Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov |
EVIDENČNI PODATKI |
v sodelovanju z: - Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, - Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje in - Ministrstvom za notranje zadeve. |
|
|
UREDNIKA: |
|
ŠTEVILKA URSJV: |
|
ŠTEVILKA ISSN: |
|
NASLOV: |
|
TELEFON: |
|
TELEFAKS: |
|
ELEKTRONSKI NASLOV: |
|
SPLETNA STRAN URSJV: |
1. UVOD 6
2. VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 8
2.1 Obratovanje jedrskih objektov 8
2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško 8
2.1.1.1 Obratovanje in obratovalni kazalci 8
2.1.1.2 Poročila o nenormalnih dogodkih v NEK 11
2.1.1.3 Spremembe v elektrarni 12
2.1.1.4 Nadzor penetracij na pokrovu reaktorske posode 13
2.1.1.5 Višja temperatura reke Save 13
2.1.1.6 Občasni varnostni pregled NEK 13
2.1.1.7 Misija za pregled in oceno obratovalne varnosti NE Krško (OSART) 14
2.1.1.8 Inšpekcijski nadzor 14
2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA 14
2.1.2.1 Obratovanje 14
2.1.2.2 Inšpekcijski nadzor 15
2.1.3 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju 15
2.1.3.1 Inšpekcijski nadzor 16
2.2 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj 16
2.2.1 Uporaba virov sevanja v industriji in pri raziskavah 16
2.2.1.1 Intervencije zaradi najdb virov sevanja 17
2.2.2 Uporaba virov sevanj v zdravstvu in veterini 17
2.2.2.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini 18
2.2.2.2 Odprti viri sevanj v zdravstvu 18
3. RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 19
3.1 Spremljanje radioaktivnosti v okolju 19
3.2 Obratovalni monitoring 20
3.2.1 Nuklearna elektrarna Krško 20
3.2.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v
Brinju 21
3.2.3 Rudnik Žirovski vrh 22
3.3 Opozorilni monitoring radioaktivnosti v okolju 23
3.4 Prejete doze prebivalcev v Sloveniji 24
3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju 24
3.4.2 Doza prebivalstva zaradi globalne kontaminacije 24
3.4.3 Doza prebivalstva zaradi človekove dejavnosti 25
3.5 Raziskovalna dejavnost 25
3.5.1 Radioaktivna kontaminacija gozdnega ekosistema v Sloveniji 25
3.5.2 Tekoči radioaktivni izpusti v okolje zaradi obratovanja TE Šoštanj 26
3.5.3 Vpliv TENORM na radioaktivnost podtalnice in površinskih voda v Sloveniji 27
4. VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU 28
4.1 Poklicna izpostavljenost ionizirajočim sevanjem 28
4.1.1 Prejete doze 28
4.1.2 Usposabljanje 29
4.1.3 Zdravstveni nadzor 29
4.2 Izpostavljenost v zdravstvu 30
5. NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO 31
5.1 Zakonodaja 31
5.2 Uprava RS za jedrsko varnost 31
5.2.1.1 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) 32
5.2.1.2 Strokovna komisija za preizkus usposobljenosti operaterjev (SKPUO) NEK 32
5.3 Uprava RS za varstvo pred sevanji 33
5.4 Pooblaščene organizacije 33
5.5 Sklad za razgradnjo NE Krško 35
5.6 Jedrski pool GIZ 35
5.7 Izvajanje meddržavne pogodbe o NE Krško 36
5.8 Načrtovanje nezgodne pripravljenosti 36
6. RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI TER RADIOAKTIVNIMI IN
JEDRSKIMI SNOVMI 40
6.1 Radioaktivni odpadki in obsevano jedrsko gorivo v Nuklearni elektrarni
Krško 40
6.2 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan« 41
6.3 Radioaktivni odpadki v zdravstvu 41
6.4 Delovanje Agencije RAO 41
6.4.1 Iskanje lokacije odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke 42
6.5 Odprava posledic rudarjenja Rudnika Žirovski vrh 42
6.6 Poročilo po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim 42
6.6 jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki 43
6.7 Pobuda za iskanje regionalne rešitve za odlaganje visoko radioaktivnih
odpadkov 43
6.8 Prevoz in tranzit radioaktivnih in jedrskih snovi 43
6.9 Uvoz in izvoz radioaktivnih snovi 43
6.10 Razgradnja jedrskih objektov 44
7. NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA 46
7.1 Varovanje jedrskega materiala 46
7.2 Dodatni protokol k sporazumu o varovanju 46
7.3 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov 46
7.4 Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo 47
7.5 Fizično varovanje jedrskih snovi in jedrskih objektov 47
7.6 Nedovoljen promet z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi 47
8. MEDNARODNO SODELOVANJE 49
8.1 Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami 49
8.2 Sodelovanje z Evropsko unijo 50
8.2.1 Sprejem pravnega reda in sodelovanje z EU 50
8.2.2 Projekti Phare, odobreni v letu 2003 51
8.2.3 Sodelovanje z drugimi združenji 52
8.2.4 Sodelovanje v okviru mednarodnih pogodb 52
8.3 Uporaba jedrske energije po svetu 52
8.4 Sevalna in jedrska varnost v svetu 55
9. Dodatek: Seznam organizacij z njihovimi internetnimi naslovi 56
10. REFERENCE 57
KAZALO SLIK
Slika 1: Letni diagram moči NEK za leto 2003 9
Slika 2: Proizvodnja električne energije v NEK 9
Slika 3: Faktor izkoriščenosti NEK 10
Slika 4: Kolektivna izpostavljenost sevanju v NEK 10
Slika 5: Število nenačrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje v NEK 11
Slika 6: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz 29
Slika 7: Količine radioaktivnih odpadkov v skladišču NEK 40
Slika 8: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih
elementov v bazenu NEK 41
Slika 9: Dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi po letih 44
KAZALO TABEL
Tabela 1: Najpomembnejši obratovalni kazalci v letu 2003 8
Tabela 2: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterini glede na njihovo
namembnost 18
Tabela 3: Obsevna obremenitev prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije
okolja v letu 2003 19
Tabela 4: Modelne ocene izpostavljenosti prebivalstva zaradi emisij iz NEK v
letu 2003 21
Tabela 5: Efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov sevanja pri Rudniku
Žirovski vrh v letu 2003 23
Tabela 6: Obremenitev prebivalstva zaradi objektov, ki izpuščajo v okolje
radioaktivnost, in zaradi splošne kontaminacije v letu 2003 (mejna doza za
prebivalstvo je 1000 Sv) 25
Tabela 7: Tekoči radioaktivni izpusti iz Termoelektrarne Šoštanj leta 2003 26
Tabela 8: Število in moč delujočih in zaustavljenih jedrskih elektrarn ter tistih v
gradnji ob koncu leta 2003 54
1. UVOD
Leto 2003 je na področjih varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti v Republiki Sloveniji potekalo brez večjih posebnosti. Ni bilo dogodkov, ki bi sevalno ogrozili prebivalstvo. Intenzivno je potekalo prilagajanje vseh vpletenih na zahteve novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV), ki je postal veljaven oktobra 2002. Prav tako se je nadaljevala priprava uredb in pravilnikov na podlagi tega zakona. Z njimi je postala naša zakonodaja večinoma usklajena z zahtevami EU.
ZVISJV za področje sevalne in jedrske varnosti določa dva pristojna upravna organa, in sicer Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvo za zdravje. Kadar po tem zakonu odloča Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, o upravni zadevi odloča njegov organ v sestavi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Kadar odloča po ZVISJV Ministrstvo za zdravje, pa o upravni zadevi odloča upravni organ v sestavi ministrstva Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.
Največji jedrski objekt v Sloveniji, Nuklearna elektrarna Krško (NEK), je obratoval brez dogodkov, ki bi vplivali na okolico. Jeseni je obratovanje temeljito pregledala tudi misija OSART Mednarodne agencije za atomsko energijo in ni ugotovila resnih pomanjkljivosti ali odstopanj od svetovnih standardov. NEK pa je doživela dve samodejni hitri zaustavitvi reaktorja, ki ju je sprožil varovalni sistem. Prva se je zgodila zaradi tehnične napake na enem od ventilov v elektrarni, druga pa zaradi nenavadno hitrega naraščanja reke Save v jesenskem času in s tem mašenja cevovodov z vodo za hlajenje sekundarnega dela elektrarne. V obeh primerih so vsi sistemi in osebje ustrezno delovali (več podrobnosti v naslednjem poglavju).
Spomladi leta 2003 je bila ratificirana meddržavna pogodba o lastništvu podjetja NEK s sosednjo državo Hrvaško. S tem so se končala dolgoletna pogajanja med državama. Meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi tega sporazuma, je potrdila novo upravo podjetja in naročila izdelavo skupnega načrta razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov.
Konec februarja 2003 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanjem (URSVS), ki deluje v sestavi Ministrstva za zdravje. URSVS opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na področju izvajanja dejavnosti in uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj, sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprečevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajočih sevanj ter presojanja ustreznosti in pooblaščanja izvedencev varstva pred sevanji.
Sredi leta je po ZVISJV začel delovati Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost, ki ima sedež na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV).
S tem poročilom nadaljujemo prakso, ki smo jo začeli leto poprej. V tem, krajšem poročilu so namreč strnjeni temeljni podatki o dogajanjih v državi na področju varstva pred sevanji in jedrske varnosti, namenjeni širšemu krogu zainteresirane javnosti. Vzporedno smo pripravili tudi razširjeno poročilo (referenca 1), v katerem so vse podrobnosti in podatki, ki bi utegnili zanimati ožjo strokovno javnost. Dosegljivo je v elektronski obliki na zgoščenki ali na domači strani URSJV (www.gov.si/ursjv).
2. VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI
2.1 Obratovanje jedrskih objektov
Po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je jedrski objekt "objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna in toplarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov. V Sloveniji so v letu 2003 obratovali trije taki objekti: Nuklearna elektrarna Krško, raziskovalni reaktor TRIGA pri Institutu »Jožef Stefan« in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju.
2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško
2.1.1.1 Obratovanje in obratovalni kazalci
V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so v letu 2003 proizvedli 5.207.278,5 MWh (5,2 TWh) bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma 4.963.337,1 MWh neto električne energije, ki je bila oddana v omrežje. Letna proizvodnja je bila za 2,68 odstotka manjša od načrtovane oziroma za 0,73 odstotka manjša od revidiranega načrta. Razlog za revizijo načrta je bilo obratovanje elektrarne pri zmanjšani moči zaradi majhnega pretoka reke Save in upoštevanja omejitve segrevanja Save. Proizvodnja je bila manjša od načrtovane tudi zaradi dveh nenačrtovanih samodejnih hitrih zaustavitev in zahtev dispečerja za obratovanje pri zmanjšani moči. Reaktor je bil kritičen 8.113,28 ure ali 92,62 odstotka celotnega števila ur v tem letu. Proizvodnja toplotne energije reaktorja v NEK je znašala 15.027.822,1 MWh.
Najpomembnejši obratovalni kazalci so prikazani v tabeli 1, njihovo gibanje v letih pa v nadaljevanju poročila. Obratovalni kazalci potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne.
Tabela 1: Najpomembnejši obratovalni kazalci v letu 2003
Varnostni in obratovalni kazalci | Leto 2003 | Povprečje 1983–2003 |
| Razpoložljivost [ %] | 92,27 | 83,61 |
| Izkoriščenost [%] | 86,37 | 80,02 |
| Faktor prisilne zaustavitve [%] | 0,70 | 1,29 |
| Realizirana proizvodnja [GWh] | 5.207 | 4.603 |
| Hitre zaustavitve – samodejne [št. zaustavitev] | 2 | 3,16 |
| Hitre zaustavitve – ročne [št. zaustavitev] | 0 | 0,4 |
| Nenačrtovane normalne zaustavitve [št. zaustavitev] | 0 | 1,09 |
| Načrtovane normalne zaustavitve [št. zaustavitev] | 1 | 0,83 |
| Poročila o izrednih dogodkih [št. poročil] | 5 | 3,95 |
| Trajanje remonta [dnevi] | 25,7 | 52,8 |
| Faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] | 5,1410-5 | 9,6510-2 |
Slika 1: Letni diagram moči NEK za leto 2003
Na sliki 2 je prikazana pridobljena električna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. Leta 2003 je bila proizvodnja manjša kot leto prej, ki je bilo rekordno, vendar je bila še vedno znatno nad povprečjem. Razlogi za manjšo proizvodnjo so bili sušno obdobje v poletnih mesecih (v juniju, juliju, avgustu in septembru), ko je elektrarna morala obratovati pri zmanjšani moči, ter prisilni ustavitvi elektrarne v avgustu in novembru 2003.
Slika 2: Proizvodnja električne energije v NEK
Na sliki 3 je prikazan faktor izkoriščenosti, ki za leto 2003 znaša 86,37 odstotka in je nižji kot v letih 2001 in 2002, vendar je še zmeraj nad povprečjem. Faktor izkoriščenosti se tudi v svetu uporablja kot glavna ocena uspešnosti obratovanja elektrarne. Za primerjavo, združenje WANO (World Association of Nuclear Operators) je leta 2002 izračunalo faktor izkoriščenosti za 417 elektrarn in ta je bil 85,8 odstotka.
Slika 3: Faktor izkoriščenosti NEK
Slika 4: Kolektivna izpostavljenost sevanju v NEK
Kolektivna izpostavljenost sevanju, prikazana na sliki 4, je nekoliko višja kot leto prej, vendar še vedno veliko pod povprečjem. Glavni razlogi za višjo vrednost tega kazalca so bili nepredvidene težave pri pregledu pokrova reaktorske posode ter večji obseg del pri vzdrževanju enega od motorjev reaktorske črpalke in pri pregledu obes v objektu. Vrednost tega kazalca za leto 2003 je 799 človek mSv (ciljna vrednost je bila 800 mSv).
Slika 5: Število nenačrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje v NEK
Na sliki 5 je podano število nenačrtovanih sprožitev sistema za visokotlačno varnostno vbrizgavanje. Leta 2003 je bila ena nenačrtovana sprožitev, ki se je zgodila med rednim tri-mesečnim testiranjem izolacijskih ventilov glavnega parovoda.
2.1.1.2 Poročila o nenormalnih dogodkih v NEK
NEK je v letu 2003 poročala o naslednjih petih nenormalnih dogodkih, pri katerih pa jedrska in radiološka varnost nista bili ogroženi:
1. puščanje hladilne tekočine pod temperaturnim stikalom na dizelskem generatorju,
2. težave pri startu dizelskega generatorja,
3. sproženje varnostnega vbrizgavanja na signal nizkega tlaka glavnega parovoda in samodejna ustavitev reaktorja zaradi napake pri testiranju osamitvenega ventila na glavnem parovodu,
4. odstopanje podtlaka v zadrževalnem hramu,
5. izpad turbine na signal nizkega vakuuma kondenzatorja zaradi naplavin pri čistilni napravi hladilnega sistema kondenzatorja in posledična zaustavitev reaktorja.
V nadaljevanju podrobneje opisujemo obe hitri zaustavitvi.
Samodejna zaustavitev zaradi napake na ventilu dne 27. 8. 2003
Dne 27. 8. 2003 je ob 9:15 med rednim testiranjem osamitvenih ventilov glavnega parovoda prišlo do hitrega zapiranja osamitvenega ventila na parovodu št. 2. To je povzročilo naraščanje pretoka in padanje tlaka pare v parovodu št. 1, zaradi česar so se sprožili varnostno vbrizgavanje, zaustavitev reaktorja in osamitev še drugega glavnega parovoda.
Test poteka tako, da se ventil zapre za deset odstotkov, nakar se znova odpre. Izolacijski ventil B po koncu odpiranja ni sklenil končnega stikala, kar je, skladno s projektom, po petih sekundah povzročilo samodejno polno zapiranje ventila. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je nastavitev končnega stikala pri polni odprtosti komaj še dovoljevala njegovo sklenitev. Premikanje ventila pa je pri takem odprtju nezvezno, kar je povzročalo daljši čas odpiranja.
S poznejšo analizo je bilo ugotovljeno, da je bila glavni vzrok dogodka pomanjkljivost v postopkih za nastavljanje končnega stikala. Postopki so bili ustrezno dopolnjeni.
Ker med dogodkom ni bilo vplivov na okolje niti okvar drugih sistemov, je bila elektrarna že naslednjega dne ob 4:12 znova sinhronizirana z elektroenergetskim sistemom. Med zaustavitvijo elektrarne je bilo delovanje varnostnih sistemov pravilno in dogodek je bil po merilih mednarodne lestvice dogodkov (INES) uvrščen med dogodke stopnje 0 – nepomembno za jedrsko varnost.
Samodejna zaustavitev zaradi narasle reke Save 27. 11. 2003
Dne 27. 11. 2003 v zgodnjih jutranjih urah se je zaradi močnega deževja in obratovalnih postopkov HE Vrhovo nenadno povečal pretok Save. Intenzivno izpiranje odpadlega listja in drugih naplavin v strugo Save je čezmerno obremenilo čistilne naprave pri vstopu hladilne vode v NEK. Zato so se delno zamašile cevi izmenjevalnika toplote v kondenzatorju, to pa je sprožilo samodejno zaustavitev turbine in reaktorja.
NEK je pričakovala povečanje pretoka Save skupaj z nanosom nečistoč, medtem ko o obratovalnih manipulacijah HE Vrhovo ni bila obveščena. Dne 27. 11. 2003 ob 3:20 so začeli pripravo na predvideni vklop pomožnih hladilnih stolpov, kar naj bi pripomoglo k čistejšemu zajetju odvzema hladilne vode za kondenzatorja. Podobne akcije je NEK v preteklosti že večkrat uspešno izvedla, saj so predvidene z obratovalnimi postopki in ne pomenijo za NEK večjih problemov.
Ob 5:20 so bili izpolnjeni pogoji za zagon hladilnih stolpov, vendar takrat na Savi še ni bilo zaznati nenormalnega stanja. Stolpe so zagnali šele ob 6:38, kar pa je bilo zaradi vmesnega hitrega porasta Save že prepozno. Umazana voda je okoli sedme ure zjutraj začela mašiti cevi kondenzatorja, operaterji so ob 7:26 začeli manjšati moč reaktorja, vendar jih je razvoj dogodkov prehitel in avtomatska zaščita turbine in reaktorja je ob 7:35 samodejno zaustavila reaktor.
Med zaustavitvijo elektrarne je bilo delovanje varnostnih sistemov pravilno. Dogodek je bil po merilih mednarodne lestvice dogodkov (INES) uvrščen med dogodke stopnje 0 – nepomembno za jedrsko varnost. Dne 1. 12. 2003 ob 10:40 je NEK spet obratovala pri polni moči.
NEK in URSJV sta omenjeni dogodek neodvisno analizirali. Kršitev predpisanih postopkov ali tehničnih omejitev ni bilo, v prihodnje pa bi se takim neljubim dogodkom lahko izognili s hitrejšimi, proaktivnimi ukrepi operaterjev in predvsem z izboljšano komunikacijo z operaterji HE Vrhovo.
2.1.1.3 Spremembe v elektrarni
URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost spremljanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem področju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkoriščanja nuklearnih elektrarn pomeni eno najpomembnejših aktivnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov. Zaradi tega morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane.
URSJV je z upravnimi postopki elektrarni odobrila 12 sprememb pri objektu, soglašala je z drugimi 17, pri 12 spremembah pa je NEK v predpostopku ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja, in o spremembah le obvestila URSJV. V letu 2003 je URSJV odobrila tudi pet sprememb obratovalnih pogojev in omejitev, ki so bile posledica modifikacij v elektrarni, ter eno začasno spremembo zaradi visoke temperature Save.
V letu 2003 je bila izdana 10. revizija dokumenta Končno varnostno poročilo, v kateri so bile upoštevane odobrene spremembe do novembra 2003.
2.1.1.4 Nadzor penetracij na pokrovu reaktorske posode
URSJV je na podlagi informacij ameriškega upravnega organa za jedrsko varnost že pred remontom 2002 pozvala NEK, naj pregleda penetracije (mesta, na katerih so skozi posodo speljane pomožne cevi – vodila regulacijskih palic) glave reaktorske posode. V elektrarni Davis Besse (ZDA) so namreč marca 2002 ugotovili večje poškodbe ob podobnih penetracijah zaradi puščanja primarnega hladila iz reaktorske posode.
NEK je vizualno pregledala 14 od 40 penetracij med remontom v letu 2002. Zato so dodatne penetracije pregledali med remontom 2003. Na zunanjih površinah penetracij reaktorske glave ni bilo opaziti sledov kristalov bora, ki bi pomenile puščanje reaktorskega hladila. Tudi radiografske preiskave zvarov niso dale negativnih rezultatov, tako da lahko sklepamo, da podobnih problemov, kot v omenjeni elektrarni v ZDA, v NEK ni.
2.1.1.5 Višja temperatura reke Save
V zadnjih letih se je zaradi spremenjenih klimatskih in hidroloških razmer temperatura Save močno približala 26,7 ˚C, ki je najvišja dopustna temperatura, predpisana v obratovalnih omejitvah objekta. Tako je 23. in 24. 6. 2003 znašala 26,3 ˚C. Če bi zrasla še za 0,4 ˚C, bi morala NEK zaradi obratovalnih omejitev ustaviti obratovanje. Z analizo pa je dokazala, da bi se zaradi izboljšav v sistemih za hlajenje, ki so bile izvedene pred kratkim, toplejša vstopna voda kompenzirala z učinkovitejšim prenosom toplote, in sicer s povečanjem pretoka črpalk sistema varnostne oskrbne vode in z dnevnim čiščenjem toplotnega izmenjevalnika sistema za hlajenje komponent NEK. Ker zaradi tega ni več varnostnih zadržkov, je URSJV začasno odobrila povečanje največje dovoljene povprečne temperature Save na sesalnem mestu sistema varnostne oskrbovalne vode v NEK, in sicer s 26,7 ˚C na 27,4 ˚C do konca remonta v letu 2006.
2.1.1.6 Občasni varnostni pregled NEK
Občasni varnostni pregled je leta 2002 postal zakonska obveza tudi v slovenski zakonodaji. To je sodoben, predvsem evropski način, s katerim se celovito preverja stopnja jedrske varnosti jedrskih elektrarn glede na sodobne varnostne standarde in se praviloma izvaja na deset let obratovanja elektrarne. Pregled zajema naslednja področja varnosti: obratovalno varnost, varnostne ocene in analize, kvalifikacijo opreme in staranje materialov, varnostno kulturo, ukrepanje ob izrednem dogodku, vpliv na okolje, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in skladnost z zahtevami obratovalnega dovoljenja. Pomemben vidik je pregled in primerjava sodobnih varnostnih standardov z dejanskim stanjem v elektrarni, zato da se predlagajo za varnost pomembne izboljšave. Pri pregledu so zajeti vsi procesi v elektrarni, kot so obratovanje, testiranje in vzdrževanje opreme.
NE Krško je že leta 2001 predstavila osnutek programa, ki ga je takrat pregledala tudi misija Mednarodne agencije za atomsko energijo. Julija 2001 je URSJV izdala odločbo z zahtevo za izvedbo programa, tako da dela potekajo od začetka leta 2002. V letu 2003 je NE Krško posredovala v pregled 64 poročil. Nekatera so že bila revidirana na podlagi komentarjev in pripomb URSJV. Decembra 2003 je NE Krško dostavila zaključno poročilo, ki vsebuje povzetek pregleda stanja v elektrarni in vsa priporočila, izhajajoča iz občasnega varnostnega pregleda za izboljšanje varnosti elektrarne. Zaključno poročilo in predlagane spremembe v elektrarni in dokumentaciji elektrarne, ki bodo izhajale iz pregleda, bo pred izvedbo postopka odobritve pregledala še pooblaščena organizacija.
Zaključno poročilo ugotavlja, da v elektrarni ni večjih varnostnih pomanjkljivosti. Opredeljena so tudi področja, kjer so možne izboljšave predvsem pri postopkih testiranja in vzdrževanja, krmiljenju in nadzoru varnostno pomembnih sistemov, verjetnostnih varnostnih analizah in nadzoru staranja materialov. Rezultati pregleda bodo uporabljeni za načrtovanje in izvedbo varnostnih izboljšav NEK. Nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti že odpravljajo, preostale pa bodo razvrščene v akcijskem načrtu glede na pomembnost in prispevek k varnosti.
2.1.1.7 Misija za pregled in oceno obratovalne varnosti NE Krško (OSART)
V letu 2003 je Mednarodna agencija za atomsko energijo izvedla misijo za pregled in oceno obratovalne varnosti NEK (OSART – Operational Safety Assessment Review Team). To je bil že tretji obisk misije OSART v Sloveniji. Prejšnja sta bila v letih 1984 in 1993.
Trinajst mednarodno uveljavljenih strokovnjakov iz različnih držav je v NEK pregledalo obratovalno varnost elektrarne na področju vodenja, strokovnega usposabljanja, vodenja obratovanja, vzdrževanja, tehnične podpore, varstva pred sevanji, pripravljenosti za ukrepanje v sili in varnostne kulture. Misija je ugotovila, da je elektrarna skrbno vodena in je primerljiva z najboljšimi podobnimi elektrarnami po svetu. Ugotovili so več dobrih rešitev, kakršnih ni drugje, pa tudi področja, kjer so možne izboljšave. Najpomembnejša so: varnost pri delu, doslednejša uporaba postopkov pri utečenih vzdrževalnih delih, večja samostojnost službe za zagotavljanje kakovosti in izboljšave pri ravnanju z nizko radioaktivnimi odpadki. NEK bo v naslednjih letih postopoma izvedla priporočene izboljšave.
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost ugotavlja, da je bilo priporočil bistveno manj kot med podobno misijo leta 1993, prav tako pa iz njih izhajajočih priporočenih izboljšav.
2.1.1.8 Inšpekcijski nadzor
V NEK je bilo opravljenih 65 rednih inšpekcijskih nadzorov, dva izredna inšpekcijska pregleda in dva inšpekcijska ogleda, o katerih je bil sestavljen samo uradni zaznamek.
Izredna inšpekcijska pregleda sta bila izvedena takoj po samodejnih zaustavitvah elektrarne 27. avgusta 2003 (zapiranje izolacijskega ventila glavnega parovoda in proženje varnostnega vbrizgavanja) in 27. novembra 2003 (izguba vakuuma v kondenzatorju). Nobena od samodejnih zaustavitev ni imela večjega vpliva na jedrsko varnost.
Inšpekcijska ogleda, o katerih je bil sestavljen uradni zaznamek, sta bila opravljena v zvezi s prihodom in transportom svežega goriva v NEK (44 novih gorivnih elementov) ter nenapovedano vajo ob izrednem dogodku NEK – 2003.
Inšpekcija je bila stalno prisotna tudi pri izvajanju remonta, ki je trajal 25 dni in 16 ur od 10. maja do 4. junija 2003.
V letu 2003 ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, ki bi zahtevale takojšnje ukrepanje inšpekcije.
2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA
2.1.2.1 Obratovanje
Reaktor TRIGA Mark II Instituta "Jožef Stefan" je obratoval kot vir nevtronov za eksperimente, za pripravo radioaktivnih izotopov in za šolanje. Leta 2003 je obratoval 180 dni in pri tem sprostil 258 MWh toplote. Obsevano je bilo 568 vzorcev v vrtiljaku in F-kanalih ter 714 v stari pnevmatski pošti. Reaktor je obratoval predvsem v stacionarnem načinu in samo enkrat (9. maja 2003) v pulznem načinu, ko je bilo izvedenih deset pulzov. Za potrebe eksperimentov je bilo opravljenih šest sprememb sredice oziroma premeščanj goriva v sredici reaktorja. V letu 2003 ni bilo niti izrednih dogodkov, ki bi vplivali na jedrsko varnost, niti večjih okvar na napravah reaktorja. Reaktor TRIGA pri svojem delu redno uporabljajo raziskovalci različnih raziskovalnih skupin na Institutu »Jožef Stefan«. Na reaktorju so opravljali vaje študenti fizike in podiplomski študenti jedrske tehnike Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Reaktor si je ogledalo približno 500 dijakov in učencev srednjih in osnovnih šol.
Pri obratovanju je bilo 160 načrtovanih in 19 samodejnih zaustavitev. Število samodejnih zaustavitev se je v letu 2003 glede na leto 2002 povečalo za deset. Večina prisilnih zaustavitev je bila zaradi izpada lokalnega regulatorja, ki je bil pozneje zamenjan. Drugi izpadi so bili posledica izpada električnega napajanja in obsevanj vzorcev pri majhnih močeh. Jedrska varnost pri teh prisilnih zaustavitvah ni bila ogrožena. Izrednih dogodkov v letu 2003 ni bilo.
2.1.2.2 Inšpekcijski nadzor
Opravljena sta bila dva redna inšpekcijska nadzora, pri katerih so bili obravnavani stanje reaktorske hale in pomožnih prostorov, status projekta vzpostavitve hitre pnevmatske pošte za prenos kratkoživih izotopov (iz sredice reaktorja do sosednje stavbe), oprema reaktorja ter njen nadzor in vzdrževanost, načrtovanje aktivnosti v letu 2003, meritve radioaktivnosti v okolici Reaktorskega infrastrukturnega centra, pripravljenost za ukrepanje ob izrednem dogodku in usposabljanje osebja.
Pri inšpekcijskih nadzorih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, ki bi zahtevale ukrepanje.
2.1.3 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju
V letu 2003 je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) dobila dovoljenje za izvedbo rekonstrukcije Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO) in izvedla gradbena dela pri rekonstrukciji. Celotna rekonstrukcija obsega sanacijo manjših poškodb objekta ter vodovodnega in kanalizacijskega sistema, obnovo električnih napeljav, zagotovitev požarne varnosti ter postavitev nove ventilacijske naprave. Končana bo v letu 2004.
V letu 2003 je ARAO sprejela v CSRAO radioaktivne odpadke od 20 uporabnikov. Sprejetih je bilo 55 zaprtih virov sevanja, 625 javljalnikov požara in en poseben odpadek. Dva sprejema sta povezana z najdbo izrabljenih virov med odpadnim materialom, namenjenim za reciklažo. Ker ARAO za CSRAO še nima obratovalnega dovoljenja, je navedene vnose odpadkov odobrila URSJV.
V sklopu ureditve inventarja v CSRAO je Institut »Jožef Stefan« po pogodbi z ARAO in na podlagi ustreznega dovoljenja izvedel prepakiranje kobaltovih virov. Hkrati so bili prepakirani tudi kobaltovi viri malih uporabnikov, ki so se odzvali pozivu ARAO, naj predajo v skladiščenje vire, ki jih ne uporabljajo več. Večina prepakiranja je bila izvedena od januarja do konca februarja 2003. Viri so prepakirani v dva nova z betonsko oblogo zavarovana soda. Odpravljen je bil upravni nadzor nad praznimi zaščitnimi vsebniki, saj jih ni treba več obravnavati kot radioaktivno snov. Masa zaščitne embalaže v CSRAO se je zaradi njihovega iznosa zmanjšala za devet ton.
V CSRAO v Brinju je bilo ob koncu leta 2003 uskladiščenih 256 sodov z radioaktivnimi odpadki, 247 zaprtih virov, 140 kosov posebnih odpadkov in 30 kosov nedoločenih radioaktivnih odpadkov. Skupna aktivnost vseh odpadkov je znašala 2,7 TBq.
2.1.3.1 Inšpekcijski nadzor
Pri štirih rednih inšpekcijskih nadzorih je inšpekcija URSJV obravnavala aktivnosti ARAO glede izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, dokumentacijo v zvezi z opravljanjem aktivnosti v skladišču, usposabljanje osebja za opravljanje del v skladišču, pripravljenost za ukrepanje ob izrednem dogodku ter pregled nadziranja radioaktivnosti okolice skladišča in aktivnosti glede izvajanja sevalne dejavnosti v zvezi z rekonstrukcijo CSRAO. Vsakič je bil opravljen tudi ogled skladišča. En inšpekcijski nadzor je izvedla tudi Uprava RS za varnost pred sevanji.
Pri inšpekcijskih nadzorih ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti je ARAO v zahtevanem roku odpravila.
2.2 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je na upravnem področju prinesel nekaj sprememb, med drugim je uvedel priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabe vira, oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenje za uporabo vira sevanja.
Z oceno varstva izpostavljenih delavcev se vnaprej določita narava in velikost sevalnega tveganja za izpostavljene delavce, praktikante in študente ter izdela načrt optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih okoliščinah sevalne dejavnosti. Izdela jo delodajalec, ki pa se mora o vsebini ocene posvetovati s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji. Če delodajalec nima dovolj znanja in izkušenj iz varstva pred sevanji, oceno izdela pooblaščeni izvedenec tega področja. Trenutno sta pooblaščeni ustanovi Institut »Jožef Stefan« in Zavod za varstvo pri delu. V letu 2003 je Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji potrdila skupno 64 ocen, od tega 11 v zdravstvu in veterini, 21 v jedrskih in sevalnih objektih in 32 v preostalih dejavnostih.
2.2.1 Uporaba virov sevanja v industriji in pri raziskavah
Izvajanje zgoraj navedenih zakonskih določb je pri strankah povzročilo nekaj težav. Težnja URSJV je bila, da bi uskladitev stanja na terenu z zahtevami ZVISJV izvedli čim manj boleče, da pri tem ne bi bili ogroženi ekonomski interesi gospodarskih subjektov in da bi bila hkrati zagotovljena sevalna varnost prebivalstva in delavcev. Zato je uporabnike virov sevanja z novimi zakonskimi zahtevami seznanila v okrožnici. Velika večina uporabnikov se je nanjo odzvala in priglasila izvajanje sevalne dejavnosti in uporabe virov sevanja ter začela postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
Tako je bilo v letu 2003 izdanih 33 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, štiri dovoljenja za uporabo vira sevanja in 17 potrdil za tuje zunanje izvajalce sevalne dejavnosti v Nuklearni elektrarni Krško. Še veljavna dovoljenja po zakonu iz leta 1984 bodo tako postopoma nadomeščena z novimi.
V letu 2003 so v Republiki Sloveniji v 55 organizacijah v industriji in raziskavah uporabljali okoli 170 rentgenskih naprav, od tega največ za industrijsko radiografijo ter nadzor pošiljk in prtljage. V okoli 120 organizacijah je bilo v uporabi okoli 400 zaprtih virov sevanja, največ za merjenje debeline, gostote, vlažnosti in industrijske radiografije. Zaradi zakasnitve pri rekonstrukciji Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju se pri uporabnikih v hrambah kopičijo viri sevanj, ki se ne uporabljajo več.
Zavod za varstvo pri delu je v letu 2003 v zdravstvu in industriji opravil 1.012 pregledov, kar je skoraj enako kot v letu 2002 (1.011). Institut »Jožef Stefan« je pregledal še 29 radioaktivnih virov v industriji, dva radioaktivna vira in tri pospeševalnike v zdravstvu, štiri laboratorije z odprtimi viri sevanj in šest rentgenskih aparatov.
2.2.1.1 Intervencije zaradi najdb virov sevanja
V Sloveniji smo v prejšnjih letih vzpostavili dokaj učinkovit sistem alarmiranja in ukrepanja ob najdbi virov sevanja na terenu. Pri tem tesno sodelujejo carina, policija, železarne, odpadi, URSJV, ARAO in pooblaščene organizacije. Ko na terenu kdor koli od naštetih izmeri povišano sevanje, obvesti URSJV, ki koordinira akcijo sanacije. Praviloma so še isti ali naslednji dan na mestu dogodka inšpektorji za jedrsko varnost, predstavniki pooblaščene organizacije in ARAO kot nosilka javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Vir naj bi bil potem v nekaj urah varno spravljen v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju.
V letu 2003 so bile tri take intervencije.
Mejni prehod Vrtojba: 31. 7. 2003 je italijanska carina zavrnila pošiljko odpadnih kovin, ker so med rednim radiološkim nadzorom tovrstnih pošiljk ob tovornjaku izmerili povišano radioaktivno sevanje. Pošiljka je bila vrnjena lastniku podjetju Remats, d. o. o. Med odpadnimi kovinami so našli vir sevanja 137Cs z ocenjeno aktivnostjo 2,4 GBq. Opravljena sta bila sanacija in interventni prevzem vira v CSRAO. Vzporedno je stekla preiskava o poreklu vira, ki je v Slovenijo najverjetneje prišel v odpadnem materialu iz vzhodnih držav.
Planinsko društvo za Selško dolino je imelo neprimerno shranjeno jeklenico tovorne žičnice, v kateri sta bila vgrajena dva vira sevanja 60Co s skupno aktivnostjo pod 2 MBq. Devetindvajsetega avgusta 2003 sta bila odstranjena dva približno 30 centimetrov dolga kosa žične pletenice in predana Agenciji za radioaktivne odpadke; ta ju je uskladiščila v CSRAO.
Slovenske železarne – Acroni z Jesenic so s svojim portalnim monitorjem 28. 10. 2003 zaznale povišano sevanje v vagonu odpadne kovine, ki je prispel v železarno iz podjetja Remats, d. o. o. Z vagona je bil preložen in pregledan ves tovor. Med odpadnim železom so našli kos z radijem kontaminirane cevi. Opravljena sta bila sanacija in interventni prevzem kontaminiranega kosa v CSRAO.
2.2.2 Uporaba virov sevanj v zdravstvu in veterini
2.2.2.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini
V evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2003 v uporabi 717 rentgenskih naprav. Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v tabeli 2.
Tabela 2: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterini glede na njihovo namembnost
Namembnost | Stanje 2002 | Novi | Odpisani | Stanje 2003 |
| Zobni | 353 | 27 | 23 | 357 |
| Diagnostični | 259 | 9 | 10 | 258 |
| Terapevtski | 4 | 1 | 1 | 4 |
| Simulator | 2 | 0 | 0 | 2 |
| Mamografski | 29 | 2 | 0 | 31 |
| Računalniški tomograf CT | 18 | 3 | 3 | 18 |
| Densitometri | 23 | 2 | 1 | 24 |
| Veterinarski | 24 | 2 | 3 | 23 |
| SKUPAJ | 712 | 46 | 41 | 717 |
Tabela 3: Obsevna obremenitev prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije okolja v letu 2003
| Prenosna pot | Efektivna doza [Sv/leto] |
| Inhalacija (137Cs, 90Sr) | < 0,01 |
| Ingestija: hrana (137Cs, 90Sr) pitna voda (137Cs, 90Sr; vodovod v Ljubljani, 2 l dnevno) | 2,1 0,02 |
| Zunanje sevanje | 6,5 |
| Skupaj v letu 2003 (zaokroženo) | 8,6 |
Meritve koncentracij joda v mejnih rekah Dravi in Muri
Iz avstrijskih letnih poročilih o nadzoru radioaktivnosti okolja smo v prejšnjih letih razbrali, da je bila občasno koncentracija radioaktivnega joda 131I v Dravi in Muri kar precejšnja. Ta radionuklid se uporablja v nuklearni medicini za zdravljenje obolelih na ščitnici in se ga del izpušča v kanalizacijo, s tem pa prehaja tudi v površinske vode. Občasno so na izstopu iz Avstrije izmerili koncentracije celo blizu 100 Bq/m3. Zato je Zavod za varstvo pri delu v letu 2003 preveril, ali so dejansko tudi na slovenskem delu rečnega toka razmeroma velike koncentracije. Rečno vodo so vzorčili v Petanjcih (Mura) oziroma Dravogradu (Drava). Tedenske meritve v dnevnih vzorcih niso potrdile visokih rezultatov – vrednosti v Muri so se gibale od 0,6 do 1,7 Bq/m3, v Dravi pa od 1,0 do 7,3 Bq/m3, kar je precej manj, kot so namerili na primer v Savi, ki jo z radioaktivnim jodom onesnažujejo slovenske bolnišnice.
3.2 Obratovalni monitoring
3.2.1 Nuklearna elektrarna Krško
Radiološke razmere v okolici jedrske elektrarne se spremljajo z merjenjem radioaktivnosti plinskih in tekočih izpustov ter meritvami koncentracij v okolju. Izmerjene vrednosti v vzorcih iz okolja so ob normalnem obratovanju zaradi nizkih emisij navadno znatno nižje od detekcijskih mej analiznih metod. Zato vplive jedrske elektrarne na okolje ponavadi lahko vrednotimo le na podlagi podatkov o plinskih in tekočinskih izpustih, ki jih uporabimo kot vhodne podatke pri modeliranju razširjanja radionuklidov v okolju.
Atmosferski izpusti se med seboj razlikujejo glede posamezne skupine radionuklidov, ki različno prispevajo k izpostavljenosti prebivalstva:
· izotopi žlahtnih plinov Ar, Kr in Xe, ki lahko ob prehodu oblaka znatno prispevajo k zunanji izpostavljenosti sevanju,
· radionuklida tritij in 14C, ki sta biološko pomembna kot notranja sevalca pri vgradnji v organizem,
· sevalci beta oziroma gama v partikulatih (izotopi Co, Cs, Sr ipd.) prispevajo k izpostavljenosti prek inhalacije in zaradi useda ob prehodu oblaka,
· izotopi joda v raznih kemijskih spojinah, pomembni pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v mleko.
V tekočinskih izpustih iz elektrarne v Savo po aktivnosti prevladuje tritij (3H) v obliki vode (HTO), medtem ko je bila tudi v letu 2003 skupna izpuščena aktivnost sevalcev beta/gama (cepitvenih in aktivacijskih produktov) nekaj velikostnih razredov nižja.
Program nadzora radioaktivnosti v okolju, ki je posledica atmosferskih in tekočinskih izpustov, je zajemal naslednje meritve:
· vsebnost radionuklidov v zraku (aerosolni in jodovi filtri),
· radionuklidi v suhem in mokrem usedu,
· vsebnost radionuklidov v hrani rastlinskega in živalskega izvora skupaj z mlekom,
· vsebnost radionuklidov v zemlji na obdelanem in neobdelanem zemljišču,
· doza zunanjega sevanja na več lokacijah,
· vsebnost radionuklidov v savski vodi, sedimentih in vodni bioti (ribah),
· vsebnost radionuklidov v vodovodih (Krško in Brežice), črpališčih in podtalnici.
Nobena od imisijskih meritev ni pokazala prisotnosti radionuklidov, ki bi jih bilo mogoče pripisati atmosferskim izpustom iz jedrske elektrarne. Neposredni vpliv elektrarne prek tekočinskih izpustov je bil merljiv le v povišani vsebnosti tritija v Savi pod elektrarno pri Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem (2,0 kBq/m3 pred elektrarno oziroma 3,0 kBq/m3 za elektrarno, dopustna vrednost − izvedena mejna koncentracija − pa je 60 MBq/m3). Koncentracije drugih umetnih radionuklidov, ki jih elektrarna izpušča v Savo (58Co, 60Co idr.), so bile pod detekcijskimi mejami. Koncentracije radioaktivnega izotopa 131I v Savi so bile v letu 2003 posledica izpustov iz Klinike za nuklearno medicino v Ljubljani ali pacientov po ambulantnem zdravljenju z jodom v Ljubljani ali Celju, ne pa obratovanja NEK. V vodovodih in črpališčih v tem letu ni bilo zaznati vplivov jedrske elektrarne.
Izračuni faktorjev razredčenja za zračne izpuste, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, so pokazali, da so bili za oceno izpostavljenosti prebivalstva najpomembnejši zunanje sevanje iz oblaka in useda, inhalacija zračnih delcev s tritijem in 14C ter zauživanje hrane zaradi vsebovanega 14C. Izpostavljenost prebivalstva po posameznih prenosnih poteh je izredno nizka. Največjo dozo prejmejo posamezniki zaradi vnosa 14C z zauživanjem mleka (otroci) oziroma žitaric (druge starostne skupine). Izračun za tekočinske izpuste je prav tako pokazal, da bi ti v letu 2003 povzročili zelo nizko dodatno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, le okrog 0,1 Sv na leto. Raven zunanjega sevanja v bližini nekaterih objektov znotraj ograje elektrarne je višja kot v okolici, vendar pa to na večjih razdaljah ni merljivo in po oceni izvajalcev meritev tudi zanemarljivo (velikostni razred 0,01 Sv na leto). Ta ocena je precej nižja kot v prejšnjih letih, vendar temelji na realnejših podatkih.
Iz tabele 4 je razvidno, da ocenjena skupna vrednost za letno prejeto efektivno dozo posameznika iz okolice NEK ni višja od 1 Sv (posameznih prispevkov ne seštevamo, ker niso aditivni). Ta vrednost je zaradi realnejše metode izračuna doze od zunanjega sevanja kar za velikostni razred nižja od ocen v prejšnjih letih in pomeni dva odstotka predpisane mejne vrednosti (50 Sv) oziroma manj kot pol tisočin doze, ki jo povprečno prejme prebivalec Slovenije od naravnega ozadja (2500–2800 Sv).
Tabela 4: Modelne ocene izpostavljenosti prebivalstva zaradi emisij iz NEK v letu 2003
| Način izpostavitve | Prenosna pot | Najpomembnejši radionuklidi | Efektivna doza [Sv/leto] |
| Zunanje sevanje | Sevanje iz oblaka (imerzija) Sevanje iz useda | 135Xe, 131mXe Partikulati (58Co, 60Co, 137Cs …) | < 0,01 < 0,01 |
| Inhalacija | Oblak | 3H, 14C | < 0,5 |
| Ingestija (atmosferski izpusti) | Mleko, žitarice | 14C | < 1 |
| Ingestija (tekočinski izpusti) | Pitna voda (Sava) | 137Cs, 89Sr, 90Sr, 131I | < 0,1 |
Tabela 5: Efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov sevanja pri Rudniku Žirovski vrh v letu 2003
| Prenosna pot | Podrobnejši opis Pomembni radionuklidi | Efektivna doza [Sv/leto] |
| Inhalacija | - aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) - samo 222Rn - Rn – kratkoživi potomci | 3 6 270* |
| Ingestija | - pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) - ribe (226Ra, 210Pb) - kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) | (15) 0,8 < 40 |
| Zunanje sevanje | - imerzija in depozicija radonovih potomcev - depozicija dolgoživih radionuklidov - neposredno sevanje gama z odlagališč | 2 - 2 |
Skupna efektivna doza (zaokroženo): 340 Sv |
Tabela 6: Obremenitev prebivalstva zaradi objektov, ki izpuščajo v okolje radioaktivnost, in zaradi splošne kontaminacije v letu 2003 (mejna doza za prebivalstvo je 1000 Sv)
| Letna doza [Sv] |
| Rudnik Žirovski vrh | 340 |
| Posledice Černobila in jedrskih poskusov | 8,6 |
| NE Krško | 1 |
| TRIGA | 0,3 |
| Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov | 0,3 |
Tabela 7: Tekoči radioaktivni izpusti iz Termoelektrarne Šoštanj leta 2003
| Odpadne vode | Tekoči izpusti raztopljenih radionuklidov [MBq/leto] |
| 238U | 226Ra | 40K |
| Skupaj | 29 | 137*.(25**) |
|
Slika 6: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz
URSVS spremlja tudi poklicno izpostavljenost radonu v rudnikih in turističnih jamah. V rudniku v Mežici je bila največja efektivna doza v letu 2003 na posameznega delavca 2300 Sv, v povprečju pa 870 Sv za 13 delavcev. V Rudniku Žirovski vrh je bila največja efektivna doza na posameznega delavca 5400 Sv, v povprečju pa 2370 Sv za 40 delavcev.
4.1.2 Usposabljanje
Usposabljanje izpostavljenih delavcev izvajata za to pooblačeni instituciji Zavod za varstvo pri delu in Institut »Jožef Stefan«. Zavod je organiziral več seminarjev s področja usposabljanja za varno delo z viri ionizirajočih sevanj, od tega tri splošne in več prilagojenih seminarjev pri uporabnikih virov. Skupaj se je usposabljanja udeležilo 348 udeležencev, od tega 216 iz industrije in 132 iz medicine, raziskovalnih dejavnosti in izobraževanja. V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Instituta »Jožef Stefan« so v letu 2003 izvedli pet tečajev iz varstva pred sevanji za uporabnike virov ionizirajočega sevanja v industriji in raziskovalnih dejavnostih.
4.1.3 Zdravstveni nadzor
Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so v letu 2003 izvajali zdravniki v petih pooblaščenih organizacijah: Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, Zavodu za varstvo pri delu, d. d., Ljubljana, Aristotlu, d. o. o., Krško, Zdravstvenem domu Krško in Zdravstvenem domu Škofja Loka. Skupno so opravili 1.855 pregledov.
4.2 Izpostavljenost v zdravstvu
V letu 2003 je URSVS začela projekt priprave vzorčnih programov radioloških posegov za najpogostejše dejavnosti v zdravstvu, ki naj bi izvajalcem radioloških posegov pomagal pripraviti kakovostne programe in študijo interkomparacije merilnikov radionuklidov v nuklearni medicini. Namen programov radioloških posegov je vzpostavitev boljšega nadzora nad izpostavljenostjo pacientov ionizirajočim sevanjem v zdravstvu in izboljšanje kakovosti radioloških posegov, namen interkomparacije pa je sistematično preveriti točnost merilnikov radionuklidov z uporabo referenčnega merilnika, ki je sledljiv do primarnih etalonov.
Diagnostična radiologija povzroči daleč največ obsevanosti prebivalstva zaradi umetnih virov ionizirajočih sevanj. Okrog 15 odstotkov celotne doze, ki jo prejme povprečen Evropejec, je posledica medicinske uporabe ionizirajočega sevanja. Če izvzamemo naravne vire sevanja, radiološka diagnostika pomeni skoraj 90 odstotkov skupinske doze. V Sloveniji žal celovitih podatkov o obsevanosti pacientov nimamo. Da bi do njih v prihodnosti prišli, je Uprava RS za varstvo pred sevanji v letu 2003 financirala pripravo programa radioloških posegov, ki obsega vzpostavitev diagnostičnih referenčnih ravni izpostavljenosti preiskovancev. To bo v nekaj letih omogočilo oceno izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioloških posegov.
5. NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO
5.1 Zakonodaja
V letu 2003 je bil dopolnjen Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Dopolnitev zakona nalaga, da Vlada Republike Slovenije pripravi dopolnitev nacionalnega programa varstva okolja o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom najpozneje do konca leta 2004 ter ga predloži v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije z namenom, da se lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobri do leta 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratovanje do leta 2013.
V letu 2003 so bili sprejeti tudi nekateri podzakonski akti, potrebni za izvajanje zakona:
· Pravilnik o strokovnem svetu za sevalno in jedrsko varnost (Ur. l. RS, št. 35/2003),
· Pravilnik o delovanju strokovnega sveta za vprašanja varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu (Ur. l. RS, št. 62/2003),
· Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu (Ur. l. RS, št. 111/2003),
· Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (Ur. l. RS, št. 115/2003),
· Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Ur. l. RS, št. 134/2003).
Več drugih uredb in pravilnikov je bilo v letu 2003 v postopku priprave in usklajevanj za sprejem v letu 2004.
5.2 Uprava RS za jedrsko varnost
Uredba o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 58/2003) določa, da Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost opravlja specializirane strokovne in razvojne upravne naloge ter naloge inšpekcijskega nadzora na področjih:
· sevalne in jedrske varnosti,
· izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu,
· varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji,
· fizičnega varovanja jedrskih snovi in objektov,
· neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga,
· spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in
· odgovornosti za jedrsko škodo.
Pravni temelji za upravne in strokovne naloge s področja jedrske in sevalne varnosti in za inšpekcijski nadzor na tem področju so Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 50/2003, ZVISJV-UPB-1), Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Ur. l. SFRJ, št. 22/78 in 34/79), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Ur. l. RS, št. 79/99, 96/2002 in 2/2004), Zakon o izvozu blaga z dvojno rabo (Ur. l. RS, št. 31/2000), Uredba o določitvi režima izvoza in uvoza določenega blaga (Ur. l. RS, št. 111/2001, 20/2002 in 116/2002, 37/2003, 54/2003 in 129/2003) ter podzakonski akti, izdani na njihovi podlagi. Pravno podlago dajejo tudi zakoni in uredbe za ratifikacijo mednarodnih pogodb s področja jedrske energije ter jedrske in sevalne varnosti.
Na spletnih straneh Uprave RS za jedrsko varnost (http://www.gov.si/ursjv) so splošni podatki o URSJV, obvestila za javnost, predpisi, pogodbe in standardi s tega področja, letna in druga poročila, informacije o srečanjih, tečajih, projektih in razpisih, ki jih sofinancira Mednarodna agencija za atomsko energijo, podatki o radiološkem monitoringu, dogodki INES, podatki o remontu v NEK, informacije o interni knjižnici ter povezave na spletne strani drugih upravnih organov, organizacij in raziskovalnih centrov.
5.2.1.1 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV)
Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost daje strokovno pomoč ministrstvu, pristojnemu za okolje, prostor in energijo, ter URSJV na področju sevalne in jedrske varnosti, fizičnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. Na podlagi 5. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je minister za okolje, prostor in energijo maja 2003 imenoval člane strokovnega sveta za sevalno in jedrsko varnost. To so:
- prof. dr. Matjaž Ravnik, Institut "Jožef Stefan", predsednik,
- prof. dr. Petar Stegnar, Institut "Jožef Stefan", član,
- mag. Božidar Krajnc, Nuklearna elektrarna Krško, član,
- mag. Miran Kanduč, Zavod za varstvo pri delu, član,
- Egon Lukacs, član.
SSSJV se je do konca leta 2003 sestal štirikrat. Sprejeli so poslovnik o svojem delu. Poleg standardne točke "varnost delovanja jedrskih objektov v obdobju po zadnji seji" je SSSJV obravnaval in izdal mnenja o:
· Osnutku uredbe o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (UV-2),
· Osnutku pravilnika o pogojih uvoza, izvoza ali tranzita radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva (JV 11),
· Osnutku pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo za varnost pomembna dela v jedrskih ali sevalnih objektih (JV 4),
· Osnutku uredbe o sevalnih dejavnostih (UV 1),
· Osnutku pravilnika o pogojih uvoza, izvoza ali tranzita radioaktivnih ali jedrskih snovi (JV 12) in
· Osnutku pravilnika o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (JV2/SV2).
5.2.1.2 Strokovna komisija za preizkus usposobljenosti operaterjev (SKPUO) NEK
Strokovna komisija za preizkus usposobljenosti operaterjev NEK (SKPUO) je imela v letu 2003 sedem sej. Novembra in decembra 2003 je bilo šest izpitnih rokov za skupno 22 kandidatov. Vsi so preizkus uspešno opravili.
Prvi preizkus usposobljenosti za delovno mesto glavnega operaterja je opravil en kandidat. Obnovitev dovoljenj za glavnega operaterja je uspešno opravilo 16 kandidatov, za operaterja reaktorja pa pet.
Kandidatu, ki je uspešno opravil prvi preizkus znanja in pokazal usposobljenost za glavnega operaterja, je URSJV izdala dovoljenje za eno leto. Preostalim kandidatom, ki so obnovili dovoljenje za glavnega operaterja ali operaterja reaktorja, pa je na podlagi predloga SKPUO podaljšala dovoljenje za štiri leta.
5.3 Uprava RS za varstvo pred sevanji
V letu 2003 ustanovljena Uprava RepublikeSlovenije Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na področju izvajanja dejavnosti in uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj, sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajočih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprečevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajočih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblaščanja izvedencev varstva pred sevanji.
V letu 2003 je URSVS predvsem pripravljala in sprejemala podzakonske akte. Nadaljevala je vodenje monitoringa živil in pitne vode ter začela dva nova projekta v zvezi s pripravo programov radioloških posegov in interkomparacijo merilnikov v nuklearni medicini. Zaradi teh dejavnosti je bil inšpekcijski nadzor varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji po obsegu manjši kot v letu 2002. Kljub temu je bila zagotovljena primerna varnost pri izvajanju posameznih sevalnih dejavnosti in pri uporabi virov sevanj v zdravstvu in veterinarstvu. URSVS je zagotovila nadzor skupaj s strokovnimi institucijami, ki redno preverjajo stanje na tem področju. Vodili so evidence virov sevanj, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu, ter razvoj in polnjenje centralne evidence osebnih doz izpostavljenih delavcev.
URSVS je v okviru svojih pristojnosti v letu 2003 nadzorovala NEK in Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), ki upravlja Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani. V NEK je bilo opravljenih pet inšpekcijskih pregledov, v ARAO pa eden. Pri izvajanju varstva pred sevanji ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, le dejanska kolektivna doza med remontom v NEK je bila večja od načrtovane zaradi nepredvidenih težav v zvezi s kristalizacijo borove kisline in mehanizmov za pregled z metodo vrtinčastih tokov na pokrovu reaktorske posode ter večjih obsegov del pri vzdrževanju enega od motorjev reaktorskih črpalk, pri pregledu obes ter pri odpiranju in zapiranju pokrova reaktorske posode in primarnih komor uparjalnikov.
V letu 2003 je URSVS na področju radona nadzorovala Rudnik Žirovski vrh v zapiranju, Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju, Postojnsko jamo ter osnovne šole, vrtce in bolnišnice s povišano vsebnostjo radona.
5.4 Pooblaščene organizacije
V Sloveniji imata dve organizaciji, Institut "Jožef Stefan" in Zavod za varstvo pri delu, pooblastilo za preiskovanje radioaktivne kontaminacije, za merjenje izpostavljenosti delavcev ionizirajoèim sevanjem, za periodiène meritve stopnje izpostavljenosti delovnih mest, za preverjanje brezhibnosti merilnih instrumentov in varnostnih sredstev, za dekontaminacijo delovnega in bivalnega okolja ter za usposabljanje delavcev pri virih sevanj. Pooblastilo za meritve ionizirajoèega sevanja v rudnikih pa ima tudi Rudnik Žirovski vrh.
Za izvajanje aktivnega zdravstvenega varstva so pooblašèeni Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Zavod za varstvo pri delu ter Zdravstveni dom Krško (za delavce NEK), Zdravstveni dom Škofja Loka (za delavce Rudnika Žirovski vrh) in Aristotel, d. o. o., iz Krškega. Najobsežnejše strokovne naloge teh organizacij v letu 2003 so bile meritve izpostavljenosti na delovnih mestih in prejetih doz delavcev, usposabljanje izpostavljenih delavcev, priprava in dajanje strokovnih mnenj glede varstva pred sevanji ter izdelava ocen iz varstva pred sevanji, nadzorne meritve radioaktivnosti v okolju in ocenjevanje vplivov obratovanja jedrskih objektov na okolje ter pregled virov ionizirajoèih sevanj. Pooblašèene zdravstvene organizacije pa so nadzirale zdravstveno stanje delavcev pri virih sevanj.
Na podlagi 14. èlena Zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav so pooblašèene strokovne in raziskovalne organizacije za opravljanje doloèenih nalog s podroèja jedrske varnosti in varstva pred sevanji na obmoèju
Slovenije.
V letu 2003 je imelo pooblastilo 13 organizacij, in sicer:
· Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana,
· ENCONET Consulting Ges. m. b. H., Avstrija,
· Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Zagrebu,
· Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani,
· IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring, Ljubljana,
· Institut "Jožef Stefan", Ljubljana,
· Inštitut za elektrogospodarstvo in energetiko, Zagreb,
· Inštitut za energetiko in varstvo okolja – EKONERG, Zagreb,
· Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana,
· Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana,
· Institut za varilstvo, Ljubljana,
· Izolirka požarni inženiring, Radovljica,
· Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana.
Na podlagi letnih poročil pooblaščenih organizacij lahko ugotovimo, da v primerjavi s prejšnjimi leti ni večjih sprememb v njihovem delovanju. Na področju kadrov ohranjajo strokovno zasedenost, ni pa opaznega zaposlovanja mladih. Opremo, ki jo uporabljajo pri svojem strokovnem delu, dobro vzdržujejo in posodabljajo. Organizacije imajo uveljavljene programe vodenja kakovosti, nekatere pa so pridobile ali celo obnovile certifikat kakovosti.
Najobsežnejši strokovni nalogi nekaterih organizacij v letu 2003 sta bili neodvisen nadzor del v NEK na področju jedrske in sevalne varnosti med njenim letnim remontom in priprava zbirne strokovne ocene teh del za Upravo RS za jedrsko varnost. Pooblaščene organizacije so tudi v letu 2003 podpirale NEK s pripravo strokovnih mnenj in varnostnih analiz, usposabljale pa so tudi njene kadre na raznih strokovnih področjih. Veliko pozornosti je bilo usmerjeno v izdelavo in neodvisno oceno občasnega varnostnega pregleda. Pomemben del njihovih dejavnosti so bile tudi raziskave in razvoj. Nekatere organizacije zelo uspešno sodelujejo v 6. okvirnem programu raziskav EU.
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v 28. in 29. členu opredeljuje naloge pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji, v 58. in 59. členu pa ureja delovanje pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost. Posebna pravilnika, ki ju zahtevata 28. in 59. člen, bosta na novo podrobneje določila evidence pooblaščenih izvedencev, način in obseg rednega in izjemnega poročanja ter druge pogoje, ki jih morajo v zvezi z ocenjevanjem varstva pred sevanji ter sevalne in jedrske varnosti izpolnjevati pooblaščeni izvedenci za posamezno področje varstva pred sevanji oziroma sevalne in jedrske varnosti. V skladu z zakonom bodo morale vse organizacije pridobiti nova pooblastila za pooblaščene izvedence.
5.5 Sklad za razgradnjo NE Krško
V Skladu za razgradnjo NE Krško se zbirajo sredstva od slovenskega lastnika jedrske elektrarne.
V prvih štirih mesecih leta 2003 je NEK vplačala v sklad 965 mio SIT prispevka v višini 0,61 SIT/kWh od električne energije na pragu NEK, proizvedene do 10. marca. ELES GEN, d. o. o., je vplačal prispevek v višini 0,462 SIT/kWh od prevzete električne energije za preostali del leta v višini 774,7 mio SIT. Skupna vplačila NEK in ELES GEN, d. o. o., so tako v letu 2003 znašala 1.739,8 mio SIT. S tem sta poravnala vse obveznosti do sklada. Konec leta 2003 je sklad upravljal s finančnim portfeljem v višini 24.924,595 mio SIT.
Zaradi varnosti naložb ima sklad skozi celotno obdobje najmanj 30 odstotkov finančnih naložb v vrednostnih papirjih, ki jih je izdala ali za njih jamči Republika Slovenija. Ob koncu leta je imel 24.924 mio SIT finančnih naložb, 33 odstotkov sredstev je bilo naloženih pri bankah v obliki depozitov in potrdil o vlogi, 49 odstotkov v državnih vrednostnih papirjih (domačih obveznicah ter obveznicah EURO in HR) ter 13 odstotkov v drugih obveznicah, malo manj kot tri odstotke v vzajemnih skladih in ID-ih ter dva odstotka v delnicah slovenskih gospodarskih družb. Naložbe v depozite so razpršene pri devetih poslovnih bankah, naložbe v državnih vrednostnih papirjih pa v 19 izdajah.
Ob upoštevanju tržnih borznih tečajev pri vrednotenju portfelja sklada 31.12. 2003 lahko ugotovimo, da bi sklad ob prodaji vseh vrednostnih papirjev, ki jih ima v svojem portfelju, ustvaril 944 mio SIT kapitalskega dobička. Donos njegovega celotnega portfelja za leto 2003 znaša EUR + 9,66 % oziroma nominalni donos v višini 12,71 odstotka.
5.6 Jedrski pool GIZ
Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (skrajšano: Jedrski pool GIZ) je posebna pravnoorganizacijska oblika zavarovalnice, ki skrbi za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. Deluje že od leta 1994 in ima trenutno osem članov. V njem imata največja deleža Zavarovalnica Triglav, d. d., in Pozavarovalnica Sava, d. d. Pool je v prejšnjem letu povišal svoje kapacitete glede na leto 2002 za 15 odstotkov, tako da te znašajo 7.613.000 USD za domače in 6.854.000 USD za tuje rizike.
Odgovornost NEK za škodo tretjim osebam je zavarovana le pri Jedrskem poolu GIZ, in sicer za znesek 150 mio SDR (special drawing rights), kar znese približno 190 mio USD, kar je v skladu z odlokom RS o določitvi zneska omejitve odškodninske odgovornosti uporabnika jedrske naprave za jedrsko škodo in določitvi zneska zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo. Lasten delež slovenskega poola pri zavarovanju jedrske odgovornosti je 0,84 odstotka, presežek pa je pozavarovan pri 17 tujih poolih, od katerih imajo vodilne deleže britanski, japonski, nemški, francoski in švedski.
V skladu z odlokom je Jedrski pool GIZ zavaroval tudi odgovornost NEK med prevozom jedrskega goriva.
V letu 2003 mu NEK ni prijavila nobene škode.
5.7 Izvajanje meddržavne pogodbe o NE Krško
Dne 5. 4. 2003 je bila ustanovna skupščina, na kateri so potrdili novo upravo NEK, d. o. o., in konstituirali nadzorni svet. Skupščina je prav tako imenovala ad hoc poslovno-tehnično arbitražo, kot to določa družbena pogodba. Nadzorni svet je potrdil tudi predračunsko ceno in druge pogoje dobave električne energije za oba družbenika (Eles Gen, d. o. o., in Hrvatsko elektroprivredo, d. d.) v letu 2003. Cena električne energije je oblikovana tako, da pokriva celotne stroške poslovanja, ki zajemajo med drugim tudi stroške amortizacije v višini, ki zagotavlja realizacijo dolgoročne investicijske obnove ter vlaganja v tehnične izboljšave v zvezi z varnostjo in gospodarsko učinkovitostjo jedrskega objekta.
Hrvaški družbenik je začel prevzemati električno energijo iz NEK 19. 4. 2003.
Vlada Republike Slovenije je za pripravo programa razgradnje in ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK na seji 9. 5. 2003 določila Agencijo za radioaktivne odpadke, Vlada Republike Hrvaške pa je 22. 3. 2003 imenovala Agencijo za posebni odpad.
Vlada Republike Slovenije je 15. 5. 2003 ustanovila meddržavno komisijo za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe ter določila člane in predsednika. Predsednik slovenskega dela meddržavne komisije je minister, pristojen za energetiko. Prav tako je tudi Vlada Republike Hrvaške imenovala člane meddržavne komisije, ki jo tudi vodi minister, pristojen za energetiko.
Meddržavna komisija se je prvič sestala 10. 6. 2003 in NEK dala za nalogo, da skupaj s strokovnima organizacijama izdela program razgradnje do konca junija 2003. Na drugem zasedanju meddržavne komisije je določila rok za izdelavo programa razgradnje 11. 3. 2004.
Nadzorni svet NEK je 9. 12. 2003 potrdil dolgoročni načrt naložb v tehnološko nadgradnjo NEK za naslednje petletno obdobje. Prav tako je soglašal z gospodarskim načrtom za leto 2004 in s tem določil ceno električne energije.
5.8 Načrtovanje nezgodne pripravljenosti
Sestavni del celovitega sistema zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti so tudi ukrepi za obvladovanje izrednih dogodkov, pri katerih bi prišlo do večjih izpustov radioaktivnih snovi v okolje.
Uprava RS za zaščito in reševanje
Aktivnosti Uprave RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo kot organa, ki je pristojen za upravne in strokovne naloge za zaščito, reševanje in pomoč ter druge naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so bile v letu 2003 usmerjene predvsem v analizo vaje »NEK 2002« in pripravo nove verzije državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči.
Vlada Republike Slovenije je v februarju 2003 sprejela poročilo o vaji »NEK 2002«. Poleg predlogov za izboljšanje stanja pripravljenosti za ukrepanje ob jedrski nesreči, ki se nanašajo predvsem na izboljšanje delovanja zvez, prenosa podatkov rezultatov meritev in izvajanja zaščitnih ukrepov, je vlada ob sprejemu poročila znova pozvala ministrstva, ki niso izdelala načrtov dejavnosti k državnemu načrtu, naj to storijo.
Za odpravo pomanjkljivosti je bilo ustanovljenih več medresorskih delovnih skupin (za zveze, radiološki monitoring, informiranje in izvajanje zaščitnih ukrepov). Rešitve, ki so jih skupine pripravile, so delno že upoštevane v novi verziji načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, večinoma pa bojo kot dodatki k temu načrtu.
V drugi polovici leta 2003 so bile aktivnosti usmerjene v nadgradnjo državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči. Izdelana je bila verzija 2.0, ki je usklajena z novo zakonodajo na področju načrtovanja, pri pripravi načrta pa so bili upoštevani tudi izkušnje iz vaje »NEK 2002« in priporočila mednarodnih organizacij s področja jedrske varnosti. Na novo sta opredeljeni poglavji o obsegu načrtovanja, potrebnih silah in sredstvih ter razpoložljivih virih. V skladu s sklepi vlade ob sprejemu načrta v decembru 2003 morajo vsi nosilci načrtovanja veljavne načrte uskladiti z novim načrtom in jih posredovati na Upravo RS za zaščito in reševanje v treh mesecih po sprejemu, prav tako pa morajo ministrstva in vladne službe v istem času posodobiti načrte dejavnosti.
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je bilo usposobljenih 149 pripadnikov enot, ki ukrepajo tudi ob jedrskih ali sevalnih nesrečah. Usposabljanje je potekalo po dopolnilnih, uvajalnih in temeljnih programih usposabljanja za pripadnike teh enot.
Na podlagi sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami je podkomisija za usklajevanje rešitev v državnih načrtih nadaljevala delo. Člani podkomisije so se seznanili z izkušnjami, pridobljenimi na vaji »NEK 2002«, in s predvidenimi spremembami v državnem načrtu zaščite in reševanja ob jedrski nesreči.
Uprava RS za jedrsko varnost
URSJV ob izrednem dogodku uporablja načrt ukrepov, ki predpisuje njeno delovanje med izrednim dogodkom ter postopke za vzdrževanje pripravljenosti ob izrednem dogodku. V letu 2003 je bilo na novo napisanih devet postopkov, kar pomeni slabo četrtino vseh (teh je 34).
Služba za načrtovanje nezgodne pripravljenosti, ki je neposredno podrejena direktorju URSJV, je opravila naslednje:
· revizijo vseh postopkov Načrta ukrepov ob izrednem dogodku, skladno z ugotovitvami in poročilom, ki je nastalo na podlagi opažanj in pripomb državne vaje »NEK 2002«,
· izvajanje sistematičnega mesečnega testiranja zvez, dvomesečni obhod prostorov in testiranje dizelskega agregata za električno napajanje ob izpadu električne energije,
· splošno enodnevno izobraževanje za vse člane strokovnih skupin za obvladovanje izrednega dogodka,
· specialno dvodnevno izobraževanje za vsako strokovno skupino posebej,
· načrtovanje vaj,
· analizo vaj (zbiranje pripomb, razvrščanje, izdelavo akcijskega plana, popravke postopkov, nabavo opreme).
Leta 2003 je bilo obnovljeno imenovanje članov strokovnih skupin, v okviru postopkov pa je bil izdelan podrobnejši opis nalog, ki jih opravlja vsak član organizacije za obvladovanje izrednega dogodka. Izdelana je bila shema, katere postopke mora poznati vsak član, da lahko svoje delo uspešno opravlja.
Nuklearna elektrarna Krško
Dejavnosti NEK pri načrtovanju ukrepov ob izrednem dogodku so bile v letu 2003 usmerjene v vzdrževanje obstoječe pripravljenosti s poudarkom na povečanju usposobljenosti in izurjenosti intervencijskega osebja NEK ter na uresničevanju nalog in sklepov, določenih v okviru letnega načrta aktivnosti. Pri tem so bili pomembni predvsem usklajevanje načrtov zaščite in reševanja ob jedrski nesreči na vseh ravneh ter priprava in zagotovitev okoliščin za delo misije OSART v NEK.
NEK je v letu 2003 opravila revizijo informativnega gradiva za obiskovalce in remontnega priročnika. Obiskovalci NEK in strokovne ekskurzije so bili seznanjeni z načrtovanjem ukrepov ob izrednem dogodku. Poskusno je bil instaliran nov program za oceno radioloških posledic v NEK in okolju.
Vaja »NEK 2003«
Nenapovedana vaja »NEK 2003« je potekala 8. 10. 2003 od 18. do 22. ure na območju NEK in ob sodelovanju Centra za obveščanje RS in URSJV. V vaji je bilo preizkušeno aktiviranje organizacije ob izrednem dogodku NEK in pristojnih organov. Izvajali in preizkusili so se naslednji elementi obvladovanja izrednega dogodka: ugotovitev nastanka izrednega dogodka, ocena stanja in klasifikacija stopnje nevarnosti, aktiviranje in delovanje centrov, opreme in zvez NEK za obvladovanje izrednega dogodka, komuniciranje znotraj in zunaj NEK, odločanje o zaščitnih ukrepih na območju NEK, evakuacija varovanega območja NEK, ukrepanje varnostnikov med izrednim dogodkom, ocenjevanje radioloških posledic v okolju in predlaganje takojšnjih zaščitnih ukrepov za prebivalstvo, obveščanje zunanjih organizacij o izrednem dogodku in priprava sporočil za javnost.
Vaja je pokazala ustreznost opreme in centrov NEK za obvladovanje izrednega dogodka ter tudi ustrezno stopnjo usposobljenosti osebja NEK.
Ekološki laboratorij z mobilno enoto
V letu 2003 radiološki del Ekološkega laboratorija z mobilno enoto ni imel intervencij. Opravljeni so bili trije redni obhodi v okolici NEK. Laboratorij ima težave z dotrajanim vozilom.
Mednarodne dejavnosti na področju načrtovanja nezgodne pripravljenosti
Mednarodna agencija za atomsko energijo je od 29. do 30. 5. 2003 na Dunaju organizirala sestanek Area Coordination Group Meeting v okviru projekta Krepitev regionalne pripravljenosti na izredni dogodek.
Na Dunaju je od 2. do 6. 6. 2003 potekal drugi sestanek predstavnikov pristojnih organov v zvezi s konvencijama o zgodnjem obveščanju in pomoči. Program sestanka je obsegal predstavitev dela med obema srečanjema (prejšnje srečanje je bilo junija 2001), ki so ga opravile tri delovne skupine: Dolgoročno vzdrževanje pripravljenosti, Mednarodna pomoč in Mednarodne povezave. Osnutek zaključnega poročila je oblikovan kot delovni načrt.
V Salzburgu je bil od 29. 9. do 3. 10. 2003 simpozij Ukrepanje zunanjih organizacij ob jedrskem izrednem dogodku (Off-Site Nuclear Emergency Management), ki so ga organizirali Avstrija, Nemčija, EU in US DoE in se ga je udeležilo okoli 180 predstavnikov. Namen simpozija je bil prikaz stanja pripravljenosti na izredni dogodek v posameznih državah, smeri razvoja organizacije za obvladovanje izrednega dogodka, računalniške in komunikacijske podpore ter predstavitev sistemov za podporo odločanju ob izrednem dogodku. Podani so bili tudi preseki stanja na posameznih področjih, ki so skušali kritično osvetliti probleme in izzive v prihodnosti.
V zvezi s projektom Vzpostavitev sistema RODOS v Sloveniji v okviru programa Phare sta bila v letu 2003 izvedena dva razpisa. Po evaluaciji ponudb in odobritvi postopka izbora je bila oktobra sklenjena pogodba s konzorcijem Enconet Consulting GmbH/STUK.
Od 3. do 4. 7. 2003 je v Krakovu na Poljskem potekal sestanek DSSNET (Decision Support Systems NETwork). Sestanka se je udeležilo okoli 60 udeležencev in ti so predstavili prispevke o treh sistemih za podporo odločanju (o evropskem Rodosu, danskem Argosu in ruskem Recassu). Namen sestanka je bilo redno letno srečanje predstavnikov organizacij, ki sodelujejo v skupini DSSNET, na katerem so pregledali opravljeno delo in določili smernice za naslednje obdobje. Skupina DSSNET deluje s podporo 5. okvirnega programa (5 FP).
URSJV je v letu 2003 začela prek računalniških zvez redno (enkrat dnevno) pošiljati svoje radiološke podatke v evropski center v JRC Ispra (Italija) v novem formatu EURDEP 2.0. V zvezi s tem je sodelovala na mednarodni vaji, katere namen je bil preizkus vseh komunikacij pri prenosu podatkov v JRC Ispra ob izrednem dogodku. Prav tako je nadaljevala izmenjavo teh podatkov s sosednjo Avstrijo.
6. RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI TER RADIOAKTIVNIMI IN JEDRSKIMI SNOVMI
V Sloveniji nastajajo visoko radioaktivni odpadki kot izrabljeno jedrsko gorivo v Nuklearni elektrarni Krško in raziskovalnem reaktorju TRIGA. Največ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (prostorninsko več kot 95 odstotkov) nastane zaradi obratovanja NEK, preostali pa nastajajo v zdravstvu, industriji in pri raziskovalnih dejavnostih. Posebna kategorija radioaktivnih odpadkov so izrabljeni zaprti viri radioaktivnega sevanja. Najdemo jih pri majhnih uporabnikih in v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju.
6.1 Radioaktivni odpadki in obsevano jedrsko gorivo v Nuklearni elektrarni Krško
V zadnjih letih je bila prostornina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v NEK zmanjšana z metodami, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje in sežiganje, in sicer tako da je ob koncu leta 2003 znašala 2.253 m3 (slika 7). Od tega je bilo v letu 2003 uskladiščenih 161 standardnih sodov s trdnimi odpadki s skupno aktivnostjo gama 1,101012 Bq in skupno aktivnostjo alfa 3,35108 Bq. Večji del navedene aktivnosti je prispevek uskladiščenih 36 sodov z izrabljenimi ionskimi izmenjevalniki iz primarnega kroga, ki so se začasno hranili v tanku in so bili obdelani v prejšnjem letu. Produkti sežiganja radioaktivnih odpadkov, ki so bili v letu 2002 poslani na Švedsko, do konca leta 2003 še niso bili vrnjeni v NEK. Predvidoma se bo to zgodilo v letu 2004.
Slika 7: Količine radioaktivnih odpadkov v skladišču Nuklearne elektrarne Krško
Vse izrabljeno jedrsko gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo, ki ima po preureditvi na razpolago 1.694 celic za shranjevanje goriva (prej 828). Pri remontu v letu 2003 je bilo iz sredice odstranjenih 44 gorivnih elementov. Ob koncu leta 2003 je bilo v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo shranjenih 707 gorivnih elementov, ki vsebujejo približno 275 t obsevanega urana. Nastajanje izrabljenega goriva v NEK je razvidno iz slike 8.
Slika 8: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu Nuklearne elektrarne Krško
6.2 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan«
V letu 2003 je v Reaktorskem infrastrukturnem centru (RIC) v Brinju nastalo približno 50 l nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Do konca leta 2003 se je tako nabralo približno 2,7 m3 RAO s skupno aktivnostjo 3,7107 Bq, ki čakajo na sprejem v Centralno skladiščeRAO v Brinju. Ker je bilo to skladišče v obnovi, so bili odpadki skladiščeni v prostorih RIC.
6.3 Radioaktivni odpadki v zdravstvu
Onkološki inštitut v Ljubljani ima kot največji uporabnik radioaktivnega joda 131I urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekočih odpadnih vod. Izpraznijo jih vsakih pet ali več mesecev po vnaprejšnji meritvi specifične aktivnosti, ki jo izvede pooblaščena organizacija za varstvo pred sevanji, in če ugotovijo, da niso bile presežene mejne vrednosti za pitno vodo. Klinični center Ljubljana, Klinika za nuklearno medicino sistema za zadrževanje odpadnih vod še ni zgradila, izdana pa ji je že bila ureditvena odločba.
6.4 Delovanje Agencije RAO
ARAO je pristojna za izvajanje javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Njena naloga je med drugim upravljanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju, sprejem radioaktivnih odpadkov od malih uporabnikov, iskanje lokacije in izgradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter priprava osnutkov planskih dokumentov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (Nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki). Zaradi zakasnitve pri posodobitvi CSRAO v Brinju se javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja samo v interventnih primerih.
6.4.1 Iskanje lokacije odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke
Slovenija je ena od redkih evropskih držav, ki ima jedrsko elektrarno in nima odlagališča za trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. ARAO si že od svoje ustanovitve leta 1991 prizadeva najti primerno lokacijo za gradnjo. Eden od glavnih razlogov za neuspeh tega dela je odpor javnosti do takšnega odlagališča. ARAO je zaradi tega veliko naporov usmerila v komuniciranje z javnostjo in za ta namen pripravila posebno metodologijo. Način izbire lokacije je bil predstavljen splošni javnosti na tiskovnih konferencah in v medijih, za predstavnike vseh slovenskih občin pa je bila organizirana posebna delavnica. Ključno vlogo pri tem je imela mediatorka, ki je postopek predstavljala v občinskih svetih, v medijih in med političnimi strankami v parlamentu. Konkretna dela v zvezi z gradnjo odlagališča so bila omejena na izdelavo študij in idejnih projektov ter izobraževanje kadrov. V februarju 2003 je bila sprejeta dopolnitev Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki je določila, da je treba s prioritetnimi nalogami zagotoviti, da bo lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena najpozneje do leta 2008, odlagališče pa mora pridobiti dovoljenje za obratovanje do leta 2013.
ARAO je znotraj izhodiščnih območij za iskanje lokacije za odlagališče NSRAO v letu 2003 podrobneje ovrednotila primernost naravnih danosti za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov z vidika geologije. ARAO načrtuje pridobivanje uradnih ponudb od lokalnih skupnosti v letu 2004. Za nadaljevanje aktivnosti vključevanja javnosti v postopek izbora lokacije in pridobivanje ponudb je bilo izjemnega pomena sprejetje podzakonskega akta o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta, za katerega je strokovno podlago pripravila tudi ARAO.
6.5 Odprava posledic rudarjenja Rudnika Žirovski vrh
Odprava posledic rudarjenja Rudnika Žirovski vrh poteka od ustanovitve javnega podjetja Rudnik Žirovski vrh leta 1992. Od tedaj so bili uspešno razgrajeni obrat za predelavo uranove rude in spremljajoči objekti. Poteka še sanacija jame. Največji problem pri odpravljanju posledic je končna ureditev odlagališč jalovine Jazbec in Boršt. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je za ti dve jalovišči v letu 2003 izdalo dopolnilno lokacijsko dovoljenje, zato so nadaljevali pripravo sanacije obeh odlagališč.
Posebno problematičen je Boršt, kjer je odložena hidrometalurška jalovina. Rezultati poskusnih polj na tem odlagališču so pokazali, da ima hidrometalurška jalovina zelo slabe geomehanske lastnosti. Zaradi tega so v začetku leta 2003 ustanovili poseben strokovni svet, ki naj bi pripravil projektno nalogo za celovito strokovno tehnično rešitev trajne sanacije odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt. Predlog projektne naloge za rešitev sanacije odlagališča Boršt do konca leta 2003 še ni bil pripravljen.
Rudnik Žirovski vrh bo moral rezultate dela strokovnega sveta uskladiti z zahtevami iz dopolnilnega lokacijskega dovoljenja in nato pridobiti dovoljenje za izvajanje načrtovanih rudarskih del. URSJV je v letu 2003 rudniku določila vsebino varnostnega poročila, ki ga morajo pripraviti in poslati v odobritev.
6.6 Poročilo po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki
Slovenija je podpisnica Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in je zato v letu 2003 pripravila prvo obsežno nacionalno poročilo, v katerem so predstavljene vse podrobnosti naših dejavnosti na tem področju. Delegacija naše države se je od 3. do 14. novembra 2003 udeležila prvega pregledovalnega sestanka pogodbenic te konvencije na sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo, kjer so bili medsebojni pregledi članic zelo kritični.
Slovensko poročilo in predstavitev sta bila zelo ugodno sprejeta, najbolj odmevna pa je bila pobuda Slovenije o možnostih razvoja regionalnega odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov.
6.7 Pobuda za iskanje regionalne rešitve za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov
Po vnaprejšnjem preverjanju z direktorji uprav za jedrsko varnost Češke, Slovaške in Madžarske je direktor URSJV sredi leta 2003 sprožil pobudo za oblikovanje skupine, ki bi si prizadevala poiskati regionalno odlagališče za visoko radioaktivne odpadke. Na prvi, neformalni sestanek so 2. 12. 2003 v Ljubljano prišli predstavniki iz Češke, Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Hrvaške in Avstrije, zanimanje pa kaže tudi Romunija. Pobuda je bila z razumevanjem sprejeta, čeprav je udeležencem jasno, da je pot do take rešitve še zelo dolga. Sklenjeno je bilo, da skupina razišče možnosti za tako rešitev v lastnih državah in da v letu 2004 nadaljujejo dejavnosti.
Pobuda pa je doživela tudi zelo pozitiven odmev v mednarodnih krogih, saj se v svetu čedalje glasneje razmišlja o nujnosti shranjevanja visoko radioaktivnih odpadkov na čim manj dobro varovanih lokacij.
Za Slovenijo je taka rešitev smiselna tudi kot ena od morebitnih rešitev problema v prihodnosti.
6.8 Prevoz in tranzit radioaktivnih in jedrskih snovi
Na podlagi Zakona o prevozu nevarnega blaga je Uprava RS za jedrsko varnost v letu 2003 izdala eno dovoljenje za promet in uvoz jedrskih snovi, in sicer 44 svežih jedrskih gorivnih elementov za NEK. Gorivo je v aprilu 2003 prispelo z ladjo iz ZDA v Luko Koper, od tod pa s tovornjaki do NEK.
Za prevoz radioaktivnih snovi je bilo izdanih devet dovoljenj, vse podjetju Zavod za varstvo pri delu, d. d. Večinoma je šlo za prevoz radioaktivnih virov, ki se ne uporabljajo več, med podjetji in Centralnim skladiščem radioaktivnih odpadkov v Brinju. Slovenska podjetja in tuji prevozniki so opravljali tudi tranzit izotopov na Madžarsko in Hrvaško.
6.9 Uvoz in izvoz radioaktivnih snovi
URSJV je izdajala dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnega in jedrskega materiala, razen za uvoz medicinskih pripomočkov, ki so v pristojnosti Ministrstva za zdravje − Uprave RS za varstvo pred sevanji.
Leta 2003 sta obe upravi izdali 88 dovoljenj (slika 9), in sicer 82 dovoljenj za uvoz in šest za izvoz. Največji uvozniki so Biomedis, d. o. o., Karanta Ljubljana, trgovska družba, Genos, d. o. o., NEK, Temat, d. o. o., IMP Promont kontrolor NDT Črnuče in Kemofarmacija. Vsa druga podjetja uvažajo vire sevanja le občasno.
Slika 9: Dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi po letih
6.10 Razgradnja jedrskih objektov
V Sloveniji sta dva zahtevnejša jedrska objekta, ki ju bo treba po zaustavitvi razgraditi. Razgradnja NEK skupaj z odstranitvijo vseh nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov je finančno in tehnično zelo zahteven proces, za katerega je treba pravočasno zagotoviti potrebna finančna sredstva ter tehnično in kadrovsko infrastrukturo. Zato je bil že pred leti sprejet Zakon o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki ureja zbiranje finančnih sredstev in upravljanje z njimi. Obveznosti do razgradnje NEK so bile spremenjene z uveljavitvijo pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Pogodba med drugim določa, da je razgradnja NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov skupna obveznost obeh pogodbenic. Ti bosta izdelali program razgradnje, ki se bo revidiral najmanj vsakih pet let. Omenjeni zakon o skladu je bil v letu 2003 dopolnjen, tako da bo za slovenski delež v NEK proizvedene električne energije v sklad po 31. 12. 2003 prispevek plačalo podjetje ELES GEN, d. o. o.
V letu 2003 sta ARAO in hrvaški partner APO, d. o. o., začela sestavljati program razgradnje, ki pa do konca leta še ni bil pripravljen. Program potrdi meddržavna komisija, odobri pa URSJV.
Raziskovalni reaktor TRIGA pri Institutu "Jožef Stefan" obratuje že 37 let in ima obratovalno dovoljenje brez omejitve trajanja. Načrta razgradnje zanj še ni. Stroški in tehnične zahteve v zvezi z njegovo razgradnjo so majhni v primerjavi z razgradnjo NEK. Predvidoma bo bolj problematično in dražje ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in njegovo odlaganje.
7. NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA
Neširjenje jedrskega orožja je aktivnost, katere namen je preprečiti razvoj in izdelavo jedrskega orožja v državah, ki formalno niso države z jedrskim orožjem (države z jedrskim orožjem so ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija). Mednarodna skupnost temu problemu namenja veliko pozornosti po zalivski krizi in odkritju nedovoljenih dejavnosti v Severni Koreji, po jedrskih poskusih v Indiji in Pakistanu ter po terorističnih napadih po 11. septembru 2001. Slovenija v celoti izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih sporazumov in pogodb.
7.1 Varovanje jedrskega materiala
V Sloveniji je pod inšpekcijskim nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ves jedrski material (sveže in izrabljeno jedrsko gorivo) v NEK in pri Institutu "Jožef Stefan", ki upravlja raziskovalni reaktor TRIGA. Ob inšpekcijah, ki jih je bilo v letu 2003 sedem, niso bile ugotovljene nepravilnosti. URSJV je tudi v letu 2003 redno poročala Mednarodni agenciji za atomsko energijo v skladu z določili ustreznega sporazuma. Pri URSJV in organizacijah, ki posedujejo jedrski material, so potekale priprave na spremenjeni način poročanja po pridružitvi Slovenije Evropski uniji.
7.2 Dodatni protokol k sporazumu o varovanju
Slovenija je v letu 1998 podpisala dodatni protokol k sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju na podlagi pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in ga ratificirala leta 2000, ko je začel tudi veljati. URSJV je pripravila začetno poročilo in ga leta 2001 posredovala agenciji. Pripravila je tudi letno poročilo, ki dopolnjuje začetno poročilo, in ga posredovala agenciji maja 2003. Težišče letnega poročila je bilo predvsem na točki 2.a.(iii) dodatnega protokola, ki podaja opis sprememb zgradb na lokaciji NEK. Sprememba je bila potrebna zaradi novega distribucijskega centra elektrogospodarstva Slovenije tik ob ograji NEK. Inšpektorji MAAE so leta 2003 opravili dve inšpekciji po dodatnem protokolu in niso ugotovili nobenih nepravilnosti.
V zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz dodatnega protokola, velja omeniti govor državnega sekretarja ZDA Colina Powlla v Varnostnem svetu OZN ob priliki upravičevanja potrebe po napadu na Irak. Med drugim je omenil, da je Irak skušal dobiti jedrsko tehnologijo tudi iz Slovenije. Novica je v domačih medijih in politiki povzročila precej zanimanja.
Zadeva je povzročila zanimanje tudi pri predstavnikih Mednarodne agencije za atomsko energijo, zlasti za poslovanje enega od slovenskih podjetij, ki se ukvarja s proizvodnjo magnetov. Naši organi so v pogovoru z direktorjem tega podjetja ugotovili, da je v preteklosti res obstajalo zanimanje za prenos tehnologije za izdelavo magnetov, vendar pa se posel ni uresničil. Ob obisku predstavnikov Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki se je nanašal na izpolnjevanje obveznosti Slovenije do neširjenja jedrskega orožja, jim je bila ta informacija uradno posredovana.
7.3 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov
Med mednarodne ukrepe za neširjenje jedrskega orožja sodi tudi mednarodna Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov (CTBT). Slovenija je pogodbo podpisala 24. 9. 1996 in jo ratificirala 31. 8. 1999. Slovenija, njene institucije in organizacije (Agencija RS za okolje, Geološki zavod Slovenije, Institut "Jožef Stefan" in Zavod za varstvo pri delu) v letu 2003 niso imele posebnih dejavnosti v okviru CTBT.
7.4 Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo
Upravne aktivnosti na tem področju si delijo URSJV, Ministrstvo za notranje zadeve, Carinska uprava, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za gospodarstvo. Njihovo delo usklajuje Medresorska delovna skupina za spremljanje in koordinacijo nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, ki jo je v letu 2002 ustanovila Vlada RS.
V sklopu mednarodnih dejavnosti na tem področju Slovenija sodeluje v delu mednarodnih organov Nuclear Suppliers Group (NSG) in v Zanggerjevem odboru. URSJV je v letu 2003 redno poročala obema organizacijama v skladu s pravili članstva. Na njeno prošnjo je tehnični koordinator NSG sredi leta vzpostavil neposredno elektronsko zaščiteno povezavo med URSJV in japonsko misijo na Dunaju, ki pomeni kontaktno točko skupine.
Izvoza blaga z dvojno rabo s področja jedrskega orožja iz Slovenije praktično ni. URSJV tudi v letu 2003 ni bila zaprošena za izdajo mnenja za izvoz takšnega blaga.
7.5 Fizično varovanje jedrskih snovi in jedrskih objektov
Fizično varovanje jedrskih objektov in jedrskih snovi v NEK, Raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II in Centralnem skladišču RAO v Brinju nadzorujeta v okviru rednih inšpekcij Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in URSJV. Pri MNZ deluje Komisija za izvajanje strokovnih nalog s področja varovanja jedrskih objektov in naprav. Ta je na podlagi podatkov, ki so jih zbrali policija, obveščevalne službe, URSJV in upravljavci jedrskih objektov, v letu 2003 dopolnila oceno ogroženosti jedrskih objektov in naprav v Sloveniji. Oceno ogroženosti je v juliju 2003 izdal generalni direktor policije.
NEK je v letu 2003 končala posodobitev sistema tehničnega varovanja. ARAO pa je v sklopu posodobitve objekta pripravila načrt fizičnega varovanja za CSRAO v Brinju, ki ga je MNZ potrdilo.
7.6 Nedovoljen promet z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi
V želji, da bi preprečili nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, potekajo številne akcije predvsem prek mednarodnih organizacij, kot sta Mednarodna agencija za atomsko energijo in Evropska komisija. Zlasti slednja si pri državah pristopnicah prizadeva vzpostaviti podobno stopnjo nadzora, kot obstaja znotraj Evropske unije. Poleg multilateralnih potekajo tudi dvostranske aktivnosti, predvsem med Republiko Slovenijo in ZDA. Mednarodno sodelovanje pa je potekalo tudi z nemškimi in avstrijskimi državnimi ustanovami. V aprilu in juniju 2003 so slovenske institucije prejele od Vlade ZDA nekaj opreme za detekcijo, identifikacijo in analizo radioaktivnega sevanja.
Na področju preprečevanja nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi sodelujejo URSJV, Ministrstvo za notranje zadeve, Carinska uprava, Ministrstvo za zunanje zadeve, Uprava RS za zaščito in reševanje, Uprava RS za varstvo pred sevanji, ARAO, Institut »Jožef Stefan« in Zavod za varstvo pri delu. URSJV je v maju in oktobru sklicala posvetovalna medresorska sestanka. Njun namen je bil analiza stanja in usklajevanje delovanja. Za pomoč in svetovanje drugim organom je URSJV dala na razpolago telefonsko številko dežurnega, ki je dosegljiv 24 ur dnevno. V letu 2003 je bilo deset klicev. Od tega sta dva terjala intervencijo, in sicer zaradi odkritja izvora radioaktivnega cezija v pošiljki odpadnih kovinskih surovin, ki je bila namenjena v Italijo, in kontaminacije pošiljke odpadnega železa z radijem. Predstavniki policije so obiskali nekaj organizacij z radioaktivnimi viri, ki bi lahko pomenili večje tveganje ob nepooblaščeni rabi, in opravili nekaj preventivnih razgovorov.
Republika Slovenija je v letu 2003 enkrat poročala v podatkovno bazo o nedovoljenem prometu (Illicit Traficking Database) Mednarodne agencije za atomsko energijo, in sicer o nedovoljenem prometu z izvorom radioaktivnega cezija v pošiljki odpadnih kovinskih surovin, ki je bila namenjena v Italijo. V letu 2003 je bilo iz drugih držav sporočenih 465 dogodkov, kot so kraja, izguba, najdba ali nedovoljen transfer radioaktivnih virov.
8. MEDNARODNO SODELOVANJE
8.1 Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
Tudi v letu 2003 se je nadaljevalo uspešno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo. Poleg udeležbe slovenske delegacije na rednem letnem zasedanju generalne konference (od 15. do 19. septembra 2003) velja še posebno omeniti naslednje:
· V okviru programa tehničnega sodelovanja je Slovenija v letu 2003 prejela 35 prošenj za izpopolnjevanje tujih strokovnjakov v naši državi. Od teh je bilo izvedenih sedem, nadaljnjih osem pa je bilo uresničenih na podlagi prošenj iz leta 2002. Vse druge vloge, ki jih je naša država potrdila, bodo realizirane v letu 2004.
· V okviru tehničnega sodelovanja se je leta 2003 izvajalo devet raziskovalnih pogodb, ki so jih naše organizacije in inštituti sklenili v prejšnjih letih; pet jih je bilo v letu 2003 končanih, štirje novi predlogi pa so bili posredovani na Mednarodno agencijo za atomsko energijo, od katerih sta bila potrjena dva.
· Projekti tehnične pomoči pomenijo najobsežnejšo obliko sodelovanja Slovenije z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, saj gre za večletne projekte, ki zahtevajo udeležbo lastnih sredstev in intenzivno strokovno sodelovanje prijavitelja. Slovenija je decembra 2003 posredovala prijave petih novih predlogov projektov za tehnično pomoč za obdobje 2005−06, ki bodo obravnavani v letu 2004. Mednarodna agencija za atomsko energijo je potrdila tudi dva predloga projektov za leti 2003 in 2004 in en predlog podaljšanja projekta, ki poteka od leta 2001.
· V letu 2003 so bile v Sloveniji izvedene tudi tri misije Mednarodne agencije za atomsko energijo, in sicer :
· misija za pregled in oceno obratovalne varnosti NEK (OSART – Operational Safety Assessment Review Team),
· misija za vzpostavitev sistema spremljanja obratovalnih dogodkov z uporabo determinističnih in verjetnostnih metod,
· misija za pregled programa medobratovalnih pregledov NEK (ISI – In–service Inspection Program).
· Slovenija nadaljuje svojo aktivno politiko gostiteljice delovnih srečanj Mednarodne agencije za atomsko energijo, saj je v letu 2003 gostila 11 takih delavnic, tečajev in seminarjev.
Poudariti velja, da je Slovenija pravočasno in v celoti poravnala vse svoje finančne obveznosti do Mednarodne agencije za atomsko energijo, tako redno članarino kot prispevek v sklad za tehnično sodelovanje.
V letu 2003 se je nadaljevalo tudi tesno sodelovanje naše države z Agencijo za jedrsko energijo (NEA) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V letu 2001 pridobljeni status opazovalke (za dvoletno obdobje) je bil v letu 2003 podaljšan za novo dvoletno obdobje. V okviru NEA deluje sedem stalnih odborov, v katere so bili s sklepom Vlade RS imenovani tudi slovenski strokovnjaki. Ti odbori so:
· odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki,
· odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji,
· odbor za varnost jedrskih naprav,
· odbor za jedrske upravne dejavnosti,
· odbor za jedrsko pravo,
· odbor za tehnične in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla,
· odbor za jedrsko znanost.
8.2 Sodelovanje z Evropsko unijo
8.2.1 Sprejem pravnega reda in sodelovanje z EU
Januarja 2003 je potekalo 4. zasedanje pododbora EU-Slovenija za promet, energijo, okolje in transevropska omrežja, ki bi moral biti decembra 2002. Glavna tema na področju jedrske varnosti je bila neodvisnost slovenskega upravnega organa od energetskega sektorja, ker URSJV sodi v Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Julija 2003 je bilo 5. zasedanje pridružitvenega odbora EU-Slovenija. Obe zasedanji sta bili tudi zadnji zasedanji pododbora oziroma odbora, saj bosta s pridružitvijo Slovenije EU izgubili svoj namen.
Aprila 2003 je glavni pogajalec EU za Slovenijo Jaime Garcia Lombardero poslal pismo, s katerim je zaprosil za posodobitev stališč in odgovorov v zvezi z izpolnjevanjem priporočil iz Poročila o jedrski varnosti v kontekstu širitve (Nuclear Safety in the Context of Enlargement, doc. 9181/01), ki je bilo izdelano leta 2001. Slovenija je pripravila odgovor, v katerem ugotavlja, da so vsa priporočila iz omenjenega poročila izpolnjena. Še posebno pozornost pa je namenila priporočiloma o zagotovitvi neodvisnosti upravnega organa (tj. URSJV) od promocije jedrske energije in o vprašanju potresne varnosti NEK. Ti priporočili sta bili posebej poudarjeni v poročilu o strokovnem pregledu (t. i. Peer Review Status Report) v zvezi z izpolnjevanjem priporočil iz Poročila o jedrski varnosti v kontekstu širitve, ki je bilo pripravljeno ob koncu španskega predsedstva EU v juniju 2002. Po mnenju Slovenije so trenutne zakonske podlage in organizacijski okvir znotraj MOPE zadostni za neodvisno delovanje slovenskega upravnega organa za jedrsko varnost. Seizmična karakterizacija področja JEK je povezana z izdelavo novega seizmotektonskega modela, ki bo upoštevan v novi reviziji posodobljenega varnostnega poročila.
Slovenija je po podpisu pridružitvenega sporazuma z EU aprila 2003 v Atenah dobila status opazovalke v organizacijah in telesih EU. Na področju jedrske varnosti je predstavnik misije RS pri EU v Bruslju spremljal delo v Skupini za atomska vprašanja (ATO). Tudi v letu 2003 je v ATO najbolj burna razprava potekala na temo t. i. jedrskega paketa, ki vsebuje osnutka dveh direktiv o temeljnih obveznostih in splošnih načelih varnosti jedrskih objektov (Setting out basic obligations and general principles on the safety of nuclear installations) in o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (On the management of spent nuclear fuel and radioactive waste), ki ju je Evropska komisija pripravila ob koncu leta 2002. Med italijanskim predsedstvom sta se oblikovali dve skupini, in sicer zagovornic direktiv in nasprotnic direktiv. Zagovornice direktiv so trdile, da je že skrajni čas, da se v EU sprejme zavezujoč dokument, ki bi urejal področje jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Poudarjale so mednarodni pomen jedrske varnosti in potrebo po skupnih standardih, kar bi pomenilo čvrst temelj za nadaljnjo harmonizacijo jedrske varnosti. Nasprotnice direktiv so zbrane okoli Velike Britanije, Nemčije, Finske in Švedske in zagovarjajo mehkejšo varianto, tj. priporočilo oziroma resolucijo, da bi bolj počasi konvergirale k skupnim standardom. Nasprotnice zagovornicam očitajo nedorečenost določb v direktivah, kar vodi v situacijo, ko bi o jedrski varnosti odločalo sodišče, očitajo pa tudi nekatere prezgodnje odločitve o geološkem odlaganju radioaktivnih odpadkov. Dilema, ali nadaljevati zavezujoč oziroma nezavezujoč način, se je pojavila tudi v svetu stalnih predstavnikov (COREPER), ki je sestavljen iz veleposlanikov držav članic. COREPER je predlagal nadaljevanje v smeri direktiv, kar bo potekalo pod irskim predsedstvom v prvi polovici leta 2004.
V letu 2003 je bilo namesto rednega letnega poročila EU o napredku Slovenije pri približevanju (Regular Report on Slovenia's Progress Toward Accession) izdano celovito nadzorno poročilo o pripravljenosti Slovenije za članstvo v EU (Comprehensive Monitoring Report on Slovenia's Preparation for Membership), ki ugotavlja, da je Slovenija sposobna na področju jedrske energije in jedrske varnosti sprejeti obveznosti članstva v EU. Poročilo ugotavlja, da je junija 2003 predložila Evropski komisiji celovite dodatne informacije o napredku pri izpolnjevanju priporočil iz Poročila o jedrski varnosti v kontekstu širitve, skupaj z neodvisnostjo upravnega organa. Poročilo spodbuja Slovenijo, naj še naprej krepi Agencijo za radioaktivne odpadke. Omenja tudi, da je na področju varstva pred sevanji še nekaj zakonodaje, ki jo je treba do vstopa Slovenije v EU prenesti v slovenski pravni red, vendar ugotavlja, da je upravna usposobljenost primerna.
Decembra 2003 sta bila sprejeta direktiva o visoko radioaktivnih zaprtih virih HASS (Council Directive 2003/122/Euratom of 22 December 2003 on the control of high-activity sealed radioactive sources and orphan sources) in priporočilo (Commission Recommendation of 18 December 2003 on standardised information on radioactive airborne and liquid discharges into the environment from nuclear power reactors and reprocessing plants in normal operation).
8.2.2 Projekti Phare, odobreni v letu 2003
Januarja 2003 je bil podpisan finančni memorandum za projekte iz programa Phare Nuclear Safety 2002:
· Modernizacija avtomatskega sistema za zgodnje opozarjanje ob povečanem sevanju,
· Posodobitev vroče celice na IJS,
· Karakterizacija NSRAO v prehodnem skladišču RAO Brinje.
Skupina CONCERT
Triindvajseti sestanek skupine CONCERT je potekal med 5. in 7. majem 2003 v Pragi. Prvi del sestanka je bil namenjen vprašanju upravnih pristopov k varnemu zapiranju in strategijam razgradnje jedrskih elektrarn. Štiriindvajseti sestanek pa je potekal od 11. do 12. decembra 2003 v Bruslju. Namen sestanka je bilo medsebojno informiranje predstavnikov upravnih organov o dogajanju na področju jedrske varnosti, pregledati in podati mnenje skupine CONCERT o stanju na posameznem področju, ki je zanimivo za večino udeležencev, ter krepitev neformalnih stikov med upravnimi organi. Opravljene so bile še predstavitve različnih področij, kot so: status projektov Phare v posameznih državah in po projektih, raziskovalni projekti Euratom na področju jedrske varnosti – splošen pristop, vizija, potrebe in skupni instrumenti ter načrti konzorcija desetih držav na področju razvoja novih konceptov reaktorjev.
8.2.3 Sodelovanje z drugimi združenji
Predstavniki Slovenije sodelujejo na področju jedrske in sevalne varnosti tudi z drugimi mednarodnimi združenji, kot so Združenje zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA), Zveza upravnih organov držav z malimi jedrskimi programi (NERS), Mednarodno združenje jedrskih pravnikov (INLA), združenja na področju režimov blaga z dvojno rabo (Zangger Committee in NSG), Združenje uporabnikov sistemov za odločanje ob izrednem dogodku (DSSNET), sistem za opazovanje in izmenjavo informacij ob izrednem dogodku med državami članicami EU (ECURIE), mednarodni sistem za poklicno izpostavljenost sevanju v jedrskih elektrarnah (ISOE) ipd.
Poudariti velja, da se Slovenija sodelovanju v navedenih in še mnogih drugih združenjih ne more in ne sme izogniti, ne glede na dejstvo, da tako sodelovanje zahteva nemalo finančnih sredstev in tudi precejšnje angažiranje strokovnjakov.
8.2.4 Sodelovanje v okviru mednarodnih pogodb
Slovenija je pogodbenica številnih dvo- in večstranskih pogodb s področja jedrske in sevalne varnosti, varovanja jedrskih materialov, obveščanja in ukrepanja ob jedrski nesreči, fizičnega varovanja jedrskih objektov, neširjenja jedrskega orožja in odgovornosti za jedrsko škodo.
Tako so predstavniki Slovenije v letu 2003 sodelovali v skupini strokovnjakov, ki je pripravila besedili protokolov za spremembo Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije in Bruseljske dopolnilne konvencije, ki bosta na voljo za podpis pogodbenicam v februarju leta 2004.
Prav tako so predstavniki Slovenije sodelovali pri delu skupine pravnih in tehničnih strokovnjakov, ki naj bi predlagala generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo usklajen predlog sprememb in dopolnitev Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala; skupina s svojim mandatom žal ni uspela, tako da se bodo neformalna posvetovanja nadaljevala tudi v letu 2004.
Delegacija naše države se je od 3. do 14. novembra 2003 udeležila prvega pregledovalnega sestanka pogodbenic Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (podrobnosti v poglavju 6).
Poleg sodelovanja v okviru večstranskih mednarodnih pogodb pa je leta 2003 Uprava RS za jedrsko varnost nadaljevala sodelovanje s predstavniki sorodnih upravnih organov v okviru dvostranskih mednarodnih pogodb (z Avstrijo, Češko, Slovaško in Madžarsko).
8.3 Uporaba jedrske energije po svetu
Po podatkih mednarodnih organizacij (Mednarodne agencije za atomsko energijo, British Petroleuma, World Energy Congressa ipd.) je jedrska energija še vedno pomemben vir električne energije po svetu, saj pokriva med 16 in 17 odstotki vseh tovrstnih potreb. V državah EU je približno tretjina vse električne energije proizvedena v jedrskih elektrarnah, njen delež pa se ne zmanjšuje.
V letu 2003 so zaustavili 32 let staro jedrsko elektrarno Stade v Nemčiji in štiri manjše enote v Veliki Britaniji. Začeli pa so gradnjo petega reaktorja na Finskem, kar je prva na novo naročena jedrska elektrarna v Evropi po več kot dveh desetletjih. Napovedujejo, da bodo podobno gradnjo začeli konec leta 2004 ali 2005 v Franciji, medtem ko so v ZDA do konca leta 2003 že več kot 20 reaktorjem podaljšali življenjsko dobo s 40 na 60 let. Sicer pa se gradnja novih jedrskih elektrarn nadaljuje v azijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Indiji.
Tabela 8: Število in moč delujočih in zaustavljenih jedrskih elektrarn ter tistih v gradnji ob koncu leta 2003
8.4 Sevalna in jedrska varnost v svetu
Mednarodna agencija za atomsko energijo vzdržuje sistem poročanja o nenavadnih sevalnih in jedrskih dogodkih v jedrskih objektih in pri uporabi jedrske energije v državah članicah. Sistem je znan pod imenom INES − Mednarodna lestvica jedrskih dogodkov (International Nuclear Event Scale).
Že četrto leto obratuje internetno podprt informacijski sistem NEWS. To je delno odprt komunikacijski sistem, ki omogoča hiter prenos informacij med upravnimi organi, obratovalci, tehničnimi podpornimi organizacijami, mediji in javnostjo. Sistem skupno upravljajo Mednarodna agencija za atomsko energijo, OECD Nuclear Energy Agency in World Association of Nuclear Operators. NEWS omogoča posredovanje informacij o dogodkih, ki bi lahko pritegnili pozornost medijev. Sistem ima različne ravni dostopa, za strokovnjake iz upravnih organov in jedrskih objektov ali druge uporabnike jedrske energije in tudi za novinarje ali javnosti. Je na medmrežju, na naslovu: http://www-news.iaea.org/news/default.asp. Vsa poročila INES se sproti prevedejo v slovenščino in jih je
možno videti na naslovu URSJV: http://www.gov.si/ursjv/si/ines/index.php?page=dogodki.php.
Iz povzetka poročil v letu 2003 lahko sklepamo na stanje sevalne in jedrske varnosti v svetu.
Leta 2003 je v NEWS prispelo 20 poročil INES o jedrskih dogodkih. Devet poročil se je nanašalo na dogodke v jedrskih elektrarnah, preostalih 11 pa na izgubljene radioaktivne vire (tri poročila), na presežene dozne omejitve pri delu z radioaktivnimi viri (štiri poročila), v treh primerih so izrabljen vir našli med starim železom za predelavo, našli pa so tudi kontaminirane kovinske izdelke za splošno rabo (pasove za ure, steklenice termos, škatle iz nerjavnega jekla).
En dogodek v jedrski elektrarni je bil razvrščen v stopnjo 3 – resna nezgoda, deset v
stopnjo 2 – nezgoda, devet v stopnjo 1 – nepravilnost in eden v stopnjo 0 – pod lestvico. Pri preostalih dogodkih jih je bilo osem stopnje 2 in tri stopnje 1.
Pri dogodkih, o katerih so v letu 2003 poročali v NEWS, ni bilo ugotovljenih večjih vplivov na okolje ali poškodb delavcev zaradi sevanja. V štirih primerih so delavci pri delu s sevanjem prejeli doze, večje od omejitev, niso pa utrpeli trajnih posledic. Najresnejša nepravilnost v jedrskih elektrarnah je bila ugotovljena na Madžarskem, ko je bilo v jedrski elektrarni Paks zaradi nepazljivega ravnanja z jedrskim gorivom v posebnem vsebniku zunaj reaktorja prekinjeno njegovo hlajenje in se je zaradi tega večji del goriva poškodoval. Občutnejšega vpliva na okolje ali delavce ni bilo, gospodarska škoda pa je izredno velika, saj elektrarna vsaj dve leti ne bo mogla obratovati.
Slovenija je poročala v INES o dveh dogodkih. Prvi se je zgodil 16. julija, ko so na mejnem prehodu Vrtojba v vsebniku z odpadno kovino našli radioaktiven vir. Drugo poročilo je bilo o dogodku, ki se je zgodil 27. avgusta v NEK, ko se je elektrarna zaustavila zaradi napake na izolacijskem ventilu glavnega parovoda. Prvi je bil razvrščen v stopnjo 1, drugi pa v stopnjo 0.
9. Dodatek: Seznam organizacij z njihovimi internetnimi naslovi
| Naziv organizacije | Internetni naslov |
| Agencija za radioaktivne odpadke | http://www.sigov.si/arao/ |
| Elektroinštitut Milan Vidmar – EIMV | http://www.eimv.si |
| ENCONET Consulting | http://www.enconet.com |
| Fakultet elektrotehnike i računarstva Zagreb | http://www.fer.hr |
| Fakulteta za strojništvo | http://www.fs.uni-lj.si/ |
| IBE, d.d. – Svetovanje, projektiranje in inženiring | http://www.ibe.si |
| Institut "Jožef Stefan" | http://www.ijs.si |
| Institut za elektroprivredu i energetiku d.d. | http://www.ie-zagreb.hr |
| Institut za varilstvo | http://www.zavar.si |
| Inštitut za kovinske materiale in tehnologije | http://www.imt.si |
| Inštitut za metalne konstrukcije | http://www.imk.si |
| International Atomic Energy Agency | http://www.iaea.org |
| Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | http://www.sigov.si/mkgp/ |
| Ministrstvo za notranje zadeve | http://www.mnz.si/ |
| Ministrstvo za okolje, prostor in energijo | http://http//www.sigov.si/mop |
| Ministrstvo za zdravje | http://www.gov.si/mz/ |
| Nuklearna elektrarna Krško | http://www.nek.si |
| OECD Nuclear Energy Agency | http://www.nea.fr |
| Rudnik Žirovski vrh − javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. | http://www.rudnik-zv.si/ |
| United States Nuclear Regulatory Commission | http:/www.nrc.gov/ |
| Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost | http://www.gov.si/ursjv/ |
| Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji | |
| Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje | http://www.mors.si/urszr/ |
| Zavod za gradbeništvo Slovenije | http://www.zag.si/ |
| Zavod za varstvo pri delu, d. d. | http://www.zvd.si/ |
| Zadnja sprememba: 12/27/2004 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov |