Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov |
EVIDENČNI PODATKI
VSEBINA Stran
I. UVOD 1
II. STATISTIČNI PODATKI O PREJEMNIKIH POKOJNIN IN DRUGIH DENARNIH
DAJATEV TER O ZAVAROVANCIH 6
III. PREGLED RAVNI POKOJNIN IN DRUGIH DAJATEV 35
IV. FINANČNO POSLOVANJE ZAVODA 48
V. DELO ORGANOV ZAVODA 86
VI. IZVAJANJE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA PO
POSAMEZNIH PODROČJIH 90
1. Splošne aktivnosti za izvajanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja 90
2. Matična evidenca 93
3. Uveljavljanje in varstvo pravic ter revizija 96
4. Trajanje postopkov za priznanje pravic 105
5. Nakazovanje pokojnin 109
6. Invalidske komisije 119
7. Sofinanciranje razvoja invalidskih podjetij v letu 2005 124
8. Mednarodno sodelovanje 125
VII. SPREMLJAJOČA IN OSTALA DEJAVNOST ZAVODA 128
1. Pravna dejavnost 128
2. Projektno delo 130
3. Informacijske tehnologije 132
4. Organizacijska dejavnost 146
5. Poslovni prostori 150
6. Notranja revizija 151
VIII. KADRI 156
IX. ZAKLJUČEK 159
I.
UVOD
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod), ki je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, je bil tudi v letu 2005 pri svojem delu poslovno zelo uspešen. Ob dobrem in izboljšanem izvajanju zavarovanja, skladno z veljavnimi predpisi, je na podlagi Finančnega načrta Zavoda, drugih planskih in programskih aktov ter pravočasnih ukrepov na posameznem področju zastavljene planske cilje dosegel, na nekaterih pomembnih področjih pa jih je tudi presegel.
Finančno poslovanje Zavoda v letu 2005 je bilo še precej ugodnejše kot preteklo leto oziroma preteklih 5 let, odkar ob zaključku računa izkazuje presežek prihodkov nad odhodki. Po računovodskih izkazih je Zavod poslovno leto 2005 zaključil s tako imenovano izravnano bilanco oziroma s 128,2 milijonov presežka prihodkov nad odhodki, kar je sicer precej manj kot preteklo leto, vendar se mu za razliko od preteklih let, že v drugi polovici leta ni bilo potrebno več zadolževati. Z mesecem julijem 2005 je bil namreč sprejet zakon, po katerem je primanjkljaje oz. odplačevanje posojil, ki so v Zavodu zaradi razmer, nastalih v letih 1999 oz. 2000, prevzela država. Tako po izkazu računa financiranja Zavod ob koncu leta 2005 ne izkazuje več najetih posojil.
Za prihodke Zavoda v letu 2005 je bilo značilno, da so bili prihodki od prispevkov, zaradi višje rasti plač kot je bila z makroekonomskimi izhodišči načrtovana, nekaj višji od finančnega načrta. Dodatno k temu je prispevala sprememba zakonodaje, ki je za dan izplačila prispevkov določila isti dan, ko se izplačujejo prejemki, kar se je predvsem odrazilo v mesecu januarju 2005. Iz pregleda odhodkov pa je razvidno, da so bili nižji od finančnega načrta, kljub temu, da so bile valorizacije pokojnin in drugih dajatev, zaradi višje rasti plač, izvedene v višjem odstotku, kot je bil načrtovan. Razlog za to je bila nižja rast upokojencev kot je bilo načrtovano in ker v letu 2005 še niso bile sklenjene konvencije z nekaterimi državami bivše SFRJ, ki so bile pričakovane in načrtovane.
Zavod je v letu 2005 izkazal za 877.243 milijonov SIT skupnih prihodkov in za 877.115 milijonov SIT skupnih odhodkov in s tem presežek prihodkov nad odhodki 128 milijonov SIT. Ker je bil s tem uresničen 233. in 234. člen ZPIZ-1, po katerem država iz lastnih in drugih virov zagotavlja Zavodu likvidnost in zadostna sredstva za pokrivanje morebitne razlike med prihodki in odhodki, bo ta presežek, vrnjen državnemu proračunu.
Posebej je potrebno poudariti, da tekoči presežki prihodkov nad odhodki zadnjih let nikoli niso bili doseženi na račun kakršnegakoli zmanjševanja ali omejevanja pravic upokojencev ali drugih uživalcev pravic, saj so bili finančni učinki pokojninske reforme in ukrepi sanacije primanjkljaja v finančnih načrtih vsakokrat že vnaprej in posebej upoštevani. Zavod je zato vse svoje zakonske in druge obveznosti, vključno z valorizacijo pokojnin, tudi v letu 2005 izvajal dosledno in v skladu z veljavnim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – to je v celotnem, maksimalnem obsegu, kot ga je ta zakon določal. Vsa izplačila pokojnin v letu 2005 so bila, tako kot vsa leta doslej, redna in usklajena na podlagi veljavnega zakona.
Za poslovanje in delo Zavoda v letu 2005 so bile zelo pomembne tudi sredi leta sprejete spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ1-F), ki so vplivale predvsem na usklajevanje pokojnin v skladu z rastjo plač, na izplačilo dodatka za rekreacijo oziroma letnega dodatka ter na organiziranost Zavoda.
Valorizacija pokojnin je bila tako v letu 2005 izvedena trikrat. Prva uskladitev je bila izvedena v mesecu februarju za 1,3% oziroma za 0,7%, druga (ker je bila februarska uskladitev nižja od 1,5%) v mesecu marcu za 2,4%, in zadnja v mesecu novembru za 1,7%, z veljavnostjo za nazaj od 1. oktobra dalje.
Zavod je, enako kot lani, v mesecu maju izplačal dodatek za rekreacijo, tako kot v preteklih letih, v dveh različnih zneskih (73.420 SIT in 41.260 SIT). Ker je ZPIZ-1F poleg spremembe njegovega imena (letni dodatek namesto dodatek za rekreacijo) določal tudi konkretno višino dodatka za leto 2005, je Zavod v mesecu avgustu izplačal razliko do 79.401 SIT oziroma do 48.241 SIT.
V primerjavi z zneskom dodatka za rekreacijo, izplačanim v letu 2004, je bil v letu 2005 izplačani letni dodatek pomembno zvišan – višji letni dodatek za 11,6%, nižji pa za 20,7%.
Za delo Zavoda in njegovih organov so bili v letu 2005 pomembni štirje datumi.
Prvi, 12.4.2005, je datum, ko je po izvedenem razpisu, imenovanju na Skupščini Zavoda ter ob soglasju Vlade Republike Slovenije k imenovanju, pričel Marijan Papež opravljati svojo funkcijo kot novi generalni direktor Zavoda.
Drugi, 16.5.2005, je datum prenehanja štiriletnega mandata dotedanje Skupščine Zavoda ter pričetek mandata Skupščine Zavoda v novi sestavi.
Tretji, 30. 7. 2005, je datum uveljavitve ZPIZ1-F.
Zadnji, četrti, 8.11.2005 je datum konstituiranja novega edinega organa upravljanja Zavoda – Sveta Zavoda.
Zavod sta v letu 2005 vodila dva generalna direktorja – Janez Prijatelj do 11. 4. 2005 in od tedaj dalje Marijan Papež – ter trije različni organi upravljanja v štirih različnih sestavah. Ob tem velja poudariti, da je Zavod v začetku leta 2005 ponovno in uspešno izvedel postopek javnega razpisa in izbire za generalnega direktorja. Organi upravljanja so se v letu 2005 sestali kar na 31 sejah od tega osemkrat s telefoničnim načinom odločanja. Zavod je pravočasno in brez zapletov zaključil tudi dva postopka volitev oziroma imenovanj novih članov organov Zavoda ter konstituiral Skupščino Zavoda v mesecu maju ter novi Svet Zavoda v začetku meseca novembra. Skupščino Zavoda so v letu 2005 tako vodili: Jožef Zakonjšek (od 1. januarja do 3. marca), Ivan Sisinger (od 3. marca do 15. maja) ter Anka Tominšek (od 16. maja do 8. novembra). Upravni odbor Zavoda pa sta v letu 2005 vodila: Srečko Čater (od 1. januarja do 15. maja) in Tatjana Lozar (od 16. maja do 8. novembra). Svet Zavoda od 8. novembra 2005
dalje vodita: Ivan Sisinger, predstavnik Vlade Republike Slovenije kot predsednik ter Milan Škafar, predstavnik reprezentativnih sindikatov, kot njegov namestnik.
Zavod je v letu 2005 rešil 264.795 zahtevkov, kar je za 29,4% več kot leta 2004, za 9,3% presegel plan dela na področju reševanja zahtevkov. Kljub temu pa je bilo število nerešenih zahtevkov za uveljavljanje in varstvo pravic višje za 2,3%, kar pa je objektivna posledica povečanega obsega dela v zvezi z lansko akcijo preverjanja varstvenega dodatka ter drugih zahtevkov in storitev. Zlasti pa je na to vplivalo zelo veliko število konec leta vloženih zahtevkov iz naslova dela vdovske pokojnine, kar je močno obremenjevalo delavce Zavoda tako ob koncu lanskega kot tudi v začetku leta 2006.
Časi trajanja postopkov pri uveljavljanju vseh vrst pravic, so se, v primerjavi z letom 2004, v povprečju znižali za 8 dni. V letu 2005 je tako znašal povprečni čas reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na prvi stopnji skupaj 67 dni.
Zavod je torej v letu 2005 še bolj ažurno vodil postopke za uveljavljanje in varstvo pravic ter pri tem zavarovancem in upokojencem nudil tudi učinkovito pravno in drugo strokovno pomoč. Tudi v tem letu, se je zlasti ob koncu leta, povečalo število predhodnih informativnih zahtevkov za izračune pokojninske dobe ter za ugotavljanje pogojev in izračun datuma upokojitve. Zavarovanci, ki se težko znajdejo v zapletenih predpisih, po katerih se pokojninska reforma z različnimi upokojitvenimi pogoji in drugimi novostmi uveljavlja postopno, zahtevajo vse več razlag, telefonskih in pisnih informacij ter osebnih pogovorov. Pritisk na zahteve za predhodne variantne izračune lahko le delno blažijo vse pogosteje obiskovane sodobno prenovljene spletne strani Zavoda, ki dajejo zavarovancem možnost novega, še jasnejšega izračuna pogojev za uveljavljanje pravic in večino odgovorov na njihova najpogostejša vprašanja, ter izvajanje rednega obveščanja javnosti o novostih preko medijev, informativnih zloženk, teleteksta in na druge načine.
Zavod je mesečno izplačeval pokojnine povprečno 531.075 uživalcem ter nakazoval 27.155 dodatkov za pomoč in postrežbo, 54.662 invalidnin, 47.702 varstvenih dodatkov in 50.902 nadomestil plač delovnim invalidom. Skupno je v letu 2005 realiziral 9.740.947 nakazil pokojnin in drugih denarnih dajatev, kar je za 2,2% več kot v letu 2004.
V letu 2005 je tudi sproti obdeloval podatke o plačah in pokojninski dobi povprečno 812.995 zavarovancem in opravil vsa druga potrebna strokovna ter administrativno – tehnična dela, ki jih je vsako leto več.
Zavod je še bolj kot pretekla leta namenjal pozornost večji kakovosti dela, nadaljnji krepitvi notranjih kontrol ter reviziji pozitivnih odločb in izvedeniških mnenj.
Poleg tekočega reševanja zahtevkov je Zavod v preteklem letu intenzivno uresničeval in uspešno zaključil veliko nalog, predvidenih z »Razvojnim programom Zavoda 2002–2005: poslanstvo, vizije, cilji, strategija«.
Poleg tega je Zavod po pridobitvi mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001:2000 v letu 2003, s strani zunanje certifikacijske hiše, v mesecu septembru leta 2005 uspešno prestal strogo redno kontrolno presojo nadaljnje upravičenosti do ohranitve tega mednarodnega certifikata kakovosti, ki je po mednarodnih predpisih s področja sistema kakovosti, obvezna vsako leto.
Poslovanje in računovodske izkaze Zavoda mora po zakonu vsako leto obvezno revidirati Računsko sodišče RS, ki je v Zavodu tudi v letu 2005 opravilo večmesečno temeljito revizijo, na podlagi katere je Zavod za leto 2004 prejel pozitivno mnenje tega sodišča o računovodskih izkazih in mnenje s pridržkom za pravilnost poslovanja. Pozitivno mnenje kaže, da v Zavodu na finančnem področju ni bila ugotovljena nobena nepravilnost, pa tudi mnenje s pridržkom se nanaša le na nekaj nepravilnosti v zvezi z izvedbo nekaterih javnih naročil. Pomembno je, da je Računsko sodišče RS menilo, da je Zavod v letu 2004 v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi ter da odzivno poročilo Zavoda na njegovo poročilo ni potrebno, saj so bile ugotovljene nepravilnosti med letom že odpravljene. Poročilo Računskega sodišča RS o poslovanju Zavoda v letu 2004 je v januarju 2006 obravnavala tudi komisija Državnega zbora RS za nadzor proračuna in drugih javnih financ.
V drugi polovici leta 2005 je Zavod po predhodni temeljiti proučitvi uspešno reorganiziral oziroma na novo vzpostavil organizacijsko strukturo Zavoda, ki je začela veljati s 1.1.2006. Tako sta bila v skladu s potrebami delovnega procesa in pomembnostjo področja na novo ustanovljena dva sektorja (izvedeništvo in nakazovanje), pri dveh sektorjih pa je prišlo do nujnih vsebinskih in notranjih sprememb (razvoj in organizacija, pravne in splošne zadeve). Na novo je ustanovljena služba za razvoj in raziskovanje, služba za matično evidenco in prispevke pa je po novem v sestavu finančnega sektorja. Istočasno je v skladu z zakonom in potrebami delovnega procesa Zavod spremenil sistematizacijo delovnih mest. Tako so bila formalno ukinjena vsa veljavna delovna mesta (171) in nadomeščena z novimi sistemiziranimi delovnimi mesti, ki jih je sedaj znatno manj – 86. Zaradi tega so ob koncu leta vsi delavci Zavoda podpisali nove pogodbe o zaposlitvi.
Zavod je že v »Razvojnem programu 2002–2005« opredelil nujnost kadrovskega prilagajanja novim nalogam in zahtevam. Na tej podlagi je bilo v letu 2005 zaposlenih povprečno 857 delavcev (4,4 % več kot v prejšnjem letu). Vse dodatne zaposlitve so bile planirane in realizirane zlasti na področju izvajanja zavarovanja. Nadaljeval se je trend izboljševanja izobrazbene strukture zaposlenih ter tudi pomlajevanja kadrovske zasedbe Službe Zavoda. Zavod je lani uspešno nadaljeval politiko izboljševanja delovnih razmer zaposlenih, ki obsega dobro, racionalno in gospodarno opremljenost delovnih mest s sodobno informacijsko tehnologijo, kakor tudi sistematično reševanje prostorske problematike.
Celovit pregled poslovanja po posameznih področjih in dejavnostih Zavoda v letu 2005 prikazuje nadaljnja vsebina tega poslovnega poročila. V njem so poleg vseh aktualnih podatkov za leto 2005 podrobno razčlenjeni statistični kazalci z dolgoletnimi gibanji ter primerjavami, opisana najvažnejša problematika, s katero se je v tem obdobju srečeval Zavod, ter prikazani vsi drugi dejavniki, ki so vplivali na izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji v lanskem in preteklih letih.
II.
STATISTIČNI PODATKI O PREJEMNIKIH POKOJNIN IN DRUGIH DENARNIH DAJATEV TER O ZAVAROVANCIH
1. Statistični podatki o upokojencih in drugih prejemnikih denarnih dajatev
Zavod je zavarovancem in upokojencem v letu 2005 zagotavljal zlasti z zakonom določene pravice iz obveznega zavarovanja, in sicer:
- do starostne, invalidske, družinske, vdovske, dela vdovske ter delne pokojnine,
- iz invalidskega zavarovanja (pravice za čas čakanja in čas poklicne rehabilitacije, za čas čakanja na drugo delo ali ustrezno zaposlitev, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, za čas poklicne rehabilitacije, za začasno nadomestilo in za nadomestilo za invalidnost),
- do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do varstvenega dodatka k pokojnini (dodatne pravice),
- do odpravnine, do oskrbnine, do letnega dodatka (druge pravice).
Razen pravic iz obveznega zavarovanja Zavod zagotavlja še pravice:
- do kmečke pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, vojaške pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, akontacije pokojnine po odloku Vlade R Slovenije, pokojnin po posebnih zakonih ter
- do državne pokojnine.
1.1. Prejemniki pokojnin
Na dan 31.12.2005 je bilo v Sloveniji skupno 534.334 vseh vrst upokojencev, povprečno v letu 2005 pa 531.075. Njihovo strukturo, število in stopnjo rasti prikazuje naslednja tabela:
Iz tabele je razvidno, da se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 povečalo število prejemnikov starostnih, invalidskih, vdovskih ter državnih pokojnin, število ostalih pa se je zmanjšalo.
V letu 2005 je bilo v Sloveniji povprečno 7.221 več upokojencev oziroma 1,4% več kot v letu 2004. V celotni strukturi so predstavljali daleč največji delež starostni (59,3%), invalidski (18,2%), družinski ter vdovski upokojenci (17,5%), to je skupaj 95,0% vseh upokojencev, vsi ostali (prejemniki akontacij pokojnin, kmečkih po SZK in državnih) pa 5,0%.
Struktura prejemnikov pokojnin v letu 2005, prikazana na sliki, je sledeča:
Z ZPIZ-1 je bila leta 2000 uzakonjena povsem nova pravica do državne pokojnine, ki se po tem zakonu sicer zagotavlja v Zavodu, ni pa pravica iz obveznega zavarovanja. Potrebna sredstva zanjo zagotavlja država. Pogoji za njeno uveljavitev so se po posameznih letih postopno spreminjali. Tako so v letu 2005 bili prejemniki državne pokojnine vsi tisti, ki so dopolnili starost 66 let in so izpolnjevali pogoje iz 59. oziroma 419. člena navedenega zakona. V letu 2005 je bilo povprečno mesečno že 17.178 prejemnikov državnih pokojnin, kar je 6,4% več kot v letu 2004.
Po 422. členu ZPIZ-1 se od leta 2001 kot posebna nova pravica upokojencev izplačuje tudi del vdovske pokojnine po njegovem umrlem partnerju. To pravico so v letu 2005 lahko uveljavljali upokojenci, ki že prejemajo svojo starostno oziroma invalidsko pokojnino ob pogoju, da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine v posameznem mesecu ne presega povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu. Del vdovske pokojnine po umrlem partnerju je v letu 2005 znašal 12,5%. Skupno povprečno število starostnih in invalidskih pokojnin je bilo v letu 2005 411.757, od tega je bilo v povprečju mesečno 9.201 prejemnikov dela vdovske pokojnine oziroma 2,2%.
Stopnje rasti števila upravičencev do državne, vdovske in dela vdovske pokojnine so se v letu 2005 glede na leto 2004 relativno umirile, saj so jih potencialni upravičenci v večini izkoristili že v prvih dveh letih po uveljavitvi zakona. Stopnja rasti števila teh pokojnin pa je v letu 2005 v primerjavi z ostalimi še vedno visoka, saj je rast državnih pokojnin glede na leto 2004 znašala 6,4%, pri vdovskih 19% in pri delu vdovske 26,5% .
Povprečno število prejemnikov vdovskih in državnih pokojnin od njune uzakonitve dalje prikazuje spodnja slika:
1.2. Povprečno število prejemnikov pokojnin po letih
Šestnajstletna serija podatkov o gibanju povprečnega števila prejemnikov pokojnin od leta 1990 je prikazana v sledeči tabeli:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V naslednji tabeli so prikazani prejemniki starostnih in invalidskih pokojnin po spolu:
Število prejemnikov starostnih, invalidskih, družinskih, vdovskih, kmečkih, vojaških, državnih in akontacij pokojnin od leta 1990 do leta 2005 prikazuje naslednja slika:
Pregled povprečnih stopenj rasti povprečnega števila vseh prejemnikov pokojnin po letu 1990 prikazuje naslednja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Pregled stopenj rasti upokojencev za daljše časovno obdobje kaže, da je bila do leta 1992 rast števila starostnih upokojencev nadpovprečno visoka in je zaradi specifičnih razlogov tistega obdobja, ki so stimulirali upokojevanje, leta 1991 znašala rekordnih 15,3%, v letu 1992 pa 9,4%.
Stopnje rasti prejemnikov starostnih, invalidskih, družinskih, kmečkih, vojaških pokojnin in akontacij pokojnin od leta 1990 do leta 2005 kaže naslednja slika:
Po postopno izvajani pokojninski reformi iz leta 1992, so stopnje rasti upokojevanja do leta 2000, z izjemo v letu 1993, znašale največ do 2%. Razlogi za to so bili predvsem zaostreni zakonski pogoji (npr. vsako leto višji pogoj za starost, odprava splošne možnosti za predčasno upokojitev), povečanje cen za dokup let in dejstvo, da je generacija "tik pred upokojitvijo" izkoristila možnosti predčasne upokojitve oziroma dokupa let pred uveljavitvijo zakona, torej še v letih 1991 in 1992.
Zelo nizka rast starostnega upokojevanja je bila v letih 1994 ter 1995, ko je v primerjavi s predhodnim letom znašala samo 0,5% oziroma 0,8%. V vseh naslednjih letih se je stopnja rasti povečevala in je v letu 2000 dosegla 2,1%. V obdobju 2000-2005 je znašala nekaj nad 2%. Razlog v povečanju stopnje rasti je v tem, da so se kljub zaostrenim pogojem upokojevanja po novem zakonu iz leta 1999, ki je uzakonil novo pokojninsko reformo, tudi v obdobju 2000-2005 upokojevali zavarovanci ob nekaterih ugodnostih, ki omogočajo tudi po teh predpisih zgodnejšo upokojitev (znižanje starostne meje zaradi otrok, oziroma uveljavitev pravice do pokojnine po prejšnjih predpisih, idr.).
Število invalidskih upokojencev je padalo od leta 1999 dalje, v letu 2005 pa je po šestih letih zopet rahlo poraslo za 0,1%. Na dinamiko rasti števila invalidskih upokojencev vpliva velikost in gibanje populacije zaposlenih delavcev, stopnja organiziranosti in razvitosti zdravstva, varstva pri delu v najširšem smislu in vrste ter število bolezni in poškodb. Vzroki nastanka invalidnosti so predvsem bolezni in poškodbe izven dela, poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa imajo na upokojevanje manjši vpliv. Letne stopnje rasti invalidskega upokojevanja so bile do leta 1995 višje od 1,0%, v naslednjih štirih letih pa so padle pod 1,0%. V letih 1999 do vključno leta 2004 je bila stopnja rasti nizka in negativna, v letu 2005 pa pozitivna, znašala je 0,1%.
Število družinskih pokojnin še naprej pada, kar je značilno za zadnjih pet let in je zlasti posledica delitve prejšnje enotne pravice do ene družinske pokojnine po novem zakonu iz leta 1999 na dva dela, to je na družinsko pokojnino in na vdovsko pokojnino. Zaradi uveljavitve nove vdovske pravice se je na ta račun znižalo število družinskih pokojnin - če do te delitve ne bi prišlo, bi število družinskih pokojnin naraslo.
Prejemniki družinskih in vdovskih pokojnin so v tabeli prikazani ločeno. V letu 2005 je bilo v povprečju mesečno 19.977 prejemnikov vdovske pokojnine. Če bi vdovske pokojnine prišteli k družinskim, bi bila skupna rast 0,4%, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2004.
1.3. Delež upokojencev v prebivalstvu Slovenije
Konec septembra 2005 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 2.003.584 prebivalcev. Primerjava s stanjem števila upokojencev konec decembra 2005, ko jih je bilo 534.334, kaže, da je v letu 2005 populacija upokojencev v celotnem številu prebivalcev Slovenije predstavljala 26,7%, kar je 0,2 odstotne točke več kot v letu 2004. Ta rast pa je nižja kot leto poprej, saj je leta 2004 v primerjavi z letom 2003 znašala 0,5%.
1.4. Starost upokojencev ob upokojitvi
Zakonski pogoji za pridobitev pravice do pokojnine, zlasti starostne, so se skozi leta spreminjali (praviloma zaostrovali), zato so opazni pomembni premiki v postopno vse višji doseženi starosti ob upokojitvi tako žensk kot moških.
V letu 2005 je bila dosežena povprečna dejanska starost pri starostnih in invalidskih novih prejemnikih pokojnin po splošnih predpisih, naslednja:
Po posebnih predpisih, ki omogočajo ugodnejše pogoje, pa je bila dosežena povprečna starost prejemnikov starostnih in invalidskih pokojnin nižja. Ti predpisi se nanašajo predvsem na upokojevanje zavarovancev, ki jim zaradi narave in pogojev dela zakon omogoča zgodnejše upokojevanje kot pri ostali večini zavarovancev. Povprečna starost prejemnikov teh starostnih in invalidskih pokojnin je naslednja:
Starost moških pri upokojevanju po splošnih predpisih v letu 2005 je znašala 61 let in 8 mesecev, žensk pa 57 let in 3 mesece. Po splošnih predpisih so se starostni upokojenci, ne glede na spol, v letu 2005 upokojili pri starosti 59 let in 5 mesecev, vsi starostni upokojenci skupaj, po splošnih in posebnih predpisih pa pri starosti 58 let in 10 mesecev (prikazano v naslednji tabeli).
Pri invalidskih upokojitvah je bila starost upokojencev v letu 2005 ob upokojitvi po splošnih predpisih za ženske 50 let in 1 mesec, za moške pa 53 let in 11 mesecev. Dosežena povprečna starost invalidskih upokojencev po splošnih in posebnih predpisih skupaj je bila za ženske 49 let in 8 mesecev, za moške pa 53 let in 6 mesecev (prikazano v naslednji tabeli).
Dosežena povprečna starost prejemnikov starostnih in invalidskih pokojnin po splošnih in posebnih, ugodnejših predpisih skupaj v obdobju od 1990 do 2005 je bila naslednja:
Tabela prikazuje starost ob starostni upokojitvi po splošnih in posebnih predpisih za časovno obdobje od 1990 do 2005, iz katere sledi ugotovitev, da je starost ob upokojitvi porasla tako pri ženskah, kot pri moških. V obdobju 1992-1999 je pri ženskah porasla od 52 let in 6 mesecev na 54 let in 10 mesecev, v obdobju 2000-2005 pa je zopet porasla in sicer na 57 let in 1 mesec, to je v obdobju 1992-2005 skupaj za 4 leta in 7 mesecev. Pri moških je starost ob upokojitvi porasla v obdobju 1992-1999 od 56 let in 2 meseca na 58 let in 2 meseca, nato pa je v obdobju 2000-2005 še narasla na 60 let in 5 mesecev, kar pomeni skupni porast v obdobju 1992-2005 za 4 leta in 3 mesece.
Iz podatkov in naslednjih dveh slik je razvidno, da povprečna starost tako pri novih starostnih kot pri novih invalidskih upokojencih stalno narašča zaradi vsako leto bolj zaostrenih pogojev v prehodnem obdobju do leta 2023 (pri ženskah, ko bo polna starost znašala 61 let) za dosego določene starosti pri upokojitvi ter zaradi uvedbe novih institutov »polne starosti« in »delovne dobe«, kar je eden vidnejših učinkov pokojninske reforme.
Povprečna starost ob upokojitvi, ločeno po spolu, pri starostnih upokojencih od leta 1992 do leta 2005:
Povprečna starost pri starostnih upokojencih se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 povečala za tri mesece (pri ženskah se je povečala za 6 mesecev pri moških pa zmanjšala za 2 meseca).
Povprečna starost ob upokojitvi, ločeno po spolu, pri invalidskih upokojencih od leta 1992 do leta 2005:
Povprečna starost pri invalidskih upokojencih ne glede na spol, se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 povečala le za en mesec. Razlog za nižji porast kot v letu 2004 je, da se je število žensk v letu 2005 v strukturi invalidskih upokojencev povečalo ter da ženske dosegajo nižjo starost ob prvem priznanju pravice do invalidske pokojnine kot moški ( v letu 2005 je ta razlika glede na leto 2004 znašala 2 leti in 7 mesecev). V letu 2004 je bilo v skupnem številu novih invalidskih upokojencev 30,6 % žensk in 69,4 % moških, v letu 2005 pa 32,1 % žensk in 67,9 % moških.
1.5 Povprečna doba prejemanja pokojnine
Povprečna doba prejemanja pokojnine prejemnikov, ki jim je prenehala pravica do pokojnine, je bila v letu 2005 različna po spolu in po vrsti pokojnine, kar je razvidno iz naslednje tabele:
1.6. Povprečno število pokojnin ter višina pokojnin, ki jih Zavod plačuje upravičencem v
druge države
Zavod mora v skladu s predpisi in mednarodnimi sporazumi ter določili Uredb Evropske unije izplačevati pokojnine upravičencem s stalnim prebivališčem v drugih državah, ki jih klasificiramo v naslednje skupine: države s katerimi ima Slovenija sklenjene mednarodne sporazume (Avstralija, Bolgarija, Hrvaška, Kanada, Makedonija, Norveška in Švica), države izven EU (Argentina, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Monako, Rusija, Srbija in Črna Gora, Venezuela in ZDA) ter države EU. Posebnost pa je, da upravičenci slovenskih pokojnin iz Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne Gore prejemajo pokojnine še vedno v slovenskem okolju preko osebnih bančnih računov (direktnega nakazila v te države ni).
V letu 2005 je bilo 40.071 upravičencev s stalnim prebivališčem v drugih državah, ki so prejeli bodisi cele pokojnine (v primeru, da je bila v celoti njihova pokojninska doba dopolnjena v R Sloveniji) oziroma sorazmerne dele pokojnin (glede na dolžino njihove pokojninske dobe v Sloveniji v primerjavi s celotno pokojninsko dobo upokojenca, ki je dopolnjena tudi v tujini) v vrednosti 25.925 mio SIT oziroma v povprečju na mesec 53.915 SIT.
Število in struktura upravičencev po stalnem prebivališču, vrednost in struktura nakazil ter mesečno povprečje pokojnin po državah v letu 2005 je prikazano v naslednji tabeli:
*zadnje nakazilo v mesecu juliju 2005
1- pokojnine po mednarodnem sporazumu, 2-pokojnine v države izven EU, 3-pokojnine v države EU
Struktura nakazanih pokojnin po skupinah držav, leto 2005:
Od vseh pokojnin, ki jih je Zavod izplačeval v letu 2005 je bilo 3,5% izplačanih v tujino. Na podlagi mednarodnih sporazumov je bilo izplačanih 47,8 % pokojnin, od tega največ na Hrvaško (44,8 %), v države izven EU 41,8 % pokojnin, največ v BIH (28,0 %) ter v države EU 10,4 % pokojnin, od tega največ v Nemčijo (6,3 %).
Pregled povprečnega števila izplačanih pokojnin v tujino po letih je prikazan v naslednji tabeli:
Povprečno število pokojnin izplačanih v tujino, po letih:
Povprečna stopnja rasti izplačanih pokojnin v tujino v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 je bila 6,7 %.
1.7. Denarna nadomestila delovnim invalidom
Delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo imajo pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo, do poklicne rehabilitacije in do ustreznih denarnih nadomestil.
Z ZPIZ-1 je bilo na področju invalidskega zavarovanja sprejetih več novosti, od katerih so se nekatere začele uveljavljati šele s 1.1.2003. Ena glavnih takšnih sprememb je nova definicija invalidnosti, katere posledica so tudi spremembe pri odmerah pravic do denarnih nadomestil delovnim invalidom. V nadaljevanju je v tabelah zato prikazano ločeno število prejemnikov in sicer do leta 2000 po starem zakonu in od leta 2000 dalje po novem ZPIZ-1.
Gibanje povprečnega števila prejemnikov vseh vrst nadomestil plač v obdobju 1990 - 2005 prikazuje naslednja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Iz tabele je razvidno, da so se leta 2003 upravičencem pričele izplačevati štiri nove vrste nadomestil plač, in sicer: delna invalidska pokojnina, nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost, ki v bistvu nadomeščajo oziroma dopolnjujejo pravice do nadomestil plač iz starega zakona.
Po vrstah je bilo v letu 2005 povprečno mesečno 3.348 prejemnikov nadomestila za invalidnost, 2.853 prejemnikov delne invalidske pokojnine, 117 prejemnikov nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije in 12 prejemnikov začasnega nadomestila.
Prejemnike nadomestil plače od leta 1990 do 2005 prikazuje naslednja slika:
Število prejemnikov vseh vrst denarnih nadomestil se je od skupno 48.143 prejemnikov v letu 2004 povečalo na 50.902, ali za 5,7%. Povprečno število prejemnikov po posameznih vrstah denarnih nadomestil oziroma nadomestil plač se je povečalo oziroma zmanjšalo različno, in sicer:
- zmanjšalo:
- za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije za 36,0%,
- za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali ustrezno zaposlitev za 0,8%,
- zaradi dela s skrajšanim delovnim časom za 4,7%,
- zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za 7,6% in
- povečalo:
- pri delni invalidski pokojnini, pri nadomestilih za čas poklicne rehabilitacije, pri nadomestilu za invalidnost ter pri začasnem nadomestilu.
Pri teh kategorijah je bila zaradi uvedbe novih pravic v letu 2003, stopnja rasti v letu 2005 še vedno izrazito visoka.
Pregled povprečnih stopenj rasti povprečnega števila prejemnikov nadomestil plač od leta 1990 dalje je prikazan v naslednji tabeli:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V zadnjih dveh letih je v okviru pravic po prejšnjem zakonu razviden padec števila prejemnikov nadomestila plač, tudi pri prejemnikih nadomestila za čas čakanja na drugo delo ali ustrezno zaposlitev. Med prejemniki nadomestil po prejšnjem zakonu je velika večina delovnih invalidov, ki so v preteklih letih po izgubi dela zaradi stečaja ali prenehanja obratovanja organizacij oziroma delodajalcev, prenehali prejemati nadomestilo po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter na podlagi določil ZPIZ-1 pridobili pravico do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Na to je vplivalo tudi dejstvo, da si je precejšnje število brezposelnih, predvsem starejših delavcev, s pridobitvijo statusa delovnega invalida in s tem tudi pravice do nadomestila poizkušalo zagotoviti materialno varnost. Razlogi za to so sorazmerno visoka nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev (povprečni znesek je v letu 2005 znašal 88.004 SIT) ter majhne zaposlitvene možnosti delovnih invalidov zaradi nizke strokovne izobrazbe. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2005 je imelo konec leta 2005 nizko stopnjo strokovne izobrazbe 52,6% brezposelnih delovnih invalidov. Starejših od 50 let je bilo 48,9%, starejših od 40 let pa 85,6% vseh brezposelnih delovnih invalidov. Med brezposelnimi delovnimi invalidi je 62,0% moških. Z letom 2004 so se začela izplačevati nadomestila na podlagi nove definicije invalidnosti, pravica do že prej uveljavljenih nadomestil pa je ostala v nespremenjenem obsegu. Z uveljavitvijo novega sistema invalidskega zavarovanja bo delodajalec v izjemnih, z zakonom določenih primerih delovnemu invalidu lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pravico do nadomestila pa bo pridobil tudi delovni invalid, ki mu bo delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Zaradi teh sprememb v prihodnje, kljub nižji odmeri bodočih nadomestil, ni pričakovati bistveno drugačnih gibanj števila prejemnikov nadomestil, predvsem za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
Iz podatkov o prirastu delovnih invalidov po novi definiciji invalidnosti ZPIZ-1, upoštevajoč spremembe zakona o invalidskem zavarovanju, je bilo število in povprečna starost po vrsti delovnih invalidov v letu 2005 naslednje:
1.8. Prejemniki dajatev iz naslova dodatnih pravic
Poleg pokojnin in nadomestil delovnim invalidom se po ZPIZ-1 zavarovancem priznava in izplačuje tudi druge denarne prejemke, kot so:
- varstveni dodatek,
- invalidnina za telesno okvaro in
- dodatek za pomoč in postrežbo.
Varstveni dodatek je socialni korektiv, namenjen izboljšanju materialne varnosti prejemnikov najnižjih pokojnin, zavarovanih za celoten obseg pravic iz obveznega zavarovanja. Pravica je pogojena s premoženjskimi razmerami prejemnika pokojnine in družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Po ZPIZ-1 in po sprejetih spremembah in dopolnitvah zakona se preverjanje upravičenosti nadaljnjega uživanja varstvenega dodatka izvaja vsaki dve leti.
Povprečno število prejemnikov varstvenega dodatka, invalidnin za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in postrežbo od leta 1990 dalje prikazuje spodnja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Število prejemnikov iz naslova dodatnih pravic od leta 1990 do 2005 prikazuje tudi naslednja slika:
Do leta 1991 je število prejemnikov varstvenega dodatka naraščalo. V letu 1992 se je število prejemnikov zmanjšalo za 0,6%, ker se je v skladu z 200. členom takratnega zakona ta dodatek prenehal izplačevati upokojencem s stalnim prebivališčem v državah bivše SFRJ.
V letu 1996, ko se je pričelo prvo preverjanje varstvenega dodatka in v letu 1997, se je število prejemnikov varstvenega dodatka nižalo in nato v naslednjih treh letih povečevalo. V letu 2001, ko je Zavod preverjal izpolnjevanje pogojev do izplačila varstvenega dodatka, se je število prejemnikov zmanjšalo za 3,4%, v letu 2002 pa se je povečalo za 5,7%. V letu 2003, ko je Zavod po uradni dolžnosti ponovno preverjal izpolnjevanje pogojev do izplačila varstvenega dodatka je povprečno število prejemnikov praktično ostalo na ravni leta 2002. V letu 2004 se je število ponovno povečalo za 1,3%. V letu 2005, po preverjanju izpolnjevanja pogojev do izplačila varstvenega dodatka, se je število prejemnikov glede na predhodno leto 2004 zmanjšalo za 0,7%.
Število prejemnikov invalidnin za telesno okvaro se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 povečalo za 1,7%.
Število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 poraslo za 3,5%. V letu 2005 je nižji znesek DPP prejemalo 56,5% vseh prejemnikov, višji znesek 42,4% in DPP za najtežje prizadete 1,1% vseh prejemnikov.
Povprečne stopnje rasti povprečnega števila prejemnikov dodatnih pravic po letih prikazuje spodnja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
1.9. Prejemniki sredstev iz naslova drugih pravic
Po 4. členu ZPIZ-1 se z obveznim zavarovanjem zagotavljajo tudi druge pravice in sicer do:
- odpravnine,
- oskrbnine in
- letnega dodatka.
Dolgoletna serija podatkov o gibanju povprečnega števila prejemnikov odpravnin, oskrbnin in letnega dodatka od leta 1990 je prikazana v sledeči tabeli:
Odpravnina oziroma oskrbnina sta pravici, ki ju Zavod pod določenimi pogoji izplačuje osebi, ki po zakončevi smrti ni pridobila pravice do vdovske pokojnine. V letu 2005 so odpravnino prejemali povprečno mesečno trije prejemniki (v letu 2004 je bilo pet prejemnikov), oskrbnino je v letu 2005 v povprečju mesečno prejemalo 39 prejemnikov, leta 2004 pa 25.
Povprečne stopnje rasti prejemnikov drugih pravic od leta 1992 dalje so prikazane v spodnji tabeli:
Letni dodatek je bil izplačan skupaj s pokojnino v mesecu maju 2005 517.527 prejemnikom, kar je 3,1% več kot v maju 2004. Od maja do konca leta je to pravico naknadno uveljavilo še 12.076 prejemnikov, tako, da jih je bilo v letu 2005 skupaj 529.603.
1.10. Preživninsko varstvo kmetovPo zakonu o preživninskem varstvu kmetov (ZPVK) iz leta 1979 imajo ostareli kmetje, ki so oddali zemljo ali posestvo pristojnemu zemljiškemu skladu, pravico do preživnine, katere višina je odvisna od vrednosti oddanega zemljišča. Izplačevanje teh dajatev je Zavod prevzel v letu 1980.
Podlaga za pridobitev pravice do preživnine so sklenjene pogodbe. Od uveljavitve ZPVK do konca leta 2005 je bilo skupno število sklenjenih pogodb 202, s tem da v letu 2005 ni bila sklenjena nobena nova pogodba. V letu 2005 je preživnino prejemalo povprečno mesečno 47 prejemnikov.
1.11. Prejemniki vojaških pokojnin, pokojnin, uveljavljenih v drugih državah bivše SFRJ in dodatkov k pokojnini
Dolgoletna serija podatkov o gibanju povprečnega števila prejemnikov vojaških pokojnin, akontacij pokojnin in dodatkov k pokojnini od leta 1992 je prikazana v naslednji tabeli:
Vojaške pokojnine se izplačujejo upravičencem na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, sprejetega v letu 1998. Na dan 31.12.2005 je bilo 4.037 prejemnikov vojaških pokojnin, od tega 1.910 starostnih, 500 invalidskih in 1.627 družinskih pokojnin.
Po odloku Vlade RS o izplačilu akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v RS uveljavile v drugih državah bivše SFRJ, je RS v letu 1991 prevzela izplačevanje akontacij pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osebam, ki zaradi še vedno neurejenih denarnih tokov in posebnih razmer ne prejemajo pokojnin iz teh republik, je bilo v decembru leta 2005 izplačanih 286 akontacij pokojnin.
Po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, se tem osebam odmeri in izplačuje dodatek k pokojnini. Na dan 31.12.2005 je ta dodatek prejemalo 1.779 upokojencev.
Povprečne stopnje rasti povprečnega števila prejemnikov vojaških pokojnin, akontacij pokojnin in dodatkov k pokojnini od leta 1992 dalje prikazuje spodnja tabela:
Sredstva za izplačevanje vojaških pokojnin, akontacij pokojnin in dodatkov k pokojnini bremenijo proračun RS.
2. Zavarovanci, razmerje med zavarovanci in upokojenci ter povprečna pokojninska doba zavarovancev
2.1. Zavarovanci
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je enotno za vse zavarovance. V obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so vključeni zaposleni pri pravnih osebah, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev ter še nekatere druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti, ki so podlaga za obvezno zavarovanje.
Zaradi širitve kroga zavarovancev po ZPIZ-1 in nove ureditve virov podatkov so bile v statistiko Zavoda uvedene tudi nekatere nove kategorije zavarovancev, in sicer: osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo; družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe; osebe, ki jim Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) plačuje prispevke za PIZ do izpolnitve pogojev za upokojitev in eden od staršev, upravičencev do starševskega dodatka oziroma delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševstvu.
Od leta 2005 pridobiva SURS podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Zaradi spremenjenega vira podatkov se je število delovno aktivnega prebivalstva v povprečju povečalo od leta 2000 povprečno letno za 25.000 zavarovancev. Do razlike je prišlo zaradi nezajetih enot v raziskovanju ZAP/M, in sicer pravnih oseb zasebnega sektorja z enim ali dvema zaposlenima osebama. Na podlagi SURS-ovih preračunanih podatkov (ki jih mora Zavod sedaj upoštevati) o zaposlenih pri pravnih osebah od leta 2000 so v tabelah prikazani preračunani podatki o povprečnem številu zavarovancev, stopnjah rasti in razmerju med upokojenci in zavarovanci.
Povprečno število zavarovancev po letih, njihovo strukturo in razmerje do števila upokojencev prikazuje spodnja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
* - podatek SRDAP
Iz preglednice je razvidno, da je bilo v letih 1990 in 1991 skupno število aktivnih zavarovancev večje od 800.000, v letih 1992 do 1998 nižje, od leta 1999 pa je ponovno preseglo število 800.000. Rast se je nadaljevala tudi v naslednjih letih. Razmerje med zavarovanci in upokojenci je ostalo devet let praktično nespremenjeno in je znašalo 1,7 zavarovanca na enega upokojenca. V letih 2002, 2003 in 2004 je znašalo 1,6 zavarovanca na enega upokojenca in ostalo nespremenjeno tudi v letu 2005.
Povprečne stopnje rasti povprečnega števila zavarovancev so prikazane v naslednji tabeli:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
* - podatek SRDAP
Pred letom 1990 je bilo število zavarovancev bistveno višje, ugodnejše pa je bilo tudi razmerje med zavarovanci in upokojenci. V letu 1988 je bilo 932.300 zavarovancev in 348.000 upokojencev. Razmerje je znašalo 2,6 : 1, pred tem, v letu 1984 pa celo 3 : 1.
Izrazit padec števila zavarovancev je bil v letih 1991 in 1992. Leto 1993, zaradi upoštevanja novih kategorij zavarovancev, odstopa od siceršnjega trenda zmanjševanja števila zavarovancev, ki se je nadaljevalo tudi v letih 1994, 1995 in 1996. Od leta 1997 dalje pa je razvidna rast skupnega števila zavarovancev. V letu 2005 je bilo po zadnjih podatkih 845.842 zavarovancev.
V letu 2005 je bila stopnja rasti vseh zavarovancev 1,1%, pri čemer je znašala pri največji kategoriji zavarovancev, t.j. zaposleni pri pravnih osebah 1,2%.
2. 2. Razmerje med zavarovanci in upokojenci
Razmerje med zavarovanci in upokojenci je število zavarovancev na enega upokojenca. Podatki v daljšem časovnem obdobju, od leta 1990 do 2005, kažejo na nižanje razmerja med obema kategorijama.
Ob pričetku pokojninske reforme v letu 2000 je to razmerje znašalo 1,7, nato pa se je v obdobju 2002-2005 znižalo na 1,6.
Število aktivnih zavarovancev in upokojencev ter razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci v obdobju 1990 do 2005:
2.3. Povprečna pokojninska doba zavarovancev
Povprečna pokojninska doba je po podatkih matične evidence Zavoda po starosti in spolu v obdobju 2001-2004 zaradi učinkov pokojninske reforme narasla, tako pri ženski kot tudi pri moški populaciji zavarovancev. Iz sledeče tabele je razvidno, da je pri ženskah narasla od 16 let 3 mesece v letu 2001 na 17 let 0 mesecev v letu 2004, pri moških pa od 17 let 4 mesece v letu 2001 na 17 let 9 mesecev v letu 2004. Iz tabele je še posebej razvidno, koliko je znašala pokojninska doba zavarovancev za posamezno leto starosti od 55 leta dalje.
Povprečna pokojninska doba zavarovancev po starosti in spolu v obdobju 2001-2004:
Statistični podatki matične evidence zavarovancev se objavljajo enkrat letno za predpreteklo leto in bodo za leto 2005 razpoložljivi do konca aprila 2007.
3. Pokojnine in druge dajatve, ki se kot obveznost RS financirajo iz
državnega proračuna
ZPIZ-1 v 232. členu opredeljuje obveznosti državnega proračuna do Zavoda za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po posebnih zakonih ali drugih predpisih. Tovrstne dajatve je država iz proračuna nakazovala Zavodu za izplačevanje teh pravic že v času bivše SFRJ (npr. za udeležence NOB, vojne veterane, španske borce, narodne heroje in spomeničarje, upokojene po drugih zakonih, itd.) ter zaradi izpada prispevkov na osnovi posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov (npr. za upravičence do državnih pokojnin, varstvenega dodatka, oskrbnine, za prispevke zavarovanca in delodajalca v invalidskih podjetjih, itd.). Tem upravičencem prejemke namesto države izplačuje Zavod, Zavodu pa država sredstva mesečno nakazuje v obliki dvanajstin na osnovi sprejetega finančnega načrta za tekoče leto. Izjema je plačilo prispevkov PIZ za upravičence do denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta, ki jih Zavodu refundira MDDSZ.
V sledeči tabeli so prikazani predhodni podatki za leto 2005, saj bo dokončna obveznost države oziroma morebitne razlike med dejansko izplačanimi pravicami in prejetimi mesečnimi akontacijami za leto 2005 ugotovljena na podlagi letnega obračuna obveznosti, ki ga mora Zavod, po Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti RS iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predložiti v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa.
III.
PREGLED RAVNI POKOJNIN IN DRUGIH DAJATEV
1. Sistem usklajevanja pokojnin
V veljavnem sistemu ima najpomembnejši vpliv na spremembo ravni pokojnin po njihovi uveljavitvi podrobno predpisan način usklajevanja pokojnin, s katerim se zagotavlja ohranjanje vrednosti pokojnin in drugih dajatev iz tega zavarovanja v rokih in v višini, določeni z zakonom. Ker je zaradi svojih posledic tak ali drugačen način usklajevanja hkrati tudi najučinkovitejši mehanizem za reguliranje obsega potrebnih sredstev za zagotavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je razumljivo, da so zakonska pravila o usklajevanju v preteklih obdobjih doživljala številne spremembe in dopolnitve. Tudi z ZPIZ-1, sprejetem konec leta 1999, ki je uveljavil pokojninsko reformo, je bil način usklajevanja pokojnin in drugih dajatev na novo določen, tedaj vzpostavljeni sistem pa je nato doživel že štiri zakonske spremembe in dopolnitve (zadnjo julija 2005). Vse od konca leta 2001 dalje pa je, za razliko od nekaterih prejšnjih ureditev, način usklajevanja pokojnin znova v celoti in do podrobnosti urejen v sistemskem zakonu.
Tudi po novem se pokojnine še naprej usklajujejo glede na rast povprečne mesečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki ga Statistični urad Republike Slovenije objavlja v Uradnem listu RS. Za razliko od prejšnje zakonske ureditve, po kateri so se pri določitvi višine potrebne uskladitve pokojnin upoštevala gibanja preračunanih neto plač, to je za povprečno stopnjo davkov in prispevkov znižanih zneskov bruto plač, pa se sedaj upoštevajo gibanja bruto plač. Sprememba je posledica uveljavitve novega zakona o dohodnini s 1. 1. 2005, ki med drugim vpliva tudi na drugačno višino stopnje prispevkov in davkov, obračunanih od plač v Republiki Sloveniji. Te med letom ni mogoče določiti. Višino za leto 2005 bo Ministrstvo za finance ugotovilo v letu 2006. Preračunane neto plače pa se bodo sicer še naprej upoštevale pri izračunu pokojninske osnove.
Osnova za vsakokratno uskladitev je pokojnina, ki je upravičencu pripadala za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev oziroma pokojnina ob odmeri, če je odmerjena v mesecu izvedbe uskladitve. Uskladitev pokojnin velja od 1. januarja leta, v katerem se opravi.
ZPIZ-1 (150. in 150. a člen) določa dva roka za izvedbo uskladitve pokojnin: februar in november.
- V februarju se pokojnine uskladijo največ za toliko odstotkov, za kolikor je povprečna plača, izplačana za preteklo koledarsko leto, porasla v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za koledarsko leto pred tem. Pri izračunu odstotka uskladitve v tem mescu je potrebno upoštevati tudi uskladitev, opravljeno v novembru preteklega leta. Izračun se opravi tako, da se povprečno plačo, izplačano za obdobje januar – december preteklega leta, deli s povprečno plačo, izplačano za obdobje januar – september tega leta. Odstotki uskladitev se izračunajo na podlagi sprememb najnižje pokojninske osnove, veljavne v teh obdobjih.
- V novembru pa se pokojnine uskladijo za toliko odstotkov, kolikor je povprečna plača, izplačana za obdobje januar – september tekočega leta, porasla v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za obdobje januar – december predhodnega leta. Uskladitev sme znašati največ toliko odstotkov, da povprečen mesečni porast najnižje pokojninske osnove, veljavne v tekočem letu, po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi, v primerjavi z mesečnim povprečjem te osnove, veljavne v preteklem letu, ne preseže z jesensko napovedjo ocenjenega porasta plač za obdobje januar – december tekočega leta, v primerjavi z njenim povprečjem za obdobje januar – december preteklega leta.
Spremenjeni način usklajevanja pokojnin naj bi zagotavljal skladnejšo rast pokojnin z gibanji plač zaposlenih od prejšnjega in nekoliko upočasnil v preteklih letih dokaj naglo zniževanje razmerij med plačami in pokojninami. Zaradi časovne omejenosti veljave nove ureditve (od 1. oktobra 2005 dalje) pa njeni učinki v letu 2005 še niso prišli v večji meri do izraza, izrazitejši pa naj bi bili v prihodnjih letih.
Po ZPIZ-1 (151. člen) je potrebno pri prvi uskladitvi pokojnin, izvedeni v posameznem koledarskem letu na podlagi gibanj povprečnih plač, sočasno opraviti tudi uskladitev med pokojninami, uveljavljenimi v tekočem letu in pred tem uveljavljenimi pokojninami. Navedena uskladitev je namenjena vzpostavljanju enakopravnega položaja med prejemniki pokojnin, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Višino takšne uskladitve pokojnin določa Zavod tako, da primerja odmerni stopnji za 40 let pokojninske dobe moškemu v tekočem in predhodnem letu. Posledica sočasne izvedbe obeh uskladitev je nižje povečanje pokojnin od siceršnjega, izhajajočega iz gibanj povprečnih plač.
2. Usklajevanje pokojnin v letu 2005
V letu 2005 je Zavod izvedel tri uskladitve pokojnin. Od 1. februarja dalje so bile pokojnine, usklajene po 150. in 150. a členu ZPIZ-1, veljavnega do 29. julija 2005, povečane za 1,3%, pokojnine, ki jih je bilo potrebno istočasno uskladiti tudi po 151. členu, pa za 0,7%. Ker je bila uskladitev pokojnin v februarju nižja od 1,5%, je bilo potrebno po drugem odstavku prejšnjega 150. a člena ZPIZ-1 opraviti uskladitev pokojnin tudi v marcu. Od 1. marca so bile vse pokojnine povečane še za 2,4%. Prva uskladitev pokojnin po novi ureditvi, izvedena v novembru 2005, je temeljila na prehodni določbi, po kateri so se pokojnine uskladile za razliko med porastom povprečne plače, izplačane za obdobje januar - september 2005, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za obdobje januar - december 2004, in porastom pokojnin po uskladitvi od 1. marca 2005 dalje. Po tej formuli izračunano povečanje je znašalo 1,7% in je bilo izvedeno z veljavnostjo za nazaj od 1. oktobra dalje. Skupno povečanje pokojnin, izvedeno v letu 2005 po sklepih upravnih organov Zavoda, temelječe na 150. in 150 a členu ZPIZ-1, je tako znašalo 5,5%, skupno povečanje pokojnin, ki so bile poleg tega usklajene tudi po 151. členu navedenega zakona, pa 4,9%.
Povprečna mesečna pripadajoča pokojnina z varstvenim dodatkom za obdobje januar – december 2005, ki je znašala 111.657 SIT, je bila višja od mesečnega povprečja pokojnin, izplačanega za obdobje januar – december 2004, ki je znašalo 107.732 SIT, za 3,6%, medtem ko je bilo povprečje pokojnin, izplačano za december 2005 (113.549 SIT), višje od povprečja pokojnin, izplačanega za december 2004 (108.124 SIT), za 5,0%.
Povprečna mesečna najnižja pokojninska osnova (ki je tudi po spremenjenem zakonu merilo za ugotavljanje rasti pokojnin) pa je v obdobju januar – december 2005 znašala 102.676,73 SIT in je bila višja od njenega mesečnega povprečja, veljavnega v obdobju januar – december 2004, ki je znašalo 98.436,19 SIT, za 4,3%!
Razkorak v porastu povprečja pripadajočih pokojnin in porastu pokojnin, ugotovljenem na način, določen v zakonu, je pretežno posledica dejstva, da se najnižja pokojninska osnova (ki je zakonsko merilo) usklajuje samo po 150., ne pa tudi 151. členu ZPIZ-1, deloma pa tudi strukturnih sprememb, nastalih v tem obdobju med prejemniki pokojnin. Bil pa bi še večji, če novela zakona ne bi spremenila usklajevanja pokojnin.
Povprečno število in struktura prejemnikov pokojnin in posebej starostnih pokojnin, izplačanih po višini v letu 2005, je razvidna iz naslednje razpredelnice:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V razpredelnici so tudi prejemniki sorazmernih delov pokojnin, ki so zaradi kratke pokojninske dobe upravičencev prebite v zavarovanju v Sloveniji lahko zelo nizke, brez upoštevanja tuje dobe po mednarodnih sporazumih. Ti prejemniki pokojnin sicer sploh ne bi bili upravičeni do pokojnine.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna bruto plača, izplačana za obdobje januar – december 2005, znašala 277.279 SIT. Od povprečja, izplačanega za koledarsko leto pred tem, v katerem je znašala 264.463 SIT, se razlikuje za 4,8 %. Znesek povprečne bruto plače za leto 2004 ni enak znesku, ki ga je navedeni urad objavil v začetku leta 2005. Sprememba je posledica uvedbe drugačno metodo zbiranja podatkov o gibanjih povprečnih plač zaposlenih pri pravnih osebah s 1. 1. 2005. Zaradi tega je prišlo do preloma časovne vrste. Naknadno preračunani podatki o povprečnih plačah, izplačanih za leto 2004, ki so bili osnova za ugotavljanje njihovim spremembam v letu 2005, s podatki, ugotovljenimi s prejšnjo metodo, niso primerljivi.
Razkorak med porastom plač in porastom pokojnin se ni bistveno spremenil. Skladnost gibanj plač in pokojnin pa bi bila večja, če bi novi način usklajevanja veljal vse preteklo leto, ne le od 1. oktobra dalje!
Pri primerjavah gibanj plač in pokojnin se je potrebno zavedati dejstva, da se določenim razhajanj zaradi različnega načina njihovega izplačila praktično ni mogoče izogniti. Plače se izplačujejo za nazaj, z enomesečnim zamikom! V posameznem mesecu izplačane plače dejansko niso plače tega meseca, temveč preteklega, katerih gibanja so statistično znana v naslednjem mesecu po njihovem izplačilu, torej po dveh mesecih. Na ta način dejansko izplačane plače v posameznem koledarskem letu v resnici in tudi statistično niso plače, izplačane za to koledarsko leto. Časovno gledano so to plače, izplačane v obdobju od februarja tekočega leta do konca januarja naslednjega leta. Spremembe v gibanjih niso znane v posameznem koledarskem letu, temveč februarja naslednjega leta! Dvomesečni zamik pa je prisoten tudi tekom leta!
Gibanja pokojnin so drugačna. Pokojnine se sicer tudi izplačujejo z veljavnostjo za nazaj, vendar brez enomesečnega zamika. Za razliko od plač je v posameznem mesecu izplačana pokojnina dejansko pokojnina tega meseca. To pa pomeni, da so v posameznem koledarskem letu izplačane pokojnine, tudi pokojnine izplačane za to koledarsko leto! Njihova gibanja, tako v posameznem mesecu, kot tudi v koledarskem letu, so v teh obdobjih znana in časovnih zamikov, nujnih pri podatkih o gibanju plač, pri objavi statističnih podatkov o pokojninah ni.
Ob možnih razhajanjih zaradi medsebojne neprimerljivosti časovnih obdobij, za katera so dejansko izvedena izplačila plač in pokojnin, velja posebej opozoriti tudi na to, da bodo razlike, razvidne iz njihovih dejanskih porastov v posameznem koledarskem letu, v prihodnje nujno še obstajale, kljub temu, da naj bi izvedene uskladitve sicer približno ustrezale porastu povprečnih plač. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je potrebno po ZPIZ-1 vsako leto opraviti poleg uskladitev, ki temeljijo na gibanjih plač, tudi uskladitev, s katero se vzpostavlja enakopraven položaj prejemnikov pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, ki ima za posledico nižje povečanje tako usklajenih pokojnin! Zaradi take uskladitve je dejansko povečanje pokojnin zaenkrat še pretežnega dela prejemnikov nujno nižje od porasta, ki ga narekujejo gibanja plač. Takšen pa je seveda tudi dejanski povprečen porast vseh pokojnin v posameznem koledarskem letu. Zaradi tega se bo višina pokojnin v razmerju do povprečnih plač vseh zaposlenih še naprej, dokler bodo take uskladitve potrebne, tudi v prihodnje, vsako leto vseeno nekoliko znižala. Zniževanje razmerij pa naj bi bilo, zaradi učinkov novega načina usklajevanja pokojnin v prihodnje vendarle nekoliko nižje. 3. Razmerja med plačami in pokojninamiPovprečna mesečna izplačila plač in pokojnin z varstvenim dodatkom v oziroma za leto 2005 (in zaradi možnosti medsebojnih primerjav tudi njihova izplačila v oziroma za pretekla leta) so razvidna iz naslednje razpredelnice:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
* povprečna plača je ugotovljena tako, da je povprečna bruto plača zmanjšana za povprečne prispevke in davke
** upoštevana so povprečna izplačila skupaj z varstvenim dodatkom brez odtegljajev akontacij dohodnine
*** ker še ni na voljo povprečne stopnje davka in prispevkov je upoštevana neto plača SURS
V odstotkih izražena razmerja med povprečnimi mesečnimi pokojninami z varstvenim dodatkom in povprečnimi plačami na zaposlenega, izplačanimi v oziroma za navedena koledarska leta, pa izhajajo iz naslednje razpredelnice:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Na ta način prikazana povprečja in razmerja med pokojninami in plačami so medsebojno primerljiva s povprečnimi zneski plač in pokojnin in doseženimi razmerji pred letom 1991.
Ker nekateri zahtevajo, da je potrebno prikazovati tudi neto plače vseh zaposlenih, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije in dejansko izplačane pokojnine, zmanjšane za obračunano akontacijo davka, ki naj bi dajali objektivnejšo sliko dejanskih razmer med plačami in pokojninami, so v spodnji razpredelnici zbrani tudi taki podatki:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V naslednji razpredelnici pa so izračunana v odstotkih izražena razmerja med temi povprečnimi mesečnimi pokojninami in plačami:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
4. Vpliv drugih dajatev na raven pokojnin
Na gmotni položaj upokojencev in prejemnikov drugih dajatev, ki jih izplačuje Zavod, vplivajo tudi druge pravice in prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker je po zakonu višina le teh v večini primerov pogojena z višino zneska najnižje pokojninske osnove oziroma osnove za odmero dodatnih pravic, ki se spreminjata v istih rokih in enaki višini, kot višina ostalih pokojnin, veljajo siceršnje ugotovitve o spremembi gmotnega položaja upokojencev na podlagi opravljenih uskladitev pokojnin praviloma tudi za gibanja teh prejemkov.
Pravice oziroma prejemki pretežno socialnega značaja, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev, so pravica do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, zajamčeni znesek pokojnine v višini 35% najnižje pokojninske osnove in pravica do varstvenega dodatka.
4.1. Najnižja pokojninska osnova
Pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove v primeru, ko dejanska pokojninska osnova zavarovanca (po zakonu upravičenega do takšne odmere), izračunana na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, veljavne ob odmeri pokojnine. Od 1. januarja 2005 dalje je najnižja pokojninska osnova znašala 99.052,86 SIT, s 1. februarjem 2005 se je zvišala na 100.340,55 SIT, s 1. marcem 2005 na 102.748,72 SIT in v mesecu novembru z veljavnostjo od 1. oktobra 2005 dalje na 104.495,45 SIT.
Pripadajočega pokojnina je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe upravičenca in vrste pokojnine, ki jo je uveljavil. Sprememba vrednotenja zavarovalne dobe po zakonu, veljavnem od 1.1.2000 dalje, ima praviloma za posledico različno raven pokojnin, uveljavljenih po različnih predpisih. Starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe (moškega) oziroma 35 let (za žensko), odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je tako decembra 2005 znašala od najmanj 85.686,27 SIT do največ 86.208,75 SIT, za najnižjo možno zavarovalno dobo (za 15 let) pa 36.573,41 SIT. Slednji znesek je po zakonu tudi zajamčena pokojnina, do katere je upravičen vsak zavarovanec, ne glede na to, kako je bil zavarovan in kolikšno pokojninsko dobo je dopolnil.
4. 2. Varstveni dodatek
Varstveni dodatek k pokojnini je namenjen izboljšanju materialnega položaja upokojencev z najnižjimi pokojninami. Do te dajatve so po ZPIZ-1 upravičeni določeni prejemniki pokojnin, ki so nižje od osnove za odmero dodatnih pravic, če izpolnjujejo predpisane premoženjske pogoje. Od leta 2001 dalje pa je ta pravica pogojena tudi s premoženjem upravičenca in njegovih družinskih članov.
Pripadajoči znesek varstvenega dodatka ni enoten. Pri starostni in invalidski pokojnini višino pogojuje dolžina pokojninske dobe, s katero je upokojenec uveljavil pravico, pri vdovski oziroma družinski pokojnini pa število družinskih članov, upravičencev do pokojnine. Višina varstvenega dodatka se je v letu 2005 spreminjala v istih rokih, kot se je spreminjala višina pokojnin, saj se je tedaj spremenila tudi osnova za odmero dodatnih pravic. Povprečni mesečni varstveni dodatek, izplačan v letu 2005, je znašal 17.725 SIT ali 3,0% več od mesečnega povprečja predhodnega leta. Glede na vrsto pokojnine so v povprečju najvišji mesečni znesek varstvenega dodatka prejeli prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin in sicer 20.344 SIT, kar je 3,3% več od povprečja predhodnega leta, povprečni mesečni znesek varstvenega dodatka prejemnikov starostnih pokojnin je znašal 16.633 SIT ali 3,0% več, povprečni mesečni varstveni dodatek prejemnikov invalidskih pokojnin pa je znašal 15.471 SIT, kar je 2,7% več od mesečnega povprečja varstvenega dodatka k tem pokojninam, kot v letu 2004.
Po veljavni zakonski ureditvi mora upravičenec vsako drugo leto do 31. marca posredovati Zavodu dokazila, na podlagi katerih se preverijo pogoji za nadaljnji obstoj pravice. V letu 2005 je Zavod preverjal nadaljnje upravičenosti do prejemanja varstvenega dodatka!
5. Dodatek za pomoč in postrežbo
Po ZPIZ-1 pripada določenim prejemnikom pokojnin in zavarovancem, pri katerih je bila predhodno ugotovljena potreba po tuji negi in pomoči, dodatek za pomoč in postrežbo. Dodatek za pomoč in postrežbo se odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic, ki se usklajuje na enak način kot pokojnine.
Z zakonom sta neposredno določeni dve možni višini dodatka za pomoč in postrežbo. Višji znesek znaša 70% osnove za odmero dodatnih pravic in pripada upravičencem, ki jim je tuja pomoč in postrežba potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo pa gre upravičencem, ki jim je tuja pomoč in postrežba potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in znaša polovico višjega zneska.
Višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo, izplačan v letu 2005, je znašal v povprečju 59.378,94 SIT, nižji pa 29.689,43 SIT, kar za oba zneska pomeni v povprečju 3,7% več, kot leto poprej.
Tudi sedaj veljavna zakonodaja, prav tako kot prejšnji predpisi, dopušča možnost določitve še tretje višine dodatka za pomoč in postrežbo in sicer za najtežje prizadete kategorije upravičencev. Za določitev tega zneska je pooblaščen Zavod. Po sklepu Skupščine Zavoda ta dodatek znaša toliko kot osnova za odmero dodatnih pravic. Navedeni dodatek je v letu 2004 znašal v povprečju 84.827,05 SIT na mesec, kar je 3,7% več od povprečja leto poprej.
6. Invalidnina za telesno okvaroV ZPIZ-1 navedenim zavarovancem oziroma prejemnikom pokojnin z določeno stopnjo telesne okvare pripada po zakonu pravica do invalidnine. Invalidnina se odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic, ki se usklajuje tako, kot pokojnine, kar ima za posledico tudi enaka gibanja invalidnin.
Višina invalidnine je odvisna od vzroka za nastanek in stopnje telesne okvare. Zneski invalidnin za telesne okvare, ki so nastale kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se gibljejo od najmanj 10% do največ 24% odstotkov osnove, odvisno od stopnje telesne okvare. Zneski invalidnin za telesne okvare, nastale kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pa po ZPIZ-1 znašajo 70% višjih zneskov. Pogoj za pridobitev pravice do invalidnine v tem primeru je obstoj najmanj 50% telesne okvare.
Invalidnine, izplačane za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so v letu 2005 znašale v povprečju od največ 20.358,49 SIT do najmanj 8.482,68 SIT na mesec ali 3,7% več, kot v predhodnem letu. Višina izplačanih invalidnin za telesne okvare, ki so posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pa se je gibala na ravni 70% teh zneskov, kot to zahteva ZPIZ-1.
7. Letni dodatek
Prejemniki pokojnin (razen tistih, ki so pridobili pravico kot zavarovanci za ožji obseg pravic in upravičenci do pokojnin po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, imajo po ZPIZ-1 enkrat letno tudi pravico do letnega dodatka. Po ZPIZ-1F, se to dajatev izplača v dveh različnih zneskih. Višji se izplača upravičencem s pokojnino enako ali nižjo od osnove za odmero dodatnih pravic, nižji znesek pa ostalim upravičencem.
Po prej veljavni zakonski ureditvi je bila določitev dodatka za rekreacijo, ki je z novo ureditvijo nadomeščen z letnim dodatkom, v pristojnosti Zavoda. Zato sta bila v maju 2005 v skladu s sklepom skupščine Zavoda enakemu krogu upravičencev in pod enakimi pogoji, kot jih sedaj določa ZPIZ-1F, izplačana dva različna zneska dodatka za rekreacijo, tako kot v preteklih letih. Višji znesek je znašal 73.420 SIT, nižji znesek pa 41.260 SIT.
Ker je ZPIZ-1F določal tudi konkretno višino letnih dodatkov za leto 2005: višjega v višini 79.401 SIT, nižjega pa v višini 48.241 SIT, je Zavod v roku, določenim z zakonom, to je s pokojnino za avgust, izplačal upravičencem še razliko med zakonsko določenim letnim dodatkom in izplačanim dodatkom za rekreacijo. V primerjavi z zneskoma dodatka za rekreacijo, izplačanima v letu 2004, je bil v letu 2005 izplačani višji letni dodatek višji za 11,6%, nižji letni dodatek pa višji za 20,7%.
8. Državna pokojnina
Državna pokojnina, ki sicer ni pravica iz obveznega zavarovanja, je nova posebna pravica v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uvedena z ZPIZ-1. V prehodnem obdobju, ki je trajalo do vključno leta 2005, so lahko po splošnih pogojih uveljavile to pravico le tiste osebe, ki poleg teh, izpolnjevale tudi dodatne pogoje, določene s predpisi o socialnem varstvu. Sicer pa velja za njeno pridobitev po splošnih pogojih vsako leto drugačna starost. Tako so v letu 2005 lahko to pravico uveljavile osebe, ki so dopolnile 66 let starosti.
Znesek državne pokojnine je enoten za vse upravičence in znaša 33,3% osnove za odmero dodatnih pravic. V letu 2005 je znašala povprečna mesečna državna pokojnina 34.191,35 SIT ali 4,3% več od mesečnega povprečja predhodnega leta.
9. Starostna in družinska pokojnina po nekdanjem Zakonu o
starostnem zavarovanju kmetov
Zavod izplačuje tudi starostne in družinske pokojnine, ki so bile priznane in odmerjene v skladu z določbami prejšnjega Zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Višina teh pokojnin je za vse upravičence enaka. Ob uveljavitvi ZPIZ-1 pa je bila določena v znesku polovice najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo ZPIZ-1, torej v decembru 1999, nato pa se njihova višina usklajuje na enak način kot se usklajujejo pokojnine. Pokojnina kmeta borca s statusom borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 pa je bila določena v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo ZPIZ-1, ki se nato prav tako usklajuje na enak način kot to velja za druge pokojnine.
V letu 2005 je znašala povprečna mesečna starostna oziroma družinska pokojnina iz naslova starostnega zavarovanja kmetov 43.637,60 SIT ali 4,3% več kot leto poprej. Povprečna mesečna starostna oziroma družinska pokojnina kmeta borca NOV pred 9.9.1943 oziroma do 13.10.1943, izplačana v letu 2005, pa je znašala 87.308,92 SIT, kar je prav tako 4,3% več, kot v predhodnem letu.
