem poenotenju sistema plač in standardizaciji financiranja posrednih proračunskih uporabnikov, torej centralni ureditvi javnih služb. Statusno preurejanje pa je prepuščeno resorjem in nima skupnega institucionalnega okvira. Tako gradi kultura mnogokrat v pomanjkanju ustreznih splošnih pravnih podlag svoje partikularne rešitve, ki pa zaradi iztrganosti iz matičnih ureditev nimajo mnogo možnosti za uveljavitev v praksi. Da so torej zaradi tega neuresničljive. To pa je tudi glavni razlog, zakaj se cilj posodobitve javnega sektorja v kulturi uresničuje zelo počasi.

Tako se postopoma urejajo razmere v varstvu kulturne dediščine, arhivski in knjižnični dejavnosti. Ob odsotnosti zunanjih pritiskov za statusno preureditev tistih javnih zavodov, ki jim sistem centralnega in enotnega urejanja ne ustreza, niso še prišli do izraza notranji interesi oziroma spoznanje kulturnih akterjev samih, da je sprožitev transformacijskih procesov nujna. Brez dodatnih vladnih spodbud (sistemskih, kadrovskih, finančnih, prostorskih…) in statusnim reformam naklonjene splošne družbene klime, so se tako temeljni premiki, ki bi bili potrebni predvsem na področju uprizoritvenih umetnosti, kulturnih centrov in filmske tehnične baze, izkazali za nemogoče.

Poseben problem posodobitve javne kulturne infrastrukture so večobčinski javni zavodi. Zaradi nespremenjenega sistema financiranja občin, ki jim ne priznava dodatnih sredstev za delovanje kulturnih institucij s širšo območno funkcijo (gledališča, knjižnice, galerije, kulturni domovi….);mestne in nekatere druge večje občine, ki so tradicionalno širša kulturna središča, te vloge ne morejo prevzeti. Zato se tudi v teh zavodih zgolj ohranja status quo in se ne uredijo organizacijska in statusna vprašanja. Decentralizacija občinskih javnih zavodov, ki jih neposredno interventno financira država, traja že 20 let. V primeru finančne odvisnosti večjih občinskih javnih zavodov od države so občine v svojih najpomembnejših kulturnih institucijah odrinjene od vloge ustanovitelja. Neposredna razmerja med državo in javnimi zavodi pa tudi javne zavode odvračajo od bolj neposrednega in poglobljenega odnosa s svojimi ustanovitelji in od vpetosti v lokalno kulturno politiko, kjer bi morali postati kot najmočnejša profesionalna kulturna središča motorji lokalne kulturne politike. Poleg odprtega vprašanja financiranja občin je ena glavnih ovir, da bi občine, ki so ustanoviteljice večjih kulturnih organizacij, končno prevzele nazaj tudi vlogo financerja, nedorečenost financiranja javnih zavodov. Tudi v letu 2005 ni prišlo do napredka pri določitvi meril in kriterijev za financiranje javnih zavodov. Zaradi nezmožnosti ureditve financiranja javnih zavodov tudi ne zaživijo dogovori med državo in občinami, ki so se v nekaterih EU državah izkazali kot način povezovanja nacionalne kulturnopolitične platforme z uspešno regionalizacijo kulture, ki je sposobna razvijati vrhunsko kulturno produkcijo tudi izven nacionalnega centra.

Zamrznjen sistem financiranja hkrati onemogoča vsebinsko posodobitev kulturne infrastrukture.. Nastajajo nove, specifične kulturne potrebe, ki zahtevajo nove akterje, neinstitucionalne ali institucionalne (npr. ustanovitev novega zavoda za kulturo italijanske narodne skupnosti v letu 2005 za zadovoljitev specifičnih kulturnih potreb italijanske narodne skupnosti v RS, razširitev javnih zavodov in javnih kulturnih programov, ki bi bili sofinancirani s strani države, ker so popolnoma primerljivi s tistimi, ki že imajo to podporo). Hkrati pa tako zamrznjen sistem zaradi popolne zapore novemu zaposlovanju onemogoča zaposlitev novih strokovnjakov, ki razpolagajo z znanji, ki so se v strokah razvila v zadnjem desetletju. Tako je ostal neuresničen tudi 67. člen ZUJIK, ki predvideva možnost, da država podpira tudi nove osrednje območne javne zavode in širše pomembne javne kulturne programe.

Ukrepi:
- skupno organiziranje administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, tj. tistih z manj kot 10 zaposlenimi

V skladu z omejitvami, ki so bile prikazane v obrazložitvi izvajanja cilja posodobitev javnega sektorja v kulturi, v praksi skupno organiziranje administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, tj. tistih z manj kot 10 zaposlenimi, še ni zaživelo, kot je bilo načrtovano. Ni pa to edina možna oblika posodobitve. Pomembna dimenzija posodobitve je tudi zadovoljevanje specifičnih kulturnih potreb. MK je že izvedlo nekatere spremembe in novosti v mreži javnih zavodov zaradi zadovoljevanja specifičnih potreb, kamor na primer spada ustanovitev novega zavoda za kulturo italijanske narodne skupnosti v letu 2005 za zadovoljitev specifičnih kulturnih potreb italijanske narodne skupnosti v RS.

- prestrukturiranje delovnih razmerij za umetniške poklice v smeri postopnega povečevanja deleža delovnih mest z delovnim razmerjem za določen čas

Tudi prestrukturiranje delovnih razmerij za umetniške poklice v smeri postopnega povečevanja deleža delovnih mest z delovnim razmerjem za določen čas še ni zaživelo v načrtovani meri

- pilotno preoblikovanje najmanj dveh javnih zavodov, katerih dejavnost po svoji naravi zahteva gospodarstvu namenjene statusne oblike, v gospodarski družbi oziroma preoblikovanje najmanj treh javnih zavodov, v katerih profesionalna odličnost, razvojna vizija, prostorski in kadrovski pogoji omogočajo ter zahtevajo večjo avtonomijo, v ustanove.

V letu 2005 se noben javni zavod na področju kulture ni preoblikoval v gospodarsko družbo niti v ustanovo.

Kazalci:
- število reorganiziranih manjših javnih zavodov

Noben manjši javni zavod na področju kulture ni bil reorganiziran v skladu z zgoraj navedenim ukrepom.

- razmerje med zaposlenimi za nedoločen čas in zaposlenimi za določen čas v javnih zavodih, ki jih je ustanovila država, število preoblikovanih javnih zavodov v gospodarske družbe

V letu 2005 noben javni zavod na področju kulture ni bil preoblikovan v gospodarsko družbo.

- število preoblikovanih javnih zavodov v ustanove

V letu 2005 noben javni zavod na področju kulture ni bil preoblikovan v ustanovo.

10. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Cilj: sodelovanje in participacija nevladnih organizacij pri oblikovanju, vrednotenju in izvajanju konkretnih ukrepov, navedenih v nacionalnem programu za kulturo.

Deseta prioriteta NPK se nanaša na nevladne organizacije v kulturi. Te so s svojo prisotnostjo, delovanjem, znanjem in izkušnjami pomemben dejavnik pri zagotavljanju kompleksne prisotnosti kulturnih dobrin, osveščanju javnosti glede potrebe po vrhunskih umetniških dogodkih in kvalitete splošnega kulturnega življenja ter kulturne ponudbe kot generatorja kulturne in turistične ponudbe. Prav tako s svojimi predlogi in preko civilnega dialoga sodelujejo pri oblikovanju, vrednotenju in izvajanju konkretnih ukrepov nacionalnega programa za kulturo.

Ukrepi:
- zagotavljanje pogojev nevladnim organizacijam za izvajanje umetniških in izobraževalnih programov in projektov

Država izvaja te ukrepe tudi s podelitvijo statusa društva v javnem interesu na področju kulture. V letu 2005 je osem društev pridobilo status društva v javnem interesu, 13 društev pa je ponovno pridobilo status društva v javnem interesu.

81. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) uvaja tudi status delovanja v javnem interesu za druge pravne osebe zasebnega prava (zasebni zavodi, ustanove-fundacije, zadruge), za katere se naj bi se smiselno uporabljale določbe o statusu društva v javnem interesu, ki pa se še vedno ne izvajajo, ker še vedno ni sprejet podzakonski predpis, ki bi določal podrobnejša merila in način izkazovanja, izpolnjevanja posebnih pogojev za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu.

Treba je pripraviti podzakonski predpis ali pa spremeniti določbe krovnega zakona za kulturo. Novi izvršilni predpis bo moral upoštevati tudi določbe novega Zakona o društvih (ki naj bi bil sprejet še letos).

- obveščanje nevladnih organizacij glede priprave predpisov in odločitev, ki se nanašajo na izvajanje nacionalnega programa za kulturo; vključevanje nevladnih organizacij v pripravo predpisov, odločitev in vrednotenje ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje nacionalnega programa za kulturo ter zagotavljanje pogojev za to vključevanje nevladnih organizacij

V letu 2005 je bil oblikovan osnutek novega Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki je bil posredovan v široko javno razpravo, v kateri so sodelovala vsa društva in civilna družba, ki jo tematika zadeva, nato pa je bila izvedena javna tribuna na to temo. Na tej podlagi je bil oblikovan predlog zakona, ki ga je vlada potrdila marca 2005.

Kazalci:
- število nevladnih organizacij, ki se skozi civilni dialog vključujejo v pripravo in vrednotenje ukrepov na področju kulture

Kazalnik se v navedeni obliki ne spremlja.

- število aktivnosti Ministrstva za kulturo, ki pomenijo informiranje, vabilo k sodelovanju oziroma sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi ukrepov ali predpisov ter njihovemu vrednotenju

Ministrstvo zagotavlja dostopnost ustreznih informacij z izdajo publikacij, pripravo spletnih strani in medijskih kampanj, ko gre za temeljne projekte ministrstva ter skrbi za promocijo kulture in kulturnih dejavnosti. Zaradi nenatančne opredeljenosti kazalnika le-ta ne spremlja.

III. CILJI IN UKREPI NA POSAMEZNIH PODROČJIH KULTURE

1. UPRIZORITVENE UMETNOSTI

Splošna cilja:

I. Zagotoviti boljšo geografsko razporejenost ponudbe, in sicer do leta 2007 doseči, da bo vsaj 10 % gostovanj izvedenih izven kraja nastanka produkcije.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, katerih izvajalci načrtujejo izvedbo tudi izven kraja nastanka produkcije.

Opazen je močan porast pri ključnih kazalcih (število gostovanj in njihova obiskanost). Zdi se, da je v nacionalnem programu za kulturo cilj zastavljen preveč skromno, obenem pa je videti, da načrtovani ukrep deluje v pravi smeri.

Kazalci:
- razmerje med številom ponovitev in številom gledalcev v večjih kulturnih središčih in številom ponovitev in številom gledalcev izven večjih kulturnih središč; število območij v Sloveniji, na katerih ni ponudbe na področju uprizoritvenih umetnosti

Sofinancirani izvajalci so v l. 2005 izvedli skupno 5.750 javnih prireditev, od tega 4.541 predstav, 3.245 na matičnih odrih in 1.296 na gostovanjih po Sloveniji. Prireditve si je ogledalo skupno 927.697 obiskovalcev, od tega je bilo 885.317 gledalcev predstav, 573.650 ljudi si je predstave ogledalo na njihovih matičnih odrih, 241.381 pa na gostovanjih po Sloveniji.

V novem programskem dokumentu bo treba drugače zastaviti spremljanje, saj je spremljanje »števila območij, na katerih ni ponudbe na področju uprizoritvenih umetnosti«, brezpredmetno. Število takšnih območij bo treba zmanjšati v okviru drugačnih ukrepov. Trenutni načrti vključitve aktivnosti ministrstva v vladne programske dokumente, ki bodo podlaga za črpanje sredstev v naslednjem finančnem obdobju, predvidevajo vzpostavitev infrastrukturnih točk na območjih, kjer ni ustreznih prizorišč in z dodatno spodbudo vzpostavitvi stalne odjemne (distribucijske) mreže po Sloveniji.

- število gostovanj izven Republike Slovenije

Izvedenih je bilo skupno 222 gostovanj v tujini.

- število gostovanj pri Slovencih zunaj Republike Slovenije

Slovenska gledališča so poleg prepoznavnosti doma in v tujini skrbela tudi za kulturno ponudbo Slovencev v zamejstvu, kjer so gledališča izvedla kar 66 gostovanj (od tega so gledališča s 13 gostovanji pomagala prebroditi programske težave Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu).

II. Povečanje obsega postprodukcije izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov na povprečno vsaj 7 ponovitev in vsaj 700 obiskovalcev na posamezno produkcijo do leta 2007.

Izvajalci javnih kulturnih programov in projektov izkazujejo v programskih poročilih za leto 2005 povprečno 9 ponovitev na produkcijo, vendar so v tem vzorcu primeri enkratnih projektov kot tudi lutkovne produkcije s povprečjem 24 ponovitev na produkcijo letno.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom z izdelano promocijsko vizijo in distribucijsko mrežo ter tistim, ki načrtujejo večje število ponovitev na skupnem slovenskem kulturnem prostoru.

Kazalci:
- Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, katerih izvajalci načrtujejo izvedbo tudi izven kraja nastanka produkcije.

Glede regijske razpršenosti ponudbe lahko MK zgolj ugotavlja število gostovanj po Sloveniji, ki pa priča predvsem o predstavah zunaj Ljubljane (glede na to, da gre pretežno za izvajalce v Ljubljani). Od 1318 vseh izvedenih predstav jih je 450 gostovalo po Sloveniji.

Omenjeno število predstav si je ogledalo skupno 114.620 gledalcev (od tega 61.139 na matičnih odrih in 32.724 na gostovanjih po Sloveniji), kar da ob številu 144 podprtih produkcijskih enot povprečje 795 obiskovalcev na produkcijsko enoto.

Ob objavi prvega poročila o izvajanju NPK je bilo precej dvomov o metodologiji ugotavljanja uspešnosti tega cilja. Podlaga statistikam ministrstva so v vseh primerih letna poročila izvajalcev. V poročilu za leto 2004 je bil podatek o povprečnem številu obiskovalcev na produkcijsko enoto (se pravi obiskanost predstave v celem letu) označen za osupljiv, s čimer je bila izražena skepsa glede načina poročanja izvajalcev o obiskanosti. Osupljivih 1.118 v letu 2004 tako pade na 795,6 obiskovalca na produkcijsko enoto v letu 2005, kar je glede na zastavljeni cilj (700 na produkcijo do leta 2007) še vedno osupljivo, vendar bolj realno – glede na ustreznost drugih uporabljenih podatkov. Glede na to, da cilj ni bil namenjen komercializaciji produkcije, delež prihodkov od prodanih vstopnic ni ključen.

Kazalci:
- razmerje med številom ponovitev in številom gledalcev v večjih kulturnih središčih in številom ponovitev in številom gledalcev izven večjih kulturnih središč; število območij v Sloveniji, na katerih ni ponudbe na področju uprizoritvenih umetnosti

Obrazložitev kazalnika gl. v okviru poročanju o izvajanju cilja I. na področju uprizoritvenih umetnosti »Zagotoviti boljšo geografsko razporejenost ponudbe, in sicer do leta 2007 doseči, da bo vsaj 10 % gostovanj izvedenih izven kraja nastanka produkcije«.

- število gostovanj izven Republike Slovenije

Zunaj Republike Slovenije je bilo na področju uprizoritvenih umetnosti izvedenih 222 gostovanj.

- število gostovanj pri Slovencih zunaj Republike Slovenije

Pri Slovencih v zamejstvu so gledališča, ki jih je sofinanciralo MK, izvedla 66 gostovanj.

Prioritete in ukrepi

Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.

Konec leta 2005 so se začeli pogovori obeh vpletenih resorjev o projektu sodelovanja pri pripravi vsebin kulturne vzgoje, takšna uskladitev dela bi pripeljala do pomembnih premikov, tako na vsebinski kot tudi na kvantitativni ravni.

Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolske in dijaške gledališke abonmaje ter druge kulturno-vzgojne vsebine.

Kazalci:
- delež predstav za osnovnošolce in dijake; število gledalcev in delež osnovnošolcev ter srednješolce; delež predstav, namenjenih posameznemu ciljnemu občinstvu

V letu 2005 so sofinancirani izvajalci uprizorili 10 predstav, namenjenih mladinski in 23 predstav, namenjenih otroški publiki. Skupno je bilo v ponudbi 128 različnih predstav (za otroke in mladino). - Med obiskovalci prireditev v javnih zavodih je dobrih 20 % mlajših od 20 let.

2. Cilj: Zagotovitev prostorskih in tehničnih pogojev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za vadbene, logistične in prireditvene potrebe.

Ukrep:
- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti; prednostna podpora investiciji v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti: Stara elektrarna, Metelkova 6 in objekt nekdanjega Kina Šiška v Ljubljani

Vadišče Stara elektrarna se uspešno uveljavlja in pridobiva tudi mednarodno veljavo, sam projekt mrežno organiziranega Centra sodobnih umetnosti pa zaradi časovnega zamika pri investiciji Kina Šiške čaka na nadaljnji razvoj.

Kazalci:
- število koprodukcij in delež mednarodnih koprodukcij; - število ponovitev in število obiskovalcev; število delavnic in izobraževalnih programov; število gostujočih umetnikov

V Stari elektrarni je bilo v l. 2005 izvedenih 16 izobraževalnih programov, v dvorani je vadilo 19 različnih gledaliških in plesnih skupin v različnih koprodukcijskih razmerjih, zvrstilo se je 10 gledaliških in plesnih premier s ponovitvami, deloma je gostila tudi 5 različnih festivalov, več kot 80 javnih prireditev pa si je ogledalo 12.000 obiskovalcev.

3. Cilj: Do leta 2007 povečati delež sodelovanja med izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov ter javnimi zavodi za 10 %.

Ukrep: Prednostna podpora koprodukcijam izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov z javnimi zavodi.

Gre za porast (v letu 2004 je bilo 21 koprodukcij, leta 2005 pa 23), vendar sam ukrep prednostne podpore ni podložen z dodatnimi sredstvi, ki bi bila namenjena tovrstni stimulaciji in gre tako za počasno rast. Način sodelovanja ostaja predmet dogovora med koproducentoma, vendar ne gre za enakovredno partnerstvo. Tako mnogokrat argument moči prevlada nad močjo argumentov. Lahko smo zadovoljni s povečanjem števila koprodukcij, umeščanje tovrstnega sodelovanje v korpuse lastnih programov pa dela pogosto težave vodstvom javnih zavodov in potrebuje očitno več časa za utrditev ustreznih protokolov sodelovanja.

Kazalci:
- spremljanje števila koprodukcijskih projektov; spremljanje števila gostujočih produkcij izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov v programih javnih zavodov

Leta 2005 je bilo 23 koprodukcijskih projektov (sodelovanje javnega zavoda z nevladno organizacijo), v to število so vključene različne oblike (vložek z infrastrukturnega in kadrovskega potenciala, vložek sredstev).

4. Cilj: Razvijanje gledališke infrastrukture.

Ukrep: Investicija v obnovo SNG Drame Ljubljana.

Glede na razpoložljiva sredstva se projekt obnove SNG Drame Ljubljana časovno zamika. Sredstva za ohranjanje tehnične ustreznosti nekaterih javnih zavodov bi bilo treba povečati.

Kazalci:
- preverjanje stanja glede opremljenosti; spremljanje stanja na področju načrtovanih investicij

V letu 2005 ni bilo večjih prebojev glede državnih vlaganj v opremljenost javne kulturne infrastrukture. Ministrstvo v pomanjkanju proračunskih sredstev prvenstveno vlaga v investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v zavode, katerih ustanovitelj je. A tudi pri teh gre predvsem za nujne vzdrževalne posege, medtem ko se za posodabljanje tehnične opreme izkorišča pretežno prihodke od izvajanja javne službe, kadar gre za interventne potrebe.

- izkoriščenost javne kulturne infrastrukture

Povprečna zasedenost dvoran je 82 –odstotna, glede na povečano število javnih prireditev in povečan obisk pa lahko govorimo o pozitivnem trendu glede na izkoristek javne kulturne infrastrukture.

	premiere	število javnih prireditev	obisk
Realizacija 04	74	3.919	724.969
Realizacija 05	74	4.266	770.697

5. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti.

Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju uprizoritvenih umetnosti.

Na področju uprizoritvenih umetnosti se delovne štipendije podeljuje v obliki sofinanciranja rezidenčne udeležbe. V letu 2005 ni bilo tovrstne podpore.

Glede na to, da gre za nov ukrep, ni presenetljivo niti skrb zbujajoče, da v letu 2005 ni bilo ustreznih prijav za rezidenčne udeležbe. Bolj zaskrbljiv je rahel padec angažmaja s sklenitvijo avtorskih pogodb. Gre nedvomno za posledico sprememb davčne zakonodaje, ki veča odhodke v primerih tovrstnih »zaposlitev«.

Ukrep ni ustrezna rešitev za izboljšanje stanja. Potrebne bodo spremembe ustrezne zakonodaje, predvsem vnos ustreznega dodatka za socialno varnost začasno (honorarno) angažiranih v panožno kolektivno pogodbo. Obenem bo treba vzpostaviti dodatne inštrumente za zaščito socialne varnosti in izboljšanja delovnih razmer samozaposlenih, saj se status samozaposlenih ponuja kot ena ustreznih rešitev v smeri reforme javnega sektorja v kulturi.

Kazalci:
- število prejemnikov delovnih štipendij

V letu 2005 ni bilo podeljene nobene delovne štipendije.

- število samozaposlenih posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo

Javni zavodi so v obliki 1.125 avtorskih pogodb leta 2005 angažirali posameznike, ki delujejo zunaj njih.

2. GLASBENE UMETNOSTI

Splošna cilja:

Spodbujanje decentraliziranosti glasbene ponudbe – obdržati raven razpršenosti in s tem dostopnosti glasbene ponudbe po vsej Sloveniji (60 % prestolnica, 40 % ostala Slovenija).

Ministrstvo za kulturo je kot ustanovitelj dolžno sofinancirati delovanje nacionalnih javnih zavodov, med njimi tudi zavodov s področja glasbene umetnosti. Na teritorialno razpršenost sedežev teh zavodov (vsi razen enega imajo domicil v Ljubljani) seveda nima nobenega vpliva. Uspešnost izvajanja kulturnopolitičnega cilja decentralizacije je torej mogoče meriti predvsem z merjenjem deleža podpore kulturnim programom in projektom izvajalcev drugih pravnih statusov (nevladnih organizacij, javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture). V prid večji jasnosti in preglednosti cilja bi ga bilo potrebno v prihodnje ubesediti jasneje.

Ob predlogu jasnejšega zapisa cilja in ob zavedanju, da na lokacije nacionalnih zavodov ter njihovih programov ne moremo vplivati, je potrebno opozoriti na dejstvo, da so bili kriteriji za izbor in sofinanciranje glasbenih programov nevladnih organizacij v letih 2004-2006 določeni v besedilu poziva konec leta 2003, torej se do zaključka pogodbenih obveznosti v letu 2006 ne morejo spremeniti. Zato se tudi odstotek sofinanciranih programov s 36,84 % ne more bolj približati zaželenim 40 % programov izvajalcev izven prestolnice.

Kulturnopolitične premike v smeri decentralizacije pa se lahko opazi na področju projektnih razpisov. Tam so bili prednostno obravnavani projekti, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe po celotnem območju Slovenije. Ministrstvo se je pri njihovi obravnavi naslonilo na objavljene prednostne kriterije in tako zagotovilo doseganje 52,57 % podpore projektom izven prestolnice. V skupnem razmerju programov in projektov smo cilj dosegli, seveda ob upoštevanju ločene obravnave mreže nacionalnih javnih zavodov s področja kulture, pri katerih je naša zakonska obveznost izvajanje dolžnosti iz ustanoviteljskih pravic.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe na celotnem območju Slovenije.

Ministrstvo za kulturo je v letu 2005 v razpisih na podlagi razpisanih kriterijev prednostno podpiralo projekte, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe na celotnem območju Slovenije. Kriterijev za programski poziv v času od objave v oktobru 2003 do izteka pogodb v letu 2006 ni mogoče spreminjati, zato so najbolj ugodni kazalci kulturnopolitičnih potez ministrstva v smeri decentralizacije razvidni iz deleža v sofinanciranju kulturnih projektov.

Kazalci:
- število in obseg glasbenih programov in projektov izven Ljubljane:

a. število in obseg sofinanciranih glasbenih programov izven Ljubljane

	Leto 2003	Leto 2004	Leto 2005
Število vseh programskih izvajalcev, ki matično delujejo na področju	28	19	19
Število sofinanciranih programov glasbenih izvajalcev, ki imajo sedež izven Ljubljane	11*	7	7
Odstotek sofinanciranih programov glasbenih izvajalcev, ki imajo sedež izven Ljubljane	39,28 %	36,84%	36,84%

b. število in obseg sofinanciranih glasbenih projektov izven Ljubljane

	Leto 2003	Leto 2004	Leto 2005
Število vseh sofinanciranih glasbenih projektov	138	137	97
Število projektov glasbenih izvajalcev, ki imajo sedež izven Ljubljane	61*	72	51
Odstotek sofinanciranih projektov izvajalcev, ki imajo sedež izven Ljubljane	44,20 %	52,55 %	52,57 %

	Leto 2003	Leto 2004	Leto 2005
Število vseh sofinanciranih nosilcev zvoka domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev	38	70	41

	Leto 2003	Leto 2004	Leto 2005
Število vseh sofinanciranih delovnih štipendij s področja glasbe	1	1	2
Število vseh sofinanciranih izvirnih slovenskih glasbenih del	38	46	45
Število sofinanciranih sodelovanj rezidenčnih umetnikov v javnih zavodih	3	3	3

3. VIZUALNE UMETNOSTI

Splošni cilj:

I. Povečati število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih za 30 % do leta 2007 ter popularizirati vizualno umetnost.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki so usmerjeni v koordiniranje delovanja galerij ter razstavišč in v razvijanje pedagoških ter popularizacijskih programov za ciljna občinstva.

Ministrstvo za kulturo je v letu 2005 prednostno podpiralo kakovostne projekte, ki so nastajali v sodelovanju med galerijami v Sloveniji, še posebej, če so se te odločale za skupne kataloge, ki so ponavadi največji strošek pri organizaciji razstav. Glede na Analizo stanja, ki je v preteklosti pokazala stagniranje obiska in nezainteresiranost organizatorjev za pridobivanje občinstva, še posebej mladih, so bili prednostno obravnavani tudi projekti, ki so vključevali poseben popularizacijski program.

Kazalci:
- število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih

V primerjavi z letom 2004, ko je bilo po oceni vseh obiskovalcev okrog 200.000, popularizacijskih programov pa 12, je s povečanjem obiskovalcev na preko 200.000 in popularizacijskih programov na 25 v letu 2005, mogoče opaziti trend naraščanja zanimanja za likovne umetnosti. Povečuje se tudi delež mlajše populacije, ki je bil v letu 2005 že preko 50%.

- število pedagoških in popularizacijskih programov in projektov za posamezna ciljna občinstva

Organizatorji so pripravili skupaj 25 popularizacijskih in izobraževalnih programov, v katerih je sodelovalo 80 izvajalcev in bilo udeleženih preko 7000 obiskovalcev, večinoma mladih.

- število sodelujočih in število udeležencev v teh programih

Število sodelujočih: 80 izvajalcev; število udeležencev: 7000. Število je zgolj ocena, saj večina organizatorjev nima vstopnine in je zato nemogoče natančno poročati o tem. Hkrati pa prost vstop omogoča udeležbo velikemu številu zainteresiranih. Glede na porast števila in raznovrstnost programov se je število izvajalcev in udeležencev povečalo vsaj za 50% glede na leto 2004.

Prioritete in ukrepi

Cilj: Zvišati raven produkcije na področju sodobne vizualne umetnosti in vzpostaviti ustrezno dokumentiranje in evidentiranje.

Ukrep: Ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22.

Ukrep je ustanovitev muzeja za sodobno umetnost, ki bi deloval v sinergiji z drugimi muzeji in galerijami kot del javne mreže, njegova prednostna naloga pa bi bila vezana na predstavljanje, hranjenje in dokumentiranje polpretekle in žive produkcije na različnih področjih sodobne umetnosti. Za želen učinek mora biti odprtega tipa z gostujočimi kustosi, kar bo omogočilo spodbujanje pluralizma v predstavljanju vizualnih umetnosti, kakršne so kot naše stvarne sopotnice. Načrtovani Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi je medtem formalno prešel v pristojnost Direktorata za dediščino, v letu 2005 njegova namembnost še ni bila določena.

Kazalci:
- postavitev zbirke 2000+ v prostore na Metelkovi; število urejenih zbirk in registriranih umetnin; delež sodobne umetnosti na umetniškem trgu; število mednarodnih projektov in koprodukcij; število rezidenčnih programov

Z javnimi razpisi na področju vizualnih umetnosti je bilo v letu 2005 sofinancirano 350 razstavnih projektov; 90 jih je gostovalo v mednarodnem prostoru, od tega jih je 49 nastalo v sodelovanju s tujim organizatorjem. Število projektov se primerjalno z letom prej manjša, ko je bilo vseh 384, vendar se povečuje njihova kakovost, referenčnost in število obiskovalcev. Posebej opazno je povečevanje obiska in odmevov strokovne javnosti na slovenskih predstavitvah sodobne umetnosti in arhitekture v okviru Bienala v Benetkah V okviru mednarodnega sodelovanja, v katerega niso vštete vse posamezne udeležbe slovenskih avtorjev v tujini, je bilo realiziranih skupno 9 rezidenčnih programov. S podporo slovenske udeležbe na uglednih mednarodnih sejmih umetnin in s popularizacijskimi programi posameznih javnih in zasebnih galerij so se pričele vidno izboljševati tudi razmere na trgu umetnin v Sloveniji. V letu 2005 je ministrstvo podprlo tri organizatorje predstavitve slovenske sodobne umetnosti, ki so se predstavili na 6 priznanih umetniških sejmih v Evropi, kar je za 60 % več kot leto prej. Na pozitiven premik precej vpliva večja neodvisnost in mobilnost ustvarjalcev, ustrezno podprta z delovnimi štipendijami in rezidenčnimi udeležbami. Še boljše rezultate bi dobili z zbirateljem in mecenom naklonjeno davčno zakonodajo ter z večjim upoštevanjem razstavnin.

2. Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.

Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolsko in dijaško populacijo ter druge kulturno-vzgojne vsebine.

Kazalci:
- povečevanje števila in obsega popularizacijskih in pedagoških programov za osnovnošolce in dijake; povečevanje števila udeleženih v popularizacijskih in pedagoških programih; povečevanje števila obiskovalcev

Med vsemi obiskovalci v letu 2005 je bilo več kot 50 % mlajših od 50 let, od tega je bilo 20 % študentov in manj kot 15 % dijaške in srednješolske mladine. Za ciljno skupino mlajših od 19 let so bili realizirani 4 izobraževalni programi v okviru razpisa za poklicno usposabljanje, ki so bili deležni velikega obiska in zanimanja omenjene populacije. Analize dajejo kljub nizkemu deležu najmlajših obiskovalcev, vključenih v razstavne projekte, spodbudne rezultate, ki se kažejo v majhni, a kontinuirani rasti števila udeležencev na razstavah in v izobraževalnih programih. Organizatorji se vse bolj zavedajo pomena aktivnega obiska prireditev, zato se načrtno posvečajo tudi popularizaciji svojih projektov. Od leta 2004, ko je bila skrb za populacijo do 18 še stihijska, se je delež programov za to ciljno skupino povečal za 100%.

3. Cilj: Zagotovitev prostorskih pogojev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za ateljeje, laboratorije in razstavno dejavnost.


Ukrepa:
- prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju sodobnih vizualnih umetnosti; prednostna podpora investicijam v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti

Projekt mrežno organiziranega Centra sodobnih umetnosti zaradi časovnega zamika pri investiciji Kina Šiške čaka na nadaljnji razvoj.

Kazalci:
- število soorganizacij in delež mednarodnih soorganizacij; število razstav in število obiskovalcev; število umetnikov v gosteh in število umetnikov v ateljejih

V letu 2005 je bilo skupaj z mednarodnimi organizatorji organiziranih 70 razstavnih projektov, pri katerih je sodelovalo 70 tujih producentov. V gosteh je bilo čez 50 umetnikov, vsaj toliko slovenskih pa je gostovalo v tujini na rezidencah in različnih oblikah umetniških delavnic. Primerjalno z letom 2004 se je število razstavnih projektov zmanjšalo za 20%, povečala pa se je njihova kakovost in odmevnost. Slovenski organizatorji in umetniki se namreč vse bolj uspešno vključujejo v ugledne mednarodne prireditve na področju vizualnih umetnosti, kar potrjuje pravilnost v naboru sofinanciranih projektov.

4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti

Ukrepi:
- uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju vizualnih umetnosti; letna prezentacija in popularizacija izvedb arhitekturnih in urbanističnih natečajev za investicije, ki jih financira država oziroma lokalne skupnosti in vzpodbujanje sodelovanja arhitekturne stroke pri ostalih prostorskih in gradbenih rešitvah; prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo predstavitve vizualnih umetnikov in predvidevajo plačilo razstavnin posameznim razstavljalcem

Spodbudno je povečanje števila mednarodnih gostovanj in koprodukcij s tujimi organizatorji, skupnih projektov več nevladnih javnih in zasebnih zavodov v Sloveniji ter njihovo povezovanje z nacionalnimi ustanovami na področju kulture, dodeljevanje rezidenčnih udeležb in delovnih štipendij ter opazno povečanje skrbi za popularizacijo vizualnih umetnosti in iskanje načinov za večji obisk v galerijah in drugih razstavnih prostorih. Spodbudno je tudi večje vključevanje mlajših generacij in sodobnih pristopov v sofinanciranih kulturnih projektih. Slabosti so predvsem na področju arhitekture in njenega vključevanja v različne javne razpise, v premajhni aktivnosti in vplivnosti vseh treh stanovskih društev (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Društvo arhitektov Slovenije in Društvo oblikovalcev Slovenije), v izginjanju nekdanje raznolikosti v promociji sodobnih likovnih praks ter prevelika centralizacija v Ljubljani. Težava je tudi razdrobljenost na številne zasebne in javne zavode ter društva, ki strokovno in finančno ne zmorejo zagotoviti ustreznih realizacij prijavljenih projektov. Nepriznavanje pravice do razstavnin je daljnosežen problem, saj umetnika v razmerah nerazvitega umetniškega trga v Sloveniji, peha v životarjenje in odvisnost od državne pomoči.

Predlog sprememb:

- načrtno uvajanje sodobnih, atraktivnih metod za popularizacijo likovnih umetnosti, kjer je treba posvetiti še posebno skrb osnovnošolski in srednješolski mladini;
- povečanje števila delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb;
- bolj obvezujoča uvedba razstavnin oziroma drugih oblik neposredne podpore ustvarjalcem;
- spodbujanje skladnega delovanja zasebnih galerij in vlaganja v kulturo nasploh za vzpostavitev trga umetnin.

4. INTERMEDIJSKE UMETNOSTI

Splošni cilj:

Spodbujanje kreativnosti pri delu z novimi tehnologijami in povečanje obsega ter števila programov in projektov z intermedijskega področja do leta 2007 za 20 %.

Ukrepa:
- s prednostno podporo do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 intermedijskih centrov; z uvedbo štipendij za ustvarjalnost izboljšati položaj ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti ter dvigniti raven produkcije

Spodbujanje kreativnega dela z novimi tehnologijami pomeni tudi širjenje umetniškega izraznega področja, ki nove tehnologije uporablja kot orodje. Kaže se v kakovostni ravni projektov in programov, v njihovem obsegu, zlasti pa preko projekta mreže multimedijskih centrov. Tu je ob prejšnji naključni posejanosti multimedijskih centrov sedaj že nastala organizirana mreža. Vanjo so vključeni centri na različni razvojni stopnji in različnih profilov, vsi pa zadoščajo standardom, ki smo jih postavili z razpisom, in s sodelovanjem v mreži presegajo tako lokalne kot regionalne okvire delovanja in nudenja storitev.

V okviru intermedijskih umetnosti so bili financirani programi in projekti vseh umetniških praks, ki se v svojem ustvarjalnem aktu poslužujejo informacijske tehnologije, robotike, spleta, kibernetike, teleprezence, virtualne resničnosti, multimedijskosti in tako imenovane »razširjene telesnosti«. Obseg števila sofinanciranih programov in projektov se je od leta 2004 povečal za 10 %, kar pripisujemo zlasti finančni omejenosti področja, saj se je na razpis prijavilo 30 % več predlagateljev kot prejšnje leto. Zaradi tehničnih standardov izvedbe intermedijskih projektov in programov, ki zahtevajo drago tehnologijo, smo raje omejili število podprtih projektov in tako dobili manj, vendar kakovostnih projektov, kar je bil tudi naš prvotni cilj.

Kazalci:
- število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost

Podprtih je bilo 15 multimedijskih centrov, regijsko umeščenih v vseh 12 statističnih regij Republike Slovenije.

- obseg programov in projektov z intermedijskega področja

Podprti so bili programi desetih nevladnih organizacij, ki so izvedle 96 programskih enot. Podprte so bile tudi enote tistih izvajalcev z intermedijskega področja, ki so matično pripadali drugim področjem umetnosti in knjige. Teh enot je bilo 13, torej skupaj je bilo na intermedijskem področju s programskega poziva za leto 2005 podprtih 109 enot. Med vsemi enotami s programskega poziva je bilo izvedenih 46 enot produkcije in postprodukcije (med njimi tudi 40 % koprodukcij, od teh pa 30 % s tujimi in 10 % z domačimi partnerji). 61 enot so izvajalci uresničili v sklopu mednarodnega sodelovanja. V sklopu programskega poziva sta bila financirana še dva mednarodna festivala, in sicer Mednarodni festival računalčniških umetnosti v Mariboru v organizaciji ArtNetLaba iz Ljubljane in Break 2.2 v organizaciji Zavoda K6/4 prav tako iz Ljubljane. Oba, zlasti slednji, sta imela pretežno mednarodne goste (za status mednarodnega mora biti na festivalu predstavljenih najmanj 10 mednarodnih produkcij /dogodkov z mednarodnimi gosti). Vsak od njiju ima svoj profil: MFRU zlasti ustvarjanje z računalniško tehnologijo, pretežno mlada, študentska populacija; Break 2.2 pa se osredotoča na performativnost in instalacije, ki problematizirajo telo in tehnologijo in sodobne družbene fenomene - je torej bolj angažiran.

Na projektnem razpisu pa je bilo financiranih 19 izvajalcev s 24 projekti. Poseben cilj je bil transnacionalna in globalna kreativna povezava, vendar se je prav na projektnem razpisu pokazala slabost: izvedena sta bila le dva projekta mednarodnega sodelovanja (Finska, Hrvaška). Kljub razpisanima dvema rezidenčnima udeležbama na tujem je bila sofinancirana le ena, in sicer v Berlinu. Vse drugo so bile produkcije in postprodukcije, z le 3 koprodukcijami s tujimi partnerji. Podprli smo tudi mednarodni festival Pixxelpoint, ki ga organizira Kulturni dom Nova Gorica in je gotovo najhitreje vzpenjajoč se tako kvalitativno kot kvantitativno na področju intermedijskih umetnosti.

- število sodelujočih v teh programih in projektih

Kot je bilo ugotovljeno že za leto 2004, je težko oziroma praktično nemogoče slediti temu kazalcu. Avtorji in drugi izvajalci sodelujejo namreč tudi v več avtorskih skupinah, v različnih kontekstih in z različnimi domačimi in tujimi producenti. Zato se je ta kazalec izkazal kot irelevanten.

Prioritete in ukrepi

Cilj: Do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 mrežno povezanih intermedijskih centrov in postopno oblikovati nacionalni kulturni portal.

Vsi kazalci kažejo na rast in kvalitativni dvig digitalne kulture v Sloveniji. Med producenti, ki so programsko sofinancirani, je nekaj zares močnih, predvsem pa je pomembno to, da že uveljavljeni umetniki in producenti pomagajo tudi mladim in še neuveljavljenim pri predstavitvah v tujini, čeprav je narava intermedijskih projektov v veliki večini takšna, da so dostopni že na spletu in tako tudi vsepovsod po svetu. Največji korak je storjen na področju mreže intermedijskih centrov, saj se uveljavlja in razvija kreativno delo na področju digitalne kulture v vseh regijah, vzpostavljena je infrastruktura in skupna mreža že kaže prve rezultate sodelovanja v skupnih akcijah, pri deljenju in širjenju storitev in programov.

Na področju intermedijskega ustvarjanja bi bilo treba spodbuditi posamezne projektne ustvarjalce in producente, da bi se mednarodno bolj angažirali in se tudi med sabo bolje povezovali, na področju intermedijskih centrov pa razvoj celo presega pričakovanja. Drugi novi kazalci bodo izmerjeni na področju multimedijskih centrov (povezanost s kulturnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi subjekti posameznih centrov iz regij in nove zaposlitve), novi cilji niso potrebni.

Ukrepi:
- izvedba ciljnih razpisov za vzpostavitev mreže intermedijskih centrov skupaj z Ministrstvom za informacijsko družbo

V ta namen je bil izveden javni razpis za izbor kulturnih projektov za vzpostavitev mreže multimedijskih centrov, ki se bodo v letih 2005 in 2006 sofinancirali iz integralnih sredstev proračuna in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve). Del sredstev in strokovno sodelovanje je prispevalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – Direktorat za informacijsko družbo – kot naslednik Ministrstva za informacijsko družbo v skladu z leta 2003 sklenjenim Dogovorom o sodelovanju v letih 2003-2006.

- zagotavljanje administrativne podpore za kandidaturo v Državnem razvojnem programu in kandidature za sredstva evropskih skladov
Kandidatura v DRP je uspela, prav tako je v letu 2005 15 centrov pridobilo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (v letu 2004 pa 9). Administrativna podpora v ta namen je bila prešibka; za optimalno izvedbo bi potrebovali še 2 zaposlena (v letu 2005 sta se s projektom ukvarjala 2 zaposlena, vendar poleg svojih osnovnih obveznosti kot dodatne naloge).

- spodbujanje lokalnih skupnosti k zagotavljanju pogojev za delovanje intermedijskih centrov

Glede na naravo razpisa in izvajanje cilja je prišlo do spodbud lokalnim skupnostim na več ravneh, vendar bolj v naključnih pogovorih in ne organizirano. Vsak izmed centrov pa je moral ob prijavi izkazovati delež podpore lokalne skupnosti.

- koordiniranje vladne politike na tem področju

Koordiniranje vlade se je izkazalo že v uspešnem sodelovanju med obema ministrstvoma in skupnemu sodelovanju pri pripravi in izvedbi zapletenega postopka pridobivanja evropskih sredstev, kjer sodelujejo vsa vpletena ministrstva (8 tistih, ki so tako ali drugače kandidirala za sredstva in ki delegirajo kandidate za skupni Programski svet in Strokovne ocenjevalne skupine ter Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Agencija za regionalni razvoj in Služba vlade za regionalno politiko, ki koordinirajo postopek).

- vzpostavitev nacionalnega kulturnega portala

Nacionalni kulturni portal postopoma nastaja, vzpostavljajo se pogoji zanj tako po regijah kot po posameznih področjih kulture, v letu 2005 je nastal regionalni kulturni portal v Posavju – Troblja kot ena izmed osnov za nacionalnega. Vodi ga MMC Krško.

Kazalci:
- število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost

V okviru razpisa je bilo izbranih 15 multimedijskih centrov, pokritih je vseh 12 statističnih regij, razpis pa je bil zastavljen kot dvoletni. Konec leta 2005 je bila s pomočjo teh sredstev vzpostavljena osnovna infrastruktura, izkazani so bili tudi osnovni programi izvajanja. Centri so povezani v mrežo M3C, ki jim omogoča tesno sodelovanje na programskih področjih in pri postopni vzpostavitvi enotnega standarda storitev, ki naj bi jih centri nudili. Cilj je bil tudi povečati število predstavljenih kulturnih institucij in njihovega delovanja na posameznih regijskih spletnih portalih in informiranje o kulturnih subjektih, dogodkih in dejavnostih v regijah, povečanje števila uporabnikov in nove zaposlitve (od prvega sofinanciranja v letu 2003 do konca leta 2005 13 novih zaposlitev v mreži).

- število novih intermedijskih umetnikov

Temu številu ni mogoče slediti, zato se je kazalec izkazal kot irelevanten.

- obseg programov in število projektov z intermedijskega področja

Kazalec obdelan zgoraj.
- število uporabnikov in obiskovalcev intermedijskih centrov

Merili smo število dnevnih uporabnikov centrov. Skupaj jih je 960 na dan v vseh 15 centrih.


Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti.

Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju intermedijskih umetnosti

Področje intermedijskih umetnosti se hitro razvija, hkrati pa ustvarjalci še zmeraj prihajajo z različnih področij. Formalne izobrazbe za to področje ni (trenutno je najbolj ustrezna višja strokovna šola na VI. stopnji – IAM, Inštitut in akademija za multimedije, ker združuje kombinacijo različnih znanj s področij kreativnosti, vodenja in tehnologije) in zahteva kombinacijo različnih znanj in sposobnosti. Rezidence v tujini zaenkrat prinesejo največ učinka za konkretno delo na tem področju.

Kazalci:
- število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost:

Glede na mlado področje intermedijskih umetnosti smo najprej uveljavili podporo rezidenčnim udeležbam naših umetnikov v tujini. V letu 2005 smo podprli enega.

- število produkcij:

68 (brez mednarodnega sodelovanja)

- število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo:

V multimedijskih centrih se je število od leta 2004 povečalo s 750 dnevno (vsi centri niso odprti vse dni v tednu) na 960 dnevno, obiskovalcev intermedijskih dogodkov pa je bilo približno 300.000 (izključeni spletni projekti).

5. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST

Splošni cilj:
I. Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 10% do leta 2007.

Splošne knjižnice

Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim splošnih knjižnic, ki vplivajo na:
- kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva
- kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk
- kakovost in vrste informacijskih storitev knjižnic
- neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti v obliki krajevne knjižnice v lokalni skupnosti ter skladen razvoj mreže splošnih knjižnic z zagotavljanjem dodatnih krajevnih knjižnic, tudi v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in z oblikovanjem bibliobusne mreže
- razvoj računalniške opremljenosti
- razvoj telekomunikacijskih povezav
- vlaganje v infrastrukturo (v Celju, Črnomlju, Cerknem, Kranju, Novem mestu, Šentjurju, Velenju, Domžalah, Ribnici, Brežicah in v Ljubljani)

Država si pri dostopnosti knjižnične dejavnosti dolgoročno prizadeva za naslednje postavke: povečanje števila članov knjižnic s 25 % na 27 % populacije, izposoja gradiva z 20 milijonov enot na 32 milijonov letno, letni nakup gradiva z 200 na 300 enot na 1.000 prebivalcev, povečanje števila uporabniških računalniških mest na 1.000 prebivalcev z 0,3 na 1 mesto, posledično pa tudi povečanje števila strokovnih delavcev in povečanje knjižničnega prostora. Rast fizične dostopnosti do splošnih knjižnic z gradnjami krajevnih knjižnic in razvojem bibliobusne mreže se je nadaljevala tudi v letu 2005. Investicije so izvajale večinoma občine, MK je sofinanciralo večino projektov, zlasti nekatere velike, npr. knjižnici v Velenju in Domžalah, ter nekaj manjših, npr. v Brežicah, Logatcu, Kranjski Gori, Laškem, Komendi, Kopru, Podpeči, Novi Gorici (bibliobus), Tržič (bibliobus) in drugje.

Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva; povprečna cena na enoto gradiva; razmerje med leposlovnim in strokovnim gradivom

Letni prirast knjižničnega gradiva	2003	2004	2005	Indeks 05/04
Obseg prirasta
Prirast na 1000 prebivalcev	212	233	še ni pod.
Delež države v sredstvih za nakup gradiva (v odstotkih)	41	39	44	1,13
Vsebina prirasta iz sredstev MK
UDK 1,2, 8,9 (humanistika)			ni pod.
UDK 3 (družboslovje)			ni pod.
UDK 5,6,7 (naravoslovje in tehnika)			ni pod.
- UDK 92 (književnosti)			ni pod.
Povprečna cena na enoto gradiva	4.324	4.318	4.269*
Delež strokovnega gradiva v prirastu (v % naslovov)	58	60	60*
Prirast elektronskega gradiva (št. dostopnih naslovov)	3.282	3.976	ni pod.
Delež elektronskih publikacij v celotnem prirastu gradiva (v odstotkih)	0,780	0,856	ni pod.

2. Nacionalna knjižnica

Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim nacionalne knjižnice, ki vplivajo na:
- dopolnjevanje nacionalne zbirke in izdajanje nacionalne bibliografije
- hranjenje, varovanje in predstavljanje knjižne dediščine
- dostopnost vsem državljanom preko ustreznih storitev in povezovanja z drugimi knjižnicami
- možnost predstavitve nacionalno pomembnih delov zbirke javnosti
- skrb za strokovni razvoj vseh vrst knjižnic in spremljanje njihove dejavnosti
- skrb za usposabljanje in permanentno izobraževanje v stroki
- mednarodno sodelovanje ter
- uvajanje novih teorij, postopkov in tehnologij v prakso
___________________________
- * predhodni podatki




Poudarjena cilja delovanja nacionalne knjižnice (NUK) v letu 2005 sta bila nakup tuje strokovne in znanstvene literature in zagotovitev pogojev za delovanje digitalne knjižnice. V letu 2005 ni bil v celoti dosežen program nakupa klasičnega gradiva, zlasti strokovnih monografij, izboljšala pa se je dostopnost elektronskih publikacij in podatkovnih zbirk, ki jih NUK kupuje v konzorcijski povezavi COSEC. NUK dolgoročno uspešno deluje predvsem na področjih celovite bibliografske obdelave za potrebe Slovenske bibliografije in sistema COBISS, dela z uporabniki, strokovnega razvoja sistema knjižnic v Sloveniji, predstavljanja in promocije knjižne dediščine, strokovnega usposabljanja knjižničnih delavcev in uporabnikov, publiciranja strokovne literature ter mednarodnega sodelovanja. Zaostajanje za predvidenim dolgoročnim razvojem je opazno pri zaščiti in restavriranju knjižničnega gradiva, kjer predvideni načrti niso doseženi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in kadrov za masovno zaščito (npr. razkislitev papirja). Izpad obveznega izvoda, ki se povečuje zadnja leta, izvira iz zastarele zakonodaje o obveznem izvodu. NUK pri dolgoročnem razvoju zelo ovira leta trajajoči kadrovski primanjkljaj. Eden bistvenih omejitvenih dejavnikov pri razvoju NUK je tudi prostorski primanjkljaj, ki preprečuje razvoj novih storitev. V letu 2005 je bila zagotovljena odprtost knjižnice v enakem obsegu kot prejšnja leta.

Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva; kvaliteta vzajemnega kataloga; analize izposojenega gradiva; stopnja realizacije obveznega izvoda ter vrste, prirast in vsebina temeljne tuje strokovne literature v nacionalni knjižnici

Vrste/obseg nakupa/ v kosih	2003	2004	2005	Indeks
Monografske p.	1.547	1.656	1.719	104
Serijske p.	834	642	710	110
Neknjižno gradivo	405	318	415	130
Podatkovne zbirke	24	33	30	91
Skupaj	2.810	2.649	2.874
Vrste/obseg prirasta /v kosih
Monografske p.	21.930	21.712	29.744
Monografske p. (arhiv)	16.139	17.780	22.758
Serijske p.	56.802	66.519	74.308
Serijske p. (arhiv)	33.398	48.619	56.464
Skupaj	128.269	154.630	183.274
Vrste/obseg prirasta /v naslovih
Monografske p.	11.141	11.042	10.474	95
Monografske p. (arhiv)	6.537	7.586	7.781	102
Serijske p.	1.666	1.945	(sic!) 815	/
Serijske p. (arhiv)	1.163	1.491	1.581	106
Skupaj	20.507	22.064	20.651	93

Knjižnica je delovala uspešno, v skladu s pričakovanji. Pri dotoku gradiva se zmanjšuje pomen tiskanih publikacij, medtem ko se povečuje pomen elektronskih. Pri uvajanju digitalne knjižnice je bil s portalom dosežen velik napredek, katerega učinek bo viden šele v naslednjih letih, ko se bodo bogatile e-vsebine. NUK v svojih letnih poročilih ne sledi vsem podatkom, ki so potrebni za ugotavljanje realizacije ukrepov (npr. kvaliteta vzajemnega kataloga, analiza izposojenega gradiva).

3. Knjižnične storitve za slepe in slabovidne

Ukrep: Prednostna podpora dejavnosti knjižnice za slepe in slabovidne, ki vplivajo na:
- dopolnjevanje knjižnične ponudbe v tehnikah, dostopnih slepim in slabovidnim
- hranjenje in varovanje prilagojenega knjižničnega gradiva za slepe in slabovidne
- prilagajanje obstoječega knjižničnega fonda v nove tehnologije zapisa, dostopnega slepim in slabovidnim

V Sloveniji deluje le ena knjižnica za slepe in slabovidne, tj. knjižnica pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Knjižnica še nima urejenega statusa specialne knjižnice, kar pa bi bilo smiselno, saj bi se z ureditvijo statusa specialne knjižnice ustvarili pogoji za prednostno obravnavo dejavnosti knjižnice ne samo v smislu financiranja, ampak tudi drugih pogojev v smislu prednostne podpore dejavnosti knjižnice. Ustanovitev specialne knjižnice za slepe in slabovidne uporabnike je toliko bolj relevantna zato, ker v Zakonu o knjižničarstvu obstaja pravna podlaga za njen obstoj. Od vključitve te specialne knjižnice v mrežo knjižnic Slovenije pa bi lahko imela korist tudi celotna bibliotekarska stroka in tudi prebivalstvo, ki bi zaradi drugačnih razlogov kot je slepota in slabovidnost, potrebovali zvočne in podobne knjige.

Kazalci:
- obseg, vrste in vsebina prirasta prilagojenega gradiva

Povečalo se je število organizacijskih enot v RS, ki imajo knjige v Braillovi pisavi in zvočne knjige na voljo za uporabo; povečala se je distribucija glasil za senzorno ovirane po Sloveniji; izboljšala se je kakovost dostopnosti organizacijskih enot v RS v smislu razpoložljivosti tehnične infrastrukture (elektronske lupe, računalniki, prilagojeni slepim in slabovidnim, ipd).

- število slepih in slabovidnih uporabnikov prilagojenega gradiva

Zastavlja se vprašanje smiselnosti tega kazalca, ker vprašanje lahko pomeni poseg v osebno integriteto posameznika in naj se ne bi zastavljalo. Če pa menite, da je nujno, bi podatke o vseh uporabnikih (ne le slepih) poskusili pridobiti pri Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije naknadno, ker trenutno niso dosegljivi.

Posebni cilji

1. Cilj: Zagotavljanje primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk splošnih knjižnic s povečanjem nakupa gradiva za 10 % do leta 2007 ter zagotavljanje povečanega izbora gradiva v nacionalni knjižnici in območnih knjižnicah.

Ukrep 1: Konvencionalno gradivo; nakup konvencionalnega gradiva se bo glede na doseženo povprečje v letu 2003 do leta 2007 realno povečeval v povprečju za 2,5 % letno.

Kulturna politika je v letu 2005 zahtevala od knjižnic, da kupujejo izdaje čim več različnih založnikov in da obvezno zagotavljajo dostopnost javno financiranih izdaj, za katere je bil javni interes že prepoznan. V obsegu letnega nakupa morajo zagotavljati 60 % naslovov strokovne literature in 30 % naslovov literature za otroke in mladino ter do 10 % referenčnega gradiva, poleg tega pa izvajati sprotno izločanje neustreznega gradiva. S temi ukrepi se kakovost zbirk izboljšuje.

Izvedbeni cilj sofinanciranja v proračunskem letu 2005 je bil, da je s sredstvi proračuna potrebno skupaj z občinami omogočiti prirast gradiva v obsegu blizu 225 knjižnih enot na 1000 prebivalcev (celoten nakup 448.000 enot). Splošne knjižnice so s sredstvi, ki jih je prispevala država za nakup knjižničnega gradiva, realizirale nakup 179.695 enot gradiva, kar je sicer 128 % od načrtovanih 140.000 enot. Vmesni letni cilj je bil sicer dosežen, vendar so s sredstvi MK knjižnice kupile le 90 (namesto 112) enot na 1000 prebivalcev. Cilj, da bi država prispevala polovico potrebnih sredstev za nakup, še ni dosežen, vendar za leto 2005 tudi še ni bil načrtovan. Vzrok za to je premajhen obseg sredstev države, visoke cene gradiva, zlasti elektronskega in drugega neknjižnega gradiva, in dejstvo, da morajo knjižnice s sredstvi države kupovati zahtevnejša gradiva, ki so v povprečju tudi dražja.

Kazalci:
- prirast gradiva v splošnih knjižnicah na 1000 prebivalcev:

Za leto 2005 podatek še ni na voljo.

- delež sredstev države v stroških za nakup konvencionalnega gradiva v splošnih knjižnicah

40 % (predhodni podatek)

- dosežena povprečna cena enote gradiva

4.269 SIT (predhodni podatek)

- delež strokovnega gradiva v celotnem prirastu v splošnih knjižnicah

60% (predhodni podatek)

- delež tuje literature v prirastu v nacionalni knjižnici:

Za leto 2005 podatek še ni na voljo.

Ukrep 2: Elektronsko gradivo; spodbujanje pridobivanja in posredovanja elektronskih publikacij.

Učinek uvajanja digitalne knjižnice bo viden šele v naslednjih letih, ko se bodo bogatile e-vsebine. Izpostavlja se problem pomanjkanja ustreznih kadrov. Sprememba zakonodaje o obveznem izvodu bo v letu 2006 predvidoma izboljšala pridobivanje obveznega izvoda spletnih publikacij. Sredstva za digitalizacijo se bodo morala realno precej povečevati za doseganje politike EU in z EU primerljivih rezultatov.

NUK je v letu 2005 intenziviral delo na področju pridobivanja in uporabe elektronskih publikacij ter digitalizacije, kjer so tudi vidni največji premiki, saj je bil vzpostavljen informacijski portal d-Lib.si, na katerem so in bodo v prihodnje v vse večjem obsegu dosegljive digitalne zbirke NUK. Preko konzorcija COSEC je bilo kupljenih 27 elektronskih podatkovnih zbirk, ki so dosegljive ne le v NUK, ampak tudi v okviru Univerze v Ljubljani. Število uporabnikov ter izposoja gradiva na dom naraščata, zlasti pa narašča uporaba knjižnice na daljavo, kar omogočajo novi spletni servisi, kot so ponudba elektronskih informacijskih virov preko interneta, elektronske rezervacije, »mrežnik«, on-line referenčna služba itd.

Kazalci:
- delež elektronskih publikacij v celotnem prirastu gradiva (v enotah)

neprimeren kazalec, ker je število dosegljivih dokumentov (publikacij ali člankov) v okviru elektronskih zbirk polnih besedil navadno nekaj tisoč, kar ni primerljivo

- delež sredstev države v stroških za nakup elektronskega gradiva v splošnih knjižnicah:

100% - sredstva zagotavljata MK in MVZT.

- delež nakupa elektronskih publikacij preko konzorcijev

Podatek ni na voljo.

- delež uporabnikov, usposabljanih za uporabo elektronskih virov:

Podatek ni na voljo.

Ukrep 3: Elektronska dediščina; zagotavljanje pogojev nacionalni knjižnici za zbiranje in hranjenje slovenskih spletnih elektronskih publikacij in digitalizacijo knjižne kulturne dediščine.

V letu 2005 so bili doseženi opaznejši rezultati na področju digitalizacije klasičnega gradiva – aktiviranje novega portala d-Lib.si je omogočilo dostopnost digitaliziranih zbirk preko svetovnega spleta. Knjižnica je tudi aktivno vključena v evropske projekte, npr. TEL (The European Library) in v nastajajočo Evropsko digitalno knjižnico. Narašča uporaba knjižnice na daljavo. Spletne strani se arhivirajo samo v testni obliki in storitev še ni vpeljana, ker še ni sprejeta nova zakonodaja o obveznem izvodu.

Kazalci:
- število arhiviranih spletnih strani; število v nacionalni bibliografiji obdelanih elektronskih virov; število digitaliziranih in preko spleta dostopnih konvencionalnih virov

	2004	2005
število digitaliziranih in preko spleta dostopnih konvencionalnih virov	1519 enot rokopisnega gradiva 33 zemljevidov in 15 načrtov 50 glasbenih plošč 5656 strani gradiva iz različnih zbirk	221 monografij /19.856 skenogramov) Člankov (145.266 skenogramov) 10 naslovov protestantike (3.107 skenogramov) Simon Gregorčič (340 skenogramov) Slikovno gradivo (6.781 skenogramov) Glasbeno gradivo (819 skenogramov) Drugo – skenogrami za uporabnike (7.602 skenograma)

2. Cilj: Do leta 2007 bo vsaj 50 % osrednjih splošnih knjižnic in 20 % krajevnih knjižnic delovalo kot splošna informacijska in kulturna središča in e-točke v lokalnem okolju, število računalnikov z internetom za uporabnike bo doseglo v povprečju vsaj 0,50 računalnika na 1000 prebivalcev.

Ukrep 1: Lokalna informacijska središča; spodbujanje razvoja splošnih knjižnic v lokalna informacijska in kulturna središča ter krepitev njihove računalniške in komunikacijske infrastrukture.

Splošne knjižnice v veliki meri že delujejo kot splošna informacijska in kulturna središča in e-točke v lokalnem okolju, saj imajo prav vse osrednje splošne knjižnice po vsaj en računalnik z dostopom do interneta za uporabnike, večina pa precej več. Število računalnikov in število računalnikov z dostopom do interneta za uporabnike kontinuirano raste, zato ocenjujemo, da so bili zastavljeni cilji tudi v letu 2005 doseženi. Vendar za to ni dovolj samo IKT oprema; potrebni so tudi kadri, kjer pa knjižnice ne napredujejo.

Sofinanciranih je bilo 126 posamičnih bibliopedagoških, publicističnih ali promocijskih projektov in projektov nakupa računalniške opreme ter skupni projekt nakupa računalniške in komunikacijske opreme za potrebe sistema COBISS za vse splošne knjižnice v izvedbi IZUM-a. Ministrstvo je za potrebe splošnih knjižnic sofinanciralo 10 projektov strokovnega in informacijskega usposabljanja ter digitalizacije. V okviru nakupa računalniške in komunikacijske opreme pa je sredstva namenilo nakupu:

5 knjigomatov (računalnikov za samostojno izposojo in vračanje knjig) in 115 računalnikov (127 %) z monitorji ter pripadajočo opremo in operacijskim sistemom - 55 tiskalnikov in 24 čitalnikov črtne kode (skupaj s sredstvi občin in lastnimi sredstvi knjižnic), kar je dvignilo doseženo povprečno raven računalniške opremljenosti za 0,05 računalnika na 1000 prebivalcev; poleg tega je bilo s sredstvi MVZT kupljenih še dodatnih 128 računalnikov – 26 tiskalnikov in 6 projektorjev, kar pomeni dodatno rast za 0,06 računalnika na 1000 prebivalcev, kupljena je bila tudi različna programska oprema in 9 strežnikov za vzpostavitev informacijske infrastrukture za e-poslovanje knjižnic v 11 knjižnicah.

Ocenjujemo, da je raven števila računalnikov za uporabnike narasla na 0,55 računalnika na 1000 prebivalcev. Rezultati nakupa IKT opreme so zelo dobri in močno prispevajo k informacijski usposobljenosti splošnih knjižnic.

Kazalci:
- število računalniških delovnih mest za uporabnike z dostopom do svetovnega spleta na 1000 prebivalcev; število računalnikov v e-točkah na 1000 prebivalcev; število računalniških delovnih mest na zaposlenega v splošni knjižnici; število posredovanih informacij iz elektronskih gradiv javnih oblasti na 1000 prebivalcev

	2003	2004	INDEKS	2005
število računalniških delovnih mest za uporabnike na 1000 prebivalcev	0,42	0,48	112,11 %	ocena 0,55
od tega računalniških delovnih mest za uporabnike z dostopom do svetovnega spleta na 1000 prebivalcev	0,29	0,34	116,94 %	ni podatka

Ukrep 2: Informacijska pismenost; prednostno podpiranje projektov informacijskega opismenjevanja uporabnikov.

Kadrovski primanjkljaj preprečuje knjižnicam uspešen preboj na področje bolje organiziranega neformalnega informacijskega usposabljanja uporabnikov, kar kaže tudi skromno število projektov informacijskega opismenjevanja.

V letu 2005 je bilo kupljene veliko IKT opreme, odprtih je bilo novih 9 e-točk v splošnih knjižnicah in 11 samostojnih postaj za dostop do spleta. Število uporabniških računalniških delovnih mest na 1000 prebivalcev je doseglo v letu 2005 0,55, v letu 2004 je bilo 0,48, v letu 2003 pa 0,42. Upoštevaje potrebe po zamenjavi dotrajane računalniške opreme v knjižnicah torej število računalnikov raste s stopnjo 6-7 % letno. Cilj 0,5 računalnika z dostopom do interneta na 1000 prebivalcev bo torej do leta 2008 dosežen, saj se je v štirih letih število računalnikov v knjižnicah več kot podvojilo. Kljub temu nekatere knjižnice na tem področju še zelo zaostajajo. MK bo izvedlo analizo vzrokov za zaostajanje v nekaterih knjižnicah.

Kazalci
- število udeležencev informacijskega usposabljanja v knjižnicah na 1000 prebivalcev

Podatek ni na voljo.

- povprečna zasedenost uporabniških delovnih postaj z dostopom do interneta

Podatek ni na voljo.

3. Cilj: Do leta 2007 uveljaviti izvajanje posebnih nalog območnih knjižnic.
Ukrep 1: Uvedba posebnih nalog območnih knjižnic: Podpis pogodb o izvajanju dejavnosti območnih knjižnic z 10 knjižnicami in financiranje zakonsko določenih nalog, kar bo postopoma omogočilo razvoj koordinacijskih in svetovalnih dejavnosti v območnih knjižnicah.

Posebne naloge območnih knjižnic se postopno uvajajo kot koordinacijske in svetovalne dejavnosti v desetih osrednjih območnih knjižnicah ob strokovnem povezovanju s strani NUK. Gre za štiri funkcije, predvsem koordinacijske narave, ki jih območne knjižnice izvajajo na območju svojih regij. Doslej je bilo mogoče financirati omejen obseg posebnih nalog območnih knjižnic, vendar smo kljub temu priča uspešnemu začetnemu razvoju dejavnosti: v knjižnicah, ki ne prejemajo obveznega izvoda, je bil povečan nakup gradiva, organizirana so bila usposabljanja za svetovalno delo, nadaljeval se je projekt knjižničnega informacijskega portala KAMRA (Knjižnice, Arhivi, Muzeji). Učinki navedenega so zlasti: večja stopnja enotnosti delovanja knjižnic v mreži, kar se v tej fazi kaže predvsem kot enotnejši pristop k problematiki gradiva, zlasti domoznanskega, in poenoten vstop v polje digitalne knjižnice preko skupnega projekta.

Glede na vsebinsko raznolikost izpeljanih koordinacijskih nalog območnih knjižnic ocenjujemo, da je bilo njihovo delo v letu 2005 uspešno. Statistični podatki o delovanju območnih knjižnic se še ne zbirajo.

Kazalci:
stopnja realizacije zakonsko določenih nalog; stopnja prisotnosti slovenske založniške produkcije v območnih knjižnicah; stopnja uporabe območnih knjižnic izven njihove osnovne mreže

Podatki niso na voljo.

4. Cilj: Povečanje deleža prebivalcev, ki so člani knjižnic, s povprečno 24,4 % v letu 2001 na povprečno 26,8 % v letu 2007.

Ukrep 1: Bralna kultura; prednostna podpora tistim dejavnostim knjižnic, ki povečujejo njihovo uporabo, predvsem tistim, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni in promovirajo bralno kulturo.

Doseženi rezultati v slovenskih splošnih knjižnicah tudi v letu 2005 kažejo, da ukrepi za dvig bralne kulture ter prednostna podpora tistim dejavnostim knjižnic, ki povečujejo njihovo uporabo, prinašajo rezultate predvsem v rasti števila posredovanih informacij in izposojenega gradiva, pa tudi pri povečanju števila ljudi, ki so člani knjižnic.

Od predvidenega 10-odstotnega povečanja števila članov je bila polovica dosežena že v prvem letu izvajanja NPK.

Kazalci:
- rast števila članstva po regija; rast skupnega obsega odprtosti knjižnic; rast števila izposojenega gradiva; rast števila posredovanih informacij

	2003	2004	2005	INDEKS
rast števila članstva – delež prebivalcev, ki so člani knjižnic	25,38 %	26,71 %	Še ni pod.
rast skupnega obsega odprtosti knjižnic- odprtost letno število ur na prebivalca	0,16	0,17	ni pod.
rast števila izposojenega gradiva – izposoja enot na prebivalca	10,89	11,98	ni pod.
rast števila posredovanih informacij – posredovane informacije na prebivalca	0,24	0,34	ni pod.

5. Cilj: Do leta 2007 omogočiti izgradnjo nove stavbe NUK. Ukrep 1: Gradnja NUK; dejavnosti za dopolnitev Zakona o gradnji UKL in za zagotovitev sredstev za začetek gradnje v letu 2005.

V letu 2004 je bil pripravljen predlog zakona o poroštvu države za najete kredite za izgradnjo nove stavbe, ki ga Vlada RS ni podprla, ampak je razglasila projekt NUK II-UKL za prednostno nalogo celotne vlade, s tem pa odprla možnosti za nadaljnje hitrejše urejanje tega vprašanja. V skladu s tem se nadaljuje delo pri projektu z novim gradbenim odborom. Priprave na gradnjo potekajo v MVZT, MK in MOL, poteka pridobivanje manjkajočih zemljišč in delna revizija projekta v smislu doseganja pričakovanih učinkov, navedenih v NPZK. Načrtovani začetek gradnje v letu 2005 se ni realiziral, realizirane pa so bile nekatere naloge MOL v zvezi s pridobitvijo zemljišč. Večinsko je bil realiziran nakup zemljišč na Emonski 2 in 4, ki predstavlja ključni pogoj za načrtovano gradnjo, v postopku pa so še odkupi nekaterih manjših parcel na območju gradnje. Pridobljen je bil tudi objekt na Rimski 1, deloma Rimska 5. Dve parceli v tem času (marec 2006) še nista pridobljeni. MOL je posredoval oceno, da bo cilj pridobitve vseh potrebnih parcel kratkoročno izvedljiv. Potekala je tudi delna revizija projekta, zlasti z vidika omogočanja vključitve programov Osrednje humanistične knjižnice. Tudi ta bo predvidoma izpeljana v celoti pred začetkom izgradnje.

Izgradnja UKL-NUKII je naloga MVZT, ki je investitor.

Kazalci:
- podaljšanje in izvajanje zakona o gradnji.

Ni realizirano, ker je bilo ocenjeno kot nepotrebno.

- dosežena predvidena gradbena faza

Ni realizirano.

- po končani gradnji primerjava rezultatov pred izgradnjo in po njej.

Predlogi sprememb:
Kazalniki pri tem cilju niso potrebni. Realizacija se ocenjuje glede na dosežene faze gradnje.

6. KNJIGA

1. Splošni cilji. Zvišati število letno prodanih knjig per capita za 20% do leta 2007.

Ukrep: V doseganje tega cilja so posredno usmerjeni vsi spodaj predlagani ukrepi, predvsem pa ukrep, ki se navezuje na "spodbujanje razvoja knjigarniške mreže".

Visoka raven produkcije knjig v Sloveniji (še vedno preko 4000 naslovov na leto) se nadaljuje, tudi začasni podatki o knjižni produkciji v Sloveniji v letu 2005, ki jih je posredoval NUK, potrjujejo, da se ta raven produkcije ohranja. Zaenkrat ostaja ocena, da se v Sloveniji na glavo prebivalca proda 2-3 izvoda knjig letno. Ministrstvo za kulturo s številnimi ukrepi, ki se nanašajo na celotno verigo knjige in so usmerjeni v njeno optimiranje, poskuša prispevati k doseganju tega cilja. Doslej na področju založništva še ni bilo razvitega predvidenega inštrumenta, ki bi omogočal dostop do številnih pomembnih podatkov o stanju na knjižnem trgu (v prvi vrsti je to informacijski sistem »knjige na trgu«), tako da nekaterih kazalcev zaenkrat ni mogoče zanesljivo spremljati. Zato smo v poročilu o izvajanju NPZK za leto 2004 predlagali spremembe nekaterih kazalcev, ki jim sledimo tudi v tem poročilu. Nekatere kazalce smo tako precizirali (denimo spremljanje prevodov slovenskih avtorjev po različnih jezikih) in oblikovali nekatere nove (spremljanje delovanja knjigarn po krajih). V letu 2006 pa bo sprejet nov Zakon o obveznem izvodu publikacij, ki bo omogočil zanesljiv in aktualen zajem podatkov tudi o doseženi nakladi knjig na trgu in o številu knjig, za katere se namenja kakršnakoli javna sredstva, kar bo precej prispevalo k jasnejši sliki o slovenski knjižni produkciji.

Kazalci:

Leto	Število izdanih knjig in brošur	Število prvih knjižnih izdaj (ponatisi)
2003	4534	3791 (743)
2004	4460	3677 (783)
2005 (začasni podatki)	3880	3795 (685)

2. Splošni cilj
II. Ohranjanje deleža produkcije knjig in revij s področij leposlovja in humanistike znotraj celotne založniške produkcije (okoli 20%) ter dvig ravni prodaje knjig in revij z navedenih področij za 25% (do leta 2007 zvišati povprečno naklado knjig na 650, revij pa na 500).

Ukrep:
- Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvoja knjigarniške mreže, sofinanciranja založniške produkcije, ki je v javnem interesu, podpiranja bralne kulture, prednostni kriteriji pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah itd.

Sorazmerno visok delež zahtevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotne knjižne produkcije se še naprej ohranja in celo povečuje, kar kaže na usklajenost ukrepov na tem področju in ustrezno definiranje in izvajanje javnega interesa. Kazalci kažejo, da bo zastavljeni cilj presežen (glej spodaj cilj št. 2).

Kazalci:

	2003	2004	2005
Število knjižnih naslovov, ki jih je podprlo MK s postavke založništvo	313	335	321
Število revij, ki jih je sofinanciralo MK z založniških postavk	43	46	45
Delež sofinanciranih knjig med vsemi izdanimi knjigami	6,9 %	7,5 %	8,2%
Delež sofinanciranih knjig med vsemi prvič izdanimi knjigami	8,3 %	9,1 %	10,4%

Konkretni cilji
1. Cilj: Spodbuditi razvoj knjigarniške mreže

Ukrepi:
- Podpiranje programov in projektov knjigarn, ki delujejo v javnem interesu, z različnimi oblikami podpore za naslednje njihove dejavnosti:
- promocija knjig, avtorjev in branja,
- razvijanje bralne kulture,
- promocija knjigarn,
- izobraževanje kadrov na področju knjigotrštva,
- zagotavljanje enakomerne regionalne razpletene mreže knjigarn,
- enotna informacijska podpora knjigarniški mreži,
- odkup določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike, s - poudarkom na sodobnih domačih avtorjih,
- spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostni skrbi za knjigarne kot kulturne infrastrukture, ki je v javnem interesu.

Učinki dosedanje podpore MK knjigarniški mreži postajajo vse bolj vidni; kažejo se v izredni dejavnosti sofinanciranih knjigarn, ki postajajo pomembna kulturna središča posameznih lokalnih okolij. Povečanje števila prireditev v knjigarnah je izjemno, struktura teh prireditev je zelo raznolika. Število knjigarn, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, narašča; glede na leto 2003 se je povečalo število krajev, v katerih delujejo knjigarne. A vendar je stanje v knjigarniški mreži še vedno izredno kritično in predstavlja odločilno točko, v kateri bo razvoj slovenskega založništva in knjige bodisi spodbujen bodisi zavrt ali pahnjen v stagnacijo, o čemer priča upad števila zaposlenih v knjigarnah. Zelo pomembno je, da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlasti mestnih občin. Uresničevanje cilja lahko zato v tem trenutku ocenimo kot dobro, seveda pa na njegovo uresničevanje ne vplivajo zgolj ukrepi države, temveč dogajanje na knjižnem trgu.

Kazalci:

	2003	2004	2005
Regionalna pokritost: število mestnih občin, v katerih delujejo sofinancirane knjigarne	5	6	6
Regionalna pokritost: število krajev nad 5000 prebivalcev, v katerih delujejo knjigarne	/	44	45
Število sofinanciranih knjigarn	12	23	26
Število krajev, v katerih delujejo sofinancirane knjigarne	6	9	10
Število prireditev	256	429	693
Število sodelujočih avtorjev	187	314	594
Delež vseh knjig, prodanih v knjigarnah	24,4 %	30,1 %	31,4 %
Delež vseh knjig, prodanih v knjižnicah	22,1 %	22,8 %	21,1 %
Delež lastne prodaje knjig	47,5 %	45,2 %	42,2 %

2. Cilj: Stabilizirati raven založniške produkcije v tistem segmentu, ki se sklada z javnim interesom v kulturi (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika); cilj je zvišati povprečno naklado knjig v tem segmentu iz 500 v letu 2002 na povprečno 650 v letu 2007, revij pa iz 400 na povprečno 500.

Ukrepa:
- sofinanciranje večletnih in zahtevnejših knjižnih projektov iz naslova namenske proračunske postavke
- oblikovanje prednostnih kriterijev pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah, s poudarkom na izvirnem leposlovju in humanistiki ter prevodih klasičnih del

Kazalci:

	2003	2004	2005
Povprečna naklada sofinancirane knjige	605	621	619
Povprečna naklada sofinancirane revije (brez mladinskih)	506	527	572
Povprečna naklada sofinanciranih mladinskih revij	15.990	15.984	16.005

V letu 2005 se je na področju knjige nadaljevalo izvajanje celovitih ukrepov, ki segajo tako od podpore izvirni in prevodni produkciji del s področja leposlovja in humanistike, podpore knjigarniški mreži s poudarkom na zagotavljanju ponudbe zahtevnejše knjižne produkcije (leposlovje in humanistika), do oblikovanja prednostnih kriterijev pri nakupu knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah s poudarkom na izvirnih leposlovnih delih in delih, ki jih sofinancira ministrstvo.

3. Cilj: Oblikovanje enotne vladne politike na področju knjige.

Ukrep: Vzpostavitev koordinacije in trdnega medresorskega sodelovanja.
Na osnovi rezultatov v letu 2002 vzpostavljene koordinacije strokovnih služb resorjev znanosti, šolstva in kulture, ki pokrivajo področje knjige, ter analize stanja, v katerem se to sodelovanje nahaja, se bo preučilo možnosti čvrste in trajne organizacijske oblike spodbujanja te dejavnosti, ki bo sposobna voditi dejavno politiko na področju knjige in bo vsakemu resorju omogočila, da opredeli svoje prioritete ter spremlja njihovo uresničevanje.

Sodelovanje med resorji, ki podpirajo knjigo, je še vedno precej šibko. Naloge na tem področju ostajajo aktualne, saj področje knjige podpirajo številni in različni vladni resorji. Ob izoblikovanju enotne vladne politike bi bila lahko učinkovitejša.

Kazalci:
- Število resorjev, ki namenjajo podporo knjigi in obseg te podpore

Resor	2004	2005	predmet sofinanciranja
Ministrstvo za kulturo	1.302.434.673	1.383.642.871	Knjige, revije, bralna kultura, knjigarne, mednarodna dejavnost …
Javna agencija za raziskovalno dejavnost	210.000.000	218.000.000	Znanstvene in strokovne revije
Javna agencija za raziskovalno dejavnost	117.000.000	114.600.000	Znanstvene monografije
Ministrstvo za šolstvo in šport	56.417.688	50.000.000	Učbeniki, namenjeni narodnostim
Ministrstvo za šolstvo in šport	25.000.000	25.000.000	Učbeniki za prenovljene programe strokovnih in poklicnih šol
MŠŠ – Urad za razvoj šolstva	51.050.020	50.000.000	Strokovne in mladinske revije
MŠŠ – Direktorat za šport	41.472.127	36.703.000	Revije in knjige
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu	250.000.000	270.000.000	Revije in knjige, dnevni časopisi in tedniki
Ministrstvo za okolje in prostor	7.000.000	7.000.000	Strokovna periodika in knjige
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve	1.200.000	1.100.000	Strokovne publikacije
Služba vlade RS za evropske zadeve	1.500.000	0	Knjige
Urad za narodnosti	336.000	600.000	Knjige
Urad za enake možnosti	750.000	749.480	Knjige
Ministrstvo za notranje zadeve	320.000	0	Periodika
Skupaj	2.064.482.512	2.157.397.356

4. Cilj: Dvig ravni bralne kulture; povečati število bralcev na vseh starostnih stopnjah.

Ukrepi:
- prednostno podpiranje programov in projektov s področja bralne kulture na vseh starostnih stopnjah;
- prednostno podpiranje nakupa otroških in mladinskih knjig, prednostno domačih avtorjev, za knjižnice vrtcev in osnovnih šol ter za oddelčne in razredne knjižnice (po načelu "knjiga vselej pri roki");
- prednostno podpiranje odkupa izvirnih slovenskih slikanic, ki jih bo v paketu za vsakega novorojenca prejela otročnica;
- podpiranje bralne kulture slepih in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah.

V razpisih in pozivih ministrstva za leto 2005 so bili projekti in programi s področja spodbujanja bralne kulture posebej poudarjeni s prednostnimi kriteriji pozivov in razpisov; skladno s tem so se povečala tudi sredstva v ta namen. Podpora projektom bralne kulture je bila v letu 2005 nadgrajena tudi s ciljno podporo projektom poklicnega usposabljanja na področju založništva, pri čemer smo namenili sredstva tudi izobraževanju strokovnih delavcev za spodbujanje bralne kulture, tako v šolah kot v širši populaciji. V letu 2005 smo vsem novorojencem v Sloveniji podarili izvirno slovensko slikanico ter na ta način nadaljevali projekt »Rastem s knjigo«, s katerim poskušamo na nacionalni ravni širiti zavest o pomenu družinskega branja. V letu 2005 se je na ravni ministrov, pristojnih za šolstvo in kulturo, oblikoval sklep o razširitvi projekta »Rastem s knjigo« na generacijo sedmošolcev, projekt pa se bo prvič izvajal v letu 2006 in poskušal dvigniti zavest o pomenu branja, spodbuditi sodelovanje med splošnimi knjižnicami in šolami ter promovirati vrhunske ustvarjalce izvirne mladinske literature. To je konkreten korak k boljšemu sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, ki bi skupaj z MK po zgledu številnih evropskih držav moralo dejansko izoblikovati sistemski pristop k razvijanju bralne kulture na vseh starostnih stopnjah in tako ustvariti pogoje za dvig ravni pismenosti prebivalstva. Strategija za razvoj pismenosti in iz nje izhajajoča Strategija razvijanja bralne kulture sta pravi korak v to smer. Podpora bralni kulturi slepim in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah je utečena.

Kazalci:

	2003	2004	2005
Število podprtih programov in projektov s področja bralne kulture	13	18	25
Število podprtih literarnih festivalov	15	18	22
Število podprtih izvirnih slovenskih slikanic za novorojence	/	6	1
Število podprtih projektov izobraževanja na področju knjige	7	9	8

5. Cilj: Spodbujati mednarodno prepoznavnost slovenske literature in humanistike.

Ukrep: Koordiniranje vseh dejavnikov na področju promocije slovenske literature in humanistike.

Na vsebinski ravni se je v letu 2005 na področju mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistke nadaljeval poskus sistematičnega pristopa k podpori temu segmentu, vrhunec pa je bil uspešen nastop Slovenije kot osrednje gostje na knjižnem sejmu v Pragi. S podporo prevodom slovenskih avtorjev v tuje jezike je bilo v letu 2004 podprtih 31 takšnih projektov, prevedenih je bilo 25 različnih avtorjev, pri tem pa je jasno, da bo treba s prednostnimi kriteriji v prihodnje spodbuditi zlasti prevajanje v glavne svetovne jezike.

Kazalci

	2003	2004	2005
Število podprtih programov in projektov s področja mednarodne dejavnosti	15	22	26
Število podprtih prevodov v tuj jezik	32	28	31
Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike	24	23	25
Število jezikov, v katere se prevaja slovenske avtorje	13	12	12
Število prevodov v angleščino	5	2	3
Število prevodov v nemščino	4	4	6
Število prevodov v italijanščino	1	/	1
Število prevodov v francoščino	2	/	1
Število prevodov v jezike bivše Jugoslavije	2	11	9

6. Cilj: Zagotoviti dostopnost ažurnih podatkov o slovenski založniški produkciji in oblikovati učinkoviti instrument "obveznega izvoda".

Ukrepa:
- sprejetje novega zakona o pošiljanju obveznih tiskov;
- spodbuda oblikovanju enotnega informacijskega sistema na področju knjige ("knjige na trgu")

V letu 2005 je bil pripravljen osnutek Zakona o obveznem izvodu publikacij, opravljena je bila obsežna javna razprava in medresorsko usklajevanje. Predlog Zakona je vlada potrdila marca 2006 in ga posredovala v Državni zbor. Sprejem zakona bo osnova za nov, učinkovit in racionalnejši inštrument obveznega izvoda. Informacijski sistem na področju knjige je še vedno v javni razpravi, nov zakon o obveznem izvodu pa bo ponujal trdnejšo podlago za njegovo oblikovanje.

Kazalci:
- sprejem in uveljavitev novega zakona
- delež publikacij, zajetih v sistem obveznega izvoda
- dostopnost celovite informacije o knjigah na trgu

Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in zagotovitev ciljnih oblik podpor posameznim členom verige knjige, ki bistveno vplivajo na stanje celotnega področja.

Ministrstvo je v letu 2005 izvajalo sistem podpore področju knjige, ki zajema vse člene verige knjige. Ministrstvo podpira:

- -izdajanje knjig s področja leposlovja in humanistike,
- -izdajanje leposlovnih knjig za otroke in mladino,
- -izdajanje revij s področja leposlovja, kulture in humanistike,
- -izdajanje otroških in mladinskih revij s kulturnimi vsebinami,
- -zahtevnejše večletne knjižne projekte,
- -mednarodno dejavnost na področju založništva (sejmi, izmenjave, konference …),
- -prevajanje del slovenskih avtorjev v tuje jezike,
- literarne festivale,
- -razvijanje bralne kulture,
- -izvirno slovensko slikanico (»Rastem s knjigo«),
- razvoj knjigarniške mreže,
- -avtorje in prevajalce s področja leposlovja in humanistike (delovne štipendije),
- -knjižnično nadomestilo,
- -izobraževanje na področju knjige.

	2003	2004	2005
Sredstva Ministrstva za kulturo za knjigo v sit	946.211.284	1.302.434.673	1.383.642.871
Število podeljenih delovnih štipendij za literarne ustvarjalce in prevajalce, ki jih podeljuje ministrstvo	5	15	8

	2004	2005
Število upravičencev do KN	995	999
Število prejemnikov KN	711	803
Najvišje izplačilo	1.007.992 sit	1.084.888 sit
Najnižje izplačilo	12.927 sit	12.915 sit
Izplačil nad 500.000	14	14
Izplačil nad 300.000	33	32
Izplačil nad 100.000	193	196
Izplačil manj kot 100.000	755	757
Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije	5	5
Število podeljenih delovnih štipendij	82	86
Število podeljenih štipendij – pisatelji	26	33
Število podeljenih štipendij – prevodi	29	22
Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija	15	16
Število podeljenih štipendij – film	6	6
Število podeljenih štipendij – glasba	6	9
Izplačanih štipendij nad 1.500.000 sit	16	9
Izplačanih štipendij od 400.000 –1.499.999 sit	47	65
Izplačanih štipendij pod 400.000 sit	19	12

7. MEDIJI IN AVDIOVIZUALNA KULTURA

Splošni cilji:

I. Kakovostno in količinsko povečati slovensko avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah, okrepiti njeno promocijo, distribucijo in prikazovanje doma in v tujini ter zagotoviti njeno zaščito; do leta 2007 se bo delež slovenskih avdiovizualnih del v medijih povečal za 20%. Produkcija slovenskih kinematografskih del (kratki, animirani, dokumentarni in celovečerni filmi), posnetih po produkcijskih in finančnih standardih nacionalnega programa pa se bo do leta 2007 povečala za 30%.

Z vstopom Slovenije v Media Plus (marec 2003) so se povečale možnosti za mednarodno sodelovanje slovenskih producentov avdiovizualnih del v fazi predprodukcijskih priprav novih projektov, njihovo promocijo in distribucijo kot tudi distribucijo evropskih avdiovizualnih del v Sloveniji. Članstvo v Media Plusu omogoča slovenskih avdiovizualnim ustvarjalcem in producentom dodatno strokovno izobraževanje.

Na podlagi članstva v Eurimagesu se slovenski filmski producenti povezujejo v mednarodne filmske koprodukcije s finančno udeležbo drugih držav.

Ukrepi:i
- na podlagi uvedbe zakona o pospeševanju avdiovizualne kulture preoblikovati sedanji Filmski sklad Republike Slovenije v Sklad za avdiovizualno kulturo in pridobiti dodatna izvenproračunska sredstva za spodbujanje produkcije, promocije, distribucije, prikazovanja in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del

Priprave na zakon so v letu 2005 stekle in zakon bo predvidoma pripravljen v letu 2006.

- dvig ravni slovenske avdiovizualne kulture s stimuliranjem distribucije nekomercialnih filmov in vzpostavitev mreže art kinematografov (na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi)

Na tej podlagi je bil leta 2005 izveden razpis za »kulturni tolar«.
Na razpisu leta 2005 je bilo sofinanciranih 26 distribucijskih projektov in 7 projektov »umetniških kinematografov«.

- evalvacija učinkov sprejete zakonodaje na pluralnost medijev in raznolikost na področju avdiovizualne kulture

Celovite evalvacije avdiovizualnega segmenta MK ne more podati, saj mu predvsem za televizijsko področje manjkajo natančni podatki o količinskem stanju slovenske produkcije.
Na filmskem področju je zaradi delovanja Filmskega sklada in Vibe filma situacija preglednejša in laže obvladljiva, seveda samo v produkcijskem pogledu in v okviru sredstev državnega proračuna. Na televizijskem področju zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče določiti razmerja med projekti, sofinanciranimi iz državnega proračuna, in lastnimi programi izdajateljev televizijskih programov.

- prednostna podpora projektom na področju "avdiovizualnega izobraževanja" in "medijske vzgoje"

Leta 2004 je bil sofinanciran 1 projekt »medijske vzgoje«.

Kazalci:
- večja produkcija slovenskih avdiovizualnih del in njihov povečan delež v medijih; število mednarodnih produkcij in koprodukcij;

Ministrstvo za kulturo je v letu 2005 sofinanciralo produkcijo 21 projektov slovenskih avdiovizualnih del. Produkcijo so realizirali neodvisni producenti, javna tv RTVSLO in televizije lokalnega pomena.

- za 20% povečan delež umetniških filmov v kinematografih do leta 2007; število in obseg projektov na področju "avdiovizualnega izobraževanja" in "medijske vzgoje"¸povečano število kinematografov in raven njihove tehnične opremljenosti

Kinematografi so gospodarski subjekti, zato MK nima finančnega vzvoda za spodbujanje njihovega večjega števila. Kulturni tolar za spodbujanje mreže art kinematografov v segmentu sofinanciranja tehnične infrastrukture omogoča manjše sofinancerske pomoči pri posodabljanju tehnične opremljenosti.

II. Predvidi naj se:
- visokošolski program teorije in zgodovine filma in avdiovizualnih medijev ter poveča skrb za filmsko publicistiko
- vgraditev vsebine v srednješolske programe, ki bodo poglabljale vedenje o kinematografiji oziroma filmu in avdiovizualnih medijih

Ukrepi:
Ministrstvo za kulturo si bo z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in ostalimi odgovornimi institucijami prizadevalo za uveljavitev visokošolskega študija, saj je tovrstni segment izobrazbe pomanjkljiv, še posebej v luči razvoja in pomena filma ter avdiovizualnih medijev v sodobnem miselnem prostoru.

Ni še realizirano. Ministrstvu za visoko šolstvo tehnologijo in šport smo v Smernicah za uresničevanje strategije za področje visokega šolstva v letih 2006-2010, predlagali, da se v okvirih bodočega Filmskega inštituta, ki je predviden z novo zakonodajo za področje avdiovizualne kulture, uredi tudi šolanje avdiovizualnih poklicev. Tako šolanje bi bilo seveda treba uskladiti z umetniškimi akademijami oziroma Univerzo v Ljubljani.

Kazalci:
- število ur, namenjenih teoriji in zgodovini filma v visokih šolah; število šol, ki izvajajo pouk o teoriji in zgodovini filma ter o avdiovizualnih medijih; število knjig in revij s področja filma, objavljenih v enem letu

Študij teorije in zgodovine filma je od preoblikovanja Akademije za igralsko umetnost v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo načrtno izvajan samo na tem visokošolskem zavodu. Na srednjih šolah je omenjeni študij nesistematičen in vpeljan samo v nekatere šole. Za dosego tega cilja je potrebno intenzivno angažiranje Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šolstvo, saj je potrebna dopolnitev predmetnika.

III. Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma

Vprašanje medijskega pluralizma je v prvi vrsti vprašanje, kako navkljub nezadržnemu procesu koncentracije lastništva v medijih zagotoviti čim bolj raznoliko ponudbo medijskih vsebin in čim večjo odprtost medijev za izražanje različnih mnenj in stališč, pri čemer je še posebej pomembna vloga javne radiotelevizije. Ustrezno podporo je treba zagotoviti tudi drugim programom posebnega pomena (lokalnim, regionalnim, študentskim ter nepridobitnim radijskim in televizijskim programom). Dokončno bo potrebno vzpostaviti celovit pregled nad slovensko medijsko krajino (razvid medijev, razvid novinarjev, seznam kabelskih operaterjev) in učinkovit inšpekcijski nadzor. Posebno težavo na tem področju predstavlja prešibka usklajenost ter premajhna kadrovska in tehnična usposobljenost štirih poglavitnih dejavnikov, ki si delijo pristojnosti s tega področja: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za informacijsko družbo, Agencija za telekomunikacije, pošto in radiodifuzijo ter Svet za radiodifuzijo.

V letu 2005 so bili razvidi domačih in tujih novinarjev ter razvid medijev tekoče urejeni. Leta 2005 je bilo financiranih 62 projektov za programske vsebine medijev in 25 projektov razvoja tehnične infrastrukture.

Leta 2005 je bilo sofinanciranih 25 avdiovizualnih projektov.
V pripravi je predlog sprememb in dopolnil Zakona o medijih.

Ukrepi: Priprava celostne strategije razvoja na področju medijev, celosten pregled nad medijsko krajino in učinkovito medresorsko sodelovanje; podpora razširjanju programskih vsebin in razvoju tehnične infrastrukture; podpora programom posebnega pomena; podpora produkciji slovenskih avdiovizualnih del iz avdiovizualnega sklada

Podpora se izvaja od leta 2002 dalje. Na podlagi letnega razpisa za sofinanciranje avdiovizualnih projektov ministrstvo vsako leto sofinancira od 20 do 25 projektov, odvisno od razpoložljivih sredstev in finančne zahtevnosti projektov.

Kazalci:
- preverjanje uresničevanja programskih vsebin in kvot ter s tem ohranjanja pestrosti slovenske medijske krajine in njene raznolikosti; povečan obseg občinstva slovenskih in evropskih avdiovizualnih del v radiodifuznih programih; transparentnost, racionalnost in gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih

Ministrstvo je v letu 2006 sprejelo sklep o izboru izvajalcev za izvedbo ekspertize Struktura in učinki financiranja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev po sprejemu Zakona o medijih (2001), katere temeljni cilj je ravno v ugotavljanju teh kazalcev.

Prioritete in ukrepi

1. Cilj: Usposobiti tehnično in organizacijsko bazo za snemanje slovenskih avdiovizualnih del in zagotoviti gospodarnost poslovanja.

Ukrep: Statusno preoblikovanje Javnega zavoda Filmski studio Viba film.

Filmski studio Viba film že deluje kot tehnična baza za snemanje slovenskih filmov: zagotavlja scensko tehniko in gradbeno-scenski servis, zagotavlja filmsko snemalno tehniko in svetlobni park, zagotavlja prostorske kapacitete za snemanje v studiu.

Investicija, s katero je studiu zagotovljena vsa potrebna nepremična infrastruktura, je bila zaključena v letu 2005.

Nacionalni program za kulturo daje podlago za preoblikovanje studia iz javnega zavoda v gospodarsko družbo, katere ustanovitelj in lastnik bo Republika Slovenija.

Ni še realizirano. Pričakovani učinki: s tem preoblikovanjem bodo zagotovljeni pogoji za to, da bo studio deloval kot tržni subjekt, hkrati pa bo preko instrumenta lastništva zagotovljen javni interes za kulturo na področju nacionalne kinematografije. Ukrep bo prispeval k dvigu ravni zaposljivosti na področju avdiovizualne kulture in ohranitvi filmskih poklicev ter razvijanju novih.

Kazalci:
- porast slovenske produkcije avdiovizualnih del; porast števila mednarodnih koprodukcij s slovensko udeležbo; redno arhiviranje novo nastale slovenske avdiovizualne produkcije

Opaznega porasta mednarodnih koprodukcij v letu 2005, ki bi odstopal od ustaljene prakse 1-2 filmov, v letu 2005 ni bilo.

2. Cilj: Ureditev odprtih vprašanj glede prostorske problematike za potrebe dvorane Slovenske kinoteke na Miklošičevi ulici 38 ter sploh prostorske problematike Slovenske kinoteke v Ljubljani in za sedanji Filmski sklad Republike Slovenije oziroma za bodoči sklad za avdiovizualno kulturo na Kvedrovi 9 v Ljubljani in za Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači.

Reševanje prostorske problematike za potrebe dvorane Slovenske kinoteke, ki je sicer pod okriljem Direktorata za kulturno dediščino, je z investicijo v prenovo dvorane in pripadajočih prostorov na Miklošičevi ulici 38 potekalo v letu 2005 in je bilo končano januarja 2006.

Ukrep:
MK in Mestna občina Ljubljana bosta z ureditvijo pravno premoženjskih vprašanj, povezanih s Slovensko kinoteko, ki najema prostore na Miklošičevi 38, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, z njimi pa upravlja Izobraževalno središče Miklošič, zagotovila možnost, da Slovenska kinoteka lahko ostane na tej lokaciji in omogoči sanacijo zelo ogrožene stavbe.

Kot določa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 108/02) za obdobje 2004-2008, se zagotovi adaptacija in dograditev poslovnih in arhivskih prostorov za potrebe Filmskega sklada Republike Slovenije in Slovenske kinoteke. V letu 2004 se pripravi ustrezna dokumentacija, ki bo podlaga za čimprejšnje posege v obstoječ in sedaj neurejen objekt na Kvedrovi ulici v Ljubljani.

Občina Divača in Republika Slovenija sta se – ravno tako v Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, obvezala, da bosta s skupnimi močmi uredila in dogradila Muzej slovenskih filmskih igralcev na lokaciji Škrateljnove domačije, ki je že deloma adaptirana v spominsko hišo Ite Rine.

Položaj Slovenske kinoteke na Miklošičevi 26 v Ljubljani je z dograditvijo dvorane in novo tehnično infrastrukturo ter kadrovsko rešitvijo urejen, tako da deluje kinoteka v urejenih pogojih.

Kazalci:
- stopnja realizirana investicij; obseg arhiviranega filmskega gradiva; število obiskovalcev muzeja slovenskih filmskih igralcev

Muzej slovenskih filmskih igralcev, lociran v Škrateljnovi domačiji, je dislocirana enota Slovenske Kinoteke. V letu 2005 je imel 480 obiskovalcev. Zaradi omejenih sredstev dograditev Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači ni bila realizirana.

3. Cilj: V letu 2005, ko slovenski film beleži stoletnico filma, se pripravi celostno obeležje slovenskega filmskega delovanja.

Ukrep:
Vse pristojne institucije na področju filmske umetnosti in avdiovizualne kulture, vključno z ministrstvom in lokalnimi skupnostmi, uskladijo in pripravijo program zgodovinskega obeležja slovenskega filma.

Kazalci:
- obseg programa ob obeleženju stoletnice filma; število ustanov s področja filma, ki so vključene v program

Stota obletnica slovenskega filma je bila izpeljana v skladu s programskimi načrti. Pri izvedbi so sodelovali Filmski sklad Republike Slovenije, Slovenska kinoteka, Filmski arhiv pri Arhivu Slovenije, številni slovenski kinematografi, Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, RTV Slovenija. V sklopu praznovanja je bil v Ljubljani organiziran tudi Svetovni kongres filmskih arhivov in kinotek.

4. Cilj: Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma, izboljšanje dostopnosti in pogojev za izobraževanje in kulturno vzgojo na avdiovizualnem področju in na področju medijev.

Ukrepi:
- izvajanje določila 4. in 76. člena Zakona o medijih

Ministrstvo od leta 2002 vsako leto objavlja redni letni razpis za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev. Leta 2002 je bilo sofinanciranih 69 projektov, leta 2003 - 44, leta 2004 - 103 in leta 2005 – 87 projektov.

- spodbujanje razvoja art mreže in filmskih programov (Kulturni tolar)

Ciljni razpis za kulturni tolar za leto 2005 je bil uspešno realiziran.

- preko mreže intermedijskih centrov spodbujati dostopnost avdiovizualnih del

Leta 2005 je v Sloveniji delovalo 15 intermedijskih centrov, prek katerih so bila dostopna tudi avdiovizualna dela.

- uvedba delovnih štipendij za strokovno izpopolnjevanje svobodnih novinarjev

Ni realizirano.

- z medresorskim dogovorom in ob podpori mednarodnih skladov (Media Plus)
doseči boljši gmotni in strokovni položaj na področju izobraževanja kadrov, avdiovizualne in medijske vzgoje zlasti v šolah

Ciljni razpis za opravljanje storitev Media Deska v Sloveniji in program dela za leti 2004-2005 sta bila v celoti realizirana.

Kazalci:
- število medijev, vpisanih v razvid

V razvid je vpisanih 1025 medijev.

- ocena raznolikosti medijske krajine

Nad medijsko krajino se vzpostavlja celovit pregled, saj je ob 1025 medijih, ki so vpisani v razvid, v razvid vpisanih tudi 326 samostojnih novinarjev, 33 tujih dopisnikov in 3 tuja dopisništva. V Sloveniji pa deluje 82 kabelskih operaterjev.

- število obiskovalcev art mreže

Število obiskovalcev art mreže kinematografov je zajeto v splošnem podatku o obiskovalcih kinematografov na letni ravni.

- enakomerna regionalna razpredenost art mreže

Ker se mreža art kinematografov šele oblikuje, bo podatek o razširjenosti možno ugotavljati čez nekaj let, ko bo proces stabiliziran. V letih 2005-2006 je 10 kinematografov del svojega filmskega programa označilo kot »program umetniškega filma«.

- število izšolanih strokovnih kadrov; povečan obseg porabljenih sredstev na študenta na AGRFT; povečanje števila izobraževalnih programov s področja avdiovizualne kulture in medijev na vseh stopnjah izobraževanja

Ministrstvo od leta 2004 sofinancira programe poklicnega usposabljanja na področju medijev. Leta 2004 je bil sofinanciran 1 program, leta 2005 in 2006 pa po 2 programa.
Podatke na področju avdiovizualne kulture bo možno preveriti, ko bodo programi načrtno uvedeni na vse stopnje izobraževanja.

- število podeljenih štipendij za svobodne novinarje

Ministrstvo doslej ni štipendiralo svobodnih novinarjev.

- letno število ur predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov; letno število ur predvajanja lastnega programa; letno število ur predvajanja slovenskih in evropskih avdiovizualnih del; letno število ur predvajanja del neodvisnih producentov

Ministrstvo je v letu 2006 sprejelo sklep o izboru izvajalcev za izvedbo ekspertize Struktura in učinki financiranja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev po sprejemu Zakona o medijih (2001), katere temeljni cilj je ravno v ugotavljanju teh kazalcev.

Z večino podatkov, ki jih predvidevajo kazalci, ministrstvo ne razpolaga, saj jih zbirajo druge ustanove, v največjem obsegu Statistični urad RS. Ker predvsem obdelava podatkov ni ažurna, tudi možne primerjave na letni ravni »zamujajo« za nekaj let.


5. Cilj: Prilagoditev javne radiotelevizije novim razmeram
Javna radiotelevizija se mora prilagoditi novim razmeram, ki so posledica pojava komercialnih televizij in konkurence na medijskem trgu, obenem pa se mora prilagoditi tudi zahtevam pravnega reda Evropske unije. Opredeliti je potrebno nacionalni interes, ki bo vezan na programske vsebine, za njegovo uresničevanje pa je potrebno zagotoviti stabilen vir financiranja. Javna radiotelevizija bo oblikovala in razširjala programe, ki so v javnem interesu, in sicer tako, da bodo vidni in slišni na celotnem ozemlju Slovenije in na področjih, kjer v sosednjih državah živijo Slovenci.

Ukrep:
Nove zakonske rešitve, ki bodo opredelile položaj in vlogo javne radiotelevizije na podlagi 4. člena Zakona o medijih, v katerem je definiran javni interes na področju medijev.

V letu 2005 je bil ZRTV SLO sprejet.

Pod ukrep, ki naj bi zadovoljil zastavljene cilje, to je prilagoditev pojavu komercialne televizije in konkurence na medijskem trgu ter zagotovitvi stabilnega vira financiranja, je NPK navedel NOVE ZAKONSKE REŠITVE, ki bodo opredelile vlogo in položaj javne radiotelevizije na podlagi 4. člena Zakona o medijih.

S tem v zvezi je na omenjenem področju v letu 2005 bil sprejet nov Zakon o RTV Slovenija, ki je uredil položaj javne televizije in ga približal ureditvam v Evropi, v skladu z NPK pa je javni televiziji tudi naložil ukrepe, ki naj bi jo približali zastavljenemu cilju, to je prilagoditvi novim razmeram. Tako je ena najpomembnejših določb novega zakona obveznost digitalizacije radiodifuznega oddajanja, ki je ključna za prilagoditev RTV Slovenija novim tehnološkim potrebam. Prav tako je v zakonu jasno definirana dejavnost javne službe, ki je tudi v skladu z zahtevami pravnega reda EU kot enega nadaljnjih ciljev, zastavljenih v NPK. Z novo zakonodajo je predviden tudi stabilni vir financiranja, ki se naslanja na ureditev, ki je bila določena že v prejšnjem zakonu. Predvideni viri financiranja so RTV prispevek, dohodki od oglaševanja in v manjši meri državna sredstva. Z boljšo prerazporeditvijo sredstev, ustreznim zmanjšanjem stroškov in boljšo izterjavo RTV prispevka, kar je pričakovan cilj novega vodstva RTV Slovenija, bodo finančni viri zadostovali za uspešno programsko in upravljavsko delovanje javnega zavoda.

Med pričakovanimi učinki nove zakonodaje NPK omenja dosledno uresničevanje pravic Slovencev po svetu in oddajanje programov, namenjenim različnim ciljnim občinstvom. S tem v zvezi je novi Zakon o RTV Slovenija uvedel tudi dosledno spoštovanje pravic manjšin (poleg vseh pravic italijanske in madžarske narodnosti, ki so bile uveljavljene že s starim zakonom, še dodatno uvajanje oddaj za Rome) in v zvezi z dejavnostjo javne službe omogočil razvoj kulturne ustvarjalnosti, izobraževanja in znanosti in spodbujanje kulture dialoga in kulturne raznolikosti, ki sta prav tako dva pričakovana učinka nove zakonodaje.

Na področju javne televizije lahko rečemo, da se je NPK v letu 2005 dosledno izvajal.

Kazalci:
- letno število ur predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov; letno število ur predvajanja lastnega programa; letno število ur predvajanja slovenskih in evropskih avdiovizualnih del; letno število ur predvajanja del neodvisnih producentov

Podatek bo možno pridobiti, ko bo pripravljeno programsko poročilo RTV SLO za leto 2005, saj bo šele takrat možno izpeljati primerjavo z letom 2004.

8. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

Splošni cilj:
I. Ohranjanje in razvoj kulturne raznolikosti Slovenije z varstvom kulturne dediščine ter povečanje njene dostopnosti.

Ukrepi:
- vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine

Register nepremične kulturne dediščine je vzpostavljen in uspešno deluje. Njegova informacijska vloga na medmrežju je vedno bolj učinkovita, saj vse bolj postaja prva informacija lastnikom, novinarjem, urejevalcem MK pripravlja izhodišča za vzpostavitev registra premične in nesnovne dediščine, ki bodo z že vzpostavljenim registrom nepremične dediščine povezani v enoten sistem.

- prednostna podpora zaščiti in evidenci sodobne slovenske arhitekture

V letu 2005 je delovna skupina DOCOMOMO, ki dela pod okriljem Slovenskega konservatorskega društva, s sodelovanjem delavcev MK izpeljala dvodnevni mednarodni posvet o zaščiti sodobne slovenske arhitekture in skupaj z drugimi sorodnimi strokovnimi organizacijami še posvet o možnih načinih prenove za "Kozolec" v Ljubljani. Ministrstvo sodeluje z zavodom pri vrednotenju sodobne arhitekture in pri kontinuiranem vpisu izbranih spomenikov v register kulturne dediščine. Pripravljen je bil še dodaten popis ovrednotene arhitekture 20. stoletja. Za to področje je vedno bolj vidno veliko pomanjkanje strokovnjakov (prenova betona, kovinskih delov objektov, ohranjanje plastičnih materialov), zato je v letu 2006 v načrtu nov mednarodni seminar prav za seznanjanje s prenovo betona. Podpora je premalo usklajena z drugimi direktorati, z raziskovanjem in štipendijami.

- prednostna podpora digitalizaciji avdiovizualne kulturne dediščine (digitalizacija arhiva TV Slovenija, arhiva video umetnosti na Slovenskem, digitalizacija slovenskih filmov, vzpostavitev virtualnih muzejev)

Umetnostna galerija Maribor že od leta 1999, ko je ustanovila zbirko slovenskega videa, v okviru javne službe po smernicah sodobnega muzejskega evidentiranja in dokumentiranja skrbi tudi za arhiv video umetnosti na Slovenskim.

- poenoten sistem varovanja likovne dediščine ne glede na njen izvor in lokacijo

MK je pripravilo analizo stanja na področju prevozov, prenosov predmetov premične kulturne dediščine, zavarovanja premoženja v javnih zavodih, varnostnih sistemov in zavarovanja obiskovalcev. Analiza je bila pripravljena v okviru medresorske skupine Varded v letu 2005 z namenom, da bi pridobila podatke za formalno urejanje poenotenega varovanja premične kulturne dediščine.

- uveljavitev Restavratorskega centra Republike Slovenije kot koordinatorja restavratorske dejavnosti v Sloveniji

Restavratorski center ZVKDS se je z novimi, v letu 2005 drugače zasnovanimi razpisi za načrtovano prenovo (2006-2008), že uveljavil kot koordinator restavratorske dejavnosti. Restavratorski center je v letu 2005 svojo vlogo uspešno uveljavljal v praksi, pri prenovi spomenikov v lasti države (npr. Brežice, Snežnik) in pri kompleksnejših restavratorskih delih (Robbovi kipi, freske v Stolnici, lesena plastika, …).

- uvajanje posrednih finančnih spodbud za vlaganja v kulturno dediščino

Uvedba ustreznih finančnih spodbud za lastnike je bila kot element varstva in ekonomsko upravičen ukrep, ki spodbuja vlaganja, predstavljena Ministrstvu za finance, prav tako so olajšave za lastnike vključene v pripravljalna gradiva novega Zakona o ohranjanju dediščine.

- uvedba sistema licenc in koncesij

Področje urejanja licenc čaka na sprejem novega zakona

Kazalci:
- število uporabnikov registra in posredovanih informacij

Register nepremične kulturne dediščine je vzpostavljen in uspešno deluje. Njegova informacijska vloga na medmrežju je vedno bolj učinkovita, saj vse bolj postaja prva informacija lastnikom, novinarjem, urejevalcem prostora in drugim uporabnikom. V okviru reforme sistema varstva kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo pripravlja izhodišča za vzpostavitev registra premične in nesnovne dediščine, ki bodo z že vzpostavljenim registrom nepremične dediščine povezani v enoten sistem.

- povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine

Povečan interes javnosti za ohranjanje kulturne dediščine je izražen v večjem obisku kulturnih spomenikov in izbranih muzejev ter galerij. Povečan interes se kaže tudi v večji občutljivosti za ohranjanje kulturne dediščine, večjem zanimanju novinarjev za to problematiko in večji uporabi dostopnih informacij o kulturni dediščini (nekateri uporabniki bi radi celo širši dostop do informacij, kar včasih ni dopustno zaradi interesov varovanja kulturne dediščine in možnosti neupravičenega komercialnega okoriščanja) ter večjem povpraševanju po novih informacijskih pregledih, zlasti na medmrežju. Področje varovanja dediščine je vključeno v spletne predstavitve RS, podobno so na teh spletnih straneh od leta 2005 osnovne informacije o izbranih kulturnih spomenikih, ki so bile pripravljene na Ministrstvu za kulturo.

Ministrstvo je spodbudilo kontinuirane ukrepe za večjo dostopnost muzejskega gradiva in informacij: (informacijska dostopnost in fizična dostopnost) in sicer:

- projekt poenotenega računalniškega sistema za prodajo vstopnic in dodatne muzejske ponudbe (vključeni nacionalni muzeji) (l. 2004/05),
- odpiralni čas muzejev in galerij je poenoten in opredeljen v novih ustanovitvenih aktih zavodov (ustanove so odprte vse dni v letu, razen določenih praznikov),
- vzpostavljen je muzejski portal – Slovenski muzejski portal, kot središčna informacijska točka na spletu (www.museums.si) (l. 2005).

- skupna površina novo pridobljenih depojskih prostorov se povečuje. V letu 2004 je Slovenski etnografski muzej pridobil 1.936 m² novih depojskih prostorov, medtem ko so ostali muzeji (ustanoviteljice so obèine) pridobili skupno 582 m² novih depojskih prostorov. V letu 2005 je Tehniðki muzej Slovenije pridobil 1.000 m² novih depojskih prostorov, ostali muzeji (ustanoviteljice so obèine) pa 1.752 m² novih depojskih prostorov, kar pomeni za ta segment veè kot 200% poveèanje povrðine depojev, glede na leto 2004.
- program investicije v nove depojske prostore na Metelkovi – za potrebe Narodnega muzeja Slovenije (ogledni depoji) teče kontinuirano,
- ob koncu leta 2005 je bila zaključena obnova dvorane Slovenske kinoteke, ki je namenjena prezentaciji filmske dediščine,
- za osnovno hranjenje muzejskega gradiva so bili dodatno urejeni depoji v nekdanji vojašnici Ptuj za potrebe arheološke dediščine in potrebe tehniške dediščine.

- v letu 2005 je bilo s strani MK sofinancirano in izvedeno 29 projektov;
- sofinanciranje 10 kulturnih programov nevladnega sektorja – predvsem strokovnih društev, ki delajo na področju premične kulturne dediščine

- število članstva v mednarodnih organizacijah.
-

9. SLOVENCI ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

V javni interes za kulturo na področju Slovencev zunaj Republike Slovenije spadajo: kulturno delovanje v najširšem pomenu besede Slovencev v sosednjih državah, Slovencev po Evropi, Slovencev v državah bivše Jugoslavije, Slovencev v prekomorskih državah, delovanje društev in institucij, ki skrbijo za to področje v Sloveniji, promocija kulturne ustvarjalnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije v Sloveniji, promocija ustvarjalnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije na vseh področjih kulture in prek njih promocija slovenske kulture v državah, v katerih živijo, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, mednarodna dejavnost in podporni projekti.

Splošna cilja:

I. Integracija kategorije Slovencev v sosednjih državah v skupni slovenski kulturni prostor

Ukrepi:
- tesnejše medresorsko sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti

Spodbudili smo zelo tesno medresorsko sodelovaje med inštitucijami, ki pokrivajo področje izobraževanja, znanosti in raziskovanja v zamejstvu in Sloveniji.

- udejanjiti načelo, da Slovenija sofinancira samo določene projekte, medtem ko mora za socialno varnost svojih državljanov skrbeti država bivanja

Podpirali smo klasične oblike kulturnih dejavnosti, ki utrjujejo slovenski jezik in kulturo znotraj slovenskih skupnosti v sosednjih državah in tistih kulturnih dejavnosti, ki prispevajo k promociji slovenskega jezika in kulture med večinskim prebivalstvom in katerih nosilci ali partnerji so slovenska društva in ustanove.

- doseči dogovor z drugimi ministrstvi in institucijami, ki delujejo na tem področju, glede enotne politike na področju kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije in s tem spodbujati integriranje kulturne dejavnosti manjšine v kulturno dejavnost Slovenije in obratno

Glede enotne politike na področju kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije smo aktivno sodelovali z drugimi ministrstvi in institucijami, ki delujejo na tem področju, s čimer smo spodbujali integriranje kulturne dejavnosti manjšine v kulturno dejavnost Slovenije ter obratno.

- spodbujati promocijo dosežkov Slovencev v sosednjih državah v domovini in prednostno podpirati programe in projekte, ki zagotavljajo večjo obojestransko pretočnost informacij

V sodelovanju s Slovenci v sosednjih državah in ob podpori slovenskih kulturnih ustanov smo prispevali k nastajanju manjših slovenskih kulturnih centrov zunaj Republike Slovenije, ki prispevajo k promociji slovenske kulture, jezika in dosežkov Slovencev iz sosednjih držav v domovini. Prednostno smo podpirali programe in projekte, ki zagotavljajo večjo obojestransko pretočnost informacij.

Kazalci:
- število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo; participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši; prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti; odmevnost v Sloveniji; prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda; mednarodna uveljavljenost in odmevnost

Po mnenju strokovne komisije je za področje 'Slovenci zunaj RS' bistveno, da se ne poudarjajo številčni indikatorji, ker so vprašljivi in pri ohranjanju slovenstva tudi niso relevantni.

II. Ohranjanje kulturne identitete Slovencev po svetu

Cilj ohranjanja kulturne identitete Slovencev po svetu smo dosegali s kulturnim sodelovanjem s Slovenci po svetu, spodbujanjem njihove lastne ustvarjalnosti, ki sega na vse segmente kulturnega delovanja, gojenjem in načrtnim ohranjanjem pristnih stikov s pripadniki slovenskih skupnosti v smislu integracije v skupni slovenski kulturni prostor.

Ukrepi:
- podpiranje umetniške in kulturne ustvarjalnosti slovenskih skupnosti

V tem smislu smo podpirali umetniško in kulturno ustvarjalnost v slovenskih skupnostih, ki sega na vse segmente kulturnega delovanja.

- pospeševanje pretoka kulturno-umetniške ustvarjalnosti med slovenskimi skupnostmi in Slovenijo, kakor tudi med samimi skupnostmi

S podpiranjem teh programov in projektov, ki so v prvi vrsti odraz umetniške in kulturne ustvarjalnosti slovenskih skupnosti po svetu, smo pospeševali pretok kulturno umetniške ustvarjalnosti med slovenskimi skupnostmi in Slovenijo, kakor tudi med samimi skupnostmi.

- spodbujati promocijo dosežkov slovenskih skupnosti v domovini in prednostno podpirati programe in projekte, ki zagotavljajo večjo obojestransko pretočnost informacij o njihovi kulturni dejavnosti

S spodbujanjem promocije dosežkov slovenskih skupnosti v domovini in prednostnim podpiranjem programov in projektov, ki zagotavljajo večjo obojestransko pretočnost informacij o njihovi kulturni dejavnosti, se gojijo in načrtno ohranjajo pristni stiki s pripadniki slovenskih skupnosti, v smislu integracije v skupni slovenski kulturni prostor, kakor tudi stiki med samimi skupnostmi – t. i. medizseljenski stiki.

Kazalci:
- število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo

Večji del programov in projektov na področju 'Slovenci zunaj RS' se izvaja kontinuirano skozi več let. Okvirno gre za 84 programov (ki vsebujejo povprečno po 7 programskih enot, največji izvajalci pa dosegajo tudi do 14 enot). Poleg tega pa se letno izvede še okoli. 80 projektov.

- participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši

Pri projektih so sodelovali pripadniki različnih generacij, v porastu je sodelovanje mladih (približno 5 %), kar še posebej velja za države z območja nekdanje Jugoslavije.

- prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti

Tudi tu ni možno izvajati natančnega spremljanja oziroma merjenja. A sodeč po javnih glasilih, kjer so bile prireditve zabeležene, odmevnost ni bila negativna.

- odmevnost v Sloveniji

Velja podobno kot zgoraj: natančnega merjenja ali spremljanja ni. A sodeč po zapisih v javnih gasilih so bile prireditve, knjige ali kaj tretjega opažene in dobro sprejete.

- prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda

Meriti in kontinuirano spremljati kulturno odmevnost kulturne dejavnosti manjšinskih skupin v večinskem narodu je v teh razmerah še nemogoče in ga praktično ni.

Prioritete in ukrepi

1. Cilj: Zagotoviti pogoje za trajno izgrajevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Glede na to, da se večji delež programov in projektov na področju 'Slovenci zunaj RS' izvaja kontinuirano skozi več let, lahko predpostavljamo, da so pogoji za doseganje tega cilja vzpostavljeni.

Ukrepi: Prednostno podpiranje tistih programom in projektov, ki so usmerjeni v:
- zagotavljanje kontinuitete kulturnega ustvarjanja Slovencev zunaj Republike Slovenije v posameznih okoljih kot instrumenta socializacije in inkulturacije

Večji del programov in projektov na področju 'Slovenci zunaj RS' se izvaja kontinuirano skozi več let.

- identifikacijo in integracijo najvidnejših umetniških dosežkov Slovencev zunaj Republike Slovenije; izdajanje izseljenske književnosti in kontinuirano jezikovno izobraževanje; pretok slovenske literature in skrb za prevajanje slovenske literature v tuje jezike, predvsem tiste, ki jih govorijo slovenski potomci; prirejanje umetniških razstav in drugih kulturnih prireditev, s čimer se zagotavlja integracija vseh Slovencev v skupni slovenski kulturni prostor

Sicer pa so ukrepi, ki jih NPK za ta cilj navaja, večidel integralni del kulturne politike MK, ki skrbi za pretok umetniških del v Slovenijo in obratno, prav tako za prevajanje in položaj slovenskega jezika. Spet pa je težko meriti pričakovane učinke, kot to predvideva NPK. V tem je najbrž vrzel, ki jo je pripisati samemu nacionalnemu programu.

Kazalci:
- število programov in projektov na področju Slovencev zunaj Republike Slovenije, ki se kontinuirano izvajajo; participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši; prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti; odmevnost v Sloveniji; prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda; mednarodna uveljavljenost in odmevnost

Po mnenju strokovne komisije je za področje 'Slovenci zunaj RS' bistveno, da se ne poudarjajo številčni indikatorji, ker so vprašljivi in pri ohranjanju slovenstva tudi niso relevantni.

2. Cilj: Spodbujati kulturno dejavnost pripadnikov druge in tretje generacije Slovencev zunaj Republike Slovenije.

Iz poročil k dvema glavnima ciljema je moč sklepati, da se v programih in projektih prednostno uvrščajo vsebine, ki dajejo poudarek mlajšim generacijam. Kolikor je moč presoditi, gre za 5 % porast participacije mlajše generacije.

Ukrepi:
- spodbujanje kulturne dejavnosti slovenskih skupnosti na področju bivše Jugoslavije; prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturno dejavnost druge in tretje generacije Slovencev zunaj Republike Slovenije; prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo izobraževanje večjemu številu izseljenskih študentov na naših univerzah, pouk slovenščine na internetu, ki izvajajo mladinske tabore, jezikovne počitnice ipd.

Zgoraj našteti ukrepi so se v celoti izvajali.

Kazalci:
- število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo; participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši; prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti; odmevnost v Sloveniji; mednarodna uveljavljenost in odmevnost; prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda, na lokalni in nacionalni ravni

Po mnenju strokovne komisije je za področje 'Slovenci zunaj RS' bistveno, da se ne poudarjajo številčni indikatorji, ker so vprašljivi in pri ohranjanju slovenstva tudi niso relevantni.

Cilj: Intenzivneje povezati področje kulturnega ustvarjanja Slovencev zunaj Republike Slovenije, ga nadgraditi z drugimi sferami (gospodarstvo, turizem, šport itd.) in ga uporabiti za promocijo slovenske kulture v tujih okoljih.

Cilj ni bil dosežen, ker bivši Oddelek za Slovence zunaj RS v okviru MK ni imel možnosti za aktivno povezovanje z drugimi resorji (gospodarstvo, turizem, šport).

Ukrepi:
- prednostna podpora tistim programom in projektom, ki zagotavljajo večjo prisotnost slovenske kulture pri večinskem prebivalstvu sosednjih držav in sploh držav, v katerih živi večje število Slovencev
- sodelovanje z diplomatsko konzularnimi predstavništvi Republike Slovenije na področju promocije slovenske kulture

Kazalci:
- število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo
- participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši
- prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti
- odmevnost v Sloveniji
- prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda, na lokalni in nacionalni ravni
- mednarodna uveljavljenost in odmevnost

10. NARODNI SKUPNOSTI, ROMSKE SKUPNOSTI, DRUGE MANJŠINSKE ETNIČNE SKUPNOSTI IN PRISELJENCI

Splošna cilja:

I. Spodbujanje kulturne raznolikosti v programih javnih zavodov: do leta 2007 bo najmanj polovica javnih zavodov na področju kulture v svoje programe vključila tudi vsebine z raznoliko etnično tematiko.

Ukrepi:
vzpostavitev primerne kadrovske zasedbe za spodbujanje integracije in za spremljanje integracijskega programa v Sektorju za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti; osveščanje o pomenu integracije etničnih manjšin na vseh področjih družbenega življenja, tudi na kulturnem (na vseh področjih kulture, kjer je možno oz. je dosežena skladnost s kriteriji za uvrstitev v program)

Cilj, ki ga navaja NPK, je določen preveč togo in je postavljen nerealno, zato ga ni bilo mogoče realizirati in ni možno pričakovati, da bo tako, kot je zapisan, uresničen v prihodnosti. Zato je potrebna njegova redefinicija (predlagamo naslednji zapis cilja: » Ustvarjanje spodbudnih razmer za integracijo vsebin z raznoliko etnično tematiko v programe javnih zavodov«).
Javni zavodi na področju kulture so namreč avtonomni pri programiranju in pri upravljanju vsebin. Programsko-poslovno sodelovanje javnih zavodov in predlagateljev vsebin z raznoliko etnično tematiko je torej prepuščeno neposrednemu dogovarjanju, za katero je osnova vzpostavljena tudi v Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, UR. l RS št. 96/02). Toda na manjšinskem področju so poleg normativnih instrumentov potrebni tudi drugi (pravno in drugo svetovanje, strokovna pomoč, posredovanje), saj je pri manjšinah premalo profesionalnih kadrov, ki bi lahko uspešno implementirali nacionalni program za kulturo in ZUJIK v praksi. V sklop ustvarjanja bolj spodbudnega institucionalnega okolja za nosilce projektov z etnično tematiko sodi torej tudi primerna kadrovska zasedba v Sektorju za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, v katerem je bilo izpraznjeno prav to delovno mesto svetovalca za integracijski program in zaradi omejitev zaposlovanja v upravi potem ni bilo nadomestila.

Kazalci:
- število programov in projektov z etnično tematiko v programih javnih zavodov;
- število udeležencev v teh programih in projektih; Vključevanje omenjenih programov in vsebin v programe javnih zavodov po letih

Čeprav zaradi prej omenjenega razloga ni sistematično urejenih podatkov v zvezi z realizacijo tega cilja, je možno podati splošno ugotovitev, da se je ta cilj slabo uresničeval in da posamične pobude praviloma niso naletele na plodna tla. Največkrat se je kot razlog navajalo pomanjkanje denarja ali nepravočasnost pobud.

II. Povečati delež vsebin z raznoliko etnično tematiko pri izvajalcih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.

Ta cilj se nanaša na posebni manjšinski program, ki je komplementaren integracijskemu. Oba odražata celovitost manjšinske kulturne politike, ki mora biti usmerjena tako v vzpostavljanje pogojev enakih možnosti za sodelovanje v kulturnem življenju ne glede na etnično identiteto, kar je pri manjšinah povezano s potrebo po posebnem pristopu oz. po posebnem programu, kot tudi v kakovostno integracijo (vključevanje ob ohranjanju dragocenih kulturnih posebnosti). Znotraj posebnega programa naj bi bila dosežena čim večja ali vsaj optimalna etnična raznolikost vsebin, upoštevajoč seveda konkretne prijave. Da bi bilo to popolnoma jasno, bi kazalo cilj jasneje zapisati, in sicer kakor sledi: »Zasledovati kar najboljše razmerje med izraženimi kulturnimi potrebami po podpori etnično raznolikih kulturnih projektov in etnično raznolikostjo posebnega programa Ministrstva za kulturo«.

Ugotavljalo se je že povezovanje integracijskega in posebnega programa preko kulturnega projekta romskega umetnika, ki je bil financiran s strani MK in izveden v javnem zavodu (Etnografskem muzeju). Take pobude so sicer redke, zato pa toliko bolj pomembne. Tudi nekatera društva drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev so se skušala s svojimi projekti vključiti v javne kulturne zavode, a zaenkrat jim še ni uspelo.

Strokovna komisija MK, ki pripravlja predlog letnega programa, pri izboru projektov ne upošteva le njihove kakovosti, ampak program vsakokrat celostno presodi še z vidika optimalnega zajetja etnične raznolikosti. Tak pristop omogoča, da se udejanji kar najboljše možno razmerje med izraženimi potrebami in etnično raznolikostjo programa.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom z raznolikimi etničnimi vsebinami ter prednostna podpora avtentičnim prispevkom h kulturni raznolikosti.

Kazalec
- povečevanje etnične raznolikosti vsebin v posebnem manjšinskem programu po letih

Prednostna podpora se je izrazila v tem, da so bila sredstva na področju kulturne dejavnosti manjšinskih skupnosti z rebalansom 2005 povečana glede na leto 2004 za 59.516.964 SIT, kar je 35,1 odstotka več.

Ugotavlja se, da je bilo v letu 2005 v posebni program MK vključenih sicer enako število manjšinskih etničnih skupnosti, razlika pa je v večji etnični raznolikosti v letu 2005, ker je bilo v posebni program vključena še albanska skupnost oz. Kulturno društvo Albancev Migjeni. S svojimi kulturnimi projekti se je prijavljalo mnogo več društev različnih manjšinskih skupnosti kot leta poprej. 2005 je bilo vključenih 10 društev več kot v letu 2004.

Na področju romske skupnosti je bila opazna težnja, da bi se romska društva prijavljala s svojimi kulturnimi projekti na javni razpis samostojno in ne več preko Zveze romskih društev, kar jim je v razpisnih pogojih tudi omogočeno, tako sta se v letu 2005 samostojno prijavili že dve romski društvi. S tem je bila dana in udejanjena možnost za širšo raznolikost predlagateljev.

Tudi drugih nevladnih organizacij, ki lahko prijavljajo svoje kulturne projekte, namenjene manjšinskim etničnim skupnostim, je vedno več. V letu 2005 so bile vključene že tri, kar je ena več kot v letu 2004.

Kazalec povečevanje etnične raznolikosti vsebin v posebnem manjšinskem programu je bil dosežen tudi tako, da je vsebina vedno bolj raznolika, podprte so bile različne nove kulturne dejavnosti narodnih skupnosti in nove vsebine kulturnih projektov romske skupnosti ter drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS.

Italijanska narodna skupnost je ustanovila kulturni zavod z nazivom: Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi Koper.

Madžarska narodna skupnost je v letu 2005 obogatila program gledališke in koncertne dvorane Lendava. Poleg programa Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava, ki se je izvajal že leto prej, so bile realizirane tudi madžarske predstave za odrasle in otroke, za katere je skrbel Zavod za kulturo in promocijo Lendava. Tudi v letu 2004 dokončno prenovljen Banffy center je v letu 2005 zaživel s kulturnim programom.

Kar zadeva romsko skupnost, je bil poleg že osrednjega romskega časopisa prijavljen in (so)financiran tudi časopis lokalnega romskega društva. Zveza Romov Slovenije je začela izvajati dokumentacijsko dejavnost za romski informativni center ROMIC. Ta dejavnost je dolgoročno pomembna za romsko skupnost v RS.

Društva in zveze drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev so se s predstavitvijo svojih dejavnosti začela vključevati v radijske oddaje (bošnjaška skupnost v Ljubljani in makedonska skupnost v Mariboru), več je bilo prijavljenih kulturnih projektov kot so: večeri književnikov ali literarni večeri (kjer so bili poleg pripadnikov posamezne manjšinske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji vabljeni še pisatelji in pesniki iz matičnih držav), interna glasila (skoraj vsaka manjšinska etnična skupnost že izdaja svoj interni časopis ali glasilo), spletne strani, etno glasbeni programi (kot so delavnice, predavanja, koncerti ipd.), različni načini predstavitve društev (s filmi in brošurami) ter prireditve ob obletnicah pomembnih osebnosti (150. let rojstva Mihajla Pupina in 40. letnice Ive Andrića). Kulturna raznolikost posebnega programa se je torej precej povečala, tako z zornega kota zvrsti dejavnosti, med katerimi se uporabljajo tudi sodobne tehnike, kot tudi z vidika predlagateljev. Cilj se je torej dobro uresničeval.

Prioritete in ukrepi

1. Cilj: Spodbujanje razvitega kulturnega pluralizma.

V stroki obstaja razlika med nerazvitim in razvitim kulturnim pluralizmom. Slednji pomeni poudarek na tistih dimenzijah manjšinskih kultur, ki vsebujejo njihovo razvojno naravnanost.

Ukrep: Zagotavljanje spodbudnih razmer za uresničevanje kulturnih pravic kot razsežnosti človekovih pravic, spodbujanje razvoja kulturnega pluralizma ter zagotovitev pogojev za posebno obravnavo kulturnih pravic manjšinskih skupnosti, s poudarkom na pogojih za njihovo kulturno ustvarjalnost, profesionalizacijo kulturnega dela in širšo dostopnost kulturnih dobrin, ki jih ustvarjajo.

Kazalci:
- povečevanje participacije umetnikov in profesionalcev iz vrst pripadnikov manjšinskih skupnosti pri kulturnih projektih posebnega programa, ki jih financira MK

Sicer je iz posebnega programa MK za leto 2005 že razviden trend vključevanja umetnikov in profesionalcev iz vrst manjšinskih etničnih skupnosti, vendar je počasen. Manjšinski umetniki se pogosto odločijo za samostojno ustvarjalno pot in se nočejo vključevati v manjšinske organizacije, ali pa jih manjšinske organizacije premalo spodbujajo k njihovi aktivni vlogi. Tako so bili umetniki vključeni v naslednje kulturne projekte: glavni nosilec kulturnih projektov Romskega društva Amala je Imer Traja Brizani; Zveza Romov Slovenije je izdala knjigi romskih umetnikov, bolj znanega Rajka Šajnoviča ter še ne uveljavljene Marine Brezar; izdane so bile zgoščenke 3 romskih glasbenih skupin (Gipsy Orchestra, Amala in Halgato band); preko Zveze Romov Slovenije ustvarja in deluje kot kulturni animator Jožek Horvat, ki vsako leto tudi v okviru vodenja gledališke skupine napiše scenarij za novo gledališko igro ter piše besedila za različne časopise, brošure in knjige, sodeluje tudi v romskih taborih ipd.; Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan je Likovno-literarne-lutkovne delavnice izvajalo pod strokovnim vodstvom prof. Bajrema Skenderja in prof. Amirja Hajderpašiča, oba profesorja na likovni akademiji; Zveza makedonskih društev v Sloveniji je vključila 3 projekte skupine Pella, ki jih vodi profesionalni glasbenik Ljuben Dimkaroski ter projekt skupine Strune, prav tako sestavljen iz dragocenih ustvarjalcev; Društvo Srbska skupnost je omogočila mladim umetnikom pripadnikom srbske skupnosti, da se predstavijo (samostojni koncerti in razstave, v letu 2005 so že 3 taki projekti); Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod Kranj pa v svojih novih prostorih omogoča predstavitve makedonskih slikarjev, tudi še neuveljavljenih.

- povečevanje števila projektov, ki pomenijo predstavitev manjšinskih kultur po Sloveniji in tujini

Postavka povečevanje števila projektov, ki pomenijo predstavitev manjšinskih kultur po Sloveniji in tujini, je bila realizirana, saj je bilo v posebni program MK 2005 vključenih več različnih kulturnih projektov, ki omogočajo manjšinskih etničnim skupnostim predstavitev na različne načine. Takih projektov je bilo pri romski skupnosti 18, kar pomeni 34% znotraj romskega podprograma (7 več kot v letu 2004) ter pri drugih manjšinskih etničnih skupnostih in priseljencih skupaj 28, kar je 47,5% znotraj tega podprograma (14 več kot v letu 2004). Pri tovrstnih projektih gre za izdaje in predstavitve knjig, časopisov ali biltenov, zgoščenk, glasbenih delavnic, predstavitve na festivalih v Sloveniji in tudi tujini, nastopi kulturnih skupin, razstave in predavanja o značilnostih manjšinskih kultur, radijske oddaje, informativni centri, internet portali ipd. Omenjene predstavitve prispevajo k boljšemu razumevanju manjšinskih kultur in k njihovi pozitivni promociji.

- novosti na področju profesionalizacije kulturnega dela (ustanovitev zavodov ipd.)

Novost na področju profesionalizacije kulturnega dela je novo ustanovljeni zavod, ki ga je ustanovila italijanska narodna skupnost. Njegovi cilji v letu 2005 so bili: delovanje zavoda kot prispevek h krepitvi vloge in funkcije italijanske narodne skupnosti kot pomembne nosilke kulturnega in družbenega razvoja območja, kjer pripadniki italijanske narodne skupnosti živijo; trajno in nemoteno izvajanje dejavnosti usmerjene k ohranjanju, spodbujanju in razvoju identitete italijanske narodne skupnosti ter italijanskega jezika in kulture na področju njene zgodovinske poselitve; spodbujanje in razvijanje medetničnega sožitja, multikulturnosti in večjezičnosti, spodbujanje in razvijanje vključevanja italijanske narodne skupnosti v procese mednarodnega, čezmejnega in regijskega sodelovanja; spodbujanje in razvijanje sodelovanja z drugimi manjšinskimi skupnostmi; sodelovanje z območnimi in državnimi kulturnimi inštitucijami. Ta novost ne pomeni le udejanjanja ustavne pravice narodne skupnosti, ampak je tudi pomemben prispevek h kakovosti kulturnih storitev za potrebe italijanske narodne skupnosti.

2. Cilj: Zagotavljanje pogojev za avtentično izražanje kulturnih potreb različnih manjšinskih skupnosti, spodbujanje razvoja manjšinskih kultur v smeri njihovega avtentičnega izraza ter zagotavljanje temeljnih pogojev za ohranjanje in razvoj njihovih kulturnih identitet.

Ukrep: Obravnava etnične tematike v okviru posebnega programa, ki upošteva posebne okoliščine, v katerih delujejo manjšinske skupnosti, in ustvarja pogoje za participacijo oz. izražanje kulturnih potreb pripadnikov manjšinskih skupnosti samih

Kazalci:
- povečanje obsega programov in števila projektov manjšinskih skupnosti znotraj posebnega programa

Cilj je bil dosežen, saj so bila sredstva na področju kulturne dejavnosti manjšinskih skupnosti z rebalansov 2005 povečana glede na leto 2004 za 59.516.964 SIT, kar je 35,1%. Obseg italijanskega kulturnega programa je bil v letu 2005 večji za 21.365.325 SIT, kar je 48,8%, obseg madžarskega pa za 7.266.596 SIT, kar je 8,2%. V zvezi z madžarsko narodno skupnostjo je treba pripomniti še, da je v to primerjavo že vključen amandma v višini 15.000.000 v letu 2004 in povečanje z rebalansom 2005 za 20.000.000.
Na področju romske skupnosti je bilo na voljo 8.775.300 SIT, kar je 64,2%več sredstev kot v letu 2004, odobrenih je bilo 18 projektov več, na področju drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev je bilo na voljo 22.109.779 SIT, kar je 111,9% več sredstev, odobrenih je bilo veliko projektov, 20 več kot v letu 2004.

- večje število udeleženih manjšinskih etničnih skupnosti v posebnem programu

V posebni program je bila po nekaj letih ponovno vključena albanska skupnost oz. Kulturno društvo Albancev Migjeni.

S svojimi kulturnimi projekti se je prijavilo za financiranje še mnogo več društev različnih manjšinskih skupnosti, ki pa niso bili podprti zaradi različnih razlogov: ker so bile njihove vloge nepopolne ali prepozne in zato zavržene, ali ker so njihovi projekti v postopku presoje in ocenjevanja dosegali relativno manjšo skladnost s cilji kulturne politike in kriteriji glede prednostne obravnave.

- povečanje raznolikosti programov in projektov znotraj posebnega programa

V letu 2005 je bilo s svojimi kulturnimi projekti v posebni program MK vključenih 10 društev več kot v letu 2004.

- primeri, ko je bila predlagateljem dana možnost, da se izjasnijo o svojih kulturnih potrebah in prioritetah

Priložnosti, ko je bila predlagateljem dana možnost, da se izrečejo o svojih kulturnih potrebah in prioritetah, so bile naslednje. Že sama prijava prijave na neposredna poziva in javne razpise pomeni neposredni izraz kulturne potrebe. Na podlagi 7. člena Pravilnika o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 117/02) sta bila izvedena usklajevalna razgovora glede programa dela madžarskega in italijanskega zavoda. Na podlagi 10. člena Pravilnika o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture in 20. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, 93/2005), je bila predlagateljem dana možnost, da so se pisno izrekli o predlogu strokovne komisije glede financiranja ali nefinanciranja kulturnih programov/projektov, ki so prišli v ožji izbor. Ugotavlja se, da izvajalci že pred prijavo svojih kulturnih programov in kulturnih projektov v svojih kulturnih organizacijah ugotavljajo kulturne potrebe, izberejo prioritete, ki jih nato prijavijo na MK. Tako ugotavljanje poteka različno, od ustnega izražanja, izražanja želja in predlogov ter sestankov do bolj sistematičnega evalviranja preteklih projektov, anket in intervjujev ipd.

Možnost izražanja kulturnih potreb in problemov je bila dana tudi na najvišji ravni MK. Tako so bili v letih 2004 in 2005 organizirani naslednji sestanki pri ministru za kulturo: 21.12.2004 v zvezi s financiranjem Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, 21.01.2005 se je minister v Pomurju pogovarjal s predstavniki madžarske narodne skupnosti, 06.06.2005 je bil izveden sestanek s koordinacijo društev in zvez nekdanje Jugoslavije v RS.
Sektor za kulturne pravice in razvoj kulturne raznolikosti je odprt za izražanje potreb manjšinskih izvajalcev in MK je doslej prejelo precej pohval za pomoč pri realizaciji projektov.

3. Cilj: Povečati delež manjšinskih programov, ki jih skupaj podpirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti.

Ukrep: Prednostna podpora tistim programom in projektom manjšinskih skupnosti, ki jih skupaj podpirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti.

Kazalci:
- število programov in projektov, ki jih skupaj sofinancirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti

V letu 2005 je bil s strani lokalnih skupnosti: občin Koper, Izola in Piran sofinanciran samo kulturni program MK italijanske narodne skupnosti in sicer z 38% deležem celotnega programa.
Na področju kulturne dejavnosti romske skupnosti je bilo s strani občin sofinanciranih 5 projektov (občine Črenšovci, Črnomelj in Novo Mesto, ki je podprla kar 3 projekte), kar je 9,4 % vseh financiranih projektov MK znotraj romskega podprograma, na področju drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev pa je bilo s strani občin prav tako sofinanciranih 5 projektov (občini: Hrastnik in Jesenice, ki je podprla kar 4 projekte), kar je 8,5% vseh financiranih projektov MK znotraj tega podprograma.

- delež teh programov znotraj vseh manjšinskih programov in projektov

Delež sofinanciranega kulturnega programa s strani lokalnih skupnosti znotraj celotnega realiziranega programa narodnih skupnosti je 18,6%, delež sofinanciranih kulturnih projektov s strani lokalnih skupnosti znotraj vseh realiziranih kulturnih projektov posebnega programa MK pa 9,1%, torej bolj sodelujejo občine, kjer živita narodni skupnosti.
Zavedajoč se tega dejstva se je strokovna služba MK že začela dogovarjati z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, da bi se dosegla boljša integracija manjšinskih programov na lokalni ravni s pomočjo tamkajšnjih izpostav sklada.

Poleg sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti pa predlagatelji zaradi premalo sredstev MK za pokritje vseh stroškov projektov iščejo tudi druge sofinancerje, sponzorje in druge donatorje. Taki so v letu 2005 bili: Zavod RS za zaposlovanje, Ameriško veleposlaništvo, Veleposlaništvo Nemčije, Republika Avstrija, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Madžarske, druga društva in zveze ter razna podjetja in posamezniki. Še vedno pa so izvajalci vložili veliko lastnih sredstev; v kar 42,8% vseh kulturnih projektov posebnega programa MK so vključili tudi lastna sredstva. To je vsekakor dragoceno prizadevanje ljudi za ohranitev posebnih kulturnih identitet in za kulturno raznolikost kot bogastvo kulturnega življenja.

4. Cilj: Zagotavljanje dostopnosti informacij o kulturni dejavnosti manjšinskih skupnosti.

Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo izoblikovanje ustrezne informacijske podpore na področju kulturnega delovanja manjšinskih skupnosti.

Kazalci:
- mesta, na katerih so dostopne informacije o podpori Ministrstva za kulturo o etnični raznolikosti na področju kulture

Informacije so bile dostopne na spletni strani MK, drugi načini dostopnosti so bili še: pisno, telefonsko ali elektronsko obveščanje, krajši sestanki in pojasnjevanja v okviru strokovnega svetovanja, sestanki v okviru mediacije ipd. Dokazila izvajalcev o uresničevanju posebnega programa MK, ki so različna: od knjig, publikacij, časopisov in biltenov do zgoščenk, videokaset, DVD-jev so na voljo v knjižnici INDOK centra Metelkova 4. Predstavljajo pomembno možnost osveščanja o delovanju manjšinskih etničnih skupnosti v RS. Število dokazil se povečuje s sprotnim posredovanjem izvajalcev. Dokazila se sproti obdelujejo in zapisujejo v sistem COBISS.

- število in vrste uporabnikov teh informacij

Vladni in nevladni uporabniki informacij, ki so se neposredno obračali na sektor MK, so bili 4: Urad RS za narodnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja, madžarska narodnostna poslanka v Državnem zboru, Urad RS za enake možnosti. Podajanje informacij je potekalo tudi preko službe oz. svetovalke MK za stike z javnostmi. Radio Novo Mesto – Studio D je izpeljal telefonski intervju glede javnega razpisa za financiranje kulturnih projektov na področju romske skupnosti in drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev. Mnogo uporabnikov informacij pa je bilo tudi znotraj MK. Neposrednih uporabnikov, torej izvajalcev posebnega programa, ki so se do konca leta 2005 kakorkoli javili v sektor MK za informacije je bilo že 59.

- projekti v posebnem programu, ki prispevajo k izboljšanju dostopnosti informacij o kulturni dejavnosti manjšinskih skupnosti

Informacije o delovanju manjšinskih skupnosti so dostopne tudi na internetnih portalih posameznih manjšinskih društev. Število internetnih portalov, ki jih sofinancira MK, se je glede na leto 2004 povečalo (poleg bošnjaškega internetnega portala se je v letu 2005 začel oblikovati tudi makedonski portal). Tudi število prijavljenih in (so)financiranih internih časopisov in biltenov posameznih društev, ki so velik prispevek k informiranju članov društev oz. pripadnikov posamezne manjšinske etnične skupnosti, se je v letu 2005 povečalo. Bilo jih je že 11, kar je za 4 več kot v letu 2004. V Murski Soboti od konca leta 2004 deluje romski informativni center ROMIC, ki pripravlja vsak teden 25-minutne oddaje o aktualnih temah glede romske skupnosti in jih tudi dokumentira, kar je financirano v posebnem programu MK. Posamezna manjšinska društva so že začela ustvarjati radijske oddaje. Tako je na primer Bošnjaška kulturna zveza Slovenije redno vsak teden ustvarjala svojo oddajo na valovih Radia Študent, Folklorno makedonsko društvo Vardarka pa na valovih mariborskega radia Študent - radia Marš.

11. LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI

Splošna cilja:

I. Spodbujanje dostopnosti kulturnega ustvarjanja in kulturnih dobrin.

Ukrepi:
- spodbujanje lokalnih skupnosti, da zagotovijo pogoje za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin; strokovna pomoč lokalnim skupnostim pri pripravi lokalnih kulturnih programov; podpiranje projektov kulturnih društev in skupin; podpiranje vlaganj v prostore in opremo, ki jih uporabljajo ljubiteljska kulturna društva in skupine

V skladu z osrednjimi programskimi načeli Strateškega načrta sklada je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD) v letu 2005 zagotavljal strokovno, organizacijsko ter finančno podporo kulturnim društvom in skupinam. Omogočal je kvalitativni dvig njihovega delovanja in skladen regionalni razvoj v funkciji zagotavljanja enakih možnosti za ustvarjanje in poustvarjanje.

Največ pozornosti je bilo namenjene razvoju kvalitetnih kulturnih programov, s katerimi se ohranja dinamika razvoja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbuja lastno ustvarjalnost kulturnih društev, razvija inovativnost, omogoča kulturno posredništvo, spodbuja kulturno raznolikost in uveljavlja kulturno vzgojo in izobraževanje.

Da bi se utrjevali pogoji za krepitev skupnega slovenskega kulturnega prostora, je JSKD v letu 2005 skrbel za tesno sodelovanje s kulturnimi društvi in z njihovimi zvezami v zamejstvu, ki se dejavno in enakopravno vključujejo v vse programe sklada. Sklad spodbuja vključevanje v mednarodne organizacije in mednarodno sodelovanje (IFCM, Evropa Cantat) ter projekte za promocijo najvidnejših dosežkov s področja. V letu 2005 je bil JSKD kot partner vključen tudi v projekte, ki so bili izvedeni s sofinanciranjem EU. Konkretizirano je bilo tudi mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami v tujini.

Centralna strokovna služba sklada in 58 območnih izpostav omogočajo mrežno povezanost ustvarjalcev in organizatorjev, s čimer sta zagotovljena učinkovito medsebojno povezovanje, enakopravna dostopnost kulturnih dobrin, vzpostavljeni pa pogoji za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete. Sklad je v slovenskem prostoru že uveljavljen nosilec neinstitucionalne kulturne ustvarjalnosti in posrednik raznovrstne kulturne ponudbe in izobraževanja na vseh umetnostnih področjih.

Temeljna področja dela JSKD v letu 2005 so bila:
- dodeljevanje sredstev organizatorjem ljubiteljskih kulturnih programov in projektov preko javnega poziva;
- dodeljevanje sredstev (kulturni tolar) za opremo in prenovo prostorov za kulturne dejavnosti preko javnega poziva; organiziranje in soorganiziranje kulturnih prireditev in izobraževanj;
- izdajanje publikacij, podeljevanje priznanj za najvidnejše dosežke, strokovna in organizacijska pomoč društvom na lokalni, medobmočni in državni ravni;
- spodbujanje mednarodnega sodelovanja; pospeševanje povezovanja neinstitucionalnih kulturnih ustvarjalcev ter zbiranje in analiziranje podatkov s področja ljubiteljske kulture.

Za izvajanje navedenih nalog je sklad vzpostavil mrežo preglednih in promocijskih prireditev za vsa umetniška področja. Prireditve so namenjene medsebojni primerjavi in vrednotenju dosežkov ter spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti.

Izpostave so povezane v deset medobmočij. Mrežna organiziranost omogoča večsmerno interakcijo, ki poteka preko društev in lokalnih skupnosti do območnih izpostav in centralne strokovne službe vse do državnih organov. Takšna organizacija omogoča tudi enostaven dostop do povratnih informacij v zvezi z ukrepi, sprejetimi na državni ravni. Oblika organiziranosti sklada omogoča povezovanje akterjev v ljubiteljski kulturni sferi tudi izven lokalnega kroga; s tem se krepijo regionalne povezave in omogoča skladen regionalni razvoj.

Kazalci:
- število kulturnih društev in skupin; število izvedenih projektov, ki so podprti iz projektnega poziva; število izvedenih investicijskih posegov, ki so podprti iz naslova Kulturnega tolarja; število izvajalcev programov in projektov; število investicijskih posegov; število obiskovalcev

Po zadnjih podatkih deluje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 3810 društev in skupin z različnih področij:glasba – vokalna in instrumentalna 1550, gledališče in lutke 470, folklora 360, likovna ustvarjalnost 210, ples 174, literatura 136, film 40, kulturna dediščina 85. Drugih 785 društev in skupin se ukvarja tudi z različnimi drugimi dejavnostmi.

V okviru prvega splošnega ter prvega prioritetnega cilja sklad z javnimi pozivi dodeljuje sredstva za izvedbo samostojnih kulturnih projektov kulturnih društev in skupin. Za leto 2005 je bilo navedenim projektom namenjenih 95.000.000 SIT. Na poziv za sofinanciranje programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je sklad prejel 1392 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 658 projektov, povprečni znesek sofinanciranja je bil okvirno 145.000 SIT.

Število vlog na poziv za sofinanciranje programskih projektov se je v primerjavi z letom 2004 povečalo; število odobrenih oziroma sofinanciranih projektov pa je nekoliko nižje (indeks 94); ob povečani skupni vsoti sofinanciranja (indeks102) se je povečala tudi povprečna vsota sofinanciranja (indeks109).

V okviru Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (Ur. list RS, št. 24/98, 14/03) sklad dodeljuje namenska sredstva za ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnih standardov po lokalnih skupnostih. Sredstva so namenjena nujnim investicijskim posegom in nakupu opreme za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Enako kot pri javnem projektnem pozivu se tudi tu namenska sredstva razdeljujejo na podlagi javnih pozivov. Za sofinanciranje investicijskih programov ljubiteljskih kulturnih društev je bilo v letu 2005 namenjenih 48.419.000 SIT. Na javni poziv je sklad prejel 574 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 207 projektov, povprečni znesek sofinanciranja je znašal 234.000 SIT.

Število vlog, prispelih na javni poziv za sofinanciranje investicijskih projektov ljubiteljskih kulturnih društev, ostaja v obsegu iz leta 2004 (indeks 97), kar je pričakovano glede na indeks v letu 2004 (indeks 149). Obseg sredstev je nekoliko višji (indeks 102), povečalo pa se je tudi število odobrenih oziroma sofinanciranih investicijskih projektov (107), zaradi višjega števila prijavljenih in odobrenih projektov pa je povprečna vsota sofinanciranja nižja (indeks 98).

Na poziv za sofinanciranje mladinskih kulturnih centrov je sklad prejel 81 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih 49 projektov, skupna vrednost sofinanciranja je 15.000.000 SIT; povprečni znesek sofinanciranja je znašal 306.000 SIT.

Na javni poziv za sofinanciranje investicijskih projektov mladinskih kulturnih centrov se je v primerjavi z letom 2004 prijavilo več upravičencev (indeks 116), delež sredstev pa ostaja na ravni iz leta 2004. Število odobrenih oziroma sofinanciranih projektov pa se je zmanjšalo (indeks 80) na račun povečanja povprečne vsote sofinanciranja (indeks 126).

Uresničevanje prvega cilja bi glede na kazalce lahko ocenili kot uspešno. Dostopnost in pogoji za ljubiteljske kulturne dejavnosti se izboljšujejo, beležimo tudi 8 % rast števila obiskovalcev na osrednjih prireditvah. Izboljšujejo se prostorske razmere za delovanje kulturnih društev in skupin, ki so osnova za uresničevanje načela dostopnosti, večja je tudi angažiranost lokalnih skupnosti v skrbi za kulturno infrastrukturo.

II. Dvigniti notranjo učinkovitost mreže ustvarjalcev in organizatorjev na področju ljubiteljske kulture

Ukrepi:
- strokovna pomoč pri organizaciji območnih oziroma lokalnih projektov in prireditev; organizacija ali soorganizacija medobmočnih oziroma regijskih srečanj ustvarjalcev, ki omogočajo promocijo lokalnih ustvarjalcev ter uveljavljanje tudi na širšem območju; organizacija izobraževalnih oblik za ustvarjalce na regionalni ravni.

Glede na kazalce se kaže uspešno sodelovanje med lokalnimi dejavniki in uspešno povezovanje na regionalni ravni. Sistem selekcije spodbuja in motivira ustvarjalce in pomembno prispeva k dvigu kvalitete. Z vključevanjem novosti na regionalni nivo postajajo te prireditve vse bolj zanimive tako za ustvarjalce kot tudi za publiko (tematski regijski koncerti).

Enako velja tudi za izobraževalne oblike. Te v mnogih okoljih pogosto predstavljajo edino možnost izobraževanja za določene kulturne dejavnosti. Zato želimo s kvalitetnimi mentorji in sodobnimi izobraževalnimi tehnikami dopolniti obstoječo izobraževalno ponudbo ali spodbuditi razvoj določene dejavnosti.

Kazalci:
- število prireditev na lokalni ravni; število udeleženih društev in skupin; število prireditev na regionalni ravni; število izobraževalnih oblik na regionalni ravni; število obiskovalcev

Na lokalni ravni so območne izpostave JSKD v sodelovanju z lokalnimi ZKO/ZKD, občinami in drugimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi organizatorji kulturnih dogodkov pripravile in izvedle 965 prireditev, na katerih je bilo 259.750 obiskovalcev.

Na območni in medobmočni ravni je bilo realiziranih skupaj 860 prireditev, ki jim je prisostvovalo skupaj 191.970 obiskovalcev; povprečno 225 na prireditev. Na državni ravni so bile organizirane pregledne ali tekmovalne prireditve, ki so jih spremljale strokovne žirije za dodelitev ustreznih nagrad in priznanj; izvedeno je bilo 41 prireditev, ki jim je prisostvovalo skupaj 18.450 obiskovalcev, povprečno 450 na prireditev.

Število območnih in medobmočnih prireditev je v primerjavi z letom 2004 – zaradi medobmočnega usklajevanja in povezovanja koordinacij – manjše (indeks 99), nekaj nižje pa je tudi število obiskovalcev (indeks 94), kar je bilo pričakovano glede na izjemno povečanje števila obiskovalcev v letu 2004 (indeks 04/03 - 165). Število osrednjih prireditev v primerjavi z letom 2004 raste (indeks 105).

Na območni in medobmočni ravni je bilo realiziranih skupaj 200 izobraževalnih programov, ki jim je prisostvovalo skupaj 4140 udeležencev, na državni ravni pa je bilo izvedenih 59 seminarjev za 2650 udeležencev.

Število seminarjev se je v primerjavi z letom 2004 povečalo (indeks 109), povečalo se je tudi število udeležencev (indeks 111).

Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Povečati organizacijsko učinkovitost na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.

Ukrep: Postopno notranje organizacijsko preoblikovanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot podporne organizacije ljubiteljske kulture v mrežno obliko, ki bo učinkovitejša z vidika organizacije in produkcije kulturnih prireditev ter bo delovala kot strokovna podpora pri uresničevanju razvojnih kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, pri tem pa se ohrani statusna oblika javnega sklada.

Glede na podatke lahko rečemo, da se izboljševanje učinkovitosti ustrezno uresničuje. Izboljšanje vidimo tudi v optimizaciji postopkov programiranja, izvajanja in vrednotenja programov in projektov na področju kulturnih dejavnosti. Sistematična skrb za vsa področja dejavnosti in širjenje prostora za nove oblike umetniškega ustvarjanja in udejstvovanja se kaže v večji raznovrstnosti programov in projektov.

Kazalci:
- število kulturnih društev in skupin; število prireditev na regionalni ravni; število izobraževalnih oblik na regionalni ravni; število udeležencev; število sofinanciranih programov in projektov po dejavnostih (vključno s Slovenci zunaj Republike Slovenije in mednarodnim sodelovanjem)

V letu 2005 je bila realizirana celotna mreža območnih prireditev za področje glasbene, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, plesne, likovne in literarne dejavnosti. Praviloma so to prireditve na območni ravni; kadar je število ustvarjalcev na določenem področju manjše (npr. filmska, likovna, literarna dejavnost), se povezujejo območja med seboj.

Program, v katerem sodelujejo pooblaščeni selektorji, omogoča celovito predstavitev, primerjavo in vrednotenje vseh društev in skupin, ki želijo svoje ustvarjalne dosežke predstaviti javnosti in se uveljaviti tudi na regionalni ali državni ravni.

V letu 2005 je bil realiziran program območnih in medobmočnih seminarjev za področje glasbene, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, plesne, literarne in likovne dejavnosti. V celoti je bil realiziran tudi program državnih seminarjev.

2. Cilj: Dvig kakovosti izvajanja in organiziranja programov in projektov na področju ljubiteljskih dejavnosti.

Ukrep: Vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje s kadrovskimi viri. Za izvajanje programov sklada so odločilni kadri kot organizatorji in strokovni svetovalci pri izvedbi lastnega programa in kot podporna služba kulturnim društvom in njihovim zvezam. Postopoma sklad v dogovoru z občinami izenačuje raven storitev sklada, predvsem s skrbjo za dodatno izobraževanje zaposlenih. Posamezne lokalne skupnosti prevzemajo del finančnih obveznosti za stroške, povezane z uresničevanjem nalog lokalnega pomena.

Marsikje se je zaradi rasti obsega dejavnosti pojavila potreba po povečanju števila kadrov. Tako so v nekaterih primerih lokalne skupnosti omogočile dodatne zaposlitve na lokalni ravni, ki skupaj z območno izpostavo izvajajo načrtovane kulturne programe. Opisani primer se kaže kot zelo učinkovit model sodelovanja med skladom in lokalnimi skupnostmi. Poleg omenjenega zaposleni na območnih izpostavah aktivno sodelujejo tudi v pripravi in izvedbi lokalnih programov kulture, saj so ljubiteljske kulturne dejavnosti v številnih okoljih edina oblika kulturne ustvarjalnosti v kraju.

Kazalci:
- število zaposlenih; izobrazbena struktura zaposlenih; število izvedenih projektov; dodatno izobraževanje zaposlenih

Glede na predvidene ukrepe (vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje s kadrovskimi viri) se intenzivira sodelovanje med skladom in lokalnimi skupnostmi tudi na kadrovskem področju. Primeri dobre prakse so predvsem v okoljih, kjer območna izpostava predstavlja prvenstvenega izvajalca oziroma nosilca kulturnih dejavnosti.
Izobrazbena struktura zaposlenih na skladu v letu 2005: 39 zaposlenih z visoko izobrazbo, 30 z višjo izobrazbo in 28 s srednjo izobrazbo. 23 zaposlenih se ob delu dodatno izobražuje za pridobitev višje ali visoke izobrazbe, ena delavka pa je v letu 2005 diplomirala. Poleg izobraževanja za pridobitev višje ali visoke izobrazbe se dodatno usposabljanje zaposlenih izvaja tudi na različnih seminarjih in delavnicah.

3. Cilj: Zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje in vzdrževanje 50 kulturnih domov in 100 kulturnih društev.

Ukrep: Na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 24/98 in 108/02) s podporo investicijam zagotoviti minimalne prostorske in tehnične pogoje delovanja kulturnih društev in skupin ob spoštovanju načela policentričnega razvoja in izenačevanja standardov delovanja kulturnih skupin ter sprejemanja gostovanjske ponudbe.

Število prijaviteljev na pozive za sofinanciranje investicijskih posegov v prostore in nakup opreme je visoko in kaže na velike potrebe društev po opremi. Projekte obnove prostorov izvajajo predvsem lokalne skupnosti. Delež sredstev, ki jih na podlagi zakona zagotavlja država, se vsako leto oplemeniti z lastnimi sredstvi društev in s sredstvi lokalnih skupnosti. Predvsem pri zadnjih beležimo visoko rast sredstev, tako da delež s strani JSKD v povprečju ne dosega 30 % vrednosti vseh investicij. Za določene vrste opreme (folklorni kostumi in instrumenti) se v okviru postavke Prostori in oprema izvaja ločen javni poziv. Odziv kulturnih društev in skupin je izjemen, saj je ravno ta vrsta opreme nepogrešljiva za izvajanje dejavnosti, hkrati pa je cenovno težko dostopna.

Kazalci:
- število izvedenih projektov investicij v prostore, ki se uporabljajo za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti; število izvedenih projektov nakupa opreme za ljubiteljska kulturna društva in mladinske centre; deleži izvenproračunskih sredstev

Delovanje sklada v zvezi z zagotavljanjem ustreznih pogojev za delovanje in vzdrževanje kulturnih domov in kulturnih društev je vezano na uresničevanje Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi. Sredstva za postavko ljubiteljska kultura so zagotovljena na podlagi zakona in vsakoletnega proračuna in so se povečala (indeks 126).

12. MEDNARODNO SODELOVANJE

Splošni cilj:
I. Sistematično zagotavljanje intenzivne prisotnosti slovenske kulture v svetu in bogatitev slovenske kulture z dosežki svetovnih kultur.

V letu 2005 je bil pri MK na novo ustanovljen Sektor za promocijo in mednarodno sodelovanje, ki pokriva področje promocije slovenske kulture in mednarodno sodelovanje na bilateralni, multilateralni in regionalni ravni, razvoj in evalvacijo s ciljem kakovostne prepoznavnosti slovenske kulture in slovenske države v svetu.
Osrednji projekt v letu 2005 je bil promocija sodobne slovenske kulture v Veliki Britaniji, za katerega je pobudo dalo Ministrstvo za kulturo, realizirano pa je bilo v dogovoru in sodelovanju z Ministrstvom z zunanje zadeve in Uradom vlade za informiranje.

Ukrepi:

- oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki bo zbirala in obravnavala pobude ter sprejemala program promocije

Delno realizirano - leta 2003 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju pri izvajanju mednarodne kulturne politike za leta 2003-2007 med MK in MZZ, ki predvideva tudi oblikovanje tovrstne komisije. V letu 2005 je bil ta sporazum prekinjen.

- oblikovanje posebne namenske postavke za kulturne programe in projekte, ki bodo pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture

Delno realizirano - postavka 7114 (mednarodno sodelovanje) je vsebinsko delno namenjena programom in projektom, ki naj bi pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture, vendar je sredstev premalo, poleg tega pa ni jasna razmejitev med rednim mednarodnim sodelovanjem kulturnih izvajalcev in promocijo

- izpeljava dveh večjih promocijskih projektov na leto in kvalitetna predstavitev v predsedujočih državah Evropske unije

Realizirano: večja predstavitev slovenske kulture v Veliki Britaniji, obsežna razstava slovenske knjižne produkcije na knjižnem sejmu v Pragi, prenos razstave "Turkerije" v nov muzej Sabanci v Istanbulu, razstava Mirka Bratuša v prestižni ustanovi Circulos de Bellas Artes v Madridu.

Prioritete in ukrepi

1. Cilj: Prisotnost slovenske kulture v evropskem kulturnem prostoru in svetovnih kulturnih prestolnicah in spodbujanje kulturne izmenjave z njimi.

Delno dosežen: glede na to, da je bil Sektor za promocijo in mednarodno sodelovanje na novo ustanovljen šele v sredini leta 2005, je bilo možno cilj le delno doseči, saj ni bilo več možno oblikovati razpisa, na podlagi katerega bi bil cilj lahko uresničen. Osrednji projekt je bila tako zelo uspešna predstavitev sodobne slovenske kulture v Veliki Britaniji, ki ima za posledico nadaljevanje sodelovanja med partnerskimi institucijami oz.izvajalci.

Ukrepi:

- oblikovanje namenske postavke

Delno realizirano - postavka 7114 (mednarodno sodelovanje) je vsebinsko delno namenjena programom in projektom, ki naj bi pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture, vendar je sredstev premalo, poleg tega pa ni jasna razmejitev med rednim mednarodnim sodelovanjem kulturnih izvajalcev in promocijo

- vzpostavitev dveh ateljejev za slovenske umetnike v dveh evropskih prestolnicah

Delno realizirano v letu 2004, ko je bil vzpostavljen atelje v Berlinu. Vzpostavitev ateljeja v kateri drugi kulturni prestolnici (npr.Londonu) je odvisna tudi od primerne podpore DKP-ja, ki je zaradi kadrovske podhranjenosti ni mogoče zagotoviti.

- oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki bo zbirala in obravnavala pobude ter predlagala dolgoročnejši program promocije

Delno realizirano - leta 2003 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju pri izvajanju mednarodne kulturne politike za leta 2003-2007 med MK in MZZ, ki predvideva tudi oblikovanje tovrstne komisije. V letu 2005 je bil ta sporazum prekinjen.

2. Cilj: Ohranjanje kulturnih vrednot, tradicij in vsebin, ki družijo države, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike, ter spodbujanje kulturnih izmenjav in skupnih projektov teh držav.

Ukrep: Ustanovitev Foruma slovanskih kultur v Sloveniji.

Realizirano v letu 2004. S sklepom vlade RS št. 61000-2/2005/2 z dne 22.9.2005 o prenosu pristojnosti v zvezi z organizacijo in delovanjem ustanove Forum slovanskih kultur, vključno z vsemi pristojnostmi po Zakonu o ustanovah, so se pristojnosti prenesle na Ministrstvo za zunanje zadeve.

3. Cilj: Spodbujanje programov in projektov, ki pridobijo sredstva iz mednarodnih virov, predvsem evropskih skladov.

Ukrepi:i
- prednostna podpora programom in projektom, ki pridobivajo sredstva iz mednarodnih virov

Realizirano: vključeno v prednostne kriterije pozivov in razpisov Direktorata za umetnost.

- oblikovanje posebne postavke za programe in projekte, ki pridobijo sredstva iz mednarodnih virov

Realizirano v proračunu 2006.

- administrativna podpora izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva iz mednarodnih virov

Realizirano: zagotovljeno z delovanjem Kulturne stične točke - CCP.




PRORAČUN MINISTRSTVA ZA KULTURO 2005 PO PROGRAMSKIH SKLOPIH




OPOMBE:
- Ostalo vključuje: štipendije in izobraževalni programi, samozaposleni na področju kulture, republiške priznavalnine, interventna sredstva.
- na postavko Izvajanje zakona o medijih so bila po sklepu vlade prerazporejena interventna sredstva v višini 643 mio sit.

Zadnja sprememba: 07/12/2006

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov