- glavni cilji in usmeritve razvoja ter prednostne naloge
- temeljne usmeritve makroekonomske politike (cenovna politika, javnofinančna in davčna politika, politika plač)
- napovedi gospodarskih gibanj za obdobje 2005-2007
- napovedi javnofinančnih gibanj za obdobje 2005-2007
- javne finance (cilji in ukrepi politike javnih financ, predpostavke nove finančne perspektive EU 2007 – 2013, ukrepi na področju upravljanja z dolgom in finančnega sistema, upravljanje tržnega dela javnega sektorja in postopni umik države iz gospodarstva)
- scenarij gospodarskih gibanj po letu 2007 (srednjeročna in dolgoročna obvladljivost fiskalnega položaja).

- omejevanje rasti operativnih stroškov države s povečanjem učinkovitosti in produktivnosti,
- umirjena rast plač v javnem sektorju, povezovanje določanja plač s celovito politiko upravljanja s človeškimi viri ter povečanje prilagodljivosti zaposlovanja,
- preglednost in socialna učinkovitost socialnih transferov. Transferi prebivalstvu so bili namreč v zadnjih letih poleg plač najhitreje rastoči del javnofinančnih odhodkov. Sorazmerno visok delež transferov je po eni strani značilnost socialne države, po drugi strani pa povzroča nevarnost oblikovanja t.i. pasti revščine oziroma pasti brezposelnosti ter kaže, da skušamo z instrumenti prerazdeljevanja dosegati tudi cilje, ki niso nujno povezani z zagotavljanjem socialne varnosti. V tem smislu bo vlada preučila merila oziroma zakonske podlage, ki določajo upravičenost, pravila usklajevanja in tudi višino transferov. Zagotovila bo tudi njihovo večjo preglednost z inštrumentom enotnih oziroma povezanih evidenc,
- vlada bo tudi nadaljevala s pripravo projekcij, ki bodo ovrednotile dolgoročno finančno vzdržnost javnega financiranja in potrebo po spremembi sedanje ureditve sistema pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja.

	2004	2005	2006	2007
Bruto domači proizvod, realna rast v %	4,2	3,9	4,0	4,0
Izvoz blaga in storitev, realna rast v %	12,5	8,6	7,8	8,1
Uvoz blaga in storitev, realna rast v %	13,2	6,0	6,5	7,3
Zasebna potrošnja	3,1	3,6	3,1	3,1
Investicije v osnovna sredstva	5,9	4,0	4,5	5,0
Državna potrošnja	2,9	2,5	2,4	2,6

a) Znižanje stroškov delovanja javne uprave

V ta namen bo vlada:
(i) znižala stroške dela v javnem sektorju, zato v obdobju do leta 2008 ne bo povečevala števila zaposlenih, poleg tega bodo stroški dela nižji tudi zaradi postopne ukinitve davka na izplačane plače;
(ii) oblikovala državni proračun varčevalno, tako da se bodo sredstva za delovanje državnih organov (materialni stroški) realno zniževala;
(iii) aktivno pristopila k pripravi k rezultatom usmerjenega proračuna, v katerem bodo proračunski uporabniki opredelili cilje in kazalnike učinkovitosti in uspešnosti porabe proračunske porabe. S tem bo omogočena lažja priprava proračuna na osnovi ciljev in rezultatov in večji nadzor učinkovitosti in uspešnosti porabe sredstev.

b) Spremembe na področju transferov posameznikom

Na tem področju bo vlada:
(i) spodbudila zaposlovanje prejemnikov denarnih socialnih pomoči in nadomestil za brezposelnost s pomočjo subvencij in z drugimi ukrepi politike zaposlovanja;
(ii) dogradila informacijske sisteme, ki bodo omogočili večjo povezanost, preglednost in nadzor nad sistemi socialnih transferov;
(iii) spremenila mehanizme valorizacije vseh kategorij transferov posameznikom, ki se financirajo iz državnega ali iz občinskih proračunov in iz blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja tako, da valorizacija ne bo presegala predvidene letne stopnjo inflacije za tekoče leto;
(iv) predlagala spremembe mehanizma valorizacije vseh tistih kategorij transferov posameznikom, ki se financirajo iz blagajne obveznega pokojninskega zavarovanja in invalidskega zavarovanja (del pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega zavarovanja, ki predstavljajo obveznosti Republike Slovenije zaradi priznavanja pravic pod posebnimi pogoji, varstveni dodatki, nadomestila) tako, da valorizacija teh kategorij transferov iz pokojninske blagajne ne bo presegla predvidene letne stopnje inflacije za tekoče leto.

	2008 - 2010	2011 - 2013
Bruto domači proizvod	5,5	5,0
Dodana vrednost	5,7	5,1
Izvoz proizvodov in storitev	9,7	8,5
Uvoz proizvodov in storitev	9,0	7,7
Zasebna potrošnja	5,1	4,7
Državna potrošnja	3,5	3,3
Investicije v osnovna sredstva	5,5	4,8
Zaposlenost (rast v %)	1,3	1,0
Stopnja brezposelnosti po ILO, v %	4,4	3,4
Produktivnost, rast v %	4,2	3,9
Inflacija, v %	2,5	2,4

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

K A Z A L O

A. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV SKLADOV IN DRUGIH IZVAJALCEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA:

I. ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
II. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
III. JAVNI JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
IV. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

B. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV JAVNIH SKLADOV:

V. EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD
VI. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO
VII. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ IN OHRANJANJE POSELJENOSTI SLOVENSKEGA PODEŽELJA
VIII. STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD
IX. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
X. FILMSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD
XI. SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SUKCESIJO
XII. SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NEK IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK
XIII. AD FUTURA, ZNANSTVENO-IZOBRAŽEVALNA FUNDACIJA REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD
XIV. SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

C. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV AGENCIJ:

XV. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR
XVI. JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ENERGIJO
XVII. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE
XVIII. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
XIX. AGENCIJA ZA POŠTO IN ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
XX. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE
XXI. JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ

UVODNA POJASNILA

Skladno s 13. členom Zakona o javnih financah mora vlada ob predlogu državnih proračunov za leti 2006 in 2007 posredovati Državnemu zboru Republike Slovenije tudi predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter finančne načrte vseh drugih javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država.

Na osnovi omenjenih določil zakona in v skladu s temeljnimi smernicami in izhodišči za pripravo državnega proračuna in finančnih načrtov za leti 2006 in 2007, ki so bila posredovana vsem skladom in agencijam, so navedeni skladi, oba zavoda in agencije pripravili predloge svojih finančnih načrtov za leti 2006 in 2007.

Za večino finančnih načrtov - zlasti tistih, ki del sredstev za svoje poslovanje prejemajo iz državnega proračuna - v tej fazi priprave načrtov velja, da je njihovo dokončno oblikovanje povezano in odvisno od sprejemanja predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti.

Večinoma so osnutki finančnih načrtov v tistem delu, kjer posamezni skladi in agencije računajo na sredstva iz državnega proračuna, že usklajeni s predvidenimi sredstvi za posamezne sklade in agencije, kot jih je Vlada sprejela v Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2007. Posamezni skladi, oba zavoda in agencije bodo oblikovali končni predlog svojih finančnih načrtov potem, ko bo parlament sprejel Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2007.

Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnimi načrti po določilih 236. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 in 26. člena Zakona o javnih financah.

Kot posredni proračunski uporabnik je Zavod, na osnovi Pravil za pripravo proračuna oziroma finančnih načrtov proračunskih porabnikov za leti 2006 in 2007, ki jih je Vlada RS sprejela 29.7.2005 in z njimi hkrati določila zgornje meje proračunskih odhodkov, ki so podlaga za pripravo finančnih načrtov, pripravil svoja finančna načrta z obrazložitvami za leti 2006 in 2007.

Finančna načrta Zavoda za leti 2006 in 2007 sta izdelana na podlagi temeljnih ekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj, ki veljajo za pripravo državnega proračuna, upoštevani pa so tudi drugi zakoni, sklepi Vlade RS, postavke državnega proračuna in nekatera specifična izhodišča oziroma predpostavke, ki posegajo ali imajo vpliv na posamezna področja prihodkov oziroma odhodkov Zavoda in so posebej pojasnjena in obrazložena. Poleg tega je bila kot osnova za načrtovanje prihodkov in odhodkov Zavoda za leto 2006 uporabljena ocena prihodkov in odhodkov Zavoda za leto 2005, za leto 2007 pa načrtovani prihodki in odhodki za leto 2006. Finančna načrta Zavoda sta izdelana na podlagi z zakonom določenega temeljnega izhodišča, da bo v obeh načrtovanih letih dosežena izravnava med rednimi tekočimi prihodki in odhodki tekočega leta.

Projekcije prihodkov in odhodkov za obe leti je Zavod dne 21.9.2005 na posebnem usklajevalnem sestanku uskladil z Ministrstvom za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) in z Ministrstvom za finance (MF).

Po sprejemu na organu upravljanja, se finančna načrta Zavoda posredujeta MDDSZ, ki ju predloži MF. Ta jih, skupaj s predlogom državnega proračuna, posreduje Vladi RS, ki po 236. členu ZPIZ-1 poda soglasje. Državni zbor RS obravnava finančne načrte Zavoda ob obravnavi in sprejemanju državnega proračuna.


I. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO FINANČNIH NAČRTOV ZAVODA ZA LETI 2006 IN 2007

1. Makroekonomska izhodišča javnofinančnih gibanj

Osnovna kvantitativna makroekonomska izhodišča javnofinančnih gibanj, ki so bila uporabljena pri izdelavi finančnih načrtov Zavoda za leti 2006 in 2007, so sledeča:

- rast bruto domačega proizvoda za načrtovanje udeležbe odhodkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v njegovi strukturi;
- nominalna rast prispevne osnove za načrtovanje višine prilivov od prispevkov;
- letna rast cen življenjskih potrebščin oziroma inflacija za načrtovanje nekaterih vrst pokojnin in drugih dajatev ter izdatkov za blago in storitve;
- realna rast bruto plače na zaposlenega za preverjanje rasti prilivov prispevkov;
- rast števila zaposlenih oziroma prejemnikov plač za preverjanje rasti prilivov prispevkov;
- rast števila brezposelnih za načrtovanje višine prispevkov od nadomestil za brezposelnost,
- nominalna rast izhodiščne plače za uskladitev plač v javnem sektorju skladno z 50. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem se vsako leto polovica uskladitve nameni za odpravo nesorazmerij med osnovnimi plačami, drugi del pa za uskladitev osnovnih izhodiščih plač. Upoštevana je tudi načrtovana sprememba zakona o davku na izplačane plače, s katerim bo postopno ukinjen navedeni davek, tako da se v obeh letih znižuje po 20%.

2. Gibanje števila zavarovancev in upokojencev

Na podlagi projekcij demografskih gibanj, razvidnih iz statističnih podatkov in makroekonomskih projekcij Urada za makroekonomske analize in razvoj, Zavodovih evidenc o številu zavarovancev in prejemnikov posameznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v preteklih letih in njihovih gibanj, upoštevaje rast upravičencev kot posledica vstopa Slovenije v letu 2004 v EU ter predvidevanj širitve kroga prejemnikov pravic, povezanih s sklenitvijo mednarodnih konvencij z nekaterimi državami bivše SFRJ, je Zavod izdelal projekcije števila zavarovancev in prejemnikov iz naslova posameznih pravic za leti 2006 in 2007.

Osnova za načrtovanje višine posameznih vrst odhodkov je letna rast števila upravičencev do pokojninskih in invalidskih dajatev in projekcije bodočih možnih upravičencev teh pravic iz populacije zavarovancev, ki bodo v naslednjih letih izpolnjevali zakonske pogoje za upokojitev.

Ocene povprečnega števila upravičencev do pokojnin in drugih denarnih dajatev v letih 2006 in 2007 so naslednje:

3. Druga izhodišča in pogoji

- Novela ZPIZ-1F

Pomembnejše novosti iz novele zakona ZPIZ-1F (Ur.l. št.72/2005 z dne 29.7.2005), ki bodo vplivale na prihodke oziroma odhodke Zavoda ali na njegove pogoje poslovanja v naslednjih dveh letih, so predvsem sledeče:

- pokojnine se usklajujejo glede na rast zneska povprečne mesečne plače izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, po podatkih Statističnega urada RS. Usklajevanje se opravi februarja in novembra, obakrat z učinkom za nazaj od 1. januarja. Sprememba načina valorizacije pomeni v primerjavi s prvotno dikcijo zakona povečanje odhodkov za pokojnine Zavoda v letu 2006 za okoli 5 mlrd SIT, v letu 2007 pa za 10 mlrd SIT;

- dosedanji dodatek za rekreacijo se preimenuje v letni dodatek upokojencem. Novela zakona v celoti ureja krog upravičencev, njegovo odmero in rok za izplačilo dodatka. Povečanje spremembe višine letnega dodatka, ki je bila že uveljavljena v letu 2005, pomeni tako v letu 2006 kot v letu 2007 za okoli 4 mlrd SIT višje odhodke;

- sprememba načina izplačila dela vdovske pokojnine, katerega izplačilo je v letu 2006 in 2007 vezano na določeno višino povprečne mesečne pokojnine, pomeni po oceni za leto 2006 za 1,2 mlrd SIT, za leto 2007 pa 0,4 mlrd SIT višje odhodke;

- po spremembi 228. člena ZPIZ-1F je od 30.7. 2005 dalje DURS pristojen za odločanje o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet Zavoda. Za zavarovance bo to pomenilo skrajšanje in zagotovitev enotnosti postopka ter s tem prihranek pri delu, stroških in času, za Zavod pa manjše stroške v zvezi s temi deli;

- s spremembami zakona, ki so bile uveljavljene 28.11.2002 je bila vzpostavitev sistema ločenih prispevnih stopenj za pokojninsko in za invalidsko zavarovanje ter vzpostavitev sistema zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni že odložena na 1.1.2004. Z novelo zakona ZPIZ-1F pa je bila uporaba določb o posebnih prispevnih stopnjah za prispevke zavarovancev in delodajalcev nadalje odložena na 1.1.2009.


- Zakon o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v RS

S predlogom tega zakona je določeno enotno usklajevanje vseh transferov posameznikom in gospodinjstvom, za katere je bilo doslej s predpisi določeno, da se usklajujejo ali z rastjo življenjskih stroškov ali z rastjo plač. Tako se način usklajevanja poenoti za vse socialne dajatve. Zato se spremeni tudi način usklajevanja nekaterih socialnih dajatev, ki se izplačujejo iz blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja (varstveni dodatki, dodatki za pomoč in postrežbo, državne pokojnine itd.). Za sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja to pomeni, da se bodo v letu 2006 in 2007 valorizirali s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin nekateri prejemki, ki jih določa 232. čl. ZPIZ -1. Finančni učinek je ocenjen na okoli 3,1 mlrd SIT.


- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Ker so v tem trenutku spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še v pripravi, v finančnem načrtu Zavoda za leto 2006 in posledično tudi za leto 2007, niso upoštevani učinki morebitnih sprememb na področju obračunavanja nadomestil za bolniško in porodniško odsotnost. V primeru, da bodo sprejete predvidene spremembe v višini odstotka za obračun teh nadomestil, oziroma prispevnih osnov, bo to za Zavod pomenilo manjše prihodke iz naslova prispevkov od teh nadomestil, ki jih Zavodu plačuje ZZZS oziroma MDDSZ.


- Vstop Slovenije v EU

S priključitvijo Slovenije kot članice EU maja leta 2004 je na področju socialne varnosti in tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja prišlo do nekaterih sprememb in novosti, ki so imele zaradi skupnih pravil in principov EU vpliv tako na poslovanje (povečan obseg strokovnega in prevajalskega dela ter ustrezno nadgradnjo informacijske tehnologije), kot tudi na finančne rezultate Zavoda (višji odhodki iz naslova denarnih dajatev, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine, sorazmerni del varstvenega dodatka itd).

Predvideva se, da v letih 2006 in 2007 ne bo pomembno večjega števila zahtevkov za upokojitev oziroma za druge pravice s strani upravičencev iz držav članic EU, saj so bili z večino držav članic, še pred vstopom Slovenije v EU, podpisani socialni sporazumi. Zaradi tega se tudi ne pričakuje povečanje števila preračunov že priznanih pokojnin z namenom, da se uveljavlja višja pokojnina, povračila potnih stroškov itd. Po Zavodovi oceni se odhodki v zvezi s tem v naslednjih dveh letih ne bodo povečali izven obstoječih okvirov.

V letu 2006 se bodo nadaljevale tudi Zavodove intenzivne priprave za prevedbo tolarja v evro, kar bo pomenilo na vseh področjih dela spremembe in dopolnitve vseh računalniških aplikacij in programov ter posledično povečanih stroškov za delo službe Zavoda. Po oceni se bodo povečali stroški dela, stroški za zunanje izvajalce za transformacijo aplikativne programske opreme in dokup sistemske programske opreme in podobno. Ker je njihovo višino v tem trenutku izredno težko oceniti, ti stroški niso načrtovani v okviru finančnih načrtov za obe leti.


- Sklenitev konvencij z državami bivše SFRJ

Zavod bo tudi v letu 2006 in 2007 sodeloval z MDDSZ pri pripravi konvencij s Federacijo Bosne in Hercegovine (BIH) ter z republiko Srbijo in Črno Goro (SČG). Po zadnjih informacijah bi bila lahko najprej sklenjena konvencija z BIH, kar pomeni, da bi upravičenci dobili pravico do slovenske pokojnine na osnovi minulega dela v naši državi. Načrtovani odhodki v finančnih načrtih Zavoda za leti 2006 in 2007 za te pravice so ocenjeni po okoli 1 mlrd SIT letno.

- Provizija Davčne uprave RS

V finančnih načrtih za naslednji dve leti je predvideno, da bo Vlada RS, enako kot v preteklih letih, tudi za naslednji dve leti izdala Uredbo, po kateri Zavod tudi v letih 2006 in 2007 ne bo plačeval Davčni upravi RS provizije za njeno, z 228. členom ZPIZ-1 določeno dejavnost pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavod meni, da bi bilo potrebno namesto sprejemanja letnih uredb, neživljenjsko določilo o tej proviziji s predpisom črtati, kar bi ukinilo nesmiselni medsebojni pretok sredstev med obema javnofinančnima institucijama.

Pregled glavnih postavk sprememb in dopolnitev finančnega načrta Zavoda za leto 2006 po ekonomski klasifikaciji prihodkov in odhodkov, v primerjavi z oceno za leto 2005, kaže:

1. Prihodki

Celotni prihodki Zavoda bodo, ob upoštevanju makroekonomskih in drugih izhodišč za leto 2006, znašali 926.463,5 mio SIT.

Na njihovo višino vplivajo predvsem vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter transferni prihodki.

Višina vplačanih prispevkov je, ob zakonsko določeni višini prispevne stopnje ter 0,6 % večjem številu zavarovancev, pomembno odvisna od gibanja plač in zavarovalnih osnov ter od njihove izterjave. Glede na oceno o 5,0% rasti plač, ki vpliva na višino glavnine prispevkov, se ocenjena višina prispevkov v primerjavi z letom 2005 povečuje za 35,1 mlrd SIT ali 5,8%.

S transfernimi prihodki, t.j. prilivi sredstev iz državnega proračuna RS, prispevki delodajalcev od starševskih nadomestil (MDDSZ), nadomestil za brezposelnost (ZRSZ) in zaradi bolezenske odsotnosti nad 30 dni (ZZZS), ter prilivi sredstev iz drugih javnih skladov, je načrtovano da:

- bo obveznost državnega proračuna RS po 232. členu ZPIZ-1 za pokojnine in druge dajatve po posebnih predpisih, oziroma za pravice, ki presegajo pravice po splošnih predpisih, ki je vezana na rast plač oziroma cen življenjskih potrebščin, znašala 86.018,8 mio SIT in bo za 1.557,8 mio SIT višja kot leta 2005. Zavod za ta izplačila izvaja namesto države le funkcijo izplačevalca, ker sredstva po Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti RS iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavlja Zavodu država in sicer v mesečnih akontacijah na podlagi potrjenega finančnega načrta Zavoda in sprejetega državnega proračuna RS. Finančna ocena pokojnin in drugih dajatev po posebnih predpisih ter projekcija števila upravičencev do teh dajatev za leto 2006 sta razvidni iz tabele 2 in tabele 3 (priloga).

- bo obveznost državnega proračuna RS po 233. členu ZPIZ-1 za dodatne obveznosti Republike Slovenije, za primere, ko prihodki ne zadostujejo za pokritje odhodkov, znašala 175.755,9 mio SIT in bo v primerjavi z letom 2005 višja za 10.214,1 mio SIT ali 6,2%, kar naj bi zagotavljalo izravnavo med tekočimi prihodki in odhodki Zavoda v letu 2006.

Skupaj bodo prihodki iz državnega proračuna predstavljali v strukturi celotnih prihodkov Zavoda 28,3%, od tega za neposredne obveznosti države za financiranje posebnih pravic 9,3% in zaradi prenizke prispevne stopnje 19,0%.

Drugi nedavčni prihodki so načrtovani v višini 6.957,6 mio SIT in bodo za malenkost višji kot v letu 2006. V tem okviru je načrtovano le povečanje prilivov iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancev prostovoljnega zavarovanja, medtem ko so načrtovani manjši prilivi od dokupov pokojninske dobe od oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, za čas brezposelnosti, za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, za presežne delavce, za čas rednega šolanja na višji ali visoki šoli ter od dokupov za čas služenja vojaškega roka.

2. Odhodki

Celotni odhodki Zavoda za leto 2007 so načrtovani v isti višini kot celotni prihodki, t.j. v višini 983.185,7 mio SIT in bodo za 6,1% višji kot v letu 2006.

Pri odhodkih za pokojnine je upoštevana zakonsko predpisana valorizacija, ocenjena rast števila prejemnikov teh sredstev in določila 151. člena ZPIZ-1. V strukturi celotnih odhodkov bodo ostali približno na ravni, kot bo dosežena v letu 2006 (81,7%), saj se bo povečal le za 0,1 odstotne točke, in sicer predvsem zaradi načrtovanega visoke rasti števila upravičencev na podlagi pričakovanih sklenitev sporazumov z BIH in SČG. V znesku 804.329,6 mio SIT se bodo v primerjavi z letom 2006 povečali za 6,2%. Pokojnine se bodo v letu 2007 povprečno povečale za 5,3% oziroma 4,7%.

Za letni dodatek bo, upoštevaje pričakovano število upravičencev in valorizacijo, izplačano 31.656,5 mio SIT ali za 4,6% več kot leta 2006.

Pri sredstvih za zagotavljane socialne varnosti je upoštevana uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ob upoštevanju načrtovanega števila upravičencev in valorizacije, bodo ti odhodki v letu 2007 znašali 44.805,3 mio SIT in bodo za 4,4% višji kot v letu 2006.

Pri odhodkih za nadomestila plač je upoštevan enak mehanizem valorizacije. Načrtovano je, da se bodo v primerjavi z ocenjenimi za leto 2006 povečali za 7,0%, njihov delež v strukturi odhodkov Zavoda v letu 2007 pa bo ostal nespremenjen (4,6%).
S transferi v neprofitne organizacije so v višini 177,8 mio SIT načrtovani odhodki za usposabljanje in poklicno rehabilitacijo invalidov. Vključujejo predvsem sredstva za prekvalifikacijo delovnih invalidov in za storitve zavodov za usposabljanje invalidov.

Odhodki za zdravstvene prispevke upokojencev in prejemnikov invalidskih nadomestil so načrtovani na podlagi nespremenjene prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, predvidene rasti števila upravičencev in planirane valorizacije pokojnin in nadomestil plač. V primerjavi z letom 2006 se povečujejo za 6,2%.

Pri odhodkih za plače delavcev Zavoda, prispevke za socialno varnost in druge izdatke za zaposlene v Zavodu je upoštevana rast izhodiščne plače, izpolnjevanje kriterijev za napredovanje, dopolnjena delovna doba in povečanje števila zaposlenih za 0,9%. Povečanje števila zaposlenih se nanaša na področje delovanja Zavoda v zvezi z EU in konvencijami.

Pri izdatkih za blago in storitve so poleg izdatkov za materialne stroške službe Zavoda, zajeti poštni stroški za dostavo pokojnin, za plačilni promet, za delo invalidskih komisij itd. Izdatki za materialne stroške se povečujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, izdatki za stroške pošte za dostavo pokojnin pa izkazujejo višjo rast zaradi rasti števila upravičencev in višjih zneskov dajatev, zato so glede na leto 2006 za 5,0% višji.

Po Aktu o ustanovitvi Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, je v okviru postavke transferi v druge javne sklade in agencije načrtovanih 634,2 mio SIT.

V primerjavi z letom 2006 se investicijski odhodki povečujejo za 108 mio SIT. Zavod bo v letu 2007 plačal zadnji obrok za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani v višini 182 mio SIT. V tem letu se načrtuje zaključevanje nabav pri novi opremljenosti delovnih mest z računalniško, programsko in telekomunikacijsko opremo. Dodatno je načrtovana nabava ter zamenjava opreme za hlajenje in ogrevanje ter sredstva za investicijo v nadomestni glavni strežnik z zunanjim pomnilniškim sistemom v smislu varnosti delovanja celotnega informacijskega sistema Zavoda (priporočilo revizije IS Zavoda s strani Računskega sodišča v letu 2005). Celotna investicija v zunanji pomnilniški sistem je ocenjena na 500 mio SIT, kar pomeni za okoli 240 mio SIT več, kot je bilo že sicer načrtovano z Zavodovim srednjeročnim programom investicij za leto 2007.

Na podlagi predstavljanih podatkov bo Zavod leto 2007 zaključil z izravnavo med prihodki in odhodki.

ZAKLJUČEK

Finančne postavke prihodkov in odhodkov finančnega načrta Zavoda za leti 2006 in 2007 so načrtovane na podlagi projekcij makroekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj in državnega proračuna za naslednji dve leti, novele ZPIZ-1, Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v RS, sklepov Vlade RS itd., ter za finančno poslovanje Zavoda pomembnih posebnih izhodišč ter predpostavk.

Za obe leti velja izhodišče, da bodo ostale prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nespremenjene in da bo Republika Slovenija iz državnega proračun oziroma iz drugih virov pokrivala po 233.členu ZPIZ-1 morebitno razliko med prihodki in odhodki Zavoda, kar pomeni, da bo Zavod lahko s temi sredstvi poravnaval vse svoje finančne obveznosti, ki bi nastopile kot posledica nepredvidenih okoliščin ali sprememb zakonov. Po makrofiskalnem scenariju Vlade RS in stališču MF ter predvideni spremembi sklepa Vlade RS se bodo sredstva s strani KAD v letih 2006 in 2007 v celoti uporabila za kritje odhodkov tekočega leta.

V finančnih načrtih za obe leti so v projekciji prihodkov upoštevane predvidene rasti prispevne osnove, ki so odvisne od števila rasti zaposlenih in rasti plač, niso pa načrtovani manjši prilivi zaradi pričakovane spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri se v tem trenutku predvideva znižanje odstotka in osnov za nadomestila za bolniške odsotnosti in starševsko varstvo, kar bi posledično pomenilo tudi zmanjšanje Zavodovih prihodkov od teh nadomestil.

V finančnih načrtih za obe leti predstavljajo v strukturi prihodkov načrtovani prihodki od prispevkov 69,6%, sredstva državnega proračuna pa 28,3% vseh prihodkov (od teh zakonske obveznosti okoli 9% in dodatne obveznosti okoli 19%).

Med odhodki je upoštevana novela zakona ZPIZ-1 F, nov Zakon o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v RS, rast upravičencev itd., niso pa upoštevani morebitni učinki sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na mednarodnem področju je načrtovana sklenitev konvencije z BIH in SČG, iz držav EU pa ni pričakovanih pomembnih povečanj novih zahtevkov upravičencev.

V obeh letih v strukturi skupnih odhodkov Zavoda predstavljajo odhodki za pokojnine okoli 81,7%, odhodki za socialno varnost in nadomestila plač po 4,6%, odhodki za prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev 7,7% in odhodki za delo službe Zavoda 0,8%. Delež pokojnin in drugih dajatev po posebnih predpisih bo med pokojninami in drugimi dajatvami skupaj v letu 2006 znašal 10,2% in 9,7% v letu 2007.

Po ocenah bo v letu 2006 znašala udeležba celotnih odhodkov Zavoda v BDP 13,16%, pri čemer bo udeležba izdatkov za pokojnine skupaj z letnim dodatkom znašala 10,76% BDP, brez letnega dodatka (0,43% BDP) pa 10,33%.

V letu 2007 se bo znižala udeležba celotnih odhodkov Zavoda v BDP na 13,12%, udeležba izdatkov za pokojnine na 10,32%, skupaj z letnim dodatkom pa na 10,74% BDP.


Zavod bo ob zaključku let 2006 in 2007 bilančno izkazoval izravnano bilanco prihodkov in odhodkov.


Dokument je v PDF obliki: I_ZPIZ_fn0607.pdf


Dokument je v PDF obliki: I_ZPIZ_fn0607_priloga1.pdf


Dokument je v PDF obliki: I_ZPIZ_fn0607_priloga2.pdf

	LETO 2005
1. Rast bruto plače na zaposlenega realna rast	5,0% 2,6%
2. Rast prispevne osnove realna rast	5,6% 3,2%
3. Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin	2,3%
4. Letna rast osnove za usklajevanje plač v javnem sektorju	2,3%*

· da se v prihodnjih letih ne predvideva sprememb v višini prispevnih stopenj za socialno varnost, vendar pa se bo osnova za prispevke za določene skupine zavezancev razširila,
· prevzem kumulativnega dolga Zavoda (29 milijard tolarjev¹) nastalega do konca leta 2004 s strani državnega proračuna, zaradi česar se finančni načrt Zavoda razbremeni stroškov zadolževanja iz naslova obresti za najete kredite (po oceni za okoli 1 milijardo tolarjev na letni ravni),
· da mora Zavod po letu 2004 v prihodnjih treh letih poslovati brez primanjkljajev.

- zagotovitvijo stabilnih lastnih virov (s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotoviti obseg javnih sredstev v višini 6,9% bruto domačega proizvoda),
- izboljševanjem učinkovitosti izterjave povračil škod (regresni zahtevki),
- z izboljševanjem učinkovitosti zbiranja in izterjave prispevkov za OZZ,
- rast prihodkov s trga v skladu z razpoložljivimi kadrovskimi in tehnološkimi viri Zavoda;

- obvladovanje odhodkov obveznega zdravstvenega zavarovanja preko:
- zagotovitve večje preglednosti porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja s poenotenimi standardi za sistem računov v zdravstvu;
- dograjevanje prospektivnih modelov financiranja izvajalcev z vključevanjem elementov za večjo motivacijo in stimuliranje izvajalcev za racionalnejše poslovanje;
- obvladovanje predpisovanja in porabe zdravil ter medicinsko tehničnih pripomočkov, njihove strukture, količine in cen;
- širitev pogajalskega načina urejanja oskrbe in cen storitev tudi na področje zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov – področni dogovor;
- uvajanje kontrol pravilnosti obračunanih storitev in drugih obveznosti Zavoda do izvajalcev in zavarovanih oseb z informacijskimi rešitvami.
- obvladovanje odhodkov službe Zavoda
- s transparentnim upravljanjem stroškov po stroškovnih mestih in mestih odgovornosti.

· z oblikovanjem in zastopanjem interesov vseh zavarovancev po načelih solidarnosti brez njihovega razlikovanja;
· v partnerskih pogajanjih z zastopanjem interesov zavarovancev za čimbolj enakomerno razporeditev zdravstvenih zmogljivosti in enake možnosti dostopa do zdravstvenih storitev;
· z zagotovijo organizacijske, informativne in informacijske dostopnosti do storitev služb Zavoda, ki izhajajo iz pravic zavarovancev.

· razvoj obračunskih modelov za plačevanje izvajalcev v specialistično ambulantni in bolnišnični dejavnosti;
· sistematično vgrajevanje elementov, ki bodo vzpodbujali zdravnike, zdravstvene delavce in sodelavce ter management zdravstvenih zavodov za racionalno in kakovostno izvajanje programov;
· oblikovanje obračunskih modelov, ki bodo pregledni, administrativno nezahtevni in bodo omogočali spremljanje izdatkov po zavarovancih, programih in zdravstvenih dejavnostih.

· s prenovo izbranih poslovnih procesov z opredelitvijo in sistematično uvajanje novih poslovnih procesov;
· z zagotavljanjem enotnih, varnih in sodobnih informacijskih rešitev za celovito informacijsko podporo poslovnim procesom;
· z dograjevanjem sistema notranjih kontrol z namenom uresničevanja nalog in ciljev na gospodaren način;
· s širitvijo funkcij sistema kartice zdravstvenega zavarovanja za zagotavljanje preglednosti poslovanja, poenostavljanje postopkov pri uresničevanju pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja in prenos podatkov med partnerji v sistemu zdravstvenega varstva.

- učinkovito obvladovanje neplačanih prispevkov za OZZ:
- izvajanje poslovnega sodelovanja z DURS,
- uveljavitev novega Pravilnika o odpisu, odlogu prispevkov, ki bo upošteval pravni red EU na področju državne pomoči, zaostril kriterije za odpis ali odlog plačila prispevkov, v primeru odloga pa uveljavljal garancije, kot so določene za davke.
- učinkovita izterjava povračil vseh škodnih primerov povzročenih po 3. osebi, do katerih ima Zavod pravico refundacije (razen prometnih nesreče ki so predmet Sporazuma o pavšalnem povračilu škod za leto 2004 in 2005 in predvidenega sprejetja novega zakona o obveznih zavarovanjih v prometu – uvedba pavšalnega prispevka).

- dodatni zdravstveni programi in storitve se lahko realizirajo le z vnaprej znanimi in zagotovljenimi viri zanje,
- izvajanje ukrepov in aktivnosti na področju razširitve najvišje priznane vrednosti na skupine medsebojno primerljivih zdravil (MPZ),
- načrtovati porabo odhodkov za zdravila po realni stopnji rasti do 4%, pri čemer se izločijo posledice epidemije gripe v začetku leta 2005,
- zagotoviti podlage za ureditev zagotavljanja medicinsko tehničnih pripomočkov preko pogajanj in sklepanja pogodb z dobavitelji,
- odhodki za službo Zavoda ne smejo preseči 2,5% celotnih odhodkov Zavoda, znotraj teh odhodkov pa je potrebno načrtovati čimbolj racionalno porabo,
- prihranki odhodkov, ki bodo posledica aktivnosti Zavoda se namenijo izboljšanju dostopnosti storitev zavarovancem.

· izboljšati vključenost zavarovanih oseb in s tem dejansko pokritost prebivalstva z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem,
· izboljšati pogoje/dostopnost za čimbolj enake možnosti uresničevanja pravic za vse zavarovane osebe,
· omogočiti nemoteno izbiro/zamenjavo (zobo)zdravnikov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti,
· zmanjšati razlike in poenotiti postopke za uveljavljanje in varstvo pravic v službi Zavoda,
· učinkovito voditi postopke imenovanih zdravnikov in zdravstvene komisije za izdajo odločb v rokih, opredeljenih z zakonom,
· izboljšati dostop do zdravstvenih programov in storitev z najdaljšimi čakalnimi dobami idr.
· izvajanje evropskega pravnega reda na področju socialne varnosti,
· sprotno seznanjanje javnosti in njenih predstavnikov;
· učinkovito upravljanje s podobo Zavoda (objavljanje prispevkov o Zavodu in zdravstvenem zavarovanju);
· priprava in izvedba medijske kampanje za promocijo varne in pravilne rabe zdravil,
· pravočasno in kakovostno informiranje izvajalcev (okrožnice, delovno inštruktažni sestanki);
· vzpodbujanje izvajalcev za racionalnejše in učinkovitejše delo (čakalne dobe za storitve po dejavnostih, obvladovanje izdatkov za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke, obvladovanje izdatkov za nadomestila v breme Zavoda);
· pravočasno sklenjen Splošni dogovor za leto 2006 in na njegovi podlagi pravočasno sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev v rokih, ki jih predpisuje zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
· učinkovit nadzor nad izvajanjem pogodbenih obveznosti in spoštovanjem Pravil (medobmočni in območni nadzori…);
· aktivno sodelovanje pri pripravi gradiv za potrebne spremembe zakonodaje s področja zdravstvenega in socialnega varstva.

· pravočasna priprava potrebnih organizacijskih in drugih sprememb potrebnih za operativno izvedbo sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
· zagotoviti zakonito in racionalno poslovanje, ki bo vodilo k pridobitvi pozitivnega mnenja Računskega sodišča,
· dograjevanje varnostne politike Zavoda s posebnim poudarkom na organizaciji varovanja podatkov in informacij, s čemer bo zagotovljena zaupnost in tajnost poslovnih in osebnih podatkov ter informacij, njihova celovitost ter ustrezna razpoložljivost in dostopnost. Razvoj (in dograjevanje) varnostne politike Zavoda je: (a) skladen s standardom ISO 17799 oz. (b) v skladu s priporočili CVI (področja razvoja varnostne politike: organizacija varovanja podatkov in informacij, naloge pristojnosti in odgovornosti notranjega in zunanjega osebja, fizično varovanje, varovanje fizičnega dostopa osebja do nosilcev podatkov, varovanje logičnega dostopa do podatkov, seznanjanje notranjega in zunanjega osebja o varnostni politiki in nadzor izvajanje le-te, varnost pri razvoju in spreminjanju računalniške programske opreme, varovanje podatkov in informacij pri uporabi, elektronskega poslovanja, zagotavljanje neprekinjenega poslovanja),
· vzdrževanje visoke stopnje razpoložljivosti informacijskega sistema,
· prenova določenih poslovnih procesov in informacijske podpore na področju OZZ (mednarodno zavarovanje, povračila),
· zasnova sistema spremljanja stroškov za skupine primerljivih primerov po zavarovancu oz. uvedba računalniške izmenjave podatkov,
· nadomestitev obstoječih aplikacij za revizorje prispevkov za OZZ z doma razvitimi aplikacijami, ki bodo ustrezno povezane z bazo OZZ ter vzpostavitev povezave za tekoče vpoglede v stanja neplačanih prispevkov iz evidenc DURS-a,
· priprave in pričetek prenove sistema KZZ ter vzdrževanje visoke stopnje razpoložljivosti sistema KZZ,
· širitev funkcionalnosti kartice (zapis izdanih zdravil na KZZ itd.),
· vzpostavitev informacijskih in organizacijskih rešitev za varno avtomatizirano elektronsko posredovanje podatkov zavarovanih oseb (iz evidence o zavarovanih osebah, evidence o zavezancih za prispevek…) upravičencem z zakonsko podlago (sodišča, policija, DURS, občine, odvetniki, detektivi, banke, zavarovalnice, Telekom, Jamstveni in preživninski sklad …),
· priprave na prenove računalniških aplikacij na prehod na EVRO,
· celovita analiza organizacije Zavoda in predlog reorganizacije službe Zavoda s ciljem zagotavljanja kakovostnejšega izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja in racionalizacije stroškov službe Zavoda ,
· pospešena informatizacija delovnih mest in poslovnih področij Zavoda,
· začetek postopkov za dokumentarizacijo vseh procesov, ki so vezani na izvajanje javnih pooblastil Zavoda.

· ni dodatnega zaposlovanja, število zaposlenih ostaja enako številu zaposlenih v letu 2005,
· za izobraževanje delavcev Zavoda se v letu 2006 na zaposlenega nameni znesek v višini okoli 110.000 tolarjev (vključene so tudi šolnine za zaposlene);
· izobraževanje zaposlenih ob delu s ciljem znižanja števila zaposlenih z neustrezno stopnjo strokovne izobrazbe;
· znižanje odsotnosti z dela zaposlenih Zavoda zaradi bolezenskih vzrokov za 1 odstotno točko.

- Prihodki od premoženja v višini 93 milijonov tolarjev predstavljajo prihodke iz naslova najemnin in zakupnin.
- Prihodki od obresti so ocenjeni na 342 milijonov tolarjev in predstavljajo obresti iz naslova tekočih likvidnostnih presežkov.
- Prihodki od denarnih kazni bodo znašali 23 milijonov tolarjev; višina prihodkov je določena na podlagi izkušenj iz preteklih let.
- Prihodki od prodaje blaga in storitev bodo znašali 937 milijonov tolarjev in predstavljajo prihodke od: vodenja matične evidence za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, opravljanja storitev za zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, uporabnine sistema KZZ od drugih zavarovalnic, posredovanja podatkov, prodaje tiskovin, izročitev nadomestnih zdravstvenih kartic, prihodki iz mednarodnih projektov ter ostalih storitev (razpisna dokumentacija, počitniška dejavnost, idr.).
- Prihodki iz naslova mednarodnih sporazumov o socialni varnosti so načrtovani v višini 2.100 milijonov tolarjev.
- Prihodki iz naslova regresnih zahtevkov naj bi znašali 6.900 milijonov tolarjev in se bodo glede na ocenjene tovrstne prihodke v letu 2005 še povečali za okoli 2.400 milijonov tolarjev (načrtovano povečanje je posledica predvidenih finančnih učinkov sprememb zakona o obveznih zavarovanjih v prometu). S spremembo zakona naj bi bili z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti v okviru pogojev zavarovanja kriti tudi povračilni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Povračilni zahtevki naj bi se povrnili Zavodu v višini 9% od obračunane zavarovalne premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kar predstavlja 6.400 milijonov tolarjev prihodkov iz tega naslova.
- Drugi nedavčni prihodki so načrtovani v višini 30 milijonov tolarjev.

- nakup strojne in programske opreme za sistem KZZ,
- menjavo amortizirane PC strojne opreme in strežniške opreme,
- nakup programske in strojne opreme za širitev podpore elektronskega poslovanja,
- dograditev programske opreme ob prehodu na EVRO,
- komunikacijska oprema na Miklošičevi 24 ter izpostavah,
- vzpostavitev povezave in potrebne strojne opreme na rezervni lokaciji,
- protipožarni sistem na rezervi lokaciji,
- načrt neprekinjenega poslovanja – nadgradnja procesorja.

- neizplačane plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
- neizplačana nadomestila plač za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,
- nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem letu,
- odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja.

- Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS,št.: 25/97, 10/98, 41/99, 53/99, 119/02, 26/03; v nadaljevanju ZJSRS),
- Zakon o javnih skladih (Uradni list RS, št.: 22/00; v nadaljevanju ZJS),
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št.: 54/99, 110/99, 50/02; v nadaljevanju ZFPPod).
- Pravilnik o postopku uveljavljanja pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca (Uradni list RS, št.: 40/03) ter
- Navodilo o postopku za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine (Uradni list RS, št.: 135/03).

- Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.: 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02),
- Navodila za pripravo predlogov proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 (Proračunski priročnik 2006 – 2007),
- Ustanovitveni akt Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (ur.l. RS, št.: 103/00)

- jamstveni sklad: zagotavljanje pravic delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (stečajni postopek ali prisilna poravnava) ali izbrisa družbe iz sodnega registra na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij.

- preživninski sklad: zagotavljanje uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine tistim otrokom, ki jim je s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo.

- Izterjava terjatev: izterjava dolga družb, ki so postale dolžnice na podlagi
Izplačil delavcem, ki so izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca, in izterjava dolga preživninskih zavezancev, ki je nastal na podlagi izplačil nadomestil preživnine zakonitim zastopnikom.

Globalni makroekonomski kazalci	Ocena 2005	Ocena 2006	Ocena 2007
Realna rast BDP	3,8	4,1	3,8
Rast števila zaposlenih (po SNA) (v %)	0,4	0,5
Letna rast št. brezposelnih (v%) Število BO (povprečje leta)	-5,2 88.000	-5,1 83.500
Stopnja registrirane brezposelnosti	9,8	9,3	8,8
Stopnja brezposelnosti po ILO (v %)	6,2	6,0	5,9
Realna rast investicij v osnovna sredstva	6,7	4,9	6,0
Povprečna letna rast cen (inflacija, povprečje leta, I-XII / I-XII povprečje)	2,5	2,3	2,4
Letna stopnja inflacije (dec/dec predh.leta )	2,5	2,3	2,4
Povprečna letna stopnja inflacije v državah EU-25	2,1	1,9

ZRSZ bo neposredno in posredno prispeval k povečanju zaposlenosti prebivalstva v Sloveniji. Zato bo:

· omogočil učinkovito in transparentno porabo sredstev, namenjenih izvajanju programa ukrepov APZ za tekoče leto,
· pospešil in moderniziral sodelovanje z delodajalci ter jim s svojo javno službo posredovanja zaposlitev omogočil nabor delovne sile iz uradne evidence brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji,
· zagotavljal pravočasno in ustrezno priznavanje materialnih pravic uporabnikom javnih storitev ZRSZ,
· izvajal pomoč pri razvoju poklicne kariere uporabnikom storitev,
· razvijal partnerstvo pri razvoju človeških virov,
· moral biti primerljiv z najboljšimi in najučinkovitejšimi javnimi zavodi v EU,
· se bo aktivno zavzemal za povečanje vseh vrst mobilnosti delovne sile v Sloveniji,
· v sodelovanju z MDDSZ tvorno in aktivno prispeval k razvoju politike zaposlovanja v Sloveniji.


3. DOLGOROČNI CILJI

Trg dela in dejavnost zavoda	Kazalniki
Osredočiti se na ustvarjanje novih delovnih mest (NDM)	Trajno poviševanje stopnje zaposlenosti
Fleksibilnost in teamsko delo na vseh ravneh	Večja uspešnost, učinkovitost.
Zaposliti BO s kvalitetno obravnavo v procesu svetovanja (programe APZ bo uporabljal le v primeru, ko bo to potrebno in optimalno)	Optimalna poraba že tako omejenih sredstev za vključevanje BO v programe APZ in čim večji izhod v zaposlitev
Izboljšati delovno povezavo med MDDSZ in ZRSZ z namenom razvoja ukrepov APZ, skupna priprava predlogov za učinkovitejšo izvedbo ukrepov s področja dela in zaposlovanja..	Uspešnejše delo na trgu dela in zaposlovanja, večja učinkovitost in uspešnost.
Aktivnejša vloga Slovenije v prizadevanjih za hitrejši razvoj v sosednjih regijah.	Izvajanje programov zunanjih pomoči EU v državah regije Zahodnega Balkana (CARDS, Phare, Interreg, PPS)
Zaposlovanje
Odpravljanje frikcijske in strukturne brezposelnosti, zagotavljanje večje pokritosti potreb po delu z zaposlitvijo brezposelnih oseb.	Učinkovitejše posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta
Pospeševanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb	Pomoč pri zagotavljanju fleksibilnosti na trgu dela (promocija drugih oblik zaposlovanja pri delodajalcih v skladu s svojimi pristojnostmi).
Nadaljnje sodelovanje v mreži EURES	Prispevanje k prostemu pretoku oseb v/iz EU skladno z obveznostmi iz EUres listine.
Poklicna orientacija
Posebna pozornost bo namenjena poklicni orientaciji mladini, poklicni orientaciji za odrasle in skupinskim oblikam dela z odraslimi	Povečevanje zaposlenosti med mlajšimi in starejšimi.
Več pozornosti nameniti svetovanju za odločanje za izobraževanje ali prekvalifikacijo za delo v deficitarnih poklicih	Izboljšanje strukturne brezposelnosti
Aktivna politika zaposlovanja
Pri pripravi programa ukrepov APZ za leto 2006 aktivnejše sodelovanje zavoda z nosilci razvoja trga dela, prav tako tudi večje strokovno sodelovanje pri pripravi bodočih strateških dokumentih (obdobje 2007-2013).	Sprejet optimalen program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006: zmanjšanje števila ukrepov, določenim pa dati večjo težo, več sredstev nameniti konkretnim zaposlitvam na trgu dela.
Regionalna politika
Zavod bo s pomočjo OS in UD pospešil povezovanje zavoda v posameznih regijah z drugimi institucijami, socialnimi in drugimi partnerji, predvsem z regionalnimi razvojnimi agencijami in drugim akterji regionalnega razvoja.	Realizacija regionalnega pristopa preko Sveta partnerjev (posvetovalno telo OS), ki združuje različne partnerje v regiji. Zavod bo na regionalni ravni poleg osnovne dejavnosti sodeloval pri: oblikovanju štipendijskih shem, skrbel za promocijo izobraževanja in odločanja za deficitarne poklice, aktivno iskal možnosti ustvarjanja delovnih mest v lokalnih/regionalnih okoljih, skrbel za usposabljanja in vključevanja BO na delovna mesta deficitarnih poklicev.
Zavod bo poskušal pomagati povečati geografsko mobilnost delovne sile, človeške vire je potrebno zadržati v regiji, jih aktivirati v regionalnih centrih;	Večja uravnoteženost pri razvoju regij.
Promocija projektov, kateri združujejo infrastrukturna vlaganja z vlaganji v človeške vire.	Okrepljenost sedanjega sveta partnerjev.
Tuje investicije
Zavod se bo povezal z izvajalci ukrepov privabljanja tujih investicij v Slovenijo.	Prispevek zavoda k dodani vrednosti pri soustvarjanju ugodnega okolja za tuje investitorje (zavod mora biti usposobljen za ponudbo nabora BO in predlagati ukrepe za potencialne vlagatelje, da sami usposobijo BO za svoje specifične zahteve…)
Do leta 2007 bo potrebno usmeriti vse napore, da se sredstva, določena v EPD 2004-2006 učinkovito porabijo.	Merilo uspešnosti zavoda: pravočasna in ustrezna delitev nalog pri črpanju sredstev ESS in izvajanje redne dejavnosti zavoda in vloge razvojnega partnerja v PPS EQUAL v novi finančni perspektivi EU 2007-2013.
Socialna varnost
Zavod je v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in ZDR izvajalec nalog na področju zavarovanja za primer brezposelnosti osebam, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, denarne pomoči, povračila prevoznih stroškov ter pogoje za uveljavitev pravice plačila zdravstv. in pokojninskega ter inv. zavarovanja; Zavod prav tako zagotavlja izplačila Republiških in Zoisovih štipendij.	Zagotavljanje izplačil vseh zahtevkov do upravičencev v zakonskih rokih.
Koordinacija programov socialne varnosti za BO EU, posredovanje podatkov o zavarovalnih obdobjih, dopolnjenih v Sloveniji, ugotavljanje upravičenosti do ohranitve pravice denarnega nadomestila do treh mesecev za upravičence, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici EU ter refundiranje izplačanih denarnih nadomestil, izplačevanje denarnih nadomestil državljanom EU, ki do tri mesece iščejo zaposlitev v Sloveniji ter refundiranje izplačanih nadomestil.	Zagotavljanje izplačil vseh zahtevkov do upravičencev v zakonskih rokih.
Integralni informacijski sistem
Zagotovitev delovanja integralnega informacijskega sistema zavoda na način, ki ga predpisuje Evropska komisija.	Nemoteno delovanje modula za ESS, ki bo zagotovil revizijsko sled in podatke o višini sredstev, porabljenih za posamično BO in njen potencialni izhod v zaposlitev.
Omogočanje vsem uporabnikom internetne strani zavoda, da preko enega portala takoj dobijo informacijo o celotni ponudbi delovnih mest v Sloveniji.	Zadovoljstvo uporabnikov storitev zavoda, večje sodelovanje z zasebnimi agencijami za zaposlovanje (prispevek k razvoju javno-zasebnega partnerstva).

			vodni viri in varstvo voda	ravnanje z odpadki	zmanjšanje onesnaževanja zraka	ostalo	SKUPAJ
2000	4.950	261	2.635	288	2.883	256	6.062
2001	7.000	130	2.371	432	695	374	3.872
2002	6.000	434	2.194	288	1.826	79	4.387
2003	5.800	931	1.825	1.131	1.524	0	4.480
2004	7.000	829	1.160	977	2.683	0	4.820
2005	7.300	850	2.010	1.220	2.030	0	5.260
2006	6.000	900	1.800	1.500	2.200	0	5.400
2007	6.000	900	1.500	1.800	2.400	0	5.500

2. UVOD

Današnji Ekološki sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen leta 1994 na podlagi tedanjega Zakona o varstvu okolja. Zasnovan je bil kot finančna organizacija za pospeševanje naložb na področju varstva okolja. Zakon je predvidel uporabo več finančnih instrumentov, med katerimi se je izvajalo le kreditiranje okoljskih naložb z ugodno obrestno mero, možna pa je bila tudi uporaba drugih finančnih instrumentov, kot je dajanje poroštev ali vlaganje kapitala. S tem so investitorjem v okoljevarstvene projekte pod ugodnimi pogoji zagotovljena manjkajoča sredstva za izvedbo njihovih okoljskih naložb. Prejemniki pomoči Sklada so lokalne skupnosti, gospodarske družbe in druge pravne osebe, samostojni podjetniki in občani, ki izvajajo naložbe na prioritetnih področjih varstva okolja, zlasti zmanjšanja onesnaževanja zraka, ravnanja z odpadki in varstva voda.

Podlaga za sedanjo organiziranost Sklada je Zakon o javnih skladih, ki je bil sprejet marca 2000 in podrobno predpisuje način poslovanja javnih skladov. Na tej podlagi se je v letu 2001 Sklad, ki je prej deloval kot delniška družba, preoblikoval v javni finančni sklad. Leta 2004 je bil sprejet novi Zakon o varstvu okolja, ki je določil tudi nekatere spremembe v organizaciji Sklada. Vlada Republike Slovenije je na seji dne 29.7.2004 sprejela Akt o ustanovitvi Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, s katerim je uredila preoblikovanje Sklada in opredelila temeljne okvire za njegovo delovanje. Pomemben akt Sklada so Splošni pogoji poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja, kjer so urejena razmerja Sklada do uporabnikov njegovih storitev in opredeljena merila za dodeljevanje sredstev. Sedaj pripravljamo nov sistem vrednotenja in točkovanja vlog za ugodne kredite, ki bo omogočil še natančnejše ocenjevanje okoljskih prispevkov posameznih projektov. Sredstva Sklada so javna sredstva, zato morajo postopki za razdeljevanje upoštevati splošna načela ravnanja z javnimi sredstvi, med katerimi velja nameniti poseben poudarek transparentnosti, gospodarnosti in enaki obravnavi vseh kandidatov.

2.1. GLAVNE POSLOVNE USMERITVE

Glavna poslovna usmeritev Sklada bo doseganje bistveno večje prepoznavnosti Sklada kot najpomembnejše javnofinančne institucije za spodbujanje naložb varstva okolja. Pri tem bo Sklad zasledoval glavne cilje iz Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in Nacionalnega energetskega programa (NEP) in temu primerno oblikoval namene in kriterije za ugodno kreditiranje okoljskih naložb. Za doseganje takšne poslovne politike bomo na Skladu:

- zagotavljali pomoč gospodarstvu pri hitrejšem uveljavljanju zahtev t. im. IPPC direktive EU,
- zagotavljali pomoč javnemu sektorju z ugodnejšimi pogoji financiranja okoljske infrastrukture,
- povečevali angažiranost kreditnih sredstev v investicije občanov,
- razvijali nove oblike finančne podpore okoljskim in energetskim projektom in inovativnim okoljskim tehnologijam,
- zagotavljali ugodnejše kreditne pogoje za kreditojemalce (politika ugodnih obrestnih mer, zavarovanj in drugih oblik ugodnosti),
- povečevali prepoznavnost Sklada v javnosti in
- promovirali okoljske in energetske projekte.

- za pridobivanje aluminija
- proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov,
- pridobivanje cementa,
- predelavo sive litine, ferozlitin in jekla,
- vroče pocinkanje,
- proizvodnjo in predelavo lesnih tvoriv,
- pridobivanje svinca in njegovih zlitin iz sekundarnih surovin;

Zaposleni na Skladu se bodo izobraževali po potrebi in na področjih, za katera so zadolženi, skladno z načrtom izobraževanja, ki ga sprejme uprava Sklada za vsako leto. V letu 2006 predvidevamo, da bo težišče izobraževanja uslužbencev na področju priprav za začetek izvajanja kapitalskih vlaganj v mala in srednja podjetja z namenom spodbuditi proizvodnjo in uporabo naprav in tehnologij varstva okolja, tehnologij in izdelkov, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja, in v rabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, kot nove dejavnosti Sklada. V naslednjem letu 2007 se bo vsebina izobraževanj prilagajala potrebam glede na stopnjo pripravljenosti za izvajanje navedene nove dejavnosti.


6. ZAKLJUČEK

Poslovni načrt Eko sklada, j.s. za leti 2006 in 2007 je usklajen z ostalimi instrumenti države na področju sofinanciranja naložb varstva okolja v javnem sektorju in veljavno zakonodajo s področja izvajanja državnega proračuna ter nadzora nad državnimi pomočmi. Najpomembnejše vodilo pri pripravi tega načrta je bilo zagotavljanje predvidljivih in stabilnih razmer na področju financiranja naložb varstva okolja iz javnih sredstev. Transparentni postopki, stabilni pogoji in enakopraven dostop do sredstev so tisti dejavniki, ki skladno z ekonomsko in upravno teorijo ustvarjajo naraščajoče zaupanje pri investitorjih in krepijo njihovo vedenje v želeni smeri, torej dejansko pospešujejo izvajanje okoljskih naložb in doseganje operativnih in strateških ciljev na področju varstva okolja.

Sklad si že več let prizadeva omejiti vpliv naključnega dejavnika pri odločanju kreditojemalcev za kredit sklada. Pri tem ima ključno vlogo časovna razpoložljivost finančnih sredstev. Doslej so bili presledki v izvajanju osnovne dejavnosti relativno kratki (od nekaj dni do nekaj mesecev v večletnih obdobjih), kar ostaja ena izmed temeljnih usmeritev tudi v prihodnje. S tem bi Sklad kreditojemalcem zagotavljal sredstva natanko takrat, ko se odločajo za izvedbo naložbe in tako nedvomno opravljal funkcijo spodbujevalca teh naložb.

Na plasiranje sredstev oz. na pospeševanje okoljskih naložb negativno vplivajo zlasti finančne ovire, kot je prezadolženost občin, ki posledično onemogoča najemanje kreditov in izvedbo investicij, in restriktivna politika dodeljevanja državnih pomoči, ki močno omejuje učinkovitost Sklada pri pospeševanju naložb v industriji. Te ovire so bile upoštevane pri pripravi tega poslovnega načrta, pomembno pa se jih bo zavedati v prihodnjem obdobju zaradi zagotovitve doseganja zastavljenih ciljev okoljevarstvene politike. Povišanje deležev dopustne zadolženosti občin sodi med ukrepe, ki bodo omogočili občinam izvajanje nujno potrebnih naložb za varovanje okolja in širitev seznama njihovih prednostnih naložb na vsa področja, ki so povezana z varstvom okolja.


7. IZHODIŠČA ZA FINANČNI NAČRT

Predloženi finančni načrt je izdelan na podlagi ocene poslovanja sklada v letu 2005, v njem vključujemo neodplačana posojila iz preteklih javnih razpisov sklada in načrtovan obseg novih posojil na podlagi novih javnih razpisov v letih 2006 in 2007.

Upoštevana so vsa priporočila Proračunskega priročnika 2006 - 2007, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance Republike Slovenije za pripravo proračunov 2006 in 2007.

Na posamezne vire sredstev je vezana poraba tako, da bo v primeru izpada ali povečanja posameznega vira mogoče ustrezno popraviti tudi znesek dodelitve posojil po posameznem javnem razpisu.

Finančni načrt je izdelan v SIT, v tekočih cenah, z upoštevano inflacijo 2,3% za leto 2006 in 2,4% za leto 2007.

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

I. PRIHODKI OD OBRESTI

Javni razpisi Eko sklada, j.s. v letu 2005 imajo obrestno mero med 1,5% za lokalno infrastrukturo, avgusta 2005 odprt javni razpis za občane ima obrestno mero 3,2%, februarja 2005 odprt javni razpis za pravne osebe pa fiksno obrestno mero 3,5% do 3,8 %, odvisno od vrste zavarovanja, ali EURIBOR + dodatek (0,5% do 0,8%).

Za leto 2006 načrtujemo povprečno obrestno mero 3,2% in za leto 2007 v višini 3,0% oziroma EURIBOR + dodatek (0,5% do 0,8%).

V letu 2006 načrtujemo 989,00 milijonov SIT prihodkov, od tega 968,00 milijonov SIT prihodkov od obresti, 21,00 milijonov SIT iz naslova prodane razpisne dokumentacije in storitev vodenja kreditov.

V letu 2007 načrtujemo 1.006,00 milijonov SIT prihodkov, od tega 984,00 milijonov SIT od obresti in 22,00 milijonov SIT iz naslova prodane razpisne dokumentacije in storitev vodenja kreditov.

Z načrtovanimi obrestnimi merami Sklad skrbi za najbolj ugodno kreditiranje naložb, s katerim se ohranja vrednost sklada namenskega premoženja. Sklad namenskega premoženja se bo v letu 2006 povečal za 2,4% in v letu 2007 za 2,5% .

II. ODHODKI

Odhodki za leto 2006 so načrtovani v višini 535,00 milijonov SIT, indeks povečanja stroškov je 115,7 glede na oceno realizacije v letu 2005. Stroški za plačilo obresti za najete kredite IBRD in EIB so 97,41 milijonov SIT in se zaradi odplačila glavnic znižujejo. Načrtovani izdatki za blago in storitve v letu 2006 so 197,83 milijonov SIT, indeks povečanja je 125,1 zaradi vključitve nove dejavnosti sklada. Stroški plač in drugih izdatkov zaposlenim v višini 185,64 milijonov SIT ter prispevki 30,13 milijonov SIT, imajo skupni indeks povečanja 118,7, ker predvidevamo zaposlitev treh novih sodelavcev, in sicer dveh svetovalcev za delo na področju naložbenega sklada in vodjo glavne pisarne. Sicer je rast plač v skladu z navodili proračunskega priročnika, s predvidenim povečanjem za 1% za napredovanja in dodatno minulo delo in rast plač za 1,15% od 1. 7. 2006 dalje. Skupni izdatki za blago in storitve so 197,83 milijonov SIT, povečanje glede na oceno 2005 je za cca 40 milijonov SIT, predvsem zaradi dodatnih stroškov za oblikovanje in delovanje naložbenega sklada. Kot rečeno, bo predvidoma del teh stroškov refundiran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, za katere bo sklad kandidiral. Načrtujemo investicije v posodobitev informacijskega sistema in opremo za tri nova delovna mesta v višini 11,00 mio SIT in zamenjavo dveh osebnih avtomobilov v vrednosti 13,0 milijonov SIT. Obstoječi vozili bosta v letu 2006 v celoti amortizirani.

Odhodki v letu 2007 so načrtovani v višini 533,90 milijonov SIT, indeks glede na leto 2006 je 99,8. Načrtovani znesek za odplačilo obresti kredita IBRD in EIB se zniža na 88,81 milijonov SIT. Načrtovani izdatki za blago in storitve sklada v letu 2007, so 200,63 milijonov SIT, indeks povečanja je 101,4. Stroški plač in drugih izdatkov zaposlenim 189,68 milijonov SIT in prispevki 30,78 milijonov SIT, skupni indeks povečanja je 102,2. Za investicije v osnovna sredstva, predvsem v informacijsko in drugo opremo, pa je namenjenih 24,0 milijonov SIT.

Pregled strukture pomembnih stroškov, primerjalno realizacija 2004, ocena 2005 in finančni načrt 2006 in 2007 (v 1000 SIT)

			OCENA	FIN.NAČ.	FIN.NAČ.	FN 2006/	FN 2007/
KONTO	NAZIV	2 0 0 4	2 0 0 5	2 0 0 6	2 0 0 7	OC 2005	FN 2006
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	146.772	158.142	197.832	200.631	125,1	101,4
4020	Pisarniški in splošni material in storitve	52.561	55.800	92.408	93.702	165,6	101,4
4022	Energija, voda, komunal.stor. in komunik.	8.631	9.451	9.573	9.707	101,3	101,4
4023	Prevozni stroški in storitve	1.136	1.813	1.837	1.862	101,3	101,4
4024	Izdatki za službena potovanja	7.924	9.100	12.500	12.675	137,4	101,4
4025	Tekoče vzdrževanje	3.366	6.050	6.735	6.829	111,3	101,4
4026	Poslovne najemnine in zakupnine	31.814	30.450	22.422	22.671	73,6	101,0
4028	Davek na izplačane plače	12.315	15.172	14.689	15.008	96,8	102,2
4029	Drugi operativni odhodki	29.025	30.306	37.668	38.177	124,3	101,4

Zgornja tabela prikazuje podroben pregled pomembne kategorije izdatkov za blago in storitve. Indeks povečanja v finančnem načrtu 2006 je 125,1 predvsem zaradi načrtovane nove dejavnosti naložbenega sklada z namenom uvajanja novih tehnologij in izdelkov ter naložb v izrabo obnovljivih virov. Načrtovani stroški so v skladu z navodili, saj stroški rastejo v višini načrtovane inflacije 2,3%, zmanjšane za 1 odstotno točko, večje povečanje pa je predvideno zaradi uvedbe dodatnih storitev.

Pregled kadrov, plač in drugih izdatkov zaposlenim in prispevkov za socialno varnost

Pregled kadrovske strukture zaposlenih na skladu:

	Vrsta izobrazbe	Število	Povečanje	Povečanje
		zaposlenih	2006	2007
1	VIII. stopnja	5
2	VII. stopnja	12	2
3	VI. stopnja	1	1
4	V. stopnja	2
	Skupaj	20	3	0

Na Skladu je trenutno 20 zaposlenih. V letu 2006 načrtujemo zaposlitev treh novih sodelavcev, in sicer vodjo glavne pisarne, zaradi zagotovitve izvajanja Uredbe o upravnem poslovanju, in dveh višjih svetovalcev za izvajanje projekta naložbenega sklada.

Pregled stroškov plač, drugih stroškov in prispevkov za socialno varnost (v 1000 SIT)

			OCENA	FIN.NAČ.	FIN.NAČ.	FN 2006/	FN 2007/
		2 0 0 4	2 0 0 5	2 0 0 6	2 0 0 7	OC 2005	FN 2006
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSL.	123.398	156.532	185.637	189.678	118,6	102,2
4000	Plače in dodatki	113.939	143.832	171.480	175.201	119,2	102,2
4001	Regres za letni dopust	2.360	3.039	3.402	3.484	111,9	102,4
4002	Povračila in nadomestila	4.630	6.132	6.865	7.030	112,0	102,4
4003	Sredstva za delovno uspešnost	2.358	2.850	3.390	3.463	118,9	102,2
4009	Drugi izdatki zaposlenim	111	679	500	500	73,6	100,0
401	PRISPEVKI DELOD. ZA SOC.VAR.	20.499	25.165	30.126	30.784	119,7	102,2
4010	Prispevek za pok. in invalidsko zavarov.	10.304	12.883	15.476	15.812	120,1	102,2
4011	Prispevek za zdravstveno zavarovanje	8.255	10.321	12.398	12.667	120,1	102,2
4012	Prispevek za zaposlovanje	70	87	105	107	120,7	101,9
4013 4015	Prispevek za porodniško varstvo Premije kolektivnega dod. pokoj. zavar.	117 1.753	145 1.729	175 1.972	179 2.019	120,7 114,1	102,3 102,4
	SKUPAJ PLAČE IN PRISPEVKI	143.897	181.697	215.763	220.462	118,7	102,2
	Število zaposlenih	20	20	23	23	115,0	100,0
	Plače in prispevki / zaposlenega	7.195	9.085	9.381	9.585	103,3	102,2

Načrtovani znesek plač, izdatkov zaposlenim in prispevkov je za leto 2006 ocenjen na 215,8 milijonov SIT. Načrt za leto 2006 predvideva 18,6% povečanje, in sicer 15% zaradi povečanja števila zaposlenih za tri, povečanje za 3,6% glede na leto 2005 pa je povečanje zaradi napredovanj in dodatnega minulega dela (1,15 % povečanje od 1. 7. 2006 dalje) in višje strukture zaposlenih. V letu 2005 so bile tudi določene odsotnosti zaradi porodniške, ki niso bile nadomeščene in bolniške odsotnosti zato je odstotek povečanja višji. V letu 2007 pa predvidevamo 2,2% rast plač, kar vključuje 1% za napredovanja in rast plač za 1,2%.


III. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

Prihodki bodo presegali odhodke v letu 2006 za 454,00 milijonov SIT. V letu 2007 prihodki presegajo odhodke za 472,10 milijonov SIT.

Ta presežka zagotavljata ohranjanje vrednosti sklada namenskega premoženja z načrtovano rastjo cen v letu 2006 in 2007. V letu 2006 se sklad namenskega premoženja poveča za 2,4% in v letu 2007 za 2,5% glede na leto poprej.


B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

V letu 2006 bo zapadlo v odplačilo za 3.435,00 milijonov SIT posojil in v letu 2007 bo zapadlo za 3.590,00 milijonov SIT posojil, iz naslova dodeljenih dolgoročnih posojil.

Upoštevati moramo težavnost načrtovanja vračil danih posojil, ker so ta včasih nepredvidljiva. Investitorji se v obdobjih večjih padcev obrestnih mer odločajo za predčasna vračila neugodnih posojil, vendar sedaj pričakujemo umiritev na tem področju. Realizacija prvega polletja 2005 kaže na padec trenda predčasnih vračil. Krediti, ki jih sedaj odobravamo, imajo daljše odplačilne roke in kreditojemalci v večji meri koristijo moratorije. Trenutno je odplačilna doba za neodplačane dele posojil povprečno 7 let.

Povprečna odplačilna doba za občane je sedaj 5,2 leti, ker se zaključujejo odplačila posojil po javnih razpisih, kjer je bila najdaljša doba odplačil 6 let. Po novih javnih razpisih za občane od leta 2005 dalje pa je odplačilna doba lahko do 10 let.

Struktura vračil v letu 2006 bo predvidoma naslednja: 21% vračil občanov, 25% vračil javnih podjetij, 43% privatnih podjetij in 11% vračil občin.

Struktura vračil v letu 2007 bo predvidoma naslednja: 21% vračil občanov, 23% vračil javnih podjetij, 45% privatnih podjetij in 11% vračil občin.

V. DANA POSOJILA

V letu 2004 je bilo črpanih 4.820,00 milijonov SIT, v letu 2005 ocenjujemo črpanja na 5.260,00 milijonov SIT.

V letu 2006 bo predvidoma črpano 5.400,00 milijonov SIT in v letu 2007 pa bo predvidoma črpano 5.500,00 milijonov SIT. Tako bo presežek, v prid več danih posojil kot prejetih vračil v letu 2006 1.965,00 milijonov SIT, v letu 2007 pa 1.910,00 milijonov SIT.

Načrtovana struktura danih posojil v letu 2006 bo predvidoma naslednja: 23% danih posojil občanom, 23% danih posojil javnim podjetjem, 43% danih posojil privatnim podjetjem in 11% danih posojil občinam.

Načrtovana struktura danih posojil v letu 2007 pa bo predvidoma naslednja: 25% danih posojil občanom, 15% danih posojil javnim podjetjem, 47% danih posojil privatnim podjetjem in 13% danih posojil občinam.


C. RAČUN FINANCIRANJA

VII. ZADOLŽEVANJE

Sklad je v letu 2004 zaključil črpanje kredita Evropske investicijske banke iz Luksemburga s črpanjem tretje tranše v višini 671,47 milijonov SIT. Celotni kredit EIB znaša 10,00 milijonov EUR. Kredit ima 5 letni moratorij, v času moratorija plačujemo štirikrat letno obresti. Od 15. septembra 2005 dalje je obrestna mera 2,13%. Prvo odplačilo glavnice zapade v letu 2008 in zadnje v letu 2013.

Drug v tujini najeti kredit je kredit IBRD iz Washingtona v višini 15,38 milijonov EUR, ki je bil črpan v letih 1995 in 1996. Dvakrat letno plačujemo obresti, glavnica kredita se je pričela odplačevati v drugem polletju 2003. Načrtovano letno odplačilo glavnice za leto 2006 bo 375,00 milijonov SIT in za leto 2007 382,50 milijonov SIT. Kredit bo v celoti odplačan v letu 2011. Za plačilo obresti 15. decembra 2005 je obrestna mera 2,26%.

Stanje finančnih obveznosti za tuje kredite na dan 31. 12. 2005 ocenjujemo na 4.420,29 milijonov SIT, od tega 375,00 milijonov SIT kratkoročnih obveznosti odplačila glavnice v letu 2006. Ocena za 31. 12. 2006 je 4.045,29 milijonov SIT, od tega 382,50 milijonov SIT kratkoročnih obveznosti odplačila glavnice v letu 2007. Ocena za 31. 12. 2007 je 3.677,87 milijonov SIT in od tega 578,22 milijonov SIT kratkoročnih obveznosti v letu 2008, ko zapade v plačilo tudi prva glavnica kredita EIB.

V letih 2006 in 2007 ne predvidevamo dodatnega zadolževanja.

VIII. ODPLAČILA DOLGA

V letu 2005 je potrebno odplačati glavnico kredita IBRD v skupni višini 367,42 milijonov SIT.

V letu 2006 načrtujemo odplačilo glavnice v višini 375,00 milijonov SIT in v letu 2007 načrtujemo odplačilo glavnice v višini 382,50 milijonov SIT.

X. POVEČANJE OZIROMA ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH IN
XI. NETO FINANCIRANJE

Za leto 2005 ocenjujemo, da bo zmanjšanje sredstev na računih v višini 1.470,19 milijonov SIT, zaradi črpanj več danih kreditov kot prejetih vračil. V letu 2006 načrtujemo zmanjšanje sredstev na računih za 1.786,00 milijonov SIT. V letu 2007 pa načrtujemo zmanjšanje sredstev na računih za 1.740,40 milijonov SIT.

Z načrtovanimi prilivi sklad lahko financira načrtovana črpanja brez dodatnih zadolžitev.

XII. BILANCA STANJA IN GIBANJE PREMOŽENJA SKLADA

Analiza bilančne vsote javnega sklada narašča od otvoritvene bilance na dan 1. 1. 2001 v višini 17.967,00 milijonov SIT in se je v letu 2001 povečala za 11,0%, v letu 2002 za 10,7%, v letu 2003 je izkazano povečanje za 14,1%, ker je bilo izvedeno črpanje kredita EIB, povečanje v letu 2004 za 5,5 % - tudi v tem letu je bilo izvedeno črpanje kredita EIB in vračilo glavnic. Za leto 2005 pričakujemo povečanje za 1,9%, kar je vpliv povečanja za poslovni izid, odplačilo glavnice IBRD pa znižuje bilančno vsoto.

Za leto 2006 načrtujemo povečanje bilančne vsote za 110,77 milijonov SIT, to je za 0,4%.
Za leto 2007 načrtujemo povečanje bilančne vsote za 141,63 milijonov SIT, to je za 0,5%.

Sklad namenskega premoženja v višini 11.628 milijonov SIT na dan 1. 1. 2001 se je v letu 2001 povečal za 12,0 %, v letu 2002 za 17,0 %, v letu 2003 je bil povečan za 10,4 % in v letu 2004 za 4,9 %. Za leto 2005 ocenjujemo, da bo 4,6% povečanje, za leto 2006 povečanje za 2,4% in za leto 2007 še 2,5% povečanje.

Stanje dolgoročno danih posojil na dan 31. 12. vsakega leta: v letu 2000 je bilo 15,5 mrd SIT, leta 2001 je bilo stanje danih posojil 17,3 mrd SIT, kar je povečanje za 12%, leta 2002 je bilo stanje danih posojil 18,9 mrd SIT, izkazano povečanje za 9%, leta 2003 je bilo 20,9 mrd SIT, povečanje za 10%, in konec leta 2004 je bilo stanje 21,7 mrd SIT povečanje za 4%. Ocena za 31. 12. 2005 pa je 23,8 mrd SIT, kar je povečanje za 9%.

Za 31. 12. 2006 načrtujemo stanje danih posojil 25,8 mrd SIT, kar je 8% povečanje.
Za 31. 12. 2007 načrtujemo stanje 27,1 mrd SIT, kar je 5% povečanje in bodo vsa sredstva angažirana v danih posojilih.

Tabela: Prikaz bilančne vsote, danih kreditov in sklada namenskega premoženja (v mio SIT)

Leto	2000	2001	2002	2003	2004	Oc. 2005	FN 2006	FN 2007
Bilančna vsota	17.967	19.981	22.125	25.249	26.648	27.166	27.277	27.418
Dolgoročni krediti	15.541	17.286	18.934	20.882	21.719	23.757	25.750	27.147
Sklad namenskega premoženja	11.628	12.972	15.503	17.109	17.949	18.770	19.224	19.696

Kratkoročne finančne naložbe

Med kratkoročne finančne naložbe štejemo prosta denarna sredstva, ki še niso črpana, in vračila danih posojil v naslednjem letu. Ocena stanja 31. 12. 2005 je 3.151,34 milijonov SIT in 3.435,00 milijonov SIT vračil posojil v letu 2006.

Za leto 2006 načrtujemo padec kratkoročnih finančnih naložb na 1.257,95 milijonov SIT zaradi večjih črpanj in 3.590,00 milijonov SIT vračil posojil v letu 2007.

Za leto 2007 načrtujemo padec kratkoročnih finančnih naložb na nič in 3.670,00 milijonov SIT vračil posojil v letu 2008, ki se uporabi za financiranje novo odobrenih črpanj posojil.


Dokument je v PDF obliki: V_EKOSKL_fn0607.pdf

- mag. Andrej Vizjak, Ministrstvo za gospodarstvo, predsednik
- Obrtna zbornica Slovenije, v teku imenovanje novega člana
- Silvo Sok, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, član
- Gospodarska zbornica Slovenije, v teku imenovanje novega člana
- Marjan Golavšek, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, član
- Darja Osvald, Ministrstvo za gospodarstvo, član
- mag. Lucija Gregorčič, Ministrstvo za finance, član

- Zakon o javnih skladih (Ur.l. RS št. 22/2000) kot temeljni pravni akt,
- Ustanovitveni akt Javnega sklada RS za podjetništvo (Ur.l. RS št.112/2004),
- Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Ur.l. RS št. 40/2004),
- Zakon o spremljanju državnih pomoči (Ur.l. RS št. 37/2004),
- Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Ur.l.RS št. 61/2004),
- Uredba o izvajanju porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji(Ur.l. RS št. 30/2004, št. 48/2004),
- Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (Commission regulation (EC) No 70/2001 of 12 January 2001 on the application of Articles 87 and 88 of the EC Treaty to State aid to small and medium-sized enterprises),
- Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri de minimis pomoči,
- Zakon o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in spremembe in dopolnitve (Ur.l. RS št. 45/1995 in 34/1996),
- Uredba o pogojih, kriterijih in merilih za dodeljevanje sredstev za izvajanje programa ukrepov za spodbujanje podjetništva (Ur.l. RS št. 62/2005),
- Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS št. 23/99 in 30/02)
- Slovenski računovodski standardi,
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l.RS št. 134/2003),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l.RS št. 54/02),
- Zakon o javnih financah in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah (Ur.l.RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02)
- Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur.l. RS št. 91/00 in 122/00),
- Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov državnega proračuna (Ur.l. RS št. 112/2003),
- Pravilnik o postopkih za izvrševanje poračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 47/2003),

· 1239 podprtih projektov
· 24,716 milijarde SIT razdeljenih kreditov
· v povprečju 5,7 novo ustvarjenih delovnih mest

· 58 podprtih projektov
· 495 mio razdeljenih kreditov
· v povprečju 3,1 novo ustvarjena delovna mesta

· 34 podprtih projektov,
· 330 mio SIT razdeljenih garancij,
· v povprečju 6,3 novo ustvarjena delovna mesta v podjetju, ki je prejelo garancijo.

RAZPISI V LETU 2005

v mio SIT

ODOBRENO V 2005

SKUPAJ

4250

1862

174

2760

- delež tradicionalnih dejavnosti v strukturi MSP je še vedno visok,
- vstopanje novih podjetij je prepočasno,
- delež dejavnosti, ki temeljijo na znanju in novih tehnologijah, je praktično zanemarljiv,
- pomemben zaostanek v produktivnosti je prav v segmentu MSP,
- nova podjetja v večini ne rastejo,
- vlaganja v znanje in tehnološki razvoj v segmentu MSP so nizka.

	0	1-9	10-49	50-249	več od 250	skupaj
število podjetij	9.912	75.346	4.522	1.162	308	91.250
delež števila podjetij (%)	11	83	5	0,97	0,03	100
število zaposlenih (v 1000)	0	137.732	90.171	123.360	210.580	561.843
delež števila zaposlenih (%)	0	25	16	22	37	10
delež števila zaposlenih (%) V EU		34,3	19,0	13,1	33,6	100

št. zaposlenih

letni prihodek

Slovenija – SPS

Avstrija – AWS

	2003	2005	2003
letno število odobrenih projektov	131	251	1570
% pokritja ciljne skupine (MSP) glede na letno odobrene projekte	0,14	0,27	0,7
število odprtih projektov – pogodbe v teku	720	1091	10634
% pokritja ciljne skupine (MSP) glede na odprte projekte	0,8	1,2	4,7

- Razvoj novih produktov bo temeljil na zagotavljanju podpore v vseh fazah razvoja in zaporednih krogih vlaganj, ki jih potrebujejo MSP za uspešen razvoj in rast (zniževanje finančnih obremenitev pri investicijskih vlaganjih s subvencijami, zagotavljanje garancij za najete kredite, zagotavljanje ugodnih dolžniških virov v fazi ustanovitve in fazi zagona. Zato bo Sklad z razvojem novih produktov (uvedbo garancijske sheme, lastniškega financiranja podjetij v zagonski fazi) z obstoječim kapitalom in z oblikovanjem dodatnega garancijskega potenciala, kar dosega na podlagi oblikovanja rezervnega sklada, in s kombinacijo virov iz naslova EU strukturnih skladov, razširil ponudbo produktov za MSP glede na potrebe v posamezni življenjski fazi podjetja.
- Uporaba sredstev iz državnega proračuna bo v večji meri namenjena za privabljanje in povečevanje obsega bančnih in ostalih zasebnih virov v projekte MSP (krepitev posredniške vloge Sklada in povezovanje z bankami ter mednarodnimi finančnimi institucijami). Pri tem je potrebno omeniti tudi multiplikacijski učinek javnih sredstev, saj Sklad z enim tolarjem javnih sredstev spodbudi najmanj dva tolarja bančnih virov in tri tolarje zasebnih virov za investicijska vlaganja v segmentu MSP. Multiplikacijski učinek javnih sredstev pri odobravanju garancijah se še povečuje, saj Sklad z enim tolarjev javnih sredstev v obliki rezervacij za garancijska tveganja spodbudi deset tolarjev bančnih virov in 2,5 tolarjev zasebnih virov.
- Povečevanje namenskega premoženja bo Sklad uporabil za multipliciranje bančnih sredstev (multiplikator 2) za posredne dolgoročne investicijske kredite MSP in posredni finančni leasing.
- Nepovratna sredstva (premije/subvencije/dotacije) iz državnega proračuna RS bodo namenjena v kombinaciji s posrednimi krediti in garancijami za bančne kredite kot dodatna spodbuda izplačana MSP za povračilo stroškov materialnih in nematerialnih investicij.
- Mikrokrediti so kot nov produkt Sklada iz leta 2005 namenjeni zapolnjevanju vrzeli na finančnem trgu, ki se kaže v neustrezni ponudbi srednjeročnih finančnih virov tudi za trajna obratna sredstva, vzdrževanje strojev in opreme, nakup blaga in materiala določenim ciljnim skupinam MSP za zagotavljanje nemotenega poslovanja.
- Povečevanje obsega rezervacij za kreditna in garancijska tveganja (z oblikovanjem rezervacij iz naslova sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj bo Sklad lahko v letih 2006 in 2007 zagotovil dodatnih 6 milijarde kreditov za MSP pod ugodnejšimi pogoji preko bank, s hkratno ponudbo 50% garancije za zavarovanje kredita).
- Povezovanje občinskih virov za spodbujanje investicijskih vlaganj MSP v regijah z namenom doseganja sinergijskih učinkov, povezovanja razdrobljenih sredstev občinskih virov in z multiplikacijskim učinkom povečati obseg ugodnih finančnih virov za MSP v regijah – uvedba pogarancij za zavarovanje garancij, ki jih izdajajo regionalne garancijske sheme.
- Razvoj ustreznega okolja za spodbujanje lastniškega financiranja podjetij s poudarkom na financiranju podjetij v zagonski fazi in fazi zgodnje rasti.
- Sklad bo z razvojem novih produktov, uvedbo garancijske sheme, financiranja podjetij v fazi ustanovitve in zagonski fazi z obstoječim kapitalom in z oblikovanjem rezervnega sklada v kombinaciji virov iz naslova EU strukturnih skladov bistveno povečal potencial za podporo investicijskim vlaganjem MSP v letih 2006, 2007.
- Finančna podpora Sklada je del sistema, ki se mora povezovati z ostalimi oblikami podpore razvoja podjetništva. Med ostale podporne ukrepe se uvrščajo zlasti davčne spodbude in učinkovito odpravljanje raznih upravnih in administrativnih omejitev. Prav tako so nujno potrebne »mehke« oblike podpore, kot so dobre informacije, programi usposabljanja in kakovostnega svetovanja.
- Sklad želi doseči pomembnejši strateški vpliv na razvoj MSP v Sloveniji in doseči obseg števila podprtih projektov, ki jih dosegajo podobne institucije v razvitih držav EU. Če želi podpreti letno enak delež ciljne skupine, kot jo pokrije AWS (0,7%), bi moral letno podpreti 636 projektov. Ta cilj lahko Sklad doseže postopoma, saj se mora na eni strani kadrovsko okrepiti (AWS) ima skupno 200 zaposlenih, od tega se z razvojem in izvajanjem finančnih produktov direktno ukvarja 60 ljudi), po drugi strani pa je obseg pokritja ciljne skupine odvisen od povečanja virov. Za odobritev 636 projektov na leto bi Sklad potreboval 2054,3 mio SIT finančnih virov iz bilance A. Letno pa bi potreboval tudi 4345 mio SIT prostega namenskega premoženja (za to bi bila potrebna dokapitalizacija iz bilance B v višini 2607 mio SIT).

2.3. POSLANSTVO/NAMEN SKLADA

Namen delovanja Sklada je določen z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo, ki določa, da je namen delovanja Sklada izboljšanje dostopa mikro, malih in srednje velikih podjetij do virov financiranja razvojnih naložb s tem zagotavljanja ugodnejše vire financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi kreditnimi viri in garancijami za najete kredite; zagotavlja storitve in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona in spodbuja zasebna vlaganja in financiranje podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.

2.4. CILJI

Sklad ima zastavljene strateške in poslovne cilje lastnega delovanja. Strateški cilji so usmerjeni v uresničevanj poslanstva Sklada in se delijo na kvalitativne in kvantitativne, poslovi cilji pa so usmerjeni na delovanje Sklada kot finančne institucije.

2.4.1. STRATEŠKI CILJI:

I. Kvalitativni cilji:

1. Izenačevanje finančnih pogojev MSP z velikimi podjetji
2. Vstopanje na tisti del fin.bančnega trga, ki ne deluje ali deluje premalo učinkovito
3. Prevzemanje naložbenih rizikov podjetnikom, ki nimajo zadostnih jamstev ali zmanjševanje hipotekarnih obveznosti za nove naložbe ostalim MSP
4. Finančna podpora nastajajočim podjetjem v institucijah inovativnega okolja
5. Vzpodbujanje tehnološkega razvoja MSP
6. Nosilec razvoja lastniških vlaganj (skladov tveganega kapitala)

2.5. PRODUKTI SKLADA V LETU 2006 - 2007

Sklad bo pri definiranju produktov tudi v letih 2006 in 2007 upošteval specifiko posameznih ciljnih skupin in prilagodil produkte njihov potrebam. Pri tem upošteva naslednjo razdelitev ciljnih skupin:

Tabela 6: Legenda za uporabo definicije podjetij

VELIKOST	MALA PODJETJA	o število zaposlenih ne presega 50, o čisti prihodki manjši od 1000 mio SIT ali o vrednost aktive ob koncu leta ne presega 500 mio SIT
	SREDNJE VELIKA PODJETJA	o število zaposlenih je večje od 50 in ne presega 100 zaposlenih, o letni prihodki os manjši od 4000 mio SIT ali o vrednost aktive ob koncu leta ne presega 2000 mio SIT
	NASTAJAJOČA PODJETJA	fizične osebe, ki nameravajo ustanoviti podjetje in podjetja, ki imajo od 0 do 9 zaposlenih in še niso izplačali plače oziroma ne izplačujejo plače več kot tri mesece
ŽIVLJENJSKI CIKEL	NOVA PODJETJA	podjetja z od 1 do 9 zaposlenimi , ki niso registrirana več kot 42 mesecev od dneva vložitve vloge in izplačuje plače več kot 3 mesece
	RASTOČA PODJETJA	podjetje, ki je registrirano več kot 42 mesecev in manj kot 10 let in izkazuje relativno rast prihodka ali dobička ali števila zaposlenih, povečuje obseg poslovanja
	ZRELA PODJETJA	podjetja, ki je registrirano več kot 10 let in ohranjajo svoj položaj na trgu in uvaja nove proizvodne postopke, proizvode in storitve in vstopa na nove trge

Sklad bo v letih 2006 in 2007 ponudil sedem različnih produktov in sicer:

SKUPINA 1: POSREDNI KREDITI:

- PRODUKT 1 – Posredni ugodni krediti in posredni ugodni leasing

- PRODUKT 2 - Neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja

- PRODUKT 2A – Mikrokrediti / Mikrogarancije

- PRODUKT 3 - Garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami

SKUPINA 4: SUBVENCIJE

- PRODUKT 4 – Neposredne spodbude za investicijska vlaganja malih in srednje velikih podjetij
- PRODUKT 4A – Neposredne spodbude za investicijska vlaganja malih podjetij
- PRODUKT 5 – Neposredne spodbude za nastajajoča podjetja v institucijah inovativnega okolja

v mio SIT

vir

neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja

posredni ugodni investicijski krediti in posredni ugodni finančni leasing

		mikrokrediti/mikrogarancije

			garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami
			neposredne subvencije za tehnološko opremo

Subvencije za nastajajoča podjetja7

2.6. USTANOVITEV SKLADA TVEGANEGA KAPITALA V LETU 2007

V letu 2006 Sklad namerava začeti z aktivnostmi na področju lastniškega financiranja. Sklad že več kot eno leto aktivneje spremlja področje lastniškega financiranja z namenom oblikovanja predloga, kakšno vlogo bi v procesu spodbujanja lastniškega financiranja odigral. Predstavnica Sklada sodeluje v ekspertni skupini pri Evropski komisiji za spodbujanje lastniškega financiranja, prav tako smo navezali tesnejše stike z Evropskim združenje za tvegan kapital (EVCA). Navezali pa smo stike z nekaterimi domačimi (Horizonte) in tujimi skladi tveganega kapitala (Sitra-Finska, AMADEUS Venture Partner Limited – Anglija, Meta Group – Italija, Carinthian Capital Development Company – Avstrija, Investment and development Agency for the Northern Netherlands - Nizozemska). Sodelujemo z European Mutual Guarantee Association (AECM). Pri pripravi predloga pa je Sklad sodeloval tudi s priznanim profesorjem za tvegan kapital, ki ima lastne izkušnje kot tvegan kapitalist v več ameriških skladih za nova podjetja, prof. dr. Robertom D. Hisrichom (Weatherhead School of Management, Cleveland, ZDA). Slovenski podjetniški sklad lahko po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo ZPOP (Ur.l. RS št. 40/2004) izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih spodbud sklada in posrednih finančnih spodbud preko poslovnih bank, skladov tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava. Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom lahko Sklad vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in zakona o vladi. Ta določila so bila tudi osnova, da smo pripravili ta predlog.


Sklad predlaga, da se v letu 2007 ustanovi mešani sklad tveganega kapitala, katerega potencialni investitorji bodo javne in privatne institucije. V sklad bi vložili kapital naslednji potencialni investitorji:

1. Slovenski podjetniški sklad 1 mlr SIT
2. ESRR 1 mlr SIT
3. potencialne banke (NLB, NKBM, Banka Koper, Abanka) 3 mlr SIT (750 mio SIT/banko)
4. EIF________________________________________________0,5 mlr SIT
SKUPAJ 5,5 mlr SIT (23 mio €)

Večina tujih strokovnjakov kot tudi Evropska komisija predlaga, da skladi tveganega kapitala naj ne bi bili 100% v javnem lastništvu, saj lahko to predstavlja omejitev pri zagotavljanju profesionalizacije ocenjevanja projektov, ki bi jih sklad podprl. Republika Slovenija (posredno preko Slovenskega podjetniškega sklada) bi nastopala v skladu tveganega kapitala v manjšinskem deležu predvsem v smeri pospeševalca naložb tudi v projektih, ki so pod običajno mejo donosov, ki jih zahtevajo investitorji v sklad tveganega kapital. Potrebno se je namreč zavedati, da so zahtevani donosi, ki jih zahtevajo investitorji v privatnih skladih tveganega kapitala min. 30% letno na vložek v sklad. Projektov s tako visoko donosnostjo pa je zelo malo, zato tudi skladi financirajo le 10% podjetjih, ki iščejo finančne vire za lastni razvoj. Prav tako so privatni skladi usmerjeni v naložbe z nižjim rizikom. Delež Sklada (države) v skladu tveganega kapitala ne bi presegal 30%, lahko pa bi kot soinvestitorje v sklad pritegnili tudi Evropski investicijski sklad ali Evropski sklad za regionalni razvoj. K sodelovanju in vplačilu kapitala bi bile povabljene vse večje komercialne banke, ki tudi regijsko pokrivajo in spremljajo gospodarstvo. S tem bi zagotoviti interes in potrebo države po regionalnem vidiku naložb sklada tveganega kapitala. Država (Sklad) bo poizkušal pridobiti nepovratna in povratna sredstva iz tujih mednarodnih institucij (EBRD in EIF), ki podpirajo razvoj skladov tveganega kapitala. Sklad bi želel preko tujih investitorjev pridobiti tudi znanje, kako upravljati in voditi sklad tveganega kapitala (pridobitev know-how). Država (Sklad) bo vlagal v posamezno podjetje le takrat, ko bo imel jasno in realno opredeljeno sliko izhoda iz podjetja. Spodbuditi bi bilo potrebno Ljubljansko borzo, da organizira, poenostavi in poceni postopke uvrstite podjetij s tveganim kapitalom na borzo ali se poveže za takšna podjetja z borzami v Evropi. Sklad bo lahko vstopil kot soustanovitelj v sklad tveganega kapitala na podlagi sklepa Vlade RS o kapitalski naložbi Javnega sklada RS za podjetništvo v drugo pravno osebo.