1. I K 644/98, Okrožno sodišče v Ljubljani:
PROD je proti PPB oz. g. Bajcu vložil kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja in pravic (velika premoženjska korist) po 2. odst.244. čl. KZ – zadeva je v fazi dokazovanja.

2. VI Pg 894/92, Okrožno sodišče v Ljubljani:
Gre za pravnomočno sodbo, s katero je bilo družbi PPB naloženo, da je dolžna plačati podjetju PROD znesek 5.616.912,00 SIT, skupaj z zamudnimi obrestmi od 01.07.1992 dalje do plačila ter pravdne stroške v znesku 969.552,00 SIT, z zamudnimi od 15.6.2004 dalje do plačila.
Iz stečajne mase družbe PPB je bil PROD-u iz tega naslova izplačan znesek 2.605.966,51 SIT.

3. VIII Pg 459/98, Okrožno sodišče v Ljubljani:
Izdana je bila sodba, s katero je bilo družbi PPB naloženo, da je dolžna plačati podjetju PROD znesek 2.250.000,00 SIT, z zamudnimi obrestmi od 11.02.1992 do plačila ter poravnati pravdne stroške v znesku 800.267,00 SIT, z zamudnimi obrestmi od dne 15.10.2002 dalje do plačila.
Sodba ni pravnomočna, ker je podjetje PPB vložilo pritožbo, s tem da je bil nad družbo PPB dne 28.09.2005 zaključen stečajni postopek.

4. VIII Pg 93/95 Okrožno sodišče v Ljubljani
Družba PPB je proti družbi PROD vložila tožbo, s katero je zahtevala, da PROD družbi PPB izroči 2000 m3 peska ali plača 3,6 mio SIT s pripadajočimi obrestmi. Ker je bil nad družbo PPB zaključen stečaj, je bil sodni postopek prekinjen.

Zap.	PODJETJE	DATUM	ZAKLJUČEN POSTOPEK
št.		PRENOSA	PO ZZLPPO
1.	AREA Cerknica d.o.o.	21.6.1999	Zaključen stečaj
2.	ASTRA zunanja trgovina p.o. Ljubljana	25.8.1998	Stečaj
3.	AVTOSERVIS d.o.o. Brežice	16.9.1998	Zaključen stečaj
4.	Brivsko frizersko podjetje Črnomelj p.o.	07.8.1998	Ni več deleža DSU
5.	GRADNIK Logatec p.o.	11.8.1998	Stečaj
6.	HMEZAD HRAM Šmarje p.o. Šmarje pri Jellšah	7.8.1998	Stečaj
7.	HP GRAND HOTEL TOPLICE Bled p.o.	10.8.1998	Ni več deleža DSU
8.	HTP Hotel Lovec Bled p.o.	10.8.1998	Stečaj
9.	IGM Lokvica p.o. Šempeter pri Gorici	15.4.1999	Izbris iz sodnega registra
10.	Knjigovodski servis Piran p.o.	10.8.1998	Stečaj
11.	KORONA d.d. Ljubljana	24.8.1998	Agencija ustavila postopek prenosa
12.	MIKROKOZMOS, podjetje za razvoj Ljutomer d.o.o.	7.8.1998	Izbris iz sodnega registra
13.	Obrtno podjetje Brivnice Trbovlje p.o.	7.8.1998	Likvidacija
14.	Pravna pisarna pri Gospodarski zbornici RS Ljubljana	7.8.1998	Zaključen stečaj
15.	SPIK Šentjur p.o.	10.8.1998	Stečaj
16.	TAPO p.o. Ljubljana	3.8.1998	Ni več deleža DSU
17.	TEHTNICA p.o., Kranj	10.8.1998	Stečaj
18.	TERMIKA p.o. Ljubljana	3.8.1998	Ni več deleža DSU
19.	Tiskarna Notranjske Postojna TINPO p.o.	7.8.1998	Likvidacija
20.	TOKOS Tržič, tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve p.o.	7.8.1998	Ni več deleža DSU

Zap.	PODJETJE	DATUM	DELEŽ DSU
št.		PRENOSA
1	AGROEMONA Domžale d.o.o.	25.8.1998	1,612 % za denac.upravičence
2	GEOPLIN d.o.o. Ljubljana	22.9.1998	0,604 % delež
3	METALKA COMMERCE d.o.o. Ljubljana	5.8.1999	100 %
4	Ribe Maribor d.o.o. Maribor	7.8.1998	30,40% za denac.upravičence in nar.zn.
5	Veletrgovina VEMA, export-import d.d. Maribor	10.8.1998	63 delnic

Nadzorni svet SRD je sprejel Sklep o privatizaciji Metalke Commerce dne 20.02.2004. Sklep o privatizaciji poleg interne razdelitve in notranjega odkupa za koriščenje potrdil za neizplačane plače, vsebuje tudi metodo prodaje strateškemu kupcu Na objavljeni sklep sta na SRD prispeli dve pritožbi in sicer s strani denacionalizacijske upravičenke ter kluba delničarjev. Obe pritožbi sta bili dne 31.03.2004 odstopljeni v reševanje Ministrstvu za gospodarstvo, ki je obe pritožbi zavrnilo.

Po rešenih pritožbah na Sklep o privatizaciji, v podjetju poteka vnos podatkov o upravičencih do privatizacije na disketo Ministrstva za gospodarstvo.

Zaradi predvidenega sodelovanja 967 upravičencev v interni razdelitvi in notranjem odkupu je potrebno družbo preoblikovati v delniško družbo. 408. člen ZGD namreč dovoljuje največ 50 družbenikov, večje število družbenikov je mogoče le v primeru dovoljenja ministra, pristojnega za gospodarstvo, vendar MG za tako veliko število družbenikov dovoljenja ne izda.

Na skupščini družbe v septembru 2005 je bil sprejet sklep o preoblikovanju družbe iz statusne oblike družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo.

Podatki o posameznih upravičencih iz interne razdelitve in notranjega odkupa so bili preneseni na disketo in poslani na MG, ki pa je želelo dodatne popravke tako, da obdelave, ki bo osnova za sestavo pogodb, še nismo prejeli. V teku je postopek vpisa d.d. v sodni register.


4. RIBE MARIBOR d.o.o.

Podjetje ni pridobilo soglasja Agencije za privatizacijo k programu lastninskega preoblikovanja podjetja zaradi pravno negotovega statusa nepremičnin, in sicer:

1. Poslovna stavba v Mariboru – denacionalizacija;
2. Stanovanjsko poslovna stavba in ribniki v Račah – Zahtevek Ministrstva za okolje in prostor;
3. Ribogojnice v Miklavžu – zahtevek Ministrstva za okolje in prostor;
4. Stanovanjske stavbe in poslovni objekti v Vukovljah in Pernici – denac. zahtevek in zahtevek Ministrstva za okolje in prostor;
5. Framski potok - denacionalizacijski zahtevek;
6. Zemljišče in bazeni za postrvi v Studencih - denacionalizacijski zahtevek.

Skupščina podjetja je dne 25.3.1999 pooblastila direktorja družbe za podpis poravnave z denacionalizacijsko upravičenko Zvezo zadrug z.o.o. Maribor o vrnitvi nepremičnine 10/100 poslovne stavbe na Partizanski cesti 12/II.

Dne 26.10.1999 je skupščina pooblastila direktorja družbe za podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Pogodba je bila podpisana dne 19.06.2000.

Državni zbor RS je v letu 1999 sprejel Zakon o ohranjanju narave s seznamom naravnih znamenitosti, ki so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij in preidejo v last države. Ker predstavljajo ribniki v Račah naravno znamenitost in hkrati pomembno proizvodno kapaciteto, je bilo potrebno poiskati možnosti nadaljevanja proizvodnje – gojenja sladkovodnih rib. Za vrednost ribnikov, ki predstavljajo naravno znamenitost, je SRD rezervirala delež v višini 29,47 % osnovnega kapitala.

Nadzorni svet SRD je dne 03.09.2001 sprejel sklep o privatizaciji 70,53% poslovnega deleža družbe Ribe Maribor na naslednji način:
- 7,07 % Slovenska odškodninska družba,
- 7,07 % Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- 9,02 % interna razdelitev,
- 47,37 % prenos na PID.

Sklep o privatizaciji je bil dne 14.09.2001 objavljen v Uradnem listu RS in v časopisu Večer. Dne 11.02.2002 je bila podpisana pogodba o prodaji 47,37 % poslovnega deleža pooblaščeni investicijski družbi INFOND ZLAT d.d..

Dne 03.07.2002 je bila podpisana pogodba o brezplačni odsvojitvi 7,07% deležev na KAD in SOD ter dne 17.07.2002 pogodba o prenosu 8,10% poslovnega deleža na upravičence v interni razdelitvi.

DSU je ostal lastnik 30,4% deleža iz naslova ostanka interne razdelitve, rezervacije deleža za vrednost ribnikov, ki so naravna znamenitost ter denacionalizacijskih upravičencev.

DSU je z dopisom z dne 21.6.2006 zahteval od direktorja družbe Ribe Maribor d.o.o. sklic skupščine z naslednjim dnevnim redom:
· Obravnava letnega poročila za leto 2003
· Obravnava letnega poročila za leto 2004
· Obravnava letnega poročila za leto 2005
· Zmanjšanje osnovnega kapitala po poenostavljenem postopku z umikom poslovnega deleža

Zadnja skupščina, na kateri smo družbeniki obravnavali in odločali o letnih poročilih je bila sklicana dne 4.4.2003. Skupščina še ni odločala o letnih poročilih za poslovno leto 2003, 2004 in 2005.

Po ugotovitveni odločbi Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje štev.:354-16-3/00 z dne 25.10.2002 in odločbi Ministrstva za okolje, prostor in energijo štev.:461-01-1/2002 z dne 17.9.2003 so prešle v last države Republike Slovenije tudi parcele, ki so v uporabi družbe Ribe Maribor d.o.o.: k.o. Rače parc.št. 1421/1 – ribnik in 1414/1 – travnik, k.o. Podova parc.št 489/2 – ribnik in k.o. Ješenca parc.št.378 – ribnik. Za vrednost izločenega premoženja je DSU dolžan umakniti preračunani poslovni delež, ki je bil v postopku privatizacije rezerviran za ta namen.


5. VELETRGOVINA VEMA, export-import d.d. Maribor

Podjetje VELETRGOVINA VEMA, d.d. Maribor (v nadaljevanju Vema) je Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo sicer oddalo svoj program lastninskega preoblikovanja v roku, vendar soglasja ni pridobilo, saj je bilo podjetje Vema v postopku prisilne poravnave. Ker se prisilna poravnava ni uspešno zaključila, je podjetje začelo z novim postopkom prisilne poravnave.

Ponovna prisilna poravnava je bila s strani sodišča potrjena dne 31.03.1998. Nad večjim delom hčerinskih družb podjetja Vema je bil že zaključen stečajni postopek. Podjetje je v sodni register dne 03.07.1998 vpisalo znižanje osnovnega kapitala (z 2.166.570.000 SIT na 760.000.000 SIT). Za poplačilo vseh dolgov se je podjetje v postopku prisilne poravnave precej dezinvestiralo. Podjetje je do 31.03.2000 poravnalo svoje obveznosti po potrjenem programu prisilne poravnave, tako da se je druga uvedena prisilna poravnava uspešno zaključila.

Ker je bilo podjetje že pred prehodom na SRD delniška družba, ki pa ni bila usklajena z Zakonom o gospodarskih družbah, je bila na registrsko sodišče podana vloga za vpis sprememb statuta in vpis članov nadzornega sveta, skladno s sklepom skupščine. Vpis sprememb je bil opravljen dne 17.06.1999.

Nadzorni svet SRD je na svoji seji dne 25.09.2001 sprejel sklep o privatizaciji družbe Vema. Kot podlaga za določitev prodajne cene delnice je bila izbrana ocenjena vrednost podjetja na 01.01.1993, ki je za upravičence interne razdelitve ugodnejša. Poleg prenosa delnic na KAD in SOD ter interne razdelitve v višini rezerviranih lastniških certifikatov, je bila v preostalem delu kot način privatizacije predvidena prodaja pooblaščenim investicijskim družbam.

Dne 14.02.2002 je bila podpisana pogodba s KAD in SOD, dne 25.01.2002 pa je bilo 95.616 delnic prodanih PID-u Infond Zlat d.d. ter 56.266 delnic PID-u Zvon dva d.d. Pogodba o prenosu delnic na upravičence interne razdelitve je bila sklenjena dne 24.05.2002.

Na DSU ostaja 63 delnic za upravičenca iz interne razdelitve, ki je v vmesnem času umrl. Navedene delnice bomo prenesli na družbo VEMA d.d..


PODJETJA BREZ 2. SOGLASJA

V skladu z določili ZZLPPO je z dnem 01.11.1998 potekel šestmesečni rok za pridobitev soglasja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register. Za podjetja, ki tega soglasja v zakonskemu roku niso uspela pridobiti, je Agencija izdala odločbe, na osnovi katerih je celotni družbeni kapital podjetij prešel v last in upravljanje SRD. Za vsa podjetja so projektni vodje prevzeli dokumentacijo, pripravljeno s strani Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Po prevzemu dokumentacije so bile aktivnosti usmerjene večinoma v zaključek postopka privatizacije v skladu s pooblastili ZZLPPO.

ZAKLJUČENI POSTOPKI PRI PODJETJIH

Zap. št.	PODJETJE	DATUM PRENOSA	ZAKLJUČEN POSTOPEK PO ZZLPPO
1.	ACEF d.o.o. Čatež ob Savi	3.12.1998	Izbris iz sodnega registra
2.	EKSPORTPROJEKT p.o. Ljubljana	6.11.1998	Izbris iz sodnega registra
3.	GRADBENI FINALIST-finalni podi d.o.o.	11.11.1998	Stečaj
4.	HMEZAD KMETIJSTVO Radlje p.o.	27.11.1998	Stečaj
5.	HOJA predelava lesa p.o. Ljubljana	12.11.1998	Ni več deleža DSU
6.	INOMATIKA p.o. Podgorje pri Slovenj Gradcu	6.11.1998	Izbris iz sodnega registra
7.	KONMARK Ljubljana	2.12.1998	Stečaj
8.	KUVERTA p.o. Ljubljana (glej OVOJNICA)	16.11.1998	Likvidacija
9.	Medobčinski računalniški center Kočevje – Ribnica	6.11.1998	Stečaj
10.	MEGRAD inženiring p.o. Ljubljana	2.12.1998	Ni več deleža DSU
11.	OBRTNIK Mengeš p.o. Mengeš	10.11.1998	Stečaj
12.	PLANINA Črnomelj	6.11.1998	Izbris iz sodnega registra
13.	PRIMORKA KOPER gostinsko podjetje p.o. Koper	20.11.1998	Izbris iz sodnega registra
14.	RADIOCOM p.o. Ljubljana	6.11.1998	Ni več deleža DSU
15.	Razvojni center IRRI Celje	6.11.1998	Izbris iz sodnega registra
16.	TMF p.o. Ljubljana	6.11.1998	Izbris iz sodnega registra
17.	TTNK-Tovarna transportnih naprav in konstrukcij p.o. Dole pri Litiji	6.11.1998	Zaključen stečaj – ni pravnomočen
18.	Tovarna usnja Slovenj Gradec p.o.	27.11.1998	Likvidacija
19.	USLUGA Kranj	2.12.1998	Stečaj
20.	VARNOST Gasilski servis p.o. Ljubljana	10.11.1998	Ni več deleža DSU
21.	VATROSTALNA Jesenice p.o. Jesenice	12.11.1998	Stečaj
22.	VETSERVIS d.o.o. Kranj	1.12.1998	Izbris iz sodnega registra
23.	W&G d.o.o. Maribor	1.12.1998	Ni več deleža DSU
24.	ZARJA - Montaža d.d. Kamnik	2.12.1998	Izbris iz sodnega registra

DSU JE LASTNIK DELNIC OZIROMA POSLOVNEGA DELEŽA V NASLEDNJIH PODJETJIH:

Zap. št.	PODJETJE	DATUM PRENOSA	DELEŽ DSU
1	ABC AGROHIT d.o.o. Trbovlje	18.12.2001	8,708%
2	Projektivno podjetje Kranj p.o. Kranj	3.12.1998	11,8%
3	STOL d.d. Kamnik	12.11.1998	97,3%

V nadaljevanju podajamo informacijo o aktivnosti po posameznih projektih:

1. ABC AGROHIT d.o.o. Trbovlje

Dne 18.12.2001 je bila izdana odločba Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je dne 7.1.2002 postala dokončna in izvršljiva. Z odločbo je bilo ugotovljeno, da je v skladu z določbami 1. in 3. odstavka 3. člena ZZLPPO družbeni kapital v obliki 10,885% poslovnega deleža podjetja ABC Agrohit d.o.o. prešel SRD.

Pred prenosom poslovnega deleža na SRD je upnik Žito, pekarstvo in testeninarstvo d.o.o. Ljubljana v postopku prisilne poravnave konvertiral svoje terjatve v stvarni vložek, s katerim je bilo izvedeno povečanje osnovnega kapitala podjetja v višini 145.680.286,60 sit. Skupščina podjetja je na tej podlagi dne 18.3.1997 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala za navedeno vrednost stvarnega vložka tako, da se je osnovni kapital, ki je do tedaj znašal 18.623.082,60 sit povečal na skupni znesek osnovnega kapitala v višini 164.303.369,20 sit, pri čemer se je poslovni delež družbenega kapitala v osnovnem kapitalu v nominalni vrednosti 17.885.082,60 Sit zmanjšal iz dotedanjih 96,46% na delež v višini 88,665% osnovnega kapitala podjetja. Na podlagi določb 1. in 3. odstavka 3. člena ZZLPPO je Agencija dne 29.5.2000 izdala odločbo s katero je ugotovila, da je s 1.11.1998 potekel zakonski rok za izdajo soglasja Agencije za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register, zaradi česar je družbeni kapital podjetja prešel v last in upravljanje SRD. Zoper to odločbo je podjetje vložilo pritožbo, kateri je pritožbeni organ ugodil ter zadevo vrnil Agenciji v ponovno odločanje z napotilom, da naj Agencija podrobneje opredeli dejansko stanje in delež družbenega kapitala. Na tej podlagi je Agencija predlagala Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij uvedbo postopka revizije pri predmetnem podjetju. V postopku revizije je bilo ugotovljeno, da v okviru postopka prisilne poravnave osnovni kapital podjetja ni bil zmanjšan, pač pa je bil zgolj povečan za vrednost stvarnega vložka ŽITA kot novega večinskega družbenika podjetja.

Dne 18.12.2003 je bila skupščina družbenikov, na kateri je bila sprejeta nova družbena pogodba. SRD je postal družbenik v višini 10,885% oziroma 17.885.082,60 Sit v nominalnem znesku. Kasneje je bil izveden vpis DSU-ja kot lastnika.

Pogodba o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža na KAD d.d. in SOD d.d. je bila podpisana dne 14.01.2005. DSU ima tako v družbi še 8,708% poslovnega deleža.

Na skupščini družbe v mesecu juniju 2005 je bil imenovan nov direktor družbe.


2. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ p.o.

Po prevzemu dokumentacije s strani Agencije v januarju 1999 in pregledu celotnega spisa, je bilo ugotovljeno, da je možno opraviti privatizacijo na osnovi 15. člena ZZLPPO, kar pomeni, da se nadaljuje s postopki lastninjenja po programu lastninskega preoblikovanja, kot so se začeli že na Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo. Po dolgotrajnem usklajevanju še odprtih zadev, posebej v zvezi s centralno evidenco, je bil Nadzornemu svetu SRD predlagan sklep, da podjetje nadaljuje postopek lastninjenja v skladu s sprejetim programom lastninjenja, kar je NS na svoji seji 27.03.2000 tudi sprejel.

Postopek lastninjenja je zaključen, dokumentacija za vpis sprememb je bila poslana na registrsko sodišče v Kranju. Registrsko sodišče je s sklepom dne 20.6.2001 preoblikovalo Projektivno podjetje p.o. v družbo z omejeno odgovornostjo.

DSU je lastnik 11,8% poslovnega deleža iz naslova nerealiziranega notranjega odkupa. Dne 31.3.2006 je bil v časopisu Dnevnik, v Ur. listu in na internetni strani DSU objavljen javni razpis za prodajo poslovnega deleža Projektivnega podjetja d.o.o. Kranj. V razpisnem roku ni prispela nobena ponudba.


3. STOL d.d. Kamnik

Družbeni kapital podjetja je prešel v last in upravljanje SRD dne 01.11.1998 na podlagi določb 3. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD. Razlog: podjetje zaradi nerešene denacionalizacije ni pridobilo drugega soglasja Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo.

Nadzorni svet DSU je dne 13.3.2006 sprejel sklep o privatizaciji družbe STOL d.d. Kamnik. Sklep o privatizaciji družbe STOL d.d. Kamnik je bil dne 31.3.2006 objavljen v časopisu Dnevnik, v Ur. listu in na internetni strani DSU. Privatizacija je vključevala metodo prenosa 10% delnic na Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in 10% delnic na Slovensko odškodninsko družbo. Obvezen način privatizacije je tudi interna razdelitev v višini deponiranih certifikatov. Na sklep o privatizaciji ni bilo pritožb, tako da so bile podpisane naslednje pogodbe:

- Dne 18.5.2006 je bila podpisana Pogodba o prenosu 31.606 delnic družbe STOL, d.d. na Slovensko odškodninsko družbo d.d. zaradi izvršitve pravnomočne odločbe o denacionalizaciji št.: 301-3/93 z dne 28.6.2002.

- Dne 18.5.2006 je bila podpisana Pogodba o prenosu 1.012 delnic družbe STOL, d.d. na Slovensko odškodninsko družbo d.d. zaradi izvršitve pravnomočne odločbe o denacionalizaciji št.: 301-9/92 z dne 9.2.2004.

- Dne 25.5.2006 je bila podpisana Pogodba o brezplačni odsvojitvi 30.674 delnic družbe STOL, d.d. Kamnik na Slovensko odškodninsko družbo d.d. in Kapitalsko družbo d.d..

- AP p.o. je dne 03.02.1990 vpisala uskladitev z zakonom o podjetjih ter se registriral kot družba z družbenim kapitalom;
- AP p.o. se je dokapitalizirala in preoblikovala v d.o.o. v mešani lastnini dne 17.04.1991;
- dne 25.11.1991 je 219 delavcev AP d.o.o. ustanovilo zasebno družbo Linija z enako dejavnostjo kot jo je sočasno opravljala družba AP d.o.o.. Obe podjetji so vodili isti vodilnimi delavci. Revizijski organ ugotavlja, da je z ustanovitvijo podjetja Linija šlo za by-pass in da je iz tega naslova prišlo do oškodovanja po 48.a členu ZLPP – oškodovanje znaša 55.381.207,53 SIT.

Dokapitalizacija: SRD je dalj časa vodila postopke za rešitev problematike sejmov v osrednjem slovenskem prostoru. Pogovori z Mestno občino Ljubljana so se pričeli v letu 1998, ko je bilo podpisano Pismo o nameri za prenovo sejemskih dejavnosti v Ljubljani. Po podpisu pogodbe o ustanovitvi družbe GR – Poslovni center d.o.o. med GR, Slovenijalesom in Mestno občino Ljubljana je bila dne 13.9.1999 družba vpisana v sodni register. Družba Slovenijales d.d. Ljubljana je dne 10.2.2000 sporočila, da iz objektivnih razlogov odstopa iz dosedanjih danih zavez in obljub in tudi izstopila iz družbe GR – PC (Poslovni center) d.o.o.. Dne 14.4.2000 je bila sklenjena pogodba, s katero je GR d.o.o. odkupil Slovenijalesov poslovni delež v družbi tako, da ima družba le enega ustanovitelja. Spremenilo se je ime v GR – PC (Prireditveni center) d.o.o. in sedež družbe (iz Dunajske 22 na Valjhunovo 11). Ne glede na te poteze pa Slovenijales še naprej ostaja zainteresiran za razvoj lokacije med Linhartovo, Zupančičevo jamo in železniško postajo v Ljubljani v smislu »dobrega soseda«. Pogovori o razvoju lokacije so se tako nadaljevali z Mestno občino Ljubljana.

Dne 12.06.2000 je Slovenska razvojna družba kot edini družbenik družbe GR d.o.o. sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala in vstopu novega družbenika. MOL je z dokapitalizacijo oziroma z izročitvijo stvarnega vložka pridobila 50,70 % poslovni delež v osnovnem kapitalu družbe, SRD je ohranila 49,30 % poslovni delež. Dne 28.12.2001 je bila izvedena še ena dokapitalizacija družbe, s katero je Mestna občina Ljubljana povečala svoj poslovni delež na 69,22 %. Skupščina družbe je dne 27.05.2002 sprejela sklep o odsvojitvi dela poslovnega deleža MOL družbenici SRD.
Po obeh izvedenih dokapitalizaciah MOL s stvarnim vložkom in sklepu Vlade RS z dne 14.03.2002 o prenosu dodatnega premoženja v lasti SRD na KAD d.d.. je bilo razmerje med družbeniki sledeče: 68,985 % MOL, 23,303% KAD d.d. ter 7,712% SRD d.d.

Denacionalizacija: Nadškofija Ljubljana je dne 31.8.1992 pri Občini Ljubljana Bežigrad vložila zahtevo za vračilo nepremičnin v naravi. Postopek se je končal s podpisom poravnave med GR d.o.o. in Nadškofjo Ljubljana dne 28.03.2001 in izdajo Odločbe v denacionalizacijskem postopku s strani Upravne enote Ljubljana Bežigrad, ki je dne 18.04.2001 postala pravnomočna.

Zaradi podpisane poravnave z denacionalizacijskim upravičencem Nadškofija Ljubljana je bila izdelana aktualizacija cenitvenega poročila, ki je bilo osnova za dokapitalizacijo (ni vključevalo zemljišč, ki so s podpisom poravnave prešla v poslovne knjige podjetja). Zaradi navedenega se je razmerje med družbenikoma spremenilo v korist SRD.

Privatizacija: Dne 16.09.2004 je Nadzorni svet družbe DSU sprejel Sklep o privatizaciji družbe, ki je bil objavljen v časopisu »DELO« in v Uradnem listu. Na objavljeni sklep je bila vložena pritožba, ki je bila dana v reševanje na drugostopenjski organ, to je Ministrstvo za gospodarstvo. Ministrstvo za gospodarstvo je pritožbo zavrnilo z odločbo št.: 454-16/2004/6-M10511 dne 13.05.2005. Sklep o privatizaciji je z izdajo odločbe postal dokončen, ne pa pravnomočen, ker je bila dne 24.06.2005 vložena tožba na sprožitev upravnega spora na Upravno sodišče RS. V skladu z dokončnim Sklepom o privatizaciji je bila dne 09.08.2005 podpisana Pogodba o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža družbe Gospodarsko razstavišče d.o.o., po kateri je bil na KAD d.d. prenesen 3,102% poslovni delež in na SOD d.d. prav tako 3,102% poslovni delež. DSU ima po podpisu te pogodbe v družbi 1,51 % poslovni delež.

V mesecu marcu 2006 je DSU prejel potrjeno obdelavo podatkov s strani MG. Podjetju je bil takoj posredovan vzorec tabele, kakršen je potreben za pripravo pogodb o prenosu poslovnih deležev na posamezne upravičence iz naslova vloženih certifikatov. V podjetju morajo zbrati pooblastila za podpis pogodb o prenosu poslovnih deležev.

Tekoče aktivnosti
Na območju razstavišča se je v letu 2005 zgradila nova hala A2. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja je bilo potrebno pridobiti tudi soglasje družbe DSU, da soglaša z izvedbo gradbenih del v skladu z zaprošenim gradbenim dovoljenjem, saj je iz pridobljene dokumentacije razvidno, da so parc. št. 1845/2, 1845/3, 1845/4, 1845/5, 1845/6 in 1845/7, vložek št. 1381, k.o. Bežigrad prešle na DSU na podlagi 6. člena ZZLPPO. Za vpis v zemljiško knjigo je potrebno predhodno pridobiti z.k. dovolila od petih pravnih naslednikov Prometnega podjetja SAP Ljubljana, ki je še vedno izkazan z.k. lastnik.

V začetku meseca decembra 2005 je bilo na območju GR 13. ministrsko srečanje članic OVSE, ki je bilo po splošnih ocenah pripravljeno s samimi pohvalami. Družba je imela pred tem srečanjem veliko del, da so bili objekti po opravljeni investiciji v obnovo hale B ter nekaterih del v prizidku dvorane A, objekta »Jurček« ter galerije A1, pripravljeni za sprejem udeležencev OVSE.


5. Naziv podjetja: KOMPAS HOTELI BLED, d.o.o., Bled
Znesek oškodovanja: 462.956.251,00 SIT

Tožba DP RS zaradi: ničnosti pogodb in aktov o ustanovitvi ter na plačilo 462.956.251,00 SIT
Opomba: Istočasno tožene stranke: Kompas International d.d. Ljubljana, Hotel Ribno d.d. Bled, Kompas Mejni turistični servis Ljubljana, Kompas Hoteli Bovec d.d. Bovec.
Datum tožbe in pristojno sodišče: 26.07.1995, Okrožno sodišče v Ljubljani
Opomba: glej Kompas International d.d.

Privatizacija:
Dne 08.10.1996 je bil sprejet sklep o privatizaciji, na podlagi katerega je bila izpeljana interna razdelitev, notranji odkup in prenos na sklade. Po izvršeni prodaji preostalih delnic pooblaščenim investicijskim družbam, ima DSU le rezerviran lastniški delež za denacionalizacijskega upravičenca, s katerim pa ne more aktivno upravljati.


6. Naziv podjetja: KOMPAS INTERNATIONAL, d.d., Ljubljana
Znesek oškodovanja: 462.956.251,00 SIT
Tožba DP RS zaradi: ničnosti pogodb in aktov o ustanovitvi ter na plačilo 462.956.251,00 SIT
Opomba: Istočasno tožene stranke: Kompas Hoteli Bled p.o. Bled, Hotel Ribno d.d. Bled, Kompas Mejni turistični servis Ljubljana, Kompas Hoteli Bovec d.d. Bovec.
Datum tožbe in pristojno sodišče: 25.07.1995, Okrožno sodišče v Ljubljani
Predlog DP za odpravo oškodovanja :
- ugotovi se, da so nične: pogodba o odplačnem prenosu pravice uporabe na gradbenem objektu s pripadajočim zemljiščem z aneksom, pogodba o neodplačnem prenosu nepremičnin, pogodba o kupoprodaji delnic sklenjena dne 30.11.1992 med družbo Kompas International d.d. in družbo Kompas MTS, akt o ustanovitvi Kompas Hoteli Bovec d.o.o. z dne 21.12.1990 in akt o ustanovitvi Hotela Ribno, Turizem d.d. z dne 15.11.1991
oziroma podrejeno:
- družba Kompas International d.d. je dolžna plačati podjetju Kompas Hoteli Bled p.o. 23.032.531,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
- družba Kompas MTS je dolžna plačati družbi Kompas International d.d. znesek 439.923.720,00 SIT za zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Datum in način odprave oškodovanja:
Okrožno sodišče v Ljubljani je v primeru gospodarskega spora med družbo Kompas International d.d. in družbo Kompas MTS zaradi ničnosti pogodbe ter plačila 439.923.720,00 SIT s p.p., dne 03.12.1996 izdalo sklep, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, na kar je DP podal pritožbo. Višje sodišče je dne 04.06.1997 razsodilo, da se pritožbi DP delno ugodi, v ostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena. To pomeni, da se zahtevek DP na ugotovitev ničnosti pogodbe o kupoprodaji delnic z dne 30.11.1992, zavrne. Prav tako se zavrne dajatveni zahtevek na plačilo 354.106.550,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Slovenska razvojna družba je prenesla na SOD večinski paket delnic in tako povečala premoženje družbe SOD za pokrivanje denacionalizacijskih zahtevkov, del pa je obdržala in ga kasneje prenesla na DSU, ki nadaljuje s privatizacijo Kompas International. Predvidevamo da bomo družbo Kompas International likvidirali in likvidacijsko maso razdelili med delničarje.

Osnovni kapital se znižuje iz trenutnih 589.800.000 SIT na 189.000.000 SIT- sprejet je bil skupščinski sklep in znižanje kapitala je v fazi registracije.

Trenutna delniška struktura :

Slovenska odškodninska družba: 66,79 %
DSU : 23,60 %
Ostali mali delničarji: 9,61 %

Ker družba ne bo več opravljala turistične dejavnosti, je sprejela sklep, da se odproda družba Kompas Yachting oz. da se proda družba po sredstvih. Vrši se postopna prodaja jadrnic, prodanih je bilo že 6 od 18 jadrnic. Preostale jadrnice so bile oddane v charter upravljanje.

Druga hčerinska družba Kompas Gojitveno lovišče Peskovci d.o.o. pa je zaradi odvzema pravice upravljanja z Gojitvenim loviščem Kompas Peskovci na osnovi osmega odstavka 79. člena Zakona o divjadi in lovstvu v težkem poslovnem položaju in trenutno poteka finančna reorganizacija in postopek prisilne poravnave. Konec meseca junija 2006 je bila prisilna poravnava izglasovana in bo v mesecu juliju 2006 pravnomočna. Družba bo svoje poslovanje lahko tako nadaljevala v zmanjšanem obsegu. Za poplačilo upnikom pa bo družba začela z odprodajo premoženja, ki ni potrebno za delovanje družbe.


7. Naziv podjetja: ONA ON Notranja trgovina, d.o.o., Ljubljana
Znesek oškodovanja: 307.309.006,00 SIT

Tožba DP RS na: razveljavitev pogodb, na povrnitev škode v višini 307.309.006,00 SIT s p.p., na razveljavitev II. dokapitalizacije in na pripojitev družbe ONA-ON Consulting d.o.o. (drugotožene stranke) k družbi ONA-ON Notranja trgovina p.o., po 50. členu ZLPP
Datum tožbe in pristojno sodišče: 10.02.1994, Temeljno sodišče v Ljubljani
Zahtevek DP:
Razveljavi se sklep delavskega sveta ONA-ON p.o. z dne 5.12.1990, sklep delavskega sveta ONA-On p.o. z dne 4.4.1991, dokapitalizacija ONA-ON d.o.o., izvedena dne 15.3. in 18.3.1991, razveljavita se Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 1.2.1991 in aneks št. 1 k tej pogodbi, aneks št. 2 k Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 1.2.1991, kupoprodajna pogodba z dne 7.3.1991, razveljavita se kupoprodajni pogodbi z dne 19.3.1991, pogodba za marketinške storitve, raziskavo trga in ekonomsko propagando z dne 31.1.1991, aneks št. 4. k pogodbi o poslovnem sodelovanju za storitve na področju investicij in investicijskega ter tekočega vzdrževanja z dne 1.3.1991, aneks št. 5 k pogodbi o poslovnem sodelovanju za storitve na področju Skladiščno transportnih dejavnosti z dne 25.4.1991, najemne pogodbe, sklenjene dne 25.4.1991 in 8.5.1991, podnajemna pogodba, sklenjena dne 20.6.1991, pogodba z dne 9.9.1991 o najemu maloprodajne enote št. 13, najemna pogodba z dne 26.4.1991;
- ONA-ON Consulting d.o.o. je dolžna povrniti podjetju ONA-ON p.o. škodo v višini 307.309.006,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
- ONA-ON Consulting d.o.o. je dolžna DP-u v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, izstaviti sklep pristojnega organa družbe o pripojitvi družbe ONA-ON Consulting d.o.o. k ONA-ON p.o. ter ustrezne registrske liste.
Naknadno so bili nekateri tožbeni zahtevki zavrnjeni.
Način odprave oškodovanja:
Dne 20.04.1998 je bila med DP, Ona On Notranja trgovina d.o.o. in Ona On Consulting d.d. sklenjena izvensodna poravnava, katere predmet so bila vsa sporna razmerja med strankami, ki so izvirala iz medsebojnega poslovnega sodelovanja do 01.01.1993 in ki so bila predmet tožbe DP, ter vsa sporna razmerja, ki so izvirala iz medsebojnih poslovnih razmerij po 01.01.1993 do sklenitve poravnave.
Na podlagi poravnave se je Ona On Notranja trgovina zavezala, da v svojih poslovnih knjigah na dan 01.01.1993 vknjiži terjatev do Consultinga v višini 77.818.378,00 SIT, Consulting pa vknjiži obveznost do Ona On v isti višini. Dalje sta se stranki sporazumeli, da svojo obveznost oz. terjatev pobotata s terjatvami Consultinga do Ona On (80.427.659,57 SIT). Consulting se je tudi zavezal v roku 40 dni po podpisu poravnave spremeniti firmo tako, da v njo ne bo vključene besedne zveze »Ona On«. DP RS je na podlagi sklenjene izvensodne poravnave dne 16.06.1998 umaknil tožbo.

Privatizacija: NS SRD je sklep o privatizaciji sprejel dne 01.02.2000 in dne 21.4.2000 na podlagi sklepa o privatizaciji objavil razpis za javno zbiranje ponudb za nakup 92,07% poslovnega deleža družbe. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran konzorcij kupcev, ki ga je zastopal Labod konfekcija d.d. Novo mesto. Preostali člani konzorcija so Elkroj d.d. Mozirje, Tekstil d.d. Ljubljana, Beti d.d. Metlika, Komet d.d. Metlika in Svilanit d.d. Kamnik. Pogodba o prodaji in nakupu poslovnih deležev je bila podpisana dne 23.06.2000. Pogodba o prenosu 6,30% poslovnega deleža iz naslova interne razdelitve je bila podpisana dne 05.09.2002.

Dne 7.11.2005 je bila skupščina, na kateri so družbeniki sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala. DSU razpolaga s 0,669% poslovnim deležem, kar predstavlja rezervacijo za denacionalizacijske upravičence.


8. Naziv podjetja: POSLOVNI SISTEM ZA AVTO, d.o.o., Ljubljana
Znesek oškodovanja: 568.616.094,61 SIT

Tožba DP RS zaradi: plačila 568.616.094,61 SIT s pp. in zaradi ničnosti posameznih dejanj. Tožene stranke so bile še: Avtomotor d.d. Celje, Cooping d.d. Begunje pri Cerknici, Avtoplus d.d. Koper in Avtocenter d.d. Vrhnika.
Datum tožbe in pristojno sodišče: 14.03.1996, Okrožno sodišče v Ljubljani.
Zahtevek DP:
tožene stranke so dolžne plačati podjetju PS za avto 568.616.094,61 SIT, dejanja, s katerimi je družba Avto center d.d. Vrhnika prevzela dejavnost ter poslovne funkcije in učinke od podjetja PS ZA AVTO, pa se smatrajo za nična dejanja.
Način odprave oškodovanja:
Prišlo je do treh delnih poravnav in sicer je bila septembra 1998 sklenjena izvensodna poravnava med DP, podjetjem PS ZA AVTO in podjetjem AVTOPLUS, d.d., Koper; decembra 1999 je bila sklenjena izvensodna poravnava med DP, podjetjem PS ZA AVTO in podjetjem AVTOMOTOR, d.d., Celje, iz katere izhaja, da do oškodovanja družbenega kapitala sploh ni prišlo. Na podlagi poravnave je DP umaknil tožbo.
Poravnava, ki se nanaša na podjetje AVTOCENTER d.d. Vrhnika je bila podpisana 29.11.2000. Tudi tu ni prišlo do oškodovanja in je pravobranilec umaknil vse tožbe.
Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij je dne 10.12.2001 izdala sklep o začetku obnove postopka revizije od 1.1.1993 do vpisa privatizacije v sodni register po uradni dolžnosti
Denacionalizacija: predlagatelja sta Helena Slamič in Meta Arnold - gre za denacionalizacijo dela objektov na Tržaški cesti v Ljubljani. V postopku so denac. upravičenci zahtevali vračilo celotnega kompleksa z vzpostavitvijo lastninske pravice na celotnem kompleksu. Z delnim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevek za vrnitev nekaterih nepremičnin v naravi. Po vloženi pritožbi s strani obeh strank je Višje sodišče pritožbo PS-ja zavrglo, pritožbo predlagateljev pa zavrnilo. Obe stranki sta na sklep Višjega sodišča vložili revizijo. Reviziji PS-ja je bilo delno ugodeno, revizijo predlagateljev pa je sodišče zavrglo. Glede na revizijo je Višje sodišče ponovno odločalo o zadevi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo glede pritlične poslovne stavbe – trgovine in v tem delu vrnilo odločbo v novo odločanje. Prvostopno sodišče o zadevi še ni odločalo in zadeva v celoti še ni pravnomočna in izvršljiva.

Prenos po sklepu Vlade RS:
Vlada RS je dne 14.03.2002 sprejela sklep o prenosu dodatnega premoženja v lasti SRD na Slovensko odškodninsko družbo d.d.. V sklopu slednjega je bil tudi 80% poslovni delež družbe POSLOVNI SISTEM ZA AVTO d.o.o.. Pogodba o brezplačnem prenosu poslovnega deleža je bila podpisana dne 13.06.2002. Ko bo zaključen denacionalizacijski postopek, bo izveden prenos na KAD d.d. in SOD d.d. (vsak po 10,00%).

Direktor družbe izvaja odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in sicer zemljišče v Velenju in Trnovljah, parkirno skladiščne prostore v Mariboru, vrtec na Celovški cesti v Ljubljani ter objekt v Kranjski gori. Do zaključka denacionalizacijskega postopka na Viču v Ljubljani je potrebno upravljati s tem premoženjem, skrbeti za tekoče vzdrževanje, kar pa glede na starost objektov ni tako enostavno. Direktor poskuša s trženjem objektov pokrivati stroške nenehnih popravil. Objekte oziroma poslovne prostore daje v najem le za enoletno obdobje s trimesečnim odpovednim rokom, ker se ne ve, kaj bo potrebno denacionalizacijskim upravičencem vrniti v naravi.

V mesecu juniju 2006 se je podjetje preselilo iz najetih prostorov na Štefanovi ulici v centru Ljubljane v prostore na Tržaški ulici na Viču.

NEZAGOTOVITEV REVIDIRANJA LETNIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POVEZANIH DRUŽB V TUJINI

Podjetja so bila dolžna v postopku privatizacije po ZLPP zagotoviti revizije kapitalsko povezanih podjetij v tujini. V kolikor tega niso storila v skladu z zahtevo Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo izdala odločbo, s katero je družbeni kapital teh podjetij prešel na SRD. Iz tega naslova je na SRD prešlo sedem podjetij:

1. AVTOIMPEX d.o.o., Ljubljana
2. GIO p.o., Ljubljana,
3. INTERTRADE ITC, d.d. Ljubljana
4. KTL NAVITA EMBALAŽA, d.o.o., Ljubljana
5. KTL POTISKANA EMBALAŽA, d.o.o., Ljubljana
6. PAKO d.o.o. Ljubljana – v likvidaciji
7. PALOMA p.o., Sladki Vrh

SRD je moral v takih podjetjih zagotoviti revizijo skladno z zahtevo APPNI. Problematika pri zagotavljanju revizije povezanih podjetij v tujini je bila predvsem ta, da so manjša podjetja, ki so imela v povezanih podjetjih v tujini majhne lastniške deleže, s težavo dosegle revizijo v skladu z zahtevo APPNI. Tuje revizorske hiše niso bile vedno pripravljene sprejeti take zahteve, nenazadnje pa je taka revizija za posamezno podjetje predstavljala nesorazmerno velik strošek, tako glede na poslovne rezultate takega podjetja, kot tudi glede na praktično vrednost pridobljenega revizorjevega mnenja.

ZAKLJUČENI POSTOPKI PRI PODJETJIH

1. AVTOIMPEX d.o.o., Ljubljana
2. INTERTRADE ITC, d.d. Ljubljana
3. KTL NAVITA EMBALAŽA, d.o.o., Ljubljana – uveden stečajni postopek
4. KTL POTISKANA EMBALAŽA, d.o.o., Ljubljana
5. PAKO d.o.o. Ljubljana – uveden postopek likvidacije
6. PALOMA p.o., Sladki Vrh


GIO, d.o.o., Ljubljana

Dne 25.01.1995 je Družbeni pravobranilec RS vložil dve tožbi zaradi ugotovitve ničnosti nekaterih pogodb, ki so bile sklenjene med podjetji Smelt Global Ljubljana, Granex AG Zürich, Smelt Intag Zürich ter Smelt International d.d., v skupnem znesku 292 mio SIT. Poleg tega je revizija postavila domneve za dodatna oškodovanja, ki pa niso bila ovrednotena.

Družba GIO bi morala zagotoviti revizijo v treh podjetjih v tujini. Zagotovila je le revidirane izkaze za družbo Intag Incorporated, New York, za ostali dve družbi (Smelt Intag, Švica in Unimercat, München) pa je navedla, da revidiranih poročil ne more zagotoviti.

Ker družba GIO ni uspela uskladiti lastninskih razmerij, je celotni DK na podlagi 4.odstavka 50. člena ZLPP oktobra 1996 prešel v last in upravljanje Sklada.

Meseca marca 1997 je bila za družbo GIO naročena komercialna revizija, z namenom preveriti pravilnost vrednotenja naložb, oškodovanje pa še ni bilo odpravljeno.
Družbeni pravobranilec je dne 21.04.2000 izgubil tožbo na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V skladu z dogovorom z družbo GIO in SRD, se je nato DP pritožil le na del, ki se nanaša na tožbo zoper zaposlenega Jožeta Puciharja iz leta 1994, v višini 2.473.000,00 SIT.
Dne 19.12.2001 je bila podpisana poravnava med stečajnim upraviteljem SMELT International d.d. Ljubljana, GIO d.o.o. Ljubljana ter SMELT INTAG Zürich, Švica, ki zaključuje zgodbo oškodovanja družbenega premoženja.

Dne 12.02.2002 je bila podpisana Pogodba o izročitvi stvarnega vložka in o prevzemu novega vložka med GIO d.o.o. in SRD d.d., po kateri je SRD d.d. konvertiral del svoje terjatve do družbe v lastniški delež.

Vlada RS je dne 14.03.2002 sprejela sklep o prenosu dodatnega premoženja v lasti SRD na Slovensko odškodninsko družbo d.d. in Kapitalsko družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.. Pogodba o brezplačnem prenosu poslovnega deleža na SOD d.d. v nominalni vrednosti 855.957.174,20 SIT je bila podpisana dne 13.06.2002 in dne 4.11.2002 Aneks št. 1 k tej pogodbi, po katerem je ugotovljen 34,238% poslovni delež v osnovnem kapitalu družbe. Pogodba o brezplačnem prenosu poslovnega deleža na KAD d.d. v nominalni vrednosti 542.187.830,00 SIT pa je bila podpisana dne 29.07.2002.

DSU ima v družbi 44,07% poslovni delež (14,03% iz naslova ex lege prenosa ter 30,04% iz naslova dokapitalizacije), SOD d.d. ima 34,24% poslovni delež ter KAD d.d. 21,69% poslovni delež.

Dne 16.09.2004 je Nadzorni svet DSU sprejel Sklep o privatizaciji družbe, ki je bil objavljen v časopisu Delo in v Uradnem listu. Na objavljeni sklep je bila vložena pritožba, ki je bila dana v reševanje drugostopenjskemu organu, to je Ministrstvu za gospodarstvo.

Ministrstvo za gospodarstvo je pritožbo zavrnilo z odločbo št.: 454-15/2004/5-M10511 dne 13.05.2005. Sklep o privatizaciji je z izdajo odločbe postal dokončen in pravnomočen.

V skladu z dokončnim in pravnomočnim Sklepom o privatizaciji je bila dne 09.08.2005 podpisana Pogodba o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža družbe GIO, po kateri je bil na KAD d.d. prenesen 6,996% poslovni delež in na SOD d.d. prav tako 6,996% poslovni delež. DSU ima po podpisu te pogodbe v družbi 30,08 % poslovni delež.

Dne 05.09.2005 smo s strani Ministrstva za gospodarstvo prejeli potrjeno obdelavo podatkov, na osnovi katere smo pripravili izračun za podpis pogodb o prenosu poslovnih deležev na upravičence iz naslova vloženih certifikatov lastninskega preoblikovanja. V podjetje je vložilo certifikate 6 upravičencev v skupni vrednosti 1.376.094,00 SIT po stanju na 31.12.1992, kar v osnovnem kapitalu predstavlja 0,01481%. Izračun je pokazal, da eden od upravičencev nima dovolj za prejem celotnega poslovnega deleža. Išče se rešitev, da bi le-ta delil poslovni delež z enim od preostalih petih upravičencev.

Za vse upravičence so pripravljene pogodbe o prenosu poslovnega deleža, vendar sta samo dva izrazila interes za brezplačni prevzem poslovnega deleža iz naslova interne razdelitve. V kolikor upravičenci do brezplačnega prevzema poslovnega deleža ne bodo želeli podpisati pogodbe, bo DSU poslovni delež preneslel kot lastni poslovni delež na samo družbo, ki bo poskrbela za kasnejši prenos deležev na upravičence.

Dne 26.04.2006 je bila izredna skupščina družbe, na kateri je bila sprejeta nova družbena pogodba in imenovan tričlanski nadzorni svet.


PRENOS PO SOGLASJU VLADE (60% + 20%)

Na podlagi soglasja Vlade RS je v lastništvo takratnega Sklada RS za razvoj prešel družbeni kapital naslednjih 8 podjetij, kjer so se vsi postopki v pristojnosti SRD zaključili.

ZAKLJUČENI POSTOPKI

1. AGROTEHNIKA TRGOVINA, d.o.o., Ljubljana,
2. DAN, d.d., Ljubljana,
3. EM HIDROMONTAŽA, d.o.o., Maribor,
4. JEKLOTEHNA, d.d., Maribor,
5. IMP ITAK, d.d., Ljubljana,
6. KOTO, d.d., Ljubljana,
7. SGP GRADBENIK, d.d., Lendava in
8. TAM, d.d., Maribor.


6. ČLEN ZLLP - POSEBNE IGRE NA SREČO

Po tem pravnem temelju je bil na SRD prenesen družbeni kapital podjetja:

TERME MARIBOR d.d.

Pravna oseba POHORJE - Podjetje za zdravstvo, turizem in rekreacijo p.o. Maribor je po 1. odst. 6. člena ZLLP v novo pravno osebo Terme Maribor, zdravstvo, turizem, rekreacija d.o.o vložila sredstva, ki niso bila potrebna za opravljanje dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo. S Pogodbo o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža je POHORJE p.o. preneslo svoj 100 % poslovni delež v družbi Terme d.o.o. na SRD. Zaradi enostavnejše razdelitve delnic se je družba Terme Maribor d.o.o. še pred izdajo sklepa o privatizaciji preoblikovala v d.d..

Na osnovi dokončnega Sklepa o privatizaciji je SRD dne 09.05.2000 v dnevniku Večer objavila ponudbo za odkup dela delnic družbe Terme Maribor d.d. v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Z vpisovanjem in vplačilom delnic so pričeli 17.05.2000, vpisovanje pa je trajalo 60 dni. Razdelitev delnic je bila po Sklepu o privatizaciji sledeča: 10 % Slovenski odškodninski sklad, 10 % Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 20 % PID –i, 20 % interna razdelitev in 40 % notranji odkup.

V nadaljevanju postopka privatizacije je Slovenska razvojna družba dne 30.10.2000 v imenu in za račun udeležencev interne razdelitve (17,12 %) in notranjega odkupa (23,65 %) družbe Terme Maribor d.d. podpisala Pogodbo o prodaji in nakupu delnic št. 4-2000/013. Prav tako je Slovenska razvojna družba izvedla prenos delnic na Odškodninsko (9,68 %) in Kapitalsko družbo (9,68 %) s podpisom Pogodbe o brezplačni odsvojitvi delnic družbe Terme Maribor d.d. dne 13.11.2000.

Na zadnji dražbi je bilo na PID-e prenesenih 855.451 delnic. Dne 08.07.2002 je bil sprejet sklep, po katerem je družba Terme Maribor v skladu s 49. členom ZZLPPO umaknila 48.098 delnic, zavarovanih v korist denacionalizacijskih upravičencev.

DSU ostaja v tej družbi imetnik 1,20% delnic, ki so rezervirane za denacionalizacijske upravičence.


6. ODSTAVEK 148. ČLENA ZAKONA O VETERINARSTVU (zamujen rok za oddajo programa lastninskega preoblikovanja)

Po tem pravnem temelju je bil na SRD prenesen družbeni kapital podjetja VETERINARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA d.o.o. Murska Sobota. Postopek privatizacije je bil zaključen leta 1999.


PRENOS PREMOŽENJA NA PODLAGI 5.ČLENA ZZLPPO

5. člen ZZLPPO določa, da preide z dnem uveljavitve ZZLPPO pri pravnih osebah, ki so pred uveljavitvijo ZZLPPO izvedle postopek lastninskega preoblikovanja v nasprotju z zakonskimi predpisi, v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe družbeni kapital, ki ga je revizijski organ ugotovil z odločbo v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja. Z dnem pravnomočnosti preidejo na Slovensko razvojno družbo vsi učinki pravnomočnih sodnih odločitev oziroma sklenjenih poravnav med pravdnimi strankami v pravdah iz naslova oškodovanja družbenega kapitala, ki jih je začel družbeni pravobranilec. Če je nad podjetjem z družbenim kapitalom začet postopek stečaja oziroma likvidacije, ima Slovenska razvojna družba pravico do ostanka stečajne oziroma likvidacijske mase po poplačilu upnikov, v sorazmerju z udeležbo družbenega kapitala v lastniškem kapitalu podjetja. Na Slovensko razvojno družbo preidejo tudi ostale oblike družbenega premoženja, ki bi se lahko lastninilo.

		Realizacija 1.1. DO 30.6.2006
1	Tri parcele v Batujah	Na prvem javnem razpisu prodana ena parcela, drugi dve sta težko prodajljivi
2	poslovni prostor v Novem Sadu, Karadjordjeva 4	Na prvem javnem zbiranju ponudb ni bilo ponudnikov
3	4 stanovanja v Osijeku	ugotavljanje dejanskega stanja, pravnega statusa in možnosti prodaje
4	Poslovni prostor v Vršcu, Sterijina 107 in Žarka Zrenjanina 33	dobljena tožba, v pripravi je prodaja
5	Poslovni prostor v Kruševcu	izdelana je cenitev, v pripravi je prodaja
6	Poslovni prostor v Beogradu, Resavska 32	sprožen sodni postopek za vračilo premoženja
7	Poslovni prostor v Beogradu, Milorada Jovanoviča 9-11	Prodaja zaključena, podpis aneksa k pogodbi
8	Poslovni proctor v Boljevcu	sprožen sodni postopek za vračilo premoženja

Dne 13.6.2006 je bila podpisana Kupoprodajna pogodba štev. 024/06-06 o prodaji parcele št. 1200/3 k.o. Batuje v izmeri 124m2 s kupcem Škrlj d.o.o. Dunajska cesta 196, Ljubljana za kupnino 550.000,00 Sit.


PRENOS PREMOŽENJA NA PODLAGI 6.ČLENA ZZLPPO

6. člen določa, da se za družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve tega zakona preide v last in upravljanje SRD in se preoblikuje po ZZLPPO, šteje tudi premoženje fizičnih in pravnih oseb doma in v tujini, skupaj z njegovim povečanjem iz poslovanja, če to premoženje ni bilo olastninjeno po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) oz. upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993. Navedena določba se torej nanaša na vse v otvoritvenih bilancah neupoštevano premoženje podjetij, ki so bila zavezana k lastninskemu preoblikovanju. V navedenih primerih preide premoženje v last SRD oz. DSU po zakonu in sicer z dnem uveljavitve ZZLPPO.

V nadaljevanju podajamo informacijo o premoženju, ki je v skladu s 6. členom ZZLPPO prešlo v last in upravljanje SRD oziroma DSU po posameznih podjetjih:

ZAKLJUČENI POSTOPKI

1. AGROEMONA d.o.o. Domžale

Mercator d.d. Ljubljana je SRD dne 17.05.2001 obvestil, da parcela št. 737/2, k.o. Kašelj ni bila vključena v otvoritveno bilanco stanja družbe Agroemona d.o.o. Domžale. Predložili so tudi cenilno poročilo. Pogodba o prodaji med SRD in podjetjem je bila podpisana dne 20.8.2002.


2. BUTAN PLIN d.d. Ljubljana

Parc. št. 713/2, 714/1, 717/1 ter del parc. št. 716/1 in 717, vse k.o. Dravlje - zemljišče na Verovškovi 59 in na Verovškovi 70 je v skladu s 73. členom ZGJS prešlo v last Mesta Ljubljane.


3. CENTROVOD GPI Slovenske Gorice

Nad podjetjem CENTROVOD, gradbeništvo, proizvodnja, inženiring p.o. Lenart v Slovenskih Goricah je bil v letu 1991 uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen 6.11.2001. V premoženju podjetja je bilo tudi dvosobno stanovanje v Đurđevcu, ki ni bilo predmet prodaje sredstev v stečajnem postopku. Glede na navedeno je nepremičnina - dvosobno stanovanje v izmeri 56 m2, v stanovanjsko poslovnem objektu na lokaciji Ledine II v kraju Đurđevac, Tina Ujeviča 21/P (Republika Hrvaška), ki stoji na parc. št. 2677/10, vl. št. 3837/7, k.o. Đurđevac. - po 5. in 6. členu ZZLPPO postala last družbe DSU. Predmetno stanovanje je v skladu s stanovanjsko zakonodajo zasedal najemnik, imetnik stanovanjske pravice Bečnik Božidar. Na zaprosilo slednjega je D.S.U. 20.6.2005 sprejel sklep, da se nepremičnina proda v skladu s stanovanjskimi predpisi Republike Hrvaške najemniku Bečnik Božidarju. Kupoprodajna pogodba je bila podpisana avgusta 2005, kupnina pa nakazana oktobra 2005.


4. GOSTINSTVO d.o.o. Podvelka

Ugotovljeno je bilo, da parcela št. 278, k.o. Sp. Muta ni bila vključena v otvoritveno bilanco na dan 01.01.1993, ker je bila le-ta v skladu z zakonom prenešena na SKZG. Pogodba, ki to dokazuje, je bila predložena, zadeva pa je s tem zaključena.


5. KOČNA d.d. Kamnik

V postopku lastninskega preoblikovanja ni bilo upoštevano naslednje premoženje:

- parc. št. 25/1, vl.št. 1201, k.o. Kamnik - travnik 451 m2,
- parc.št. 56, vl.št. 156, k.o. Kamnik - travnik 747 m2 in
- parc št. 57, vl.št 156, k.o. Kamnik - parkirišče 405 m2

- parc. št. 26 k.o. Dole pri Litiji
- parc. št. 275 in parc. št. 2791/44, obe k.o. Trebelno.

- Park ob Prešernovi cesti (parc. št. 36/8, k.o. Gradišče - predmestje I);
-del ulice Josipine Turnograjske (parc. št. 175/3, k.o. Gradišče - predmestje),
-del ploščadi z drogom z državno zastavo (parc.št. 3082/6, k.o. Ajdovščina);
-Vhodno stopnišče v podhod na Plečnikovem trgu.

- parc. št. 247/7 - gozd v izmeri 613 m2,
- parc. št. 818/2 - neplodno v izmeri 285 m2,
- parc. št. 247/10 – dvorišče v izmeri 326 m2

- za umetniška dela podjetje pridobi cenitev,
- za nepremičnino parc. št. 247/10, k.o. Kromberk podjetje predloži kupoprodajno pogodbo z dne 5.9.2004, iz katere je razviden znesek kupnine, ki jo je prejel za predmetno nepremičnino,
- za nepremičnino 247/7, k.o. Kromberk podjetje pridobi cenitev.

- parc. št. 1266/5 (dvorišče v izmeri 5268 m2), k.o. Ponikva,
- parc. št. 1282/2 (dvorišče v izmeri 939 m2), k.o. Ponikva,
- parc. št. 1272/4 (dvorišče v izmeri 791 m2), k.o. Ponikva,
- parc. št. 707/34 (stanovanjska stavba v izmeri 68 m2), k.o. Golobinjek,
- parc. št. 697 (odlagališče odpadkov v izmeri 1127 m2), k.o. Golobinjek in
- parc. št. 662/4 v izmeri 139,63 m2, k.o. Šentjur .

- nepremičninah vl. št. 182, k.o. Goričica, parc. št. 84/1.S in parc.št. 84/2 S ter
- nepremičninah vl. št. 42, k.o. Brezovje, parc. št. 544/1, 600/6, 601/6, 600/2, 600/4, 600/15, 600/16, 600/17, 600/5, 600/7, 601/2, 601/3, 601/4, 600/8, 600/1, 600/13, 600/14.

- gospodarski spor, ki ga je proti Gea College sprožil MIC, Mladinski izobraževalni center Bohinj (pravni prednik MIC-a je bil Izobraževalni center ZSMS), in sicer zaradi ugotovitve, da kreditna pogodba z aneksi, ki je bila sklenjena dne 25.09.1990 in se nanaša na plačilo 627.790,00 SIT nima pravnega učinka;
- razveljavitev sporazuma med Gea College in MIC;
- izstavitev izbrisne pobotnice in
- izdajo akceptnih nalogov zaradi plačila 755.936,00 SIT.

- Gosposvetski cesti št. 3 v Kranju in
- Ulici Staneta Rozmana št. 13 v Kranju.

- na ugotovitev, da je odpadla podlaga za pridobitev lastninske pravice RS na nepremičninah, da je prenehala veljati pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov z dne 24.8.1995 in sicer v obsegu glede prenosa parc. št. 1322/2, parc. št. 1253/3, parc. št. 1254/6, parc. št. 1254/35 in parc. št. 2011/5, vse k.o. Grosuplje,
- na vrnitev navedenih nepremičnin in izstavitev za vknjižbo lastninske pravice primerne listine.

- parc. št. 79 (zemljišče z zgradbo) k.o. Hrastje,
- parc. št. 119/1, 119/2, 221/1 in 221/2 k.o Hrastje,
- parc. št. 435/1 k.o. Počehova.

- zemljišče parc. št. 841/4 k.o. Zg. Pirniče; iz lokacijske informacije Občine Medvode izhaja, da zemljišče parc. št. 841/4 k.o. Zg. Pirniče leži na območju, ki je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov; za to zemljišče je Občina Ljubljana Šiška izdala že tudi odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča in
- zemljišče parc. št 944/160 k.o. Laze, ki je opredeljeno kot stavbno zemljišče.

Zap št.	Matična številka	Družba	Nominalna vrednost (Sit)	Št.delnic na dan 30.6.06
1	5146984	Agrokombinat Maribor d.d.	1.000	11.606
2	5097053	Alpetour - Potovalna agencija d.d., Kranj	2.000	11.491
3	5043794	Beti d.d., Metlika	4.000	18.847
	5043794	Beti d.d., Metlika	4.000	1.847
4	5042801	Cinkarna Celje d.d.	6.000	2.149
5	5001170	Daj - Dam gostinsko podjetje d.d.	2.000	2.559
6	5026431	Delikatesa d.d., Ljubljana	4.000	1.986
7	5033187	Embalaža d.d., Maribor	1.000	13.093
8	5048664	Fructal d.d., Ajdovščina	1.000	1.462
9	5074894	Gradis skupina G d.d. (GP Jesenice)	10.000	2.112
10	5001382	HIT Alpinea, d.d. (prej HTP Gorenjka Kranjska Gora d.d.)	1.000	46.554
11	5042097	IZR d.d., Škofja Loka	1.000	0
12	5040043	Jelovica d.d., Škofja Loka	1.000	25.299
13	5053447	Kino Sora d.o.o., Škofja Loka	10.000	52
14	5038251	KLI Logatec d.d.	1.000	7.653
15	5157714	Kovina d.d., Šmartno	1.000	31.871
16	5072166	Kovinska Bled, d.d.	1.000	5.402
17	5072000	Kristal Maribor d.d.	1.000	6.162
18	5025648	Lesnina d.d., Ljubljana	10.000	146
19	5316766	Liko d.d., Vrhnika	1.000	66.376
20	5284619	LTH Škofja Loka d.d.	10.000	55
21	5015456	Mlaj Zadobrova d.o.o.	1.000	18.282
22	5033942	Mlinostroj d.d., Domžale	1.000	5.934
23	5141966	Perutnina Ptuj d.d.	1.000	7.586
24	5049318	Pivovarna Laško d.d.	1.000	169.567
25	5048877	PPS - Pekarne Ptuj d.d.	10.000	1.160
26	5198046	SCT, d.d.	5.000	1.006
27	5129451	Semesadike Mengeš d.d.	1.000	44.607
28	5005710	Slovenijales d.d., Ljubljana	10.000	239
29	5005817	Sora Medvode d.d.	1.000	8.609
30	5254132	Steklarna Hrastnik d.d.	1.000	38.598
31	5045657	Steklarna Rogaška, d.d.	1.000	6.360
32	5005965	Stolarna Dobrepolje d.d.	1.000	36.426
33	5038057	SVEA Lesna Litija d.d.	1.000	4.822
34	5034248	Šešir d.d., Škofja Loka	2.000	25.558
35	5015553	Tiko d.o.o., Tržič	2.000	4.009
36	5860555	Totra Tekstil	1.000	8.431
37	5043093	TKI Hrastnik d.d.	1.000	39.694
38	5040060	Trgovina Novoteks d.o.o.	1.000	2.521
39	5132347	Vino Brežice d.d.	1.000	1.139
40	5391814	ŽITO d.d.	10.000	52
41	5102294	Žito Intes d.d.	1.000	159.456

- vloženi predlogi za izdajo začasne odredbe,
- izdane začasne odredbe,
- izdane odločbe oz. delne odločbe o denacionalizaciji v zadevah, kjer so bili vloženi predlogi za izdajo začasne odredbe.

	Matična številka	Podjetje	Nominalna vrednost (Sit)	Št.delnic (delež) 30.6.2006
1	5004683	Emona blagovni center d.d., Ljubljana	1.000	19.689
2	5071909	ETP Kranj, d.d.	1.000	0
3	5283973	Hotel Creina Kranj d.o.o.	1.000	21.615
4	5004861	Hotel Evropa, d.d., Celje	1.000	0
5	5004624	Hotel Kompas Bohinj, d.d.	1.000	104
6	5036640	IBI Kranj, d.d.	10.000	740
7	5226384	IMP Telekom, d.d.	1.000	11.664
8	5111498	IPI d.o.o. Rogaška Slatina	1.000	30
9	5174929	Iskra Transmission, d.d., Ljubljana	1.000	7.448
10	5044995	Iskra Invest, d.d.	1.000	754
11	5025826	Manhold d.d., Ljubljana	1.000	0
12	5038189	Marles d.d. Maribor	1.000	0
13	5111153	Metalka Trgovina, d.d.	1.000	639.891
14	5049130	Mladinska knjiga Založba, d.d.	1.000	213.449
15	5077117	Mostovna, d.d., Ljubljana	1.000	7.934
16	5034213	Motvoz, d.d., Grosuplje	4.000	3.049
17	5025249	MURKA Lesce, d.d.	2.000	0
18	5004071	Podjetje TRG d.o.o., Ljubljana	1.000	7.095
19	5005574	Semenarna, d.d.	1.000	0
20	5005817	SORA Medvode, d.d.	1.000	8.975
21	5098319	Stanovanjsko podjetje Velenje, d.o.o.	1.000	836
22	5033837	Tekstilna tovarna Okroglica, d.d.	1.000	7.248
23	5042399	Termoplast Plama, d.d.	10.000	1.976
24	5105706	Velo d.d., Ljubljana	1.000	7.436
25	2014963	Velo nepremičnine, d.d., Ljubljana	1.000	11.683
26	5067995	VODI Gorica d.d.	1.000	0
27	5222125	ZIM zasnove in vodenje investicij, d.o.o. (Zavod za izgradnjo Maribora)	10.000	174

	Družba	Število delnic Poslov.delež
1	ETP Kranj, d.d., Ulica Mirka Vadnova 11, Kranj	4.402
2	IMP Telekom, d.d. Vojkova cesta 58, Ljubljana	11.664
3	SEMENARNA Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242	22.547
4	MARLES, d.d., Limbuška cesta 2, Maribor	55.106
5	MOSTOVNA, d.d., Verovškova ulica 60, Ljubljana	7.934
6	MURKA Lesce, d.d., Alpska cesta 45, Lesce	29.929
7	VODI Gorica, d.d., Kromberk, Cesta 25.junija 1B Nova Gorica	7.926
8	VELO d.d., Celovška 150, Ljubljana	7.436
9	VELO Nepremičnine d.d., Dunajska 421, Ljubljana-Črnuče	11.683
10	TERMOPLASTI -PLAMA d.d., Podgrad, Hrušica 104	1.976
11	Podjetje TRG d.o.o., Celovška 150, Ljubljana	7.095
12	ZIM d.o.o. Slovenska ulica 40, Maribor	174

Zap. št.	Matična številka	Družba	Št.delnic (delež) 30.6.2006
1	5143446	Avtopromet Gorica d.o.o. - v stečaju od 03.07.2003	4.905
	5143446	Avtopromet Gorica d.o.o. - v stečaju od 03.07.2003	9.811
2	5034221	BAČA d.d. - v stečaju od 05.03.2002	2.491
3	5142148	Bistriške mesnine d.d. - v stečaju od 09.11.2000	8.008
4	5034329	ČIB Bovec d.d. - v stečaju od 22.07.1996	31.433
	5034329	ČIB Bovec d.d. - v stečaju od 22.07.1996	31.832
5	5035856	Elan Bikes (Rog Kolesa), d.d.	509
6	5151716	Emona Ribarstvo d.o.o. Ljubljana - v stečaju od 30.11.1998	11.493
7	5098173	Gradbinec d.d. Kranj - v stečaju od 06.03.2000	6.960
8	5005469	IBN-JT d.d. - v stečaju od 04.05.2000	27.584
9	5034469	INDOS d.d. Ljubljana - v stečaju od 06.03.2000	2.040
	5034469	INDOS d.d. Ljubljana - v stečaju od 06.03.2000	22.566
10	5074614	Ingrad Koncern d.d., Celje - v stečaju od 15.06.2005	1.425
	5074614	Ingrad Koncern d.d., Celje - v stečaju od 15.06.2005	9.262
11	5075041	LIO Škofja Loka d.d. - v stečaju od 23.03.2000	25.841
12	5107032	Malgos d.d. - v stečaju od 01.03.2000	7.797
13	5033071	Mehanika Trbovlje d.d. - v stečaju od 18.09.2003	5.505
14	5076587	MP Instalacija Ljubljana d.d. - v stečaju od 09.10.1998	10.409
15	5040116	Novoteks Tkanina, d.d. - v stečaju od 01.04.2005	17.741
16	5515521	OFERTA d.o.o. Maribor - v stečaju	226
	5515521	OFERTA d.o.o. Maribor - v stečaju	357
17	5254299	PAP Intel d.d. Ljubljana - v stečaju od 22.10.1999	6.214
18	5038561	Pohištvo Čepovan d.d. - v stečaju od 17.08.2001	18.280
19	5076838	Prevoz Brežice d.d. - v stečaju od 26.06.1998	20.016
20	5025761	Slovenijašport d.d. Ljubljana - v stečaju od 02.02.1999	5.488
21	5076846	Slovenijaturist d.d. - v stečaju od 09.07.2001	0
22	5387213	Stanovanjski servis d.o.o. - v stečaju od 18.11.1997	133
23	5049385	TLP Tiskarna Ljudske Pravice d.o.o. – v stečaju od 27.01.1997	121.533
	5049385	TLP Tiskarna Ljudske Pravice d.o.o. – v stečaju od 27.01.1997	364.598
24	5034337	TOLO d.o.o. Šentjur pri Celju - v stečaju od 27.06.2001	189
25	5036941	Univerzale d.d. Domžale - v stečaju od 18.11.2002	106

	v 000 sit	Delež
Hrvaška	1.198.505	27,22
Makedonija	38.935	0,88
Bosna	885.288	20,10
Srbija	2.233.003	50,71
Črna Gora	48.006	1,09
Federacija

	v 000 sit	Delež
Hrvaška	391.389	54,12
Makedonija	50.079	6,93
Bosna	90.192	12,47
Srbija	155.859	21,55
Črna Gora	4.468	0,62
Federacija	31.163	4,31

	v 000 sit	Delež
Hrvaška	2.729.510	29,60
Makedonija	1.366.510	14,82
Bosna	2.272.829	24,65
Srbija	2.789.747	30,26
Črna Gora	40.155	0,44
Federacija	21.760	0,24

	Podjetje	lega nepremičnin

1	Kovinoplastika Lož	naložba Hrvaška
2	Tehnounion	naložbe
3	TRAIG	Bih, Srbija
4	Mlinotest Ajdovščina
5	Alpina Žiri	Srbija
6	Agrariacvetje	Srbija, Bih
7	Iskrakibernetika	dogovor ni podpisan
8	Semenarna	Bih, Srbija
9	Intertrans	Hrvaška, Bih
10	Konfekcija Jutranjka	Naložba
11	Intereuropa Koper	Srbija, Bih
12	Radenska Radenci	Srbija, Bih
13	Fructal Ajdovščina	Srbija, Bih,Hrvaška
14	KOTO	Srbija, Bih
15	Rudis	Srbija
16	CERTUS
17	Autocommerce	Srbija
18	MDS Metalka	Hrvaška, Bih, Srbija
19	MOTVOZ in PLATNO
20	Petrol d.d.	Bih
21	Slovenijaavto	Hrvaška, Makedonija, Srbija – stanovanja
22	KIK Kamnik
23	KRAS Sežana
24	GRADIS TEO	zemljišča Irak
25	Trgovina NOVOTEKS	Hrvaška,Srbija
26	Usnjeplast
27	KRKA Novo mesto	Srbija
28	ISKRA Prins	Hrvaška, Bih, Srbija
29	GIP Vegrad
30	COMMERCE	Bih
31	PLESKAR	Hrvaška
32	LESNINA d.d.	vse rep.
33	Induplati Jarše	Bih, Srbija
34	COLOR Medvode	Hrvaška,Srbija
35	KOVINAR Kočevje	Dogovor ni podpisan
36	Agromehanika	Srbija
37	ISKRA SISTEMI	BiH
38	Vino Bizeljsko
39	Inles Trgovina	vse rep.
40	TEKOL	Srbija – Beograd
41	IUV d.d.	Srbija – Beograd
42	Adriacommerce	Hrvaška, Srbija
43	IC Izterjava	Srbija
44	HOJA Mobiles
45	INTERTRADE ITS	Hrvaška
46	KOKRA
47	Podjetje TRG	Srbija, Makedonija, Hrvaška - stanovanja
48	Marles d.d.	Bih
49	Podjetje VELO	vse rep. (stanovanja)
50	ŽITO d.d.	Srbija - Beograd
51	SCT d.d.
52	Preskrba d.d.
53	Gorenjska Predilnica
54	Mostovna Ljubljana	Hrvaška
55	Metalka Trgovina d.d.	Hrvaška, BiH, Srbija
56	Ingrad Koncern d.d.
57	MK Birooprema	Hrvaška, Srbija
58	EUROTEHNA	Srbija

- Dubravka Vukmanović– vodja skupine s strani HFP
- Snježana Bagić
- Sandra Lihtar
- Željko Hlad
- Krešimir Aunedi

- Barbara Pinter Zupančič – vodja skupine s strani SRD
- Tanja Tomaževič
- Nives Marinšek
- Samo Roš
- Franc Herman Šimnovec

Podjetje

Jadroagent Koper – Jadroagent Rijeka

Mlekarna Planika – Kraš Zagreb

Pivovarna Union – BUP Buzet

Sana d.o.o. Hoče –Podravka Koprivnica

Kolpa Ker – Kolpa Radatoviči

Inles Ribnica – Javor Jušići

Tekstilna tovarna Prebold – Prebold Biograd na moru

Mlinotest – Istranka Umag

Kovinoplastika Lož – Lož Metalpres

Peko Tržič – Budučnost Ludbreg

Tado d.d. Beli Manastir- IMV Holding

Uprava SRD je s sklepom št. 3/2 z dne 30.1.2001 razrešila Tanjo Tomaževič in Nives Marinšek in imenovala namesto njiju Jožeta Jaklina, člana uprave SRD in Mira Preka, člana pogajalske skupine za EU. Celotna sestava je bila naslednja:
- Barbara Pinter Zupančič– vodja skupine s strani SRD
- Jože Jaklin
- Miro Prek
- Samo Roš
- Franc Herman Šimnovec

Komisija je opravila ogled Istranke Umag, ki se bo v okviru delovanja meddržavne komisije razreševala v povezavi z Mlinotestom Ajdovščina.

Kolpa- Ker : Komisija je potrdila pismeni sporazum o razdelitvi premoženja obrata v Radatovičih in sicer 86% : 14% v korist slovenske strani .

Komisija je sprejela stališče, da se v popis premoženja, ki jih je potrebno opraviti v skladu z 11.členom meddržavne pogodbe, zajame celotno premoženje, ki je bilo pripojeno k drugi pravni osebi, ne glede na to kje se to premoženje nahaja.

Hrvatski fond za privatizacijo je dne 20.9.2001 imenoval v komisijo Milana Dejanovića namesto Krešimira Aunedija.

8. seja komisije : dne 15.11.2001 v Zagrebu : Komisija je ponovno obravnavala točko metodologije za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani. Predloga koncepta za vrednotenje deležev po pogodbi med RS in RH o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki sta bila predstavljena na prejšnji seji komisije, sta bila konkretizirana s številčnimi podatki. Razhajanja med obema konceptoma so le v treh točkah (kapitalizacija, obrestne mere in uporaba inflacijskega koeficienta ali DEM za preračun podatkov). Pomembnejši problem je pravne narave. Predvsem gre za vprašanje pravnega nasledstva. Pravne osebe - zavezanke, ki naj bi predlagale vpis v sodni register oziroma za katere SRD/HFP predlaga vpis v sodni register, če tega same ne storijo v tridesetih dneh od odločitve, se bodo praviloma sklicevale na to, da niso pravne naslednice pravnih oseb, na katere je bilo prenešeno premoženje, v katero so bila vložena sredstva, ki so se lastninsko preoblikovala in privatizirala ipd. Temu argumentu bo zelo težko nasprotovati, saj gre za enega temeljnih pravnih postulatov, namreč tega, da mora biti pravno nasledstvo izkazano, predvsem pa bi to po njihovem mnenju pomenilo poseg v obstoječa lastninska razmerja v pravnih osebah. Nasprotne argumente bo komisija obravnavala na naslednji seji.

9. seja komisije : dne 01.03.2002 v Ljubljani : Skladno z sklepi prejšnje seje komisije, sta bila izmenjana predloga za izvrševanje odločitev po meddržavni pogodbi. Dodatno je slovenska stran še pripravila predlog postopkov obravnave po določilih Meddržavne pogodbe. Nekaj pomembnejših dejstev :

Hrvaška stran :

· Tekst 5.odstavka 10.člena meddržavne pogodbe se jasno in decidirano nanaša samo na pravne osebe iz 11.člena meddržavne pogodbe (začasne pravne osebe) in na pravne osebe iz 9. člena meddržavne pogodbe (pravne osebe ustanovljene iz premoženja poslovnih enot in drugih organizacijskih oblik brez lastnosti pravne osebe).
· Tekst 5. odstavka 10.člena Meddržavne pogodbe se ne nanaša na pravne osebe iz 8.člena meddržavne pogodbe oziroma na situacije ko je ustanovljena nova pravna oseba v privatni lastnini (kot so Sana Hoče in Lož Metalpres)
· Predlagane rešitve v smislu povečanja osnovnega kapitala v pravnih osebah v privatni lastnini, ki uporabljajo popisano premoženje bi bile protiustavne v RH , kot tudi protizakonite glede na veljavne zakone v RH, razen če ne gre za sporazumen način razrešitve ( 6. odstavek 10.člena meddržavne pogodbe)

· Določbe 10.člena se uporabljajo v celoti tudi za pravne osebe iz 8. in 9.člena pogodbe, če do sporazuma ne pride, tako da je končni izbor pravnih oseb, za katere velja 10.člen pogodbe, naslednji: pravne osebe iz 8., 9. in 11.člena pogodbe. (osnova je 6 odstavek 10.člena Meddržavne pogodbe)
· Nasprotni argument, ki bi dopuščal poseg v ”privatno lastnino” pravne osebe, pri katerih bodo o medsebojnih premoženjskopravnih razmerjih odločili Komisija oziroma SRD/HFP, so se ali pa bi se morale pri prenosih premoženja zavedati, da gre za premoženje, katerega položaj še ni urejen, o katerem se državi pogajata in ki bo razrešeno v skladu s pravili, ki jih bo šele določila meddržavna pogodba. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (to načelo se uporablja v obligacijskih razmerjih obeh držav) bi bilo prav, če bi pravne osebe, pri katerih se ta hip nahaja premoženje, pridobljeno na enega od načinov, ki jih ureja pogodba, oblikovale rezervacije za ta sredstva. Zagovarjati bi bilo treba stališče, da gre za premoženje, ki je vrednostno neopredeljeno, je pa določljivo (v skladu z metodologijo) in obremenjuje vsakokratnega imetnika, uporabnika tega premoženja; šlo bi za konstrukcijo, podobno tistim s področja stvarnega prava. Osnovna dilema iz prejšnje seje komisije je ostala odprta (pravno nasledstvo pravnih oseb, na katere je bilo prenešeno premoženje). Do naslednje seje mora hrvaška stran pripraviti pisno argumentacijo kje so zakonske ovire, da način kot ga je predlagala slovenska stran ne bi bil možen in kateri členi meddržavne pogodbe takega izvrševanje ne omogočajo oziroma predlagajo druge možne rešitve.

- Ksenja Hornung - vodja skupine s strani SRD
- Tanja Tomaževič aničin
- Barbara Pinter Zupančič
- Jože Jaklin
- Matjaž Pantelič

Slovenska stran je podala poročilo o aktivnostih na projektih:

Sana Hoče-Podravka
SRD je naročil cenilno poročilo za podjetje Sana d.o.o. Hoče, ki je bilo izdelano avgusta 2001 po stanju na dan 31.12.2000. Istočasno je bilo izdelano cenilno poročilo s strani Podravke Koprivnica. Ugotovljeno je bilo, da ni večjih odstopanj pri cenitvi podjetja razen pri vrednotenju nepremičnin. SRD in Podravka sta izmenjala kar nekaj izračunov preko elektronske pošte, predstavniki obeh strani so imeli dva sestanka in sicer v Hočah in Ljubljani. Pogajanja še vedno potekajo.

Začasna pravna oseba Planika Kobarid – Tolmin d.o.o.
SRD je dne 16.10.2001 sprejela akt o ustanovitvi družbe PLANIKA Kobarid – Tolmin, družba za upravljanje s premoženjem, d.o.o. Oblikovan je bil nadzorni svet začasne pravne osebe, v katerega sta bila imenovana dva hrvaška predstavnika (Kraš d.d. Zagreb) g. Jakovljević in ga. Zorka Bubalo in Ksenja Hornung, predlagana s strani SRD. Do dneva sklica 11.seje komisije je imela družba pet sej nadzornega sveta, na katerih je izredno težko odločati o predlaganih sklepih direktorja, ki so v korist začasne pravne osebe, ker predstavnika Kraš d.d. zavirata odločanje zaradi nerešenih premoženjsko pravnih zadev iz preteklosti. SRD je pisno pozval Kraš d.d. že v letu 2000, ponovno v letu 2002 in 2003, da utemelji oz. odgovori na ugotovitve slovenske strani. Do poteka 11.seje komisije SRD še ni prejel nikakršnega uradnega dopisa oz. odgovora Kraš d.d., ki bi pomenil začetek sporazumnega reševanja premoženjskopravnih razmerij.

SRD ugotavlja, da bo zaradi neaktivnosti pri razreševanju premoženjskopravnih razmerij nastala škoda na premoženju in prihodkih začasne pravne osebe. Najemniki namreč zaradi nejasne situacije glede odkupa nepremičnin nočejo vlagali v nepremičnine, zato le te propadajo, največji najemnik Mlekarna Planika išče primerne večje prostore zaradi zahtevane razširitve proizvodnje zaradi Evropske Unije, to bo izpad največjega dela prihodkov, težko pa bo te nepremičnine kasneje prodati zaradi specifične proizvodnje in infrastrukture.

Hrvaška stran je slovensko stran obvestila, da HFP že razpolaga z izdelanim predlogom Kraš d.d. o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga mora potrditi še Nadzorni svet Kraš d.d.. Po potrditvi predloga s strani NS Kraš d.d., bo predlog posredovan na SRD.

Hrvaška stran je podala poročilo o aktivnostih na projektih:

Lož Metalpres, Plešce – Kovinoplastika Lož
Pred mesecem dni je potekal skupni sestanek HFP, lokalne skupnosti, zaposlenih v Metalpresu in Kovinoplastike Lož. Hrvaška stran ocenjuje, da so bile usklajene osnove dogovora. Pozitivno ocenjujejo, da so v hrvaški pravni osebi že razdeljeni poslovni deleži, kar pomeni ustrezno kapitalsko povezanost slovenske in hrvaške strani. Nesporno je bilo ugotovljeno, da družba uspešno posluje in redno izplačuje plače zaposlenim. Kovinoplastika Lož bo skupaj s hrvaško pravno osebo Metalpres pripravila v roku dveh mesecev poslovni načrt, v katerem bo opredelila razvojno strategijo družbe, prevzemanje obveznosti, ohranitev zaposlenih in upoštevanje ekoloških standardov. Predložen poslovni načrt in jamstva tako slovenske matične firme, kot tudi hrvaške družbe bodo služila HFP kot podlaga za nadaljnje pogovore o primerni ceni za celotno sporno premoženje. Premoženje bo odkupila hrvaška pravna oseba.
Predviden model odkupa je odkup nepremičnin, Kovinoplastika ne uveljavlja nikakršnih vlaganj iz preteklosti, pri oblikovanju cene bi hrvaška stran upoštevala predložen poslovni načrt (zaposlenost, razvoj, prevzemanje obveznosti..)
Po naših informacijah do sedaj ni prišlo do odkupa nepremičnin oziroma sporazumne rešitve premoženjskopravnih razmerij.

Istranka Umag – Mlinotest Ajdovščina
Mlinotest Ajdovščina je pooblastila za pogajanja hrvaškega odvetnika, ki živi v Sloveniji. Mlinotest Ajdovščina je poslal na HFP svoj predlog ureditve premoženjskopravnih razmerij, v katerem ponuja hrvaški strani 15% delež na nepremičninah. Tak predlog za hrvaško stran ni sprejemljiv.

Istarska Pivovarna Buzet – Union Ljubljana
Do sedaj Union Ljubljana še ni stopil v kontakt s HFP, niti ni predložil nobenega predloga ureditve premoženjskopravnih razmerij.

Komisija je sprejela sklep, da HFP in SRD upoštevata vsak svoja izhodišča pri sporazumnem dogovarjanju s pravnimi osebami. Uporabljena izhodišča pri uspešno zaključenih sporazumnih dogovorih bodo služila kot osnova za dogovarjanja pri projektih, ki se bodo razreševali na sami komisiji.

Dne 8.7.2003 je Kraš d.d. posredoval SRD pisni predlog o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Na navedeni predlog je SRD pisno odgovorila dne 14.10.2003. V mesecu novembru 2003 so potekala pogajanja z dvema pooblaščencema družbe Kraš d.d., katerima je bil obrazložen predlog SRD o sporazumno ugotovljenih poslovnih deležih na kapitalu začasne pravne osebe.
Dne 29.3.2004 je Kraš d.d. Zagreb posredoval pisni odgovor za ureditev premoženjskopravnih razmerij, ki za SRD ni bil sprejemljiv. Sledila bodo nadaljnja pogajanja za uskladitev deleža na kapitalu začasne pravne osebe.

Mlinotest Ajdovščina je za pogajanja s HFP pooblastil hrvaškega odvetnika, ki živi v Sloveniji in poslal na HFP svoj predlog ureditve premoženjskopravnih razmerij, v katerem je ponudil hrvaški strani 15% delež na nepremičninah. Tak predlog za hrvaško stran ni bil sprejemljiv.

- A1 Leasing in
- IZTR Ljubljana.

· javna prodaja,
· interna razdelitev ali
· notranji odkup (brez upoštevanja popustov).

V primeru, da te vrednosti ni mogoče ugotoviti na zgoraj omenjeni način, se ta vrednost lahko določi kot:
o tržna vrednost na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca,
o tržna vrednost delnic, s katerimi se trguje na organiziranemu trgu vrednostnih papirjev, z uporabo zadnjega enotnega tečaja teh delnic v letu 1998,
o knjigovodska vrednost na podlagi bilance stanja za leto 1998.

Tako ugotovljena vrednost se preračuna na vrednost po stanju 01.01.1993 z uporabo indeksa drobnoprodajnih cen.

	Ime družbe, zadeva	Realizacija 1.1. - 30.6.2006
1	Pivovarna Laško d.d. – Predlagatelj Dolinšek Drago,	Sklep Okrajnega sodišča v Celju Opr.št. N 8/97 z dne 24.1.2006 – DSU je dolžna izročiti denacionalizacijskemu upravičencu 1223 delnic Pivovarne Laško d.d. – sklep ni pravnomočen zaradi pritožbe Pivovarne Laško d.d. V skladu s sklepom smo izvedli plačilo pravdnih stroškov: Sklep Višjega sodišča v Celju Opr.št. Cp 450/2006 z dne 25.5.2006 – pritožba Pivovarne Laško se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje – DSU je predknjižil 1223 delnic na skrbnika Dolinška
2	Pivovarna Laško d.d. – Predlagatelj Virant Ivan	Udeležba na naroku dne 6.3.2006 v nepravdni zadevi Opr. št. N797, Okrajno sodišče v Celje – vrnitev podržavljenega premoženja v obliki delnic; Razpisan je nov narok, ki bo 28.6.2006;
3	Vele d.d.	Vložitev intervencijske tožbe zoper Vele d.d. in RS zaradi ugotovitve obstoja upnika terjatve, izročitve v last nepremičnin (ki nimajo statusa kmetijskih zemljišč, vendar so bila pomotoma prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, hkrati pa niso bile predmet lastninskega preoblikovanja podjetja), in izstavitve zemljiškoknjižne listine - pravda VII Pg 311/2005; Pripravljalna vloga (v zvezi z odgovorom prvo in drugo tožene stranke na intervencijsko tožbo) z dne 5.6.2006;
4	IZTR d.o.o. A1, investicijsko upravljanje, d.d. BSL finančni inženiring d.o.o.	Tožba zaradi ugotovitve lastninske pravice - parc. št. 3081 k.o. Ajdovščina (ker nepremičnina ni bila predmet lastninskega preoblikovanja) Zemljiškoknjižni predlog za vpis zaznambe spora
5	Stanovanje Obrtniška 3, Borovnica Tožeča: Snježana Gačić Veza: Liko d.o.o. Vrhnika	Pregled točkovanja in izračuna vrednosti stanovanja Udeležba na naroku dne 27.2.2006 Sodna poravnava , Okrajno sodišče na Vrhniki , Opr. št. P 41/93 z dne 27.2.2006 – D.S.U. d.o.o. je dolžna prodati stanovanje po določilih Stanovanjskega zakona s 60 % popustom; Kupnina po sodni poravnavi je bila nakazana na TRR DSU in dne 5.4.2006 v skladu z določili zakona prenakazana na SOD, Stanovanjski sklad in proračun;
6	Agrarna skupnost Kriška planina in Pašna skupnost Jezerce (veza RTC Krvavec, d.d.)	Zahteva za priznanje lastnosti stranke oz. podredno za priznanje lastnosti stranskega intervenienta v postopku denacionalizacije na podlagi zahteve navedenih Agrarnih skupnosti – 12.6.2006; Sklep UE Kranj št. 321-188/93-64 z dne 21.6.2006 o priznanju lastnosti stranke DSU v denacionalizacijskem postopku;
7	Varnost Maribor d.d.	Pravda V Pg 50/2003 Varnost Maribor d.d. je 21.7.2003 vložila tožbo zoper Varnost Vastor d.o.o.-v likvidaciji, ki jo zastopa DSU, s katero uveljavlja nezakonitost prehoda celotnega družbenega kapitala na takratni Sklad RS za razvoj, d.d.. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 50/2003 z dne 26.4.2006 o ustavitvi postopka (umik tožbe)- pravnomočen dne 26.4.2006. Poziv družbi Varnost Maribor d.d. za plačilo prisojenih stroškov- dne 5.5.2006.
8	Gea College d.d. Ljubljana Mic Bohinj p.o. Bohinjsko jezero	A. Pravda I Pg 303/2001 Tožba Gea College d.d. Ljubljana proti Mic Bohinj p.o. zaradi izdaje akceptnih nalogov, ki jih utemeljuje s kreditnimi pogodbami. Sklep Okrožnega sodišča v Kranju z dne 13.3.2006 – postopek se nadaljuje s pravno naslednico tožene stranke, to je DSU. Pripravljalna vloga DSU 25.5.2006 – osporavamo pravno nasledstvo Narok za glavno obravnavo – 16.6.2006 B. Pravda I Pg 413/97 – po nasprotni tožbi MIC Bohinj toži na ugotovitev, da kreditna pogodba nima pravnega učinka. Sklep Okrožnega sodišča v Kranju z dne 13.3.2006 – postopek se nadaljuje s pravno naslednico tožeče, to je DSU. Predlog sodišča- poravnava z vzajemnim umikom tožbenih zahtevkov.
8	Metalka Trgovina d.d.	Pravda VIII Pg 101/06 V zvezi s tožbo DSU zoper toženo stranko Metalka Trgovina d.d. zaradi neveljavnosti sklepa uprave toženke o povečanju osnovnega kapitala iz naslova odobrenega kapitala, je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom opr. št. VIII Pg 101/06 z dne 16.3.2006 razveljavilo sklep uprave toženke o povečanju osnovnega kapitala, zavrnilo pa je pritožbo DSU-ja v zvezi z ničnostjo vpisa sklepa v sodni register. Vložitev tožbe dne 12.5.2006 – zaradi ničnosti vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke v sodni register (tožba temelji na pravnomočni odločitvi Višjega sodišča z dne 16.3.2006 o razveljavitvi sklepa uprave, torej na novem dejstvu, ki v prejšnjem postopku še ni nastopilo-tako je tožba dopustna). Vložitev revizije dne 12.5.2006 zoper II. točko sodbe Višjega sodišča z dne 16.3.2006, ki se nanaša na ničnost vpisa v sodni register. Odgovor DSU z dne 19.6.2006 na revizijo, ki jo je zoper sodbo Višjega sodišča z dne 16.3.2006 vložila Metalka Trgovina d.d..
9	Kompas Rent A Car d.d.	Pravda VII Pg 38/2004 SRD je 13.1.2004 vložila tožbo zaradi plačila 8.736.447,30 SIT – temelj je pogodba o vzpostavitvi izvenbilančne evidence sredstev in pogojnih obveznosti podjetja do SRD št. 23-98/065. Udeležba na naroku dne 16.5.2006.
10	Lastniki stanovanj Obirska 21 a, NN, Ljubljana Katarina Gradišar in ostali	Pravda I P 556/2006 Dne 15.2.2006 so lastniki stanovanj Obirska 21a, Ljubljana vložili zoper Kranjc Andreja iz Ljubljana in SRD tožbo zaradi razveljavitve kupoprodajne pogodbe št. 3/2004 z dne 15.3.2004 in aneksa k tej pogodbi ter izstavitve zemljiškoknjižne listine. Odgovor DSU-ja na tožbo z dne 6.6.2006.
11	Megainvest, d.d. (prej KS 1 d.d. in KS d.d.) KS 2 Naložbe d.d. (prej KS2 PID d.d.)	Pravda V Pg 104/2002 Dne 18.10.2002 je bila vložena tožba proti SRD zaradi plačila odškodnine 491.361.213,00 SIT v zvezi s pogodbami o prodaji in nakupu delnic družbe Papirnice Radeče, sklenjenih dne 3.7.1998, št. 205-98/012, 206-98/012, 207-98/012. Udeležba na naroku dne 20.4.2006.
12	Krajevna skupnost Mirna, Dana d.d. Mirna in Gop d.o.o.	Pravda P 54/2004-Okrajno sodišče v Trebnjem Tožniki Krajevna skupnost Mirna, Dana d.d. in GOP d.o.o. tožijo Republiko Slovenijo in fizično osebo so vložili tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na parc. št. 1743/1, 1748 in 1751/1, vse k.o. Straža. Okrajno sodišče v Trebnjem je DSU obvestilo o začeti pravdi ter ga pozvalo, da se pridruži drugotoženi stranki, to je RS, kot stranski intervenient. Udeležba na naroku dne 14.4.2006. Stranska intervencija je bila zavrnjena. Sodba in sklep Okrajnega sodišča v Trebnjem opr. št. P 54/2004 z dne 14.4.2006 – tožbeni zahtevek se zavrne.
13	Avtobusni promet Murska Sobota, d.d. (AP) in Linija, d.d.	Pravda Pg 118/2000 Družbeni pravobranilec RS je 16.6.2000 vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o skupnem opravljanju dejavnosti z dne 21.10.1992 (med AP in Linija) in plačila 63.548.000,00 SIT (zmanjšanje premoženja AP) in zaradi spremembe velikosti deleža družbenega kapitala v osnovnem kapitalu AP tako, da le ta znaša 97,1042 %. 16.7.2005 je DSU prijavil sosporniško intervencijo na strani tožeče stranke. Maj 2006-sestanek s pooblaščencem AP z namenom sporazumne ureditve medsebojnih razmerij - dogovor ni bil sprejet.

- terjatev, brez terjatev do bank v višini 447.816.487 SIT

Skupaj: 3.895.534.037 SIT

- Vlada RS je dne 17.02.2000 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep 316-08/00-1, da se Slovenska razvojna družba dokapitalizira za namen finančne in poslovne sanacije družbe Elan d.d. v znesku 5.607.964.760,00 SIT iz naslova terjatve Republike Slovenije do SRD d.d., ocenjene v skladu s pogodbo po stanju na dan 31.12.2000. Delež SRD, d.d. v Elanu, d.d. je bil skladno s Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate, z dne 7.12.2001, prenesen na pooblaščene investicijske družbe za namen pokrivanja privatizacijske vrzeli.

- Vlada RS je dne 21.09.2000 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep 408-12/98-36, da se dokapitalizira Slovenska razvojna družba za namen prestrukturiranja družbe Paloma d.o.o. Sladki Vrh v znesku 1.511.000.000,00 SIT iz naslova terjatve Republike Slovenije do SRD d.d., ocenjene v skladu s pogodbo po stanju na dan 31.12.2000. Delež SRD, d.d. v Palomi d.d. je bil s sklepom Vlade z dne 14.2.2002 prenesen na RS (za prenos na Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo).

- Vlada RS je dne 26.04.2001 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep 317-06/2001, da se dokapitalizira Slovenska razvojna družba za zagotovitev sredstev za financiranje družbe Peko d.d. v znesku 578.000.000,00 SIT iz naslova terjatve Republike Slovenije do SRD d.d., ocenjene v skladu s pogodbo po stanju na dan 31.12.2000.

- Vlada RS je dne 13.09.2001 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep št. 317-06/2001-6, da se iz premoženja SRD na RS prenesejo delnice družbe Peko, d.d., ki jih ima SRD na dan uvedbe postopka prisilne poravnave družbe Peko d.d., kot tudi delnice, ki jih bo SRD pridobila na podlagi konverzije terjatev v nove delnice družbe Peko d.d., po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Za vrednost delnic, kot je bila ocenjena na podlagi cenitev družbe Peko, d.d. po metodi likvidacijske vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec revizijske družbe Delloitte & Touche ( v višini 867.650.000,00 SIT) se zmanjša obveznost SRD d.d., do RS iz naslova prenosov terjatev, delnic in deležev ASBH po pogodbi. Novembra 2001 je bila sklenjena pogodba o odplačnem prenosu delnic med Republiko Slovenijo in Slovensko razvojno družbo d.d..

· KAZENSKI POSTOPKI 05
· PODJETJA BREZ 1. SOGLASJA 08
· PODJETJA BREZ 2. SOGLASJA 14

· TOŽBA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA RS 17
· NEZAGOTOVITEV REVIDIRANJA LETNIH RAČUNOVODSKIH

· PRENOS PO SOGLASJU VLADE (60%+20%) 28
· 6. ČLEN ZLPP- POSEBNE IGRE NA SREČO 29
· 6.ODSTAVEK 148.ČLENA ZAKONA O VETERINARSTVU 29