10. Vojaška pokojnina
V skladu z Zakonom o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, uveljavljenim v juliju 1998, Zavod izplačuje tudi vojaške pokojnine.
Vojaške pokojnine se usklajujejo v istih rokih in enaki višini, kot pokojnine po splošnih predpisih. V letu 2005 je znašalo mesečno povprečje vseh vojaških pokojnin 178.111 SIT ali 2,9% več kot leto poprej, po posameznih vrstah pokojnin pa: starostnih 206.395 SIT ali 3,4% več, invalidskih 175.804 SIT ali 3,4% več in mesečno povprečje družinskih pokojnin 144.710 SIT ali 3,7% več kot v letu 2004.
11. Dodatek k pokojninam
Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, zavezuje Zavod, da tem osebam, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, izplačuje dodatek k pokojnini. Dodatek je namenjen zagotavljanju večje socialne varnosti, saj naj bi pokrival tečajne razlike med vrednostjo tolarja in tuje valute, v kateri je priznana tuja pokojnina.
Višina dodatka k pokojnini je odvisna od razlike med zneskom pokojnine, pridobljene do vključno septembra 1991, do katere bi bil upravičen prejemnik, če bi se usklajevala tako, kot so se pokojnine v Sloveniji od oktobra 1991 dalje in zneskom pokojnine, ki mu jo izplačuje tuji nosilec zavarovanja oziroma pri pokojninah, pridobljenih po 1. oktobru 1991, med zneskom pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove in zneskom tuje pokojnine.
V letu 2005 je znašalo mesečno povprečje tega dodatka k pokojnini 48.665 SIT ali 13,3% več kot v predhodnem letu. Glede na posamezno vrsto pokojnine pa je povprečni mesečni dodatek k starostnim pokojninam znašal 55.405 SIT ali 12,1% več, k invalidskim pokojninam, 43.705 SIT ali 12,6% več in k družinskim pokojninam 37.317 SIT ali 17,2% več kot v njihovo mesečno povprečje v letu 2003. Razmeroma visok porast dodatkov v letu 2005 je posledica strukturnih sprememb med prejemniki in ponovnega zaostajanja vrednosti njihovih pokojnin, ki jim jih izplačujejo tuji nosilci socialnega zavarovanja.
12. Akontacije pokojnin, ki so obveznost drugih držav, nastalih
na območju nekdanje SFRJ
Po odloku Vlade Republike Slovenije, sprejetem v letu 1991, Zavod izplačuje tudi akontacije pokojnin upokojencem, ki so imeli na določen dan stalno prebivališče v državi in predstavljajo obveznost drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ. Zaradi pretrganega plačilnega prometa, do katerega je prišlo ob osamosvojitvi Slovenije, jo te države še vedno ne izpolnjujejo.
Akontacije pokojnin se usklajujejo na enak način kot druge pokojnine. Mesečno povprečje akontacij teh pokojnin je v letu 2005 znašalo 115.998 SIT, kar je 3,4% več od mesečnega povprečje v predhodnem letu. Mesečna povprečja po posameznih vrstah pokojnine pa so znašala: starostnih 130.322 SIT ali 4,2% več, invalidskih 97.925 SIT ali 0,6% več ter družinskih 101.369 SIT ali 4,4% več od mesečnega povprečja v letu 2004.
IV.
FINANČNO POSLOVANJE ZAVODA
Prve podlage finančnega poslovanja Zavoda za preteklo leto so bile podane z njegovim Finančnim načrtom za leto 2005, ki ga je Skupščina Zavoda, skupaj s Finančnim načrtom za leto 2004, sprejela 9.12.2003, nanj pa je Vlada RS podala svoje soglasje dne 18.3.2004. Načrt je predvideval 892.003,9 milijonov SIT prihodkov in 886.628,9 milijonov SIT odhodkov ter presežek prihodkov nad odhodki v višini 5.375,0 milijonov SIT. Zaradi spremenjenih makroekonomskih pogojev, predvsem drugačnega gibanja plač in rasti cen, zakonskih sprememb glede rokov plačevanja prispevkov, novele ZPIZ-1 in Zakona o prevzemu dolga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPDZPIZ, Ur.l.RS št. 61/2005), je Skupščina Zavoda dne 14.7.2005 sprejela Spremembe in dopolnitve finančnega načrta Zavoda za leto 2005, s katerim je bilo načrtovano 881.528,5 milijonov SIT skupnih prihodkov in v enaki višini skupni odhodki ter s tem izravnan finančni rezultat poslovanja Zavoda za leto 2005.
1. Pogoji poslovanja
Na finančno poslovanje Zavoda je v letu 2005, tako kot prejšnja leta, vplivala zakonodaja s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugi zakoni, ki so vplivali na povečanje ali zmanjšanje sredstev.
Ker je Slovenija kot pridružena članica EU v letu 2005 dosegla svoje cilje glede skupnih makroekonomskih izhodišč, evropskih strategij in politik, se je tudi na področju plač in rasti cen izkazala nižja rast od prvotno načrtovane, kar je poleg sprememb zakonodaje dodatno vplivalo na poslovanje Zavoda. Podrobnejša pojasnila so navedena v nadaljevanju.
1.1. Prispevne stopnje ter obveznost države za izravnavo razlike med prihodki in odhodki Zavoda
Zbirna prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki vključuje prispevno stopnjo delodajalca in zavarovanca, je v letu 2005 znašala 24,35% in je določena v tej višini že vse od leta 1996, ko je bila na zahtevo Vlade RS, s spremembo ZPSV znižana iz 31,00%. Tedaj je prispevna stopnja delojemalca ostala nespremenjena (15,50%), prispevna stopnja delodajalca pa je bila znižana najprej od 15,50% na 12,85% ter nato na 8,85%, tako da je skupno znižanje prispevne stopnje delodajalca znašalo 6,65 odstotnih točk ali za 42,9%. Zbirna stopnja pa se je znižala za 21,5%.
Zaradi znižanja prispevne stopnje mora država po 233. in 234. členu ZPIZ-1 Zavodu pokrivati razliko med prihodki iz prispevnih stopenj ali drugih virov in odhodki ter zagotavljati njegovo likvidnost. Ta obveznost se po zakonu financira iz sredstev državnega proračuna (t.i. dodatna obveznost) oziroma iz drugih virov.
Zavod ima po ZPIZ-1 na strani odhodkov natančno opredeljene dolžnosti izvajanja zavarovanja ter mesečnega izplačevanja pokojnin, nadomestil in drugih prejemkov upravičencem ter prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev. Hkrati pa na strani prihodkov nima nobenega vpliva, saj tako prispevne stopnje kot tudi prilive sredstev iz državnega proračuna določa država z ZPSV in z vsakoletnim državnim proračunom.
Na ta način določena sredstva za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja so bila, v odnosu na njegove obveznosti, v preteklih letih prenizka, zato je Zavod do leta 2000 nekaj let zapored v finančnem poslovanju izkazoval primanjkljaj in se je moral, za zagotavljanje svoje likvidnosti, v soglasju z Vlado RS ter na podlagi njenega posebnega Sklepa, zadolževati. Zavod je na te razmere Vlado RS in Državni zbor RS opozarjal ob vsakoletnem sprejetju finančnega načrta in v vseh letnih poslovnih poročilih ter ju izrecno pozival k sistemskemu reševanju problema financiranja pokojninskega in invalidskega zavarovanja z višjimi sredstvi proračuna oziroma višjo prispevno stopnjo ali s spremembo zakona.
Zavod je, kljub tem opozorilom zašel v primanjkljaj, ki je konec leta 2000 znašal že 23,1 milijarde SIT. Za pokrivanje svojih tekočih mesečnih obveznosti je moral skladno z ZJF, ZIPRO, Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena ZJF in sklepi Vlade RS redno najemati posojila. V letu 2001 je Vlada RS z dodatnimi sredstvi KAD realizirala določilo 233. člena ZPIZ-1 in zagotovila Zavodu zadostna sredstva za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki tekočega leta. Tako je bil ob zaključku leta 2001 izkazan celo minimalni pozitivni finančni rezultat, s čimer je bil navedeni primanjkljaj iz preteklih let in tudi višina posojil nekoliko zmanjšana. Enako je bilo tudi v letih 2002, 2003 in 2004, s tem da je bil spremenjen prvotni sklep Vlade RS glede zmanjšanja primanjkljaja Zavoda in sicer tako, da se prilivi sredstev KAD namenijo za izravnavo med prihodki in odhodki Zavoda tekočega leta, zmanjševanje primanjkljaja iz preteklih let pa naj bi se izvajalo od leta 2005 do leta 2007.
V skladu s Sklepom Vlade RS o izdaji soglasja Zavodu na Spremembe in dopolnitve finančnega načrta Zavoda za leto 2005, je Zavod sredstva v višini 6.375 milijonov SIT, ki jih je v mesecu novembru 2005 pridobil od KAD, v celoti namenil za izravnavo prihodkov in odhodkov v letu 2005. Po 233. členu ZPIZ-1 pa je država zagotovila Zavodu tudi iz proračuna zadostna sredstva za izravnano bilanco.
1.2. Program Vlade RS za pokrivanje kreditnih obveznosti Zavoda
v obdobju 2000-2005
Zaradi 23,1 milijard SIT visokega primanjkljaja Zavoda iz leta 2000, ki je posledično zahteval od Zavoda najemanje mesečnih posojil, je Vlada RS dne 21.2.2001 sprejela Program pokrivanja kreditnih obveznosti Zavoda iz naslova zadolževanja v preteklih letih s sredstvi KAD. Le-ta naj bi v letih od 2001 do 2004 zagotovil Zavodu skupaj 25.500,0 milijonov SIT, v štirih enakih letnih tranšah po 6.375,0 milijonov SIT, kar bi pomenilo, da Zavod po letu 2004 ne bi več izkazoval primanjkljaja.
Z vladno informacijo o realizaciji programa pokrivanja obveznosti Zavoda iz sredstev KAD v letih 2001-2004 o drugačnem finančnem položaju državnega proračuna in Zavoda, kot je bilo z makroekonomskimi izhodišči načrtovano, in posledično zaradi nezmožnosti takojšnje izvedbe pokrivanja primanjkljajev iz preteklih let s sredstvi KAD, je Vlada RS dne 28.11.2002 sprejela nov Program pokrivanja obveznosti do Zavoda iz sredstev KAD v letih 2002 do 2004.
S tem programom je Vlada zadolžila KAD, da Zavodu v letu 2002 zagotovi znesek v višini 10.000,0 milijonov SIT in v letih 2003 ter 2004 po 6.375,0 milijonov SIT, hkrati pa je spremenila namembnost teh sredstev, in sicer da jih Zavod v letih 2002-2003 namesto za znižanje primanjkljaja uporabi za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki tekočega leta (pri čemer morebitni presežek teh sredstev glede na odhodke Zavoda nameni za zmanjšanje dolga), v letu 2004 pa morebitni presežek za odplačilo glavnic dolga in znižanje primanjkljaja iz preteklih let.
Ob izdaji soglasja na Spremembe in dopolnitve finančnega načrta Zavoda za leto 2004 in na finančni načrt Zavoda za leto 2005, je Vlada RS na seji dne 18.3.2004 s sklepom ponovno spremenila in dopolnila Program pokrivanja obveznosti z dne 28.11.2002 in sicer v delu, ki je urejal namen uporabe sredstev, ki jih pridobi Zavod od KAD v letu 2004. Z novim sklepom je Vlada RS zadolžila Zavod, da 2.975,0 milijonov SIT sredstev KAD nameni za delno odplačilo glavnic dolga ter s tem posledično za delno pokrivanje primanjkljaja iz preteklih let, razliko pa nameni za izravnavo prihodkov in odhodkov v tekočem letu 2004. Hkrati je Vlada RS sprejela tudi sklep, da se kreditne obveznosti Zavoda pokrijejo do vključno leta 2007.
1.7.2005 pa je bil uveljavljen ZPDZPIZ s katerim je bilo določeno, da Republika Slovenija prevzame obveznost, ki jo ima Zavod zaradi primanjkljajev iz preteklih let, oziroma prevzame obveznost najetega posojila in pripadajoče obresti iz tega, do višine 17.100 mio SIT. Tako je bila dne 1.7.2005, na podlagi navedenega zakona sklenjena Pogodba o prevzemu dolga s strani Ministrstva za finance in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, po kateri je Republika Slovenija s 1. julijem 2005 prevzela obveznost najetega posojila, v višini 16.900 mio SIT in pripadajoče obresti, v višini 147,8 mio SIT. Posledično je Zavod konec leta 2005 izkazal nižje stroške najema kreditov, višje prihodke od obresti danih depozitov in se mu ni bilo potrebno več zadolževati zaradi primanjkljaja iz preteklih let.
Zavod je v letu 2005 tekoče in redno izvajal vsa izplačila dajatev, za kar je moral v prvi polovici preteklega leta mesečno najemati posojila pri zakladnici MF, to je pred prevzemom dolga Zavoda s strani RS. Od tedaj dalje pa so bila ob Zavodovih prizadevanjih s strani državnega proračuna mesečno zagotovljena zadostna dodatna sredstva za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki po 233. in 234. členu ZPIZ-1.
1.3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Na finančno poslovanje Zavoda so tudi v letu 2005, tako kot vsa leta od začetka veljavnosti ZPIZ-1, vplivale njegove prehodne določbe glede ostrejših pogojev upokojevanja in odmere novih pokojnin, načina valorizacije pokojnin po 150. in 151. členu ter s 1.1.2003 uveljavljene določbe o novem invalidskem zavarovanju po spremenjeni definiciji invalidnosti, kakor tudi spremembe in dopolnitve ZPIZ-1F, z veljavnostjo od 30.7.2005 dalje.
Pomembnejše novosti v ZPIZ-1F, ki so vplivale na finančno poslovanje Zavoda v letu 2005, so bile predvsem v spremembi valorizacije dodatka za rekreacijo, ki se je preimenoval v letni dodatek upokojencem ter spremembi pri usklajevanju pokojnin v mesecu novembru s poračunom za mesec oktober na podlagi 34. člena ZPIZ-1F.
Po določilih ZPIZ-1 bi se moral že s 1.1.2003 v Sloveniji uveljaviti sistem ločenih prispevnih stopenj za pokojninsko in posebej za invalidsko zavarovanje ter nov sistem zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Glede na to, da je bilo s strani pristojnih institucij ocenjeno, da v Sloveniji še niso podani vsi pogoji za uvedbo novega sistema, ki bi še posebej dodatno obremenil delovno intenzivne panoge, je bil konec leta 2002 začetek uvedbe novega sistema zakonsko prestavljen na 1.1.2004, konec leta 2003 iz enakih razlogov na 1.1.2006 in z ZPIZ-1F na 1.1.2009.
1.4. Udeležba odhodkov Zavoda v bruto domačem proizvodu (BDP)
Tudi v letu 2005 se je nadaljeval trend zniževanja udeležbe celotnih odhodkov Zavoda ter pokojninskih dajatev v BDP, kar je prikazano v nadaljevanju. Po oceni realne rasti BDP za leto 2005 (3,9%), ki jo je v Jesenskem poročilu objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), znaša udeležba izdatkov za pokojnine v BDP 10,73%, udeležba celotnih odhodkov Zavoda, ki vštevajo tudi pravice socialnovarstvenega značaja, kot so npr. varstveni dodatki, dodatki za pomoč in postrežbo, nadomestila plač, nadomestila za telesno okvaro itd. in druge odhodke Zavoda, kot npr. prispevek za zdravstveno zavarovanje upokojencev, stroški za delo službe itd., pa 13,19%.
Podrobnejši pregled od leta 2000 do 2005 kaže naslednja tabela:***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Opomba*) : BDP za obdobje od leta 2000 do leta 2004 ter njegova ocena za leto 2005 je privzet iz Statistične priloge Jesenskega poročila 2005 Urada za makroekonomske analize in razvoj.
1.5. Finančni načrt Zavoda za leto 2005
Zavod je Finančni načrt za leto 2005 pripravil skupaj s Finančnim načrtom za leto 2004 in je bil sprejet na seji Skupščine Zavoda dne 9.12.2003. Izdelan je bil v skladu s takratnimi makroekonomskimi izhodišči UMAR-ja in MF, ki so bila osnova tudi za pripravo državnega proračuna za leti 2004 in 2005. Po tem finančnem načrtu je bil načrtovan presežek v višini 5.375,0 milijonov SIT z namenom pokrivanja primanjkljaja iz preteklih let in zmanjšanje kreditov, skladno s takratnim Sklepom Vlade RS o programu pokrivanja kreditnih obveznosti Zavoda iz naslova zadolževanja v preteklih letih iz sredstev KAD.
Zaradi novih okoliščin gospodarskih gibanj in sprememb makroekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj v letu 2005 je Zavod, ob pripravi sprememb in dopolnitev državnega proračuna za leto 2005, v skladu s 26. členom ZJF, pripravil Spremembe in dopolnitve finančnega načrta Zavoda za leto 2005. Dodaten razlog za to so bile še novela zakona (ZPIZ-1F), sprejem ZPDZPIZ in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-1) z določili, da zavezanci izvajajo plačila prispevkov za socialno varnost na dan izplačil dohodkov. Vsi trije zakoni so vplivali na finančno poslovanje Zavoda tako na strani financiranja kot prihodkov (višji prilivi od prispevkov za PIZ), kot na strani odhodkov (višji odlivi zaradi dodatnega plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev v mesecu januarju 2005, višji odhodki za pokojnine in druge dajatve). Skupščina Zavoda je Spremembe in dopolnitve finančnega načrta Zavoda za leto 2005 sprejela na seji dne 14.7.2005, nanj pa je Vlada RS, v skladu z zakonom, podala soglasje dne 17.11.2005.
1.6. Neplačani in odloženi prispevki
V skladu z zakonom o davčni službi in po 228. členu ZPIZ-1 je Davčna uprava RS (DURS) zadolžena za pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so prihodek Zavoda. Plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje neposredno vpliva na likvidnost Zavoda, zato ima na podlagi podatkov DURS vzpostavljene ustrezne evidence o prispevkih. Kljub temu, da so na plačilo prispevkov vezane določene pravice zavezancev, del obračunanih oziroma odmerjenih prispevkov ostaja neporavnan, vendar se delež dolga iz naslova prispevkov, nenehno znižuje. V letu 2004 je znašal njegov delež 4,2 odstotka in v letu 2005 se je delež znižal na 4,0 odstotka. Zoper dolžnike izvaja davčni organ vse postopke davčne izvršbe, ki jih predvideva zakon o davčnem postopku.V nadaljevanju so prikazani podatki o stanju na področju prispevkov v letu 2005.
Neplačani prispevki so na dan 31.12.2005 znašali:
a) Pri pravnih osebah 5.835,0 milijonov SIT in so bili za 52 % višji kot 31.12.2004, ko so znašali 2.796,7 milijonov SIT. Povečanje zneska neplačanih prispevkov je posledica spremembe zakona o davčnem postopku, po katerem je prispevke za socialno varnost potrebno plačati na dan izplačila plač in ne več v šestih dneh po izplačilu plač.
b) Pri fizičnih osebah 18.741,0 milijonov SIT, kar je za 1.408,4 milijona SIT ali za 7 % manj kot 31.12.2004, ko so znašali 20.149,4 milijonov SIT. Znižanje zneska neplačanih prispevkov fizičnih oseb je v glavnem rezultat odpisov prispevkov (socialna ogroženost, neizterljivost) in v 128. členu zakona o davčnem postopku uvedenega obveznega opominjanja pred postopkom prisilne izterjave zapadlih neplačanih prispevkov, saj je davčni organ plačilo zapadlih neplačanih prispevkov pri nekaterih zavezancih dosegel zgolj na podlagi poslanih obvestil o stanju neporavnanih zapadlih prispevkov.
c) Odloženi prispevki na podlagi posebnih zakonov:
V letu 2005 ni bilo sprejetih novih zakonov, ki bi pravnim ali fizičnim osebam omogočali odlog ali obročno odplačevanje prispevkov.
Izvajajo pa se še določila zakona, s katerim je bilo odloženo plačilo prispevkov javnemu podjetju Slovenske železnice d.d.. To je imelo po stanju na dan 25.7.2002, ko je zapadel v plačilo prvi od oseminštiridesetih obrokov, za 12.754.423,20 EUR odloženih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V letu 2002 je bilo v šestih obrokih po 265.717,15 EUR plačanih 1.594.302,90 EUR, do konca leta 2003 v dvanajstih obrokih po 265.717,15 EUR nadaljnjih 3.188.605,80 EUR, prav toliko tudi v letih 2004 in 2005. Dolg podjetja Slovenske železnice d.d.tako po stanju na dan 31.12.2005 znaša še 1.328.585,75 EUR1, kar pomeni, da je bilo do 31.12. 2005 poravnano 97 % celotnega dolga, ki je bil podjetju odložen z omenjenim zakonom.
Prav tako se še vedno izvajajo določila Zakona o načinu poravnave neplačanih obveznih dajatev, ki je bil leta 2000 sprejet z namenom, da bi se v večji meri zmanjšale zapadle neplačane obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so po stanju na dan 31.12.1999 znašale 19,6 milijard SIT. V letu 2005 je bilo poravnano 10,4 milijonov SIT, od sprejetja zakona do 31.12.2005 je bil tako poravnan dolg v znesku 733,1 milijonov SIT.
1.7. Učinki prisilne izterjave zaradi neplačanih prispevkov
Po podatkih DURS je bilo za izterjavo zapadlih prispevkov v letu 2005 izdanih za 21.631,1 milijonov SIT sklepov za prisilno izterjavo in na podlagi teh izterjano 7.871,8 milijonov SIT prispevkov. V primerjavi z letom 2004, ko je bilo izdanih za 31.111,7 milijonov SIT sklepov prisilne izterjave oziroma izterjanih 10.326,9 milijonov SIT dolga, je bilo v letu 2005 izdanih za 30 % manj sklepov o prisilni izterjavi dolga, izterjani znesek pa je bil v letu 2005 za 24 % nižji. Odstotek realizacije sklepov prisilne izterjave se je s 33 % v letu 2004 zvišal na 37 % v letu 2005. Primerjava z rezultati, doseženimi na področju davčne izvršbe z letom 2004 je zaradi spremenjene davčne zakonodaje v maju 2004 neprimerna. Zaradi stroškov davčne izvršbe, vse več dolžnikov plača prispevke že na podlagi poslanega obvestila o neplačilu in zaradi tega se je močno znižal znesek s sklepi o davčni izvršbi izterjanega dolga.
_______________________
1 po stanju na dan 31. 12. 2005, preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije dolg znaša 315,6 mio SIT.
1.8. Odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Vloge zavezancev za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – odpis prispevkov, je Zavod v letu 2005 reševal do uveljavitve ZPIZ-1F, to je do 30.7.2005, s katerim je bila pristojnost za reševanje vlog za odpis prenesena na DURS, ki je prvotno vloge reševal skladno s kriteriji iz Sklepa o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 16.11.2005 pa je Svet Zavoda sprejel sklep, da DURS odpisuje, delno odpisuje, dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno s kriteriji, kot jih določa Zakon o davčnem postopku.
Zavod je poskrbel, da je Upravni odbor v obravnavo in odločanje do svoje razpustitve prejel predloge za rešitev za vseh 15.724 vlog, ki so bile vložene na Zavodu v zadevah odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega odplačevanja prispevkov s strani fizičnih in pravnih oseb. Upravni odbor Zavoda je tako obravnaval in odločil o vseh zahtevah za odpis prispevkov, ki so prispele do uveljavitve ZPIZ-1F, zahteve, ki so bile vložene po 30. 07. 2005 pa Zavod skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku nemudoma odstopa na sedaj pristojni davčni organ.
Pregled števila vlog fizičnih in pravnih oseb, ki jih je Zavod rešil v letih od 2000
do 30.07.2005:
Vir: Služba za matično evidenco in prispevke
Iz preglednice je razvidno, da se je skupno število vlog za postopke odpisa prispevkov iz leta v leto zviševalo, z izjemo leta 2002, v katerem je bilo vloženih skupno manj vlog kot v predhodnem letu, in sicer zaradi kar 36% manj vlog fizičnih oseb. Tudi sicer se je število vlog iz leta v leto zniževalo, nasprotno pa je iz leta v leto naraščalo število vlog davčnega organa za odpis prispevkov iz razloga neizterljivosti. Število vlog je primerljivo z zneski odpisanih prispevkov, torej so se zneski odpisanih prispevkov iz leta v leto povečevali, zneski odpisanih prispevkov sledijo tudi razmerju med vlogami, ki so jih vložile fizične osebe in vlogami davčnega organa, kar je prikazano v naslednji preglednici.
Pri fizičnih in tudi pri pravnih osebah je opaziti naraščanje števila vlog, ki so bile zavržene. To je posledica predvsem izredno zapletenega postopka, za katerega je bilo predpisano, da se dejansko stanje ugotavlja z najmanj osmimi različnimi potrdili in drugimi listinami, ki jih je bilo potrebno priložiti, da je bila vloga popolna in s tem primerna za odločanje.
Pregled zneskov odpisanih prispevkov na podlagi vlog fizičnih oseb in na podlagi ugotovljene neizterljivosti v letih 2000 do 2005:
Vir: Služba za matično evidenco in prispevke
Pregled gibanj odpisov prispevkov v razmerju odpisov zaradi vlog fizičnih in pravnih oseb do odpisov zaradi neizterljivosti na predlog DURS:
1.9. Nadomestilo za opravljanje nalog DURS
Republika Slovenija je marca 2000 je preko Državnega pravobranilstva RS vložila tožbo zoper Zavod za plačilo nadomestila za opravljanje nalog DURS pri pobiranju obveznih prispevkov za PIZ za leta od 1997-1999. Zavod je tožbi argumentirano ugovarjal, tako da je po sprejetih sklepih Vlade RS državno pravobranilstvo dne 28.2.2002 tožbo umaknilo.
Od leta 1999 dalje je Vlada RS vsakoletno sprejela Uredbo o višini nadomestila za opravljanje nalog DURS za zavode, sklade in lokalne skupnosti, s katero je bilo vsakoletno določeno, da Zavod ni dolžan plačevati tega nadomestila. Enaka uredba je bila dne 16.1.2002 sprejeta tudi za leto 2003 in dne 5.2.2004 za leto 2004.
Zaradi takšne ureditve Zavod že od leta 1999 ob vsakoletnih sprejemih finančnih načrtov na organih Zavoda podaja predlog Vladi RS, da se naj plačevanje nadomestila za delo DURS sistemsko uredi. Pri tem je njegova argumentacija podobna, kot je bila podana v obrazložitvi Zavoda za umik tožbe in sicer, da gre za delo DURS, ki ga določa zakon, pri čemer bi imela obveznost plačila Zavoda nevtralen učinek, saj bi plačilo takšne Zavodove obveznosti pomenilo prihodek proračuna, hkrati pa bi zaradi zakonske obveznosti državnega proračuna do Zavoda, ta obveznost pomenila tudi povečan proračunski odhodek kot povečanje dodatne obveznosti državnega proračuna do Zavoda.
Tako je tudi za leto 2005 Zavod, ob sprejemu Sprememb in dopolnitev finančnega načrta Zavoda za leto 2005, podal pobudo Vladi RS za sistemsko ureditev tega plačila, ta pa je tudi za leto 2005 izdala uredbo, ki ni zavezala Zavoda za plačilo nadomestila.
1.10. Likvidnost Zavoda
Osnovno vodilo Zavoda na področju likvidnosti je bilo, enako kot pretekla leta, tudi v letu 2005 zagotavljanje optimizacije denarnih tokov, kar pomeni doseganje največje možne varnosti načrtovanja in kontrole prilivov in odlivov ter minimalnih stroškov pri zadolževanju.
Kot pa je razvidno iz finančnih izkazov, se je moral Zavod v letu 2005 zadolževati izključno zaradi nepokritega primanjkljaja iz preteklih let in ne zaradi tekočega poslovanja, kar je z likvidnostnega vidika prikazano v nadaljevanju.
1.10.1. Zadolževanje
Zavod je na podlagi sklepa Vlade RS in soglasja Ministrstva za finance, za zagotovitev decembrskih izplačil, v poslovno leto 2005 vstopil z zadolženostjo 17.100 milijonov SIT. Zavod se je mesečno zadolževal za izplačilo pokojninskih in invalidskih dajatev vse do 1.7.2005, ko je stopil v veljavo ZPDZPIZ, s katerim je Ministrstvo za finance v celoti prevzelo dolg iz preteklih let.
Za zagotavljanje likvidnosti je v prvi polovici leta najemal likvidnostna posojila pri Zakladnici Ministrstva za finance. Višina mesečne zadolžitve je bila odvisna od višine prilivov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prejetih sredstev iz državnega proračuna iz tekoče in dodatne obveznosti, drugih prilivov in od mesečne višine izdatkov Zavoda. Povprečna mesečna zadolženost je iz zgornjega razloga v letu 2005 znašala 9.167 milijonov SIT, kar je v povprečju 8.490 milijonov SIT oz. 48,1 % manj kot v letu 2004.
Povprečna mesečna zadolženost vključuje tudi likvidnostno posojilo, ki ga je Zavod najel za izplačilo junijskih pokojnin v znesku 16.900 milijonov SIT. To likvidnostno posojilo, skupaj z obrestmi v višini 147,8 milijonov SIT, je na podlagi ZPDZPIZ in pogodbe o prevzemu dolga med Zavodom in Ministrstvom za finance, v celoti prevzelo Ministrstvo za finance s 1.7.2005.
Likvidnostna posojila so bila najeta ob izplačilu pokojnin po obrestnih merah od 3,97 % do 4,17 %. Povprečna ponderirana obrestna mera teh posojil je znašala 4,09 %, povprečna ponderirana ročnost pa je znašala 8 dni. V primerjavi z letom 2004 se je povprečna ponderirana obrestna mera znižala za 10,1 %, ročnost pa za 36,5 %.
Naslednja slika prikazuje zadolženost Zavoda po stanju posojil na zadnji delovni dan po posameznih mesecih v letu 2005.
Iz slike je razvidno, da je bila najvišja zadolženost v mesecu maju, ko je bil izplačan dodatek za rekreacijo upokojencev in ko se je Zavod zadnjič zadolžil za izplačilo junijskih pokojnin.
Zavod je v letu 2005 za najeta likvidnostna posojila plačal skupaj 102,4 milijonov SIT obresti.
Stroški obresti so bili v primerjavi z letom 2004 manjši za 330,0 milijonov SIT oz. za 76,3 %. Razlog je v nižji povprečni mesečni zadolženosti Zavoda, krajši ročnosti odplačil likvidnostnih posojil ter nižjih obrestnih merah, kot so veljale v letu 2004.
1.10.2. Upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi
Zavod je v prvi polovici leta 2005 najemal likvidnostna posojila praviloma ob koncu meseca za izplačilo pokojnin, kar pomeni, da jih je začel odplačevati v naslednjem mesecu dnevno s tekočimi prilivi sredstev na podračunu. V prvi polovici leta, takoj po vračilu likvidnostnih posojil in v drugi polovici leta, takoj po izplačilu pokojnin, je v skladu z 68. členom Zakona o javnih financah, vsa presežna denarna sredstva deponiral kot denarne vloge za določen čas pri Zakladnici Ministrstva za finance.
Denarne vloge so bile deponirane po obrestnih merah od 2,82 % do 3,73 %. Povprečna ponderirana obrestna mera je znašala 3,52 %, povprečna ročnost denarnih vlog Zavoda je znašala 14 dni. V primerjavi z letom 2004 se je povprečna ponderirana obrestna mera znižala za 10,7 %, ročnost pa se je podaljšala za 94,4 %.
Zavod je prejel od deponiranih denarnih vlog 635,3 milijonov SIT prihodkov od obresti ali za 342,4 milijona SIT oz. 116,9 % več kot leta 2004.
Zavod je tako v letu 2005 prejel 532,9 milijona SIT več obresti kot pa jih je plačal. Za denarna sredstva na podračunu (sredstva na vpogled) je Zavod prejel 48,0 milijonov SIT. Tako je znašal pozitivni neto dohodkovni učinek iz naslova upravljanja z likvidnostjo 580,9 milijonov SIT.
2. Računovodski izkazi Zavoda
2.1. Bilanca stanja
Bilanca stanja Zavoda na dan 31.12.2005 je izdelana na podlagi Zakona o računovodstvu in drugih računovodskih predpisov. Stanje sredstev in virov sredstev je bilo usklajeno z analitičnimi evidencami ter preverjeno z inventurnim popisom. Popisni elaborat centralne popisne komisije je obravnaval in potrdil Svet Zavoda dne 16.2.2006.
Skrajšani pregled bilance stanja na dan 31.12.2004 in na dan 31.12.2005
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Iz skrajšanega pregleda bilance stanja na dan 31.12.2005 je razvidno, da znaša bilančna vsota 31.360.388 tisoč SIT, kar pomeni 13,1% zmanjšanje v primerjavi z bilanco stanja na dan 31.12.2004. Bilančne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev so pojasnjene v nadaljevanju.
2.1.1. Sredstva
Dolgoročna sredstva na dan 31.12.2005 predstavljajo 84,6% vseh sredstev, kratkoročna sredstva pa 15,4%. V primerjavi s preteklim letom se je vrednost dolgoročnih sredstev povečala za 2,7%, vrednost kratkoročnih pa zmanjšala za 52,9%.
2.1.1.1 Dolgoročna sredstva
Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi Zavod evidentira licence za uporabo računalniških programov, katerih nabavna vrednost se je v letu 2005 povečala za 62.786 tisoč SIT in zmanjšala za amortizacijo v znesku 4.480 tisoč SIT, ki je bila obračunana v višini 10%, kot predpisuje Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS 45/05). V letu 2004 je bila amortizacija obračunana po stopnji 25%.
Vrednost nepremičnin Zavoda, ki vključujejo zemljišča in zgradbe, nepremičnine v gradnji in izdelavi ter terjatve za predujme za nakup nepremičnin, se je v letu 2005 povečala za 3,5%. Zavod je v letu 2005 realiziral investicije v nepremičnine v skupnem znesku 143.874 tisoč SIT. Od tega se je vrednost zgradb v Ljubljani povečala za 11.138 tisoč SIT (projekt preboja, nakup avtomatskih vrat za preboj, nadzor sistema javne razsvetljave), v Kopru za 41.897 tisoč SIT, na Jesenicah za 5.950 tisoč SIT, v Murski Soboti za 57.389 tisoč SIT in na Ravnah na Koroškem v znesku 27.500 tisoč SIT. Na teh lokacijah je bil opravljen nakup poslovnih prostorov. V Kranju je bila opravljena cenitev vrednosti poslovnih prostorov, katere rezultat je bil zmanjšanje vrednosti zgradb za 62.567 tisoč SIT. V prvi polovici leta 2005 so bili v uporabo predani novi poslovni prostori na Trgu OF 12 in 13 v Ljubljani v znesku 1.286.552 tisoč SIT. Amortizacija nepremičnin je bila obračunana v višini 3% (enako kot v letu 2004) in je v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Za obravnavano leto je znašala 132.219 tisoč SIT.
Knjižna vrednost opreme in drugih opredmetenih sredstev se je v letu 2005 povečala za 29,0% oziroma za 770.694 tisoč SIT za nove nabave in zmanjšala za 210.897 tisoč SIT amortizacije ter za izredne odpise. Pretežni del vlaganj v opremo je bil tudi v letu 2005 namenjen računalniški opremi Zavoda s posebnim poudarkom na posodobitvi komunikacijskih poti in pretoku ter varovanju podatkov. Povečanje nabavne vrednosti oz. realizacija načrtovanih investicij je podrobneje pojasnjena med investicijskimi odhodki.
Vrednost dolgoročnih kapitalskih naložb zajema predvsem naložbo v Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v vrednosti 21.171.003 tisoč SIT, ki je bila v letu 2005 usklajena z vrednostjo kapitala Nepremičninskega sklada na dan 31.12.2004, katerega edini ustanovitelj in družbenik, skladno z 240. členom ZPIZ-1-UPB2, je Zavod. Uskladitev na dan 31.12.2005 bo opravljena v letu 2006 po sprejemu zaključnega računa Nepremičninskega sklada na njegovi skupščini. Med dolgoročne kapitalske naložbe sodi tudi sofinanciranje Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v znesku 182.150 tisoč SIT in naložba v zavod Vzajemnost v znesku 510 tisoč SIT.
Med dolgoročno danimi posojili so evidentirana dana stanovanjska posojila delavcem Zavoda v preteklih letih. Mesečno se valorizirajo z rastjo življenjskih stroškov. Odplačevanje posojil poteka redno mesečno, razen za dve posojili, ki ju izterjuje pravna služba Zavoda.
Dolgoročne terjatve iz poslovanja predstavljajo prispevek za obvezne rezerve v stanovanjski sklad, ki se je po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS 69/03) in Pravilniku o merilih za določitev prispevka v rezervni sklad (Uradni list RS 11/04) začel na novo obračunavati in plačevati v januarju leta 2004, konec leta 2005 znaša dolgoročna terjatev iz tega naslova 1.827 tisoč SIT.
2.1.1.2 Kratkoročna sredstva
Denarna sredstva v blagajni Zavoda, uravnavana v skladu z blagajniškim maksimumom po Pravilniku o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS 103/02), so na dan 31.12.2005 znašala 105 tisoč SIT. Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah predstavljajo denarna sredstva na podračunu Zavoda, ki so vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države, ki ga vodi Banka Slovenije, podračune pa Uprava za javna plačila. Na dan 31.12.2005 so znašala 1.200.000 tisoč SIT, na račun sredstev sodnih depozitov pa je bilo izločenih 7.626 tisoč SIT.
Na dan 31.12.2005 je znašal znesek kratkoročnih terjatev 580.811 tisoč SIT in se je glede na 31.12.2004 zvišal za 28,3% oziroma za 128.111 tisoč SIT. Kratkoročne terjatve sestavljajo:
- terjatve za preplačila pokojninskih dajatev (vključno s spornimi terjatvami za preplačila) v znesku 393.751 tisoč SIT, ki so se glede na 31.12.2004 povečale za 54.871 tisoč SIT, oziroma za 16,2%. Če terjatve za preplačila niso bile plačane v tridesetih dneh od dneva vročitve odločbe dolžniku, jih je Zavod posredoval DURS v izvršbo. Stanje spornih terjatev za preplačila na dan 31.12.2005 se je glede na 31.12.2004 povečalo za 91.041 tisoč SIT oziroma za 49,8%. Tako izterjana preplačila so v letu 2005 znašala 66.854 tisoč SIT oziroma 27% več kot v letu 2004;
- terjatve za preveč izplačane pokojnine umrlim v znesku 85.258 tisoč SIT so bile skladno s priporočilom Računskega sodišča RS prvič evidentirane v bilanci stanja 31.12.2005;
- terjatve do neposrednih uporabnikov proračuna RS v znesku 22.022 tisoč SIT, v katerih več kot polovico predstavlja terjatev do Ministrstva za finance RS za dokup pokojninske dobe za delavce v azbestni proizvodnji;
- kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij predstavljajo terjatve za nadomestila plač za boleznine nad 30 dni in za nadomestila za skrajšani delovni čas v znesku 12.023 tisoč SIT;
- kratkoročne terjatve do kupcev v znesku 14.658 tisoč SIT sestavljajo v glavnem zaračunane najemnine poslovnih prostorov in počitniških kapacitet Zavoda ter terjatve do zavarovalnic za odtegovanje zavarovalnih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje upokojencev. Terjatve so poravnane v roku zapadlosti, razen najemnine enega najemnika poslovnega prostora v znesku 3.436 tisoč SIT, ki je v sodnem postopku;
- med kratkoročnimi terjatvami je zajet tudi tisti del dolgoročnih terjatev iz naslova danih kreditov delavcem Zavoda za nakup stanovanj, ki bo zapadel v plačilo v letu 2006, in sicer v znesku 49.690 tisoč SIT.
Znesek danih predujmov se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 20,5% in predstavlja vnaprejšnja plačila za materialne odhodke službe Zavoda, kot so npr. odhodki za strokovno literaturo, za vzdrževanje dvigal in za drugo.
Največji delež med kratkoročnimi sredstvi predstavljajo neplačani odhodki, ki so po vsebini že nastali in je njihova zapadlost v letu 2006, katerih vrednost se je glede na preteklo leto znižala za 5.536.938 tisoč SIT oz. za 64,6%. V tem okviru so se najbolj, za 5.647.802 tisoč SIT znižali neplačani odhodki za pokojninske dajatve, ker je s spremenjenimi določili Zakona o davčnem postopku od 1.1.2005 potrebno vse dajatve od pokojnin plačati na dan izplačila pokojnin, in ne več v šestih dneh po njihovem izplačilu. Med neplačanimi odhodki so zajeti prejeti, vendar še neplačani računi za dobaviteljev, obračunane plače zaposlenih za december 2005 ter drugi neplačani odhodki v znesku 965.400 tisoč SIT ter neplačani investicijski odhodki v znesku 489.718 tisoč SIT.
V okviru aktivnih časovnih razmejitev Zavod evidentira znesek prejetih vračil pokojninskih dajatev, katerih vrednost se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 39,9% predvsem zaradi nepopolnih podatkov pošiljatelja.
2.1.1.3 Zaloge
Zaloge se nanašajo predvsem na obrazce in pisarniški material za delo službe Zavoda na centrali. Vrednost zalog se je v letu 2005 povečala za 26,8%.
2.1.2. Obveznosti do virov sredstev
Struktura obveznosti do virov sredstev se je v letu 2005 glede na leto 2004 zelo spremenila, lastni viri in dolgoročne obveznosti predstavljajo 88,2% (31.12.2004: 28,8%), kratkoročne obveznosti pa 11,8% (31.12.2004: 71,2%).
2.1.2.1 Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti so v primerjavi z letom 2004 nižje za 86,2% in zajemajo:
- kratkoročne obveznosti do zaposlenih, ki so evidentirane v znesku obračunanih plač in dodatkov k plačam za mesec december 2005 in so se glede na 31.12.2004 povečale za 6,7%;
- znesek kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev je bil višji za 145,8% - najvišji delež predstavljajo prejeti računi za investicijska vlaganja, za katera je skladno s pogodbami rok plačila v letu 2006;
- znesek drugih kratkoročnih obveznosti iz poslovanja se je zmanjšal za 91,8% predvsem zato, ker Zavod ne izkazuje več obveznosti za vračilo kratkoročnih kreditov državnemu proračunu (stanje 31.12.2004: 17.103.333 tisoč SIT) in tudi ne obveznosti za zdravstveno zavarovanje upokojencev (stanje 31.12.2004: 5.388.972 tisoč SIT). V tej skupini obveznosti Zavod izkazuje obveznosti za dajatve od plač za zaposlene in tisti del obveznosti za nakup poslovnih prostorov na Trgu OF 12 in 13 v Ljubljani, ki bo zapadel v plačilo v letu 2006 v znesku 214.375 tisoč SIT ter druge poslovne obveznosti.
Znesek neplačanih prihodkov je bil za 39,7% višji kot 31.12.2004 predvsem zaradi višjih neplačanih prihodkov iz naslova preplačil.
Pasivne časovne razmejitve se nanašajo za vnaprejšna plačila materiala in storitev in so se v primerjavi s preteklim letom zvišale zaradi plačila avansa za nakup poslovnih prostorov v Mariboru v znesku 172.000 tisoč SIT.
2.1.2.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti
Lastni viri in dolgoročne obveznosti predstavljajo v strukturi obveznosti do virov sredstev 88,2%.
Splošni sklad je analitično sestavljen iz splošnega sklada za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva (4.710.151 tisoč SIT), iz splošnega sklada za finančne naložbe (21.676.482 tisoč SIT), iz splošnega sklada za drugo (1.084.163 tisoč SIT).
Druge dolgoročne obveznosti se nanašajo na dolg za novo pridobljene poslovne prostore na Trgu OF 12 in 13, ki zapade v letu 2007, del, ki zapade v letu 2006 je bil prenesen med kratkoročne obveznosti.
V izvenbilančni evidenci so izkazane obveznosti za neizplačane pokojnine upravičencem bivših republik SFRJ v znesku 1.236.275 tisoč SIT in obveznost za neizplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje teh upokojencev v znesku 94.582 tisoč SIT.
2.2. Izkaz prihodkov in odhodkov
Izkaz prihodkov in odhodkov Zavoda za leto 2005 je izdelan v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi. Prihodki in odhodki se v skladu s predpisi priznavajo po načelu denarnega toka.
Zavod je v letu 2005 realiziral prihodke v višini 877.243,0 milijonov SIT in odhodke v višini 877.114,8 milijonov SIT. S tem je izkazal knjigovodski presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta v višini 128,2 milijonov SIT.
Prikaz prihodkov in odhodkov Zavoda v letu 2005:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
2.2.1. Prihodki
Skupni prihodki Zavoda so bili doseženi v znesku 877.243,0 milijonov SIT in so bili za 0,5% oziroma za 4.285,5 milijonov SIT nižji od načrtovanih. V primerjavi z letom 2004 so bili nominalno višji za 5,3% oziroma realno za 2,7%. Realna rast prihodkov je posledica večjih prihodkov od prispevkov, ki temelji na rasti povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji, višja rast prispevkov pa je tudi posledica s 1.1.2005 veljavnega ZDavP-1 po katerem so bili nekateri zavezanci za plačilo prispevkov v januarju 2005 dolžni plačati obveznosti hkrati za mesec december 2004 in tekoči mesec.
V strukturi prihodkov predstavljajo:
- prihodki od prispevkov 69,6%,
- transferni prihodki 29,6% (vplačila državnega proračuna, prispevki za PIZ od nadomestil s strani MDDSZ, ZRSZ in ZZZS ter priliv KAD) in
- drugi prihodki z 0,8% (prispevki PIZ prostovoljnega zavaovanja, dokupi pokojninske dobe, prihodki od obresti, prodaja blaga in storitev ipd.).
Struktura prihodkov Zavoda v letih 2004 in 2005:
V letu 2005 se je v primerjavi z letom 2004 struktura prihodkov spremenila, in sicer se je delež prihodkov od prispevkov povečal za 0,6 odstotne točke, za 0,6 odstotne točke se je zmanjšal delež transfernih prihodkov, delež drugih prihodkov pa je ostal nespremenjen. V strukturi predstavljajo prispevki in obveznosti države 97,7% skupnih prihodkov.
Podrobnejši prikaz skupnih prihodkov Zavoda v letu 2005 po njihovi strukturi:
Podatki o osnovnih virih zgoraj navedenih treh osnovnih virov prihodkov Zavoda kažejo:
2.2.1.1 Prihodki od prispevkov
Prihodke od vplačanih prispevkov predstavljajo prispevki zaposlenih, delodajalcev, samozaposlenih in drugi prispevki. Njihova višina je odvisna od višine izplačanih plač oziroma zavarovalnih osnov, števila zaposlenih, višine prispevne stopnje, izterjave neplačanih prispevkov in višine zamudnih obresti iz naslova prispevkov. Realizirani so bili v znesku 610.188,5 milijonov SIT.
Finančni načrt je bil presežen z 0,4%, kar pomeni, da so bili prihodki od prispevkov za 2.488,2 milijonov SIT višji od načrtovanih. Razlog je bila višja rast plač oziroma prispevne osnove, kot je bila za prispevke upoštevana na podlagi makroekonomskih izhodišč pri pripravi finančnega načrta. Njihovo povečanje v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 je tudi rezultat dodatnih plačil prispevkov po noveli zakona ZDavP-1.
V primerjavi z realizacijo leta 2004 so bili prihodki od prispevkov višji za 6,1%. V tem okviru so bili prihodki od prispevkov zaposlenih višji za 6,4%, od delodajalcev za 6,2%, od prispevkov samozaposlenih za 7,8%, medtem ko so bili drugi prispevki nižji za 5,9%. Po podatkih Statističnega urada RS je rast povprečne slovenske bruto plače izplačane v obdobju december 2004-december 2005, za katero so bili plačani prispevki v obdobju januar-december 2005, znašala 5,3%, medtem ko na maso sredstev za plače oziroma prispevne osnove vpliva tudi povečanje števila zaposlenih, ki je v istem obdobju znašalo 0,7%.
- prispevki zavarovancev
Ti prispevki se plačujejo iz bruto plač in zavarovalnih osnov. V strukturi vseh prihodkov so predstavljali 40,8% in so znašali 358.072,4 milijonov SIT. V primerjavi z načrtovanimi za leto 2005 so bili predvsem zaradi ZDavP-1 za 1.716,2 milijonov SIT ali za 0,5% višji. V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 6,4%.
Struktura plačnikov teh prispevkov kaže, da so zavarovanci pri pravnih osebah plačali skupaj 340.073,0 milijonov SIT ali 95,0%, zavarovanci, zaposleni pri fizičnih osebah, pa 17.999,3 milijonov SIT ali 5,0%. Glede na leto 2004 sta strukturna deleža prispevkov zaposlenih pri pravnih osebah in pri fizičnih osebah ostala nespremenjena.
- prispevki delodajalcev
Realizirani so bili v višini 210.953,2 milijonov SIT in so v strukturi predstavljali 24,0% skupnih prihodkov Zavoda (23,8% v letu 2004). V primerjavi z načrtom so bili za 776,7 milijonov SIT ali za 0,4% višji. V primerjavi z letom 2004 so se povečali za 6,2%.
Največji delež v strukturi teh plačnikov predstavljajo prispevki za zaposlene pri pravnih osebah, ki so z 194.086,2 milijonov SIT pomenili 92,0% vseh prispevkov delodajalcev (91,9% v letu 2004). Po višini strukturnih deležev sledijo prispevki za zaposlene pri fizičnih osebah (5,0%), prispevki za zavarovalno dobo s povečanjem (1,1%), prispevki za posebne primere iz drugih pravnih razmerij (0,8%), prispevki za zaposlene pri lastnikih kmetijskih zemljišč (0,5%), pavšalni prispevki za posebne primere zavarovanja (0,5%), prispevki za učence v učnem razmerju in zaposlenih pri tujem delodajalcu pa predstavljajo zanemarljiv delež. Glede na leto 2004 sta se najbolj povečala zneska vplačanih prispevkov za PIZ oseb, zaposlenih pri tujem delodajalcu (za 56,5%) in prispevki za zaposlene pri lastnikih kmetijskih zemljišč (za 20,8%).
Prispevki delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem so bili v primerjavi z letom 2004 nižji za 5,4% ali 139,3 milijonov SIT, ker se po ZPIZ-1 prispevki za nove tovrstne zavarovance od 1.1.2001 dalje plačujejo KAD namesto Zavodu.
- prispevki samozaposlenih
Prihodki od prispevkov samozaposlenih so bili v višini 29.960,9 milijonov SIT višji od letno načrtovanih za 2,5%. V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 7,8% ali 2.162,2 milijonov SIT. Na rast teh prispevkov in njihovo višino vpliva predvsem število zasebnikov, lastnikov kmetijskih zemljišč in zaposlenih z zavarovalno dobo s povečanjem ter njihova višina plač oziroma razvrstitev zasebnikov in kmetov v zavarovalne osnove.
Med te prispevke, ki so v strukturi prihodkov znašali 3,4% (3,3% v letu 2004) se vštevajo: prispevek fizičnih oseb od zavarovalne osnove (10.019,1 milijonov SIT) in prispevek iz zavarovalne osnove (18.451,1 milijonov SIT), prispevek od lastnikov kmetijskih zemljišč (1.451,8 milijonov SIT) in posebni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovalno dobo s povečanjem od oseb, ki opravljajo dejavnost (38,9 milijonov SIT).
V primerjavi z letom 2004 so se za 17,2% zmanjšali prihodki od prispevkov za zavarovalno dobo s povečanjem, kar je - enako kot pri prispevkih delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem - posledica zmanjšanega števila zavarovancev glede na preteklo leto, ker se za nove zavarovance na podlagi ZPIZ-1 prispevki vplačujejo v KAD. Najbolj sta se povečala zneska prispevkov od lastnikov kmetijskih zemljišč (za 24,3%) in vplačanih prispevkov za PIZ fizičnih oseb iz zavarovalne osnove (za 11,0%).
- drugi prispevki za socialno varnost
Med druge prispevke štejejo: zamudne obresti iz naslova prispevkov, prispevki od starševskih nadomestil, katerih plačnik je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), prispevki zavarovancev od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti nad 30 dni, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in prihodki od prispevkov zavarovanca od nadomestil za čas brezposelnosti, katerih plačnik je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) ter pozneje plačani prispevki iz preteklih let.
Doseženi so bili v znesku 11.202,1 milijonov SIT. Glede na finančni načrt so bili nižji za 6,3%, v primerjavi z doseženimi v letu 2004 pa so bili nižji za 5,9% ali 700,2 milijonov SIT. To je predvsem posledica negativnega predznaka zneska zamudnih obresti, ker je DURS v letu 2005 urejal evidenco zamudnih obresti iz naslova prispevkov za leto 2004, hkrati pa so bili dokaj višji (za 14,2% ali 859,6 milijonov) prispevki zavarovanca od starševskih nadomestil, SIT. Glede na leto 2004 so bili nižji prispevki zavarovanca od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti nad 30 dni (za 38,3% ali 258,9 milijonov SIT).
Pozneje plačani odloženi prispevki za socialno varnost so bili v znesku 731,1 milijonov SIT v primerjavi z letom 2004 nižji za 7,4%, glede na finančni načrt pa za 4,7%.
2.2.1.2 Transferni prihodki (sredstva javnofinančnih institucij)
Med te prihodke se po ekonomski klasifikaciji prihodkov uvrščajo prihodki iz državnega proračuna, ZRSZ, MDDSZ, ZZZS in KAD. Znašali so 259.864,5 milijonov SIT in so bili za 2,6% nižji od načrtovanih. V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 3,4%.
- iz državnega proračuna RS
Zavod je v letu 2005 iz državnega proračuna prejel 247.290,1 milijonov SIT ali za 8.506,8 milijonov SIT oziroma 3,6% več kot v letu 2004. V okviru tega je bilo 84.461,0 milijonov SIT prilivov, ki jih poravnava država za ugodnejše pokojnine po posebnih predpisih (232. člen ZPIZ-1 oz. tekoče obveznosti države do Zavoda) in 162.829,1 milijonov SIT za pokrivanje negativne razlike med prihodki in odhodki Zavoda (233. člen ZPIZ-1 oz. dodatne obveznosti države do Zavoda). V primerjavi z načrtovano skupno višino so bili nižji za 2,6% zaradi 4,0% nižjih prilivov iz naslova dodatnih obveznosti RS.
Prihodki iz naslova tekočih obveznosti države po 232. členu ZPIZ-1 so posebej nakazana sredstva iz državnega proračuna RS, za izplačevanje posebnih pravic po Zakonu o poračunavanju finančnih obveznostih RS iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavod namreč v skladu z navedenim zakonom izvaja namesto države plačila posebnih pravic določenim upravičencem namesto države. Ta sredstva se Zavodu nakazujejo praviloma v dvanajstinah od višine sprejetega finančnega načrta Zavoda. V letu 2005 so bile tekoče obveznosti države do Zavoda realizirane v načrtovani višini 84.461,0 milijonov SIT, glede na leto 2004 pa so bili ti prihodki višji za 2,4% oz. 1.958,7 milijonov SIT.
Prihodki iz naslova dodatne obveznosti države po 233. členu ZPIZ-1 so sredstva, ki jih Zavodu zagotavlja državni proračun RS, če prihodki od prispevkov ne zadoščajo za pokritje odhodkov. V letu 2005 so bili realizirani v višini 162.829,1 milijonov SIT. V primerjavi s finančnim načrtom so bili, zaradi nižjih odhodkov in ob višjih prilivih prispevkov od načrtovanih, nižji za 4,0% ali za 6.712,6 milijonov SIT. V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 4,2% ali 6.548,1 milijonov SIT.
- od MDDSZ
Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od starševskih nadomestil so v letu 2005 znašali 3.952,0 milijonov SIT. Načrtovana sredstva so bila dosežena 102,9%. V primerjavi z realiziranimi v letu 2004 so bili višji za 14,2% ali 490,6 milijonov SIT.
- od ZRSZ
Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil za brezposelne osebe so bili realizirani v višini 1.951,7 milijonov SIT. Glede na finančni načrt so bili višji za 7,2%, v primerjavi z letom 2004 pa so bili višji za 8,1% ali 145,8 milijonov SIT.
- od ZZZS
Prispevki delodajalca od nadomestil plač zaradi bolezenske odsotnosti nad 30 dni so v letu 2005 znašali 243,9 milijonov SIT in so bili za 38,8 % nižji od načrtovanih, od realizacije v letu 2004 pa za 38,3% ali za 151,1 milijonov SIT, kar kaže na znižanje števila zaposlenih zaradi odsotnosti z dela nad 30 dni.
- od KAD
Po predpisani bilančni shemi se med transferne prihodke vključujejo tudi namenska sredstva na osnovi posebnih sklepov Vlade RS, ki jih Zavod prejema od KAD. V skladu s sklepom Vlade RS je Zavod je v letu 2005 od KAD prejel 6.375,0 milijonov SIT dodatnih sredstev in so bila v celoti namenjena za pokrivanje negativne razlike med prihodki in odhodki tekočega leta.
- drugi transferni prihodki
Prihodki od dokupov pokojninske dobe za delavce, ki delajo z azbestom so znašali 51,8 milijonov SIT in so bili za 8-krat manjši kot leta 2004. Razlog je visok podatek za leto 2004, ko je Ministrstvo za gospodarstvo del plačil za dokup dobe teh delavcev iz leta 2003 preneslo v leto 2004.
2.2.1.3 Drugi prihodki
Med te prihodki štejejo prilivi sredstev zaradi dokupa pokojninske dobe, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancev prostovoljnega zavarovanja, prihodki od obresti, prilivi iz naslova lastnega dela na trgu, od prodaje osnovnih sredstev, zemljišč in nematerialnega premoženja ter drugi nedavčni prihodki. Realizirani so bili v višini 7.190,0 milijonov SIT in so bili v primerjavi z letom 2004 višji za 1,8% oz. 125,9 milijonov SIT. Letni finančni načrt so presegli za 94,1 milijonov SIT ali 1,3% predvsem zaradi višjih prihodkov od obresti. Drugi nedavčni prihodki (prihodki od dokupov let, prispevki zavarovancev prostovoljnega zavarovanja ter prihodki od premoženja ipd.) so bili nižji od načrtovanih.
2.2.2. Odhodki
Skupni odhodki Zavoda so znašali 877.114,8 milijonov SIT. Njihova realizacija je bila za 4.413,7 milijonov SIT ali 0,5% nižja od Finančnega načrta za leto 2005. Vzrok je v nižji rasti povprečnega števila prejemnikov vseh pokojninskih in invalidskih dajatev (1,6%), kot je bila načrtovana (2,0%). Hkrati je bila povprečna letna uskladitev pokojnin in drugih dajatev višja (znašala je 4,3% po 150. čl. oz. 3,7% po 150. in 151. čl. ZPIZ-1) od načrtovane (4,2% oz. 3,6%), ker je bila rast plač v obdobjih, ki so vplivala na uskladitev pokojninskih dajatev, višja od predvidene z makroekonomskimi izhodišči. Tako je bila po statističnih podatkih o rasti plač uskladitev pokojnin v februarju in marcu 2005 enaka načrtovani, tretja uskladitev pokojnin po 150. členu ZPIZ-1F v novembru 2005, s poračunom za oktober, pa je bila višja od načrtovane za 0,7 odstotne točke. Naslednji razlog za nižje odhodke od načrtovanih, ki je povezan s številom upravičencev do pokojninskih in invalidskih prejemkov, je bil v nižjih nekaterih drugih odhodkih Zavoda, ki se izplačujejo za zagotavljanje socialne varnosti npr. varstveni dodatki, za nadomestila plač, za zdravstveni prispevek upokojencev in prejemnikov nadomestil plač, za poštne stroške ter za letni dodatek upokojencem.
Odhodke Zavoda v njihovi strukturi sestavlja pet glavnih skupin:
- pokojnine (81,4%),
- sredstva za zagotavljanje socialne varnosti (4,6%),
- nadomestila plač (4,5%),
- prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev in od nadomestil plač (8,3%),
- drugi odhodki (1,2% - transferi neprofitnim organizacijam, stroški službe Zavoda, izdatki za blago in storitve ter drugi stroški).
V strukturi je 98,8% odhodkov Zavoda vezanih na z zakonom določene pravice in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Struktura skupnih odhodkov Zavoda v letu 2005:
2.2.2.1 Odhodki za pokojnine
Realizirani so bili v višini 713.647,5 milijonov SIT in so bili za 0,3% oz. za 2.372,0 milijonov SIT nižji od letno načrtovane postavke. V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 5,3%.
Pokojnine so se usklajevale glede na statistične podatke o gibanju povprečnih plač na zaposlenega v RS v skladu s 150. in 151. členom ZPIZ-1 in njegovo novelo ZPIZ-1F. Valorizirane so bile trikrat, in sicer v mesecu februarju za 1,3% oz., upoštevaje 151. člen ZPIZ-1, za 0,7% in v marcu za 2,4%, kot je bilo načrtovano s finančnim načrtom. Tretja valorizacija je bila izvedena pri novembrskih pokojninah s poračunom za mesec oktober v višini 1,7%, pri tem, da je bila načrtovana v višini 1,0%. Povprečna letna pokojnina se je v letu 2005 v primerjavi s povprečno letno pokojnino v letu 2004 povečala za 4,3% oz. 3,7%.
Največji delež v strukturi pokojnin so predstavljali izdatki za starostne pokojnine v Sloveniji (63,8%). Znašali so 455.089,4 milijonov SIT, kar je za 0,2% ali 703,6 milijonov SIT več, kot so bili predvideni s finančnim načrtom oziroma za 5,8% več, kot so bili izplačani v letu 2004. Med odhodki za pokojnine izkazujejo porast glede na preteklo leto odhodki za invalidske pokojnine (za 3,2%), družinske pokojnine (za 4,1%), vojaške pokojnine (za 0,4%), pokojnine v države bivše SFRJ (za 3,5%) ter odhodki za pokojnine v tujino (za 9,0%). Nižji odhodki kot v letu 2004 pa so bili evidentirani pri kmečkih pokojninah (za 11,9%) ter pri začasnih pokojninah (za 4,6%). Povprečno število prejemnikov pokojnin, ki je bilo načrtovano z 1,7% rastjo, je v letu 2005 doseglo število 513.897 in je bilo v primerjavi z letom 2004 višje za 1,2%. Nižja rast upravičencev do pokojnin od načrtovane je posledica še sprejetih sporazumov o socialni varnosti s Srbijo in Črno goro ter Federacijo BIH.
Odhodki za pokojnine vključujejo tudi odhodke za letni dodatek upokojencem v višini 28.836,4 milijonov SIT, ki so bili nižji od načrtovanih za 3,7% ali za 1.102,7 milijonov SIT zaradi manjšega števila upravičencev do dodatka, kot je bilo načrtovano. Glede na preteklo leto je porast sredstev za dodatek upokojencem na podlagi novele ZPIZ-1 znašal 17,3% in je bil izplačan z majskimi pokojninami ter s poračunom v avgustu 2005. Dokaj visok porast je posledica povečanja nižjega zneska letnega dodatka za 20,7% in višjega za 11,6%, medtem ko je število prejemnikov dodatka, ki so upravičeni do dodatka v celotnem znesku ali v sorazmernem deležu povečalo za 1,8%.
2.2.2.2 Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti
Odhodki iz naslova sredstev za zagotavljanje socialne varnosti so znašali 40.589,1 milijonov SIT. Predstavljajo denarne odlive za varstvene dodatke k starostnim, invalidskim in družinskim pokojninam, dodatke k pokojninam, uveljavljenim v drugih državah, nastalih na območju nekdanje SFRJ, dodatke za pomoč in postrežbo, preživnine, invalidnine in državne pokojnine.
V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 4,3% ali za 1.680,9 milijonov SIT. Pri tem so bila višja izplačila dodatkov za pomoč in postrežbo (4,4% ali 619,3 milijonov SIT), državnih pokojnin (8,3% ali 550,8 milijonov SIT) in invalidnin (4,6% ali 313,5 milijonov SIT). Glede na leto 2004 je bilo za 1,7% večje povprečno število vseh upravičencev do socialnih transferov in je v letu 2005 znašalo 148.542. Med temi se je glede na leto 2004 najbolj povečalo, za 6,4% oz. za 1.038 povprečno število prejemnikov državnih pokojnin, ki se je od 16.532 po stanju na dan 31.12.2004 povečalo na 17.302 po stanju na dan 31.12.2005. Povprečno število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo se je glede na leto 2004 povečalo za 3,5% ali za 914, prejemnikov invalidnin za 1,7% ali za 924 in skupno število prejemnikov varstvenega dodatka k vsem vrstam pokojnin pa se je zmanjšalo za 0,7% oz. za 315 upravičencev.
Glede na finančni načrt za leto 2005 so bila ta sredstva nižja za 1,1% ali 466,8 milijonov SIT, na kar je kljub višji valorizaciji od načrtovane vplivala nižja rast povprečnega števila prejemnikov teh dajatev od načrtovane (2,4%).
2.2.2.3 Denarna nadomestila
Zavod je v letu 2005 izplačal v skupnem znesku za 39.257,2 milijonov SIT denarnih nadomestil plač zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo, za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije in kratkoročne invalidske prejemke, uveljavljene v Sloveniji in nakazane v druge republike bivše SFRJ ter nadomestila za čas čakanja na razporeditev na drugo delo.
V primerjavi s finančnim načrtom so bila ta izplačila nižja za 1,8% oz. 728,6 milijonov SIT. Nižji so bili odhodki za nadomestila plač za čas čakanja na razporeditev na drugo delovno mesto (za 4,0% ali 765,2 milijonov SIT) in nadomestila plač zaradi dela s skrajšanim delovnim časom (za 0,1% oz. 16,1 milijonov SIT). Višji so bili odhodki za nadomestila plač zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije, za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo ter za kratkoročne invalidske prejemke (skupaj so načrt presegli za 0,6%).
Glede na leto 2004 so bili ti odhodki višji za 4,7%, kot posledica povečanja povprečnega števila upravičencev do nadomestil plač v letu 2005 za 6,0%. V tem okviru je znašalo povečanje števila upravičencev do nadomestil zaradi dela s skrajšanim delovnim časom 11,2%, zaradi manjše plače pa 8,7%. Posledično so porasli tudi odhodki za te dajatve (za 7,8% oz. za 6,9%).
2.2.2.4 Transferi neprofitnim organizacijam
Transferi neprofitnim organizacijam po predpisani terminologiji pomenijo sredstva za plačilo storitev javnim zavodom ali privatnim institucijam, kot so npr. zavodi za usposabljanje invalidov in za sofinanciranje delovnih mest v invalidskih podjetjih. V letu 2005 je bilo za te namene izplačanih 237,0 milijonov SIT ali za 63,5% manj kot leto prej. Razlog so bila precej nižja izplačila za investicije v invalidska podjetja, ker so bila v skladu s finančnim načrtom za leto 2005 realizirana le dokončna plačila za investicije na podlagi programov za sofinanciranje investicij in novih zaposlitev iz leta 2004. Dodaten razlog pa je v letu 2004 iz postavke sofinanciranja pospešenega zaposlovanja brezposelnih delovnih invalidov izvedeno nakazilo Zavoda v višini 182,15 milijonov SIT novemu Skladu RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Skupni letni načrt transferov neprofitnim organizacijam je bil dosežen z 80,7%. Zavod je izvedel nakazila v invalidska podjetja v višini 114,8 milijonov SIT oz. 84,8% načrtovanih sredstev. Za prekvalifikacijo delovnih invalidov je bilo namenjenih 88,0 milijonov SIT oz. 0,7% več od načrta in za storitve zavodov za usposabljanje invalidov 34,1 milijonov SIT oz. 84,6% načrtovanih sredstev.
2.2.2.5 Tekoči transferi v druge javne sklade in agencije
Po spremenjenem kontnem načrtu Zavoda v letu 2005 je uvedena nova postavka - Tekoči transferi v druge javne sklade in agencije. V tej postavki je načrtovan del sredstev, ki so se prenesla iz postavke transferov neprofitnim organizacijam, v višini 484,2 milijonov SIT (184,15 milijonov SIT iz naslova za sofinanciranje programa pospešenega zaposlovanja brezposelnih delovnih invalidov in 300,0 milijonov SIT iz naslova za investicije v invalidska podjetja). Načrtovana sredstva je Zavod v mesecu novembru 2005 nakazal Skladu RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v skladu z Aktom o ustanovitvi tega Sklada, ki ga je Vlada RS sprejela v avgustu 2004 in po katerem je soustanovitelj Sklada tudi Zavod. Sklep o prenosu sredstev je bil sprejet na Svetu Zavoda dne 29.11.2005.
2.2.2.6 Prispevki za zdravstveno zavarovanje
Prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev in za prejemnike nadomestil plač so bili izplačani v višini 72.922,9 milijonov SIT in so bili v primerjavi z letom 2004 višji za 13,5%. Porast je pogojen z določili novega ZDavP-1, po katerem mora Zavod plačati prispevke ZZZS na dan izplačil pokojnin, tako da je v januarju 2005 ZZZS-ju nakazal dve plačili prispevkov za zdravstveno zavarovanje upokojencev (za december 2004 dne 6.1.2005 in za januar 2005 dne 30.1.2005). Na rast teh izdatkov, v primerjavi z letom 2004, so vplivale tudi izvedene valorizacije, povprečno število upravičencev do pokojnin ter nadomestil, za katere Zavod plačuje zdravstveni prispevek.
V primerjavi s finančnim načrtom za leto 2005 so bili nižji za 0,1% oziroma za 80,2 milijonov SIT, predvsem zaradi nižjega povprečnega števila upravičencev do pokojnin in nadomestil, kot je bilo načrtovano.
2.2.2.7 Odhodki za delo službe Zavoda
Služba Zavoda opravlja vsa strokovna, tehnično-administrativna in druga dela v zvezi z izvajanjem ZPIZ-1 ter nudi vso potrebno strokovno pomoč zavarovancem in upravičencem do dajatev. Sredstva za njeno delovanje se zagotavljajo iz prihodkov od prispevkov, del sredstev pa pridobiva tudi s prihodki od lastnega dela na trgu. Njene glavne usmeritve v letu 2005 so bile čimbolj kakovostno opravljanje tekočih nalog, uresničevanje Razvojnega programa Zavoda in nalog po sprejetem ISO standardu kakovosti. Odhodki službe Zavoda so bili podrobneje opredeljeni v finančnem načrtu službe Zavoda.
V letu 2005 so odhodki za delo službe Zavoda dosegli 6.968,1 milijonov SIT, od tega 52,0% ali 3.626,7 milijonov SIT za izdatke za plače in druge izdatke zaposlenim in 48,0% ali 3.341,4 milijonov SIT za materialne stroške in ostale odhodke.
Načrtovana višina odhodkov za leto 2005 je bila realizirana z 95,1% oziroma manjša za 360,6 milijonov SIT, kar je rezultat racionalizacijskih ukrepov Zavoda, doseganja nižjih cen materiala in storitev preko javnih razpisov, nižjih investicijskih odhodkov zaradi dolgotrajnosti postopkov pri izvedbi javnih naročil, znižanja cen določenih artiklov in storitev na trgu, neporabljenih sredstev za odpravo nesorazmerij plač po ZSPJS itd.
Pregled glavnih skupin odhodkov službe Zavoda v letu 2005:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
- prejemki zaposlenih delavcev Zavoda
Izdatki za plače, regres za letni dopust in ostali prejemki zaposlenih delavcev Zavoda so bili izplačani na podlagi zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, kolektivne pogodbe Zavoda glede napredovanja, minulega dela in ostalih določil ter splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Realizirani so bili v višini 3.626,7 milijonov SIT in so bili za 0,6% nižji od načrtovanih zaradi nižjega števila zaposlenih iz ur od načrtovanih.
Izhodiščna plača se je, v skladu s sklenjenim sporazumom, o uskladitvi višine izhodiščne plače in osnovnih plač v letu 2005, med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, dne 11.4.2005, ob izplačilu plač za mesec julij, povišala za 2,0%. Povprečna izhodiščna plača v letu 2005 se je v primerjavi z letom 2004 povišala za 2,3%.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v Zavodu v letu 2005 je znašala 325.801 SIT in je bila 2,2 % nižja od povprečne plače v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja. V primerjavi z letom 2004 se je povečala le za 2,7%. Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Zavodu je znašala 206.620 SIT in je bila v primerjavi z letom 2004 višja za 4,5%.
V primerjavi z letom 2004 so bili izdatki za plače in druge prejemke zaposlenim višji za 7,4%.
Na osebne račune delavcem Zavoda je bilo vplačano 74,1 milijonov SIT premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja.
- izdatki za blago in storitve
Izdatki za blago in storitve so bili realizirani v višini 1.648,0 milijonov SIT. V primerjavi z letom 2004 so bili višji za 6,6%, od načrtovanih za leto 2005 pa nižji za 277,1 milijonov SIT oziroma za 14,4%.
V primerjavi z letom 2004 so bili nižji predvsem stroški tekočega vzdrževanja računalniške, programske ter druge opreme in računalniških programov, tekočega vzdrževanja poslovnih objektov ter najemnin za poslovne objekte, pisarniškega materiala in storitev, zaradi nižjih cen po novo sklenjenih pogodbah na podlagi javnih razpisov, racionalne porabe materiala in storitev ipd..
V primerjavi z letom 2004 so bili višji od stopnje inflacije izdatki, povezani s pridobitvijo novih prostorov poleg sedeža v Ljubljani (za vzdrževanje, varovanje), izdatki zaradi zakonskega preverjanja upravičenosti do varstvenega dodatka ter višjih cen.
- odhodki za investicije
Investicijski odhodki, ki so znašali 1.099,2 milijonov SIT, so bili za 3,7% ali 41,8 milijonov SIT nižji od načrtovanih. Razlog so bile nižje cene, dosežene s sistemom javnih naročil oziroma z zbiranjem večjega števila ponudb in nekatere načrtovane aktivnosti, ki zaradi dolgotrajnosti postopkov javnih naročil niso mogle biti realizirane do konca decembra 2005, kot npr. nakup pisarniške, komunikacijske in audiovizualne opreme ter investicijskega vzdrževanja.
Od tega je bilo za investicije in nabave osnovnih sredstev realizirano 1.054,0 milijonov SIT, ali 2,3% oziroma za 25,0 milijonov SIT manj od finančnega načrta. Glavni razlog je bil dolgotrajnost postopkov izvedbe javnih naročil pri nabavi opreme.
Pregled realizacije pomembnejših investicij in nabav osnovnih sredstev v letu 2005:
· nakup zgradb in prostorov v skupni višini 638,1 milijonov SIT (98,0% letnega načrta), med njimi plačila za: IV. obrok za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, Trg OF, (320,5 milijonov SIT), I. obrok za nakup poslovnih prostorov v OE Maribor (174,0 milijonov SIT), kupnine: v OE Koper (41,0 milijonov SIT), v OE Murska Sobota (57,4 milijonov SIT) ter v izpostavah Velenje (27,5 milijonov SIT) in Jesenice (6,0 milijonov SIT).
· nakup opreme in drugih osnovnih sredstev v višini 383,9 milijonov SIT (97,2% letnega načrta), med njimi za: računalniško ožičenje v OE Celje in Kranj, v izpostavah: Ptuj, Trbovlje in Velenje ter v Ljubljani (161,1 milijonov SIT), nakup računalnikov in programske opreme (139,8 milijonov SIT), nakup tiskalnikov in fotokopirnih strojev na Centrali, OE Koper, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica ter Ravne na Koroškem (41,2 milijonov SIT), dograditev centralnega nadzornega sistema klime na Centrali ter ureditev klime v I. kleti (17,0 milijonov SIT).
V primerjavi z letom 2004 so bila sredstva za investicije in nabavo osnovnih sredstev višja za 39,7% ali 299,7 milijonov SIT.
Odhodki za investicijsko vzdrževanje so bili realizirani v skupni višini 45,2 milijonov SIT (72,8% letnega načrta), ker je bilo izvedeno le delno plačilo za preureditvena dela, na podlagi sklenjene pogodbe.
V strukturi celotnih odhodkov Zavoda so odhodki službe predstavljali 0,8%, enako kot v letu 2004.
2.2.2.8 Drugi odhodki Zavoda
V realizirani višini 3.008,9 milijonov SIT, kar predstavlja 0,3% v strukturi vseh odhodkov Zavoda, so to stroški za dostavo pokojnin prek Pošte Slovenije, za plačilo provizije plačilnega prometa, za delo invalidskih komisij, prijavno-odjavne službe ZZZS, za obresti od kreditov itd. Glede na realizacijo v enakem obdobju lani so bili nižji za 497,5 milijonov SIT ali 14,2%, predvsem zaradi za 330,0 milijonov SIT nižjih plačil za obresti od kreditov, kot posledica nižjih obrestnih mer, nižjega povprečnega mesečnega zneska najetih posojil v obdobju januar-julij in prevzema dolga Zavoda s strani Ministrstva za finance s 1.7.2005. Za 202,1 milijonov SIT so bili tudi nižji stroški pošte za dostavo pokojnin.
V strukturi drugih odhodkov predstavljajo najvišje odhodke poštni stroški za dostavo pokojnin (v znesku 1.498,6 milijonov SIT), ki so bili v primerjavi z letom 2004 nižji za 11,9%, saj je Zavod po novi pogodbi s Pošto Slovenije v letu 2005 plačal njene storitve le za 11 mesecev. Sicer pa se ti odhodki že nekaj let relativno znižujejo, kar dokazuje, da vedno večji delež upravičencev do dajatev Zavoda, le-te prejema preko poslovnih bank.
V primerjavi s Finančnim načrtom za leto 2005 so bili drugi odhodki nižji za 10,4% oziroma za 348,5 milijonov SIT, zaradi 197,5 milijonov SIT nižjih poštnih stroškov, nižjih odhodkov za delo invalidskih komisij, stroškov prijavno-odjavne službe in obresti od kreditov.
2.3. Izkaz računa finančnih terjatev in naložb
Izkazuje prejeta vračila danih posojil in kapitalskih deležev na eni strani in dana posojila in povečanje kapitalskih deležev na drugi strani. Končno stanje tega računa vpliva na stanje sredstev na računih Zavoda in na višino primanjkljaja oz. presežka.
Iz izkaza na dan 31.12.2005 je razvidno, da je Zavod v letu 2005 prejel vračila danih posojil od posameznikov v višini 48,2 milijonov SIT (vračila stanovanjskih posojil) in da ni dajal posojil niti kupoval kapitalskih deležev. Zato je razlika med prejetimi in danimi posojili pozitivna in znaša 48,2 milijonov SIT.
2.4. Izkaz računa financiranja
Izkazuje zadolževanje in odplačila dolga Zavoda.
Zavod se je v prvi polovici leta 2005 zadolževal pri državnem proračunu zaradi primanjkljajev iz preteklih let. Od 1.7.2005 dalje, po sprejetem ZPDZPIZ se Zavod ni več zadolževal, tako da je iz izkaza razvidno, da Zavod na dan 31.12.2005 ni imel najetih posojil.
3. Finančni rezultat poslovanja Zavoda v letu 2005
Za finančno poslovanje Zavoda v letu 2005 je bilo na prihodkovni strani značilno, da so bili skoraj vse leto prilivi od prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nižji od načrtovanih po makroekonomskih ocenah in da so bila ob Zavodovih prizadevanjih, s strani državnega proračuna mesečno zagotovljena zadostna sredstva za pokrivanje tekoče mesečne razlike med prihodki in odhodki (ob sicer tudi nižjih odhodkih od načrtovanih), z izjemo meseca maja, ko je bil izplačan letni dodatek upokojencem.
Za odhodkovno stran je bilo značilno, da so bili zaradi nižjega povprečnega števila upravičencev, kot je bila načrtovana, kljub višji uskladitvi pokojnin in drugih dajatev na podlagi višje rasti plač v Sloveniji od načrtovane po makroekonomskih izhodiščih, odhodki za pokojninske in invalidske dajatve ter posledično tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje, nižji od načrtovanih.
Zavod je v letu 2005 izkazal za 877.243,0 milijonov SIT skupnih prihodkov, kar je bilo za 4.285,5 milijonov SIT manj od finančnega načrta za leto 2005. Pri tem so bila za 6.712,6 milijonov SIT nižja nakazila iz državnega proračuna RS in za 2.488,2 milijonov SIT višji prihodki od prispevkov ter za 94,1 milijonov SIT drugi prihodki (dokupi pokojninske dobe, prispevki za PIZ zavarovancev prostovoljnega zavarovanja in drugi).
Skupni odhodki Zavoda so bili realizirani v višini 877.114,8 milijonov SIT in so bili za 4.413,7 milijonov SIT nižji od finančnega načrta za leto 2005, kot že navedeno, predvsem zaradi nižjega povprečnega števila upravičencev do pokojninskih in invalidskih dajatev, nižjih stroškov službe Zavoda in drugih odhodkov, kot npr. stroškov za obresti.
Ob teh podatkih je Zavod, skupaj s 6.375 milijonov SIT v novembru 2005 prejetih sredstev od KAD, prilivi iz državnega proračuna na podlagi 233. člena zakona in racionalizacijo stroškov službe, ob zaključnem računu izkazal knjigovodski presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta v višini 128,2 milijonov SIT. Na pozitivni rezultat je vplivalo tudi pozitivno stanje računa finančnih terjatev in naložb v višini 48,2 milijonov SIT. Ker so bili prihodki in odhodki Zavoda takorekoč izravnani, kot je bilo načrtovano s Finančnim načrtom za leto 2005, bo presežek, za zagotovitev izravnave po 233. členu ZPIZ-1, vrnjen državnemu proračunu.
Pomembnejši podatki o prihodkih in odhodkih Zavoda v letu 2005 so prikazani v priloženih preglednicah.
Izkaz prihodkov in odhodkov Zavoda v letu 2005:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Pregled prihodkov in odhodkov ter finančni rezultat poslovanja Zavoda v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 in s finančnim načrtom za leto 2005:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V.
DELO ORGANOV ZAVODA
1. Organi upravljanja
Za delo organov upravljanja Zavoda sta bila v letu 2005 pomembna dva datuma. Prvi, 16.5.2005, je datum prenehanja štiriletnega mandata dotedanje Skupščine ter pričetek mandata članom nove Skupščine. Drugi, 8.11.2005, je datum konstituiranja novega organa upravljanja – Sveta Zavoda, ki ga je uzakonila sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-F).
Tako so Zavod v letu 2005 upravljali trije različni organi upravljanja v štirih različnih sestavah.
Člani obeh Skupščin ter Upravnih odborov so se do 8.11.2005 sestali na 26 sejah (Skupščina - 10 sej, od tega 3 telefonične, Upravni odbor –16 sej, od tega 4 telefonične), člani Sveta Zavoda pa do konca leta še na petih (od tega 1 telefonična). Tako je bilo v letu 2005 skupno 31 sej organov upravljanja, od tega osem sej s telefoničnim načinom odločanja, kar je v primerjavi z letom 2004 kar 18 sej več.
Ob tem je Zavod pravočasno in brez zapletov izvedel dva postopka volitev oziroma imenovanj novih članov organov ter konstituiral Skupščino Zavoda v mesecu maju ter Svet Zavoda v začetku meseca novembra.
Skupščina in Upravni odbor Zavoda sta do 16.5.2005 na 17. sejah (Skupščina 6, od tega 3 telefonične, Upravni odbor 11, od tega 4 telefonične) obravnavala predvsem problematiko, ki je nastala z razrešitvijo sedmih članov Skupščine, predstavnikov Vlade RS, z imenovanjem novih ter z imenovanjem generalnega direktorja Zavoda. Tako je bil za preostanek mandata v mesecu marcu za predsednika Skupščine Zavoda namesto Jožeta Zakonjška imenovan Ivan Sisinger, predstavnik Vlade RS, Upravni odbor pa je kot predsednik še naprej vodil Srečko Čater, predstavnik reprezentativnih sindikatov.
Ker Vlada RS ni podala soglasja k sklepu Skupščine Zavoda o imenovanju Janeza Prijatelja za generalnega direktorja Zavoda, ki mu je 12. 4. 2005 potekel mandat, je Upravni odbor Zavoda po sprejetih sklepih v zvezi s temi vprašanji in rešitvi predhodnih vprašanj, v mesecu februarju izvedel nov razpis za to delovno mesto. Skupščina Zavoda je v mesecu marcu po izvedenem razpisu za novega generalnega direktorja Zavoda imenovala Marijana Papeža, ki mu je po prejetem soglasju Vlade RS k imenovanju, dne 12.4.2005 pričel teči mandat generalnega direktorja.
Sicer pa je Skupščina Zavoda na 23.seji, 3.3.2005 obravnavala in sprejela Letno poročilo o poslovanju Zavoda 2004 ter ugotovila, da je Zavod posloval uspešno ter ob tem izrekla priznanje vsem zaposlenim v Zavodu, vodstvenim kadrom in tedanjemu generalnemu direktorju. Sprejela je tudi računovodski izkaz prihodkov in odhodkov Zavoda za leto 2004, po katerem je Zavod četrto leto zapored posloval s knjigovodskim presežkom prihodkov nad odhodki tekočega leta in sicer v višini 4.640,0 milijona SIT. Letno poročilo o poslovanju je Zavod v skladu z zakonom posredoval v obravnavo DZ, ki ga je obravnaval in sprejel v mesecu juniju 2005.
Skupščina Zavoda je obravnavala in sprejela tudi sklep o pogojih za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka v letu 2005 in sklep o valorizaciji premoženja iz četrtega odstavka 133. člena ZPIZ-1 in sklep o povprečni pokojnini v letu 2004. Na seji v mesecu maju je Skupščina Zavoda sprejela sklep o določitvi meril in kriterijev za obliko in višino dodatka za rekreacijo v letu 2005, po katerem se je upravičencem ta dajatev izplačala v enkratnem znesku v mesecu maju. Obravnavala in sprejela je tudi poročilo o poslovanju Zavoda Vzajemnost.
Na konstitutivni seji nove Skupščine Zavoda dne 19.5.2005 je bila za predsednico izvoljena Anka Tominšek, predstavnica upokojencev, za njenega namestnika pa Srečko Čater, predstavnik reprezentativnih sindikatov. Istega dne je bila na konstitutivni seji Upravnega odbora Zavoda za predsednico izvoljena Tatjana Lozar, predstavnica delodajalskih združenj, za njenega namestnika pa Vladimir Šedivy, predstavnik upokojencev.
Do 8.11.2005 se je Skupščina Zavoda v tej sestavi sestala na štirih sejah, Upravni odbor Zavoda pa na petih.
Skupščina Zavoda je v tem času obravnavala in sprejela spremembe in dopolnitve finančnega načrta Zavoda za leto 2005, sklep o kriterijih za znižanje zavarovalnih osnov za izplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter se seznanila z informacijo o sistemu obračunavanja in plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter poročilom Davčne uprave Republike Slovenije o pobiranju teh prispevkov. Sprejela je tudi ustrezne sklepe, s katerimi je omogočila začetek postopka za imenovanje članov novega organa upravljanja Zavoda – Sveta Zavoda.
Upravni odbor Zavoda je v tem času obravnaval spremembe in dopolnitve ZPIZ-1 ter izvedel javni razpis za delitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in invalidov v letu 2005. Obravnaval je tudi informacijo o izvajanju invalidskega zavarovanja po 1.1.2003, sprejel spremembe notranje organizacije Zavoda ter podal soglasje k novi sistemizaciji delovnih mest.
Svet Zavoda, ki je po novem edini organ upravljanja Zavoda, se je uspešno konstituiral 8.11.2005. Za prvega predsednika Sveta Zavoda je bil izvoljen Ivan Sisinger, predstavnik Vlade RS, za njegovega namestnika pa Milan Škafar, predstavnik reprezentativnih sindikatov. Svet Zavoda sestavlja 27 članov, od tega:
- 10 članov imenuje Vlada RS
- 6 članov imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države, od tega lahko imenujejo zveze ali konfederacije, ki so po registru reprezentativnih sindikatov reprezentativne za območje države, najmanj enega predstavnika
- 4 člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države
- 5 članov imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države
- 1 člana imenujejo organizacije delovnih invalidov na ravni države
- 1 člana izvolijo delavci Zavoda.
Člani Sveta Zavoda:
predstavniki Vlade Republike Slovenije:
1. Ignac POLAJNAR
2. Marija STRNIŠA
3. Roman PEČKAJ
4. Ivan SISINGER
5. Bogdan BRADAČ
6. Srečko KLANČAR
7. Ivan BIZJAK
8. Justina PANČUR
9. Anton HREN
10. Vinko KMETIČ
predstavniki reprezentativnih sindikatov:
11. Albert PAVLIČ
12. Jurij AHAČIČ
13. Milan ŠKAFAR
14. Rado MOKOTAR
15. Marij ČERNE
16. Lučka BÖHM
predstavniki delodajalskih združenj:
17. Dušan BAVEC
18. Janez ŠAUPERL
19. Tatjana LOZAR
20. Uroš SLAVINEC
predstavniki zvez oziroma organizacij upokojencev:
21. Konrad BREZNIK
22. Pavle ČELIK
23. Vinko GOBEC
24. Franjo KRSNIK
25. Anka TOMINŠEK
predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije:
26. Miran KRAJNC
predstavnik delavcev Zavoda:
27. Denis PAVLICA
Svet Zavoda se je do konca leta 2005 sestal na petih sejah, od katerih je bila ena seja korespondenčna.
Svet Zavoda se je seznanil s pregledom števila in ravnijo pokojnin ter drugih dajatev v letu 2005, ki je podrobno razčlenjeval gmotni položaj upokojencev in drugih upravičencev do prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Seznanil se je tudi z raziskovalno nalogo »Socialno – ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji«, ki jo je za Zavod pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Skrb za zaposlovanje invalidov je udejanil s sprejemom sklepov o prenosu sredstev Zavoda za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov na Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Obravnaval in sprejel je tudi nove splošne akte Zavoda. Tako je sprejel statut Zavoda in ga skladno z zakonom poslal v soglasje Vladi Republike Slovenije, poslovnik o delu Sveta Zavoda, pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov Zavoda, spremembo sklepa o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev za delovne invalide ter še nekatere druge.
Obravnaval in sprejel je tudi Finančni načrt Zavoda za leti 2006 in 2007 ter spremembo in dopolnitev plana nabav osnovnih sredstev, investicij in investicijskega vzdrževanja za leto 2005. Svet Zavoda je na predlog generalnega direktorja podal soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Ob koncu leta je na seji s telefoničnim načinom odločanja sprejel tudi sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine.
2. Svet delavcev
Svet delavcev se je v letu 2005 sestal na dveh sejah, na katerih se je seznanil z najpomembnejšimi dejavniki in problemi, ki vplivajo na položaj delavcev v Zavodu ter izvolil predstavnika delavcev v Upravnem odboru Zavoda (v mesecu maju) oziroma v Svetu Zavoda (v mesecu oktobru).
VI.
IZVAJANJE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA PO POSAMEZNIH PODROČJIH
1. Splošne aktivnosti za izvajanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja V letu 2005 je bil ZPIZ-1 ponovno noveliran. Bistvene novosti se nanašajo na področje usklajevanja pokojnin in drugih dajatev, na letni dodatek (prejšnji dodatek za rekreacijo), spremenjene pogoje pri deležu vdovske pokojnine, pristojnosti reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic po mednarodnih sporazumih, prenos pristojnosti odpisovanja prispevkov na DURS, na upravljanje Zavoda (Zavod ima namesto Upravnega odbora in Skupščine le en organ upravljanja – 27 članski Svet Zavoda) in na druga področja.
Zavod je v letu 2005 zaradi uskladitve z omenjeno novelo ZPIZ-1F sprejel vse potrebne splošne akte, to je Statut Zavoda (ki pa zaradi čakanja na soglasje Vlade RS še ni uveljavljen) in Poslovnik o delu Sveta Zavoda, prav tako pa so bili sprejeti tudi vsi potrebni splošni akti za izvajanje zavarovanja:
- Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda (ta akt je bil spremenjen kar dvakrat in sicer prvič v delu, ki se nanaša na nagrajevanje dela izvedencev, druga sprememba pa je pomenila uskladitev z novo organizacijo službe Zavoda),
- Sklepi o:
- usklajevanju pokojnin,
- o najvišji pokojninski osnovi, o najnižji pokojninski osnovi in osnovi za odmero dodatnih pravic,
- o znesku državne pokojnine,
- o zneskih dodatka za pomoč in postrežbo,
- o zneskih invalidnin za telesno okvaro,
- o znesku starostne pokojnine kmetov,
- o usklajevanju preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov,
- o valorizaciji zneska premoženja iz četrtega odstavka 133. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- o pogojih za pridobitev in nadaljnje uživanje pravice do varstvenega dodatka v letu 2005,
- o višini povprečne pokojnine, izplačane v letu 2004,
- o določitvi meril in kriterijev za obliko in višino dodatka za rekreacijo v letu 2005 in
- o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev za delovne invalide;
V preteklem letu je bil najprej izveden javni razpis za delitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in invalidov v letu 2005, nato pa še javni razpis za delitev nerazdeljenih sredstev za omenjene dejavnosti upokojencev v letu 2005.
V letu 2005 je bila pripravljena celovita informacija o izvajanju invalidskega zavarovanja po 1.1.2003. Le-ta je bila pred obravnavo na Upravnem odboru Zavoda obravnavana tako na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in v krogih zainteresiranih delodajalcev, kot tudi na Svetu Vlade RS za invalide in na Zvezi delovnih invalidov Slovenije. V sklepnih mislih navedene informacije je bilo ugotovljeno, da je po preteku dvoletnega obdobja izvajanja novega sistema invalidskega zavarovanja le-ta v praksi v celoti zaživel tako v organizacijskem, kot v vsebinskem smislu. Evidentirani pa so bili določeni problemi, ki pa so bili kot pobude za spremembo zakona posredovane Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
V Zavodu sta bila v preteklem letu zaključena dva pomembna projekta, ki se neposredno nanašata na področje invalidskega zavarovanja in sicer P_ NODIK, to je Projekt nove organizacije dela invalidskih komisij, ki je prinesel spremembe glede organiziranosti dela invalidskih komisij in Projekt kriterijev za ocenjevanje invalidnosti, ki pa je bil posredovan v testiranje vsem invalidskim komisijam Zavoda.
Zavod je aktivno sodeloval pri pripravi aktov za izvedbo 103. člena ZPIZ-1, glede dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delo te komisije je steklo v začetku leta 2006.
V minulem letu je Zavod sodeloval z resornim Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z razreševanjem nekaterih odprtih vprašanj izvajanja ZPIZ-1. Resornemu ministrstvu so bili posredovani predlogi, pripombe in stališča glede predloga:
- zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1F),
- zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih,
- zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov,
- zakona o evidencah na področju socialne varnosti,
- zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom in
- zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu
ter mnenje k predlogu novega pravilnika o delovni knjižici.
Na Ministrstvo za zdravje so bile naslovljene pripombe in predlogi k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Resornemu ministrstvu je Zavod posredoval tudi dodatne finančne ocene glede predloga posebnega zakona o priznanju pokojnine slovenskim državljanom za zavarovalno dobo, dopolnjeno do 31.3.1992 v drugih republikah nekdanje SFRJ.
V zvezi z Uredbama o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leti 2004 in 2005 je Zavod sodeloval pri oblikovanju vsebine Dogovora o sodelovanju v zvezi z uporabo zbirk podatkov in njihovega posredovanja za potrebe izvajanja ukrepa kmetijske politike »Zgodnje upokojevanje«, ki ga je v mesecu aprilu lanskega leta sklenil z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Zavod je skupaj z DURS-om pripravil posebno informacijo o sistemu plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Predstavniki Zavoda so sodelovali pri delu Sveta Vlade RS za invalide in v Projektnem svetu za zaposlovanje invalidov, poleg tega pa tudi pri pripravi in realizaciji projekta E - VEM – (Vse na enem mestu), ki znatno poenostavlja postopek registracije samostojnega podjetnika posameznika.
Prav tako so bili iz Zavoda imenovani predstavniki, ki sodelujejo v Odboru za reforme v okviru priprave celovite reforme na nivoju države.
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so bili posredovani določeni statistični podatki v zvezi z osnutkom Poročila o izvajanju Konvencije MOD št. 56 o zdravstvenem zavarovanju pomorščakov.
Predstavniki Zavoda so se v mesecu decembru 2005 udeležili tudi Seminarja Sveta Evrope v zvezi s pripravo prvega poročila Republike Slovenije o izvajanju Kodeksa socialne varnosti.
V preteklem letu se je nadaljevalo sodelovanje z ZZZS – med zdravniki izvedenci – člani invalidskih komisij Zavoda in imenovanimi zdravniki ZZZS glede vprašanja ažurnega reševanja konkretnih invalidskih zadev.
Tudi v letu 2005 je Zavod posebno pozornost posvečal informativni dejavnosti, namenjeni strankam, ki je potekala preko spletne strani Zavoda, preko teleteksta, informativnih zloženk, preko medijev in drugih načinov posredovanja informacij.
2. Matična evidenca
Nosilec informacijske službe za področje matične evidence po določilih ZPIZ-1 je Zavod, ZPIZ-1 pa opredeljuje podatke in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic in se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podatki se v matično evidenco vnesejo na podlagi prijav, ki jih vložijo poslovni subjekti in fizične osebe, dajalci podatkov, ki so našteti v 7. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ).
Matično evidenco in vse s tem povezane naloge vodi Zavod sam, ZMEPIZ pa pri tem določa izjemo glede prijavno-odjavne službe. Zaradi ekonomičnosti in manjšega obremenjevanja dajalcev podatkov prijavno-odjavno službo opravlja ZZZS ob ustreznem povračilu stroškov, ki je urejeno s posebno pogodbo med zavodoma.
V letu 2005 so bili v matični evidenci izpolnjeni vsi zastavljeni cilji. V pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo vključenih 893.280 zavarovancev, za katere so dajalci podatkov posredovali podatke na obrazcih matične evidence.
V preteklem letu je bilo pregledanih in oddanih v računalniško obdelavo naslednje število obrazcev:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Kljub velikemu številu obdelanih obrazcev je treba opozoriti na težave pri delu matične evidence, ki jih z nespoštovanjem svojih zakonskih obveznosti povzročajo dajalci podatkov, saj podatkov pogosto ne sporočajo ali jih ne sporočajo v predpisanem roku. V takih primerih je posledica nepopolnost evidentiranih podatkov za posamezne zavarovance. Zavod nenehno v postopkih revizije oziroma z odgovori na vprašanja dajalcev podatkov le-tem podaja informacije, potrebne za pravilno in pravočasno posredovanje podatkov, po poteku zakonskega roka pa tudi pri dajalcih podatkov, ki podatkov do tedaj niso posredovali, ponovno zahteva izpolnitev njihove zakonske obveznosti. Po določilih ZMEPIZ Zavod zaradi uveljavitve novega zakona o prekrških, ki je postopke odločanja o prekrških uredil drugače, ni več mogel izvedbe postopka pred sodnikom za prekrške. Zato je pristojnemu MDDSZ predlagal spremembe zakonodaje, da bodo v bodoče vodeni postopki o prekrških zoper kršitelje določb ZMEPIZ pri Zavodu kot prekrškovnemu organu.
V letu 2005 je bila na področju matične evidence v Zavodu:
- narejena kontrola podatkov o obdobju zavarovanja in prejeti plači za 1.183.602 zavarovancev za leto 2004 ali za obdobje pred tem;
- opravljena revizija posredovanih podatkov pri 18.040 dajalcih podatkov za 481.482 zavarovancev;
- opravljena individualna revizija za posameznega zavarovanca za 2.600 zavarovancev;
- izdanih 56 odločb o ugotovitvah revizije;
- izdanih 772 odločb o lastnosti zavarovanca;
- narejenih je bilo 22.682 vpisov pokojninske dobe v delovne knjižice na podlagi odločb o priznanju ali dokupu pokojninske dobe in za tiste zavarovance, za katere je po Pravilniku o delovni knjižici za vpis obdobja zavarovanja zadolžen Zavod;
- narejen neposreden vnos podatkov iz obrazcev v računalnik za 8.433 zavarovancev;
- za 46.840 zavarovancev podatki o obdobju zavarovanja in prejeti plači posredovani nosilcem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državah, nastalih na območju nekdanje SFRJ oziroma drugim upravičencem;
- izvedena povezava osebne številke in EMŠO za 18.285 zavarovancev.
Z revizijo podatkov se v matični evidenci ugotavlja, ali so podatki sporočeni v skladu z veljavnimi predpisi in dejanskim stanjem. Pri opravljanju revizije in kontroli sporočenih podatkov pri dajalcih podatkov je bilo največkrat ugotovljeno neskladje sporočenih podatkov z veljavnimi predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali delovno pravnega področja. Poleg tega pa so bile ugotovljene tudi druge napake, na primer napake v obdobju, za katere so sporočeni podatki o prejeti plači, napake pri sporočanju podatkov o nadomestilih plače, neusklajen podatek o delovnem času na prijavi v zavarovanje in prijavi podatkov o plači.
Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se na podlagi ZPIZ-1 uporabljajo podatki matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic, ki so osnova za ugotovitev pravice in odmero pokojnine. V primeru nepopolnosti oziroma nepravilnosti podatkov se ob nastanku zavarovalnega primera dopolnjujejo podatki o pokojninski dobi in pokojninski osnovi za posameznega upravičenca. Glede na zakonsko ureditev matične evidence pa je v večini primerov za zadnje leto dela zavarovanca potrebno dopolniti podatke o dohodku, ki jih v tekočem letu za preteklo leto pošiljajo dajalci podatkov. Zakonski rok je namreč 30. april tekočega leta za posredovanje teh podatkov za preteklo koledarsko leto. Kadar je zaradi zagotovitve pravilnosti in popolnosti podatkov potrebno, se opravi tudi revizijski pregled podatkov za posameznega zavarovanca. V primerjavi z letom 2004 se je v letu 2005 sicer za 51% zmanjšalo število individualnih revizij, vendar je to odraz racionalizacije poslovanja, to je združevanja individualne in redne revizije pri istem dajalcu podatkov. Število opravljenih rednih revizij se je v istem obdobju povečalo za 31%.
V matični evidenci zavarovancev so zbrani podatki za potrebe upokojitvenega postopka v mejah objektivnega nivoja obsega za pretekla leta zavarovanja. Nekateri zavezanci pa kljub urgencam Zavoda podatkov ne posredujejo v predpisanih rokih. Posebno vprašanje predstavlja ažurnost zbiranja podatkov za zadnje leto zavarovanja, saj je odvisna pretežno od ažurnosti posredovanja podatkov Zavodu s strani zavezancev v tekočem letu, pri čemer je potrebno upoštevati tudi zakonsko določene roke (30. april) za posredovanje podatkov o plači, nadomestilu plače oziroma zavarovalnih osnovah za preteklo koledarsko leto.
V postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca na drugi stopnji je bilo rešenih 88 pritožb zoper odločbe prve stopnje.
Zavod je v letu 2005 še vodil postopke v zvezi z delovnimi mesti, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (t.i. beneficirana zavarovalna doba), in preverjanjem izpolnjevanja pogojev pri zavezancih, katerim je že bila priznana doba s povečanjem, pa se je naknadno ugotovilo, da so se spremenili pogoji v njihovi dejavnosti zaradi zaposlitve novih delavcev oz. razširitve dejavnosti.
3. Uveljavljanje in varstvo pravic ter revizija
Zavod je na področju reševanja zahtevkov za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na področju revizije uspešno realiziral zastavljene naloge iz plana dela za leto 2005. Poleg rednega reševanja zahtevkov je bilo v letu 2005 na podlagi ZPIZ-1 po uradni dolžnosti uspešno opravljeno preverjanje upravičenosti do nadaljnjega preverjanja varstvenega dodatka, še večja pozornost je bila usmerjena na kontrolo in kakovost izvedenih postopkov, izdanih odločb ter revizija pozitivnih odločb o priznanju pravice.
Zavod je v letu 2005 rešil 264.795 zahtevkov, kar je za 29,4% več kot leta 2004 ter za 9,3% presegel plan dela na področju reševanja zahtevkov. Število nerešenih zahtevkov za uveljavljanje in varstvo pravic je višje za 2,3%, kar je posledica povečanega obsega dela v zvezi z akcijo preverjanja varstvenega dodatka in povečanega dotoka drugih zahtevkov in storitev ter vloženih zahtevkov za del vdovske pokojnine ob koncu leta, ki pa jih je zaradi zakonskih določil možno reševati šele po 1.1.2006.
Število rešenih zahtevkov v letu 2005, s primerjavo s predhodnim letom ter planom, prikazuje naslednja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
3.1 Uveljavljanje pravic na I. stopnjiPodrobnejši podatki o realizaciji rešenih zahtevkov v letu 2005 so podani v preglednici:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Število rešenih zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji kaže, da je bila realizacija plana rešenih zahtevkov 101,8%. Od tega: pokojnine 110,8%, pravice iz invalidskega zavarovanja 93,5%, pokojninska doba 96,1% ter dodatne pravice 100,1%.
Rešenih je bilo za 4,8% manj zahtevkov kot v letu 2004, kar je posledica trenda zmanjševanja števila vloženih zahtevkov za uveljavljanje in varstva pravic na I.stopnji po uveljavitvi ZPIZ-1 v letu 2000.
Razmerje med številom rešenih in številom planiranih zahtevkov na I.stopnji v letu 2005 ter številom rešenih zahtevkov v letu 2004 kaže naslednji grafični prikaz:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Gibanje števila zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji po letih je razvidno iz naslednje preglednice:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Število vloženih zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji v letu 2005 znaša 116.365 in je za 1,6% nižje kot leto poprej. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko se je število vloženih zahtevkov, zaradi sprememb zakona in bližajoče pokojninske reforme, iz leta v leto praviloma povečevalo, se dotok zahtevkov v zadnjih letih umirja.
Podobna so gibanja tudi pri številu rešenih zahtevkov. Število zahtevkov, ki so ostali v reševanju ob koncu leta 2005 pa je nekoliko višje, na kar je predvsem vplival dotok zahtevkov za vdovske oziroma delež vdovske pokojnine v zadnjem mesecu leta, ki bodo zaradi sprememb ZPIZ-1 v preteklem letu, rešljivi šele v letu 2006.
Število zadev ob koncu leta, ki so vložene v predhodni postopek ter čakajo na oceno invalidnosti in še niso klasificirane kot vrsta zahtevka, znaša 7.885, kar je za 12,2% nižje v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2004.
V nadaljevanju so prikazane značilnosti gibanj po posameznih vrstah zahtevkov uveljavljanja pravic na I. stopnji v letu 2005.
3.1.1. Uveljavljanje pokojninV letu 2005 je bilo vloženih 48.884 zahtevkov za pokojnine, kar pomeni 104,1% realizacijo planiranega dotoka. Po vrstah pokojnin je dotok zaradi postopnega ukinjanja predčasne pokojnine, nižji pri starostni pokojnini, povečuje pa se pri družinskih in vdovskih pokojninah.
Plan rešenih zahtevkov za uveljavljanje pravice do pokojnine je presežen za 10,8%, v primerjavi z letom 2004 je bilo rešenih za 2,3% manj tovrstnih zahtevkov. Število nerešenih zahtevkov se je povečalo, kar je predvsem posledica večjega števila nerešenih zahtevkov za vdovsko oziroma delež vdovske pokojnine, ki po novih spremembah ZPIZ-1 določa ugodnejše pogoje za pridobitev teh pravic.
3.1.2. Uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanjaSpremembe zakonodaje s področja invalidskega zavarovanja so bistveno vplivale na neposredno izvajanje zavarovanja in reševanje zahtevkov. Število vloženih zahtevkov se je v primerjavi z letom 2004, ko je na povečan dotok vplivala uvedba invalidskega postopka po novi definiciji invalidnosti, zmanjšalo za 11,9%.
Plan rešenih zahtevkov je nekoliko nižji od predvidenega in znaša 93,5%, število nerešenih zahtevkov se je znižalo za 11,0% v primerjavi s stanjem v začetku leta.
3.1.3. Uveljavljanje pokojninske dobe
Dotok zahtevkov za uveljavljanje pokojninske dobe je glede na leto 2004 nižji za 12,3%. Plan rešenih zahtevkov je dosežen 96,1%. Število zahtevkov v reševanju ob koncu leta je za 9,9%% višje kot v začetku obravnavanega obdobja.
3.1.4. Dodatne praviceŠtevilo vloženih zahtevkov za dodatne pravice je v višini planiranega, vendar za 3,4% višje kot v letu 2004, na kar so vplivali predvsem ponovno vloženi zahtevki za varstveni dodatek kot posledica negativnih rešitev ob preverjanju pogojev za nadaljnje uživanje te pravice. Plan rešenih zahtevkov znaša 101,8%.
Število zahtevkov, ki so ostali v obdelavi 31.12.2005 je za 20,8% višje kot je bilo v začetku leta.
3.2. Uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Razmerje med številom rešenih in številom planiranih zahtevkov v letu 2005 ter številom rešenih v letu 2004 v postopkih uveljavljanja pravic iz mednarodnega zavarovanja kaže naslednji grafični prikaz:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Dotok zahtevkov za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja se je umiril in je približno enak kot v letu 2004, ko se je izredno povečal zaradi sprejema novih sporazumov o socialni varnosti z novimi državami in vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Na podlagi uredb EU je bilo rešenih 4.134 zahtevkov za pokojnine. Plan rešenih zahtevkov je dosežen 98,9%, v primerjavi z letom 2004 je bilo rešenih 1,4% več zahtevkov.
Število nerešenih zahtevkov, ki so še ostali v reševanju, je za 21,2% nižje od stanja ob koncu leta 2004, kar že kaže prve učinke prenosa reševanja tovrstnih zahtevkov na območne enote Zavoda.
3.3. Pritožbe na odločbe I. stopnje
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Razmerje med številom rešenih in številom planiranih pritožb v letu 2005 ter številom rešenih v 2004 kaže naslednji grafični prikaz:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Število vloženih pritožb na odločbe I. stopnje je znašalo 8.096 in je bilo za 9,4% višje od dotoka v letu 2004. Navkljub predvidenemu znižanju dotoka, pa je bilo število pritožb na prvostopenjske odločbe o pravicah iz invalidskega zavarovanja še vedno visoko, velik vpliv pa so imele tudi pritožbe na ustavljeno pravico do nadaljnjega uživanja varstvenega dodatka.
Zavod je rešil skupaj 8.135 pritožb na odločbe I.stopnje kar je za 35,1% več od načrtovanega. V primerjavi z letom 2004 je bilo rešeno za 5,0% več pritožb. Število nerešenih pritožb ob koncu leta je za 15,3% nižje kot v začetku leta.
3.4. Drugi zahtevki in storitveDrugi zahtevki in storitve so zadeve, ki se izvajajo bodisi v okviru postopka za uveljavljanje in priznanje pravic, se opravijo na posebno željo zavarovanca ali upokojenca ali pa jih je Zavod dolžan opraviti po uradni dolžnosti. Planiranje tovrstnih zahtevkov in storitev je precej negotovo, saj se lahko v večji meri pojavljajo ob spremembah predpisov, izrednih akcijah ali pa nastopajo le periodično.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Število vloženih drugih zahtevkov in storitev, skupaj s preverjanjem varstvenega dodatka je v letu 2005 za 59,9% višje kot leto poprej. Dotok teh zahtevkov in storitev se iz leta v leto povečuje, predvsem na račun zahtevkov za izračun pokojninske dobe in ugotavljanja pogojev za upokojitev. Število rešenih zadev je za 102,0% višje kot leta 2004, plan je presežen za 16,7%, število nerešenih pa višje za 20,2%. V okviru tožb in pritožb je bilo na Delovnem in socialnem sodišču obravnavanih 2.829 zadev, predstavniki Zavoda so zadeve pred sodiščem zastopali v 1.005 zadevah, kar pomeni 35% zastopanje vseh obravnavanih zadev.
3.5. Revizija pozitivnih odločb
Kot posebno izredno pravno sredstvo je bila v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja s 1.4.1992 uvedena revizija. Namenjena je nadzoru zakonitosti in zajema pozitivne prvostopne odločbe oziroma pozitivna izvedenska mnenja v invalidskih zadevah. Zavod je v manjšem obsegu pričel z izvajanjem revizije leta 1993, v naslednjih letih pa je postopno povečeval število opravljenih revizij.
Število opravljenih revizij in vrsto rešitev prikazuje naslednja tabela:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Iz preglednice izhaja, da je Zavod pričel z izvajanjem revizije leta 1993, od leta 1994 dalje pa je intenziviral delo na tem področju. V začetnih letih je bila večinoma pregledana slaba tretjina pozitivnih odločb in izvedenskih mnenj prve stopnje. V letu 2003 je bilo revidirano 40,1% in v letu 2004 že 46,3% pozitivnih odločitev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V letu 2005 je bilo število revidiranih pozitivnih zadev povečano na 52,6%, kar pomeni, da je bila pregledana vsaka druga pozitivna odločitev oziroma izvedensko mnenje prve stopnje. V primerjavi s preteklim letom je število opravljenih revizij, kot tudi odstotek vseh pregledanih zadev, precej višji. Ob tem se ugotavlja, da se je v zadnjem letu zmanjšalo tudi število pozitivnih rešitev prve stopnje, kar je posledica postopnega upadanja dotoka novih zahtevkov na podlagi spremenjene zakonodaje v letu 2000.
Odstotek potrjenih zadev se v zadnjih letih bistveno ne spreminja. V letu 2005 je bilo od skupno 38.712 zadev potrjenih 36.419 zadev, kar znaša 94,1%. Od 34.101 pozitivnih odločb je bilo potrjenih 32.739 ali 96,0% oziroma od 4.611 izvedenskih mnenj potrjenih 3.680 ali 79,8%, kar je v odstotku približno enako kot v letu 2004. Navedeno potrjuje, da institut revizije poleg odpravljanja in preprečevanja napak pri odločanju in podaji izvedenskih mnenj, zagotavlja tudi pravilno vodene postopke in enotno uporabo ter razlago predpisov, ki so pravna podlaga za vodenje postopkov in odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Najpogostejši razlogi za spremembo, razveljavitev ali odpravo odločb v revizijskih postopkih so bili naslednji: nepopolno izveden dokazni postopek za priznanje posamezne pravice, nepravilno priznane pravice in odmerjena nadomestila iz invalidskega zavarovanja, napake pri odmeri družinske, vdovske oziroma dela vdovske pokojnine, nepravilne ponovne odmere pokojnin upokojencem po prenehanju ponovnega zavarovanja, napake pri priznanju in odmeri delne pokojnine.
Na področju revizije je bil v zadnjem letu dosežen zastavljeni cilj Razvojnega programa Zavoda, da bo revidirana vsaka druga pozitivna odločba oziroma izvedensko mnenje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4. Trajanje postopkov za priznanje pravic
4.1. Trajanje postopkov na I.stopnji
Analize podatkov o trajanju postopkov za priznanje pravic na I. stopnji v letu 2005 kažejo, da so se časi trajanja postopkov pri uveljavljanju pravic pri vseh vrstah pravic, v primerjavi z letom 2004, v povprečju znižali za 8 dni. Povprečni čas reševanja vseh zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji znaša 67 dni.
Na daljše čase trajanja invalidskih postopkov še vedno v največji meri vpliva izvajanje invalidskega zavarovanja po novi definiciji invalidnosti, ki zahteva veliko več dela in zbiranja podatkov za oceno invalidnosti ter podatkov za odmero višine dajatve iz invalidskega zavarovanja. Pri tem so v veliki meri vključeni tudi delodajalci in pridobitev podatkov od le-teh.
V postopkih priznanja pravice do pokojnine ali druge dajatve otežuje in podaljšuje čas trajanja v vse večji meri preverjanje podatkov o plačanih in obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od leta 2000 dalje (191.in 192.čl. ZPIZ-1), ki jih Zavod pridobi v večini primerov od DURS-a ali neposredno od zavarovanca, pa tudi čas za pridobitev podatkov, ki jih Zavod po službeni dolžnosti pridobi od upravnih enot, je večkrat daljši, kot je bilo v primerih, ko jih je dostavil zavarovanec sam.
Vendar pa se zaradi zahtevnosti pri določenih vrstah postopkov pojavljajo tudi zadeve, pri katerih so roki reševanja, predvsem zaradi varovanja interesov zavarovanca, iz objektivnih razlogov daljši od predpisanih. V tem okviru gre za postopke za uveljavljanje pravice do pokojnine, kjer je potrebno predhodno izvesti postopek za uveljavljanje pokojninske dobe ali dokup let. Sledijo postopki, v katerih je potrebno za ugotavljanje pogojev za določene pravice, pridobivati tudi dokazila raznih institucij z območja držav nekdanje SFRJ. V takih primerih postopki praviloma trajajo več mesecev.
Omeniti je potrebno tudi precejšne število zahtevkov z datumom vloge pred nastopom datuma prenehanja delovnega razmerja zavarovanca, ki jih zato Zavod ne more rešiti do prenehanja delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja je namreč pogoj za možnost uveljavitve pokojnine. V vseh primerih, kjer je to mogoče, se zavarovancu še med trajanjem postopka prizna in izplačuje pravica do akontacije denarne dajatve.
Pomembno je tudi posebno zakonsko določilo, po katerem je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja lahko uveden šele, ko Zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti. V ta sklop sodijo postopki za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine, pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravice do premestitve, pravice do poklicne rehabilitacije ter pravice do ustreznega denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Povprečni časi reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji po vrstah pravic znašajo pri:
· starostnih in predčasnih pokojninah 45 dni,
· invalidskih pokojninah 107 dni,
· družinskih pokojninah 46 dni,
· vdovskih pokojninah 61 dni,
· pri pravicah iz invalidskega zavarovanja 52 dni,
· pokojninski dobi 68 dni in
· dodatnih pravicah 80 dni.
Postopek za oceno invalidnosti po novi definiciji invalidnosti, ki ga predpisuje zakon po letu 2003, je spremenil način dela v izvajanju invalidskega zavarovanja, posledično so se časi trajanja predhodnega postopka v začetku izredno podaljšali. V letu 2005 pa se je čas trajanja postopka za oceno invalidnosti že občutno znižal in sicer s 114 na 92 dni.
Primerjave povprečnih časov trajanja postopkov reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji v letih 2004 in 2005 prikazuje naslednji graf:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Za ugotavljanje časov trajanja postopkov pri reševanju zadev iz naslova invalidskega zavarovanja, že po zakonu veljajo posebna merila, to je šestmesečni rok reševanja zadeve od uvedbe postopka. Pri tem je upoštevano, da morajo po določbah zakona v postopku pred izdajo izvedenskega mnenja izvedenski organi Zavoda sodelovati z zavarovančevim osebnim ali imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z institucijami s področja poklicne rehabilitacije in z delodajalci, kar pomeni, da je trajanje postopkov v veliki meri odvisno od zunanjih dejavnikov, na katere Zavod nima vpliva.
Na območnih enotah Zavoda je bilo rešenih 113.910 zahtevkov za uveljavljanje pravic na I.stopnji. V zakonitem roku je bilo rešenih 81.560 zahtevkov ali 71,6% vseh rešenih zadev, kar je za 4,7 odstotne točke več kot v letu 2004.
Delež zadev, rešenih v roku, znaša pri:
· starostnih in predčasnih pokojninah 76,7%,
· invalidskih pokojninah 82,3 %,
· družinskih in vdovskih pokojninah 72,2%,
· državnih pokojninah 81,3%,
· pravicah delovnih invalidov 87,8%,
· pokojninski dobi 65,6% ter
· dodatnih pravicah 46,2%.
Razmerje med skupno rešenimi zadevami in zadevami rešenimi v zakonitem roku prikazuje naslednji graf:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
4.2. Trajanje postopkov iz mednarodnega zavarovanja
Pri postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi mednarodnega zavarovanja v zakonsko določenem šestmesečnem roku je rešitev še vedno težko dosegljiva. Z vključitvijo tujega nosilca zavarovanja v postopek in s tem povezanega dopisovanja ter zbiranja dokazil, se časi reševanja objektivno podaljšajo, ker Zavod na podatke iz tujine praviloma čaka več mesecev. Povprečni čas reševanja zahtevkov je ostal približno na istem nivoju kot v predhodnem letu in znaša nekaj manj kot sedem mesecev, točneje 205 dni.
4.3. Čas trajanja pritožbenih postopkov
Na področju reševanja pritožb zavarovancev je veliko zadev, kjer je potrebno v pritožbenem postopku za odločanje pridobiti izvedensko mnenje IK II.stopnje stopnje. Čas reševanja na IK II.stopnja je vključen v celotni povprečni čas reševanja zahtevka. Čas reševanja zahtevkov za pritožbe znaša 156 dni in je nekoliko daljši kot v predhodnem letu, ko je znašal 146 dni.
5. Nakazovanje pokojnin
Zavod je v letu 2005, ne glede na številne novosti in spremembe v področnih zakonodajah, pravočasno opravil 7.209.855 posamičnih nakazil in na ta način upravičencem nakazal skupno 9.740.947 pokojnin in drugih denarnih dajatev (2,2% več v primerjavi z letom 2004). Skozi celotno leto so nakazila in izplačila potekala redno mesečno in tudi tedensko skladno z vnaprej definiranim terminskim planom ter izjemoma tudi ob uradnih dnevih preko posebnih nalogov z osebnim dvigom na Pošti Slovenije, kar pomeni, da so upravičenci pokojninske dajatve prejeli tekoče in pravočasno. Za vsa ta nakazila je bilo potrebno izdelati skupno 194 plačilnih navodil s kontnimi podatki za mesečna in tedenska nakazila ter dodatno še 317 plačilnih navodil za dnevna nakazila preko osebnega dviga na Pošti Slovenije.
V nadaljevanju je kronološki prikaz najpomembnejših dogodkov in realizirane aktivnosti, ki so bile izvedene v letu 2005, in sicer:
- z januarjem so se pričele vse pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznavalnine in druge denarne dajatve obračunavati po novem zakonu o dohodnini, kateri je praktično popolnoma spremenil način in tehniko obračuna davčnega odtegljaja za dajatve, ki jih obračunava in nakazuje Zavod (v nadaljevanju prezentiran projekt obdavčitve pokojnin po novem zakonu o dohodnini, odslej ZDoh-1, s spremembami);
- v mesecu januarju so bili na podlagi 422. čl. ZPIZ-1 ob upoštevanju sklepa o višini povprečne pokojnine, izplačane v letu 2004, na novo z veljavnostjo 1.1.2005, po uradni dolžnosti preračunani deleži vdovskih pokojnin skupno 8.171 upravičencem. Ob koncu leta 2005 je bilo 10.207 upravičencev do deleža vdovske pokojnine.
- v mesecu februarju so se pokojnine in druge denarne dajatve s 1.2.2005 uskladile za 0,7% oziroma 1,3%. Večina pokojnin se je glede na leto uveljavitve in izkazano pokojninsko dobo uskladila za 0,7%, manjše število pokojnin pa za 1,3%. Uskladitev pokojnin je bila ponovno izvedena tudi v mesecu marcu, in sicer so se pokojnine in druge denarne dajatve uskladile enotno, to je za 2,4% z veljavnostjo od 1.3.2005;
- v mesecu marcu se je pričela in pred obdelavo rednih pokojnin za mesec maj, zaključila akcija preverjanja nadaljnje upravičenosti do uživanja varstvenega dodatka k pokojnini, ki je pokazala, da od 1.5.2005 dalje izpolnjuje zakonske pogoje še nadalje 46.691 upravičencev varstvenega dodatka. Pred akcijo je varstveni dodatek prejemalo 48.634 upravičencev, ob koncu leta 2005 pa 47.601, kar pomeni, da je večina upravičencev obdržala pravico do varstvenega dodatka k pokojnini. Ob koncu leta je evidentirano tudi nekaj primerov odmerjenih varstvenih dodatkov z upoštevanjem EU predpisov; torej gre za uživalce, ki prejemajo pokojnino iz EU, hkrati pa še varstveni dodatek kot samostojno dajatev, kar je posebnost;
- v mesecu maju so bile preračunane oziroma na novo odmerjene nekatere invalidske pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja (približno 2.000 zadev) na podlagi sklepa Upravnega odbora Zavoda z dne 26.4.2005 o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi pokojnin od 1.2.2002, sklep o uskladitvi pokojnin od 1.3.2003, sklep o uskladitvi pokojnin od 1.2.2004 in sklep o uskladitvah pokojnin od 1.2.2005. V preračun so bile tako zajete invalidske pokojnine oziroma nadomestila, pri katerih je bila ob uveljavitvi pokojninska doba v celoti vrednotena po predpisih, veljavnih od 1.1.2000 dalje;
- za uspešno in nemoteno izvajanje področja nakazovanja pokojnin tudi v države članice EU, so bili uživalcem pokojnin s prebivališčem v državi članici EU, v začetku aprila 2005 posredovani v izpolnitev, v smislu 186. čl. ZPIZ-1, novi prilagojeni dvojezični obrazci potrdil o živetju (14 jezikovnih verzij, katera so tudi na spletnem naslovu Zavoda) z opozorilom, upoštevajoč novi zakon o dohodnini, da Zavodu na posredovanem obrazcu posredujejo tudi odločitev o uveljavljanju ugodnosti iz veljavnih dvostranskih Sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Podobna obvestila z istim namenom so bila v mesecu aprilu posredovana v izpolnitev tudi upravičencem iz drugih držav izven EU-ja, v mesecu oktobru in novembru pa tudi še upravičencem iz držav nekdanje SFRJ. Tako je bilo odposlanih skupno preko 42.500 obvestil upravičencem, ki živijo v 34 državah;
- ob izplačilu pokojnin in drugih denarnih dajatev za mesec maj 2005 je bil 516.503 prejemnikom na podlagi ustreznega sklepa Skupščine Zavoda, skupaj s pokojnino oziroma invalidskim nadomestilom, izplačan tudi ustrezni znesek dodatka za rekreacijo. Glede na prebivališče upravičenca, primeroma v Republiki Sloveniji (494.445 upravičencev), je višji dodatek za rekreacijo prejelo 136.965 upravičencev, nižji pa 357.480 upravičencev. Povprečno nakazilo dodatka za rekreacijo je tako za omenjene upravičence znašalo 49.340,00 SIT, če pa se upošteva še upravičence, ki imajo pokojnino odmerjeno v sorazmernem delu, pa znaša povprečno obračunan dodatek za rekreacijo 48.482,00 SIT. Na podlagi novele zakona ZPIZ-1F, katera je preoblikovala dodatek za rekreacijo v dajatev "letni dodatek", so upravičenci pri pokojninah za mesec avgust prejeli še razliko letnega dodatka v višini razlike med zneski določenimi v ZPIZ-1F in med že izplačanimi zneski letnega dodatka za rekreacijo pri obračunu pokojnine oziroma nadomestila za mesec maj. Razlika iz naslova letnega dodatka je bila upravičencem izplačana v višini od 5.981,00 SIT do 6.981,00 SIT. Skupaj je bil tako pri pokojninah za mesec maj in avgust upravičencem obračunan letni dodatek v skupni višini 28.327 mio SIT. Upravičenec je povprečno prejel 54.855,50 SIT letnega dodatka;
- v mesecu novembru so bile, upoštevajoč novosti iz ZPIZ-1F, ponovno usklajene pokojnine in druge denarne dajatve za 1,7% z veljavnostjo od 1. oktobra. Upravičenci so tako pri povečani pokojnini ali drugi denarni dajatvi za mesec november prejeli še poračun za mesec oktober.
- v zvezi z obdelovanjem dokumentov, posredovanih s strani prejemnikov pokojnin in drugih denarnih dajatev, vrnjenimi dohodninskimi potrdili in individualnimi obvestili o nakazilu, posredovanih na domače naslove, je Zavod v postopkih nakazovanja pokojnin usklajeval in tudi pridobival tekoče podatke o naslovih uživalcev iz zbirke centralnega registra prebivalstva na podlagi projekta ZPIZ-CVI-CRP, katerega cilj je zmanjšanje administrativnih ovir za stranko, tako pri državnem organu, kot tudi pri nosilcu javnega pooblastila, torej tudi Zavodu. Iz centralnega registra prebivalstva je bilo tako, upoštevajoč dana posebna pooblastila določenim izvajalcem v nakazovanju pokojnin, izvedenih v letu 2005 29.695 vpogledov, preko katerih so bili pri reševanju konkretnih zadev v večini primerov uporabljivi tekoči podatki iz te zbirke. Od sredine leta 2003 tako področje nakazovanja pokojnin preko projekta ZPIZ-CVI-CRP beleži skupno 101.674 vpogledov, kar pomeni tudi prihranek na času in sredstvih ter bolj tekočih evidenčnih podatkih;
- upoštevajoč zlasti cilje, zapisane v Razvojnem programu Zavoda 2002-2005, so bile tudi v nakazovanju pokojnin aktivnosti usmerjene pretežno k tehnološkim in aplikativnim posodobitvam določene računalniške opreme in posledično vzpostavitvi nekaterih novih delovnih procesov in standardov. Praktično največ pozornosti in aktivnosti je bilo v letu 2005 namenjeno spremljavi izvajanja novega zakona o dohodnini in davčnem postopku, katera sta v polno veljavo stopila s 1.1.2005. ZDoh-1, sprejet maja 2004, je s 1.1.2005 popolnoma spremenil sistem obračunavanja akontacije dohodnine od pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih dajatev, kar pa ne velja v taki meri za plače, zato je bilo potrebno tudi upravičencem, kot tudi za druge namene, pripraviti razlago in pojasnila o novostih novega zakona. Pri tem ne gre prezreti dejstva in negativnih pisnih in telefonskih protestov upravičencev do pokojnin iz držav, s katerimi Republika Slovenija nima dogovorjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja (tem upravičencem je pokojnina brez olajšav že obdavčena v Republiki Sloveniji, kar je novost po ZDoh-1);
V nadaljevanju so na kratko povzete in prikazane skozi leto realizirane posamezne pomembne aktivnosti, in sicer so nekatere tudi opremljene s statističnimi podatki za obdobje zadnjih šestih let, računajoč od leta 2000 dalje.
Tako kot v preteklih letih, se tudi v letu 2005 delež nakazil in izplačil preko poslovnih bank povečuje, kar pomeni, da so bili tudi v tem letu nižji stroški poštne dostave.
Tako je bilo upravičencem nakazanih v slovenskem okolju na poslovne banke 88,5% vseh nakazil, po poštni dostavi pa 11,5%. Glede na znesek nakazanih in izplačanih denarnih dajatev upravičencem je odstotek v korist poslovnih bank še ugodnejši, in znaša 91,5% vseh sredstev, po poštni dostavi pa 8,5%.
Razmerje v številu nakazil v slovenskem okolju preko poslovnih bank in preko poštne dostave za obdobje od leta 2000 dalje prikazuje naslednji grafični prikaz:
Delež izplačanih sredstev v slovenskem okolju preko poslovnih bank in preko poštne dostave za obdobje od leta 2000 dalje prikazuje naslednji grafični prikaz:
Tako kot vsa pretekla leta so bila ob koncu meseca januarja, zaradi vložitve napovedi za odmero dohodnine vsem prejemnikom pokojninskih in invalidskih dajatev, ki prebivajo na ozemlju Republike Slovenije, posredovana potrdila o prejetih prejemkih v letu 2004. Izdanih je bilo 541.647 potrdil, od tega vrnjenih 840 z opombo "preseljen" in 184 z opombo "umrl". Dodatno, tako na zahtevo upravičencev kot tudi po uradni dolžnosti, je bilo odposlanih še skupaj 1.356 dvojnikov potrdil, kar je številčno za približno štirikrat manj kot v preteklih letih. Razlog za takšen pozitiven rezultat je predvsem v dejstvu, da lahko v mejah pooblastil preko projekta ZPIZ-CVI-CRP po uradni dolžnosti Zavod usklajuje določene podatke o upravičencih, npr. bivališče.
Kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, so bili na podlagi 5. odst. 186. čl. ZPIZ-1 prejemniki pokojnin s prebivališčem v tujini postopoma, po državah v mesecu aprilu, oktobru oziroma decembru preko prilagojenih dvojezičnih obrazcev potrdil o živetju, pismeno obveščeni tako o sistemu EU kot o novem ZDoh-1 in tudi zaprošeni za posredovanje izpolnjenega in potrjenega potrdila o živetju, s katerim dokazujejo upravičenost do nakazila pokojnine za obdobje največ enega leta. Izdanih je bilo preko 42.500 tovrstnih obvestil, kar je v primerjavi z letom 2004 za 16% več.
Zaradi dejstva, ker slovenskih pokojnin še ni možno nakazovati direktno upravičencem v BIH, Srbijo in Črno goro (bilateralni sporazum o socialni varnosti, ki ureja tudi področje nakazovanja še ni sklenjen, kot tudi ni reciproritete), se nekateri prejemniki pokojnin iz teh držav poslužujejo tudi izplačila zapadle neizplačane pokojnine na Pošti Slovenije, torej preko posebnega naloga za nakazilo na način, da z osebnim dvigom prevzamejo pokojnino na Pošti Slovenije. Za leto 2005 je Zavod planiral znižanje števila tovrstnih nakazil. V primerjavi z letom 2004 je bilo število prepolovljeno, in sicer je bilo evidentiranih 642 tovrstnih nakazil.
Število izplačil preko posebnih nalogov, izplačljivih na Pošti Slovenije, v obdobju od leta 2000 dalje, prikazuje naslednji grafični prikaz:
Iz grafičnega prikaza je razvidno, da se je število izplačil preko posebnega naloga, izplačljivega na Pošti Slovenije, od leta 2000 do leta 2003 zniževalo, v letu 2004 pa je bil evidenten malenkostni porast, v letu 2005 pa znižanje za približno 50% v primerjavi s predhodnim letom.
V nadaljevanju je prikazano število vseh posamičnih nakazil v letu 2005:
mesečna redna nakazila denarnih dajatev v RS 6.828.789
tedenska redna nakazila denarnih dajatev v RS 83.156
mesečna redna nakazila dodatkov k tuji pokojnini v RS 18.370
mesečna redna nakazila akontacij po odloku Vlade RS 3.590
- nakazila preko posebnega naloga na Pošti Slovenije 642
- mesečna redna in tedenska nakazila v tujino 275.308
Skupaj nakazil 7.209.855
Zavod je v letu 2005 izvedel 7.209.855 posameznih nakazil, kar je v primerjavi z letom 2004 (7.070.121) za 1,9% več oziroma enak kot leto poprej.
Porast števila mesečnih rednih nakazil pokojnin in drugih denarnih dajatev v slovenskem okolju za obdobje od 2000 do 2005, je prikazan z naslednjim grafičnim prikazom:
Iz zgornjega grafičnega prikaza števila rednih mesečnih nakazil pokojnin in drugih denarnih dajatev v obdobju 2000-2005 je razvidno, da število teh nakazil vsako leto narašča, v razponu od najmanj 1,3% do 2,5% glede na preteklo leto. Podatki za leto 2005 kažejo porast za 1,8% glede na predhodno leto, kar je skladno z oceno plana za leto 2005.
Razmerje med številom posameznih vrst nakazil v obdobju od leta 2000 do 2005 (brez mesečnih rednih nakazil), ponazarja spodnji grafični prikaz:
Upoštevajoč zgornjo preglednico je razviden, tako kot preteklih letih, najvišji porast v številu nakazil v tujino, in sicer za 11,1% v primerjavi z letom 2004. V tem okviru je najvišji porast nakazil v Makedonijo, in sicer pokojnin odmerjenih in preračunanih po 38. čl. Sporazuma med Slovenijo in Makedonijo, ta porast je kar 60%, kot tudi porast direktnih nakazil v to državo za 12 % v primerjavi s predhodnim letom. Porast je tudi pri nakazilih na Hrvaško, in sicer za 8%, to je 159.596, v primerjavi z 146.841 iz leta 2004. Pričakovano je nekoliko znižanje števila nakazil v slovenskem okolju, in sicer za 5,3%, kar predstavlja zmanjšanje iz 87.652 na 83.156. Največje znižanje v primerjavi z letom 2004 pa je pričakovano pod postavko izplačila preko posebnega naloga vnovčljivega na Pošti Slovenije, kot tudi pri dajatvah iz naslova dodatki k pokojninam in akontacija pokojnine, in sicer iz 23.563 na 21.960 nakazil, kar je posledica naravnega odpada.
Za realizacijo takšnega števila vseh rednih mesečnih kot tudi tedenskih nakazil, katera se izvajajo po vnaprej določenem terminskem planu, je bilo potrebno pravočasno in ažurno opraviti tako redna kot tudi ostala izvedena opravila. Iz naslova rednih opravil je bilo obdelanih skupno 254.001 posamičnih zadev, iz naslova izvedenih oziroma spremljajočih opravil, pa še dodatno 124.405 zadev, skupaj torej 378.406 obdelanih zadev, kar pomeni, da je bilo nekoliko višje od preteklih let, razen v letu 2004, ko je bilo najvišje število obdelanih zadev v zadnjih letih. Ne glede na to, da je bilo v letu 2005 nekoliko nižje število obdelanih zadev, pa se lahko to leto, tako po vsebini kot teži in količini obdelanih zadev primerja tudi z letom 2004, saj je bil v letu 2005 evidenten večji upad le pri obdelavi administrativnih prepovedi in njihovih sprememb (iz 141.878 zadev na 87.976). Razlog za takšno ugotovitev je predvsem v dejstvu, da lahko po zakonu o izvršbi in zavarovanju, kateri ureja izvajanje administrativnih prepovedi, Zavod kot izplačevalec pokojnin in drugih dajatev izvaja odtegljaj v smeri, da mora po izvedbi odtegljaja upravičencu nakazati najmanj zakonsko določen znesek sredstev, to je v višini neto minimalne plače. Dejstvo je, da so upravičenci pričeli na novo dogovorjene obveznosti izvrševati preko bančnega sistema.
Za redna opravila je tako kot vsa pretekla leta značilno, da sprememba v podatkovnih zbirkah nakazovanja pokojnin vpliva na nakazilo in način oziroma lokacijo nakazila: pričetek, sprememba in ustavitev nakazila, prirast in odpad družinskih članov pri družinski pokojnini in preračun deležev vdovskih pokojnin, preverjanje upravičenosti do nakazil preko potrjenih potrdil o živetju in potrdil o šolanju, obračun preplačila in beleženje vračil, sprememba naslova za nakazilo po zahtevi uživalca, obdelava dogovorjenih in nedogovorjenih prepovedi po zakonu o izvršbi in zavarovanju ter zakonu o davčnem postopku ipd.
Večina izvedenih oziroma spremljajočih opravil v letu 2005 je bilo v zvezi s pojasnili in razlago izvajanja novega zakona o dohodnini glede obračuna akontacije dohodnine pri pokojninah, nadomestilih in priznavalninah ter obrestih. V krog tovrstnih opravil sodijo tudi spremembe naslova za prejem obvestila o nakazilu pokojnine, ki pa ne vpliva na način in višino nakazila, obdelava vrnjenih ali nepopolno potrjenih potrdil o živetju in šolanju s ponovnim posredovanjem obvestila, priprava podrobne specifikacije in pojasnila o nakazilu pokojnine za več let nazaj na zahtevo upravičenca ter zadeve glede dokumentarnega gradiva (odbiranje in izločitev dokumentov za dokončno ustavljene pokojnine, kot tudi priprava teh dokumentov za trajno arhiviranje).
V okviru rednih opravil je bilo tako povprečno mesečno obdelano 21.166 zadev, v okviru izvedenih oziroma spremljajočih opravil pa 10.367 zadev, skupaj 31.533 zadev. Razmerje med rednimi in izvedenimi oziroma spremljajočimi opravili je sledilo planskim ocenam, kar potrjujejo podatki v razmerju 67% v korist rednih in 33% izvedenih oziroma spremljajočih opravil.
Grafični prikaz strukture obdelanih zadev glede na redna in izvedena oziroma spremljajoča opravila ter prikaz strukture obdelanih rednih zadev za leto 2005, je razviden iz naslednjega prikaza:
V primerjavi z letom 2004 se je v letu 2005 pri rednih opravilih povečal delež iz postavke "ponovna nakazila" za 7,4%, to je iz 38.483 na 41.301 zadev. Postavka "vračila s specifikacijo" ostaja v odnosu na preteklo leto enaka, to je 18.771 zadev. Nižje pa so postavke "prva nakazila" v obsegu 37.798 zadev in "pošta razno" v obsegu 68.155 zadev, in sicer za 5,0% oziroma slednji za 15,0%. Kot je bilo predhodno že navedeno, pa je za postavko "bančna posojila-administrativne prepovedi" ugotovljeno zmanjšanje kar za 38%, to je iz 141.878 na 87.976 zadev. Sklepno postavke v okviru rednih opravil, razen slednje, tako strukturno kot številčno ne odstopajo od preteklih let.
V zvezi z že omenjenimi nakazili je bilo potrebno v letu 2005 na zahtevo upravičencev oziroma državnih organov in nosilcev javnega pooblastila ali tujih nosilcev socialnega zavarovanja posredovati tudi:
55.303 telefonskih informacij,
36.043 informacij ob uradnih dnevih na informacijskem oknu,
32.359 pisnih odgovorov, dopisov oz. pojasnil,
18.160 izdanih potrdil o višini pokojninske dajatve.
Podatki kažejo nekako odmik od preteklih let, in sicer se je povečalo število pisnih odgovorov, dopisov oziroma pojasnil iz 29.814 na 32.359, to je za 8,5%. Zmanjšanje ostalih postavk v povprečju za 24,2% pa kaže predvsem na to, da se prejemniki dajatev v čedalje večji meri poslužujejo informacij, ki jih Zavod nudi, bodisi preko glasila Vzajemnost, na individualnih obvestilih o nakazilih, na spletni strani, priročnih zloženkah oziroma obrazcih za področje nakazovanja pokojnin.
Poleg izvedenih nakazil je bilo v nakazovanju pokojnin v letu 2005 obračunanih skupaj 5.094.439 raznovrstnih posamičnih obrokov prepovedi in odtegljajev od nakazanih pokojnin in drugih denarnih dajatev, in sicer 3.746.660 premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju premija za PZZ), 7.814 iz naslova plačila samoprispevka ter 1.339.965 prepovedi kot so: sodne in davčne ter RTV izterjave, preživnine, dogovorjena bančna posojila ter druge administrativne prepovedi.
V nadaljevanju so številčno prikazane posamezne vrste realiziranih prepovedi oziroma odtegljajev za obdobje od leta 2000 do leta 2005:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***Zgornji podatki kažejo stalen trend zmanjševanja obdelanih prepovedi iz naslova samoprispevkov, kar je pričakovano, saj se v obveznosti zavezancev v skladu z veljavno zakonodajo poplačujejo direktno na relaciji zavezanec in občina ali krajevna skupnost. V letu 2006 bodo usahnili še vsi preostali samoprispevki. Postavka premije za PZZ se v odnosu na preteklo leto ni bistveno spremenila, število obračunanih davčnih in RTV ter sodnih kot preostalih odtegljajev pa je v odnosu na preteklo leto nižje za približno 15%. V povezavi z realizacijo zgornjih prepovedi v obsegu 5.094.439 pa je bilo dodatno izdelanih še 19.141 dokumentov, preko katerih je bila prepoved zavrnjena oziroma obvestilo upniku in dolžnika o načinu obdelave ali prestavitvi glede na prioriteto. Prav tako je bilo strankam posredovano 3.953 pojasnil in razlag. V letu 2005 je bilo s strani davčnih organov posredovano 47.369 novih oziroma ponovnih davčnih izvršb.
6. Invalidske komisije
Invalidske komisije (IK) so z ZPIZ-1 določeni izvedenski organi Zavoda, ki dajejo v postopkih za uveljavljanje pravic in v pritožbenih postopkih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedenska mnenja o invalidnosti, telesni okvari in potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega. Opravljajo tudi izvedensko delo za uveljavitev nekaterih pravic po drugih predpisih (npr.: izdaja potrdil za oprostitev plačila prometnega davka pri nakupu motornih vozil, ocena telesne prizadetosti za uveljavitev pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb itd.) in za potrebe Delovnega in socialnega sodišča.
6. 1. Invalidske komisije I. stopnje
Invalidske komisije I.stopnje so v letu 2005 obravnavale 34.258 zadev, kar je za 3,7 % manj kot v letu 2004. V tem letu so podale 39.649 izvedenskih mnenj, kar je za 4,3 % manj kot v letu 2004.
Število zadev ter število in vsebina izvedenskih mnenj na IK I. stopnje po letih je prikazano v naslednji preglednici:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Ostala mnenja: za oceno družinske pokojnine, zmožnosti za pridobivanje, prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin, vdovske pokojnine, pri izdaji obrazca za tujino, drugo
V letu 2005 je bilo od skupnega števila vseh izvedenskih mnenj na IK I. stopnje podanih:
- 18.061 ali 45,6% mnenj za oceno invalidnosti,
- 8.714 ali 22,0% za oceno telesne okvare,
- 10.258 ali 25,9% za oceno potrebe po pomoči in postrežbi drugega in
- 2.616 ali 6,6% ostalih mnenj.
Invalidske komisije I. stopnje so v letu 2005 ugotovile 3.574 novih invalidov I.kategorije, kar je za 6,3% manj kot v letu 2004, in 9.699 invalidov II. in III.kategorije, kar je za 5,3% manj kot v letu 2004.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
ZPIZ: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven do vključno 31.12.2002
ZPIZ-1: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1.1.2003
IK I. stopnje so v letu 2005 ugotovile:
- 3.574 novih invalidov I. kategorije, kar je 6,3 % manj kot v letu 2004,
- 541 novih invalidov II. kategorije, kar je 8,0% manj kot v letu 2004,
- 534 novih invalidov II. kategorije, kar je 40,7% manj kot v letu 2004,
- 7.269 novih invalidov III. kategorije, kar je 4,7% več kot v letu 2004,
- 1.355 novih invalidov III. kategorije, kar je 24,8% manj kot v letu 2004,
- 4.681 primerov, da ni invalidnosti, kar je 4,7% manj kot v letu 2004.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da:
- se je v letu 2005 število vseh zahtevkov za oceno invalidnosti vrnilo v povprečje obdobja od 1996 do 2002. Višje oziroma nižje število zahtevkov v letih 2003 in 2004 je zaradi uvedbe novega invalidskega zavarovanja;
- da je bilo v letu 2005 za 1153 manj prvih zahtevkov za oceno invalidnosti v primerjavi z letom 2004, ponovnih zahtevkov za oceno invalidnosti je manj le za 14 primerov, kar je zanemarljivo;
- da je bilo v letu 2005 znatno manj ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije po prejšnjem zakonu o PIZ (ZPIZ) kot v letu 2004, kar pomeni, da je bilo manj tistih zavarovancev, ki so lahko uveljavili pravice iz IZ še po prejšnjem predpisu, ki je veljal do 31. 12. 2002; takih zavarovancev bo v naslednjih letih vse manj;
- da je bilo v letu 2005 manj ugotovljene II. kategorije invalidnosti po novem zakonu (ZPIZ-1); zaradi vsebinske spremembe same II. kategorije invalidnosti, ki je vezana na obvezno poklicno rehabilitacijo oziroma na druge člene novega zakona;
- da je bilo v letu 2005 manj ugotovljene I. kategorije invalidnosti v primerjavi z letom 2004; zaradi manjšega števila zavarovancev, ki so bili obravnavani po prejšnjem zakonu. (večje število rešenih primerov v letu 2004);
- da je bilo v letu 2005 več ugotovljene III kategorije invalidnosti, zaradi vsebinskih razlogov, ker se v to skupino uvrščajo tudi vsi primeri z ocenjeno invalidnostjo s krajšim delovnim časom od polnega, to je prejšnja II. kategorija invalidnosti.
V letu 2005 so bile vzrok invalidnosti:
- bolezni v 11.849 primerih ali 89,3 %,
- poškodbe izven dela v 807 primerih ali 6,1 %,
- poškodbe pri delu v 436 primerih ali 3,3 % in
- poklicne bolezni v 31 primerih ali 0,2 %.
Kombinirani vzrok invalidnosti je bil ugotovljen v 148 primerih ali 1,1%.
6. 2. Invalidska komisija II. stopnje
Invalidska komisija II.stopnje je v letu 2005 obravnavala 9.169 zadev, kar je za 4,3% več kot v letu 2004. V tem letu je podala 10.248 izvedenskih mnenj, kar je za 4,2% več kot v letu 2004.
Število zadev ter število in vsebina izvedenskih mnenj na IK II. stopnje po letih je prikazano v naslednji preglednici:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
* Ostala mnenja: za oceno družinske pokojnine, zmožnosti za pridobivanje, prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin, vdovske pokojnine, pri izdaji obrazca za tujino, drugo
V letu 2005 je bilo od skupnega števila vseh izvedenskih mnenj na IK II. stopnje podanih:
- 7.255 ali 70,8% mnenj za oceno invalidnosti,
- 1.715 ali 16,7% za oceno telesne okvare,
- 1.268 ali 12,4% za oceno potrebe po pomoči in postrežbi drugega in
- 10 ali 0,1% ostalih mnenj.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V pritožbenem postopku je IK II. stopnje v letu 2005 obravnavala 4.838 zadev in podala 5.098 izvedenskih mnenj. Spremenila je 926 ali 18,2% izvedenskih mnenj IK I. stopnje.
V reviziji izvedenskih mnenj je IK II. stopnje v letu 2005 obravnavala 3.816 zadev in podala 4.611 izvedenskih mnenj. V 931 ali 20,2% primerih je ugotovila, da izvedensko mnenje IK I. stopnje ni bilo dovolj prepričljivo. Zato ni potrdila I. stopenjskega izvedenskega mnenja v 658 ali 14,3% primerih ugotovljene invalidnosti, v 179 ali 3,9% primerih ugotovljene telesne okvare in v 94 ali 2,0% primerih ugotovljene potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega.
IK II. stopnje je v letu 2005 obravnavala tudi 304 pritožbe na odločbe, ki so bile izdane na podlagi izvedenskih mnenj v reviziji. Podanih je bilo 319 izvedenskih mnenj. Spremenjenih je bilo 56 ali 17,6% mnenj, in sicer 47 ali 14,7% mnenj zaradi ocene kategorije invalidnosti, 7 ali 2,2% mnenj zaradi ocene telesne okvare in 2 ali 0,6% mnenj zaradi ocene potrebe po pomoči in postrežbi drugega.
Na zaprosilo Delovnega in socialnega sodišča je IK II. stopnje v letu 2005 podala 220 izvedenskih mnenj. Od teh jih je glede na mnenja, podana v teh zadevah v pritožbenem postopku, spremenila 14 ali 6,4%.
Delo invalidskih komisij je v letu 2005 potekalo na podlagi Pravilnika o organizaciji in načinu delovanju invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega veljavnost je s 1.1.2006 prenehala. S 1.1.2006 je v Zavodu na novo organiziran sektor za izvedeništvo, ki organizacijsko in vsebinsko združuje izvedence Zavoda in delo invalidskih komisij. Novosti oziroma spremembe so že objavljene v Pravilniku o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov Zavoda, v Uradnem listu RS št. 118/2005.
Invalidske komisije pri svojem delu še vedno uporabljajo seznam telesnih okvar iz leta 1983, ki je bil le delno dopolnjen v letu 1989. Seznam po 143. členu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo.
V letu 2005 so bili v Zavodu v sklopu projektne naloge Kriteriji za ocenjevanje invalidnosti pripravljeni kriteriji za posamezna medicinska področja, ki so dani v testiranje do konca leta 2006. S poklicnimi izvedenci so bile že organizirane učne delavnice, na katerih je bila potrjena direktna uporabnost predlaganih kriterijev. V letu 2006 se bodo učne delavnice nadaljevale.
7. Sofinanciranje razvoja invalidskih podjetij v letu 2005
Sofinanciranje razvoja invalidskih podjetij temelji na določbah ZPIZ-1, Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb in statuta Zavoda. Zavod je z izvajanjem razpisa o sofinanciranju razvoja invalidskih podjetij v preteklem desetletju pomembno prispeval k znižanju brezposelnosti delovnih in ostalih invalidov z zaposlovanjem v invalidskih podjetjih ob investicijah v opremljenost dela, ki omogočajo invalidom boljše delovne rezultate oz. učinkovitost.
V letu 2004 je Zavod postal soustanovitelj Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki je v svojo pristojnost prevzel tudi reševanje vprašanja razvoja teh podjetij. V letu 2004 je Zavod za njegovo delovanje namenil 182,150.000 SIT, v letu 2005 pa še dodatnih 484.150.000 SIT. V letu 2005 tako Zavod ni več izvedel razpisa, je pa tekom leta zaključil z izvedbo pogodbenih obveznosti prejemnikov sredstev iz leta 2004.
Na razpis se je namreč v letu 2004 odzvalo 62 invalidskih podjetij (40 % vseh invalidskih podjetij), kar kaže na to, da so programi ostalih podjetij pokazali nezmožnost nadaljnjega zaposlovanja brezposelnih delovnih invalidov oz. da so večje investicije, ki bodo imele za posledico zaposlovanje, bile šele v pripravi ali pa so bile prisotne poslovne težave, ki so se odražale v kapitalski ustreznosti podjetja. Na število prijav oz. sklenjenih pogodb vpliva tudi določilo razpisa, da so do razvojnih sredstev upravičena tista invalidska podjetja, ki v preteklem letu niso bila med prejemniki sredstev, saj se pričakuje, da bo podjetje uživalo učinke razvojnega programa. Tako so bile na podlagi razpisa sklenjene pogodbe z 60 invalidskimi podjetji v skupnem znesku 322.512.770 SIT.
Razporeditev sredstev se je glede na kriterije nekoliko spremenila, in sicer: nekoliko večji delež zajame uvajanje novih tehnologij, izdelčno in tržno preusmerjanje podjetij in programi usposabljanja, nekoliko manjši pa ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih delovnih mest, kar pomeni, da so tokrat invalidska podjetja hkrati z zaposlovanjem povečevala tudi vrednost tehnološke opreme. Delež točk za novo zaposlovanje je po pričakovanjih znašal 32 % oz. slabo tretjino vseh pridobljenih točk.
V letu 2004 je programe usposabljanja in izobraževanja, ki jih je v letu 2002 pripravilo le 22 % prijaviteljev, v letu 2003 že 65 %, pripravilo kar 85 % vseh prijaviteljev. Ocenjeno je bilo, da invalidska podjetja s pripravo in izvajanjem teh programov lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju možnosti za poklicno rehabilitacijo delovnih invalidov.
V predvidenem roku je večina podjetij podala končna poročila o izvedbi programa oz. vmesna poročila v primeru podanih predlogov za podaljšanje pogodbenega roka.
Na podlagi poročil je bilo ugotovljeno, da je 54 podjetij izpolnilo pogodbene obveznosti, med njimi je bilo tudi 28 podjetij, ki so, glede na določilo v razpisni dokumentaciji, da je na 2 milijona prejetih sredstev potrebno zaposliti enega brezposelnega delovnega invalida, bila upravičena do dodatnih sredstev v višini 115.017.120 SIT. Ta sredstva so bila invalidskim podjetjem dodeljena s sklepom 5. Seje Upravnega odbora Zavoda z dne 6.10.2005.
Štirim podjetjem je Zavod podaljšal pogodbeni rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti do 31.12.2005. Podjetja so v svojih poročilih navedla objektivne razloge za zamude pri izvedbi programov kot so: nabava določene opreme, zamiki pri sklepanju načrtovanih poslov in pogodb itd.
8. Mednarodno sodelovanje
Na področju mednarodnega sodelovanja se je nadaljevalo sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri pripravi stališč in mnenj ter gradiv, ki so bila obravnavana na Administrativni komisiji za socialno varnost delavcev migrantov in pri pripravi osnutkov besedil dvostranskih sporazumov, oblikovanju pripomb, predlogov in mnenj za pogajanja s tujimi delegacijami. Predstavnik Zavoda je imenovan za člana delegacije za sklepanje mednarodnih sporazumov s področja socialne varnosti z BiH in Novo Zelandijo.
Nadaljevalo se je tudi delo v medresorski delovni skupini za koordinacijo sistemov socialne varnosti za delavce migrante, katere članici sta tudi predstavnici oddelka za mednarodno sodelovanje in konvencije. Naloga skupine je strokovno usklajevanje slovenskih usmeritev z Uredbama 1408/71 in 574/72 ter z dvostranskimi sporazumi s področja socialne varnosti ter spremljanje in koordinacija dela v evropskih organih.
Velik del aktivnosti je bil namenjen izvajanju zakonodaje Evropske Unije. V preteklem letu je bilo več srečanj s predstavniki posameznih držav članic Evropske unije. Tako so se predstavniki Zavoda v mesecu januarju na povabilo nemškega zavoda Bfa Berlin udeležili 4. evropskega Colloquima z naslovom »Nove zamisli in orodja na pokojninskem področju v Evropi«.
V mesecu marcu je bilo v Ljubljani organizirano srečanje, na katerem so strokovnjaki nemškega zavoda iz Augsburga predstavili elektronsko izmenjavo podatkov potrebnih pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, ki poteka med nemških in italijanskim pokojninskim zavodom. S predstavniki Pokrajinskega zavoda za zavarovanje Spodnje Bavarske-Gornje Falške, pa so potekali delovni pogovori v zvezi z izvajanjem Uredb (EGS) 1408/71 in 574/72.
Na povabilo Luksemburškega predsedstva Upravne komisije za delavce migrante so se predstavniki Zavoda udeležili posveta na temo »Obdobja za vzgojo otrok v državah članicah EU na področju pokojninskega zavarovanja«.
V mesecu aprilu je delegacija Zavoda obiskala Državni sklad za socialno zavarovanje Litve – SODRA. Predstavniki litvanskega sklada so predstavili pokojninski sistem Litve in pokazali kako v praksi poteka delo na njihovi območni enoti. V mesecu novembru pa so vrnili obisk, saj so obiskali Zavod in se seznanili s pokojninskim sistemom Slovenije ter organizacijo Zavoda.
Predstavnik Zavoda se je v mesecu maju udeležil 297. sestanka Upravne komisije za delavce migrante v Bruslju, za ostale sestanke komisije pa so se po potrebi pripravila ustrezna gradiva.
Seminarja o Koordinaciji socialne varnosti v Evropi, projekt »Usposabljanje in poročanje o evropski socialni varnosti« - TRESS, ki je potekal v mesecu juniju v Ljubljani, so se udeležili tudi predstavniki Zavoda.
V mesecu septembru so v Moravskih toplicah potekali strokovni pogovori s predstavniki Pokrajinskega zavoda za zavarovanje Spodnje Bavarske-Gornje Falške. Obravnavana so bila vprašanja v zvezi z izvajanjem Uredb (EGS) 1408/71 in 574/72 ter izmenjane informacije o organizacijskih spremembah na področju nemškega in slovenskega pokojninskega zavarovanja.
V času od 30. novembra do 2. decembra je na Dunaju potekala konferenca sosednjih držav Avstrije, ki so se jo udeležili tudi predstavniki Zavoda. Tema konference je bila predstavitev sistemov zagotavljanja socialne varnosti v starosti.
S predstavniki avstrijskega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili aprila (v Murski Soboti), maja (na Dunaju, Gradcu in v Celovcu), septembra (v Ljubljani) in oktobra (na Dunaju, Gradcu in v Celovcu) organizirani tradicionalni govorilni dnevi, na katerih zavarovanci, ki so delali v Avstriji in v Sloveniji, lahko pridobijo natančne informacije o uveljavljanju njihovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na bilateralnem področju se je nadaljevalo sodelovanje s predstavniki držav pogodbenic, nadaljevale pa so se tudi aktivnosti za sklepanje novih sporazumov.
Tako so v Ljubljani v mesecu juniju potekali strokovni pogovori med slovenskim in hrvaškim organom za zvezo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na katerih so bile izmenjane informacije o spremembah zakonodaje v državah pogodbenicah ter vprašanja v zvezi z izvajanjem sporazuma o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško. V mesecu juniju in decembru sta se srečali tudi vodstvi obeh zavodov in si izmenjali informacije o delovanju obeh zavodov ter o veljavnem pokojninskem sistemu obeh držav.
Zavod je sodeloval tudi pri pripravah za sklenitev sporazuma o socialnem zavarovanju z BIH. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so bila posredovana stališča Zavoda, predlagana načelna izhodišča in posredovani vsi potrebni podatki.
Dne 8. septembra je Zavod obiskala delegacija Ministrstva za delo Srbije in Črne Gore. Obravnavana so bila vprašanja s finančnega področja, področja matične evidence in reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V mesecu decembru pa je Zavod obiskala še delegacija iz Bosne in Hercegovine, ki so jo sestavljali predstavniki pokojninskega zavoda, ministrstva ter združenja delodajalcev in sindikatov.
V mesecu septembru se je predstavnik Zavoda udeležil tudi posebnega sestanka ISSE v Švici v Genovi, na katerem je bil izvoljen nov generalni sekretar te mednarodne organizacije.
VII.
SPREMLJAJOČA IN OSTALA DEJAVNOST ZAVODA
1. Pravna dejavnost
1.1. Splošna pravna dejavnost
Pravna služba je sodelovala pri urejanju oziroma urejala razmerja med Zavodom in različnimi drugimi pravnimi subjekti ter fizičnimi osebami, zlasti zavarovanci. Sodelovala je tudi pri urejanju zadev v Zavodu, ki so se nanašale na razmerja v zvezi s poslovanjem Zavoda. Posamezne zadeve je samostojno reševala oziroma je Zavod v številnih zadevah zastopala pred rednimi in specialnimi sodišči, pri nosilcih javnih pooblastil in pred upravnimi organi. Pripravljala je predloge različnih pogodb in dajala mnenja o predloženih besedilih. Sodelovala je pri pripravi nekaterih splošnih aktov.
Zemljiškoknjižno stanje se je urejalo pri nepremičninah, tako v zvezi z nakupi (Velenje, Koper, Murska Sobota, Jesenice in Maribor) kot tudi z vpisom ostalih nepremičnin na Zavod. Etažna lastnina je bila vpisana za 2 stanovanji (v Ljubljani in v Celju) ter za parkirna mesta v objektu A, Trg OF 13, medtem ko o drugih vloženih predlogih še niso bili izdani sklepi.
Glede lastninjena stanovanj in stanovanjskih hiš, ki spadajo v nepremičninski sklad, se vodi še 4 zadeve.
1.2. Javna naročila
Odsek za javna naročila je imel v delu 21 postopkov velikih naročil in 28 postopkov naročil male vrednosti.
V 21 postopkih oddaje velikih naročil je bilo
- 19 javnih razpisov, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, od teh pa tudi 3 (zaradi vrednosti naročila tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti;
- 1 javno naročilo ni bilo objavljeno, ker je bil izveden postopek oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave;
- 1 naročilo pa je še v predrazpisni fazi in se aktivnosti nadaljujejo.
Od 20 izvedenih postopkov se je
- 12 postopkov zaključilo z oddajo javnega naročila in sklenitvijo pogodbe;
- 6 postopkov je bilo zaključenih z zavrnitvijo vseh ponudb;
- 1 postopek je Zavod razveljavil na prvi stopnji revizijskega postopka;
- 1 postopek je razveljavila Državna revizijska komisija.
Od 28 postopkov oddaj naročil male vrednosti je bilo izvedenih in oddanih 22 naročil in sicer:
- za 19 naročil je že bila sklenjena pogodba;
- za 1 naročilo je bila izdana naročilnica;
- za 2 naročili sta pogodbi v pripravi.
- 1 javno naročilo male vrednosti še ni oddano, ker obvestilo o oddaji naročila še ni pravnomočno;
- 3 postopki niso bili izvedeni oz. so bili ustavljeni;
- 1 naročilo ni bilo oddano, ker je bila ena sama ponudba;
- v 1 postopku se aktivnosti še nadaljujejo.
1.3. Regresni zahtevki
Regresni zahtevki Zavoda se nanašajo na izplačevanje pokojninskih in invalidskih dajatev, do katerega je prišlo zaradi vzrokov in okoliščin, ki po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predstavljajo podlago za zahtevek zoper povzročitelja oziroma osebo, po katere krivdi je zavarovanec pridobil določene pravice iz zavarovanja.
Zavod mora zavarovancem priznati dajatev iz invalidskega ali pokojninskega zavarovanja, ki je drugače ne bi priznal oziroma bi jo priznal kasneje. Povrnitev škode Zavod lahko zahteva na podlagi določil 271. in 272. člena ZPIZ-1 in sicer:
- od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca,
- od delodajalca, če je škodo povzročil delavec pri delu ali v zvezi z delom,
- neposredno od povzročitelja škode, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem,
- od delodajalca, če se ugotovi, da so invalidnost, telesna okvara, potreba po pomoči in postrežbi drugega ali smrt posledica opustitve ukrepov varnosti in zdravja pri delu, če je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predhodnega zdravniškega pregleda ali če so bili dani neresnični podatki, oziroma ti sploh niso bili dani, o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.
Zadeve sedaj rešujejo poleg socialnega sodišča večinoma redna sodišča, pred katerimi je potrebno še izoblikovati sodno prakso ter je dokazovanje zahtevno tudi v časovnem in stroškovnem smislu. V primerih delovnih nezgod je zaenkrat še nedosegljiva dokumentacija pri inšpekciji za delo, ki se sklicujejo na varstvo podatkov. Nerešenih zadev iz preteklih let je bilo 482, novih zadev je bilo 355, zaključenih pa je bilo 261 zadev.
1.4. Izterjava preplačil
Delno potekajo preplačila po izdanih odločbah, v primerih, ko ni plačila, pa je potrebna upravna izvršba, za katero je pristojna davčna služba. Iz predhodnega leta je bilo prenesenih 1.855 takih zadev, v izterjavo je pravna služba prejela še 933 zadev. Zaključenih je bilo 648 zadev, nerešenih pa je ostalo 2.140 zadev. Na davčno službo je bilo v letu 2005 vloženih 782 predlogov za upravno izvršbo.
Poleg navedenih se preplačila še naprej izterjujejo preko rednih sodišč vključno preplačila zaradi smrti upravičencev. Prenesenih iz predhodnega leta je bilo 2.853 zadev, v delo je služba prejela 1100 novih zadev. Rešenih je bilo 1437 zadev, v ostalih se poskuša izterjava z opomini pred tožbo oziroma so že v teku postopki pred sodišči. Zadev, kjer se od Zavoda uveljavljajo različni zahtevki, zlasti odškodninski v zvezi z izvajanjem zavarovanj je bilo v tem letu 38, od teh je zaključenih 5 zadev.
1.5. Prispevki
Pravna služba po podatkih davčne službe v korist vplačilnih računov za javnopravne dajatve uveljavlja zahtevke zaradi neplačanih prispevkov v postopkih stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij. Poleg 876 zadev, prenesenih iz preteklega leta, je bilo dodatno v delu še 538 novih zadev, zaključenih pa je bilo 486 zadev.
V povezavi s prispevki so v letu 2005 v 14 zadevah zavarovanci začeli postopek pred sodiščem glede znižanja zavarovalne osnove ali zaradi odpisa prispevkov.
Zahtevki za vračanje prispevkov, vplačanih ob postopkih lastninjenja družbene lastnine, v povezavi z nevštevanjem podatkov v pokojninsko osnovo, so se pred sodiščem v letu 2005 še reševali. Pravna služba je dosegla, da so tožbe že večinoma pravnomočno zavržene ali zavrnjene. V treh primerih so bili na prvi stopnji zahtevki tudi zavrnjeni in so vložene pritožbe.
2. Projektno delo
Leto 2005 je bilo zadnje leto uresničevanja Razvojnega programa Zavoda za obdobje 2002 - 2005, v katerem so bile med drugim opredeljene tudi razvojne naloge, ki zaradi zahtevnosti in kompleksnosti zahtevajo projektni pristop. Razvojni program Zavoda za obdobje 2002 - 2005 je opredelil 16 projektov, ki so bili uspešno izvedeni, zahteve delovnega procesa pa so pokazale, da je smotrno projektno delo razširiti tudi na druga področja dejavnosti, tako da je bilo od sprejema Razvojnega programa do konca leta 2005 zaključenih ali v delu že 29 projektov.
Vodenje in izdelava projektov temelji na določbah posebnega pravilnika o projektnem vodenju in izdelavi projektov. Poleg projektov, ki so izrednega pomena za celotni Zavod in potekajo v skladu z omenjenim pravilnikom, se v okviru sektorjev in območnih enot v skladu z letnim planom izvajajo še manjši projekti.
V sklopu projektov na invalidskem področju sta bila v letu 2005 uspešno zaključena in predana v izvajanje še zadnja projekta, in sicer:
- Projekt za določitev kriterijev za ocenjevanje invalidnosti in
- Projekt nove organizacije dela invalidskih komisij.
Projekt za določitev kriterijev za ocenjevanje invalidnosti je pripravil gradivo za ocenjevanje invalidnosti po pravnih, medicinskih in delovnih kriterijih ter kriterije ocenjevanja invalidnosti pri nekaterih boleznih. Ti kriteriji so prvič predstavljeni tako celovito v pisni obliki in bodo v veliko pomoč pri delu senatov invalidskih komisij.
Projektna skupina za novo organizacijo dela invalidskih komisij je na osnovi analize dela invalidskih komisij v različnih obdobjih ter na osnovi primerjalnih študij s tujino pripravila predlog nove organiziranosti dela invalidskih komisij, ki zajema tako spremembe notranje organizacije (samostojen sektor, drugačna organiziranost služb in oddelkov) kot spremembe sistemizacije delovnih mest, vse z namenom lažjega doseganja temeljnega cilja invalidskih komisij, to je podati čim popolnejše izvedensko mnenje o podlagah za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja.
V letu 2005 se je intenzivno nadaljevalo delo na projektih na kadrovskem področju, kjer potekata:
- Projekt izvedbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v Zavodu in
- Projekt načrtovanja in razvoja kadrov.
Situacija v zvezi z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je še vedno nedorečena, saj je zakon že v veljavi, dejansko pa še ni v uporabi, kar vse vpliva na vsebino dela projektne skupine.
V okviru projekta načrtovanja in razvoja kadrov je bil izdelan Program aktivnosti za vzpostavitev letnih razgovorov ter Priročnik za izvajanje letnih razgovorov. Izdelana je bila analiza delovnih potencialov za izbor ključnih kadrov ter koncept internega strokovnega izobraževanja. Oba projekta na kadrovskem področju bosta v celoti zaključena v letu 2006.
Iz Razvojnega programa 2002-2005 sta ostala v praksi še ne dokončno realizirana zlasti dva projekta, ki potekata večfazno in sta uspešno zaključila delo po posameznih fazah, in sicer:
- Projekt prenove, modernizacije in razvoja integriranega informacijskega sistema Zavoda, ki je bil po izdelavi in sprejemu zagonskega elaborata v letu 2002 predan v sprejem v novembru 2004, zaradi menjave vodstva pa še ni bil potrjen na projektnem svetu - a se je njegov znaten del že uveljavil v praksi ter
- že sprejeti in izvedbeno odobreni Projekt za prenovo in modernizacijo informacijskega sistema matične evidence ter za vzpostavitev evidence podatkov po 69. členu ZMEPIZ, katerega zlasti drugi del je bil v praksi že dodobra uveljavljen, za dokončno realizacijo pa je bila v letu 2005 imenovana posebna izvedbena delovna skupina
V okviru Projekta prenove, modernizacije in razvoja integriranega informacijskega sistema Zavoda so v letu 2005 potekale aktivnosti na področju nove organizacije, kadrovske zasedbe, infrastrukture – ožičenja in komunikacijske opreme. Tudi na področju matične evidence so bile izvedene organizacijske in kadrovske spremembe, projektna skupina za prenovo in modernizacijo informacijskega sistema matične evidence ter za vzpostavitev evidence podatkov po 69. členu ZMEPIZ pa je v letu 2005 redefinirala cilje projekta in pripravila zaključno poročilo, naloge po 69.členu pa so bile v skladu z zakonom v praksi realizirane že do leta 2003.
3. Informacijske tehnologije
3.1. Organiziranost informacijskega sistema in temeljne naloge
Uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavlja Zavod z izvajanjem postopkov, temelječih na sodobnih informacijskih tehnologijah, stalnem razvoju in posodabljanju programske in strojne opreme.
Razpoložljivost, zanesljivost in varnost delovanja informacijskega sistema (IS) je zagotovljena z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij in je poleg kontinuiranega razvoja temeljna naloga skrbnika informacijskega sistema. Informacijske tehnologije se uporabljajo v postopkih zbiranja in kontrole podatkov matične evidence, odmerah vseh vrst pokojnin in ostalih dajatev, nakazovanja dajatev in spremljanja izvajanja delovnih postopkov v okviru pisarniškega poslovanja, skratka v vseh temeljnih poslovnih postopkih Zavoda.
Spremljajoče dejavnosti Zavoda so vključene v interni informacijski sistem manjšega obsega, temelječem na lokalnem računalniškem omrežju.
Količina dela, obseg podatkov, ter zakonodaja, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so v zadnjih desetletjih postali tako obsežni in zapleteni, da bi bilo izvajanje dejavnosti Zavoda brez pomoči informacijskih tehnologij praktično nemogoče.
IS Zavoda je zasnovan na sodobni računalniški tehnologiji, katere infrastrukturo predstavlja računalniška strojna oprema, skupaj s komunikacijsko opremo in sistemsko ter aplikativno programsko opremo. Poslovni postopki in podatki pa so sestavni del informacijskega sistema v vsebinskem smislu.
Na področju informacijskih tehnologij so bile v letu 2005 opravljene naslednje temeljne naloge:
- Sodelovanje na projektih Zavoda in projektih zunanjih institucij
- Projekt CRP (centralni register prebivalstva, 51.768 vpogledov v CRP v letu 2005) in e-UZ (elektronske upravne zadeve, 15.070 posredovanih nalogov upravnim enotam v letu 2005)
- Projekt VEM – vse na enem mestu
- Projekt vključitve Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS v sistem e-uprave
- Projekt za pripravo enotnega sistema evidenc na področju socialnega zavarovanja
- Projekt Vloga za uveljavljanje in pregled prispevkov za pokojnine
- Sodelovanje pri delu tehnične komisije za izmenjavo podatkov pri EU
- Sodelovanje pri delu Republiške koordinacije za uvedbo eura
- Izvajanje projektov prenove IS
- realizacija delovnih nalog izhajajočih iz sprememb zakonodaje
- realizacija zahtev uporabnikov
- zagotavljanje nemotenega delovanja IS
- dograjevanje in izboljšava obstoječe programske in strojne opreme
V okviru projekta prenove, modernizacije in razvoja IS zavoda so se izvajale aktivnosti predvsem na področju prenove informacijske infrastrukture.
Tehnično osnovo za delovanje IS predstavljajo glavni strežnik za oddaljeno informacijsko omrežje in lokalni strežniki na različnih lokacijah v državi in na sedežu Zavoda.
Delovne postaje, ki se uporabljajo v Zavodu, so terminali ali osebni računalniki. Vsak strokovni delavec v Zavodu ima v uporabi svojo delovno postajo. V letu 2005 je bilo nabavljenih 90 osebnih računalnikov in 80 omrežnih računalnikov (PC terminalov).
Namestitev omenjene opreme je bila ključnega pomena za nemoteno izvajanje večine poslovnih postopkov v Zavodu, ki so računalniško podprti in temeljijo na interaktivnem delu preko glavnega računalniškega omrežja v poslovni stavbi in na oddaljenih lokacijah, hkrati pa tudi za del postopkov, ki se izvajajo preko osebnih računalnikov, samostojnih ali povezanih v lokalna računalniška omrežja in v glavno računalniško omrežje Zavoda.
Z uporabo nove računalniške strojne opreme in sistemske programske opreme je bila zagotovljena stabilnost sistema, možnost aktiviranja dodatnih funkcij prenovljenega sistema in ustreznost odzivnih časov pri izvajanju računalniško vodenih postopkov.
Frekvenca dela vseh delovnih postaj pri polni obremenitvi presega 300.000 vhodno - izhodnih operacij dnevno.
Uporaba spletnih strani Zavoda (www.zpiz.si):
Pomembna novost, ki je bila uvedena na spletni straneh Zavoda v letu 2005, je prenovljen program za izračun datuma upokojitve.
V letu 2005 je bilo zabeleženih 273.053 dostopov do spletne strani Zavoda. Število dostopov po mesecih je razvidno iz spodnjega grafa.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Izvedena je bila zaključna faza prenove informacijske infrastrukture za potrebe modernih tehnoloških komunikacijskih sistemov (elastično omrežje) v poslovni stavbi v Ljubljani. Na lokaciji poslovne stavbe Kolodvorska 15 in Trg OF 12 v Ljubljani je bilo realizirano univerzalno računalniško ožičenje, vključno z električnim in telefonskim. Izvedene so bile tudi prenove ožičenj na območnih enotah in izpostavah: Trbovlje, Velenje, Kranj, Celje (IK in IMZ), Murska Sobota.
V letu 2005 je bil realiziran tudi projekt zagotovitve varnega delovanja ključne informacijske opreme Zavoda - varna soba (posebej opremljen oziroma izdelan prostor, ki v primeru naravnih in ostalih nesreč (požar, poplava, potres) omogoči neprekinjeno delovanje ključne informacijske opreme). V letu 2005 je bilo realizirano komunikacijsko vozlišče v varni IT sobi, kar povečuje varnost tudi na področju povezav z oddaljenimi lokacijami preko Telekomovega omrežja.
V letu 2005 je bila izvedena tudi prenova strežnikov, nabava novih delovnih postaj, mrežnih tiskalnikov in tračne knjižnice, nadaljevalo se bo s pridobivanjem in opremljanjem nove komunikacijske opreme, omrežnih strežnikov ter aktivne opreme.
Zagotovljeno je bilo optimalno vzdrževanje računalniške strojne opreme, enako velja tudi za sistemsko in aplikativno programsko opremo, dosežena je bila visoka razpoložljivost delovanja mreže v okvirnem delovnem času, kar pomeni v povprečju 12 ur na dan in delo ob sobotah (primeroma s povprečno 1.500 vhodno-izhodnih operacij na uporabnika) in nedeljah.. Napake delovanja sistema so bile odpravljene v najkrajšem možnem času.
V tem segmentu je pomembno tudi vključevanje nove računalniške opreme v direktno uporabo (delovne postaje, komunikacijska oprema, tiskalniki) in sodelovanje s Telekomom Slovenije na povečevanju hitrosti prenosa podatkov na SIPAX omrežju in tudi na področju odpravljanja napak.
V poslovni stavbi v Ljubljani je bil v letih 2004 in 2005 uveden stalni dostop do svetovnega spletnega omrežja (internet) z neposredno povezavo s ponudnikom (nadomeščeni so klicni dostopi). Po opravljeni prenovi informacijske infrastrukture bo uveden tudi na oddaljenih lokacijah v Sloveniji.
Pregled nekaterih kazalcev delovanja in uporabe informacijskega sistema v Zavodu po letih:
1. Transakcijski sistem CICS2
Diagram prikazuje letno število vhodno-izhodnih operacij v transakcijskem sistemu Zavoda. Od 81.109.460 izvedenih transakcij v letu 2004 je opazen porast števila transakcij v letu 2005, 87.445.609 transakcij.
Mesečna statistika za leta 2001 – 2005
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
2. Centralni register prebivalstva (CRP)
Diagram prikazuje uporabo centralnega registra prebivalstva v postopkih identifikacije zavarovancev. Glede na leto 2004 je vidna rast opravljenih poizvedb z 42.624 v letu 2004 na 51.768 poizvedb v letu 2005 .
3. Elektronske upravne zadeve
Diagram prikazuje število nalogov posredovanih v upravne enote z razlogom pridobivanja podatkov iz matičnih knjig (rojstna matična knjiga, knjiga umrlih, poročna matična knjiga).
Iz letne statistike je za leto 2005 razviden porast števila nalogov posredovanih upravnim enotam glede na leto 2004. V letu 2004 je bilo posredovanih 12.245 zahtevkov, v letu 2005 pa 15.070 zahtevkov.
Mesečna statistika za leta 2001 – 2005
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
4. A4 listi s predtiskano glavo
V Zavodu se uporablja enotni sistem tiskanja odločb in ostale dokumentacije v postopkih priznanja pravic. V letu 2004 je bilo preko enotnega tiskanja na vseh lokacijah delovnih enot natisnjeno 3.128.345 listov, iz letne statistike pa je viden porast števila izpisov na 3.612.035 v letu 2005.
Mesečna statistika za leta 2001 – 2005
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
5. Izpis kuvert z vročilnico po ZUP
V enotnem sistemu tiskanja se izvaja tudi tiskanje kuvert z vročilnicami. V letu 2004 je bilo natisnjenih 218.348 kuvert z vročilnicami, v letu 2005 je število natisnjenih kuvert z vročilnico naraslo na 268.067.
Mesečna statistika za leta 2001 – 2005
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
3.2. Razvoj informacijskega sistema Zavoda
V letu 2005 je delo v Razvoju IS potekalo v skladu s projektnim načinom dela, izhajajoč iz Razvojnega programa zavoda in s sodelovanjem pri projektih zunanjih inštitucij. Poleg nalog, izhajajočih iz projektov, je potekalo izvajanje nalog vzdrževanja obstoječe programske opreme na podlagi zahtev uporabnikov in izvajanje ostalih postopkov.
Razvoj IS je pri svojem delu ravnal po:
· zahtevah Razvojnega programa Zavoda
· novih informacijskih tehnologijah
· pravilniku o projektnem vodenju
· standardizaciji postopkov v oddelku IT
· sistemu zagotavljanja kakovosti ISO 9001:2000
· zahtevah presoje informacijskega sistema
Obseg dela in zahtevnost nalog na področju razvoja IS Zavoda se povečuje, še posebej na področju posredovanja informacij in projektnem načinu dela.
Informacijska tehnologija je vključena v skoraj vse aktivne projekte Zavoda, poleg tega pa sodeluje tudi v projektih zunanjih institucij.
Pri reševanju zahtev uporabnikov je bilo v letu 2005 prejetih 397 novih zahtevkov, iz leta 2004 je bilo prenesenih 92, rešenih je bilo 425, v leto 2006 pa je prenesenih še 64 zahtevkov za različne aplikacije in vrste obdelav.
3.2.1. Informacijski sistem in matična evidenca
Na področju matične evidence so bili v letu 2005 izdelani naslednji novi programi oziroma večje prilagoditve obstoječe programske opreme:
- revizijska naloga: Vodenje matične evidence
- izpis zavarovancev, ki so zavarovani kot kmetje
- statistika trajanja obdelav obrazcev M4/M8
- prenos podatkov o delnih invalidskih pokojninah iz evidenc o nakazovanju pokojnin
Poleg navedenih programov so bili izdelani še izpisi podatkov, izpisi urgenc dajalcem podatkov in odpravljenih več napak v programski opremi oziroma dopolnitve programov s kontrolami. V letu 2005 je bilo prejetih 33 zahtev s področja matične evidence.
3.2.2. Informacijski sistem in upokojitveni postopek
Na področju upokojitvenega postopka so bili izdelani naslednji novi programi oziroma večje prilagoditve obstoječe programske opreme:
- preverjanje varstvenega dodatka
- dopolnitev izpisa obrazca E 205
- seznam upravičencev, ki so v l.2004 na novo…
- preverjanje pogojev za nadaljnje uživanje varstvenega dodatka
- obvestilo o novih obrazcih
- dokončna odmera pokojnin, uveljavljenih 01.01.2005 ali kasneje
- odmera in izpis odločb za državno pokojnino po Uredbi 1408/71
- sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepov o uskl. pok. od 01.02.2002
- sprememba izračuna pokojnin po Uredbi 1408/71 in 574/72
- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pok. in inval.zav. ( 2 naloga)
- odmera in izpis odločb za VD-EU oddelka za IMZ
Izdelanih je bilo več prilagoditev in novih izpisov odločb ter številni izpisi podatkov in seznamov. V letu 2005 je bilo prejetih 85 zahtev z navedenega področja postopka.
3.2.3. Informacijski sistem in pisarniško poslovanje
Na področju pisarniškega poslovanja je bilo izdelanih več novih programov za izpis statističnih podatkov po različnih kriterijih in tabelah ter vključitev novih klasifikacijskih številk ( novi postopki ) v sistem pisarniškega poslovanja.
Pomembnejše naloge so bile:
- revizijska naloga: Uveljavljanje pravic po mednarodnih sporazumih
- vzpostavitev računalniških evidenc o opravljeni reviziji
Skupaj je bilo prejetih 28 zahtev s področja pisarniškega poslovanja.
3.2.4. Informacijski sistem in nakazovanje pokojnin
V letu 2005 je bilo največ zahtev po novih programih oziroma zahtev za prilagoditev obstoječe programske opreme prejeto na področju nakazovanja pokojnin:
- preverjanje varstvenega dodatka
- priprava osnovnega zapisa za dohodninska potrdila
- sprememba članarine SABS
- nov način poslovanja z nakazili za Zvezo bank Celovec
- obračun prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
- vključitev poračuna v obračun
- sprememba kontnega plana pokojnin za Slovenijo (2 naloga)
- nadaljevanje aktivnosti za zagotovitev elektronskih smrtovnic
- formiranje elektronskih virmanov
- vključitev nove države v sistem nakazovanja pokojnin
- uskladitev pokojnin in drugih denarnih dajatev
- prenos kontnega poročila v elektronsko obliko
- priprava podatkov za računsko sodišče
- vzpostavitev evidenc o nakazovanju pokojnin
- uskladitev pokojnin in drugih denarnih dajatev
- dopolnitev, razširitev oz. priprava novih programov za prikaz izplačevanja dajatev
- sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepov o uskl. pok. od 01.2.2002
- izplačilo dodatka za rekreacijo upravičencem z dne 31.5.2005
- usklajevanje pokojnin in drugih dajatev
- izplačilo letnega dodatka za 2005 - drugi del
- aplikativen uvoz o davčni številki za uživalca iz naslova PIZ
Obsežno delo na področju nakazovanja pokojnin zajema številne statistike in sezname za Svetovno banko, SURS in ostale zunanje organizacije, izpis številnih nalepk in seznamov, vključevanje novih kontrol, izdelava novih evidenc in vključitev novih kontnih poročil. Skupaj je bilo prejetih 220 zahtev s področja nakazovanja pokojnin.
3.2.5. Informacijski sistem in obveznosti republike
Na področju obvez republike so bile izvedene vse zahtevane prilagoditev programske opreme, redno izvajali obdelavo obračuna obvez republike in vključili izredna nakazila v obračun. Skupaj je bilo prejetih 5 zahtev s področja obveznosti republike:
- nalog za izračun obveznosti Republike za obdobje 01.1. - 31.12.2004
- nalog za pripravo novega, združenega zbirnika obračuna OR
3.2.6. Informacijski sistem in projekt invalidizacije
Na področju invalidizacije so bili izdelani novi programi za statistični prikaz podatkov. Intenzivno poteka priprava obsežnega izpisa izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah. Skupaj je bilo v letu 2005 prejetih 13 zahtev s področja invalidizacije:
- izpis podatkov o poklicnih boleznih v l. 2004 (2 naloga)
3.3. Programiranje
Pregled opravljenega dela v oddelku za programiranje je podan v spodnji tabeli:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
3.4. Računalniška operativa
V računalniški operativi je delo potekalo v dveh izmenah. Občasno je bilo zaradi potreb dela potrebno organizirati tudi delo izven rednega delovnega časa (sobote in nedelje).
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Prenos podatkov v računalniške evidence z medijev, ki jih Zavod dobi od zavezancev za podatke ME.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V letu 2005 je bilo v računalniški operativi obdelanih 4.692 magnetnih medijev s podatki zunanjih dajalcev podatkov. Na računalniške medije je bilo prenešenih 1.597.957 stavkov, vse v lastni režiji. Vsi prejeti podatki so bili obdelani in preneseni v računalniške evidence.
3.5. Mikrofilm
V procesu mikrofilmanja je bil tekoče obvladovan dotok obrazcev v snemanje. Snemali so se predvsem obrazci matične evidence, nakazovanja pokojnin in pasivna dokumentacija pokojninskih spisov.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
V letu 2005 je bilo posnetih 320 mikrofilmov, za matično evidenco zavarovancev v dvojniku. Na filmih je bila opravljena kontrola čitljivosti posnetkov. Za potrebe uporabnikov je bilo izdelano 11.447 izpisov z mikrofilmskimi posnetki in izdanih potrdili o delovni dobi.
4. Organizacijska dejavnost
4.1. Spremembe notranje organizacije
Zaradi racionalizacije poslovanja in zahtev, ki jih postavlja stalno spreminjajoča področna zakonodaje je Zavod že v preteklih letih izvedel nekaj manjših organizacijskih sprememb, v letu 2005 pa je pristopil k temeljiti prenovi notranje organizacije.
Rezultat dobro, široko zastavljenega projekta prenove notranje organizacije Zavoda je razviden v novo sprejetem Pravilniku o notranji organizaciji Zavoda na Upravnem odboru Zavoda, dne 6.10.2005. Nova organiziranost zavoda je zaživela s 1.1.2006 oziroma v nekaterih segmentih poslovanja že s 1.11.2005.
Bistvene novosti spremembe notranje organizacije Zavoda so zlasti:
· spremenjene strukturne ravni organizacijskih enot (sektor, območna enota, služba in oddelek),
· organizacijske spremembe kot posledica sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju:
- na območnih enotah Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Murska Sobota so ustanovljeni novi oddelki za mednarodno zavarovanje,
- na območnih enotah Koper, Novo mesto in Ravne so dosedanji odseki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje preimenovani v oddelke za pokojninsko, invalidsko in mednarodno zavarovanje,
- v sektorju za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je posledično ukinjen oddelek za izvajanje mednarodnega zavarovanja, oddelek za mednarodno sodelovanje in konvencije pa je preimenovan v službo za mednarodno zavarovanje,
- ukinjen je oddelek za prispevke v finančnem sektorju in oddelek za matično evidenco, namesto njih je ustanovljena nova služba za matično evidenco in prispevke, ki je umeščena v finančni sektor,
- na območnih enotah so se preimenovale enote za matično evidenco v oddelke za matično evidenco in prispevke,
· nova organiziranost na področju izvedeništva,
· ustanovljeno samostojno področje nakazovanja pokojnin,
· ustanovljeno novo področje za razvoj in organizacijo.
Predlagane nove strukturne ravni prinašajo racionalizacijo glede števila ravni organizacijskih enot in boljši vertikalni pretok informacij, obenem pa se prilagajajo tudi organiziranosti drugih sorodnih dobro delujočih institucij v javnem sektorju.
Področje izvedeništva je bilo v Zavodu že dlje časa predmet poenotenja delovanja in organiziranosti. Z novo organiziranostjo je ukinjen oddelek za izvedeništvo in vse organizacijske enote invalidskih komisij I.stopnje na območnih enotah. Namesto njih je ustanovljen sektor za izvedeništvo, v okviru sektorja pa služba za izvedeništvo II.stopnje, in dve službi izvedeništva I. stopnje. Služba za izvedeništvo I.stopnje - Ljubljana pokriva delovanje invalidskih komisij na območju območnih enot Ljubljana, Koper, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto, služba za izvedeništvo I. stopnje-Maribor pa delovanje invalidskih komisij v območnih enotah Maribor, Celje, Murska Sobota in Ravne na Koroškem.
Dosedanja organiziranost sektorja informacijskih tehnologij je poleg osnovnega področja dejavnosti zajemala tudi področje nakazovanja pokojnin, po vsebini pa ti področji nista sodili skupaj. Zaradi povečanega obsega dela se je omenjeni sektor zelo razširil, tako da je imel v drugi polovici leta 2005 zaposlenih že 162 delavcev. Iz omenjenih razlogov, sta se z novo organizacijo oblikovala dva sektorja in sicer sektor informacijskih tehnologij z organizacijskimi enotami razvoj informacijskega sistema, programiranje in upravljanje aplikacij, IT infrastruktura, sistemsko programiranje in računalniške komunikacije, računalniška operativa in mikrofilm ter sektor nakazovanja pokojnin z organizacijskimi enotami nakazovanje pokojnin ter nadzor, finančna evidenca nakazovanja pokojnin, oddelek za nakazovanje pokojnin, oddelek za informacije o nakazovanju, oddelek za odtegljaje in prepovedi ter glavna pisarna nakazovanja.
Z namenom še večjega poudarka razvoju in koordinaciji ter vodenju razvojnih aktivnosti iz enega mesta, se je v Zavodu, kot razvojno usmerjeni in stalno se učeči organizaciji, oblikoval nov sektor za razvoj in organizacijo s službami za razvoj in proučevanje, kadrovsko službo, organizacijo dela ter statistiko in raziskavami. Takšno usmeritev predlaga tudi standard sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2000. Posledično se je ukinil sektor za pravne, kadrovske in organizacijske zadeve, obstoječi splošni sektor pa se je preimenoval v sektor za pravne in splošne zadeve.
V sektor za pravne in splošne zadeve se je na novo umestila pravna služba z novo dejavnostjo zastopanja pred sodiščem v primerih tožb zavarovancev iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na ta način se sedaj na enem mestu izvaja doktrina zastopanja Zavoda pred sodišči. Pod okriljem tega sektorja se ostale dejavnosti še naprej opravljajo s tem, da je glavna pisarna Ljubljane prešla v območno enoto, kar je že ustaljeno na ostalih območnih enotah. Na nivoju službe je ustanovljena tudi organizacijska enota za javna naročila, ki je v neposredni povezavi z nabavo in ekonomatom. V sektorju se je ustanovila nova gospodarsko tehnična služba iz obstoječega gospodarsko tehničnega oddelka in tehnično vzdrževalne službe, v njem pa samostojno deluje oddelek za varstvo pri delu in varovanje. Zaradi racionalizacije poslovanja in prehoda na sodobnejše tehnologije se je ukinila organizacijska enota administracije.
Iz obstoječe pisarne Ptuj, ki ima zaradi različnih področij dela že vse elemente samostojne organizacijske enote, je Zavod ustanovil novo izpostavo.
Pomembna je ugotovitev, da se je na podlagi vzpostavitve nove notranje organizacije število organizacijskih enot Zavoda zmanjšalo iz 95 na 93, v centrali iz 45 na 44 oziroma na območnih enotah iz 50 na 49 in da spremembe niso pomenile zaposlovanja novih delavcev.
4.2. Spremembe in dopolnitve sistemizacije delovnih mest
Sistemizacija delovnih mest v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih se še ni izvedla, saj se novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju zaradi dolgotrajnih usklajevanj države s socialnimi partnerji, uporablja le v manjši meri. V letu 2005 se je iz omenjenih razlogov pri sistemizaciji delovnih mest in plačnem sistemu v javnem sektorju v glavnem uporabljal še Zakon o razmerjih plač v javnih Zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti sprejet in uveljavljen že v letu 1994.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je bil od njegovega sprejema v letu 2002 nekajkrat spremenjen in dopolnjen, kar pa na celotni sistem plač v javnem sektorju ni imelo bistvenega vpliva.
Zaradi pričakovanj, da bo vendarle zaživel zakon prej, je Zavod sprejel le nekatere manjše spremembe v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest, ki so jih narekovale bodisi spremembe zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali pa so bile spremembe posledica manjših sprememb v delovnih procesih.
Zavod se je odločil, da zaradi predlaganih večjih sprememb notranje organizacije, ki so predvsem posledica sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, racionalizacije delovnih procesov in uvedbe nekaterih novosti na področju poslovanja Zavoda, pripravi tudi predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, ki je bil prav tako posredovan Upravnemu odboru Zavoda v obravnavo in soglasje.
S spremembo in dopolnitvijo pravilnika so doseženi naslednji učinki:
- uskladitev sprememb notranje organizacije z dejanskim stanjem na področju sistemizacije delovnih mest,
- racionalizacija s poenotenjem nazivov delovnih mest in zmanjšanjem števila sistemiziranih delovnih mest,
- prilagoditev novemu sistemu izobraževanja glede na potrebe kadrov v Zavodu,
- večja možnost premeščanja delavcev v okviru posameznih dejavnosti Zavoda,
- večja možnost vertikalnega napredovanja delavcev,
- spremenjeno vrednotenje za posamezna delovna mesta, kjer se je zahtevnost dela povečala.
Predhodna sistemizacija delovnih mest je vsebovala kar 171 sistemiziranih delovnih mest. Preveliko število sistemiziranih delovnih mest je povzročalo nepreglednost, pa tudi težave pri urejanju delovno pravnega položaja delavcev Zavoda, zlasti v zvezi z premeščanjem in odrejanjem dela. Nazivi delovnih mest so bili praviloma vezani na posamezno področje poslovanja Zavoda, opisi temeljnih opravil, predvsem za vodilne in vodstvene delavce pa so se ponavljali in niso odgovarjali dejanskemu stanju. Predlog sprememb notranje organizacije bi število delovnih mest lahko še povečal, kar pa iz prej navedenih razlogov, ne bi bilo racionalno.
Razloge za nujen sprejem sprememb in dopolnitev sistemizacije so narekovale tudi spremembe izobraževanja v visokem šolstvu. Pojavljale so se težave pri kadrovanju, ker profil poklica z višjo izobrazbo v novem izobraževalnem sistemu za potrebe Zavoda ni bil več primeren. Zavod pa je imel kar nekaj sistemiziranih delovnih mest z višjo izobrazbo kot na primer referent v izvajanju.
Oblikovanje novih sistemiziranih delovnih mest temelji predvsem na primerljivosti sistemizacije delovnih mest v državni upravi, posodobitvi opisov delovnih mest in večji preglednosti sistemiziranih delovnih mest.
Bistveni elementi in značilnosti nove sistemizacije delovnih mest so:
- za vodilne in vodstvene delavce, razen v izjemnih primerih, velja enoten opis temeljnih nalog in opravil delovnega mesta in ni vezano na posamezno organizacijsko enoto,
- rang vodilnega oziroma vodstvenega delovnega mesta je odvisen od kriterijev za vrednotenje delovnega mesta, določenih v metodologiji za vrednotenje delovnih mest (zahtevana stopnja izobrazbe, vpliv na poslovanje, programiranost dela, vodenje in drugih kriterijev),
- za delovna mesta z enakim nazivom, ki so rangirana glede na zahtevnost dela in stopnjo izobrazbe, velja, da so delavci lahko premeščeni v različne organizacijske enote, saj opis temeljnih nalog ni strogo vezan na posamezno področje poslovanja, kar omogoča večjo fleksibilnost v organiziranju,
- razporeditev posameznih vodilnih in vodstvenih delavcev je odvisna tudi od dejanske izobrazbe posameznega delavca,
S spremembo sistemizacije delovnih mest so bila ukinjena vsa veljavna delovna mesta in nadomeščena z novimi sistemiziranimi delovnimi mesti. Nova sistemizacija vsebuje 86 delovnih mest, kar je za 85 delovnih mest manj kot prej. Zaradi tega je moral Zavod vsem svojim delavcem pripraviti odpovedi pogodb o zaposlitvi in jim ponuditi v podpis nove pogodbe.
4.3. Ostala organizacijska dejavnost
Zavod je tudi v letu 2005, s strani zunanje certifikacijske hiše, uspešno prestal kontrolno presojo sistema vodenja kakovosti ISO 9001: 2000 in s tem še nadaljnje potrdil kakovost poslovanja po mednarodnih standardih do izteka veljavnosti certifikata v oktobru 2006, ko Zavod čaka nova recertifikacijska presoja.
Velika prizadevanja Zavoda so bila usmerjena v preveritev obstoječih in postavitev novih normativov na področjih poslovanja, kjer je to smiselno in merljivo. V ta namen je vzpostavil tudi sistem periodičnega spremljanja uspešnosti dela posameznih izvajalcev.
Veliko več pozornosti je bilo namenjeno tudi ocenjevanju delovne uspešnosti, ki naj bi pomenil enega od temeljev za večjo produktivnost dela in motivacijski element za delovno uspešnost posameznika.
Redno so se izdajala tudi navodila za delo po posameznih področjih, ki so omogočala normalno poslovanje oziroma nemotene delovne procese.
5. Poslovni prostori
Zavod je tudi v letu 2005 intenzivno nadaljeval reševanje prostorske problematike in ustvarjanje boljših pogojev za delo delavcev in prijaznejše sprejemanje in poslovanje s strankami v svojih poslovnih prostorih.
K rešitvam je pristopal na različne načine, z nakupi ali najemi poslovnih prostorov oziroma z adaptacijami že obstoječih. Zavod je pridobil tri pisarne na izpostavi Jesenice, prostore za arhiv in delo invalidske komisije v izpostavi Velenje, prostore za delo invalidske komisije v območni enoti Murska Sobota, prostore za območno enoto Maribor in za delo v izvajanju mednarodnega zavarovanja pridobil še dodatne prostore v območni enoti Koper in izpostavi Trbovlje.
V nekaterih navedenih enotah so prostori že dokončno urejeni in vseljeni, ostali pa bodo izgotovljeni v naslednjih letih. Zavod se bo v okviru finančnih možnosti še nadalje prizadeval, zagotavljati vse boljše pogoje za delo in posodobitev v skladu z normativi Zavoda.
Največja pridobitev poslovnih prostorov v Ljubljani izhaja iz leta 2004, ko je Zavod kupil poslovni objekt od Hypo-Bank in Hypo-leasinga, ki se nahaja tik ob poslovni stavbi na Kolodvorski 15 v Ljubljani.
Prve selitve v nove prostore so po njihovi preureditvi potekale v letu 2005. Do poletja je bila izvedena že večina preselitev delavcev v nove prostore. Kasneje je bila zaradi reorganizacije in dokončanja komunikacijskega ožičenja v stari poslovni stavbi, selitev delavcev začasno zaustavljena. Namen in cilj razporeditev organizacijskih enot je vseskozi čimbolj funkcionalna in prostorska povezanost delavcev organizacijskih enot ter zagotovitev dobrih logističnih povezav med enotami.
Po uveljavitvi nove notranje organizacije se je preselitev posameznih organizacijskih enot in njihovih delavcev nadaljevala in bo končana v prvi četrtini leta 2006.
Zavod je v letu 2005 nadaljeval z uresničevanjem še enega velikega razvojnega cilja iz Razvojnega programa Zavoda, s prenovo pritličja poslovne stavbe na Kolodvorski 15 v Ljubljani. Ti prostori se uporabljajo v nespremenjenem stanju za potrebe informiranja strank in za delo glavne pisarne že od leta 1979 dalje, zato so nujno potrebni prenove. Do konca leta je bila izdelana projektna dokumentacija za njihovo preureditev. Izvedba prenovitvenih del in predaja novih prostorov v uporabo je planirana v letu 2006, kar bo velika pridobitev za Zavod in uporabnike njegovih storitev.
6. Notranja revizija
Notranja revizijska služba (v nadaljevanju NRS) je opravljala notranje revidiranje po sprejetem letnem načrtu notranjega revidiranja, ki ga je pripravila vodja NRS, sprejel generalni direktor Zavoda, soglasje k načrtu pa je dalo MDDSZ.
V letnem načrtu notranjega revidiranja za leto 2005 je bilo načrtovanih 12 revizijskih nalog, katere je NRS opravila v načrtovanih rokih. Poleg revizijskih nalog je NRS opravila 6 nenačrtovanih svetovalnih storitev, v času revizije Računskega sodišča RS pa je sodelovala tudi z Računskim sodiščem RS in opravljala določene naloge v Zavodu, povezane z revizijo Računskega sodišča RS.
6.1 Revizijske naloge
NRS je v letu 2005 opravila naslednje revizijske naloge:
- vodenje matične evidence zavarovancev v Območni enoti Kranj z Izpostavo Jesenice
- priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja v Območni enoti Maribor
- priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja v Območni enoti Ljubljana z Izpostavo Trbovlje
- uveljavljanje pravic po mednarodnih sporazumih (sektor za izvajanje zavarovanja, oddelek za izvajanje mednarodnega zavarovanja)
- odpisi, delni odpisi, odlogi ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (finančni sektor, oddelek za prispevke; Območna enota Ljubljana, vodstvo Območne enote Ljubljana)
- matična evidenca o zavarovancih in upokojencih (sektor za izvajanje zavarovanja, oddelek za matično evidenco)
- ocena delovanja notranjih kontrol pravilnosti postopkov in odločitev o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Območni enoti Nova Gorica
- ocena delovanja notranjih kontrol pravilnosti postopkov in odločitev o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Območni enoti Kranj
- invalidska komisija I. stopnje v Območni enoti Murska Sobota (naknadna revizija)
- oddaja in izvajanje javnih naročil: potrošni material za tiskalnike in magnetne enote v sektorju za pravne, kadrovske in organizacijske zadeve, splošnem sektorju, sektorju informacijskih tehnologij, sektorju za izvajanje zavarovanja in v območnih enotah: Ljubljana, Maribor, Ravne na Koroškem, Celje, Kranj in Murska Sobota
- inventura - popis sredstev in obveznosti do virov sredstev
- nakazovanje pokojnin in drugih dajatev (sektor informacijskih tehnologij, oddelek za nakazovanje pokojnin)
Opravljene revizijske naloge NRS in opravljeno število revizor - dni na nalogo so prikazane v naslednji tabeli:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Cilji revizijskih nalog so se nanašali na preverjanje: organiziranja in vodenja matične evidence o zavarovancih in upokojencih ter izvajanja ukrepov za kvaliteto dela in ažurnost na področju matične evidence; pravilnosti in transparentnosti postopkov pri sprejemanju, vodenju, vzdrževanju in kontroli pravilnosti podatkov, zajetih v matični evidenci zavarovancev; pravilnosti in transparentnosti postopkov pri priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pri priznanju pravic po mednarodnih sporazumih; zadostnosti notranje regulative pri nakazovanju pokojnin in drugih dajatev; pripravljenih predlogov za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Upravnemu odboru Zavoda; skladnosti imenovanj, evidenc dela in nalogov za plačila zdravnikov in ostalih delavcev na invalidski komisiji s predpisi; računalniške programske podpore, izpise in poročila ter skladnost opravljenih nalog s pooblastili in zadolžitvami pri inventuri; pravilnosti postopkov in skladnosti poslovanja z veljavnimi predpisi pri javnih naročilih.
Pri vsaki revizijski nalogi je NRS ugotavljala ureditev in delovanje sistema notranjih kontrol. V revizijskih poročilih je za vsako ugotovljeno nepravilnost ali pomanjkljivost opredelila tveganje in v vsakem revizijskem poročilu podala oceno ugotovitev in mnenje o ustreznosti, zanesljivosti in uspešnosti notranjih kontrol. Pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju sistemov notranjih kontrol je ugotovila v okviru vseh opravljenih revizij (razen pri invalidski komisiji I. stopnje v Območni enoti Murska Sobota, ko ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti in pri nekaterih organizacijskih enotah v okviru revizije javnih naročil), v revizijskih poročilih pa je podajala tudi ugotovitve zadovoljive izvedbe. Pri naknadni reviziji invalidske komisije I. stopnje v Območni enoti Murska Sobota je NRS ugotovila, da se je delovanje sistema notranjih kontrol v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 izboljšalo, razen v treh vrstah nepravilnosti; ob tem velja pripomniti, da je s 1. 1. 2005, zaradi upokojitve direktorja, nastopil delo nov direktor Območne enote Murska Sobota.
Za vsako ugotovljeno pomanjkljivost ali nepravilnost v okviru posamezne revizijske naloge je NRS podala priporočilo za prihodnje ukrepe ter v skladu s predpisi določila roke za odzivna sporočila. Organizacijske enote Zavoda so NRS posredovale odzivna sporočila v predpisanih rokih. Iz prejetih odzivnih sporočil izhaja, da je bilo v Zavodu sprejetih 93,77% teh priporočil.
6.2. Svetovalne storitve
Na podlagi Usmeritev za državno notranje revidiranje Ministrstva za finance RS, 2003 in Standardov notranjega revidiranja Slovenskega inštituta za revizijo, 2003, je NRS opravila svetovalne storitve na zaprosila posameznih organizacijskih enot, in sicer:
- mnenje o predlogu Pravilnika o uporabi parkirnih mest v Zavodu
- mnenje o metodi obračuna zamudnih obresti
- mnenje o vknjižbi kapitala Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. in mnenje o vknjižbi nakazila namenskega premoženja Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
- mnenje o vknjižbi cenitve poslovnega prostora v Kopru in mnenje o vknjižbi nepremičnine na Trgu OF 12
- planiranje nabave pisarniškega materiala
- pripombe na osnutek Pravilnika o prevzemu in predaji v uporabo blaga, storitev in gradenj
Opravljene svetovalne storitve NRS in opravljeno število revizor - dni na storitev so prikazane v spodnji tabeli:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
6.3. Sodelovanje z Računskim sodiščem RS
V času revizije Računskega sodišča RS je NRS sodelovala z Računskim sodiščem RS in opravljala določene naloge v Zavodu, povezane z revizijo Računskega sodišča RS, od začetka revizije do končnega poročila Računskega sodišča RS.
VIII.
KADRI
Zaradi zagotovitve ustreznega števila delavcev se je povprečno število zaposlenih delavcev, zlasti na področju osnovne dejavnosti - izvajanju zavarovanja, v zadnjih letih postopno povečevalo.
V planu dela in zaposlovanja za leto 2005 planiranih 848 delavcev je bilo ob koncu leta preseženo in sicer zaradi zaposlitev za določen čas (ki pa omogočajo, da bo Zavod kadrovsko zasedbo planom ustrezno sproti uravnaval), predvsem zaradi nadomeščanja dalj časa odsotnih delavcev (porodniški dopusti in daljše bolniških odsotnosti). Povprečno je bilo zaposlenih 857 delavcev, oz. 36 več kot v prejšnjem letu (indeks 104,4), ob koncu leta pa 865 delavcev. Vse dodatne zaposlitve so bile planirane in realizirane na področju izvajanja zavarovanja.
V skupnem številu 865 delavcev jih je imelo 831 sklenjeno razmerje za nedoločen, 34 oz. 3,9% pa za določen čas. V preteklem letu se je na novo zaposlilo 58 delavcev. Z delom v Zavodu je prenehalo 25 delavcev, pretežno zaradi upokojitev.
Zaradi nadomeščanja dalj časa odsotnih delavcev, je bilo v delovnem razmerju za določen čas povprečno 35 oz 4% zaposlenih. Odsotnost z dela zaradi bolezni (4,9 %) je nekoliko manjša kot v preteklem letu (5,3%), obseg nadurnega dela pa je enak kot lani (1,2%). Fluktuacija je znašala 2,8%.
Od 865 delavcev je bilo 35 zaposlenih s statusom invalida II. oz. III.kategorije invalidnosti, od tega 24 invalidov II. kategorije invalidnosti, kar pomeni, da opravljajo delo s skrajšanim delovnim časom (4 ure) in 11 invalidov s III.kategorijo invalidnosti (spremenjena delovna zmožnost).
Kljub večjemu številu zaposlenih pa je za politiko zaposlovanja značilno, da je bila izredno restriktivna, saj so bile realizirane le najnujnejše zaposlitve. Iz leta v leto večji obseg dela je Zavod opravil z optimalnim številom delavcev in sicer ob večji produktivnosti in širitvi računalniške podpore na različnih področjih poslovanja.
Povprečno število zaposlenih v letu 2005 po enotah v primerjavi s preteklimi leti kaže naslednja preglednica:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Izobrazbeno strukturo zaposlenih v odstotkih prikazuje naslednja preglednica:
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Izobrazbena struktura zaposlenih po stopnjah izobrazbe v letu 2005:
Izobrazbena struktura zaposlenih se izboljšuje, kar je posledica zaposlitev mlajših delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, pridobitve izobrazbe zaposlenih s študijem ob delu in upokojitev starejših delavcev. V letu 2005 se je ta trend nadaljeval, tako da je imela dobra polovica vseh zaposlenih delavcev (61,0%) univerzitetno, visoko in višjo izobrazbo. Zavod ne zaposluje novih delavcev z manj kot srednjo izobrazbo V. stopnje zahtevnosti. Poseben poudarek je, poleg stalnega strokovnega izpopolnjevanja delavcev, dan študiju ob delu. S podporo Zavoda ob delu študira 65 delavcev (8%), v letu 2005 je študij uspešno zaključilo 16 delavcev, ki so imeli odobren študij.
Iz naslednjega grafikona je razvidno izboljševanje izobrazbene strukture v obdobju od 1993 dalje:
ZAKLJUČEK
IX.
ZAKLJUČEK
Letno poročilo o poslovanju Zavoda 2005 sistematično pregledno in podrobno prikazuje ter razčlenjuje vse pomembnejše statistične in druge kazalce o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o poslovanju Zavoda in njegove službe. Uvodni del v zgoščeni obliki podaja temeljne značilnosti poslovanja v preteklem letu, v nadaljevanju pa primerjalno in analitično prikazuje dejanske podatke za posamezna področja dejavnosti.
Iz podatkov izkazov poslovanja Zavoda za leto 2005 je razvidno, da se je finančni položaj Zavoda, v primerjavi s stanjem v preteklih, letih bistveno izboljšal. Ob sodelovanju Vlade RS, Ministrstva za finance in Kapitalske družbe je Zavod leta 2005 zaključil s presežkom v višini 128,2 milijonov SIT, brez obveznosti iz naslova kreditov in s pozitivnim stanjem splošnega sklada. Presežek prihodkov nad odhodki bo za zagotovitev izravnave po 233. in 234. členu ZPIZ-1, v skladu s Finančnim načrtom Zavoda za leto 2005, vrnjen Državnemu proračunu.
Zavod je svoje delo v letu 2005 opravil učinkovito in uspešno, kar izhaja iz podrobnih podatkov o izvajanju nalog, ki jih Zavodu nalagajo zakon in drugi predpisi.
Zavod je tako kot prejšnja leta, tudi v letu 2005, zavarovancem in uživalcem pravic zagotovil povsem nemoteno izvajanje temeljne dejavnosti Zavoda ter skladno z zakonom pravočasno izplačeval vse dajatve, izplačal pa je tudi višji dodatek za rekreacijo (letni dodatek) in pričel izvajati nov, ugodnejši sistem usklajevanja pokojnin.
Na podlagi vseh navedenih podatkov Svet Zavoda ocenjuje, da je Zavod v letu 2005 uspešno opravljal funkcijo nosilca in izvajalca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
---------------
Svet Zavoda je na 6. seji, dne 28.2.2006, ob smiselni uporabi statuta Zavoda, obravnaval Letno poročilo o poslovanju Zavoda 2005 in ga sprejel.
Marijan Papež Ivan Sisinger
Generalni direktor Predsednik Sveta Zavoda
| Zadnja sprememba: 04/20/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov |