Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 44000-6/2005/6
Ljubljana, 21.07.2005



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A






Vlada Republike Slovenije je na 34. redi seji dne 21.7.2005 sprejela:

- SEDMO POROČILO O DRŽAVNIH POMOČEH V SLOVENIJI (ZA LETA 2002, 2003 IN 2004),

ki vam ga pošiljamo na podlagi 15. člena Zakona o nadzoru državnih pomoči.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:

- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Lucija Gregorčič, v.d. generalna direktorica, Ministrstvo za finance.





Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA




PRILOGA: 1





SEDMO POROČILO O
DRŽAVNIH POMOČEH
V SLOVENIJI

(ZA LETA 2002, 2003, 2004)









Junij, 2005




KAZALO

UVOD
5
METODOLOŠKA POJASNILA
6
OSNOVNE UGOTOVITVE
8
I. CELOTEN OBSEG DRŽAVNIH POMOČI
10
1.1. Primerjava z osnovnimi makroekonomskimi kazalci
10
1.2. Primerjava z Evropsko unijo
11
1.3. Primerjava z novimi članicami Evropske unije
12
1.4. Pregled državnih pomoči po kategorijah
14
II. DRŽAVNE POMOČI PO REGIJAH
19
2.1. Obseg državnih pomoči v Sloveniji po statističnih regijah
19
2.2. Primerjava z bruto družbenim proizvodom
21
III. POMOČI V SEKTORJU INDUSTRIJA IN STORITVE
22
3.1. Obseg in trend
22
3.2. Horizontalni cilji
23
3.2.1. Spreminjajoči trendi horizontalnih ciljev
26
3.2.2. Zaposlovanje in usposabljanje
27
3.3. Posebni sektorji
28
3.3.1. Jeklarstvo
29
3.3.2. Transport
29
3.3.3. Premogovništvo
30
3.3.4. Drugi sektorji
31
IV. POMOČ V KMETIJSTVU IN RIBIŠTVU
32
4.1. Kmetijstvo
32
4.2. Ribištvo
33
V. REGIONALNI CILJI
33
VI. PREGLED PO DEJAVNOSTIH
35
VII. OCENA UČINKOVITOSTI
37
7.1. Razlogi in izhodišča za merjenje učinkovitosti
37
7.2. Prve ocene učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči
38
PRILOGA 1: Kategorije in instrumenti državnih pomoči
48
PRILOGA 2: Statistični podatki
51
PRILOGA 3: Podrobnejše poročilo o učikovitosti dodeljenih državnih pomočeh
64




KAZALO TABEL IN SLIK v poročilu

Tabela 1: Delež dodane vrednosti v izbranih sektorjih v letih 2002, 2003 in 2004
10
Slika 1:Višina in deleži državnih pomoči po regijah, v letu 2004, v mio SIT
11
Tabela 2:Delež državnih pomoči v posamezni regiji za leta 2002, 2003 in 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
11
Slika 2:Povprečna višina dodeljenih državnih pomoči na prebivalca po regijah za leta 2002, 2003 in 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
12
Tabela 3: Delež državnih pomoči v Sloveniji po posameznih regijah v letu 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
13
Slika 3: Delež državnih pomoči v Sloveniji po posameznih regijah v letu 2002, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam
13
Slika 4:Državne pomoči v sektorju industrija in storitve, v letih 2002, 2003 in 2004
14
Tabela 4:Državne pomoči po horizontalnih ciljih v letih 2002, 2003 in 2004
14
Slika 5:Dodeljene državne pomoči po horizontalnih ciljih v obdobju 2000 – 2004, v mio EUR
15
Slika 6:Delež državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2002 - 2003 in primerjava z deležem v državah EU za leto 2003
15
Slika 7: Delež državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev, v letih 2002, 2003 in 2004 v mio SIT
16
Slika 8: Deleži državnih pomoči, znotraj horizontalnih ciljev po instrumentih, v obdobju 2001-,2004
16
Slika 9:Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah, v obdobju 2000 -,2004
17
Slika 10:Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah, v obdobju 2000 - 2004
17
Slika 11:Državne pomoči v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004, v primerjavi z BDP, stroški države in zaposlenostjo
18
Slika 12:Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji po letih v %
19
Slika 13:Državne pomoči v Sloveniji v primerjavi z EU
20
Slika 14: Delež državnih pomoči v BDP v državah EU in v Sloveniji v %
20
Slika 15:Državne pomoči v Sloveniji v primerjavi z novimi članicami EU
21
Slika 16:Delež državne pomoči v BDP brez železniškega prometa, kmetijstva in ribištva, v novih članicah EU, v obdobju 2000 – 2003, v %
21
Tabela 5:Povprečna višina državnih pomoči brez železniškega prometa, kmetijstva in ribištva, v novih članicah EU, na prebivalca, v obdobju 2000-2003, v EUR
22
Tabela 6: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih kategorijah v letih 2002, 2003 in 2004
23
Slika 17:Deleži državnih pomoči po skupinah instrumentov v letih 2002, 2003 in 2004
23
Slika 18:Primerjava deleža uporabljenih instrumentov državnih pomoči v Sloveniji v letu 2004 in državah EU v letu 2003, brez kmetijstva, ribištva in transporta
24
Slika 19:Deleži državnih pomoči po kategorijah glede na celotno državno pomoč v letih 2002, 2003 in 2004
25
Slika 20:Deleži državnih pomoči po sektorjih glede na celotno državno pomoč v letih 2002, 2003 in 2004
25
Slika 21:Spreminjanje deležev državnih pomoči znotraj posameznih sektorjev po letih 2002, 2003 in 2004
26
Slika 22:Deleži državnih pomoči izbranih sektorjev v celotnem BDP v letih 2002, 2003 in 2004
27
Tabela 7:Državne pomoči za zaposlovanje in usposabljanje primejalno s celotnim zneskom državnih pomoči
27
Slika 23:Deleži uporabljenih instrumentov pri dodeljevanju državnih pomoči za zaposlovanje in usposabljanje, v obdobju 2002 - 2004
28
Slika 24:Deleži dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih, v obdobju 2000 -2004, v %
29
Tabela 8:Državne pomoči v transportu primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo, v letih 2002, 2003 in 2004
30
Tabela 9:Državne pomoči v premogovništvu, primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo, v letih 2002, 2003 in 2004
31
Tabela 10:Državne pomoči v drugih sektorjih, v letih 2002, 2003 in 2004
31
Tabela 11:Državne pomoči v kmetijstvu, v letih 2002, 2003 in 2004
32
Tabela 12:Državne pomoči v ribištvu, v letih 2002, 2003 in 2004
33
Tabela 13:Državne pomoči po regionalnih ciljih, v letih 2002, 2003 in 2004
34
Slika 25:Deleži državnih pomoči pri regionalnih ciljih, v letih 2002, 2003 in 2004, po instrumentih
34
Tabela 14:Državne pomoči po dejavnostih, v letih 2003 in 2004
35
Slika 26: Deleži dodeljenih državnih pomoči po dejavnostih, za leti 2003 in 2004, v %
36
Slika 27:Deleži dodeljenih državnih pomoči v dodani vrednosti za posamezno dejavnost, za leti 2003 in 2004, v %
36
Tabela 15Obseg dodeljenih državnih pomoči, razporejen po ocenah učinkovitosti za obdobje 2002 – 2004
38
Tabela 16:Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za raziskave in razvoj, v letih 2002, 2003 in 2004
39
Tabela 17:Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za varstvo okolja in varčevanje z energijo, v letih 2002, 2003 in 2004
40
Tabela 18:Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje, v letih 2002, 2003 in 2004
41
Tabela 19: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za srednje velika in mala podjetja, v letih 2002, 2003 in 2004
42
Tabela 20: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za zaposlovanje, v letih 2002, 2003 in 2004
43
Tabela 21: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za usposabljanje, v letih 2002, 2003 in 2004
44
Tabela 22:Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih, v letih 2002, 2003 in 2004
45
Tabela 23: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči po regionalnih ciljih, v letih 2002, 2003 in 2004
46
Tabela 24: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za namen kmetijstva in ribištva, v letih 2002, 2003 in 2004
47




UVOD


Letno poročilo o državnih pomočeh je analitični pregled dodeljenih državnih pomoči za zadnja tri leta.

Pričujoče poročilo je sedmo tovrstno poročilo doslej, ki zajema podatke za leta 2002, 2003 in 2004. Poročilo temelji na podatkih, ki so bili posredovani s strani upravljalcev državnih pomoči in je pripravljeno skladno z veljavno slovensko zakonodajo, ki povzema ureditev razvrščanja in poročanja v Evropski uniji (v nadaljevanju EU)1.

Poročilo se v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Ur.l. RS, št.37/04) predloži v sprejem Vladi RS, le-ta pa ga v 30 dneh po sprejemu predloži Državnemu zboru RS. Z vstopom Republike Slovenije v EU se Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) ne posreduje več tovrstno poročilo, pač pa v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 794/2004 (z dne 21. aprila 2004) Inventar državnih pomoči. Inventar je posebna, v naprej predpisana tabelarična oblika s podatki o dodeljenih državnih pomočeh. Na tej osnovi izdela EK poročilo o državnih pomočeh (scoreboard) za vsako državo članico in skupnost v celoti.

Evropski svet je v Lizboni in kasneje tudi v Stockholmu poudaril nujnost zmanjševanja državnih pomoči. Evropa mora postati bolj konkurenčna, povečati mora produktivnost in zagotoviti trajnostno rast z več in z boljšimi zaposlitvami ter večjo socialno kohezijo. Ti cilji bodo doseženi tudi z zniževanjem ravni državnih pomoči. Državna pomoč namreč lahko ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. V mnogih primerih dodeljevanje državnih pomoči celo zmanjšuje gospodarsko blaginjo in oslabi vzpodbude za izboljšanje učinkovitosti v podjetjih. Pomoč tako povzroči manj učinkovito možnost preživetja podjetja, zavlačevanje strukturnih sprememb, hkrati pa ovira rast produktivnosti in konkurenčnosti podjetja.

Unikaten sistem nadzora, ki obstaja v EU, je namenjen krčenju vseh naštetih neučinkovitosti. V skladu s temi cilji, so nekatere države članice delež državnih pomoči glede na BDP že zmanjšale, ter preusmerile pomoči iz specifičnih sektorjev k horizontalnim ciljem, kar skladno z interesi EU. Tovrstne pomoči predstavljajo predvsem krepitev ekonomske in socialne kohezije, varstva okolja, promocijo raziskav in razvoja ter pomoč srednje velikim in malim podjetjem. Na zadnjem Evropskem Svetu, marca 2005, so bile države članice ponovno pozvane, naj nadaljujejo z zniževanjem ravni državnih pomoči v celoti.

Tudi na podlagi zapisanih priporočil, ki govorijo v prid tendenci padanja stopnje državnih pomoči glede na BDP, smo v Sloveniji začeli z izgradnjo sistema za merjenje uspešnosti in učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči. Ministrstvo za finance je pripravilo navodilo, ki ga je sprejela Vlada RS marca 2004 in dajalce državnih pomoči zavezuje k poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in jim daje temeljna in enotna izhodišča za merjenje učinkovitosti le-teh.

Letošnje poročilo tako prvič prvič vključuje tudi oceno učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči za leta 2002, 2003 in 2004. Ta naj bi v prihodnje postala dajalcem pomoči podlaga pri procesu odločanja o izvajanju posameznih programov oz. ukrepov. V naslednjem obdobju morajo dajalci državnih pomoči posvetiti temu področju še nekoliko večji poudarek saj ocenjujemo, da bo ustrezno prispeval k večji učinkovitosti in posledično k zmanjševanju državnih pomoči v Republiki Sloveniji.
___________________________
1 State Aid Scoreboard




METODOLOŠKA POJASNILA


Viri in metode zbiranja

Za Slovenijo je zelo pomembno, da zagotavlja učinkovito kontrolo nad dodeljevanjem državnih pomoči.

Z namenom ohranitve uspešnega obstoječega sistema spremljanja in v določeni meri nadzora nad dodeljevanjem državnih pomoči, je bil v preteklem letu sprejet Zakon o spremljanju državnih pomoči (Ur.l. RS, št. 37/2004 – v nadaljevanju Zakon), s katerim se je zagotovila kontinuiteta urejenosti na tem področju.

Področje posredovanja podatkov o državnih pomočeh in poročanja o dodeljenih državnih pomočeh pa je določeno z Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Ur.l. RS, št. 61/2004 – v nadaljevanju Uredba).

V začetku leta 2004 je Vlada RS sprejela Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči (sklep št. 401-01/2004-1, z dne 4.3.2004). To navodilo določa osnove in postopke za ugotavljanje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči kot podlago za oceno uspešnosti izvajanja shem državnih pomoči in individualnih državnih pomoči.

Državna pomoč je v Sloveniji dodeljena iz proračunskih virov v različnih oblikah, pri čemer so instrumenti lahko neposredni (npr. dotacije, ugodna posojila,...) ali posredni (preko zmanjšanih prihodkov proračuna). Viri sredstev pa so domači ali tuji.

V Zakonu so v 4. členu dajalci pomoči opredeljeni kot vse institucionalne enote, ki so v skladu s statističnimi predpisi opredeljene v sektorju država.

Dejanski prejemniki državnih pomoči so lahko pravne osebe, ne glede na pravni status, organizacijo ali lastništvo, ter fizične osebe, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev.


Zajetje podatkov

V poročilu so zajeti podatki o dodeljenih državnih pomočeh za vse prejemnike v Sloveniji. Upravljalci državnih pomoči zbirajo podatke o dodeljenih državnih pomočeh po posameznih prejemnikih v okviru shem ali individualnih državnih pomoči.

Podatki se posredujejo Ministrstvu za finance, kjer se zbirajo in obdelajo. Glede na to je na Ministrstvu za finance vzpostavljena celovita baza podatkov o dodeljenih državnih pomočeh od leta 1998 dalje.

V letošnjem poročilu so uporabljeni zadnji revidirani podatki bruto domačega proizvoda (BDP), ter stroški države, ki so objavljeni v Biltenu javnih financ 3/2005. Podatki o regionalnem bruto domačem proizvodu, dodani vrednosti, prebivalstvu in trgu dela so uporabljeni iz statističnih informacij Statističnega urada RS.

Kot podlago za napovedi in primerjave trendov med EU in Slovenijo smo uporabili State Aid Scoreboard2 za leto 2003 (pripravljeno 20.4.2005). Podatki o višinah državnih pomoči so prikazani po tekočih cenah v SIT ter preračunani v EUR po povprečnem letnem tečaju Banke Slovenije.
______________________________
2 State aid Scoreboard spring 2005 update, 20.4.2005




Prikaz podatkov

V skladu z Uredbo posamezni dajalci poročajo o dodeljenih državnih pomočeh po kategorijah in namenih in glede na instrument državne pomoči. Podrobnejša opredelitev kategorij in instrumentov je predstavljena v Prilogi 1 tega poročila.

Poročilo vsebuje združene podatke po kategorijah, namenih in instrumentih državnih pomoči v posameznem letu. Vključuje državne pomoči, ki so bile dodeljene za namene, kmetijstva, ribištva, premogovništva, transporta, kulture, medijev, energetike ter regionalnih pomoči. Nameni, po katerih pa niso bile dodeljene državne pomoči pa so: jeklarstvo, industrija motornih vozil, trgovina, ladjedelništvo, finančni sektor. Pri pregledu tega poročila je potrebno upoštevati, da so v poročilu zajeta le tista javna sredstva, ki po svoji naravi predstavljajo državno pomoč.


Definicije in pojasnila

Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti. Namenjeni so za financiranje in sofinanciranje programov v enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev, z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 87. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Državne pomoči so opredeljene kot individualne - namenjene so določenemu in v naprej znanemu prejemniku ali kot splošne sheme državnih pomoči – prejemniki v naprej niso znani in so opredeljeni le na splošno.


Vstop v Evropsko skupnost

Preteklo leto je bilo zaradi vstopa Slovenije v EU na področju državnih pomoči prelomno. Za Slovenijo je to pomenilo, da je s 1.5.2004 nadzor nad dodeljevanjem državnih pomoči v Sloveniji postala pristojnost Evropske komisije. Obstoječa slovenska zakonodaja, ki je do tega datuma urejala področje državnih pomoči, je zato z dnem vstopa Republike Slovenije v EU prenehati veljati, neposredno pa jo je nadomestila veljavna evropska zakonodaja s tega področja.

Pred vstopom pa je bilo potrebno pridobiti s strani Evropske komisije tudi pozitivna mnenja za vse državne pomoči, ki se izvajajo še po datumu vstopa (1.5.2004). Slovenija se je na tem področju izkazala kot zelo uspešna, saj je Evropska komisija za 25 shem državnih pomoči ugotovila, da so skladne s pravili, ki veljajo na tem področju, 1 shema državnih pomoči pa je še v postopku potrjevanja oz. ugotavljanja skladnosti nobena pa ni bila zavrnjena kot neskladna.

Evropska komisija je v letu 2004 obravnavala približno 700 primerov državnih pomoči, od katerih je bilo 12% nepriglašenih. V 87% primerih je Evropska komisija državno pomoč odobrila, brez odpiranja postopka, nadaljnih 6% je bilo potrjenih po odprtem postopku, v 7% primerov pa je Evropska komisija izdala negativno mnenje oz. ugotovila neskladje s pravili državnih pomoči. V kolikor so bile te pomoči tudi že dodeljene, jim grozi povrnitev sredstev z obrestmi vred. Na Evropski komisiji beležijo za okrog 4.600 mio EUR še nevrnjenih nedovoljenih državnih pomoči, ki pa jih bodo morale države izterjati od prejemnikov pomoči.


Vsebina

Poročilo zajema leta 2002, 2003 in 2004 in je razdeljeno na sedem delov.

V prvem delu prikazuje podatke o celotnih državnih pomočeh v letih 2002, 2003 in 2004 v skupnem znesku, po posameznih kategorijah in po instrumentih. Podatki o višini državnih pomoči so prikazani tako v absolutni vrednosti (v SIT in EUR), kot v relativnih razmerjih. Drugi del predstavlja podrobnejši prikaz dodeljenih državnih pomoči po statističnih regijah. Tretji del je namenjen industriji in storitvam, ki zavzemajo pomemben delež v strukturi državnih pomoči v Sloveniji. Ta kategorija vključuje horizontalne cilje in posebne sektorje. Četrti del je namenjen pomočem, ki so bile dodeljene v kmetijstvu in ribištvu, peti del pa regionalnim pomočem. V šestem delu so državne pomoči razvrščene po dejavnostih, v sedmem delu pa je prikazana ocena učinkovitosti dodeljenih pomoči po posameznih shemah oziroma individualnih pomočeh.

Kategorije državnih pomoči, instrumenti, vrste podatkov, viri in metode zbiranja podatkov so podrobneje opredeljeni v Prilogi 1, statistični podatki pa v Prilogi 2.


OSNOVNE UGOTOVITVE

Državne pomoči so se v zadnjih dveh letih v Sloveniji nekoliko povečale. S primerjavo državnih pomoči kot deleža v bruto domačem proizvodu je v daljšem časovnem obdobju, kljub rahli rasti v zadnjih dveh letih, opaziti trend zmanjševanja državnih pomoči, saj se je delež od leta 1997, ko je znašal 2,76%, v primerjavi z letom 2004, ko je znašal 1,58%, skoraj prepolovil.

Slovenija je v primerjavi z državami v EU (EU 15) glede deleža državnih pomoči v BDP na zgornji meji, vendar ne presega najvišjega deleža Finske.

EK običajno primerja podatke o dodeljenih državnih pomočeh ločeno, oziroma brez pomoči, ki so bile dodeljene v transportni sektor, ter pomoči dodeljene v kmetijstvo in ribištvo. Tako je povprečni delež državnih pomoči v BDP pri starih članicah EU brez teh treh sektorjev v letu 2003 znašal 0,40%, v Sloveniji pa 0,65%.

Podatki o deležu državnih pomoči brez pomoči transportnemu sektorju ter kmetijstvu in ribištvu kažejo, da je delež državnih pomoči v BDP pri novih članicah občutno višji kot pri starih in je v povprečju (v obdobju 2000 - 2003) znašal 1,38%, giblje pa se od 0,11% pa vse do 3,51%. Največji deleži so opazni pri Malti, Češki in Cipru, kjer so se izvajala obsežna prestrukturiranja v bančnem in ladjedelniškem sektorju. Pri starih članicah je bil delež v tem obdobje 0,43%, v Sloveniji pa 0,69%.

V EU višina državnih pomoči (z izključitvijo transportnega sektorja) konstantno pada, stanje v Sloveniji od začetka spremljanja državnih pomoči, pa do danes, je podobno.

Med posameznimi kategorijami državnih pomoči v Sloveniji so v obdobju 2002 - 2004 prevladovale pomoči za namene kmetijstva in ribištva, ki pa so se v primerjavi z letom 2002 še nekoliko zvišale. Pomoči za transport imajo naraščajoči trend saj so zaradi prestrukturiranja slovenskih železnic v letu 2004 močno narasle. Pri ostalih kategorijah državnih pomoči pa – primerjalno s preteklimi leti – ni zaznati biostvenih sprememb.

V strukturi pomoči za horizontalne cilje imajo v letu 2004, tako kot v predhodnem letu, kljub znižanju pomoči, še vedno največji delež pomoči za raziskave in razvoj (23,5% vseh horizontalnih pomoči) ter pomoči za varstvo okolja (23,0% vseh horizontalnih pomoči). V primerjavi z letom 2003 so nekoliko narasle pomoči za reševanje in prestrukturiranje, zaposlovanje, usposabljanje ter pomoči namenjene varčevanju z energijo. Največji padec v letu 2004 je opaziti pri pomočeh namenjenih malim in srednje velikim podjetjem.

Med leti 2002 in 2004 je delež državnih pomoči pri posebnih sektorjih v strukturi vseh pomoči skokovito naraščal in sicer z 11,9% vseh pomoči v letu 2002 na 16,6% v letu 2003 ter v letu 2004 na 24,2%. Delež teh pomoči v letu 2004 je hkrati tudi najvišji delež v zadnjih petih letih, to pa predvsem zaradi transportnega sektorja.

Za leto 2004 bi težko rekli da je Slovenija sledila ciljem Lizbonske strategije - to je čim manj pomoči v posebne sektorje ter čim manj pomoči za za reševanje in prestrukturiranje.

Pri regionalnih ciljih, je v primerjavi s preteklimi leti višina oz. delež državnih pomoči konstanten in se giblje okrog 3%.

V kmetijskem sektorju smo že v preteklih letih posebej prikazali vrednost pomoči za izvajanje enakih ukrepov kot so ukrepi skupne kmetijske politike ( CAP), ki v EU ne pomenijo državne pomoči. V poročilu za leto 2004 so še prikazana sredstva slovenskega proračuna za izvajanje teh ukrepov, predvsem zaradi primerjave s preteklimi leti.

V primerjavi z EU je tako opaziti nesorazmerje v kmetijskem sektorju, saj je delež državnih pomoči v kmetijskem sektorju v Sloveniji še vedno zelo visok. Še enkrat pa je potrebno poudariti, da so državne pomoči v kmetijstvu v Sloveniji zajete vse pomoči, torej tudi ukrepi skupne kmetijske politike (CAP). V poročilih EU o državnih pomočeh pa so v poročilih zajete le tiste pomoči, ki niso predmet skupne kmetijske politike

V letu 2004 so bile vse pomoči, ki so prikazane v tem letnem poročilu predhodno tudi priglašene. Še vedno pa je za 0,02% takih pomoči, ki so bile odobrene pred letom 2000, dodeljene pa v letu 2004.


I. CELOTEN OBSEG DRŽAVNIH POMOČI


1.1. Primerjava z osnovnimi makroekonomskimi kazalci

Državne pomoči v Sloveniji so se v zadnjih dveh letih nekoliko povečale in tako ne sledijo ciljem, ki si jih je zadal Evropski svet v Stockholmu leta 2001: manj in bolje orientirane državne pomoči. Če primerjamo višino državnih pomoči izraženo tako v tolarjih kot v EUR, je opazno nihanje med leti, z vključitvijo primerjave s preteklimi leti (1997 - 2004), pa je opazen trend padanja višine državnih pomoči v Sloveniji.

Tabela 1: Državne pomoči v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004, v primerjavi z BDP, stroški države in zaposlenostjo

Enota mere
2002
2003
2004
Državne pomoči
v mio SIT
75.288,1
86.756,6
97.625,0
Državne pomoči
v mio EUR3
332,8
371,2
408,7
BDP
v mio SIT
5.314.494
5.747.168
6.191.161
BDP
v mio EUR
23.492
24.592
25.919
Delež državnih pomoči v BDP
v %
1,42%
1,51%
1,58%
Stroški države4
v mio SIT
2.332.422
2.555.894
2.768.427
Stroški države
v mio EUR
10.310
10.936
11.590
Delež državne pomoči v stroških države
v %
3,23%
3,39%
3,53%
Zaposleni
število
783.499
777.247
782.206
Državne pomoči na zaposlenega
v SIT
96.092,2
111.620,4
124.807,3
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
424,8
477,6
522,5
Državne pomoči na prebivalca
v SIT
37.738
43.456
48.871
Državne pomoči na prebivalca
v EUR
166,82
185,94
204,60

V letu 2002 je bilo opazno znižanje dodeljenih državnih pomoči, kar je bilo predvsem rezultat zmanjšanja pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter pomoči jeklarstvu. V letu 2003 pa so pomoči nekoliko narasle predvsem na področju horizontalnih ciljev ter pri nekaterih novih vrstah pomoči v posebnih sektorjih (energetika, kultura). V letu 2004 je rezultat večjega obsega državnih pomoči predvsem povečanje pomoči v transportnem sektorju.

Pospešena gospodarska aktivnost v letu 2004 se je pokazala v visoki realni rasti dodane vrednosti. Po 2,5-odstotni rasti v letu 2003, se je dodana vrednost lani povečala za 4.4%. Na 5-odstotno rast v osnovnih dejavnostih so pozitivno vplivali ugodno mednarodno okolje (predelovalne dejavnosti) in boljši vremenski pogoji kot leta 2003 (kmetijstvo, oskrba z električno energijo, plinom, vodo)5.
______________________________
3 Povprečni tečaj Banke Slovenije za 1 EUR je znašal v letu 2002 226,2 SIT in v letu 2003 233,7 SIT in 238,9 v letu 2004 (Vir: Bilten javnih financ 3/2005)
4 Stroški države za leta 2002, 2003 in 2004 so glede na lansko leto nekoliko revidirani (Vir: Bilten Javnih financ 3/2005)
5 Pomladansko poročilo 2005, UMAR




Slika 1: Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji po letih v %


S primerjanjem državnih pomoči kot deleža v bruto domačem proizvodu, je opaziti trend zmanjševanja državnih pomoči v Sloveniji, saj se je delež od leta 1997, ko je znašal 2,76% v primerjavi z letom 2004, ko znaša 1,58%, skoraj prepolovil.

V letu 2004 so v Sloveniji dodeljene državne pomoči izražene v nacionalni valuti znašale 97.625 milijonov tolarjev, kar je za 29,7% več, kot so znašale državne pomoči v letu 2002 oziroma 12,5% več kot v letu 2003. Primerjava v protivrednosti EUR pa pokaže povečanje za 22,81% glede na leto 2002 in povečanje za 10,1% glede na leto 2003. Državne pomoči na zaposlenega se spreminjajo z enakim trendom, kot celotne državne pomoči.


1.2. Primerjava s starimi članicami Evropske unije

Spodnja tabela prikazuje trend gibanja državnih pomoči v EU in temelji na zadnjih razpoložljivih podatkih, objavljenih na internetnih straneh Evropske komisije6. V prvem delu tabele niso vključene pomoči, namenjene železnicam, oziroma železniškemu prometu. V drugem delu tabele pa so izključene tudi pomoči v kmetijstvu in ribištvu.

Tabela 2: Državne pomoči v Sloveniji v primerjavi z EU

Leto 2003
Višina DP
v mio EUR
Delež DP v
BDP v %
Višina DP
v mio EUR
Delež DP v
BDP v %
Brez železniškega prometa
brez transportnega sektorja,
kmetijstva in ribištva
Slovenija 2002
310,7
1,32
113,0
0,48
Slovenija 2003
335,5
1,36
161,0
0,65
Slovenija 2004
334,4
1,29
139,3
0,54
Evropska unija
52.775
0,57
37.269
0,40
Belgija
1.075
0,40
667
0,24
Danska
1.254
0,67
928
0,49
Nemčija
16.431
0,77
14.295
0,68
Grčija
615
0,40
332
0,22
Španija
4.019
0,54
3.175
0,43
Francija
8.827
0,57
4.855
0,31
Irska
934
0,69
411
0,31
Italija
7.087
0,54
5.670
0,44
Luxemburg
71
0,30
36
0,15
Nizozemska
1.505
0,33
497
0,11
Avstrija
1.495
0,66
598
0,26
Portugalska
1.616
1,24
1.244
0,96
Finska
2.028
1,41
527
0,36
Švedska
1.609
0,60
1.046
0,39
Velika Britanija
4.209
0,26
2.988
0,19
__________________________________
6 State Aid Scoreboard, spring 2005 update




Slovenija je v primerjavi z državami v EU glede deleža državnih pomoči v BDP na zgornji meji, vendar ne presega najvišji delež, ki ga ima Finska. Najnižji delež državnih pomoči v BDP v EU ima že kar nekaj let Velika Britanija, najvišji pa Finska in to predvsem zaradi državnih pomoči, ki jih dodeljuje v sektor kmetijstva, kar predstavlja kar 75% vseh pomoči v tej državi. To se vidi tudi iz zgoraj prikazane tabele, kajti ko iz državnih pomoči izvzamemo še pomoči v kmetijstvo in ribištvo, je Finska ena izmed držav z nižjim deležem državnih pomoči v BDP. Ko v Sloveniji izključimo še sektorja kmetijstva in ribištva, je delež državnih pomoči v BDP v primerjavi z EU sicer še vedno relativno visok, vendar pa ne presega držav z najvišjim deležem (Portugalska 0,96%).

Slika 2: Delež državnih pomoči v BDP v državah EU in v Sloveniji v %


Na sliki je prikazan delež državnih pomoči v BDP v državah EU za leto 2003, za Slovenijo pa za leta 2002, 2003 in 2004 posebej.


1.3. Primerjava z novimi članicami Evropske unije

Državne pomoči, dodeljene s strani 10 novih članic EU, so v štiri letnem obdobju 2000 -2003 v povprečju letno dodelile 6.006 mio EUR pomoči. V absolutnih zneskih največ pomoči prispevajo tri največje države: Češka, Poljska in Madžarska. Pomoči iz teh držav predstavljajo kar 86,3% vseh pomoči, dodeljenih s strani novih članic.


Tabela 3: Državne pomoči v Sloveniji v primerjavi z novimi članicami EU7

Obdobje
2000 - 2003
Višina DP
v mio EUR
Delež DP
v BDP v %
DP na
prebivalca v EUR
brez transportnega sektorja ,
kmetijstva in ribištva
Stare države EU
39.839
0,43
105
Nove članice EU
6.006
1,38
160
Češka
2.050
2,73
409
Estonija
8
0,11
11
Ciper
315
2,76
542
Latvija
27
0,28
24
Litva
41
0,29
26
Madžarska
769
1,10
152
Malta
155
3,51
596
Poljska
2.403
1,26
127
Slovaška
130
0,49
57
Slovenija
156
0,69
78
Slovenija 2004
139
0,54
70
___________________________
7 State Aid Scoreboard, spring 2005 update




Delež državnih pomoči v BDP je pri novih članicah občutno višji kot pri starih. Največji deleži so opazni pri Malti, Češki in Cipru, kjer so se izvajala obsežna prestrukturiranja v bančnem in ladjedelniškem sektorju.

Slika 3: Delež državnih pomoči v BDP brez transportnega sektorja, kmetijstva in ribištva, v novih članicah EU, v obdobju 2000 – 2003, v %



Slika 4: Povprečna višina državnih pomoči brez transportnega sektorja, kmetijstva in ribištva, v novih članicah EU, na prebivalca, v obdobju 2000-2003, v EUR


Iz podatkov je razvidno, da imajo najnižji delež državnih pomoči, kot tudi pomoč na prebivalca vse tri baltske države: Estonija, Latvija in Litva.

Slovenija je v primerjavi z novimi članicami nekje v sredini.


1.4. Pregled državnih pomoči po kategorijah

Iz tabele je razvidno, da so državne pomoči v letu 2004 narasle predvsem v posebnih sektorjih, kjer so pomoči višje v primerjavi z obema predhodnjima letoma.

Tabela 4: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih kategorijah v letih 2002, 2003 in 2004

Kategorija
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
Kmetijstvo
44.645,3
197,4
59,30%
40.705,9
174,2
46,92%
46.602,3
195,1
47,74%
Ribištvo
75,3
0,3
0,10%
81,9
0,4
0,09%
3,7
0,0
0,00%
Kmetijstvo in ribištvo
44.720,6
197,7
59,40%
40.787,8
174,5
47,01%
46.606,0
195,1
47,74%
Horizontalni cilji
18.861,5
83,4
25,05%
28.190,8
120,6
32,49%
24.659,5
103,2
25,26%
R&D
5.885,6
26,0
7,82%
7.453,1
31,9
8,59%
5.799,9
24,3
5,94%
Varstvo okolja
5.900,1
26,1
7,84%
8.772,7
37,5
10,11%
5.679,6
23,8
5,82%
Reševanje in prestrukturiranje
440,2
1,9
0,58%
4.465,2
19,1
5,15%
5.402,0
22,6
5,53%
SME
1.407,2
6,2
1,87%
2.485,2
10,6
2,86%
807,8
3,4
0,83%
Zaposlovanje
4.340,1
19,2
5,76%
4.234,3
18,1
4,88%
5.498,8
23,0
5,63%
Usposabljanje
698,1
3,1
0,93%
515,7
2,2
0,59%
887,9
3,7
0,91%
Varčevanje z energijo
190,2
0,8
0,25%
264,6
1,1
0,31%
583,5
2,4
0,60%
Posebni sektorji
8.969,3
39,6
11,91%
14.373,1
61,5
16,57%
23.579,5
98,7
24,15%
Jeklarstvo
0,0
0,0
0,00%
0,0
0,0
0,00%
0,0
0,0
0,00%
Transport
5.009,1
22,1
6,65%
8.345,9
35,7
9,62%
17.749,9
74,3
18,18%
Premogovništvo
3.834,8
17,0
5,09%
3.751,3
16,1
4,32%
3.378,8
14,1
3,46%
Ostali sektorji
125,4
0,6
0,17%
2.275,8
9,7
2,62%
2.450,9
10,3
2,51%
Regionalni cilji
2.736,7
12,1
3,63%
3.404,9
14,6
3,92%
2.780,0
11,6
2,85%
Skupaj
75.288,1
332,8
100,00%
86.756,6
371,2
100,00%
97.625,0
408,7
100,00%


Državne pomoči so se v letu 2004 povečale na področju kmetijstva, reševanja in prestrukturiranja, zaposlovanja, usposabljanja, varčevanja z energijo in v transportu. Največ so se povečale pomoči pri varčevanju z energijo (115%), vendar te pomoči še vedno predstavljajo manj kot 1% v celotnih državnih pomočeh. Povečanje celotnih državnih pomoči v letu 2004 je predvsem rezultat povečanja državnih pomoči v transportu oz. železniškem prometu, saj so v tem letu Slovenske železnice pridobile pomoč tudi za reševanje in prestrukturiranje. Pomoči pa so se povečale tudi v ostalih (specifičnih) sektorjih, kamor so vključene pomoči namenjene kulturi, medijem in energetiki (nasedle investicije). Pri drugih kategorijah je zabeleženo zmanjšanje višine državnih pomoči tako v primerjavi z letom 2003 kot tudi v primerjavi z letom 2002.

Slika 5: Deleži državnih pomoči po skupinah instrumentov8 v letih 2002, 2003 in 2004


V letu 2004 so med instrumenti državnih pomoči tako kot v predhodnih letih, prevladovali instrumenti iz skupine A1. S pomočjo dotacij je bilo tako v letu 2004 dodeljenih 82,2% vseh pomoči. Pomoči dodeljene s pomočjo instrumentov skupine A2 (oprostitve, izjeme in olajšave) se zmanjšujejo in so v letu 2004 predstavljale 5,4% vseh pomoči. Pomoči dodeljene s pomočjo instrumentov skupine D (garancije) so se nekoliko povečale in so bile uporabljene za 5,6% državnih pomoči. Ostali instrumenti izgubljajo na pomenu.

Slika 6: Primerjava deleža uporabljenih instrumentov državnih pomoči v Sloveniji v letu 2004 in državah EU v letu 2003, brez kmetijstva ribištva in transporta.


V primerjavi z državami EU je delež instrumentov državnih pomoči kot so kapitalske naložbe in ugodna posojila uporabljen podobno, večja razlika se kaže predvsem v uporabi instrumenta davčne olajšave, ki v EU zajema približno 25% vseh državnih pomoči.
____________________________
8 A: pomoči, ki so v celoti dodeljene prejemnikom: A1 (dotacije), A2 (oprostitve, izjeme in olajšave); B1: finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb (equity); C: finančni transferji, pri katerih je element pomoči prihranek pri obrestih: C1 (ugodna posojila), C2 (rezervacije, oprostitve ali pospešeno amortiziranje); D: garancije. Podrobnejša opredelitev instrumentov je v Prilogi 1.




Slika 7: Deleži državnih pomoči Sloveniji po kategorijah glede na celotno državno pomoč v letih 2002, 2003 in 2004



Med posameznimi kategorijami državnih pomoči so v obdobju 2002 -2004 prevladovale pomoči za namene kmetijstva in ribištva, ki pa so se v primerjavi z letom 2002 še nekoliko zvišale. Pomoči za transport imajo naraščajoči trend in so zaradi prestrukturiranja železniškega prometa v letu 2004 močno narasle. Ostale kategorije pomoči v celotni strukturi državnih pomoči ne predstavljajo bistvenih sprememb v primerjavi s preteklimi leti.

Slika 8: Deleži državnih pomoči po sektorjih glede na celotno državno pomoč v letih 2002, 2003 in 2004



Slika 9: Spreminjanje deležev državnih pomoči znotraj posameznih sektorjev v letih 2002, 2003 in 2004


V treh letih, ki jih zajema poročilo, delež pomoči namenjen posebnim sektorjem narašča. Horizontalni cilji so v primerjavi z letom 2002 ostali nespremenjeni, pri regionalnih ciljih je opazen padajoči trend, ravno tako tudi v kmetijskem sektorju.

Slika 10: Deleži državnih pomoči izbranih sektorjev v celotnem BDP v letih 2002, 2003 in 2004


Iz slike 10 je razvidno, da se trend deleža državnih pomoči v BDP zmanjšuje in je v letu 2002 dosegel delež, ki ga imajo tudi nekatere države članice EU. V letu 2003 se je nekoliko povečal v predelovalni industriji in storitvah na račun povečanja pomoči za raziskave in razvoj ter pomoči v varstvo okolja. V letu 2004 pa se je delež še nekoliko povečal na račun transportnega sektorja (železnice). V sektorjih kmetijstva in ribištva je delež v zadnjih dveh letih skoraj nespremenjen.


Slika 11: Delež dodane vrednosti v izbranih sektorjih v letih 2002, 2003 in 2004


Če primerjamo deleže dodane vrednosti glede na skupno dodano vrednost vidimo, da največji delež prispeva industrija in storitve (raziskave in razvoj, varstvo okolja, majhna in srednja podjetja, trgovina, varčevanje z energijo, zaposlovanje, usposabljanje, jeklarstvo, drugi sektorji, finančne storitve, razvoj manj razvitih območij), sledi ji transport, kmetijstvo pa je šele na tretjem mestu. Razmerje med leti ostaja skoraj nespremenjeno.

Dodana vrednost v dejavnosti kmetijstva je v letu 2004 po globokem padcu v predhodnem sušnem letu zopet porasla, realno za 11.2%. Dodana vrednost v rudarstvu se je v letu 2004 znižala za 5.2% (po 5.8-odstotni rasti v letu 2003), rahel padec pa je pričakovan tudi v letih 2005–2006. V letu 2004 so na visoko raven gospodarske aktivnosti predelovalnih dejavnosti, ki predstavljajo najbolj izvozno usmerjeno panogo slovenskega gospodarstva, pomembno vplivale ugodne razmere v mednarodnem okolju. V letu 2004 se je gospodarska rast okrepila v večini najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Dodana vrednost predelovalnih dejavnostih se v letu 2004 povečala realno za 5.4% (za 1,5 odstotne točke več kot leto pred tem). K visoki rasti v letu 2004 je 1,2 odstotne točke prispeval tudi učinek večjega števila delovnih dni9.
______________________________
9 Pomladansko poročilo 2005, UMAR




II. DRŽAVNE POMOČI PO REGIJAH


2.1. Obseg državnih pomoči v Sloveniji po statističnih regijah

Podatki prikazujejo vse pomoči, ki so bile dodeljene v posamezni regiji v vseh kategorijah. Uvrstitev v posamezno regijo je opredeljena na podlagi sedeža (npr. podjetja, samostojnega podjetnika, kmeta) prejemnika pomoči. Podrobnejša porazdelitev državnih pomoči po regijah in kategorijah je prikazana v prilogi 2, tabela P8.

Slika 12: Višina in deleži državnih pomoči po regijah, v letu 2004, v mio SIT


Iz podatkov je razvidno, da je največ državnih pomoči prejela osrednja Slovenija, ki je s 43,3% daleč pred ostalimi regijami. Sledijo ji Savinjska, Podravska in Pomurska regija. Najmanj pomoči so prejele Koroška, Obalno kraška in Notranjsko kraška regija.

V primerjavi z letom 2003 so se državne pomoči najbolj povečale v JV Sloveniji (za 37%), sledi ji Osrednjeslovenska (za 36,3%), Savinjska (18,1%) in Zasavska regija (14,1%).

Najbolj pa so se pomoči v primerjavi z letom 2003 zmanjšale v Spodnjeposavski regiji (za 65,9%), Obalno kraški regiji (54,1%), Pomurski regiji (za 11,6%) ter Koroški regiji (10,11%).

Tako veliko zmanjšanje dodeljenih pomoči v Spodnjeposavski regiji v letu 2004, v primerjavi z letom 2003 rezultira predvsem zaradi pomoči, ki so bile v preteklosti dodeljene za namen varstva okolja. V letu 2003 je bila namreč v tej regiji dodeljena pomoč na podlagi sheme Nasedle investicije, močno pa so se v letu 2004 tudi zmanjšale pomoči za olajšave pri plačilu takse za opadne vode.

Pri Osrednjeslovenski regiji je potrebno omeniti, da kar 42,0% tega deleža predstavljajo pomoči dodeljene Slovenskim železnicam, ki pa svojo dejavnost izvajajo na področju cele Slovenije. V kolikor ta sektor (transport) izločimo se podatki nekoliko spremenijo.

Slika 13: Delež državnih pomoči po regijiah v letih 2002, 2003 in 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam


Z vključitvijo števila prebivalcev10 v regiji, pa je slika nekoliko drugačna. Povprečna višina državnih pomoči na prebivalca v Sloveniji v letu 2004 znaša 39.998 SIT (brez pomoči dodeljene transportu). Če pogledamo povprečno višino dodeljenih državnih pomoči na prebivalca po regijah, opazimo, da nekatere izmed njih močno presegajo državno povprečje. Največ državnih pomoči na prebivalca prejmejo v Zasavski, Pomurski in Osrednjeslovenski, najmanj pa v Obalno-kraški in Gorenjska in Koroški regiji. V primerjavi z letom 2003 so se najbolj znižale pomoči na prebivalca v Spodnjeposavski regiji.

Slika 14: Povprečna višina dodeljenih državnih pomoči na prebivalca po regijah za leta 2002, 2003 in 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam


Pri podrobnejšem regijskem pregledu dodeljenih državnih pomoči v letu 2004 še vedno izstopa Osrednjeslovenska regija, vendar predvsem na račun prejemnikov pomoči za namen kmetijstva. To so prejmniki, ki opravljajo svojo dejavnost na področju celotne Slovenije, sedež pa imajo v Ljubljani (Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Veterinarska fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Čebelarska zveza Slovenije, Gozdarski inštitut slovenije).
_____________________________
10 Število prebivalcev, Vir: SURS




Slika 15: Delež državnih pomoči v Sloveniji po posameznih regijah11 v letu 2004, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam

________________________________
11 Statisticne regije - SKTE 3 (12), 2000




2.2. Primerjava z bruto družbenim proizvodom

Zelo pomembna je primerjava dodeljene državne pomoči v primerjavi z BDP. Zadnji dosegljivi podatki o BDP po regijah so za leto 2002, vendar pa je kljub nekoliko starim podatkom opazno, da so državne pomoči v BDP najbolj zastopane v Zasavski, Spodnjeposavski in Pomurski regiji.

Slika 16: Delež državnih pomoči po posameznih regijah v letu 2002, v primerjavi z regijskim BDP, brez državne pomoči dodeljene Slovenskim železnicam




III. POMOČ V SEKTORJU INDUSTRIJA IN STORITVE


3.1. Obseg in trend


V Sloveniji je v sektorju industrija in storitve12 dodeljenih približno polovica vseh sredstev državnih pomoči med vsemi sektorji.

Tabela 5: Državne pomoči v sektorju industrija in storitve v letih 2002, 2003 in 2004

Enota mere
2002
2003
2004
Industrija in storitve
v mio SIT
27.831
42.564
48.239
Industrija in storitve
v mio EUR
123,0
182,1
202,0
Dodana vrednost
v mio SIT
3.133.669
3.243.808
3.393.340
Dodana vrednost
v mio EUR
13.852
13.880
14.206
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti tega sektorja
v %
0,89%
1,31%
1,42%
Zaposleni
število
618.278
614.426
612.611
Državne pomoči na zaposlenega
v SIT
5,1
5,3
5,5
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
45.013
69.274
78.743

V letu 2004 je bilo v Sloveniji sektorjem industrije in storitev dodeljenih 13,3% več pomoči kot v letu 2003 in za 73,3% več pomoči v primerjavi z letom 2002.

V letu 2004 je delež horizontalnih ciljev (25,3%) in posebnih sektorjev (24,2%) v strukturi celotnih pomoči skoraj enak. Pomoči dodeljene po horizontalnih ciljih so se znižale za 12%, v primerjavi z letom 2003, v posebnih sektorjih pa so narasle za 64,1%.

V kolikor primerjamo te pomoči v sektorju industrije in storitev, so pomoči dodeljene po horizontalnih ciljih, v letu 2004 dosegele najnižjo raven v zadnjih petih letih, saj je delež padel z 66,43% v letu 2000 na 51,12% v letu 2004. Nasprotno pa je delež državnih pomoči posebnih sektorjev v industriji in storitvah dosegel najvišjo raven v zadnjih letih saj je leta 2000 znašal 33,5%, v letu 2004 pa znaša 48,9%.

Pri posebnih sektorjih je, v primerjavi s preteklimi leti, povečanje deleža zaznati predvsem zaradi prestrukturiranja Slovenskih železnic.

Delež državnih pomoči v dodani vrednosti sektorja v zadnjih treh letih konstantno narašča. V EU je bilo v letu 2002 v sektorju industrija in storitve dodeljenih približno 60% državnih pomoči, delež državne pomoči v dodani vrednosti sektorja industrija in storitve pa je bil povprečno 1,5% in se giblje od 0,6% v Veliki Britaniji pa do 4,7% na Danskem.
_______________________________
12 Sektor industrija in storitve v tem poročilu vključuje naslednje kategorije pomoči: raziskave in razvoj, varstvo okolja, reševanje in prestrukturiranje, mala in srednjevelika podjetja, zaposlovanje, usposabljanje, varčevanje z energijo, jeklarstvo, transport, premogovništvo ter ostale sektorje




3.2. Horizontalni cilji


Pomoči, dodeljene po horizontalnih ciljih imajo manjši vpliv na izkrivljanje konkurence, kot pomoči dodeljene v posebnih sektorjih. Med leti 2002 in 2004 je opazno nihanje dodeljenih državnih pomoči za namene horizontalnih ciljev. V strukturi vseh pomoči so se deleži državnih pomoči za te namene vseskozi zmanjševali, razen v letu 2003, ko je bilo opazno povečanje za 30% glede na preteklo leto. V letu 2004 se je delež državnih pomoči za horizontalne cilje zopet zmanjšal za 22,2% glede na leto 2003.

Tabela 6: Državne pomoči po horizontalnih ciljih v letih 2002, 2003 in 2004

2002
2003
2004
Kategorija
v mio
SIT
v mio
EUR
Delež
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
Delež
DP
v mio
SIT
v mio EUR
Delež
DP
Raziskave in razvoj
5.885,6
26,0
31,2%
7.453,1
31,9
26,4%
5.799,9
24,3
23,5%
Varstvo okolja13
5.900,1
26,1
31,3%
8.772,7
37,5
31,1%
5.679,6
23,8
23,0%
Reševanje in prestrukturiranje
440,2
1,9
2,3%
4.465,2
19,1
15,8%
5.402,0
22,6
21,9%
SME
1.407,2
6,2
7,5%
2.485,2
10,6
8,8%
807,8
3,4
3,3%
Zaposlovanje
4.340,1
19,2
23,0%
4.234,3
18,1
15,0%
5.498,8
23,0
22,3%
Usposabljanje
698,1
3,1
3,7%
515,7
2,2
1,8%
887,9
3,7
3,6%
Varčevanje z energijo
190,2
0,8
1,0%
264,6
1,1
0,9%
583,5
2,4
2,4%
Horizontalni cilji
18.861,5
83,4
100,0%
28.190,8
120,6
100,0%
24.659,5
103,2
100,0%

Pri pregledu gibanja višine pomoči v daljšem časovnem obdobju, je zaznati padajoči trend horizontalnih pomoči.

Slika 17: Dodeljene državne pomoči po horizontalnih ciljih v obdobju 2000 – 2004, v mio EUR

_______________________________
13 Pomoči za varstvo okolja se v primerjavi z lanskim poročilom nekoliko razlikujejo zaradi kasnejšega poročanja. Podatki so v letošnjem poročilu dopolnjeni tudi za pretekla leta.




Spremembe znotraj horizontalnih ciljev nam nazorno prikazuje spodnja slika:

Slika 18: Delež državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2002 - 2004 in primerjava z deležem v državah EU za leto 2003


V strukturi pomoči za horizontalne cilje imajo v letu 2004, tako kot v preteklem letu, kljub znižanju pomoči, še vedno največji delež pomoči za raziskave in razvoj (23,5% vseh horizontalnih pomoči) ter pomoči za varstvo okolja (23,0% vseh horizontalnih pomoči). V primerjavi z letom 2003 so narasle pomoči za reševanje in prestrukturiranje, zaposlovanje, usposabljanje ter pomoči namenjene varčevanju z energijo.

V letu 2004 so bile pomoči za namen raziskav in razvoja, dodeljene na podlagi naslednjih shem: Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006, Sofinanciranje mednarodnih raziskav in projektov Eureka. Pri projektih temeljnega in aplikativnega raziskovanja je opazno zmanjšanje za več kot 50%, medtem, ko je bilo pri preostalih dveh shemah dodeljenih nekoliko več pomoči.

Za namen varstva okolja in varčevanja z energijo so bile v letu 2004 dodeljene pomoči na podlagi naslednjih shem: Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije, Program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Republiki Sloveniji (Nafta Lendava), Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida in Sofinanciranje okoljskih naložb. V okviru sheme »Sofinancirajne okoljskih naložb« se je z letom 2004 zaključil tisti del sheme, ki vključuje instrument olajšav (taksa za obremenjevanje vode), zaradi tega je tudi opazno znižanje pomoči na področju varstva okolja v letu 2004.

Največji padec v letu 2004 je opaziti pri pomočeh namenjenih malim in srednjevelikim podjetjem. V letu 2004 so bile dodeljene pomoči za namen malih in srednjevelikih podjetij na podlagi naslednjih shem: Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2002-2006, Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije, Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006, Zasavska garancijska shema, Pomurska garancijska shema in Državna garancijska shema 2003-2006. Razlog za zmanjšanje pomoči na tem področju je predvsem v prenehanju veljavnosti shem, ki sta se nanašali na tekstilno in usnjarsko industrijo: Prilagajanje tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003 ter Prilagajanje usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003.

V zadnjih dveh letih so narasle pomoči za namen reševanja in prestrukturiranja. Konec leta 2002 je bil sprejet Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št.110/02). Na podlagi tega zakona je bila v letu 2003 potrjena shema »Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah«, na podlagi katere so se v teh letih pričele dodeljevati pomoči za ta namen. V letu 2004 je bilo poleg sheme dodeljenih še 11 individualnih pomoči za podjetija v težavah.

Slika 19: Delež državnih pomoči znotraj horizontalnih ciljev v letih 2002, 2003 in 2004 v mio SIT



Slika nam prikazuje, spremembe pri višini državnih pomoči v absolutnih zneskih. Pomoči, ki so namenjene raziskavam in razvoju, varstvu okolja ter srednje velikom in malim podjetjem so tiste, ki prispevajo k znižanju celotnih horizontalih pomoči. Pomoči za usposabljanje in varčevanje z energijo pa kljub povečanju pomoči za več kot 50% skorajda ne vplivata na višino horizontalnih pomoči.

V EU je največ državnih pomoči v okviru horizontalnih ciljev dodeljenih za namen varstva okolja (38,9%), malim in srednjevelikim podjetjem (21,9%) ter za namen raziskav in razvoja (23,9%). Zaposlovanju in usposabljanju je v povprečju dodeljenih po 5% pomoči.

Slika 20: Deleži državnih pomoči, znotraj horizontalnih ciljev po instrumentih, v obdobju 2001- 2004


Deleži državnih pomoči po instrumentih14 kažejo, da se je v zadnjem letu delež uporabe instrumentov skupine A1 še povečal in skupaj z instrumenti skupine še vedno A2 predstavljajo najpogostejši način dodeljevanja državnih pomoči.
_______________________________
14 A: pomoči, ki so v celoti dodeljene prejemnikom: A1 (dotacije), A2 (oprostitve, izjeme in olajšave); B1: finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb (equity); C: finančni transferji, pri katerih je element pomoči prihranek pri obrestih: C1 (ugodna posojila), C2 (rezervacije, oprostitve ali pospešeno amortiziranje); D: garancije. Podrobnejša opredelitev instrumentov je v Prilogi 1.




3.2.1. Spreminjajoči trendi horizontalnih ciljev

Cilj EU je, da države članice zmanjšujejo delež državnih pomoči glede na BDP, ter preusmerijo pomoči iz posebnih sektorjev k horizontalnim ciljem. Te pomoči predstavljajo predvsem krepitev ekonomske in socialne kohezije, varstvo okolja, promocijo raziskav in razvoja ter pomoči za srednjevelika in mala podjetja. Pregled dodeljenih pomoči v izbranih kategorijah nam lahko podrobneje prikaže nekatere vplive državnih pomoči na zunanje okolje.

Slika 21: Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah, v obdobju 2000 - 2004


Slika 21 nam pokaže, da je delež državnih pomoči v BDP v prikazanih kategorijah nekoliko nihajoč, vendar ima vseeno padajoči trend. V letu 2002 je bilo opaziti večji padec deleža državnih pomoči v BDP, ki pa je v letu 2003 je zaradi povečanja pomoči v raziskave in razvoj, varstva okolja in pa pomoči za reševanje in prestrukturiranje zopet nekoliko narasel, vendar še vedno ne na nivo iz leta 2001. V letu 2004 je zaradi povečanja pomoči v transportnem sektorju ter pomočem za reševanje in prestrukturiranje, delež v BDP v primerjavi z letom 2003 ostal nespremenjen.

Za leto 2004 ne moremo govoriti, da je Slovenija sledila ciljem, ki si jih je zadala EU, to je čim manj pomoči v posebne sektorje ter pomoči za reševanje in prestrukturiranje, kajti te pomoči imajo najslabši vpliv pri izkrivljanju konkurence. Pomoči bi morali preusmeriti predvsem na horizontalne cilje.

V državah EU je trend v prestrukturiranju padajoč, medtem ko je trend pri ostalih horizontalnih ciljih (brez reševanja in prestrukturiranja) naraščajoč. Države EU, z izločitvijo kmetijskega, ribiškega in transportnega sektorja v povprečju namenijo za horizontalne cilje 73% vseh pomoči. V Sloveniji smo za horizontalne cilje, če odštejemo pomoči dodeljene v kmetijstvu, ribištvu in transportu, namenili leta 2002 73,8%, leta 2003 74,9% in leta 2004 74,1% državnih pomoči. Lahko rečemo, da so skupni podatki zelo podobni povprečnemu deležu držav EU, le notranja struktura je ravno obratna.

Slika 22: Deleži državnih pomoči v BDP po izbranih kategorijah, v obdobju 2000 - 2004



Analiza dodeljenih državnih pomoči po kategorijah, ki so prikazane na sliki 22 (brez prestrukturiranja, zaposlovanja in usposabljanja) kaže, da sredstva za raziskave in razvoj, varstvo okolja ter pomoči namenjene srednjevelikim in malim podjetjem, z izjemo leta 2003, padajo. To pa so predvsem pomoči, ki jih lahko razumemo tudi kot generator pozitivnih učinkov na zunanje okolje. V državah EU so v zadnjih letih te štiri kategorije konstantno naraščale.


3.2.2. Zaposlovanje in usposabljanje

Pomoč v okviru zaposlovanja se lahko dodeli za odpiranje novih ali ohranitev obstoječih delovnih mest, pomoč za usposabljanje pa za izobraževanje v obliki posebnega ali splošnega usposabljanja zaposlenih v podjetjih. V letih 2001 do 2004 se je delež pomoči za zaposlovanje v strukturi vseh pomoči gibal okrog 5%, pomoči za usposabljanje pa v teh letih niso presegle 1%.

Tabela 7: Državne pomoči za zaposlovanje in usposabljanje primerjalno s celotnimi državnimi pomočmi v letih 2002, 2003 in 2004

2002
2003
2004
Kategorija
v mio SIT
v mio EUR
deleži DP
v mio
SIT
v mio EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio EUR
deleži
DP
Zaposlovanje
4.340,1
19,18
5,76%
4.234,3
18,1
4,9%
5.498,8
23,0
5,6%
Usposabljanje
698,1
3,09
0,93%
515,7
2,21
0,6%
887,9
3,7
0,9%
Skupaj
5.038,2
22,3
6,7%
4.750,
20,3
5,5%
6.386,8
26,7
6,5%

Pomoči namenjene zaposlovanju so bile v letu 2004 dodeljene le na podlagi sheme Programi zaposlovanja. V preteklih letih je bilo za ta namen dodeljenih kar nekaj pomoči na podlagi sheme Povračilo prispevkov na podlagi 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki pa je konec leta 2003 prenehala veljati.

Pomoči, namenjene usposabljanju so bile v letu 2004 dodeljene predvsem na podlagi dveh shem: Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter Program usposabljanja, manjši delež pa na podlagi sheme Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije.

Države EU, z izločitvijo kmetijskega, ribiškega in transportnega sektorja, v povprečju namenijo za zaposlovanje in usposabljanje 3% vseh pomoči. V Sloveniji smo, če odštejemo pomoči v kmetijstvo, ribištvo in transport, v zadnjih treh letih namenili v povprečju med 15-16% pomoči za zaposlovanje in 2-3% za usposabljanje.

Zaposlenost, ki je v zadnjih treh letih pospešenega gospodarskega okrevanja upadala oz. stagnirala se je v letu 2004 le povečala. Leto 2004 je bilo na splošno pozitivno glede rasti zaposlenosti, vendar je ostala rast formalne zaposlenosti nizka, močno pa se je povečala neformalna zaposlenost. Rast zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov v letu 2004 je bila po prvi oceni SURS 0.1-odstotna. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v letu 2004 znižala na 10.3% (10.9% leta 2003)15, stopnja anketne brezposelnosti pa na 6.3% (6.7% leta 2003)16.
___________________________________
15 Pri tem so črtanja iz evidenc brezposelnih v letu 2004 znašala 24.3% skupnega priliva v brezposelnost (začetno stanje + novi iskalci prve zaposlitve + osebe, ki so izgubile delo). Med razlogi za črtanje prevladujejo črtanja po lastni volji, zaradi nezglasitve ali odklona zaposlitve in zaradi šolanja.
16 Pomladansko poročilo 2005, UMAR




Slika 23: Deleži uporabljenih instrumentov pri dodeljevanju državnih pomoči za zaposlovanje in usposabljanje, v obdobju 2002 - 2004


V letu 2004 so bile dodeljene pomoči za zaposlovanje in usposabljanje predvsem v obliki dotacij, saj je bilo s tem instrumentom dodeljenih kar 98% sredstev. Pomoči v obliki oprostitev in olajšav pri plačilu prispevkov za socialno varnost pa so tako v letu 2004 predstavljale le še 2% pomoči dodeljenih za te namene.


3.3. Posebni sektorji

V obdobju 2002 - 2004 je delež pomoči pri posebnih sektorjih v strukturi vseh pomoči skokovito naraščal in sicer iz 11,9% vseh pomoči v letu 2002 na 16,6% v letu 2003 ter v letu 2004 na 24,2%. Delež teh pomoči v letu 2004 je hkrati tudi najvišji delež v zadnjih petih letih.

V strukturi pomoči za posebne sektorje so v letu 2004 največji delež tako kot v vseh preteklih letih dosegle pomoči za transport – več kot dve tretjine (75,28%). Državna pomoč v sektorju premogovništva je predstavljala v letu 2004 14,33% vseh pomoči v strukturi pomoči za posebne sektorje, ostali posebni sektorji pa 10,39%. Opaziti je, da prevladujoče pomoči v transportnem sektorju še vedno naraščajo, ravno tako naraščajo pomoči v ostale sektorje, medtem ko se pomoči za premogovništvo (tu gre predvsem za pomoči za zapiranje premogovnikov) nekoliko zmanjšujejo. V EU pod druge sektorje štejejo finančno storitveni sektor, turizem, medije in kulturo, kjer je opazen trend naraščanja državnih pomoči.

Slika 24: Deleži dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih, v obdobju 2000 -2004, v %




3.3.1. Jeklarstvo

V letu 2000 in 2001 so se pomoči jeklarstvu dodeljevale na osnovi programa prestrukturiranja jeklarstva v Sloveniji. Ker so se je dodeljevanje sredstev državnih pomoči za namen prestrukturiranja jeklarstva zaključilo v letu 2001, se za ta namen sredstva v letih 2002, 2003 in 2004 niso dodeljevala. Delež državnih pomoči dodeljenih jeklarstvu je v letu 2001 znašal 8,04%.


3.3.2. Transport

V letu 2004 je bilo v sektorju transporta dodeljenih še za 30% več pomoči kot v preteklem letu. Delež pomoči v tem sektorju se ne zmanjšuje, ampak se povečuje, saj je v letu 2002 predstavljal 6,65% v strukturi vseh državnih pomoči, v letu 2004 pa 18,18%.

V državah EU je trend podoben, saj so pomoči v tem sektorju v zadnjih šestih letih narasle za 50%. Dve tretjini teh pomoči je v državah EU namenjenih pomorskemu sektorju. EU je naklonjena dodeljevanju pomoči v ta sektor pri obeh delih, tako storitvenem kot investicijskem. Zaveda se namreč, da so investicijski stroški v tem sektorju tako visoki, da jih ni moč financirati brez pomoči javnih sredstev17. EU zaradi kompeksnosti in problematike transportnega sektorja, pomoči dodeljene v ta sektor obravnava posebej in ga ne vključuje v skupni pregled dodeljenih državnih pomoči, kot je že bilo omenjeno na začetku poročila.

V Sloveniji vse pomoči, ki so dodeljene v transportni sektor, predstavljajo pomoči Slovenskim železnicam. Tako v preteklih letih, kot tudi v letu 2004 so bile pomoči podjetju Slovenske železnice dodeljene na podlagi sheme Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu, kar predstavlja nadomestilo za finančne obremenitve, ki jih ima podjetje zaradi uporabe prevoznih cen in pogojev, ki so mu določeni zaradi izvajanja gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu. V letu 2004 pa so bile dodeljene pomoči za prestrukturiranje na podlagi individualne pomoči »Prestrukturiranje Holdinga Slovenske železnice d.o.o.«, ki se bo zaključilo 31.12.2005.

Dodana vrednost v transportnem sektorju se je tudi v letu 2004 povečala v enakem razmerju, kot v preteklih treh letih. V letu 2004 se je nadaljevalo zniževanje železniškega javnega potniškega prometa. Zabeleženo je bilo manjše število potnikov ob večjem številu potniških kilometrov, kar pomeni da so se potniki vozili na daljših razdaljah. Opravljeno je bilo več voženj med večjimi urbanimi središči in manj regionalnih voženj med manjšimi kraji18..
________________________________
17 State aid Scoreboard spring 2005 update, 20.4.2004,
18 Poročilo o učinkovitosti 2004, Min. za promet




Tabela 8: Državne pomoči v transportu primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo, v letih 2002, 2003 in 2004

Enota mere
2002
2003
2004
Državne pomoči
v mio SIT
5.009
8.346
17.750
Državne pomoči
v mio EUR
22,1
35,7
74,3
Dodana vrednost
v mio SIT
285.786
295.508
306.881
Dodana vrednost
v mio EUR
1.263
1.264
1.285
Zaposleni
število
54.089
53.775
53.008
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti
v %
1,75%
2,82%
5,78%
Državne pomoči na zaposlenega
v SIT
92.607
155.201
334.851
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
409
664
1.402

Med instrumenti v transportnem sektorju so v preteklosti prevladovale dotacije, saj je bilo v letih 2002 in 2003 kar 100% vseh pomoči dodeljenih s tem instrumentom, v letu 2004 pa sta bila zaradi programa prestrukturiranja uporabljena tudi instrumenta garancij (18,8%) ter kapitalske naložbe (28,17%).

V obdobju 2002 - 2004 so bile dodeljene pomoči tudi za avtobusne prevoze, ki sektorsko sodijo pod transport, ker pa so bile pomoči dodeljene po regionalnih pravilih, so v tem poročilu prikazane pod pomočmi za regionalne cilje.


3.3.3. Premogovništvo

Slovenija ima v celotnih državnih pomočeh, ki so bile dodeljene v obravnavanem obdobju, sorazmerno nizek delež pomoči premogovništvu (v letu 2002 5,9%, v letu 2003 pa 4,32% in v letu 2004 3,46%). V tem obdobju je bila večina državnih pomoči v premogovništvu namenjena prezaposlovanju rudarjev pri zapiranju rudnikov.

Dodana vrednost v premogovništvu se je v letu 2004 znižala za 5.2% (po 5.8-odstotni rasti v letu 2003). Po podatkih SURS se je obseg industrijske proizvodnje v tej dejavnosti lani znižal za 1.1%, zaposlenost pa za 9.5% Pomladansko poročilo 2005, UMAR.

V letu 2004 so bile pomoči v tem sektorju dodeljene na podlagi individualne pomoči Programa postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik. V letih 2002 in 2003 pa so bile pomoči dodeljene tudi na podlagi pomoči za Zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica ter Individualne priglasitve pomoči na osnovi Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 - Premogovniku Velenje d.d. Pomoči dodeljene v tem sektorju se počasi zmanjšujejo.


Tabela 9: Državne pomoči v premogovništvu, primerjalno z dodano vrednostjo in zaposlenostjo, v letih 2002, 2003 in 2004

Enota mere
2002
2003
2004
Državne pomoči premogovništvo
v mio SIT
3.835
3.751
3.379
Državne pomoči skupaj
v mio EUR
17
16,1
14,2
Dodana vrednost
v mio SIT
22.145
23.429
22.211
Dodana vrednost
v mio EUR
97,9
100,3
93,0
Zaposleni
število
4.990
4.730
4.307
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti
v %
17,32%
16,01%
15,21%
Državne pomoči na zaposlenega
v SIT
768.610
793.086
784.547
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
3.397,6
3.393,5
3.284,5

V obdobju 2002-2004 so bili pri dodeljevanju pomoči premogovništvu uporabljeni le instrumenti iz skupine A1 (dotacije). V EU se je pomoč v temu sektorju znižala iz 11% v letu 2002 na 10% v letu 2003. Največ pomoči za ta namen dodelijo v Španiji (27,6%), Nemčiji (20,2%) in Franciji (10,9).


3.3.4. Drugi sektorji

Pri ostalih posebnih sektorjih je od leta 2002 opazna rast državnih pomoči. V tej kategoriji so zajeti podatki o dodeljenih državnih pomočeh, ki so namenjene kulturi, avdiovizualnem področju, ter pomoči dodeljene v energetski sektor za nasedle investicije.

Tabela 10: Državne pomoči v drugih sektorjih, v letih 2002, 2003 in 2004

2002
2003
2004
DP
v mio SIT
Delež v
DP
DP
v mio SIT
Delež v
DP
DP
v mio SIT
Delež v
DP
Audiovizualni sektor
50,98
0,07%
100,50
0,12%
80,00
0,08%
Spodbujanje kulture
66,42
0,09%
601,96
0,69%
1.452,17
1,49%
Energetika
1.573,38
1,81%
918,73
0,94%
Nerazporejeno
8,00
0,011%
Skupaj ostali sektorji
125,40
0,17%
2.275,84
2,62%
2.450,90
2,51%

Pomoči, v okviru drugih sektorjev so bile v letu 2004 dodeljene na podlagi naslednjih shem: Nasedle investicije v elektrogospodarstvu, Sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdio-vizualne medije, Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji, Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 2004 do 2006 ter Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev.

V obdobju 2002-2004 so pri dodeljevanju pomoči v drugih sektorjih z izjemo v letu 2003 prevladovale dotacije. V letu 2003 pa je bil na podlagi programa nasedlih investicij uporabljen tudi instrument garancije, kar je predstavljalo kar 70% vseh pomoči v tem letu v teh sektorjih.


IV. POMOČ V KMETIJSTVU in RIBIŠTVU


4.1. Kmetijstvo

Pomoči v kmetijstvu so se v letu 2004 v primerjavi z letom 2002 po tekočih cenah v SIT povečale za 4,38%, v primerjavi z letom 2003 pa za 14,49%, primerjava v protivrednosti EUR pa nam pokaže da so se pomoči v kmetijstvu v primerjavi z letom 2002 zmanjšale za 1,14% primerjavi z letom 2003 pa povečale za 12,0%. Delež pomoči kmetijstvu v strukturi vseh dodeljenih pomoči se giblje okrog 48% z izjemo v letu 2002, ko je le ta znašal 59,3%. Pomoč, ki je bila v letu 2002 nekoliko višja, je pripisati prilagajanju posameznih ukrepov s področja kmetijstva, ureditvi v EU, kar je zahtevalo povečanje proračunskih sredstev namenjenih za razvoj kmetijstva in podeželja.

Dodana vrednost v dejavnosti kmetijstva je v letu 2004 po globokem padcu v predhodnem sušnem letu zopet porasla, realno za 11,2%. Po podatkih ekonomskih računov za kmetijstvo se je obseg kmetijske pridelave skupaj povečal za 11.7%. Povečanje je bilo visoko predvsem v rastlinskem delu pridelave (26.5%), nekoliko pa tudi pri živalskih proizvodih (1.7%), medtem ko je bil obseg prireje živali nižji kot v letu prej (-1.3%)20.

Tabela 11: Državne pomoči v kmetijstvu, v letih 2002, 2003 in 2004

Enota mere
2002
2003
2004
Državne pomoči
v mio SIT
44.645
40.706
46.706
Skupna kmetijska politika21
v mio SIT
29.662
28.547
22.096
Državne pomoči
v mio EUR
197,4
174,2
195,1
Dodana vrednost
v mio SIT
120.446
101.841,9
113.221,9
Dodana vrednost
v mio EUR
532,4
435,8
474,0
Zaposleni
število
99.937
96.649
93.075
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti
v %
37,07%
39,97%
41,16%
Državne pomoči na zaposlenega
v SIT
446.734
421.171
500.698
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
1.975
1.802
2.096

Sektor kmetijstva ima poleg največjega deleža državnih pomoči v celotni državni pomoči tudi daleč največji delež državnih pomoči v dodani vrednosti in tudi državna pomoč na zaposlenega je v tem sektorju največja (poleg sektorja ribištvo).

Podatki v letnem poročilu so predstavljeni kot celota vseh pomoči kmetijstvu in še ločeno kot ''Skupna kmetijska politika''. V EU ''skupna kmetijska politika'' (CAP) ne pomeni državne pomoči, ker je vir sredstev evropski proračun in ne proračuni posameznih držav članic. Ker Slovenija v letu 2003 in delno v letu 2004 (do 1.5.2004) še ni bila članica EU so se ukrepi skupne kmetijske politike financirali še iz proračuna Republike Slovenije in so kot državne pomoči zajete v poročilu. V poročilu so zajeta tudi nacionalna doplačila neposrednih plačil v obdobju od 1.5. do 31.12. 2005, ki se financirano iz sredstev proračuna Slovenije v skladu z določili Pristopne pogodbe in nacionalni del plačil za izvajanje ukrepov strukturnih ukrepov s področja kmetijstva. V Sloveniji je tako pod ''skupna kmetijska politika'' zajeta skupina ukrepov, ki so po vsebini enaki ali podobni evropski '' skupni kmetijski politiki'' in so zato ločeno predstavljeni v tabeli v poročilu. Omeniti pa velja, da v tem poročilu niso zajete tiste pomoči ''Skupne kmetijske politike'', ki so bile v letu 2004 financirana s sredstvi EU v višini 9.762,13 mio SIT.
V letih 2003 in 2004 je bilo v sektorju kmetijstva več kot 99% sredstev dodeljenih z instrumentom dotacij. Preostale pomoči so bile dodeljene v obliki ugodnih kreditov in garancij (manj kot 1%).
__________________________
20 Pomladansko poročilo 2005, UMAR
21 Znesek sredstev, ki predstavljajo ukrepe skupne kmetijske politike (CAP)




4.2. Ribištvo

Pomoč ribištvu mora spodbujati razvoj in prilagoditev ribiške industrije, ki pod normalnimi tržnimi pogoji zaradi nezadostne prilagodljivosti sektorja in omejenih finančnih virov ne bi bila mogoča.

Tabela 12: Državne pomoči v ribištvu, v letih 2002, 2003 in 2004

Enota mere
2002
2003
2004
Državne pomoči
v mio SIT
75,33
81,89
3,71
Državne pomoči
v mio EUR
0,33
0,35
0,02
Dodana vrednost
v mio SIT
712,16
748,48
726,77
Dodana vrednost
v mio EUR
3,1
3,2
3,0
Zaposleni
število
291
299
290
Delež državnih pomoči v dodani vrednosti
v %
10,6%
10,9%
0,5%
Državne pomoči na zaposlenega
v SIT
259.031
274.285
12.787
Državne pomoči na zaposlenega
v EUR
1.145
1.174
54

Državne pomoči v ribištvu v letu 2004 so bile dodeljene le na lokalnem nivoju, tako da so v primerjavi s preteklimi leti zanemarljive, saj jih kot delež v celotnih državnih pomočeh sploh ni zaznati. Za pomoči v tem sektorju je v Sloveniji opaziti trend padanja.

V obdobju 2002 - 2004 so bili pri dodeljevanju pomoči v sektorju ribištvo uporabljeni le instrumenti iz skupine A1 (dotacije).


V. REGIONALNI CILJI


Slovenija skuša tudi s pomočjo regionalni državnih pomoči prispevati k doseganju zastavljenih ciljev na področju regionalne politike in sicer k spodbujanju uravnoteženega gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja, k zmanjšanju razlik v gospodarski razvitosti in pri življenjskih možnostih med regijami, k preprečevanju nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, k ohranjanju poseljenosti na celotnem ozemlju RS in k pospeševanju razvoja okolju prijaznega gospodarstva ter k varovanju naravnih dobrin in kulturne in naravne dediščine. Osnova za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči je regionalna karta, ki velja do 31.12.2006, na osnovi katere je celotno ozemlje RS kot območje upravičeno do regionalnih državnih pomoči po 87(3)a členu Pogodbe o ustanovitvi EU in sicer v višini do 40% NED22 upravičenih stroškov projekta. Diferenciacija intenzivnosti regionalnih državnih pomoči nastopa na ravni NUTS23 III in sicer znaša v Osrednje slovenski regiji 35% NED, v preostali Sloveniji pa 40%. Za majhna in srednje velika podjetja se določena zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk.

Regionalne pomoči so v letu 2002 dosegale 3,63%, vseh državnih pomoči v Sloveniji. V letu 2003 so se nekoliko povečale (za 8%) v letu 2004 pa so zopet padle za 27%.
_______________________________________
22 Neto ekvivalent dotacije
23 Francoska kratica za standardno klasifikacijo teritorialnih enot (SKTE)




V Sloveniji so bile v letu 2004 za namen regionalnih ciljev dodeljene pomoči na podlagi naslednjih shem in individualnih pomoči: Dodelitev državnih pomoči subjektom v ekonomskih conah, Subvencija avtobusnim linijskim prevoznikom, Mali projekti na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, Regionalna shema državnih pomoči, Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije, Rekonstrukcija dostavne žičnice ATC Kanin d.o.o., Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006, Prenova in razvoj ATC Kanin Bovec d.o.o. ter Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev.

Tabela 13: Državne pomoči po regionalnih ciljih, v letih 2002, 2003 in 2004

Enota mere
2002
2003
2004
Regionalne pomoči
v mio SIT
2.736,7
3.404,85
2.779,97
Regionalne pomoči
v mio EUR
12,1
14,57
11,6
Delež v celotnih DP
v %
3,63
3,92
2,85
Delež regionalnih pomoči v BDP
v %
0,05
0,06%
0,04%
V EU je bilo povprečno v letu 2002 16% vseh pomoči namenjenih regionalnim ciljem, v letu 200324 pa 15%. V Sloveniji je ta delež dokaj nizek in se giblje med 3,5 – 4,5%.


Slika 25: Deleži državnih pomoči pri regionalnih ciljih, v letih 2002, 2003 in 2004, po instrumentih



Pri spremljanju instrumentov25 pomoči pri regionalnih ciljih opazimo, da so v letu 2004 največ pomoči dodelili z instrumentom dotacij (93%). 4,8% pomoči je bilo dodeljene s pomočjo ugodnih kreditov, 1% sredstev pa s pomočjo garancij. Ostali instrumenti niso ali pa so zelo redko uporabljeni.
_____________________________
24 State Aid Scoreboard, spring 2004, 2005 update
25 A: pomoči, ki so v celoti dodeljene prejemnikom: A1 (dotacije), A2 (oprostitve, izjeme in olajšave); B1: finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb (equity); C: finančni transferji, pri katerih je element pomoči prihranek pri obrestih: C1 (ugodna posojila), C2 (rezervacije, oprostitve ali pospešeno amortiziranje); D: garancije. Podrobnejša opredelitev instrumentov je v Prilogi 1.




VI. PREGLED PO DEJAVNOSTIH


V letošnjem poročilu smo v tem delu poročila vključili še nekoliko podrobnejšo razdelitev dodeljenih državnih pomoči. V spodnji tabeli je prikazana porazdelitev državnih pomoči po dejavnostih, torej v katero dejavnost so bile pomoči dodeljene, ne glede na njihov namen. Razdelitev je narejena na osnovi registrirane osnovne dejavnosti prejemnika pomoči. V primeru, ko so prejemniki kmetje oz. kmetijska gospodarstva, so ti uvrščeni pod dejavnost A - kmetijstvo, lov, gozdarstvo. Podrobnejša tabela je prikazana v prilogi 2, Tabeli P9.

Tabela 14: Državne pomoči po dejavnostih, v letih 2003 in 2004

2003
2004
Naziv dejavnosti
DP v mio SIT
Delež DP
Delež DP
v dodani vrednosti
DP na
zaposl.
DP v mio SIT
Delež DP
Delež DP
v dodani vrednosti
DP na
zaposl.
A
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo
25.426,5
29,3%
25,0%
263.080
23.333,1
23,9%
20,6%
250.693
B
Ribištvo in ribiške storitve
53,9
0,1%
7,2%
180.707
21,1
0,0%
2,9%
72.581
C
Rudarstvo
3.822,5
4,4%
16,3%
808.128
3.373,3
3,5%
15,2%
783.279
D
Predelovalne dejavnosti
23.383,8
27,0%
2,0%
94.894
26.604,7
27,3%
2,2%
109.016
E
Oskrba z električno energijo, plinom in vodo
1.480,3
1,7%
1,3%
123.732
1.931,4
2,0%
1,6%
164.048
F
Gradbeništvo
737,4
0,8%
0,3%
11.200
944,8
1,0%
0,4%
14.516
G
Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
2.508,8
2,9%
0,5%
22.906
2.354,8
2,4%
0,5%
21.486
H
Gostinstvo
769,5
0,9%
0,8%
26.045
1.042,7
1,1%
1,0%
35.181
I
Promet, skladiščenje in zveze
12.078,1
13,9%
4,1%
224.603
19.194,5
19,7%
6,3%
362.104
J
Finančno posredništvo
47,4
0,1%
0,0%
2.283
69,9
0,1%
0,0%
3.304
K
Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve
5.798,5
6,7%
0,9%
80.672
3.738,5
3,8%
0,6%
50.520
L
Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje
337,5
0,4%
0,1%
7.015
4.382,2
4,5%
1,6%
86.809
M
Izobraževanje
2.901,5
3,3%
1,3%
51.534
2.165,7
2,2%
1,0%
37.856
N
Zdravstvo in socialno varstvo
3.599,1
4,1%
1,7%
75.824
2.839,4
2,9%
1,3%
57.003
O
Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
3.579,9
4,1%
2,6%
123.971
5.492,6
5,6%
3,9%
188.034
Neopredeljeno
231,8
0,3%
136,4
0,1%

Porazdelitev pomoči se nekoliko razlikuje od porazdelitve po kategorijah oziroma namenih. V letu 2004 je bilo največ pomoči dodeljenih v predelovalno dejavnosti (27,3%), potem ji šele sledijo pomoči, ki so bile dodeljene v dejavnosti kmetijstva (23,9%). Sledijo pomoči dodeljene v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (19,7%). V vse ostale dejavnosti je bilo dodeljenih manj kot 5% vseh pomoči.

Na podlagi podatkov o zaposlenostih po posameznih dejavnostih, je bilo v letu 2004 največ pomoči na zaposlenega izplačane v rudarstvu 783.279 SIT, sledi promet, skladiščenje in zveze, kjer je pomoč na zaposlenega znašala 362.104 SIT, v dejavnosti kmetijstva pa je znašala povprečna pomoč na zaposlenega 250.693 SIT.

Slika 26: Deleži dodeljenih državnih pomoči po dejavnostih, za leti 2003 in 2004, v %


Največji delež pomoči v dodani vrednosti za leto 2004 beležimo v dejavnosti kmetijstva (20,6%) sledi mu rudarstvo, kjer državne pomoči predstavljajo 15,2% dodane vrednosti. V dejavnosti prometa je ta delež že bistveno nižji, saj državne pomoči predstavljajo 6,3% dodane vrednosti, v vseh ostalih dejavnostih pa je ta delež nižji od 3%. Bolj nazorno nam to prikazuje slika 27.

Slika 27: Deleži dodeljenih državnih pomoči v dodani vrednosti za posamezno dejavnost, za leti 2003 in 2004, v %



VII. OCENA UČINKOVITOSTI


7.1. Razlogi in izhodišča za merjenje učinkovitosti

Ugotavljanje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči je dobra podlaga pri procesu odločanja o izvajanju posameznih programov oz. ukrepov.

Na področju merjenja učinkovitosti že dodeljenih, oziroma ocenjevanja predvidene ekonomske upravičenosti načrtovanih državnih pomoči, ni mogoče črpati iz mednarodnih izkušenj. Ob sorazmerno zelo razvejani pravni podlagi na področju evropske ureditve državnih pomoči je namreč ravno segment merjenja učinkovitosti državnih pomoči še povsod v povojih - pri čemer »nove« države članice EU (in Slovenija med njimi) v ničemer ne zaostajajo v primerjavi s »starejšimi« članicami. Večina držav zato še vedno namesto sistema merjenja učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči pripravlja različne vrste podrobnejših opisnih poročil, kar tudi dokazuje, da je spremljanje državnih pomoči, posebej pa njenih različnih učinkov zelo zahtevna in obsežna naloga.

Priporočila Evropske komisije govorijo v prid tendenci padanja stopnje državnih pomoči glede na BDP, kar pa se lahko doseže tudi z izgradnjo sistema za merjenje uspešnosti in učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči, ki bo zagotavljal večjo transparentnost, tako pri dodeljevanju, kot spremljanju in nadziranju državnih pomoči.

V začetku leta 2004 je bilo pripravljeno Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomočeh, ki ga je Vlada Republike Slovenije obravnavala marca 2004. Navodilo določa osnove in postopke za ugotavljanje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči, kot podlago za oceno uspešnosti izvajanja shem državnih pomoči in individualnih državnih pomoči. V navodilu je opredeljen pristop oz. izhodišče, kako se morajo dajalci državnih pomoči lotiti merjenja učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči, tako obstoječih, kot novih. Iz navodila izhaja, da morajo biti določeni: cilji državnih pomoči, časovni okvir trajanja državne pomoči, termin pričakovanih učinkov (kdaj lahko pričakujemo prve učinke), ovrednoteni cilji po letih, kazalniki, s katerimi se učinkovitost dodeljenih državnih pomoči meri. Kazalniki naj bi bili usklajeni s kazalniki programov in podprogramov Državnega razvojnega programa.

Rezultati morajo biti na voljo v tabelarični (grafični) obliki in obrazloženi s tekstom oz. poglobljeno analizo.


7.2. Prve ocene učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči

Podatki, ki so bili posredovani, še vedno niso v celoti prikazani tako, kot to določa navodilo. Največ problemov nastaja pri definiranju ciljev državnih pomoči in določitvi začetnega stanja oz. temeljnega izhodišča. Glede na to, da gre za eno prvih tovrstnih poročil na področju merjenja učinkovitosti dodeljenih sredstev državnih pomoči, pričakujemo, da se bo v naslednjih letih kvalitetno izboljševalo in s tem posledično omogočalo tudi izboljšanje pri samem procesu odločanja o upravičenosti dodeljevanja državnih pomoči.

Obstoječe sheme oz. individualne državne pomoči smo zaradi preglednosti razdelili na kategorije, kar omogoča strnjen pogled za posamezno področje državnih pomoči.

V spodaj predstavljenih tabelah so se dajalci državnih pomoči opredelili do dodeljenih državnih pomoči tako, da so njihovo učinkovitost opredelili z oceno 1-5, pri čemer 1 pomeni neučinkovito, 5 pa zelo učinkovito. Pri pregledu ocen s strani dajalcev pomoči, lahko strnemo nekaj zaključkov o učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči.

V celotnem obdobju 2002 – 2004 je bilo 28,4% shem oz. individualnih pomoči neocenjenjenih. Za leto 2002 nekateri dajalci pomoči niso imeli podatke pripravljene v taki obliki, da bi lahko izmerili njihovo učinkovitost, hkrati pa tudi ni bilo pravne podlage, ki bi jih zavezovala k merjenju uspešnosti in učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči. Neocenjene so tudi nekatere pomoči, ki so bile dodeljene v letu 2004, za katere pa še ni bilo možno realno izmeriti njihovo učinkovitost. Med ocenjenimi podatki prevladujeta oceni učinkovito 3 (srednje učinkovito) in učinkovito 5 (zelo učinkovito). Nekaj dajalcev je bilo do rezultatov dodeljenih državni pomoči zelo kritičnih, saj je v letu 2002 kar 18,2% ocen označenih kot učinkovito 1 (neučinkovito), v letu 2003 pa je bilo teh ocen še 8%. Pomoči, ki so bile dodeljene v letu 2004 in tudi ocenjene, niso bile več ocenjene kot neučinkovite. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se učinkovitost dodeljenih pomoči izboljšuje.

V letu 2004 je bilo 37% shem oz. individualnih pomoči, ki jih še ni bilo možno oceniti glede učinkovitosti, saj se učinki pokažejo šele v kasnejšem obdobju. Med tistimi, ki so bile ocenjene jih je bilo 37,5% ocenjenih z oceno učinkovito 5, 28% z oceno učinkovito 3, 25% z oceno učinkovito 4 in 9,3% z oceno učinkovito 2.

Med pomoči, ki so bile ocenjene kot neučinkovite sodijo: del sheme Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 in sicer za področje raziskav in razvoja, pomoči, ki so bile namenjene Prilagajanju tekstilne, oblačilne, usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003 ter nekatere pomoči podjetjem, ki so bile namenjene reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah.

Pomoči, ki so bile ocenjene kot zelo učinkovite pa so: Shema Raziskave in razvoj, Ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v SV Sloveniji, Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije, Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006), Zasavska garancijska shema, vse sheme, ki spodbujajo kulturo: Sofinanciranje projektov iz pror. sklad za AV medije, Sofinanciranje programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev, Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji, Sofinanciranje programov in projektov s področja založništva, ter shema Nasedlih investicij v elektrogospodarstvu.

Pri državnih pomočeh, ki so bile v letu 2004 ocenjene z oceno Učinkovito 5 je bilo največ sredstev dodeljenih na podlagi sheme Raziskave in razvoj, kar je predstavljalo 1,54% vseh dodeljenih pomoči v tem letu. Ostale pomoči s to oceno ne presegajo 1% dodeljenih pomoči (gibljejo se od 0,06% -0,96%). Vrednostno so podatki predstavljeni v tabeli 15.

Tabela 15: Obseg dodeljenih državnih pomoči, razporejen po ocenah učinkovitosti za obdobje 2002 – 2004

Ocena
2002
2003
2004
SKUPAJ
v mio SIT
delež
v mio SIT
delež
v mio SIT
delež
v mio SIT
delež
Učinkovito 1
2.791,6
3,7%
4.862,1
5,6%
0,0
7.653,8
2,95%
Učinkovito 2
10.891,0
14,5%
18.266,2
21,1%
8.806,8
9,0%
37.964,0
14,6%
Učinkovito 3
10.312,0
13,7%
9.063,8
10,4%
22.826,5
23,4%
42.202,2
16,3%
Učinkovito 4
18.049,2
24,0%
21.607,9
24,9%
14.329,4
14,7%
53.986,5
20,8%
Učinkovito 5
25.357,3
33,7%
31.592,0
36,4%
29.124,0
29,8%
86.073,2
33,1%
ni ocenjeno
7.887,0
10,5%
1.364,7
1,6%
22.538,3
23,1%
31.790,0
12,2%
Vse pomoči
75.288,1
100,0%
86.756,6
100,0%
97.625,0
100,0%
259.669,8
100,0%

Ocena učinkovitosti je podana izključno s strani poročevalcev oz. dodeljevalcev državnih pomoči. V tem delu poročila so njihovi prispevki skrajšani, originalna gradiva pa se nahajajo v prilogi 3 tega poročila.

Tabela 16: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za raziskave in razvoj, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Ministrstvo za šolstvo znanost in šport
(prenos izvajanja na):
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS		Raziskave in razvoj
· Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja,
· Sofinanciranje mednarodnih raziskav in projektov EUREKA
3.617.434.691
Učinkovito
5
3.854.606.524
Učinkovito
5
1.498.723.589
Učinkovito
5
Ministrstvo za gospodarstvoProgram ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
2.198.156.524
Učinkovito
1
3.591.557.750
Učinkovito
1
4.301.160.511
Predvidoma julija
Rezultat ni opravičil danih sredstev. Znotraj programa bi se morali usmeriti na SME.
Individualna priglasitev pomoči - Premogovnik Velenje d.d.
6.984.000
ni podatkov
7.589.000
ni podatkov
0
Predvidoma julija
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije
70.000.000
niso še merili
0
0

Tabela 17: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za varstvo okolja in varčevanje z energijo, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Ministrsvo za gospodarstvo (Energetika)Ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v SV Sloveniji
446.458.946
Učinkovito
5
298.494.939
Učinkovito
5
264.140.000
Učinkovito
5
Ministrstvo za okolje in prostorZmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida
/
2.661.724.021
Učinkovito
2 - 3
4.097.349.678
niso opredelili
Eko sklad RSSofinanciranje okoljskih naložb (varstvo voda,
490.990.400
Učinkovito
5
412.114.127
Učinkovito
5
276.559.073
Učinkovito
4
Ministrstvo za okolje in prostor Agencija za okolje (MOP)odpadki, onesnaževanje
zraka)
4.962.670.005
Učinkovito
4
5.400.243.976
Učinkovito
4
1.041.561.222
Učinkovito
4
Agencija za učinkovito rabo energijeSpodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije
195.836.285
Učinkovito
še ni bilo možno oceniti
266.574.312
Učinkovito
5
583.484.848
Učinkovito
5

Tabela 18: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Ministrstvo za gospodarstvo (sektor za industrijo)Dodeljevanje pomoči gospodarskim družbam v času priprav programa prestrukturiranja iz sredstev kupnin za namene sanacije
139.730.519
0
0
Ni možno oceniti, ker je šlo za reševanje, sheme ne velja več
Program prestrukturiranja Planike
6.089.527
0
0
Izvajal SRD d.d.
Program prestrukturiranja IUV
400.000.000
1.156.185.073
Učinkovito
2
V letu 2003 še ni bilo možno oceniti, ker so sredstva prejeli 31.12.2003
Program prestrukturiranja Mure, d.d.,
1.168.252.000
Učinkovito
3
1.168.252.000
Učinkovito
3
Program prestrukturiranja družbe Trikon d.d.,
22.170.193
Učinkovito
3
0
Program prestruktuiranja družbe Mont d.d.;
24.561.883
Učinkovito
1
0
Pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah
680.802.695
Učinkovito
2
1.153.663
Učinkovito
3
Program prestrukturiranja družbe INLES d.d.
93.999.574
Program prestrukturiranja družbe Steklarna Rogaška d.d.
635.872.038
Program prestrukturiranja družbe GLIN IPP d.o.o
45.887.439
Program prestrukturiranja družbe MARLES d.o.o.
193.523.272
Program prestrukturiranja družbe Iskra Kondenzatorji d.d., Semič
775.748.877
Program prestrukturiranja družbe Javor Pivka lesna industrija d.d.
533.708.461
Program prestrukturiranja družbe Svea lesna industrija Litija d.d.
216.918.537
Program prestrukturiranja družbe Novoles – lesna industrija Straža, d.d.
495.633.919
Program prestrukturiranja družbe Novoteks -Tkanina d.d.«;
85.134.933
Ministrstvo za financePoroštvo RS za kredit družbi Splošna plovba d.o.o. Portorož
1.911.000.000
Učinkovito
5
0
Finančna reorganizacija družbe Casino Bled
650.000.000
Učinkovito
5
0

Tabela 19: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za srednje velika in mala podjetja, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoProgram razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije
25.000.000
niso še merili
Ministrstvo za gospodarstvoProgram ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
706.919.331
Učinkovito
3
867.407.655
Učinkovito
3
596.993.551
Predvidoma julija
Program je dal povprečne rezultate. Rezultate bi se dalo v prihodnje zboljšati.
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoProgram spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006)
16.960.160
Še niso merili
105.491.076
Učinkovito
4
120.163.943
Učinkovito
5
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoZasavska garancijska shema
6.084.745
Še niso merili
58.087.608
Učinkovito
5
63.162.026
Učinkovito
5
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoPomurska garancijska shema
9.406.392
Še niso merili
11.850.113
Učinkovito
4
9.475.894
Učinkovito
4
Ministrstvo za gospodarstvoDržavna garancijska shema 2003-2006
16.059.160
Predvidoma julija
Ministrstvo za gospodarstvoUkrepi za razvoj malega gospodarstva
333.056.399
Učinkovito
2
408.352
227.093
Predvidoma julija
V letu 2003 je državno pomoč prejelo samo eno podjetje, zaradi česar ne moremo oceniti uspešnosti programa.
Ministrstvo za gospodarstvoPrilagajanje tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003,
48.874.696
Učinkovito
1
929.886.375
Učinkovito
1
0
Program ni zagotovil dolgoročnega
Ministrstvo za gospodarstvoPrilagajanje usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003,
248.302.006
Učinkovito
1
237.022.999
Učinkovito
1
0
obstoja tekstilne industrije napram daljnovzhodni konkurenc ..i



Tabela 20: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za zaposlovanje, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadevePovračilo prispevkov na podlagi 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
3.488.933.399
Učinkovitost
4
1.230.772.626
Učinkovitost
4
0
Ukrep ne predstavlja več državne pomoči
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeveProgrami zaposlovanja
708.870.859
Učinkovitost
3
2.902.325.080
Učinkovitost
3
5.498.846.540
Učinkovitost
3
Ministrstvo za gospodarstvoPrilagajanje tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003
104.893.321
Učinkovito
1
0
Program ni zagotovil dolgoročnega obstoja tekstilne industrije napram daljnovzhodni konkurenci.
Ministrstvo za gospodarstvoPrilagajanje usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2001-2003
13.412.564
Učinkovito
1
0
Program ni zagotovil dolgoročnega obstoja tekstilne industrije napram daljnovzhodni konkurenci.
Ministrsvo za gospodarstvo (Energetika)Program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh
22.500.000
ni ocenjeno
9.000.000
ni ocenjeno
0
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoProgram spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006)
1.441.511
Učinkovito
15.394.078
Učinkovito
4
0

Tabela 21: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za usposabljanje, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeveProgrami zaposlovanja in usposabljanja – usposabljanje
15.792.300
Učinkovito
4
11.830.341
Učinkovito
3
422.190.630
Učinkovito
4
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeveProgrami zaposlovanja in usposabljanja – zaposlovanje
357.167.050
Učinkovitost
3
88.024.531
Učinkovitost
3
0
Ministrstvo za gospodarstvoProgrami in ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za leti 2002-2006
86.533.827
Učinkovito
4
186.927.774
Učinkovito
4
419.411.960
predvidoma julija
Ministrstvo za gospodarstvoProgrami in ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za leti 2001-2002
128843434
Učinkovito
4
81.364.061
Učinkovito
4
0
Glede na rezultate opravljene evalvacije eden najboljših ukrepov. Tudi sicer se je izkazalo, da so prejemniki sredstev rasli hitreje od povprečja.
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoProgram razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije
109.812.082
Učinkovito
268.242.585
Učinkovito
5
34.239.921
Učinkovito
3
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoProgram spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006)
12.066.247
Učinkovito
2

Tabela 22: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči v posebnih sektorjih, v letih 2002, 2003 in 2004

Kategorije državnih pomočiResorni organShema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
TransportMinistrstvo za prometNadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu
5.009.111.580
Učinkovito
4
8.345.939.658
Učinkovito
4
8.230.164.953
Učinkovito
4
Prestrukturiranje Holdinga Slovenske železnice d.o.o.
9.519.714.595
še ni možno oceniti
PremogovništvoMinistrsvo za gospodarstvo (Energetika)Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik
3.814.525.054
Učinkovito
4
3.743.742.329
Učinkovito
4
3.378.755.396
Učinkovito
4
Zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica
13.294.080
Učinkovito
5
0
0
Ostali sektorjiMinistrsvo za kulturoSofinanciranje projektov iz pror. sklad za AV medije
50.982.000
Učinkovito
5
100.504.642
Učinkovito
5
79.999.925
Učinkovito
5
Sofinanciranje programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev
66.416.803
Učinkovito
5
100.456.210
Učinkovito
5
151.329.783
Učinkovito
5
Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji
501.504.600
Učinkovito
5
465.237.181
Učinkovito
5
Sofinanciranje programov in projektov s področja založništva
835.602.593
Učinkovito
5
Ministrsvo za gospodarstvo (Energetika MB)Poroštvo RS za TE Trbovlje - na podlagi Programa nasedlih investicij
120.050.495
Učinkovito
5
918.727.651
Učinkovito
5
Poroštvo RS za TE Šoštanj - na podlagi Programa nasedlih investicij
333.516.294
Učinkovito
5
0
Poroštvo RS za Eles Gen - na podlagi Programa nasedlih investicij
1.119.809.555
Učinkovito
4
0

Tabela 23: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči po regionalnih ciljih, v letih 2002, 2003 in 2004

Resorni
organ		Shema DP /Individualna DP
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
Sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Dodeljena
sredstva
Ocena
Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politikoMali projekti na območjih s posebnimi razvojnimi problemi
67.707.730
26.869.748
Učinkovito
3
Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije
100.00.000
247.261.176
Učinkovito
5
Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006 (Soča 2006)
117.390.157
4.550.551
Učinkovito
3
0
Regionalna shema državnih pomoči
1.160.058.869
567.087.954
Učinkovito
4
301.648.147
Učinkovito
4
Kreditna shema za financiranje investicij v mikro in majhnih podjetjih ter pri podjetnikih posameznikih
2.001.165
105.882
Učinkovito
2
0
Rekonstrukcija dostavne žičnice ATC Kanin d.o.o.
28.264.773
122.288.388
Učinkovito
2
23.597.079
Učinkovito
2
Prenova in razvoj ATC Kanin Bovec d.o.o.
6.324.933
ni ocenjeno
Ministrsvo za kulturoSofinanciranje programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev
70.438.462
Učinkovito
5
Ministrstvo za prometSubvencija avtobusnim linijskim prevoznikom,
542.805.949
Učinkovito
4
799.282.528
Učinkovito
4
669.067.526
Učinkovito
4
Ministrstvo za gospodarstvoProgram ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006
1.310.609.871
Učinkovito
3
1.432.063.501
predvidoma
julija
Ocenjevale so se samo neposredne tuje investicije, ker ostalih podatkov ni. Kjer dejansko pride do NTI (ne uresničijo se vse investicije) so rezultati izredno dobri (za oceno 5).
Ministrstvo za financeZakon o ekonomskih conah
599.465.595
ni ocenjeno
426.584.519
ni ocenjeno
4.259.696
ni ocenjeno

Tabela 24: Učinkovitost dodeljenih državnih pomoči za namen kmetijstva in ribištva, v letih 2002, 2003 in 2004

Kategorije državnih pomoči oz. ukrep
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Opomba
Dodeljena
sredstva
(v mio SIT)
Ocena
Dodeljena
sredstva
(v mio SIT)
Ocena
Dodeljena
sredstva
(v mio SIT)
Ocena
Tržno cenovna politika
19.807
Učinkovito
22.124
Učinkovito
23.272*
24.740
Učinkovito
Proračunske podpore so prispevale k stabilizaciji dohodkovne ravni kmetijstva, ob sicer zaostrenih cenovno stroškovnih razmerjih.
Politika razvoja podeželja
10.891
Učinkovito
17.463
Učinkovito
7.615*
18.030
Učinkovito
Doseganje dolgoročnih ciljev še ni mogoče oceniti.
Pozitivni učinki so opazni pri revitalizaciji kmetijskih površin, obdelanosti kmetijskih zemljišč, doseganju standardov, starostni in posestni strukturi, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter pospešenem prestrukturiranju živilsko predelovalne industrije.
Politika na področju javnih služb in drugih storitev za kmetijstvo
8.539
Učinkovito
7.482
Učinkovito
8.045
Učinkovito
Zagotovljeno je izvajane vseh nalog, ki so nujne za razvoj kmetijstva in ki jih ni mogoče prepustiti samo tržni iniciativi.
Gozdarstvo
878
Učinkovito
592.8
Učinkovito
553,7
Učinkovito
Izvedene aktivnosti so prispevale k ohranitvi in krepitvi stabilnosti gozdnih ekosistemov in s tem tudi k zagotavljanju sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot
Ribištvo
178
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
79.1
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
Vsa izplačila bodo realizirana v 2005
Delno učinkovito na področju ribištva
Učinkovito na področju ribogojstva
S proračunskimi podporami ni uspelo preprečiti zmanjševanje skupnega ulova rib. Razlog je zmanjševanje razpoložljivih ribolovnih virov (nerešeno vprašanje morske meje v Piranskem zaliv, potreben je ribolov v odprtih vodah Jadrana)
Učinek podpor je pozitiven pri povečevanju obsega ribogojstva.
*samo sredstva nacionalna sredstva




PRILOGA 1


1. Kategorije in instrumenti državnih pomoči

Podatki o državnih pomočeh v Poročilu so razvrščeni na osnovi Pravilnika o pripravi letnega poročila o državnih pomočeh, v naslednje kategorije:

1. Kmetijstvo in ribištvo
1.1. kmetijstvo
1.2. ribištvo
2. industrija/storitve
2.1. horizontalni cilji
2.1.1. raziskave in razvoj
2.1.2. okolje
2.1.3. majhna in srednja podjetja
2.1.4. trgovina
2.1.5. varčevanje z energijo
2.1.6. zaposlovanje
2.1.7. usposabljanje
2.1.8. drugi cilji
2.2. posebni sektorji
2.2.1. jeklarstvo
2.2.2. ladjedelništvo
2.2.3. transport
2.2.4. premogovništvo
2.2.5. drugi sektorji
2.2.6. finančne storitve
3. regionalne pomoči
3.1. območja po 87 (3)(a) členu Pogodbe Evropske skupnosti
3.2. območja po 87 (3)(c) členu Pogodbe Evropske skupnosti

Znotraj kategorij so državne pomoči opredeljene po instrumentih pomoči v naslednje skupine:
1. A : pomoči, ki so v celoti dodeljene prejemnikom:
· A1, pomoči preko proračuna: nepovratna sredstva (dotacije), subvencije obresti, odpisi dolgov in zmanjšani zneski iztržkov iz prisilnih poravnav,
· A2, pomoči preko davkov in socialno varstvenega sistema: zamiki pri odplačevanju davkov in druga merila (oprostitve, izjeme in olajšave).
2. B1: finančni transferji države v obliki kapitalskih naložb (equity).
3. C: finančni transferji, pri katerih je element pomoči prihranek pri obrestih:
· C1, ugodna posojila iz javnih ali privatnih virov in posojila podjetjem v težavah,
· C2, različni ukrepi (rezervacije, oprostitve ali pospešeno amortiziranje).
4. D: garancije.


Vrste podatkov, viri in metode zbiranja podatkov o državnih pomočeh

Podatki so prikazani v tolarjih, pri preračunih v EUR je upoštevan povprečni tečaj Banke Slovenije za prikazano leto. Zbiranje podatkov o državnih pomočeh v Sloveniji že od leta 1999 poteka na približno enak način.

Za vsako transakcijo je bil že v letu 1998 izoblikovan računalniški zapis s sledečimi podatki, ki je bil tudi osnova za naslednja leta:
· matična številka dajalca pomoči,
· matična številka prejemnika pomoči iz poslovnega registra podjetij in podjetnikov,
· datum odobritve pomoči,
· datum izvedbe pomoči,
· pravni temelj pomoči,
· dokumentacija,
· pravni akt pomoči,
· instrument pomoči,
· namen pomoči,
· znesek transakcije bruto,
· znesek pomoči.


2. Metodologija ocenjevanja elementov pomoči

SKUPINA A1
· dotacije - celotna vrednost prejete dotacije (v večini primerov so to po javno finančni statistiki subvencije)
· subvencije obresti, ki jih prejemniki prejmejo neposredno - celotna vrednost prejete subvencije (ali neplačanega dela obresti, če je država subvencioniranje za koristnika uredila neposredno preko banke)
· projekti temeljnega raziskovanja in razvoja - celotni znesek sredstev, namenjen za te projekte
· drugi projekti in aktivnosti raziskovanja in razvoja - znesek sofinanciranja projektov s strani državnih virov, ne glede na to, ali so sredstva nakazana neposredno koristniku (podjetju) ali raziskovalni instituciji
· odpis dolga poslujočih podjetij iz kreditnih razmerij - celotna ocenjena vrednost odpisanega dolga26
· prisilna poravnava in stečaj podjetij - ocenjeni zmanjšani znesek poravnave ali iztržka iz stečajne mase v primerjavi z drugimi upniki zaradi zavestno povzročenega slabšega položaja države kot upnice v postopku prisilne poravnave ali stečaja

SKUPINA A2
· odlog plačila davkov - znesek obresti za zamik, izračunan na sedanjo vrednost po realni letni referenčni obrestni meri (2003= 6,2).
· davčne oprostitve in olajšave - med davčne oprostitve in olajšave ne sodijo vse tiste olajšave, ki imajo splošni značaj (npr.: olajšave davka na dobiček zaradi investiranja, olajšave iz naslova pokrivanja izgub iz preteklih let, ipd), temveč le olajšave, ki so specifične za določeno podjetje ali skupino podjetij; element državne pomoči je celoten ocenjen znesek oprostitev in olajšav
· oprostitve in olajšave pri plačilu prispevkov za socialno varnost - med oprostitve in olajšave pri plačilu prispevkov za socialno varnost velja enaka logika kot pri davčnih oprostitvah - med državne pomoči ne sodijo vse tiste olajšave, ki imajo splošni značaj; element pomoči je celoten ocenjen znesek oprostitev in olajšav

SKUPINA B1
· kapitalske naložbe - element državnih pomoči je v vseh tistih naložbah, ki nimajo ustvarjanja dobička kot primarnega cilja državne naložbe; element pomoči je ocenjena vrednost koristi za prejemnika pomoči
· konverzija terjatev v kapitalske naložbe - element pomoči je v primeru, kadar država ni v enakem položaju kot ostali nosilci terjatev, temveč v slabšem; element pomoči je ocenjena vrednost koristi prejemnika, ki jo ima zaradi slabšega položaja države
· ugodne prodaje državnega premoženja - element državne pomoči je razlika med prodajno ceno premoženja in njegovo tržno vrednostjo (licitacija - 3 ponudbe; cenitvena vrednost)
· udeležba na dobičku podjetja - del razdeljenega dobička, ki izhaja iz lastnine države v podjetju in se mu država odpove, je v celoti element državne pomoči
________________________________
26 Pri teh pomočeh je v skrajnem primeru (če se ne razpolaga z ustreznimi podatki) element pomoči možno oceniti v vrednosti 20% od bruto zneska opravljene operacije.




SKUPINA C1
· ugodna posojila - razlika med stroški kredita (obresti) z ugodno obrestno mero in letno referenčno tržno obrestno mero27
(2001 = 7,8%); izračun se izdela za celotno dobo kreditiranja (lahko poenostavljeno linearno za vsa leta enako) in vpiše
v letu prejema kredita (oz. prve tranše)
· posojila podjetjem v težavah - za podjetja v težavah (v prestrukturiranju), ki na trgu nimajo možnosti pridobitve kredita, je državna pomoč 20% vrednosti kredita ne glede na to, da je bil kredit izplačan po tržnih (ali celo slabših) pogojih

SKUPINA C2
· drugi viri pomoči - ocenjene vrednosti pomoči

Skupina D
· D1 garancije - razlika med državno garancijo, ki je brezplačna ali po nižji ceni in med tržno garancijo; element pomoči se kalkulira preko garantiranega zneska dolga in referenčno stopnjo za riziko - strošek garancije (2001- 2,53% letno) in
stroški provizije - odobritve (2001 – 0,7%- enkratno)
· D1A garancije (plačilo garantiranih obveznosti) - celotno plačilo garantiranih obveznosti
__________________________________
27 Za referenčno obrestno mero je predpisana povprečna obrestna mera za dolgoročne kredite za osnovna sredstva v gospodarstvo (s tolarsko revalorizacijsko klavzulo). Podatek je uradno objavila Banka Slovenije v publikaciji Bilten Banke Slovenije, januar, 2004.




PRILOGA 2

STATISTIČNI PODATKI
Tabela P1:Državne pomoči v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004 po posameznih kategorijah
Tabela P2:Državne pomoči v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004 po sektorjih
Tabela P3:Državne pomoči v Sloveniji v letu 2002, po instrumentih
Tabela P4:Državne pomoči v Sloveniji v letu 2003, po instrumentih
Tabela P5:Državne pomoči v Sloveniji v letu 2004, po instrumentih
Tabela P6:Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004, po kategorijah
Tabela P7:Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004, po sektorjih
Tabela P8:Državne pomoči v Sloveniji po posameznih regijah in kategorijah v letih 2002, 2003 in 2004
Tabela P9:Državne pomoči v Sloveniji po posameznih dejavnostih za leti 2003 in 2004




Tabela P1: Državne pomoči v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004 po posameznih kategorijah

Kategorija
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Tekoče cene v SIT
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
Primerjava
2004/2002
Primerjava
2004/2003
Kmetijstvo
44.645,3
197,4
59,3%
40.705,9
174,2
46,9%
46.602,3
195,1
47,7%
104,4%
114,5%
Ribištvo
75,3
0,3
0,1%
81,9
0,4
0,1%
3,7
0,0
0,0%
4,9%
4,5%
Kmetijstvo in ribištvo
44.720,6
197,7
59,4%
40.787,8
174,5
47,0%
46.606,0
195,1
47,7%
104,2%
114,3%
Horizontalni cilji
18.861,5
83,4
25,1%
28.190,8
120,6
32,5%
24.659,5
103,2
25,3%
130,7%
87,5%
R&D
5.885,6
26,0
7,8%
7.453,1
31,9
8,6%
5.799,9
24,3
5,9%
98,5%
77,8%
Varstvo okolja
5.900,1
26,1
7,8%
8.772,7
37,5
10,1%
5.679,6
23,8
5,8%
96,3%
64,7%
Reševanje in prestrukturiranje
440,2
1,9
0,6%
4.465,2
19,1
5,1%
5.402,0
22,6
5,5%
1227,3%
121,0%
SME
1.407,2
6,2
1,9%
2.485,2
10,6
2,9%
807,8
3,4
0,8%
57,4%
32,5%
Zaposlovanje
4.340,1
19,2
5,8%
4.234,3
18,1
4,9%
5.498,8
23,0
5,6%
126,7%
129,9%
Usposabljanje
698,1
3,1
0,9%
515,7
2,2
0,6%
887,9
3,7
0,9%
127,2%
172,2%
Varčevanje z energijo
190,2
0,8
0,3%
264,6
1,1
0,3%
583,5
2,4
0,6%
306,8%
220,5%
Posebni sektorji
8.969,3
39,6
11,9%
14.373,1
61,5
16,6%
23.579,5
98,7
24,2%
262,9%
164,1%
Jeklarstvo
0,0
0,0
0,0%
0,0
0,0
0,0%
0,0
0,0
0,0%
0,0%
0,0%
Transport
5.009,1
22,1
6,7%
8.345,9
35,7
9,6%
17.749,9
74,3
18,2%
354,4%
212,7%
Premogovništvo
3.834,8
17,0
5,1%
3.751,3
16,1
4,3%
3.378,8
14,1
3,5%
88,1%
90,1%
Ostali sektorji
125,4
0,6
0,2%
2.275,8
9,7
2,6%
2.450,9
10,3
2,5%
1954,5%
107,7%
Regionalni cilji
2.736,7
12,1
3,6%
3.404,9
14,6
3,9%
2.780,0
11,6
2,8%
101,6%
81,6%
Skupaj
75.288,1
332,8
100,0%
86.756,6
371,2
100,0%
97.625,0
408,7
100,0%
129,7%
112,5%


Tabela P2: Državne pomoči v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004 po sektorjih

Kategorija
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
Tekoče cene v SIT
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
Primerjava
2004/2002
Primerjava
2004/2003
Kmetijstvo in ribištvo
44.720,6
197,7
59,4%
40.787,8
174,5
47,0%
46.606,0
195,1
47,7%
104,2%
114,3%
Predelovalna industrija in storitve
21.723,6
96,0
28,9%
33.871,5
144,9
39,0%
29.890,4
125,1
30,6%
137,6%
88,2%
R&D
5.885,6
26,0
7,8%
7.453,1
31,9
8,6%
5.799,9
24,3
5,9%
98,5%
77,8%
Varstvo okolja
5.900,1
26,1
7,8%
8.772,7
37,5
10,1%
5.679,6
23,8
5,8%
96,3%
64,7%
Reševanje in prestrukturiranje
440,2
1,9
0,6%
4.465,2
19,1
5,1%
5.402,0
22,6
5,5%
1227,3%
121,0%
SME
1.407,2
6,2
1,9%
2.485,2
10,6
2,9%
807,8
3,4
0,8%
57,4%
32,5%
Zaposlovanje
4.340,1
19,2
5,8%
4.234,3
18,1
4,9%
5.498,8
23,0
5,6%
126,7%
129,9%
Usposabljanje
698,1
3,1
0,9%
515,7
2,2
0,6%
887,9
3,7
0,9%
127,2%
172,2%
Varčevanje z energijo
190,2
0,8
0,3%
264,6
1,1
0,3%
583,5
2,4
0,6%
306,8%
220,5%
Jeklarstvo
0,0
0,0
0,0%
0,0
0,0
0,0%
0,0
0,0
0,0%
0,0%
0,0%
Ostali sektorji
125,4
0,6
0,2%
2.275,8
9,7
2,6%
2.450,9
10,3
2,5%
1954,5%
107,7%
Regionalni cilji
2.736,7
12,1
3,6%
3.404,9
14,6
3,9%
2.780,0
11,6
2,8%
101,6%
81,6%
Transport
5.009,1
22,1
6,7%
8.345,9
35,7
9,6%
17.749,9
74,3
18,2%
354,4%
212,7%
Premogovništvo
3.834,8
17,0
5,1%
3.751,3
16,1
4,3%
3.378,8
14,1
3,5%
88,1%
90,1%
Skupaj
75.288,1
332,8
100,0%
86.756,6
371,2
100,0%
97.625,0
408,7
100,0%
129,7%
112,5%


Tabela P3: Državne pomoči v Sloveniji v letu 2002, po instrumentih v mio SIT

Kategorije 2002
A1
A2
B1
C1
C2
D
Skupaj
Kmetijstvo
43.196,38
864,50
0,00
532,06
2,61
49,72
44.645,27
Ribištvo
75,33
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
75,33
Kmetijstvo in ribištvo
43.271,71
864,50
0,00
532,06
2,61
49,72
44.720,60
Horizontalni cilji
8.739,63
8.484,50
0,00
1.604,32
6,09
26,96
18.861,50
R&D
5.885,59
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
5.885,59
Varstvo okolja
446,46
4.962,67
0,00
490,99
0,00
0,00
5.900,12
Reševanje in prestrukturiranje
0,00
0,00
0,00
434,07
6,09
0,00
440,16
SME
701,01
0,00
0,00
679,26
0,00
26,96
1.407,22
Zaposlovanje
818,22
3.521,83
0,00
0,00
0,00
0,00
4.340,05
Usposabljanje
698,15
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
698,15
Varčevanje z energijo
190,20
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
190,20
Ostali cilji
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Posebni sektorji
8.969,31
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
8.969,31
Jeklarstvo
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Transport
5.009,11
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
5.009,11
Premogovništvo
3.834,80
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.834,80
Ostali sektorji
125,40
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
125,40
Regionalni cilji
1.237,64
606,03
1,17
215,06
542,81
133,99
2.736,69
Skupaj
62.218,29
9.955,04
1,17
2.351,44
551,50
210,67
75.288,10

Tabela P4: Državne pomoči v Sloveniji v letu 2003, po instrumentih v mio SIT

Kategorije 2003
A1
A2
B1
C1
C2
D
Skupaj
Kmetijstvo
40.321,05
0,69
0,00
229,81
3,79
150,60
40.705,94
Ribištvo
81,89
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
81,89
Kmetijstvo in ribištvo
40.402,93
0,69
0,00
229,81
3,79
150,60
40.787,82
Horizontalni cilji
14.696,80
9.476,21
668,45
1.101,94
0,00
2.247,43
28.190,82
R&D
7.453,08
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
7.453,08
Varstvo okolja
298,61
8.061,97
0,00
412,11
0,00
0,00
8.772,69
Reševanje in prestrukturiranje
1.443,20
0,00
668,45
146,60
0,00
2.206,98
4.465,23
SME
1.901,53
0,00
0,00
543,23
0,00
40,44
2.485,20
Zaposlovanje
2.820,05
1.414,24
0,00
0,00
0,00
0,00
4.234,30
Usposabljanje
515,70
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
515,70
Varčevanje z energijo
264,63
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
264,63
Ostali cilji
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Posebni sektorji
12.799,74
0,00
0,00
0,00
0,00
1.573,38
14.373,11
Jeklarstvo
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Transport
8.345,94
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
8.345,94
Premogovništvo
3.751,33
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.751,33
Ostali sektorji
702,47
0,00
0,00
0,00
0,00
1.573,38
2.275,84
Regionalni cilji
2.562,35
426,58
0,00
253,10
2,39
160,44
3.404,85
Skupaj
70.461,82
9.903,49
668,45
1.584,84
6,18
4.131,84
86.756,61

Tabela P5: Državne pomoči v Sloveniji v letu 2004, po instrumentih v mio SIT

Kategorije 2004
A1
A2
B1
C1
C2
D
Skupaj
Kmetijstvo
46.336,82
0,00
0,00
213,07
0,00
52,42
46.602,31
Ribištvo
3,71
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3,71
Kmetijstvo in ribištvo
46.340,54
0,00
0,00
213,07
0,00
52,42
46.606,02
Horizontalni cilji
16.300,10
5.278,82
278,99
719,61
0,00
2.082,00
24.659,52
R&D
5.799,88
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
5.799,88
Varstvo okolja
264,14
5.138,91
0,00
276,56
0,00
0,00
5.679,61
Reševanje in prestrukturiranje
3.177,25
10,21
37,53
132,00
0,00
2.045,03
5.402,02
SME
459,75
0,00
0,00
311,04
0,00
36,97
807,77
Zaposlovanje
5.369,15
129,70
0,00
0,00
0,00
0,00
5.498,85
Usposabljanje
887,91
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
887,91
Varčevanje z energijo
342,02
0,00
241,47
0,00
0,00
0,00
583,48
Ostali cilji
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Posebni sektorji
15.244,82
0,00
5.000,00
0,00
0,00
3.334,71
23.579,53
Jeklarstvo
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Transport
9.415,16
0,00
5.000,00
0,00
0,00
3.334,71
17.749,88
Premogovništvo
3.378,76
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
3.378,76
Ostali sektorji
2.450,90
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2.450,90
Regionalni cilji
2.609,63
3,16
0,00
135,74
0,00
31,44
2.779,97
Skupaj
80.495,08
5.281,98
5.278,99
1.068,42
0,00
5.500,58
97.625,05

Tabela P6: Delež državne pomoči v BDP v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004, po kategorijah

2002
2003
2004
Kategorija
DP v mio SIT
delež DP v BDP
DP v mio SIT
delež DP v BDP
DP v mio SIT
delež DP v BDP
Kmetijstvo
44.645,3
0,84%
40.705,9
0,71%
46.602,3
0,75%
Ribištvo
75,3
0,00%
81,9
0,00%
3,7
0,00%
Kmetijstvo in ribištvo
44.720,6
0,84%
40.787,8
0,71%
46.606,0
0,75%
Horizontalni cilji
18.861,5
0,35%
28.190,8
0,49%
24.659,5
0,40%
R&D
5.885,6
0,11%
7.453,1
0,13%
5.799,9
0,09%
Varstvo okolja
5.900,1
0,11%
8.772,7
0,15%
5.679,6
0,09%
Reševanje in prestrukturiranje
440,2
0,01%
4.465,2
0,08%
5.402,0
0,09%
SME
1.407,2
0,03%
2.485,2
0,04%
807,8
0,01%
Zaposlovanje
4.340,1
0,08%
4.234,3
0,07%
5.498,8
0,09%
Usposabljanje
698,1
0,01%
515,7
0,01%
887,9
0,01%
Varčevanje z energijo
190,2
0,00%
264,6
0,00%
583,5
0,01%
Posebni sektorji
8.969,3
0,17%
14.373,1
0,25%
23.579,5
0,38%
Jeklarstvo
0,0
0,00%
0,0
0,00%
0,0
0,00%
Transport
5.009,1
0,09%
8.345,9
0,15%
17.749,9
0,29%
Premogovništvo
3.834,8
0,07%
3.751,3
0,07%
3.378,8
0,05%
Ostali sektorji
125,4
0,00%
2.275,8
0,04%
2.450,9
0,04%
Regionalni cilji
2.736,7
0,05%
3.404,9
0,06%
2.780,0
0,04%
Skupaj
75.288,1
1,42%
86.756,6
1,51%
97.625,0
1,58%

Tabela P7: Delež državnih pomoči v BDP v Sloveniji v letih 2002, 2003 in 2004, po sektorjih

Kategorija
Leto 2002
Leto 2003
Leto 2004
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
v mio
SIT
v mio
EUR
deleži
DP
Kmetijstvo in ribištvo
44.720,6
197,7
59,4%
40.787,8
174,5
47,0%
46.606,0
195,1
47,7%
Predelovalna industrija in storitve
21.723,6
96,0
28,9%
33.871,5
144,9
39,0%
29.890,4
125,1
30,6%
Transport
5.009,1
22,1
6,7%
8.345,9
35,7
9,6%
17.749,9
74,3
18,2%
Premogovništvo
3.834,8
17,0
5,1%
3.751,3
16,1
4,3%
3.378,8
14,1
3,5%
Skupaj
75.288,1
332,8
100,0%
86.756,6
371,2
100,0%
97.625,0
408,7
100,0%


Tabela P8: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih regijah in kategorijah v v letih 2002, 2003 in 2004, v SIT

Naziv regije
Kategorija pomoči
2002
2003
2004
2004 /2002
2004/2003
GorenjskaAudiovizualni sektor
1.125.000
0
0
Kmetijstvo
1.367.599.359
1.690.068.868
2.168.850.764
58,6%
28,3%
Kultura
4.392.535
5.613.660
32.515.293
640,2%
479,2%
Mala in srednje velika podjetja
243.133.226
404.195.342
41.044.869
-83,1%
-89,8%
Raziskave in razvoj
477.477.347
657.296.842
824.580.359
72,7%
25,5%
Regionalne pomoči
214.547.182
208.402.132
290.643.175
35,5%
39,5%
Reševanje in prestrukturiranje
301.020.948
650.000.000
0
Ribištvo
4.874.812
3.625.000
0
Usposabljanje
62.140.085
47.482.063
130.533.703
110,1%
174,9%
Varčevanje z energijo
46.362.000
86.105.324
86.931.559
87,5%
1,0%
Varstvo okolja
99.982.269
462.246.653
829.745.123
729,9%
79,5%
Zaposlovanje
426.029.300
251.564.849
278.925.362
-34,5%
10,9%
SKUPAJGorenjska
3.248.684.062
4.466.600.732
4.683.770.207
44,2%
4,9%
GoriškaKmetijstvo
2.401.681.690
2.577.167.996
2.746.542.156
14,4%
6,6%
Kultura
5.483.000
12.228.968
12.360.916
125,4%
1,1%
Mala in srednje velika podjetja
150.585.986
340.971.336
168.735.648
12,1%
-50,5%
Nerazporejeno
0
1.200.000
0
Raziskave in razvoj
208.805.422
487.387.073
542.945.996
160,0%
11,4%
Regionalne pomoči
325.040.819
322.413.387
153.928.803
-52,6%
-52,3%
Reševanje in prestrukturiranje
0
357.996.750
1.153.663
-99,7%
Usposabljanje
26.987.727
24.160.103
43.541.049
61,3%
80,2%
Varčevanje z energijo
10.940.000
7.800.755
32.228.430
194,6%
313,1%
Varstvo okolja
35.012.114
58.704.271
289.424.090
726,6%
393,0%
Zaposlovanje
204.738.141
126.904.974
379.312.392
85,3%
198,9%
SKUPAJGoriška
3.369.274.899
4.316.935.615
4.370.173.142
29,7%
1,2%
Jugovzhodna SlovenijaAudiovizualni sektor
2.184.000
0
4.181.640
91,5%
Kmetijstvo
2.177.309.541
2.807.392.109
2.857.069.545
31,2%
1,8%
Kultura
8.460.000
6.752.000
38.976.866
360,7%
477,3%
Mala in srednje velika podjetja
128.978.297
184.294.343
47.182.209
-63,4%
-74,4%
Premogovništvo
13.294.080
0
0
-100,0%
Raziskave in razvoj
82.226.199
107.076.434
110.188.227
34,0%
2,9%
Regionalne pomoči
35.307.880
472.874.723
78.418.800
122,1%
-83,4%
Reševanje in prestrukturiranje
0
22.170.193
1.450.517.303
6442,6%
Usposabljanje
21.127.502
18.106.709
52.931.175
150,5%
192,3%
Varčevanje z energijo
2.501.000
10.582.703
205.354.412
8110,9%
1840,5%
Varstvo okolja
21.893.553
173.871.946
310.396.020
1317,8%
78,5%
Zaposlovanje
290.748.132
270.786.110
436.220.657
50,0%
61,1%
SKUPAJJugovzhodna Slovenija
2.784.030.184
4.073.907.270
5.591.436.854
100,8%
37,2%
KoroškaKmetijstvo
1.053.444.615
1.303.473.308
1.058.508.364
0,5%
-18,8%
Kultura
0
700.000
8.955.400
1179,3%
Mala in srednje velika podjetja
39.252.347
47.776.974
20.434.169
-47,9%
-57,2%
Raziskave in razvoj
72.837.483
20.202.232
52.936.119
-27,3%
162,0%
Regionalne pomoči
168.755.089
204.571.456
74.598.270
-55,8%
-63,5%
Reševanje in prestrukturiranje
65.585.770
0
0
-100,0%
Usposabljanje
30.855.739
14.507.730
19.303.920
-37,4%
33,1%
Varčevanje z energijo
2.325.000
0
2.271.158
-2,3%
Varstvo okolja
23.189.828
175.666.669
304.920.963
1214,9%
73,6%
Zaposlovanje
141.396.742
159.472.878
189.402.048
34,0%
18,8%
SKUPAJKoroška
1.597.642.613
1.926.371.247
1.731.330.411
8,4%
-10,1%
Notranjsko-kraškaKmetijstvo
808.253.828
1.221.056.046
970.951.054
20,1%
-20,5%
Kultura
0
1.000.000
0
Mala in srednje velika podjetja
19.087.598
15.902.505
5.085.318
-73,4%
-68,0%
Raziskave in razvoj
94.348.701
310.701.674
260.054.454
175,6%
-16,3%
Regionalne pomoči
137.793.907
131.427.823
69.376.286
-49,7%
-47,2%
Reševanje in prestrukturiranje
0
0
533.708.461
Usposabljanje
8.608.907
15.273.357
45.879.555
432,9%
200,4%
Varčevanje z energijo
320.000
4.336.837
878.400
174,5%
-79,7%
Varstvo okolja
14.979.939
13.768.663
28.686.136
91,5%
108,3%
Zaposlovanje
75.594.013
58.500.220
80.654.862
6,7%
37,9%
SKUPAJNotranjsko-kraška
1.158.986.893
1.771.967.125
1.995.274.527
72,2%
12,6%
Obalno-kraškaKmetijstvo
1.463.234.845
1.185.898.449
1.370.885.704
-6,3%
15,6%
Kultura
0
4.290.300
19.165.610
346,7%
Mala in srednje velika podjetja
39.606.705
37.847.220
22.243.221
-43,8%
-41,2%
Raziskave in razvoj
243.841.086
228.693.885
139.345.878
-42,9%
-39,1%
Regionalne pomoči
640.950.111
505.694.775
106.015.722
-83,5%
-79,0%
Obalno-kraškaReševanje in prestrukturiranje
0
1.911.000.000
0
Ribištvo
48.334.000
57.567.215
3.713.084
-92,3%
-93,6%
Usposabljanje
13.749.015
13.279.268
19.803.371
44,0%
49,1%
Varčevanje z energijo
0
535.000
0
Varstvo okolja
24.512.585
84.852.811
65.053.099
165,4%
-23,3%
Zaposlovanje
99.089.692
116.803.325
157.304.418
58,7%
34,7%
SKUPAJObalno-kraška
2.573.318.039
4.146.462.249
1.903.530.107
-26,0%
-54,1%
Osrednje
slovenska		Audiovizualni sektor
42.403.000
83.421.692
73.159.485
72,5%
-12,3%
Kmetijstvo
11.252.018.627
9.792.983.167
16.598.745.507
47,5%
69,5%
Kopenski transport
5.009.111.580
8.345.939.658
17.749.879.547
254,4%
112,7%
Kultura
29.006.138
54.301.941
1.217.459.207
4097,2%
2142,0%
Mala in srednje velika podjetja
247.297.149
621.020.435
156.612.319
-36,7%
-74,8%
Nerazporejeno
8.000.000
496.762.050
0
Premogovništvo
0
10.400.000
5.500.000
-47,1%
Raziskave in razvoj
3.590.178.505
4.427.031.641
2.590.746.876
-27,8%
-41,5%
Regionalne pomoči
229.733.156
336.722.795
224.496.783
-2,3%
-33,3%
Reševanje in prestrukturiranje
0
13.068.698
1.373.103.610
10406,8%
Ribištvo
14.548.803
0
0
Usposabljanje
115.317.981
87.570.745
171.092.616
48,4%
95,4%
Varčevanje z energijo
17.818.000
13.154.297
33.057.815
85,5%
151,3%
Varstvo okolja
471.144.621
1.309.681.084
1.119.873.622
137,7%
-14,5%
Zaposlovanje
1.007.828.957
741.680.278
950.717.216
-5,7%
28,2%
SKUPAJOsrednjeslovenska
22.034.406.517
26.333.738.482
42.264.444.603
91,8%
60,5%
PodravskaAudiovizualni sektor
0
11.347.500
0
Kmetijstvo
5.945.397.932
6.231.888.179
5.939.637.461
-0,1%
-4,7%
Kultura
3.010.000
1.535.600
56.679.636
1783,0%
3591,0%
Mala in srednje velika podjetja
155.036.478
234.799.145
128.435.828
-17,2%
-45,3%
Raziskave in razvoj
512.891.334
667.777.651
434.069.733
-15,4%
-35,0%
Regionalne pomoči
369.940.092
300.039.022
351.979.306
-4,9%
17,3%
Reševanje in prestrukturiranje
68.532.786
180.329.507
193.523.272
182,4%
7,3%
Ribištvo
0
3.537.256
0
Usposabljanje
110.128.472
37.146.815
61.137.545
-44,5%
64,6%
Varčevanje z energijo
18.550.000
6.294.016
5.628.955
-69,7%
-10,6%
Varstvo okolja
736.712.845
915.748.402
705.623.675
-4,2%
-22,9%
Zaposlovanje
882.069.575
953.016.271
985.582.134
11,7%
3,4%
SKUPAJPodravska
8.802.269.514
9.543.459.364
8.862.297.546
0,7%
-7,1%
PomurskaAudiovizualni sektor
0
2.359.500
0
Kmetijstvo
6.116.571.453
6.676.717.765
5.299.972.853
-13,4%
-20,6%
Kultura
7.493.500
7.474.760
19.849.500
164,9%
165,6%
PomurskaMala in srednje velika podjetja
97.733.934
95.780.023
44.392.791
-54,6%
-53,7%
Raziskave in razvoj
69.481.874
34.941.681
42.096.948
-39,4%
20,5%
Regionalne pomoči
229.887.391
417.593.271
568.712.433
147,4%
36,2%
Reševanje in prestrukturiranje
4.156.627
1.168.252.000
1.168.252.000
28005,8%
0,0%
Usposabljanje
38.553.763
17.296.389
68.531.404
77,8%
296,2%
Varčevanje z energijo
2.000.000
11.275.720
16.900.328
745,0%
49,9%
Varstvo okolja
581.644.550
504.512.235
614.256.574
5,6%
21,8%
Zaposlovanje
325.114.186
502.763.924
504.162.629
55,1%
0,3%
SKUPAJPomurska
7.472.637.279
9.438.967.267
8.347.127.459
11,7%
-11,6%
SpodnjeposavskaEnergetika
0
1.119.809.555
0
Kmetijstvo
1.733.135.586
1.613.831.059
1.932.488.018
11,5%
19,7%
Kultura
1.742.630
887.617
7.012.381
302,4%
690,0%
Mala in srednje velika podjetja
56.768.196
175.305.982
19.870.813
-65,0%
-88,7%
Premogovništvo
0
0
11.000.000
Raziskave in razvoj
12.249.521
12.689.395
29.121.939
137,7%
129,5%
Regionalne pomoči
74.922.920
37.714.376
39.442.907
-47,4%
4,6%
Reševanje in prestrukturiranje
433.735
124.096.183
0
Ribištvo
7.575.210
7.649.096
0
Usposabljanje
20.858.530
4.365.381
22.477.736
7,8%
414,9%
Varčevanje z energijo
2.435.000
1.250.000
12.404.750
409,4%
892,4%
Varstvo okolja
3.676.357.888
4.453.304.334
397.555.754
-89,2%
-91,1%
Zaposlovanje
172.899.065
153.936.513
154.497.966
-10,6%
0,4%
SKUPAJPosavska
5.759.378.281
7.704.839.490
2.625.872.264
-54,4%
-65,9%
SavinjskaAudiovizualni sektor
5.270.000
3.375.950
2.658.800
-49,5%
-21,2%
Energetika
0
333.516.294
0
Kmetijstvo
4.294.832.353
5.146.014.597
5.191.055.128
20,9%
0,9%
Kultura
6.829.000
3.496.364
30.331.545
344,2%
767,5%
Mala in srednje velika podjetja
151.654.222
248.846.071
79.849.273
-47,3%
-67,9%
Premogovništvo
33.984.000
28.389.000
0
Raziskave in razvoj
369.580.334
419.935.347
710.392.049
92,2%
69,2%
Regionalne pomoči
175.693.122
274.665.783
515.793.649
193,6%
87,8%
Reševanje in prestrukturiranje
433.735
38.320.492
681.759.477
157083,4%
1679,1%
Ribištvo
0
9.508.546
0
Usposabljanje
151.544.484
122.144.256
202.695.992
33,8%
65,9%
Varčevanje z energijo
85.950.000
57.553.572
187.342.041
118,0%
225,5%
Varstvo okolja
185.765.353
541.100.804
668.449.670
259,8%
23,5%
Zaposlovanje
610.418.150
752.736.032
1.156.126.222
89,4%
53,6%
SKUPAJSavinjska
6.071.954.753
7.979.603.109
9.426.453.846
55,2%
18,1%
ZasavskaEnergetika
0
120.050.495
918.727.651
665,3%
ZasavskaKmetijstvo
293.206.266
421.921.308
354.637.837
21,0%
-15,9%
Kultura
0
2.175.000
0
Mala in srednje velika podjetja
64.492.206
78.456.401
61.967.569
-3,9%
-21,0%
Premogovništvo
3.783.025.054
3.712.542.330
3.362.255.396
-11,1%
-9,4%
Raziskave in razvoj
124.513.983
46.722.603
63.405.523
-49,1%
35,7%
Regionalne pomoči
115.085.010
192.733.083
306.568.232
166,4%
59,1%
Usposabljanje
96.125.133
114.367.946
49.980.692
-48,0%
-56,3%
Varčevanje z energijo
1.000.000
65.742.089
487.000
-51,3%
-99,3%
Varstvo okolja
28.923.806
79.233.319
345.625.246
1095,0%
336,2%
Zaposlovanje
65.814.886
146.132.359
219.610.634
233,7%
50,3%
SKUPAJZasavska
4.572.186.344
4.980.076.933
5.683.265.780
24,3%
14,1%
NerazporejenoKmetijstvo
5.738.584.802
37.524.037
112.965.300
-98,0%
201,0%
Kultura
0
0
8.863.203
Mala in srednje velika podjetja
13.598.297
0
11.912.789
-12,4%
Nerazporejeno
0
3.542.550
0
Premogovništvo
4.500.000
0
0
Raziskave in razvoj
27.159.426
32.618.768
0
Regionalne pomoči
19.030.719
0
0
Usposabljanje
2.151.355
0
0
Zaposlovanje
38.310.815
0
6.330.000
-83,5%
SKUPAJNerazporejeno
5.843.335.414
73.685.355
140.071.292
-97,6%
90,1%


Tabela P9: Državne pomoči v Sloveniji po posameznih dejavnostih v letih 2003 in 2004

Naziv dejavnostiKATEGORIJA
2003
2004
AKMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVOKmetijstvo
25.118.647.794
23.101.327.123
Mala in srednje velika podjetja
4.264.756
3.025.995
Premogovništvo
5.200.000
0
Raziskave in razvoj
14.099.459
8.765.752
Regionalne pomoči
80.942.513
13.295.814
Usposabljanje
3.811.786
1.387.154
Varčevanje z energijo
0
12.404.750
Varstvo okolja
131.053.723
123.176.361
Zaposlovanje
68.481.998
69.757.293
ASKUPAJ
25.426.502.030
23.333.140.243
BRIBIŠTVO IN RIBIŠKE STORITVEKmetijstvo
1.349.043
13.558.503
Mala in srednje velika podjetja
694.567
1.805.760
Ribištvo
51.005.228
3.160.844
Zaposlovanje
900.785
2.550.000
BSKUPAJ
53.949.623
21.075.107
CRUDARSTVOKmetijstvo
5.727.933
5.451.025
Mala in srednje velika podjetja
417.614
0
Premogovništvo
3.470.531.330
3.081.755.396
Raziskave in razvoj
9.326.629
1.093.604
Regionalne pomoči
36.700.000
5.829.477
Usposabljanje
0
1.750.000
Varstvo okolja
298.619.365
269.641.393
Zaposlovanje
1.156.641
7.770.899
CSKUPAJ
3.822.479.511
3.373.291.794
DPREDELOVALNE DEJAVNOSTIKmetijstvo
7.148.910.519
8.825.473.882
Kultura
13.032.030
480.133.742
Mala in srednje velika podjetja
1.738.990.166
298.587.109
Premogovništvo
67.600.000
93.500.000
Raziskave in razvoj
2.266.353.663
2.614.677.012
Regionalne pomoči
1.278.786.319
1.213.735.255
Reševanje in prestrukturiranje
1.904.233.824
5.402.017.786
Usposabljanje
325.611.234
671.323.429
Varčevanje z energijo
105.949.044
104.198.798
Varstvo okolja
7.218.184.082
4.273.888.629
Zaposlovanje
1.316.148.574
2.627.117.428
DSKUPAJ
23.383.799.453
26.604.653.069
EOSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODOEnergetika
453.566.789
918.727.651
Kmetijstvo
29.303.324
55.687.960
Mala in srednje velika podjetja
794.807
617.170
Premogovništvo
20.800.000
0
Raziskave in razvoj
15.820.354
78.339.871
Regionalne pomoči
0
2.154.816
Usposabljanje
367.881
745.660
Varčevanje z energijo
72.756.877
247.441.889
Varstvo okolja
874.389.158
622.725.915
Zaposlovanje
12.512.600
4.997.968
ESKUPAJ
1.480.311.790
1.931.438.901
FGRADBENIŠTVOKmetijstvo
122.718.997
147.783.952
Mala in srednje velika podjetja
94.527.105
38.738.727
Premogovništvo
20.800.000
38.500.000
Raziskave in razvoj
24.602.964
10.587.001
Regionalne pomoči
43.544.652
40.555.844
Usposabljanje
18.087.155
9.261.663
Varčevanje z energijo
6.269.161
177.697.254
Varstvo okolja
30.681.359
43.361.251
Zaposlovanje
376.195.510
438.302.744
FSKUPAJ
737.426.903
944.788.435
GTRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABEKmetijstvo
1.316.119.884
1.130.096.731
Kultura
0
63.124.174
Mala in srednje velika podjetja
194.730.278
138.570.842
Premogovništvo
20.800.000
71.500.000
Raziskave in razvoj
58.664.126
48.938.958
Regionalne pomoči
76.265.181
70.949.084
Ribištvo
3.537.256
552.240
Usposabljanje
36.364.621
30.377.900
Varčevanje z energijo
678.106
280.000
Varstvo okolja
24.766.060
152.114.197
Zaposlovanje
776.884.461
648.252.498
GSKUPAJ
2.508.809.972
2.354.756.624
HGOSTINSTVOKmetijstvo
101.952.972
237.544.650
Mala in srednje velika podjetja
125.275.391
53.092.193
Premogovništvo
20.800.000
5.500.000
Raziskave in razvoj
19.615.000
0
Regionalne pomoči
207.181.171
402.193.887
Usposabljanje
19.373.682
54.472.360
Varčevanje z energijo
1.088.000
27.489.806
Varstvo okolja
4.731.300
21.658.842
Zaposlovanje
269.474.926
240.745.401
HSKUPAJ
769.492.442
1.042.697.140
IPROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZEAudiovizualni sektor
1.437.500
0
Kmetijstvo
209.407.419
281.736.251
Kopenski transport
8.345.939.658
17.749.879.547
Kultura
1.685.500
1.346.800
Mala in srednje velika podjetja
53.807.972
38.445.630
Premogovništvo
67.600.000
38.500.000
Raziskave in razvoj
14.857.080
52.875.994
Regionalne pomoči
1.268.748.919
805.853.918
Reševanje in prestrukturiranje
1.911.000.000
0
Ribištvo
191.264
0
Usposabljanje
13.376.220
24.818.861
Varčevanje z energijo
3.648.975
400.000
Varstvo okolja
8.586.919
0
Zaposlovanje
177.776.216
200.672.935
ISKUPAJ
12.078.063.643
19.194.529.936
JFINANČNO POSREDNIŠTVOKmetijstvo
14.472.289
33.945.922
Mala in srednje velika podjetja
1.305.621
1.374.400
Raziskave in razvoj
2.079.949
0
Regionalne pomoči
900.000
0
Usposabljanje
2.522.428
3.549.117
Zaposlovanje
26.070.419
31.032.416
JSKUPAJ
47.350.706
69.901.855
KPOSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVEAudiovizualni sektor
1.677.500
0
Energetika
1.119.809.555
0
Kmetijstvo
661.256.395
415.540.082
Kultura
5.789.500
21.600.000
Mala in srednje velika podjetja
197.959.568
134.208.074
Nerazporejeno
500.000
0
Premogovništvo
52.000.000
44.000.000
Raziskave in razvoj
2.751.549.649
2.097.740.400
Regionalne pomoči
152.354.826
141.994.797
Usposabljanje
81.957.045
85.492.511
Varčevanje z energijo
8.823.060
4.302.000
Varstvo okolja
140.492.045
141.736.531
Zaposlovanje
624.360.910
651.856.051
KSKUPAJ
5.798.530.054
3.738.470.447
LDEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJEKmetijstvo
278.305.351
4.379.342.913
Kultura
0
522.250
Raziskave in razvoj
2.847.640
1.108.954
Regionalne pomoči
10.000.000
0
Usposabljanje
264.379
0
Varstvo okolja
817.410
0
Zaposlovanje
45.303.236
1.200.000
LSKUPAJ
337.538.016
4.382.174.117
MIZOBRAŽEVANJEAudiovizualni sektor
700.000
0
Kmetijstvo
1.539.637.931
1.527.899.467
Kultura
0
20.300.000
Mala in srednje velika podjetja
3.336.348
8.748.229
Nerazporejeno
15.000.000
0
Premogovništvo
5.200.000
0
Raziskave in razvoj
1.258.778.779
535.239.475
Usposabljanje
7.222.313
1.208.930
Varstvo okolja
11.303.094
0
Zaposlovanje
60.344.721
72.282.370
MSKUPAJ
2.901.523.186
2.165.678.471
NZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVOKmetijstvo
2.494.653.981
2.476.668.319
Kultura
31.067.513
34.997.000
Mala in srednje velika podjetja
11.603.125
765.502
Raziskave in razvoj
833.128.471
144.073.583
Regionalne pomoči
120.364.607
6.355.176
Usposabljanje
2.326.438
1.996.013
Varstvo okolja
382.962
0
Zaposlovanje
105.553.470
174.524.672
NSKUPAJ
3.599.080.567
2.839.380.265
ODRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTIAudiovizualni sektor
96.689.642
79.999.925
Kmetijstvo
1.663.473.057
3.970.252.911
Kultura
48.881.667
818.976.967
Mala in srednje velika podjetja
32.674.328
77.154.837
Nerazporejeno
482.462.050
0
Premogovništvo
0
5.500.000
Raziskave in razvoj
148.732.694
197.198.902
Regionalne pomoči
128.737.121
77.056.296
Reševanje in prestrukturiranje
650.000.000
0
Usposabljanje
4.209.210
1.525.159
Varčevanje z energijo
65.417.089
9.270.351
Varstvo okolja
28.569.590
31.306.854
Zaposlovanje
230.064.287
224.404.457
OSKUPAJ
3.579.910.734
5.492.646.659
NEDEFINIRANOKultura
0
11.168.624
Mala in srednje velika podjetja
24.814.131
12.632.347
Nerazporejeno
3.542.550
0
Raziskave in razvoj
32.618.768
9.244.595
Regionalne pomoči
327.315
0
Ribištvo
27.153.365
0
Usposabljanje
206.372
0
Varstvo okolja
114.127
0
Zaposlovanje
143.068.980
103.379.408
SKUPAJ
231.845.608
136.424.974




PRILOGA 3




Poročila dajalcev o učinkovitosti
dodeljenih sredstevdržavnih pomoči
za leta 2002 - 2004







Učinkovitost dodeljenih sredstev državnih pomoči za leti 2002 in 2003

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Pomoči, ki so bile dodeljene s strani Ministrstva za šolstvo znanost in šport (od leta 2005 dalje pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS). Cilji, ki so bili zadani v okviru sheme Raziskave in razvoj - Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja, Sofinanciranje mednarodnih raziskav in projektov EUREKA so naslednji:
1. Razvoj raziskovalno-razvojnega sistema, ki bo relativno presegel učinkovitost srednje razvitih sedanjih članic EU.
2. Vzpostavljanje razmer, ki vzpodbujajo povečan prenos in uporabo znanj za širši družbeno-ekonomski razvoj.
3. Prednostni razvoj tistih znanstvenih disciplin, ki so potrebne za kakovostno visokošolsko izobraževanje in hkrati nujne za ohranjanje nacionalne samobitnosti, za prenos novega znanja iz zakladnice svetovnega znanja v skladu z razvojnimi potrebami slovenije in interesom domačega gospodarstva.
Ministrstvo za šolstvo znanost in šport ocenjuje, da imajo ukrepi, ki so se izvajali v okviru te sheme pozitivne učinke.

Rezultati izhajajo iz tabele:
Kazalec:
Izračun za leto 2000
Izračun za leto 2001
Izračun za leto 2002
Izračun za leto 2003
Število raziskav
1031
915
591
598
Število vključenih institucij
161
165
137
144
Števio vključenih institucij, ki izkazujejo medsebojno sodelovanje
121
131
106
115
Število vključenih strokovnjakov
4469
3794
2483
2531
Število opravljenih raziskovalnih ur
473.297
479.910
549.781
589.336
Vrednost porabljenih sredstev v SIT
2.160.088.634
2.830.499.836
3.274.505.971
4.111.216.427
Število znanstvenih člankov v mednarodno uveljavnih publikacijah
1595
1228
741
1904
Število znanstvenih člankov v drugih publikacijah
1446
1204
846
737
Število znanstvenih knjig pri tujih založbah
40
21
20
13
Število znanstvenih knjig pri domačih založbah
105
37
53
69
Število strokovnih člankov
1431
1237
718
784
Števiko strokovnih knjig
76
38
28
31
Število patentov
27
26
6
18
Število ekspertiz
605
484
294
671
Število pogodb med raziskovalci in gospodarstvom
brez podatka
brez podatka
brez podatka
ni podatka




VARSTVO OKOLJA


Pomoči, ki so se izvajale v letu 2003 za namen varstva okolja.

Ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v SV Sloveniji
Pri tej ekološki sanaciji gre za individualno pomoč, kjer so podrobneje opredeljeni cilji, ukrepi in načrti, zato se izvajanje spremlja bolj podrobno oz. v skladu z načrtom, ki je bil sestavni del individualne državne pomoči. Letni načrt sanacije za leto 2003, je potrdila Vlada RS dne 17.7.2003 in je usklajen z 2.novelacijo programa. V noveliranem programu je predviden zaključek aktivnosti v letu 2011.
Cilj dodeljevanja pomoči, ki izhaja iz njene priglasitve, je sanacija objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov, ki so bili opuščeni in predstavljajo nevarnost za ljudi, njihovo lastnino in okolje.
Nafta Lendava ekonomsko ni zmožna financirati ekološke sanacije, ki je predpogoj za nadaljevanje dejavnosti podjetij skupine Nafta Lendava v konkurenčnih razmerah.
Učinki so kvalitativne narave, sanacije se izvajajo vrednostno v zelo velikih razponih, kar je odvisno od narave vrtine, geologije in trajanja opuščenosti, vse to pa vpliva na stopnjo njene nevarnosti za okolje. Učinkovitost se meri s številom saniranih vrtin s pripadajočimi objekti in napravami, ki dovolj dobro predstavljajo postopno realizacijo cilja. Letni cilj je bil tako realiziran 90%.
Pri sanaciji niso bila opravljena tista dela, ki bi jih morali izvajati po mednarodnem razpisu tuj podizvajalec in tudi vrednostno predstavljajo 9,5% letnega načrta, kar je skoraj identilčno deležu fizične realizacije.

Nasedle investicije v elektrogospodarstvu
V okviru Programa reševanja nasedlih investicij je bila v letu 2003 priglašena državno pomoč v obliki državnega poroštva za najetje kreditov za: TE Šoštanj, TE Trbovlje, ELES-GEN (kot obveznik za plačilo kreditnih obveznosti NE Krško).
Cilji državne pomoči iz državnega poroštva so vidni v realizaciji najetih novih kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Le ti so osnova znižanju stroškov financiranja in s tem tudi znižanju skupnih stroškov poslovanja. Osnovni krediti so bili najeti za namene izgradnje investicijskih objektov, ki se v vsakem od navedenih podjetij odražajo na svoj način.

Termoelektrarna Šoštanj je v letu 2000 najela kredit za izgradnjo razžveplalne naprave bloka 5 in sicer za namene dokončanje gradnje in pridobitev zaključnih soglasij. Investicija je bila potrebna zaradi izpolnitve pogojev domače in evropske ekološke zakonodaje in zahtev Konvencije o prekomernem onesnaževanju zraka na velike razdalje. Te zahteve so naslednje:
- zmanjšanje emisij prahu dimnih plinov na 50mg/nm3
- zmanjšanje emisije SO2 v dimnih plinih od 8.000mg/nm3 na 400/mg/nm3

Rezultati investicije v TEŠ
- Izgradnja razžveplalne naprave bloka 4 in bloka 5 je omogočila:
- zmanjšanje emisij prahu dimnih plinov na 50mg/nm3
- zmanjšanje emisije SO2 v dimnih plinih od 8.000mg/nm3 na 400/mg/nm3
- zmanjšanje emisije SO2 iz 100.000 t/leto na manj kot 10.000 t/leto
- zmanjšanje emisije skupnega prahu od 5.000 t/leto na 500 t/letno.
- čiščenje dimnih plinov je srednje letne koncentracije SO2 na vseh merilnih mestih znižalo pod 20µg/m3; dovoljena srednja letna imisijska koncentracija SO2 je 50µg/m3
Po opravljenih meritvah je razvidno, da so v padavinah na vplivnem območju TEŠ po letu 2001 sulfati v padanju (kisle padavine:glavni povzročitelji kislih padavin so sulfati in nitrati, ki nastajajo pri oksidaciji žveplovih in dušikovih oksidov).
S to investicijo je Slovenija izpolnila mednarodne obveznosti Slovenije, saj brez tega TEŠ po 1. 7. 2004 ne bi smel normalno obratovati.
Termoelektrarna Trbovlje je najela kredit v času izgradnje NE Krško, ko se je vzporedno gradil tudi plinski blok 1 in 2. Izgradnja plinskega bloka v TE Trbovlje je bila predvidena kot »hladna« rezerva za elektroenergetski sistem Slovenije v okviru tedanjega Yugela. Plinski del elektrarne danes ne ustreza več, ne po tehničnih karakteristikah, kot tudi ne po ekonomskih zahtevah. Zato je bil v programu opredeljen kot nasedla investicija. Objekt je predviden za zaprtje, odplačilo kreditov pa je obstoječa obveznost v breme nasedlih investicij.

ELES GEN je prevzel vse obveznosti plačila kreditov za izgradnjo NE Krško na osnovi pogodbe med Vlado R Slovenije in Vlado R Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NE Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Tako je državna garancija za kredite (kot instrument državne pomoči) od NE Krško ob refinanciranju teh kreditov prenesena na ELES GEN.

Poleg navedenih državnih poroštev je za reševanje nasedlih investicij v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva predvideno dodeljevanje likvidnih sredstev, kar pa v letu 2003 še ni bilo realizirano.

Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik
Pri zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik, da gre za individualno pomoč, kjer so podrobneje opredeljeni cilji, ukrepi in načrti, zato se izvajanje spremlja bolj podrobno oz. v skladu z načrtom, ki je bil sestavni del individualne državne pomoči:
- Programa zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik,
- Programa kadrovskega prestrukturiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik

Končni cilj prvega ukrepa je zaprtje rudnika, pri sanaciji površin pa sprememba namembnosti degradiranih površin. Zapiranje rudnika in sanacija površin je tako specifičen proces, da je težko opredeliti kazalnike uspešnosti in učinkovitosti, ki bi izkazovali kompleksno stanje navedenega procesa.
V letu 2003 je bila v okviru navedenih ukrepov in v skladu s potrjenim gospodarsko-finančnim načrtom, katerega sestavni del je tudi letni program zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik dosežena naslednja realizacija:

v 000 SIT
Gospodarsko
finančni načrt
Realizacija
% real.
I. Zapiralna dela
3.074.073
3.008.237
98 %
II. Sanacija površin
328.418
303.137
92 %
SKUPAJ
3.402.491
3.311.374
97 %

Zaradi specifičnosti del, ki jih sestavlja množica posameznih med sabo neprimerljivih elementov, je možno uspešnost oceniti oziroma izmeriti samo za celoten realiziran obseg del, ki pa se odraža v odstotku realizacije. Za merjenje učinkovitosti zapiranja trenutno še ne obstajajo kriteriji in referenčna merila.
Učinki izvajanja kadrovsko socialnega programa zapiranja se kažejo neposredno v zmanjšanju števila zaposlenih za nedoločen čas. Tako je bilo v letu 2003 preko pasivnih in aktivnih oblik razrešenih 80 delavcev, medtem ko je bilo v letnem gospodarsko finančnem načrtu predvideno zmanjšanje za 72 delavcev, kar je za 11,11 % več od načrtovanega.

Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami ogljikovega dioksida (št. 0003-5186773-2002)
Dodeljena sredstva po tej shemi v letu 2003: 2.661,72 mio SIT, instrument: davčne olajšave
Ocena učinkovitosti dodeljenih sredstev državnih pomoči: NI narejeno

Sofinanciranje okoljskih naložb (št. priglasitve 0006- 5186773- 2001)
Pomoči dodeljujeta EKO sklad (ugodni krediti) in Agencija RS za okolje (davčne olajšave).

Poročilo EKO sklada j.s.
Pomoči, ki so se izvajale v letu 2003 z namenom varstva okolja, zajemajo učinke na področju varstva voda, ravnanja z odpadki ter zmanjšanja onesnaževanja zraka.

VARSTVO VODA
- čiščenje odpadnih voda
Industrija onesnažuje tehnološke odplake predvsem s težkimi kovinami, snovmi, ki z visoko potrebo po kisiku pri izpustu v vodotok odtegujejo kisik vodnemu živalstvu in rastlinstvu ter z usedljivimi snovmi. Največji problem predstavljajo izpusti neprečiščenih odplak v okolje. Tako je eden poglavitnih ciljev z ustreznimi spremembami tehnoloških postopkov zmanjšati količino in obremenjenost odpadnih vod na enoto izdelka. Učinek dodeljenih DP in realizirani okoljski učinki kažejo pozitiven trend, saj so planirani rezultati preseženi. Izhodišče izračuna uspešnosti je podatek o količini prečiščenih industrijskih odpadnih voda za leto 2002, ki znaša 44.181.000 m3 in je naveden v Statističnem letopisu 2003.
- znižanje porabe pitne vode
Eden od namenov direktive o vodah je pospeševati tak način rabe vode, ki dolgoročno ščiti razpoložljive vodne vire. Potrebno je ravnovesje med črpanjem in polnjenjem podzemne vode, končni cilj pa je zagotoviti dobro stanje podtalnice. Cilj dodeljenih DP Eko sklada na tem področju je znižanje porabe pitne vode. Doseženi učinki so pozitivni, čeprav planirani rezultat ni dosežen v celoti. Razlog je v manjšem deležu porabljenih sredstev glede na planirana. Izhodišče izračuna uspešnosti je podatek o porabi pitne vode v industriji za leto 2002, ki znaša 27.846.000 m3 in je naveden v Statističnem letopisu 2003.

ODPADKI
- zmanjšanje na izvoru
Skupne značilnosti celotnega področja so predvsem v jasni usmeritvi k čimvečji ponovni uporabi in predelavi odpadkov, na kar se navezuje integralno upravljanje s snovnimi tokovi in viri. Rezultati kreditiranih projektov kažejo pozitiven trend, saj je planirani rezultat celo presežen. Izhodišče izračuna uspešnosti okoljske učinkovitosti dodeljenih sredstev je Statistični letopis 2003 in sicer količina nastalih industrijskih odpadkov v letu 2002, ki znaša 2.785.469 ton.
- predelava odpadkov
Ena od osnovnih usmeritev na področju ravnanja z odpadki je čim večji delež predelave in ponovne uporabe odpadkov. Glede na izhodiščne podatke v Statističnem letopisu 2003 za količino predelanih industrijskih odpadkov v letu 2002 (560.189 ton) ugotavljamo, da je učinek pozitiven, čeprav planirani rezultati niso doseženi v celoti. Načrtovana uspešnost okoljskih učinkov je pod planirano (85,3%), vendar tudi vložena sredstva DP niso dosegla planirane vrednosti (95,4%).

ONESNAŽEVANJE ZRAKA
- znižanje emisij CO2
Obveznost Slovenije po Kjotskem protokolu je zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) za 8% v petletnem obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1986. Takrat so bile emisije TGP v Sloveniji 20,60 milijona ton emisij ekvivalenta CO2, 8% zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v povprečju ne bo smela preseči 18,95 milijona ton emisij ekvivalenta CO2 na leto (Viri: Okolje v Sloveniji 2002, MOP; Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja-predlog, september 2004). Emisije je mogoče zmanjševati zlasti z zamenjavo tehnologij, zamenjavo goriv in surovin, vendar bodo v navedenem obdobju rezultati težko dosegljivi.
Rezultati Sklada v letu 2003 na področju znižanja emisij CO2, glede na 15,66 milijona ton CO2 v izhodiščnem letu, kažejo pozitiven učinek, čeprav planirani rezultat ni bil dosežen v celoti. Hkrati pa ugotavljamo, da so bila na tem področju vložena sredstva nižja od planiranih.
- znižanje emisij prahu
Pomemben dejavnik zmanjšanja onesnaževanja zraka je tudi znižanje emisij prahu. Ker v strokovni literaturi ni navedenih ustreznih referenčnih vrednosti, smo kot izhodišče opredelili ugotovljene učinke zmanjšanja emisij prahu na petih večjih kreditiranih projektih Eko sklada in pri kreditiranju občanov v letu 2002. Dosežen učinek je pozitiven, čeprav planirani rezultati glede na načrtovano zmanjšanje niso v celoti doseženi, vendar tudi vložena sredstva niso presegla planiranih.

Poročilo Agencije RS za varstvo okolja:
V letu 2003 je Agencija RS za okolje na podlagi popolnih vlog 41 podjetjem izdala odločbo o oprostitvi oziroma zmanjšanju plačila takse za odvajanje tehnološke odpadne vode.
Izvedba investicij v teh podjetjih je potekala na sledeč način:
· 7 podjetij odobrene investicije v letu 2003 ni izvedlo. Iz tega razloga ta podjetja niso bila deležna državne pomoči.
· 23 podjetij odobrene investicije v letu 2003 še ni zaključilo, ampak je njeno izvajanje nadaljevalo še v letu 2004. Tako o učinkih dodeljenih državnih pomoči za ta podjetja še ni mogoče poročati.
· 11 podjetij je odobreno investicijo zaključilo. Ker je cilj dodeljevanja državnih pomoči iz naslova takse za obremenjevanje vode zmanjšanje obremenjenosti voda z odpadnimi snovmi, lahko za ta podjetja poročamo o pozitivnih učinkih. Podrobnejša obrazložitev je naslednja:
- dve podjetij sta z uvedbo zaprtega tokokroga popolnoma ukinili odvajanje odpadnih vod v okolje.
- eno podjetje je svoje odpadne vode, ki so se prej odvajale neposredno v vodotok, speljalo na komunalno čistilno napravo.
- eno podjetje je s spremembo tehnologije v proizvodnji ukinilo nastajanje tehnoloških odpadnih vod.
- sedem podjetij je vsebnost parametrov v odpadni vodi uskladilo z vrednostjo iz predpisa.

V letu 2003 je bilo tako 34 podjetjem (11, ki so investicije zaključila in 23, ki jih še nadaljujejo) skupno dodeljenih 4.562.265.333,16 SIT državnih pomoči.
Ker imajo podjetja po predpisu rok, da poročila o obratovalnih monitoringih odpadnih vod za leto 2004 (iz katerih so razvidne enote obremenitve) predložijo do konca marca 2005, o številu enot obremenitve v letu 2004 (v primerjavi z letom 2003) še ne moremo poročati.

VARČEVANJE Z ENERGIJO

Na podlagi sheme Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije so bile dodeljene pomoči za namen varčevanja z energijo. Pomoči dodeljuje Agencija RS za učinkovito rabo energije. Ukrepi, ki so se izvajali v okviru te sheme:
1. Subvencioniranje študij izvedljivosti
V letu 2003 so dokončane študije izvedljivosti za 6 projektov učinkovite rabe energije, za katere so pogodbe sklenjene v letu 2002 in za 2 projekta, za katera sta pogodbi podpisani v letu 2003. Priprava investicijske dokumentacije pomeni ugotovitev tehnične in ekonomske uspešnosti investicijskega projekta, morebitni prihranki in rezultati pa so vidni šele po realizaciji morebitne naložbe. V letu 2003 je bila predvidena dodelitev pomoči v višini 1,1 mrd SIT in sicer za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike v višini 420 mio. SIT, za projekt GEF “Odstranjevanje ovir za povečano izrabo lesne biomase kot energetskega vira” pa 680 mio SIT, dodeljenih pomoči pa je bilo le 266,6 mio SIT. Vzrok za nižji znesek dodeljenih pomoči je v največji meri posledica razdelitve sredstev na podlagi izidov javnega razpisa, saj je bil večji del sredstev dodeljen prejemnikom, katerim se sofinanciranje projektov ne šteje kot državna pomoč (občine, javne ustanove), pri projektih soproizvodnje pa je zaradi spremembe načina spodbujanja teh projektov iz sofinanciranja naložbe v sofinanciranje izdelave študij izvedljivosti, znižan znesek pomoči iz predvidenih 45 mio. SIT na 6 mio. SIT. Pri izvajanju programa GEF se je v letu 2003 izkazalo, da je potrebno za izvajanje projekta v začetku pripraviti predvsem dobre osnove za pripravo izvajanja in izbiro ustreznih projektov, ki bodo financirani iz tega programa. Ta del izvajanja projekta je potekal brez dodeljevanja državnih pomoči.
2. Subvencioniranje energetskih pregledov:
V letu 2003 je bilo dokončanih 10 energetskih pregledov na osnovi pogodb, ki so bile sklenjene v okviru razpisa za leto 2002 ter 2 energetska pregleda iz javnega razpisa za leti 2003 in 2004. Energetski pregled pokaže možno zmanjšanje porabe energije, ki se ga da doseči z določenimi stroški. Pri energetskih pregledih podjetij, izvajalec predlaga izvedbo ukrepov, pri katerih prihranki zaradi zmanjšane porabe energije povrnejo te stroške v 3 letih. Ugotovljeni možni prihranki na podlagi izvedenih ukrepov, katerih stroški se povrnejo v 3 letih znašajo:
· pri energiji 8.593MWh/ leto,
· pri znižanju emisij CO2 2.606 t/leto in
· pri stroških za porabljeno energijo 130,3 mio SIT/leto.
Stroški za izvedbo predlaganih ukrepov učinkovite rabe energije, ki bi prinesli te prihranke, so ocenjeni na 181, 6 mio SIT.
Glede na to, da se v času spremljave doseženih učinkov izvedenih ukrepov v določenih podjetjih spreminja količina in vrsta proizvodov, kar tudi vpliva na porabo energije, se spremlja tudi kazalec, ki podaja ustvarjeno dodano vrednost v podjetju na enoto porabljene energije in dodano vrednost ne enoto emisij CO2, poleg tega pa tudi predvideno spremembo vrednosti tega kazalca zaradi izvedenih ukrepov učinkovite rabe energije v letu, ko je bil energetski pregled opravljen.

Izvedba ukrepov je prepuščena odločitvi prejemnika podpore, rezultati izvedenih ukrepov pa niso vidni takoj ampak so ugotovljeni potenciali prihranka energije, znižanja sredstev in znižanja emisij CO2. V letu 2003 je bila skupna višina državnih pomoči 12,3 mio SIT

REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE

Pomoči, ki so se izvajele v obdobju 2000 - 2003 (obstoječe) za namen reševanja in prestrukturiranja je dodeljevalo Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance.

Začetno stanje ob dodelitvi državne pomočiEnota mere
Pomoči dodeljene v letu 2000
Pomoči dodeljene v letu 2002
Pomoči dodeljene v letu 2003
Višina dodeljene državne pomoči
v mio SIT
1.380,8
115,3
5.624,0
Število družb, ki je prejelo pomoč
76
5
12
Št. zaposlenih v družbah, ki so prejela pomoč
15.175
5.570
6.473
Državna pomoč na zaposenega
v SIT
90.990
20.705
869.114
Rezultat iz rednega poslovanja
v mio SIT
-6.520
-3.879
-4.675
Dodana vrednost na zaposlenega
v tisoč SIT
2.606
2.057
1.947
Rezultati po 1. letu dodeljene pomoči
2001
2003
2004
Št. ohranjenih družb
72
94,7%
3
60,0%
Ohranitev št. zaposlenih
14.277
94,1%
4.721
84,8%
Rezultat iz rednega poslovanja
(zmanjšanje izgube)
v mio SIT
-5.807,8
-10,9%
-2.982,9
-23,1%
Dodana vrednost na zaposlenega
v tisoč SIT
2.977,4
114,2%
2.188,9
106,4%
Rezultati po 2. letu dodeljene pomoči
2002
2004
2005
Št. ohranjenih družb
64
84,2%
Ohranitev št. zaposlenih
12.364
81,5%
Rezultat iz rednega poslovanjaz
(zmanjšanje izgube)		v mio SIT
-4.569,4
-29,9%
Dodana vrednost na zaposlenegav tisoč SIT
3.532,1
135,5%
Rezultati po 3. letu dodeljene pomoči
2003
2005
2006
Št. ohranjenih družb
62
81,6%
Ohranitev št. zaposlenih
11.849
78,1%
Rezultat iz rednega poslovanjaz
(zmanjšanje izgube)
v mio SIT
-3.870,1
-40,6%
Dodana vrednost na zaposlenega
v tisoč SIT
3.643,9
139,8%

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2000:

1. V letu 2000 je na podlagi javnega razpisa za prestrukturiranje podjetij (Ur.l. št.25/00, 26/20, 29/00) prejelo pomoč v obliki subvencije in dolgoročnih posojil 76 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je bil sofinanciranje izvajanja programov prestrukturiranja gospodarskih družb predvsem na področju investicij v osnovna in obratna sredstva. Cilj pomoči je bil izboljšanje poslovanja v delovno intenzivnih panogah predelovalne industrije. Višina dodeljene pomoči na podlagi razpisa ni smela presegati 40% vrednosti projekta. Celotna višina sredstev namenjenih za prestrukturiranje je bila omejena v absolutnem znesku. Razpis je zajel celotno predelovalno dejavnost (D 15-37) in gradbeništvo (F 45). Glede na veliko število gospodarskih družb (76), ki so izpolnjevalo pogoje za dodelitev pomoči je bil obseg neto državne pomoči za posamezno družbo relativno nizek. Maksimalen znesek dodeljene neto državne pomoči je znašal 49 mio SIT, minimalen znesek pa 5 mio SIT. V 56% višina neto državne pomoči ne presega 20 mio SIT, kar po kriterijih Evropske skupnosti za spremljanje državnih pomoči spada v kategorijo »De minimis« pomoči.

2. V strukturi podjetij po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo:
- 10 malih (do 50 zaposlenih)
- 45 srednjih (do 250 zaposlenih)
- 21 velikih (nad 250 zaposlenih)
Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2000 znašalo 15.175. V primerjavi z referenčnim letom 2000 je do leta 2003 ohranjenih 11.849 delovnih mest (78,1%).
Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 90.090,00 SIT. Ob predpostavki, da je povprečje izplačanih plač za večino podjetij iz predelovalne dejavnosti na spodnji meji kolektivnih pogodb, prejeta pomoč predstavlja ne več kot tri mesečne davke in prispevke na zaposlenega (povprečna btto plača v obravnavanem obdobju je zanašala med 125.000,00 SIT in 145.000,00 SIT, od tega znašajo obvezne dajatve iz plače(delojemalec) in na plačo(delodajalec) 38,20% + 10% dohodnina).

3. Vrsta pomoči
- Subvencije 1.103.000.000,00 SIT
- Dolgoročna posojila 641.225.804,00 SIT
- Skupaj neto DP 1.380.775.853,00 SIT

4. Panoge, ki so zastopane v strukturi gospodarskih družb prejemnic državne pomoči:
- DA - proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov 2,6%
- DB - proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov 14,5%
- DC - proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov 3,9 %
- DD - obdelava in predelava lesa 6,6%
- DE - proizvodnja vlaknin, papirja in kartona 2,6%
- DG - proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 2,6%
- DH - proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 3,9%
- DI – proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 2,6%
- DJ – proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 13,2%
- DK- proizvodnja strojev in naprav 11,8%
- DL- proizvodnja električne in optične opreme 15,8%
- DM – proizvodnja vozil in plovil 5,2%
- DN – proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 6,5%
- F – gradbeništvo 5,2%
- N zdravstvo in socialno varstvo 1,3%

Iz pregleda je razvidno, da je najmočneje zastopana skupina DJ, DK (kovinska industrija 25%), DB,DC (tekstilna 18,4%) in DL (elektro industrija 11,8 %). Ostale panoge so zastopane med 1,5-5,2%.

5. V dodeljeni pomoči so zastopane vse regije. Po višini dodeljene pomoči so najmočneje zastopane Osrednje slovenska z 21%, Savinjska z 20% in Podravska z 15%. Glede na odprtost razpisnih pogojev je zastopanost odraz velikosti gospodarskega območja in s tem povezanega števila gospodarskih subjektov v regiji. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale razpisne pogoje in predložile program prestrukturiranja za celotno območje Slovenije.

6. Iz preglednice je razvidno, da se je v obravnavanem obdobju 2000-2003 sanacija neuspešno končala za 14 gospodarskih družb, ki so v tem obdobju prenehala s poslovanjem (stečaj). Glede na višino posameznih neto pomoči je z vidika ohranitve delovanja 81,6% družb, ki so prejele pomoč relativno in nadaljujejo s poslovanjem uspeh. Primerjava poslovnih rezultatov v obravnavanem obdobju pa kaže, da se v skupnem uspešnost poslovanja vendarle bistveno ni izboljšala. V skupnem znesku se je v primerjavi z referenčnim letom 2000 izguba iz rednega poslovanja zmanjšala za 40%. Ob upoštevanju vpliva stečajev na skupen znesek pa je »izboljšanje« poslovanja bistveno manjše (13%). S tega vidika je kljub prejeti pomoči ogroženost obstoja obravnavanih gospodarskih družb še vedno zelo visoka. Poleg negativnih dejavnikov »globalizacije«, na katere družbe niso imele vpliva, lahko za vzrok relativne neuspešnosti sanacije štejemo tudi veliko razpršenost in s tem povezano relativno nizko vrednost neto državnih pomoči za posamezno družbo.

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2003

1. V letu 2003 je na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št.110/02) prejelo pomoč 10 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo. Cilji pomoči so ohranitev vitalnih programov, ki imajo zagotovljen trg, ohranitev delovnih mest in dolgoročno stabilnost poslovanja teh družb.

2. V strukturi podjetij ki so prejela v letu 2003 pomoč prevladujejo družbe v dejavnosti tekstila (DB 17/18), saj sta le dve družbi iz drugih dejavnosti (Inkos, Stikalni elemnti).

3. Po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo:
- 7 srednjih družb (do 250 zaposlenih)
- 3 velikih družb (nad 250 zaposlenih)
Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2003 znašalo 5.967. po številu zaposlenih v tem prevladuje Družba MURA d.d., ki je imela v matičnem podjetju 4229 zaposlenih. V primerjavi z referenčnim letom 2003/2004 je v letu 2004 ohranjenih 5142 delovnih mest (86%).
Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 513.330,00 SIT. Ob predpostavki, da je povprečje izplačanih plač za večino podjetij iz predelovalne dejavnosti na spodnji meji kolektivnih pogodb, prejeta pomoč predstavlja manj kot 10 obračunanih mesečnih davkov in prispevkov na zaposlenega (povprečna btto plača v obravnavanem obdobju je zanašala med 125.000,00 SIT in 145.000,00 SIT, od tega znašajo obvezne dajatve iz plače(delojemalec) in na plačo(delodajalec) 38,20%). Za ilustracijo je samo MURA d.d. v letih 2003 in 2004 obračunala in poravnala državi preko 7 milijard iz tega naslova, kar presega skupaj dodeljene državne pomoči v letu 2003 tako v bruto kot v neto znesku.

4. V dodeljeni pomoči so zastopane vse regije. Glede na odprtost razpisnih pogojev je zastopanost odraz koncentracije tekstilne industrije v podravski in prekmurski regiji. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale pogoje Zakona in predložile program prestrukturiranja.

5. V obravnavanem obdobju 2003-2004 se je sanacija neuspešno končala za 3 gospodarske družbe vse iz tekstilne dejavnosti, ki so v tem obdobju prenehala s poslovanjem (stečaj). Primerjava poslovnih rezultatov v obravnavanem obdobju kaže, da se v skupnem uspešnost poslovanja vendarle bistveno ni izboljšala, saj nobena od družb ni uspela poslovno leto 2004 zaključiti s pozitivnim rezultatom. V skupnem znesku se je v primerjavi z referenčnim letom 2000 izguba iz rednega poslovanja zmanjšala za več kot 40%. Ob upoštevanju vpliva stečajev na skupen znesek pa je »izboljšanje« poslovanja bistveno manjše (30%). S tega vidika je kljub prejeti pomoči ogroženost obstoja obravnavanih gospodarskih družb še vedno zelo visoka. Ob dejstvu, da so v letu 2004 in v letu 2005 še dve družbi že izvedli oz. sta v postopku prisilne poravnave, je možno pričakovati propad še katerega od podjetij tekstilne panoge, ki so prejela pomoč. Relativno optimistično lahko gledamo na rezultate prestrukturiranja MURE d.d., ki je kljub še vedno visoki izgubi vendarle uspela povečati dodano vrednost in uspešno izvaja začrtane projekte prestrukturiranja, ki bodo predvidoma v letu 2005 dali pričakovane pozitivne rezultate.

SREDNJE VELIKA IN MALA PODJETJA

manjka Premogovnik Velenje d.d.

Na podlagi ciljev in usmeritev Strategije gospodarskega razvoja Slovenije in strategij ter programov za povečevanje konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, pospeševanja razvoja malega gospodarstva in turizma ter spodbujanja tehnološkega razvoja in inovacij je bil izdelan celovit Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006.

Cilj razvojne politike je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se odraža v:
· doseganju strukture gospodarstva, primerljive s strukturo EU in pomeni zlasti hitrejšo rast in povečanje deleža dejavnosti z visoko dodano vrednostjo,
· izboljšanju konkurenčnih sposobnosti podjetij, kar pomeni zlasti zmanjšanje zaostanka v produktivnosti, merjeno v bruto dodani vrednosti na zaposlenega v primerjavi s povprečjem EU,
· izenačevanju ekonomske sposobnosti slovenskih regij.

Ministrstvo za gospodarstvo je v letih 2000-2003 vodilo tudi sektorsko politiko prestrukturiranja tekstilne, oblačilne, usnjarske in obutvene industrije. Osnova za dodeljevanje državnih pomoči sta bila Program prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU 2000-2003 ter Program prilagajanja slovenske usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU 2000-2003.

Ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2004 izvedlo Evalvacijo ukrepov področja za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v letih 2001-2003. Evalvacija je bila vsebinsko in metodološko prilagojena vmesni evalvaciji strukturnih skladov Evropske unije. Izvajalca sta bila Deloitte&Touche ter Ekonomska fakulteta v Ljubljani, terensko raziskavo pa je opravljalo podjetje CATI.

V Državnem razvojnem programu in v Programu ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti, ki je tudi krovni dokument na podlagi katerega so se ukrepi izoblikovali, kvantificirani cilji niso bili definirani. Zato so evalvatorji uspešnost ocenjevali po posrednih kazalcih uspešnosti (odstopanje projektov od načrtov itd.). Analiza je bila narejena po posameznih ukrepih. Ugotovljeno je bilo, da so med posameznimi ukrepi precejšnje razlike, vendar je mogoče velik delež odstopanj pojasniti z razlikami v prejemnikih pomoči (velikost podjetij, panoga…). Pri ocenjevanju učinkovitosti se je nasprotno pokazal problem pri kvaliteti podatkov, saj se za ocenjevanje uspešnosti terja informacije o prihodnjih finančnih položajih v podjetju glede projekta. Velik problem se je npr. pokazal pri ocenjevanju vpliva projekta na rast prodaje podjetij, podobno tudi pri ocenjevanju dodane vrednosti ustvarjene zaradi projekta. Zaradi tako poslovnih kot tehnoloških tveganj projektov, ki jih Ministrstvo za gospodarstvo podpira so bile takšne težave pri evalvaciji tudi delno že pričakovane. Znotraj kazalcev učinkovitosti so se ocenjevali povratni prilivi v javne blagajne, vplivi projektov na ključne sposobnosti prejemnikov sredstev ter podjetniško donosnost projektov.

Izbrani kazalci učinkov državnih pomoči

Na Ministrstvu za gospodarstvo so izbrali za ocenjevanje državnih pomoči sledeče kazalce:
1. Rast dodane vrednosti na zaposlenega.
2. Rast čistega dobička.
3. Sprememba števila zaposlenih.
4. Rast čistega prihodka od prodaje.
5. Delež uspešno ustanovljenih novih podjetij. Kazalec se ugotavlja za tiste pomoči, ki so bile dane fizičnim osebam z namenom, da ustanovijo podjetje. Pri teh pomočeh merimo samo navedeni kazalec.

Ker Ministrstvo za gospodarstvo zelo veliko državnih pomoči nameni v manjših zneskih so merili učinke samo pri tistih pomočeh, ki neto znašajo 100.000 SIT ali več. Za prejemnike, za katere ni mogoče pridobiti podatkov iz baz AJPES, ker v skladu z zakonom ne posredujejo finančnih izkazov (npr. univerze), niso merili učinkov. Ostalih prejemnikov, za katere niso uspeli pridobiti podatkov za obe leti pri posameznem kazalcu, pri danem kazalcu niso upoštevali (bodisi da je bilo podjetje v letu dane pomoči šele ustanovljeno in ni možna primerjava, ali pa se je v letu dane pomoči podjetje izbrisalo iz sodnega registra zaradi npr. likvidacije). Kot cilje so vzeli povprečne vrednosti posameznih kazalcev za gospodarske družbe, kot jih objavlja AJPES. Podjetja, ki so jim dali državno pomoč morajo poslovati bolje od ostalih podjetij, ker se jim je obseg sredstev povečal.


Učinki državnih pomoči

Učinki državnih pomoči so analizirani po posameznih shemah. Dodaten problem pri ocenjevanju je pomenilo tudi dejstvo, da za sheme državnih pomoči Ministrstvo za gospodarstvo ni imelo zastavljenih merljivih ciljev, ampak v večini samo opisne in splošne. Kratkoročni cilji so opisani že v tabeli pod točko 5, za cilje pa so vzete povprečne vrednosti merjenih kazalcev za gospodarske subjekte, kot jih objavlja AJPES. Od tega delno odstopata cilja za shemi 0007-5715334-2001 (tekstilna in oblačilna panoga) in 0008-5715334-2001 (usnjarska in obutvena panoga), to pa zaradi specifičnih razmer in samega namena obeh shem.


Program prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU (0007-5715334-2001)

Število izplačil
80
Število prejemnikov
43
Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
11.626
Rast BDV na zaposlenega
-3,3%
Zmanjšanje čiste izgube
49,6%
Rast čistih prihodkov od prodaje
-5,1%

Program prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga EU, glede na ugotovljeno dejansko stanje ni prinesel pričakovanih rezultatov. Iz tabele je razvidno, da kazalci niso dobri. Podjetjem se je zmanjšala neto izguba za 49,6% (2002: 34 poslovalo z dobičkom, 8 z izgubo, 2003: 32 poslovalo z dobičkom, 10 z izgubo). Program je pripravljal podjetja na eksterne šoke v panogi (odprava zunanjetrgovinskih kvot, prodor Kitajskih proizvajalcev). Iz Evalvacije 2001-2003 je razvidno, da je bil glavni učinek državnih pomoči ohranitev delovnih mest, česar pa kazalci (s strani Ministrstva za gospodarstvo) ne merijo, najpomembnejši pozitivni učinki te sheme pa so bili učinki na socialne blagajne iz naslova ohranjenih delovnih mest. Zaskrbljujoče je nadaljevanje upadanja bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki je v večji meri posledica izgubljanja tržišč. Pozitivno rast dodane vrednosti na zaposlenega in čistih prihodkov od prodaje je imelo 6 podjetij.


Program prilagajanja slovenske usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU (0008-5715334-2001)

Število izplačil
29
Število prejemnikov
14
Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
8.173
Rast BDV na zaposlenega
-5,7%
-1,8%
Rast čiste izgube
142,2%
0,9%
Rast čistih prihodkov od prodaje
-12,2%
-0,7%
* tretji stolpec je brez podjetja Poslovna galanterija d.o.o. in podjetja Planika d.d.

Program prilagajanja slovenske usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga EU, je tako kot pri tekstilni in oblačilni industriji poskusil nevtralizirati eksterne šoke (odprava zunanjetrgovinskih kvot, prodor Kitajskih proizvajalcev). Glede na prikazane kazalce, program nima dobrih rezultatov. Če odmislimo iz rezultatov podjetje Poslovna galanterija d.o.o. (imeli so izjemno veliko izgubo) in podjetje Planiko d.d. (močno so zmanjšali izgubo) lahko ugotovimo, da so prejemniki pomoči v povprečju še vedno poslovali negativno (2002: 10 pozitivno, 2 z izgubo; 2003: 9 pozitivno, 3 z izgubo). Iz Evalvacije 2001-2003 je razvidno, da je bil glavni učinek državnih pomoči ohranitev delovnih mest, česar pa naši kazalci ne merijo, najpomembnejši pozitivni učinki te sheme pa so bili učinki na socialne blagajne iz naslova ohranjenih delovnih mest. Zaskrbljujoče je nadaljevanje upadanja bruto dodane vrednosti na zaposlenega. Število zaposlenih se je, če odštejemo omenjeni dve podjetji, zmerno zmanjšalo. Pozitivno rast dodane vrednosti na zaposlenega in čistih prihodkov od prodaje je imelo samo eno podjetje.


Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 (0002-5715334-2002)

Število izplačil
1.474
Število prejemnikov
1.084
Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
4.099
Rast BDV na zaposlenega
1,3%
Rast števila zaposlenih
1,8%
Rast čistega dobička
8,7%
Rast čistih prihodkov od prodaje
4,6%
Število samozaposlitev
144

Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 je bil najpomembnejša in osrednja shema izmed vseh v tem poročilu zajetih, tako po obsegu dodeljenih sredstev kot tudi dosegu sheme za poslovne subjekte. Iz zgornje tabele da so vsi izmerjeni kazalci pri prejemnikih državnih sredstev pozitivni. Vendar je večina kazalcev nižja od ciljne vrednosti. Tako znaša rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega 1,3% (ciljna 3,0%), rast čistih prihodkov od prodaje 4,6% (ciljna 4,9%), ter rast števila zaposlenih 1,8% (ciljna rast 2%) in rast čistega dobička 8,7% (ciljna 33,7%). Delež podjetij z izgubo ostaja v obeh letih približno enak (2002: 13,5%, 2003: 13,8%). 221 podjetjem so se zmanjšali čisti prihodki od prodaje in dodana vrednost na zaposlenega. Evalvacija 2001-2003, je pokazala pri analizi podjetij, prejemnikov pomoči pokazala, da med njimi in ostalimi podjetji v panogi in po velikosti ni bistvenih razlik pri finančnih kazalcih.

Pri podjetniškem svetovanju v obliki vavčerjev je bil uspeh 83,7%, kar znaša bistveno več od ciljne vrednosti. To pomeni, da se je od 172 fizičnih oseb, ki jim je bila dana pomoč v obliki svetovanja, samozaposlilo kar 144 oseb in s temi rezultati ukrepa je bilo Ministrstvo za gospodarstvo zelo zadovoljno. Ministrstvo je preko Slovenskega podjetniškega sklada s pomočjo dajanja ugodnih kreditov podprlo tudi 25 mladih podjetnikov oziroma novih podjetij.

Slabše rezultate podjetij prejemnic pomoči od slovenskega povprečja si lahko razlagamo z dejstvom, da je Ministrstvo za gospodarstvo podpiralo relativno večja podjetja, ki tudi počasneje rastejo. Vendar trditev ni preizkušena. Evalvacija 2001-2003 je tudi pokazala, da ima Ministrstvo za gospodarstvo možnost izboljšati rezultate državnih pomoči z boljšim upravljanjem z državnimi pomočmi in v posameznih elementih z boljšo ekonomiko državnih pomoči. Ustrezne izboljšave se že uvajajo.


Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za leti 2001-2002 (0016-5715334-2001)

Število izplačil
51
Število prejemnikov
12
Povprečna neto državna pomoč v 1000 SIT
1.595
Rast BDV na zaposlenega
-10,4%
3,3%
Rast števila zaposlenih
2,3%
2,3%
Rast čistega dobička
69,8%
66,9%
Rast čistih prihodkov od prodaje
11,6%
12,3%
* tretji stolpec je brez podjetja Steklarna Hrastnik d.o.o.

Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za leti 2001-2002 je predhodnik Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006. Znotraj programa so bile v letu 2003 izplačane državne pomoči samo še za ukrep uvajanja metod in orodij za povečevanje produktivnosti, ki je tudi po Evalvaciji 2001-2003 dal zelo dobre rezultate. Tako po rasti števila zaposlenih, rasti čistega dobička in rasti čistih prihodkov od prodaje, shema presega zastavljene cilje. Vsa podjetja so v letu 2003 poslovala pozitivno, leto poprej je eno podjetje poslovalo negativno. Kontradiktorna rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega je rezultat majhnega vzorca (51 enot, 11 različnih prejemnikov) in izredno izstopajočega prejemnika, Steklarne Hrastnik (BDV na zaposlenega je visoko nad povprečjem ostalih podjetij), vendar je brez tega podjetja tudi zelo visoka in presega zastavljeni cilj.

Uporabljeni viri podatkov

Ministrstvo za gospodarstvo – baze podatkov o izplačanih državnih pomočeh.
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatki o finančnih izkazih poslovnih subjektov ter Analiza poslovanja gospodarskih družb v letu 2003
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj – podatkovne tabele


ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE

Shema »Povračilo prispevkov po 48.a členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - učinkovitost
Program po tej shemi se je izvajal na podlagi 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Delodajalcem pripada vračilo prispevkov za obdobje zaposlitve brezposelne osebe, ki je različno v 1.,2. ali 3., letu in je odvisno od ciljne skupine, kateri pripada brezposelna oseba, ki jo je zaposlil.

Program »Povračilo prispevkov delodajalcem« se je v letu 2003 izvajal na podlagi pogodb sklenjenih v letih 1999, 2000, 2001 in 2002. V letu 1999 je bilo sklenjenih 4844 pogodb za 6223 zaposlitev, v letu 2000 je bilo 6541 pogodb za 8073 zaposlitev, v letu 2001 je bilo 6541 pogodb za 7024 zaposlitev, v letu 2002 pa je bilo 660 pogodb za 744 zaposlitev. Skupaj je bilo ob koncu leta v program aktivno vključenih še 6788 oseb pri 5695 delodajalcih.

Ohranjenih je bilo 33,2 % ali 7.333 delovnih mest na dan 31.12.2003, od skupnega kumulativnega števila 22.064. Podatek temelji na številu zaposlenih v istih podjetjih (drugačnega podatka ni bilo mogoče pridobiti) zato ni popolnoma realen, saj v številu ohranjenih delovnih mest niso vključene osebe, ki so spremenile delodajalca, zato je realno število večje.

Od brezposelnih oseb, ki so bile vključene v program je delež oseb, ki so bile brezposelne več kot 1 leto kar 21,6 %, delež oseb ki so bile brezposelne več kot 6 mesecev 40,2 %, 58,3 % jih je imelo le III. ali IV. stopnjo izobrazbe, 26,7 % pa le I. stopnjo izobrazbe, kar kaže na to, da se kot učinek programa kaže tudi socialna vključenost težje zaposljivih brezposelnih oseb, saj na ta način obdržijo stik s trgom dela.
Ocenjujemo, da je program po shemi Povračilo prispevkov na podlagi 48.a čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti učinkovit program, ki je omogočil zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb.


Shema »Programi zaposlovanja in usposabljanja – zaposlovanje« vsebuje ukrepe, ki so pretežno namenjeni najtežje zaposljivim brezposelnim osebam in odpravljanju strukturnih neskladij na trgu dela. Učinki dodeljenih državnih pomoči po tej shemi so tudi takšni, ki jih ni mogoče meriti s kazalniki in jih je mogoče opisati le na splošno. Programi upoštevajo tudi smernice EU glede zaposlovanja težje zaposljivih oseb (tudi invalidov), ki jih ni možno meriti samo s številom novih zaposlitev. Brezposelnost namreč predstavlja najtežjo obliko socialne izključenosti, zato so ukrepi namenjeni tudi socialnemu vključevanju brezposelnih oseb, pri čemer je mnogokrat učinek programa že pridobitev novih veščin in spretnosti, ki omogočajo konkurenčnost na trgu delovne sile in ohranjanje aktivnega pristopa pri iskanju zaposlitve. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ocenjuje, da so bila sredstva po tej shemi porabljena učinkovito.

Ukrepi v okviru shemeCilji ukrepov
Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mestOhranitev del.mest, ki so ogrožena
Sklenitev delovnega razmerja z usposabljanjemSpodbujanje zaposlovanja težje zaposljivh brezposelnih oseb ob predhodnem uvajanju v delo pri delodajalcu ali ustrezni instituciji.
Nadomestitev dela plače iskalcu prve zaposlitve in nadomestitev dela plače pripravnikaSpodbujanje zaposlovanja iskalcev 1.zaposlitve, kot ciljne skupine težje zaposljivih brezposelnih oseb na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.
Spodbujanje zaposlovanja pripravnikov na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti
Nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebiProgram je namenjen izenačevanju možnosti in pospeševanju zaposlovanja težje zaposljivih oseb.
Nadomestitev dela plače TZBO – subvencija v enkratnem znesku. Program je namenjen izenačevanju možnosti in pospeševanju zaposlovanja težje zaposljivih oseb.
Sofinanciranje stroškov vzpodbujanja podjetništvaPospeševanje podjetnišva in odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu med brezposelnimi in presežnimi delavci
Sofinanciranje odpiranja in prilagoditve novih delovnih mest za brezposelne invalideSpodbujanje zaposlovanja invalidov oz. pomoč delodajalcu pri prilagoditvi delovnih mest za invalide z namenom izenačevanja možnosti zaposlitve
Spodbujanje zaposlovanja invalidov oz. pomoč delodajalcu pri prilagoditvi delovnih mest za invalide z namenom izenačevanja možnosti zaposlitve

Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest je ukrep, ki je namenjen podjetjem v težavah, ki so v procesu prestrukturiranja po Zakonu o prestrukturiranju družb v težavah. V okviru tega ukrepa so sredstva namenjena za izobraževanje in usposabljanje (sofinanciranje v višini od 25%-50 %) in ohranitvi delovnih mest (v višini 3 minimalnih plač na ohranjeno delovno mesto). Sredstva za te namene se prerazporedijo na ministrstvo za gospodarstvo, ki v okviru potrjenega programa prestrukturiranja ta ukrep kombinira z drugimi oblikami pomoči, kot so poroštva in krediti. Učinkovitost tega ukrepa spremlja Ministrstvo za gospodarstvo.
Drugi del ukrepa predstavljajo odlogi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z 229.čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer podjetju, ki je v postopku sanacije ali začasnih likvidnostnih težavah, ali pa gre za ogroženost večjega števila delovnih mest, se na predlog ministra, lahko začasno odložijo plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje 6 mesecev. Ukrep je bil namenjen ohranitvi 2.996 delovnih mest in je pripomogel k ohranitvi kar 2.838 delovnih mest.
Ocenjeno je, da je ukrep zelo učinkovit, saj je pripomogel k ohranitvi 94,7 % delovnih mest, pri tem pa je potrebno poudariti, da je državna pomoč praviloma le del pomoči podjetju v težavah in učinek ni samo rezultat tega ukrepa.

Sklenitev delovnega razmerja z usposabljanjem je ukrep, ki je namenjen predvsem brezposelnim osebam, ki potrebujejo nova znanja in veščine za ponovno integracijo na trgu dela. Program je nadaljevalo 125 oseb, ki so bile v program vključene v letu 2002, novih vključitev v program v letu 2003 ni bilo. Program se je nadaljeval kot »usposabljanje brez delovnega razmerja«. Brezposelne osebe so v program vključene od 6-12 mesecev.
Podatka o številu ohranjenih delovnih mest ni bilo mogoče pridobiti, vendar pa Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ocenjuje, da je program učinkovit, saj omogoča stik težje zaposljivih oseb s trgom dela, omogoča pa tudi pridobivanje novih znanj in veščin, ki so povezana z delom pri konkretnem delodajalcu in možnostjo zaposlitve po izteku programa.

Nadomestitev dela plače iskalcu prve zaposlitve in nadomestitev dela plače pripravnika je ukrep, ki je bil namenjen spodbujanju zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve, ki predstavljajo 23,2 % delež v strukturi brezposelnih oseb, v strukturi novih brezposelnih (letni priliv) pa je delež te ciljne skupine kar 27 % ob stalnem trendu naraščanja. Nadomestitev plače pripravniku je bilo namenjeno regijam z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, kjer je ta problem še posebej pereč, ter se je v letu 2003 iztekel, nadaljevanje pa predstavlja program nadomestitev plače iskalcu prve zaposlitve. Vključitev v program je odvisna od izobrazbe in je od 12-24 mesecev. V program je bilo skupaj vključenih 600 oseb, kar predstavlja le manjši del te ciljne skupine. Učinke glede ohranitve delovnih mest bo mogoče meriti šele v letu 2005.
Ocenjeno je, da je ukrep učinkovit, saj omogoča prvi stik mladih brezposelnih oseb s trgom dela in izpolnitev formalnih pogojev za zaposlitev na delovnem mestu.

Nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi osebi je ukrep, ki je namenjen izenačevanju možnosti zaposlovanja in pospeševanju zaposlovanja invalidov in težje zaposljivih oseb. Delodajalec zaposli osebo za 3 leta (možno je tudi podaljšanje ukrepa). V letu 2003 je program nadaljevalo 236 oseb, ki so se vključile v letu 2002 in 180 novo vključenih oseb. Vsebinsko nadaljevanje tega programa je “Nadomestitev dela plače težje zaposljive osebe – subvencija v enkratnem znesku”, ki se je pričel izvajati v letu 2003 in se nadaljuje v letu 2004. Namen programa je zaposlitev oseb, ki brez vključitve v ta program nimajo možnosti za vključitev v trg dela.
Ocenjeno je, da je ukrep učinkovit, saj je pripomogel k zaposlitvi težje zaposljivih oseb in invalidov.

Sofinanciranje stroškov vzpodbujanja podjetništva je ukrep, ki se je izvajal v dveh delih; prvi del je pomoč pri samozaposlitvi, ki ne predstavlja državno pomoč, drugi del pa sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva. Namen programa je odpiranje novih delovnih mest v malih podjetjih. V program je bilo vključenih 1.186 oseb, ki so prejele enkratno pomoč v višini 4 minimalnih plač z obvezo ohraniti zaposlitev 2 leti.
Ocenjeno je, da je ukrep učinkovit, saj je bilo ustvarjeno okrog 1.200 novih delovnih mest, stroški na ustvarjeno mesto pa so bistveno nižji od povprečnih stroškov za ustvarjanje novega delovnega mesta.

Sofinanciranje odpiranja in prilagoditve novih delovnih mest za invalide je ukrep, ki je namenjen spodbujanju zaposlovanja invalidov in omogoča delodajalcem pridobitev sredstev za prilagoditev delovnih mest za invalide ter sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za invalide. Za prilagoditev je bilo predvideno 1.050.000 SIT na delovno mesto, za sofinanciranje delovnega mesta v višini 750.000 SIT na delovno mesto. Namen programa je socialno vključevanje invalidov in omogoča zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela. Kljub intenzivnemu seznanjanju delodajalcev s programom je interes izredno majhen.
Ocenjeno je, da je program kljub majhnemu zanimanju učinkovit, saj gre za najtežje zaposljive brezposelne osebe, ki brez brez vključitve v program ne morejo konkurirati na trgu dela.

Shema »Programi zaposlovanja in usposabljanja – usposabljanje« vsebuje ukrep, ki je bil namenjen predvsem za javni razpis na področju usposabljanja delavcev, ki so odgovorni za razvoj človeških virov v podjetjih. Cilj ukrepa je bil usposobiti navedene osebe za ravnanja s človeškimi viri in priprava podlag za večletne programe usposabljanja v podjetjih, ki so usmerjeni v doseganje strateških ciljev podjetja. Planirana je bila vključitev 30 podjetij. Vključenih je bilo 26 podjetij in skupaj 1360 oseb. Program se ne nadaljuje v takšni obliki.

Ocenjeno je, da je so bila sredstva po teh shemi porabljena učinkovito, saj je bil cilj – usposabljanje kadrovskih delavcev, dosežen. Učinek programa se kaže tudi v usposobljenosti podjetij za konkuriranje na javnih razpisih Ministrsva za delo, družino in socialne zadeve, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju zaposlenih.


POSEBNI SEKTORJI

TRANSPORT

Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu

Cilj:Zagotavljanje mobilnosti prebivalstva s prevoznimi sredstvi javnega potniškega železniškega prometa
Izhodiščno stanje:leta 2002 je bilo realiziranih 621.883.047 (pkm)
Planirani potniški kilometri
(pkm) v letu 2003 :		649.312.845
Realizirani potniški kilometri
(pkm) v letu 2003:		650.172.669 (100,13%)
Realizirana sredstva:8.673.538.000

Obvezno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem potniškem prometu izvaja Holding Slovenske železnice, d.o.o., Potniški promet, skladno z zakonodajo. Na podlagi določil Uredbe o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu (Ur. list 12/2001) ter pogodbo med Direkcijo za železniški promet (po 24.6.2003 Javna agencija za železniški promet RS) in prevoznikom, se slednjemu izplačujejo sredstva za opravljeni potniški kilometer (potniški kilometer je prevoz potnikov na razdalji enega kilometra) za pokrivanje dela stroškov opravljanja storitev notranjega železniškega prometa po veljavnem voznem redu in tarifni obveznosti glede na število opravljenih potniških kilometrov v notranjem potniškem prometu.
Višina nadomestila za pokrivanje dela stroškov se izračuna z razliko med:
1. zmnožkom opravljenih potniških kilometrov in tržne cene za potniški kilometer ter
2. zmnožkom opravljenih potniških kilometrov in dosežene tarifne cene za potniški kilometer,
Nadomestilo se zagotavlja samo do višine sredstev načrtovanih za ta namen v proračunu Republike Slovenije za posamezno leto.
Osnovni vir za ugotavljanje števila prepeljanih potnikov je število prodanih vozovnic. Statistično se v obseg dela zajamejo vse prodane vozovnice, in sicer po naslednjih načelih:

    enosmerna vozovnica
1 potnik
povratna vozovnica 2 potnika
tedenska predplačilna vozovnica12 potnikov
enosmerna mesečna vozovnica25 potnikov
mesečna povratna vozovnica50 potnikov
polletna vozovnica300 potnikov (50x6 mesecev)
letna vozovnica600 potnikov (50x12 mesecev)

V letu 2003 je bil obseg realizacije storitev v notranjem potniškem prometu realiziran po naslednjem ključu:
Pogodbeni obseg realizacije storitev: potniki 14.341.403, pkm 649.312.845
Upravičena realizacija obsega storitev: potniki 14.152.149, pkm 650.172.669
Dejanska realizacija obsega storitev: potniki 14.284.139, pkm 661.694.637

Manjše število potnikov ob večjem številu potniških kilometrov pomeni, da so se potniki vozili na daljših razdaljah. Opravljeno je bilo več voženj med večjimi urbanimi središči in manj regionalnih voženj med manjšimi kraji. Evidentiranje je primerno, vendar pa sistem izplačevanja ni stimulativno naravnan za prevoznika, saj so sredstva v proračunu omejena, poleg tega prevoznik ne prejme nadomestila dela stroškov v primeru, da realizira večje število enot od načrtovanega v poslovnem načrtu oz. določenega s pogodbo. Poleg tega prevoznik dobi večje nadomestilo za tiste vlake, kateri imajo večjo zasedenost, za vlake, kateri vozijo na stranskih progah in so manj zasedeni (manj opravljenih PKM) dobijo manjše nadomestilo, kar ni najbolj ustrezno za spodbujanje javnega prometa.


OSTALI SEKTORJI

Kultura

Sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdio-vizualne medije,

Opredeljeni cilji
Rezultati za leto 2002
Rezultati za leto 2003
Indeks
povečanja deleža AV del glede na prejšnje leto
Zagotavljanje deležev določenih v 87., 89. in 90. členu zakona o medijih:
· 5% delež slov. AV del;
· 50% delež EU AV del
· 10% delež neodvisnih producentov 		1,0 % slov. AV del15,45% slov. AV del
15,45
9,62% delež EU AV del24,62% delež EU AV del
2,56
1,55 % delež neodvisnih producentov5,02% delež neodvisnih producentov
3,24
Zagotavljanje deležev 92. člen ZMed - RTV Slovenija najmanj:
· 25% delež SLO AV del;
· 50% delež EU AV del		34,54% delež SLO AV del39,30% delež SLO AV del
1,14
76. 69% delež EU AV del;80,20% delež EU AV del
1,05


Sredstva iz sklada za avdiovizualne medije se namenjajo produkciji slovenskih avdiovizualnih del, kot jih določa Uredba o merilih in pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št. 105/2001). Sofinancirajo se projekti avdiovizualnih del neodvisnih producentov in izdajateljev televizijskih programov. Ukrep je nastal v prvi vrsti kot pomoč izdajateljem, da si zagotovijo kvalitetne programe slovenskih avdiovizualnih del, ki jih je v programih slovenskih televizij komaj zaznati. Po drugi strani pa neposredna podpora produkciji neodvisnih producentov prispeva h krepitvi slovenske avdiovizualne industrije, ki v primerjavi z razvitostjo tovrstne industrijske panoge v starih državah članicah EU izjemno šibka.
Takšen ukrep je priporočljiv in dopusten tudi po Komunikeju Evropske komisije o določenih pravnih vidikih, povezanih z državno pomočjo kinematografskim in drugim avdiovizualnim delom. Ob pripravi ukrepa je zakonodajalec opravil analizo trga (ponudbe slovenskih avdiovizualnih del) in ugotovil, da takšen trg pravzaprav ne obstaja. Zato je bila ob tistem času določba področnega zakona, ki izhaja iz pravnega reda EU, o minimalnih deležih evropskih avdiovizualnih del in del neodvisnih producentov v programih slovenskih televizij, brez državne pomoči povsem neizvedljiva.
Zakon je zato predvidel minimalno vsoto 400 mio SIT letno za avdiovizualno produkcijo. Učinek takšnega zneska bi se dalo tudi povsem številčno izmeriti na način X del sofinanciranih in predvajanih na slovenskih televizijah in za X se je povečal odstotek teh del v televizijskih programih. Ker pa je teh sredstev neprimerljivo manj, in ker sta bila za ta sklad predvidena še dva izven proračunska vira, je odstotek, ki ga predstavljajo dela, ki nastanejo z državno pomočjo, neizmerljiv. Le preko posrednih kazalcev, kot je npr. vsota sofinanciranja, za katero naprošajo prijavitelji, je moč zaznati manjšo okrepitev avdiovizualnega sektorja. Porast deleža slovenskih avdiovizualnih del v programih slovenskih televizij je torej odraz zakonske obveze, ki pa po letošnjih poročilih televizij v več kot 90 % ni izpolnjena. Državna pomoč v intenzivnosti, kot se namenja, v tem trenutku predstavlja izjemno majhno finančno podporo producentom in izdajateljem; veliko večji je moralni pomen takšne pomoči.

Učinek dodeljenih državnih pomoči je pozitiven.

Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev,

Kratek opis
Kazalec:
Izračun za leto 2002
Izračun za leto 2003
Medijski pluralizem - zagotavljanje raznolikosti programskih vsebin iz zakona o medijih. Zagotavljanje deležev, določenih v 85. členu Zakona o medijih:
· TV - najmanj 20% lastne produkcije v letnem oddajnem času;
· radio - najmanj 30% lastne produkcije v dnevnem oddajnem času. 		doseženi % lastne produkcije iz 85. člena zakona o medijih (RA, TV), število v razvidu medijev (tisk, elektronski mediji)
radio
33,78 % dnevnega oddajnega časa
33,92 % dnevnega oddajnega časa
TV
51,98% letnega oddajnega časa
59,09% letnega oddajnega časa
tisk
568
691
elektronske publikacije
5
65
Število podprtih programskih vsebin
vse
78
38
radio
31
27
TV
26
3
tisk
14
7
elektronske publikacije
7
1


Glavni namen državne pomoči je izpolnjevanje zakonskega določila, da Republika Slovenija podpira medije pri razširjanju programskih vsebin, ki so v javnem interesu.
Javni interes pomeni zlasti uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti, ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kultura javnega dialoga, utrjevanje pravne in socialne države ter razvoj izobraževanja in znanosti.
V ta namen se državna pomoč namenja za programske vsebine medijev ter za tehnično infrastrukturo medijev.
Javni interes na področju medijev bi lahko strnili pod skupini imenovalec pluralnost in demokratičnost medijev. Ta je izpolnjen takrat, ko mediji razširjajo raznovrstne, kulturne in demokratično usmerjene vsebine. Sredstva se torej namenjajo za sofinanciranje programskih vsebin vseh medijev. Neodvisno financiranje je namreč eden glavnih dejavnikov, ki vpliva tako na demokratičnost kot tudi na pluralnost medijev. Ob uveljavljanju sheme je zakonodajalec predvidel vsaj 300 mio SIT letno za uresničevanje zgoraj opisanega cilja. Takšna sredstva bi prispevala k temu, da bi bilo državno pomoč meriti z razmeroma zanesljivim kazalcem – povečan obseg lastne produkcije v radijskih in televizijskih medijih.
Lastna produkcija, katere vsebina je v javnem interesu, je ključnega pomena za demokratizacijo in pluralnost medijev. Cilj je, da bi lastna produkcija predstavljala ves delež programa – tako bi program povsem dosegel svoj namen v okviru javnega interesa. Zakon predpisuje minimum – državna pomoč pa je namenjena doseganju optimuma.
V primeru tiskanih in elektronskih medijev pa je moč prikazati le število sofinanciranih vsebin. Dejstvo je, da večje kot je število sofinanciranih vsebin iz državnih pomoči oz. preko javnih razpisov (torej vsebin v javnem interesu), večja je neodvisnost teh medijev in večja je možnost za raznovrstnost in teh vsebin. Raziskave namreč kažejo, da je za enoličnost vsebin pogosto krivo pomanjkanje sredstev oz. trg, ki z oglaševanjem pogojuje vsebine.

Učinek dodeljenih državnih pomoči je pozitiven.

Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji,

Cilji - kratek opis
Kazalec:
Izračun za
leto 2002
Izračun za
leto 2003
Povečanje števila slovenske filmske produkcije iz nacionalnega filmskega programa. Število dokončanih sofinanciranih filmov z večinskim deležem FS RS:- celovečerni filmi
- kratkometražni filmi
- animirani filmi
5
3
1
6
4
3
Učinkovitost promocije in odmevnost slovenskega filma doma in v tujini. Število dokončanih ko-produkcijskih filmov z manjšinskim deležem RS- celovečerni filmi
1
2
Povečevanje števila gledalcev posameznega filma, podprtega iz nacionalnega filmskega programa FS v RS.:Udeležba slovenskih filmov na festivalih A kategorije, B kategorije in drugih.- celovečerni filmi
- kratki filmi
14
7
16
12
Povprečno število gledalcev posameznega slovenskega filma iz nacionalnega filmskega programa FS v RS.- gledalcev / film
10.500
39.750

V letu 2003 je bilo realiziranih 6 celovečernih filmov, od tega so 4 prejeli sredstva za povečavo na 35 mm (delno sofinancirani), med njimi pa je k porastu povprečne gledanosti in prihodkom od prodanih vstopnic največ doprinesel celovečerni film Kajmak in marmelada, ki je presegel gledanost 150.000 gledalcev. Na pomembnih mednarodnih festivalih – A in B kategorija - se je predstavilo 16 celovečernih in 12 kratkih filmov, ki so nastali v okviru te sheme državnih pomoči.

Državna pomoč, ki se namenja filmski industriji, je v skladu s Komunikejem Evropske komisije o določenih pravnih vidikih, povezanih z državno pomočjo kinematografskim in drugim avdiovizualnim delom. Kinematografija namreč ni zgolj sredstvo za ohranjanje kulturne identitete, temveč tudi izredno obsežen industrijski sektor, s katerim so povezani velikanski trgovinski interesi. Iz tega razloga se Evropska unija z različnimi ukrepi za povečanje konkurenčnosti kinematografske industrije v primerjavi z izjemno uspešno Hollywoodsko »kulturo« bojuje že več kot desetletje.

Domači trg katerekoli EU - 25 države je dokazano premajhen, da bi se izdelek lahko sofinanciral le iz prihodka od prodaje izdelka. EU zato dopušča in vzpodbuja državno pomoč avdiovizualni industriji, ki jo namenjajo države članice. Izhaja iz stališča, da tudi če se zanemari ekonomski značaj filma, se vsaka država zagotovo zaveda pomena kinematografskega izdelka za svojo identiteto, kulturo in jezik.

Ob obstoječi intenzivnosti državnih pomoči za filmsko industrijo preko Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada, je nemogoče meriti večje učinke (na večletni ravni), kot je npr. povečan obseg gledalcev, povečan prihodek od prodanih vstopnic ipd. Zanesljive učinki državne pomoči bi se dalo prikazati, če bi bila intenzivnost državnih pomoči višja. Kazalec, kot je povečano število slovenskih filmov na A in B festivalih, bi bil na večletni ravni zagotovo bolj primerljiv in zanimiv, če bi bil razkorak med številom letno produciranih filmov in številom udeležb slovenskih filmov iz enoletne produkcije na festivalih večji.

Učinek dodeljenih državnih pomoči je pozitiven.

REGIONALNI CILJI

Dodeljevanje državnih pomoči subjektom v ekonomskih conah
Pomoči se dodeljujejo na podlagi 20.člena Zakona o ekonomskih conah. O višini odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dobička pravnih oseb.
Glede na to, da Davčna uprava RS ne postavlja in zasleduje razvojnih ciljev v ekonomski coni in da ne planira obsega sredstev, ki naj bi jih namenila za doseganje teh ciljev, je prikazovanje podatkov o razvojnih učinkih dodeljenih državnih pomoči definirano z dvemi kazalci s katerima se spremlja obseg investiranja v ekonomski coni glede na znesek državne pomoči in delež državnih pomoči v znesku, ki ga z odločbo odobril davčni organ (40% oz. 55% upravičenih stroškov).

Učinek investicijskih vlaganj v ekonomski coni Koper so predvsem dolgoročni in se kažejo kot:
- boljša opremljenost Luke Koper za pretovor tovora in s tem povečan obseg storitev, ki jih lahko opravijo v enakem času,
- večja kvaliteta opravljenih storitev in
- novo odprta delovna mesta, ki so bolj ali manj povezana z investicijskimi vlaganji.

V povezavi z vsem naštetim pa se povečujejo prihodki iz poslovanja, že od leta 2002 pa se veča dobiček iz poslovanja, ki je bil v letu 2002 -5,5 MRD SIT, v letu 2003 pa že 2 MRD SIT.

Če primerjamo podatke o skupnem znesku investicijskih vlaganj ( samo upravičeni stroški na podlagi predloženih računov in stroški dela za novo odprta delovna mesta), lahko ugotovimo, da so bila investicijska vlaganja v ekonomski coni Koper v letu 2003 za 25,23% večja kot v letu 2002, znesek državne pomoči pa se je zmanjšal za 29,28%.

Subvencija avtobusnim linijskim prevoznikom
Višina subvencije, ki je bila uvedena s 1. septembrom 2001 in je v letu 2003 znašala 16,50 SIT za prevoženi kilometer, je namenjena izključno ohranjanju minimalnega nivoja dostopnosti do javnega avtobusnega prometa.

Cilj:Zagotovitev dostopnosti do javnega prevoza potnikov tudi v demografsko ogroženih območjih
Izhodiščno stanje za leto 2003
Število obstoječih linij in voznih redov		2.419
Ohranjeno št. linij in voznih redov v letu 20032.377 (98,36 %, 42 ukinjenih linij)
Planirana sredstva827.157.093
Realizirana sredstva799.282.528 (96,26% manjša poraba sredstev od predvidenih)

Iz tabele je razvidno, da so bili prevozniki kljub prejemanju začasne subvencije primorani ukiniti 42 linij po naslednjih regijah: Koprska regija (8), Novogoriška regija (4), Kranjska regija (2), Ljubljanska regija (1), Novomeška regija (2), Celjska regija (6), Mariborska regija (7), Mursko-soboška regija (12).
Ugotovljeno je, da je bil glede na vložena sredstva državne pomoči dosežen pričakovani rezultat, saj bi bilo brez začasne subvencije število ukinjenih linij mnogo večje, kar bi posledično pripeljalo tudi do nepokritosti posameznih območij v Sloveniji z javnim linijskem prevozom potnikov.
Na podlagi prehodnih določb Zakona o prevozih v cestnem prometu, so avtobusne linije do vzpostavitve gospodarske javne službe v letu 2004, predlagali v registracijo in kasnejše izvajanje neposredno avtobusni prevozniki. Prevozniki so se samostojno odločali katere vozne rede in linije bodo predlagali za usklajevanje in registracijo in katere bodo ukinili. Tako je obseg ponudbe voznih redov izhajal iz samostojno oblikovane ponudbe prevoznikov, ki je bila oblikovana na podlagi povpraševanja oziroma potreb po prevozih in je v pretežni meri posledica dnevnih migracij prebivalstva.
Avtobusni prevozniki so podvrženi delovanju trga prevoznih storitev, zato so zainteresirani da predlagajo takšne vozne rede primestnega in medkrajevnega prometa, ki jim omogočajo gospodarsko preživetje. Prav zaradi tega razloga so se zaradi slabe zasedenosti prevoznih kapacitet v zadnjih treh letih v precejšnjem obsegu ukinjale nerentabilne linije, kar je pomenilo tudi zmanjšanje ponudbe prevozov na posameznih območjih. Do podelitve koncesij avtobusnim prevoznikom v letu 2004, Ministrstvo za promet oz. Direkcija RS za ceste, nista imeli možnosti vplivati na obseg in kvaliteto prevozne ponudbe v javnem linijskem prometu, kar pomeni, da ni možno določiti voznih redov avtobusnih linij oziroma odločati o minimalnih standardih dostopnosti do javnega potniškega prometa.
V praksi se prevozniki seveda skušajo v največji možni meri prilagoditi potrebam uporabnikov svojih storitev, saj skrbno spremljajo povpraševanje po prevoznih storitvah, vendar se za uvedbo nove linije odločajo šele takrat, ko ocenijo, da je število potencialnih potnikov takšno, da omogoča minimalno rentabilnost novo uvedene linije.

Regionalne pomoči, ki so bile dodeljene s strani Službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj.
Cilji je za vse sheme enak: povečanje kosmatega donosa od poslovanja, povečanje števila zaposlenih.

Začetno stanje ob dodelitvi državne pomoči
Enota
mere
Pomoči
dodeljene
v letu 2001
Pomoči
dodeljene
v letu 2002
Pomoči
dodeljene
v letu 2003
Višina dodeljene državne pomoči
v 1000 SIT
923.910
1.995.871
1.179.700
Kosmati donos od poslovanja
v 1000 SIT
81.243.611
112.864.740
181.644.833
Št. zaposlenih v družbah, ki so prejela pomoč
6.321
9.948
9.095
Državna pomoč na zaposenega
v SIT
146.165
200.625
129.704
Rezultati po 1. letu dodeljene pomoči
2002
2003
2004
Kosmati donos od poslovanja
v 1000 SIT
76.413.638
94,05%
142.408.182
126,18%
Št. zaposlenih v družbah, ki so prejela pomoč
6.272
99,23%
10.049
101,02%
Rezultati po 2. letu dodeljene pomoči
2003
2004
2005
Kosmati donos od poslovanja
v 1000 SIT
82.406.433
101,43%
Št. zaposlenih v družbah, ki so prejela pomoč
5.807
91,86%
Rezultati po 3. letu dodeljene pomoči
2004
2005
2006
Kosmati donos od poslovanja
v 1000 SIT
Št. zaposlenih v družbah, ki so prejela pomoč

Za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči je kosmati donos od poslovanja (poslovni prihodki, povečani za povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ali zmanjšani za zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje) in število zaposlenih. Pprva serija rezultatov še ni dokončna, saj večina družb še ni zaključila poslovnega leta 2004 oziroma izkazi poslovnega izida še niso na voljo. Iz tega razloga učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči v letu 2001 še ni možno določiti (leto 2001 začetno leto + 3 leta). Prva dokončna analiza bo torej možna šele s poročilom o učinkovitosti državnih pomoči v letu 2005.

Pomoči so se dodeljevale na podlagi shem:
· Mali projekti na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
· Program razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije,
· Program spodbujanja razvoja Posočja 2002-2006,
· Regionalna shema državnih pomoči,
· Kreditna shema za financiranje investicij v mikro in majhnih podjetjih ter pri podjetnikih posameznikih,
· Pomurska garancijska shema,
· Zasavska garancijska shema,
· Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2006 ter Individualna pomoč
· Rekonstrukcija dostavne žičnice ATC Kanin d.o.o.


KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

Dolgoročni cilji slovenske kmetijske politike temeljijo na Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ki je bila sprejeta 1993. Kot temeljni cilji kmetijske politike so bili postavljeni:
1. stabilna predelava kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije,
2. ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje (ohranitev proizvodnega potenciala za čas motene oskrbe), varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaževanjem in nesmotrno rabo;
3. trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva;
4. zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprečno produktivnim pridelovalcem.

Tudi v letu 2003 so cilji kmetijske politike usmerjeni predvsem v nadaljnje prilagajanje ukrepom SKP. V okviru tržnih ureditev so bile tako uvedene praktično vse vrste neposrednih plačil, ki jih predvidevajo skupne tržne ureditve, hkrati pa je bila njihova višina postavljena na raven 75% primerljive višine posameznih plačil v EU. Nadaljevalo se je tudi usklajevanje kriterijev in postopkov za odobravanje plačil. V letu 2003 je začela veljati s pravnim redom EU usklajena razvrstitev kmetijskih gospodarstev v različna območja s težjimi razmerami za kmetijsko proizvodnjo. Leto 2003 je bilo tudi drugo leto izvajanja programa razvoja podeželja v okviru predpristopne pomoči Sapard, preko katerega so bila v prestrukturiranje kmetijstva in živilske industrije usmerjena znatna sredstva.
Na letni ravni je ocena učinkov kmetijske politike možna predvsem na osnovi ekonomskih rezultatov kmetijstva. Ocena učinkov na druge neekonomske cilje, kot so ohranjanje poseljenosti, varovanje okolja in druge strukturne spremembe, je na letni ravni zelo omejena. Delno zaradi tega, ker se prvi učinki kažejo z zamikom, delno pa zaradi pomanjkanja ustreznih ocen učinkov. Analiza spremembe strukture kmetijskih gospodarstev za obdobje 1997-2003 kaže, da se nadaljujejo intenzivne strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je v šestih letih zmanjšalo iz 90.000 na 77.000, povprečna velikost pa sedaj znaša 6,3 ha kmetijske zemlje v uporabi, kar je za 23% več kot leta 1997.

Kmetijstvo je bolj kot druge gospodarske dejavnosti odvisno od naravnih dejavnikov. Obseg proizvodnje zato med leti precej niha, kar skupaj s spremembami cenovno-stroškovnih razmerij vpliva tudi na spremembe ravni dohodkov v kmetijstvu. Za leto 2003 prve ocene kažejo na ponoven močan realni padec dohodkov v kmetijstvu (na najnižjo raven v zadnjih desetih letih). K temu je največ prispevalo pomembno zmanjšanje obsega proizvodnje (neugodne vremenske razmere), kakor tudi realni padec cen kmetijskih proizvodov. Pomemben del izpada dohodka zaradi realnega padanja cen kmetijskih proizvodov so v zadnjih letih nadomestile proračunske dohodkovne subvencije kmetijskim proizvajalcem (subvencije na proizvod in subvencije na proizvodnjo).
Po še nedokončnih podatkih se je v letu 2003 vrednost proizvodnje kmetijstva po osnovnih cenah (skupaj s subvencijami na proizvod) ob rahlem realnem padcu osnovnih cen (-0,9%) in ob skoraj 13% manjšem fizičnem obsegu, realno zmanjšala za skoraj 14%. Tudi vrednost vmesne porabe je bila realno nekoliko nižja (-1,1%), vendar je ta padec precej manjši od padca vrednosti proizvodnje. Bruto dodana vrednost je bila realno, v primerjavi z letom prej, manjša za več kot četrtino, neto dodana vrednost pa za več kot 40%. Subvencije na proizvodnjo so bile tudi v letu 2003 realno nižje kot v letu prej. Faktorski dohodek je bil v primerjavi z razmeroma ugodnim letom 2002, nominalno nižji za 35%, realno pa za 39%.

Ocene (KIS) kažejo, da so dohodki padli praktično pri vseh pomembnejših kmetijskih pridelkih. Neugoden finančni rezultat kmetijstva v letu 2003 je bil torej na strani rastlinske pridelave posledica neugodne letine, na strani živinoreje pa posledica neugodnih cenovnih razmerij.

GOZDARSTVO

Z 1.149.633 ha gozdov1 znaša pokritost Slovenije z gozdovi 57 %, kar jo uvršča med tri države z največ gozdov v Evropi (za Finsko in Švedsko). Gozdovi zato predstavljajo pomembno prvino slovenske pokrajine in se jim priznavajo pomembne ekološke in socialne vloge. Tudi njihova produktivna vloga bi lahko bila večjega gospodarskega pomena za Slovenijo, ki nima mnogo drugih naravnih virov. Gospodarjenje z gozdovi je usmerjeno v proizvodnjo lesa visoke kakovosti, katere dohodek je pomembna podlaga za ohranjanje in razvoj hribovskih kmetij ter podeželskih območij ob sočasnem zagotavljanju ekoloških in socialnih vlog. Naravni gozdovi omogočajo ohranjanje gozdne pokrajine, ki v Sloveniji prevladuje. Tesno je povezana z možnostmi za razvoj turizma in rekreacije, ki s povečanim dohodkom neposredno ali posredno prispevata k razvoju podeželja.
Učinek izvedenega programa državnih pomoči v letu 2003 je pozitiven, saj so izvedena dela, ki so bila sofinancirana na opravljenih površinah prispevala k pravočasni naravni obnovi gozda in obnovi s sadnjo in setvijo na površinah kjer naravna obnova ni bila možna ali pa bi bila neustrezna. Opravljena nega je prispevala k sprejemljivejši, naravi bolj prilagojeni mešanosti drevesnih vrst in stabilnosti sestojev, ki so bili negovani. Stabilnost gozdov je bila povečana tudi z izvedenimi ukrepi varstva gozdov, Ki so prispevali k zmanjševanju populacij podlubnikov in zmanjševanju sanitarnega poseka od podlubnikov napadenih iglavcev. S sofinanciranjem določenih aktivnosti se je povečalo število objektov, ki prispevajo k večji požarni varnosti gozdov zlasti na požarno ogroženih območjih. Ukrepi izvedeni za izboljšanje življenjskega okolja prosto živečih živali, pa so prispevali k zmanjševanju konfliktnih razmer med populacijami in njihovim okoljem.

RIBIŠTVO

Čeprav sta na nacionalni ravni pomen in velikost ribiškega sektorja majhna kakor v večini sedanjih držav članic je pomen sektorja za določena obalna območja Slovenije in njihov socialni in ekonomski razvoj zelo velik. Slovenija želi rešiti poglavitne strukturne težave sektorja morskega ribištva kot npr: (i) razhajanje med obstoječimi zmogljivostmi za morski ribolov, v smislu delovne sile in opreme in dostopnimi viri za priobalni ribolov, (ii) zastarelo in neustrezno slovensko ribiško ladjevje, ki ovira smotrno rabo ribolovnih virov na odprtem morju. Zaradi obilja sladkovodnih virov in ugodnih gibanj povpraševanja je sektor ribogojstva posebej pomemben za podeželska in gorska območja, kjer ima ribogojstvo možnosti za nadaljnji razvoj. V tem pogledu želi Slovenija v okviru te prednostne naloge podpirati nadaljnji razvoj sladkovodnega ribogojstva. Vsi strukturni ukrepi v sektorju ribištva in ribogojstva bodo zlasti upoštevali potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe vodnih virov in zalog rib v skladu z zakonodajo EU. Aktivnosti, ki so predvidene v okviru tega ukrepa, so popolnoma skladne s Skupno ribiško politiko EU.
Republika Slovenija je zelo vodnata z vodo dobre kakovosti, kar posledično pomeni, da ima dobre možnosti za povečanje ribogojstva. Zaradi stalnega povečevanja povpraševanja so za ribogojstvo prav tako ugodne tržne možnosti. Slovenija želi spodbujati in zagotoviti sonaravno v ribogojstvo, zaradi česar na tem področju niso predvidene velike proizvodne zmogljivosti. Spodbujala se bo sedanja praksa teritorialne razpršenosti teh dejavnosti. Proizvodnja bo v veliki meri imela za cilj trg na regionalni ravni.
____________________________
1 Poročilo o gozdovih, ki ga pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, 2002.




Učinkovitost dodeljenih sredstev državnih pomoči za leto 2004


MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO,
Agencija za raziskovalno dejavnost

Poročilo o strukturi, rezultatih in učinkih raziskovalnih projektov v okviru dodeljenih shem državnih pomoči v letu 2004

Uvod:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v letu 2004 sofinanciralo 297 temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov v okviru dodeljenih shem državnih pomoči, in sicer v obsegu 114,7 FTE. Od tega je bilo šest temeljnih raziskovalnih projektov, v obsegu 1,7 FTE, ki so se izvajali v poslovnem sektorju, medtem ko je bilo ostalih 291 raziskovalnih projektov aplikativnih in so bili sofinancirani iz sredstev poslovnih subjektov, ki jih je bilo 216.

Od zgoraj navedenih raziskovalnih projektov se jih je 65 zaključilo 30.6. in 31.12. 2004, in sicer v obsegu 46 FTE. Vsi zaključenih projekti iz dodeljenih shem državnih pomoči so aplikativni. Ostali projekti v okviru dodeljenih shem državnih pomoči še potekajo v letu 2005. Vsi raziskovalni projekti so financirani za obdobje do treh let. Zaključeni raziskovalni projekti so ministrstvu predložili Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta za celotno obdobje financiranje. Projekti, ki še trajajo so predložili letno poročilo o izvajanju raziskovalnega projekta.


Podatki o strukturi, rezultatih in učinkih zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004:

Poročilo o rezultatih in učinkih raziskovalnih projektov v okviru dodeljenih shem državnih pomoči v letu 2004, ki ga v nadaljevanju podajamo, se nanaša samo na rezultate in učinke že zaključenih raziskovalnih projektov, ki so na ministrstvo oddali zaključno poročilo. Za raziskovalne projekte, ki v okviru dodeljenih shem državnih pomoči še potekajo, takšnega poročila ne moremo podati, ker bodo cilji njihovih raziskovalnih projektov doseženi šele ob zaključku triletnega obdobja financiranja.

Prikazani rezultati in učinki raziskovalnih projektov v okviru dodeljenih shem državnih pomoči v letu 2004 so povzeti iz zaključnih poročil o rezultatih raziskovalnega projekta, podatkov o strukturi financiranja raziskovalnih projektov na MŠZŠ ter iz Poslovnega imenika Republike Slovenije.

V nadaljevanju poročila podajamo naslednje kvantitativne podatke o strukturi, rezultatih in učinkih raziskovalnih projektov v okviru dodeljenih shem državnih pomoči v letu 2004:

a. obseg in število projektov po znanstvenih vedah,
b. število raziskovalcev v projektih po znanstvenih vedah,
c. obseg in število projektov po vrstah nosilnih raziskovalnih organizacij,
d. obseg in število projektov po vrstah sofinancerskih organizacij,
e. obseg in število projektov po aplikativnih področjih,
f. obseg in število projektov po standardni klasifikaciji sofinancerskih organizacij,
g. obseg in število projektov po vrsti raziskovalnih rezultatov,
h. obseg in število projektov po vrstah učinkov za sofinancersko organizacijo.


Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po znanstvenih vedah:

Veda FTEŠtevilo
Naravoslovje2,55
Tehnika29,740
Medicina2,36
Biotehnika6,28
Družboslovje3,15
Humanistika 2,31
Skupaj 46,165

Število raziskovalcev v zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektih v letu 2004 po znanstvenih vedah:

Veda Število raziskovalcev
Naravoslovje31
Tehnika256
Medicina54
Biotehnika81
Družboslovje55
Humanistika 4
skupaj 481

Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po vrstah nosilnih raziskovalnih organizacij:

Vrsta RO FTEštevilo
JRZ12,513
Univerza v Ljubljani9,213
Univerza v Mariboru 6,011
Univerza na Primorskem
Drugi zavodi7,912
Gospodarske družbe 10,516
Skupaj 46,165
Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po vrstah sofinancerskih organizacij:

Velikost sofinancerjev FTEštevilo
Manjša gospod.dr.4,810
Srednja gospod.dr. 13,316
Večja gospod.dr. 22,829
Nerazp.gospod.dr.3,28
Tujina 1,82
Skupaj 46,165
Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po aplikativnih področjih:

Aplikativna področja FTEštevilo
Inform.-komunik. tehn.2,05
Pr.tehn., materiali26,832
Naravni viri, okolje, infrastr.5,28
Znanosti o življenju6,714
Družbeni sistemi2,74
Naravna in kult.ded. 2,62
Skupaj 46,165
Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po standardni klasifikaciji sofinancerskih organizacij:

Šifra SKD Področje SKD FTE Število
DG24PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN6,010
DJ28PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, RAZEN STROJEV IN NAPRAV5,28
DJ27PROIZVODNJA KOVIN4,33
DL32PROIZVODNJA RADIJSKIH, TELEVIZIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OPREME4,13
DL31PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV3,25
de21PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA2,92
de22ZALOŽNIŠTVO, TISKARSTVO, RAZMNOŽEVANJE POSNETIH NOSILCEV ZAPISA2,31
Nerazporejeno (tujina) 1,92
G51POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA NA DEBELO, RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI1,83
dk29PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV1,73
K74DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI1,74
H55GOSTINSTVO1,51
DL33PROIZVODNJA MEDICINSKIH, FINOMEHANIČNIH IN OPTIČNIH INSTRUMENTOV TER UR1,44
DA15PROIZVODNJA HRANE, PIJAČ IN KRMIL1,43
O92REKREACIJSKE, KULTURNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI1,41
K73RAZISKOVANJE IN RAZVOJ0,92
J65FINANČNO POSREDNIŠTVO, RAZEN ZAVAROVALNIŠTVA IN DEJAVNOSTI POKOJNINSKIH SKLADOV0,82
DD20OBDELAVA IN PREDELAVA LESA, PROIZVODNJA IZDELKOV IZ LESA, PLUTE, SLAME IN PROTJA, RAZEN POHIŠTVA0,81
E40OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, PARO IN TOPLO VODO0,61
DB17PROIZVODNJA TEKSTILIJ0,51
E41ZBIRANJE, ČIŠČENJE IN DISTRIBUCIJA VODE0,51
DC19PROIZVODNJA USNJA, OBUTVE IN USNJENIH IZDELKOV, RAZEN OBLAČIL0,41
a01KMETIJSTVO IN LOV TER Z NJIMA POVEZANE STORITVE0,31
DM34PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC0,31
I64POŠTA IN TELEKOMUNIKACIJE0,31
Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po vrsti raziskovalnih rezultatov:

Raziskovalni rezultat FTE število
razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije8,915
strokovna ocena stanja 7,411
razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov5,77
razvoj novega izdelka 5,48
razvoj informacijskega sistema/podatkovnih baz 4,44
pridobitev novih praktičnih informacij, znanj in veščin 3,84
razvoj in oblikovanje prototipa2,33
razstava, leksikon 2,31
pridobitev novih znanstvenih spoznanj1,73
izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov 1,43
razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1,02
dvig tehnološke ravni podjetja 0,81
večja usposobljenost osebja v RRD0,51
izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljalskih rešitev 0,31
izboljašanje obstoječih zdravstvenih/diagnostničnih metod/postopkov 0,11
46,165
h. Obseg in število zaključenih raziskovalnih aplikativno industrijskih projektov v letu 2004 po vrstah učinkov za sofinancersko organizacijo:

Raziskovalni učinki FTE število
tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 11,516
večja tržna konkurenčna prednost 8,012
nerazporejeno 7,510
boljši življenjski/delovni pogoji3,76
povečanje dobička 3,64
naravna in kulturna dediščina 2,92
poslovna razširitev področja dejavnosti 2,22
povečanje tržnega deleža 1,84
pomoč pri razrešitvi enega od razvojnih problemov 1,74
povečanje števila zaposlenih 1,61
ponudba novih izdelkov/storitev na trgu0,62
znižanje stroškov (proizvodnje) 0,51
sposobnost za nov tehnološki razvoj0,41
46,165
Zaključek :

V zaključeni raziskovalni aplikativno industrijski projekti v letu 2004 navajajo realizacijo vseh zastavljenih ciljev raziskovalnega projekta. Ekspertni sistem ministrstva za šolstvo, znanost in šport je za vse projekte, ki so se zaključili 30.6. 2004 podal pozitivno oceno o doseženih rezultatih in učinkih.


Pripravili:
dr. Stojan Sorčan, dr. Boris Pukl
mag. Lidija Padar Tičar, mag. Stojan Pečlin , Tina Valenci 		Dr. Franci Demšar
Direktor




MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

EKO skad

OPOMBE K POROČILU EKO SKLADA j.s. O UČINKOVITOSTI DODELJENIH DRŽAVNIH POMOČI ZA LETO 2004

Pomoči, ki so se izvajale v letu 2004 z namenom varstva okolja, zajemajo učinke na področju varstva voda, ravnanja z odpadki ter zmanjšanja onesnaževanja zraka.

VARSTVO VODA
čiščenje odpadnih voda
Industrija onesnažuje tehnološke odplake predvsem s težkimi kovinami, snovmi, ki z visoko potrebo po kisiku pri izpustu v vodotok odtegujejo kisik vodnemu živalstvu in rastlinstvu ter z usedljivimi snovmi. Največji problem predstavljajo izpusti neprečiščenih odplak v okolje. Tako je eden poglavitnih ciljev z ustreznimi spremembami tehnoloških postopkov zmanjšati količino in obremenjenost odpadnih vod na enoto izdelka.
V letu 2004 je bilo s posodobitvami tehnoloških procesov in investicijami v industrijske čistilne naprave prečiščenih 200.600 m3 industrijskih odpadnih vod, kar glede na celotno količino prečiščenih odpadnih voda na nacionalnem nivoju doprinese k 0,5% povečanju učinka. Učinek dodeljenih državnih pomoči in realizirani okoljski učinki kažejo pozitiven trend, saj so planirani rezultati preseženi. Izhodišče izračuna uspešnosti je podatek o količini prečiščenih industrijskih odpadnih voda za leto 2003, ki znaša 42.126.000 m3 in je naveden v Statističnem letopisu 2004.

znižanje porabe pitne vode
Cilj dodeljenih državnih pomoči Eko sklada na tem področju je znižanje porabe pitne vode z namenom posodobitve tehnoloških procesov. Glede na veljavno shemo dodeljevanja državnih pomoči, kreditiranje malih in srednjih podjetij ni več mogoče, razen v primeru prilagajanja k usmeritvam »IPPC direktive«. V prihodnjih dveh letih je tako pričakovati povečano investiranje v izboljševanje procesov za zmanjšanje porabe vode s ciljem prilagajanja navedeni direktivi.
Na tem področju dodeljevanja državnih pomoči v lanskem letu učinkov ni, planirani rezultat tako ni dosežen.

ODPADKI
zmanjšanje na izvoru
Osnovna značilnost tega področja je zmanjšanje odpadkov na izvoru, ponovna uporaba in določena stopnja predelave. Področje opredeljuje ločeno zbrane frakcije industrijskih odpadkov, kot je npr. reciklaža starih avtomobilov, oddaja frakcij v tujino oz. pooblaščenim zbiralcem. Rezultati kreditiranih projektov kažejo pozitiven trend, saj je planirani rezultat celo presežen. Izhodišče izračuna uspešnosti okoljske učinkovitosti dodeljenih sredstev je Statistični letopis 2004 in sicer količina industrijskih odpadkov, oddanih v druge postopke ravnanja v letu 2003, ki znaša 1.522.715 ton.

predelava odpadkov
Osnovna usmeritev na področju ravnanja z odpadki je čim večji delež predelave in ponovne uporabe odpadkov. Glede na izhodiščne podatke v Statističnem letopisu 2004 za količino predelanih in odstranjenih industrijskih odpadkov v letu 2003 (3.163.419 ton ) ugotavljamo, da je učinek pozitiven, čeprav planirani rezultati niso doseženi v celoti. Načrtovana uspešnost okoljskih učinkov je pod planirano (61%), vložena sredstva državnih pomoči so presegla planirane vrednosti (104%).

ONESNAŽEVANJE ZRAKA

znižanje emisij CO2
V skladu z obveznostmi iz Kjotskega protokola mora Slovenija v letih 2008 do 2012 znižati emisije toplogrednih plinov (TGP) za 8% glede na izhodiščno leto 1986. V tem letu so emisije TGP znašale 20,60 milijona ton emisij ekvivalenta CO2, oziroma 15,53 milijonov ton čistega CO2. Glavni vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji predstavlja zgorevanje različnih fosilnih goriv za proizvodnjo toplote in električne energije ter v transportu. Znižanje emisij TGP bo zato mogoče doseči z učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije.
Ekološki sklad je v letu 2004 na področju znižanja emisij TGP kreditiral 15 investicij in s tem prispeval k znižanju emisij CO2 za 21.383 t/leto, kar pomeni 0,14 % znižanje glede na izhodiščno leto. Rezultati učinkov kažejo, da je bilo planirano znižanje emisij TGP preseženo za 6,9 %. Za znižanje emisij pa je bilo porabljenih za 29,5 % več sredstev kot je bilo načrtovano.

znižanje emisij prahu
Pomemben dejavnik zmanjšanja onesnaževanja zraka je tudi znižanje emisij prahu. Ker v strokovni literaturi ni navedenih ustreznih referenčnih vrednosti, smo kot izhodišče opredelili ugotovljene učinke zmanjšanja emisij prahu na petih večjih kreditiranih projektih Eko sklada in pri kreditiranju občanov v letu 2002. Dosežen učinek je pozitiven, čeprav planirani rezultati glede na načrtovano zmanjšanje niso v celoti doseženi, vendar tudi vložena sredstva niso presegla planiranih.



Pripravila:
Vesna Črnilogar Darko Koporčič
svetovalka pomočnik uprave


LEGENDA K TABELI UČINKI DP 2004:

Uporabljeni so bili naslednji podatki iz Statističnega letopisa za leto 2004:
* količina prečiščenih industrijskih odpadnih voda za leto 2003 je 42.126.000 m3;
** poraba pitne vode v industriji za leto 2003 je 20.680.000 m3;
*** količina industrijskih odpadkov, oddanih v druge postopke ravnanja v letu 2003 je 1.522.715 ton;
**** količina predelanih in odstranjenih industrijskih odpadkov v letu 2003 je 3.163.419 ton;
*****referenčna vrednost za CO2 - zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (CO2) za 8 % v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1986 = 15,66 mio ton CO2 (oz. 18,95 mio ton TGP)
Vir: okolje v Sloveniji 2002, MOP
******referenčna vrednost za prah – zmanjšanje emisij prahu na 5 večjih projektih Eko sklada in pri kreditiranju občanov.




Shema Sofinanciranje okoljskih naložb

Ukrep/ programKratek opisKazalnikIzhodiščno
leto		Začetno
stanje		Podatki za leto 2004UspešnostVložena sredstva DP v SITUčinkovitostUčinekOpomba
Varstvo vodačiščenje odpadnih vodaPlanNačrtovana količina prečiščenih odpadnih voda v [m3/leto]200342126000*150.000133,7%25.000.000103,5%Pozitiven, planirani rezultat presežen(1)
RezultatiDosežena količina prečiščenih odpadnih voda v [m3/leto]200.60025.885.295
znižanje porabe pitne vodePlanNačrtovano znižanje porabe pitne vode v [m3/leto]200327846000**40.0000,0%6.500.0000,0%Planirani rezultat ni bil dosežen, ker po shemi ni več dovoljeno kreditiranje razen izjem(2)
RezultatiDosežena znižanje porabe pitne vode v [m3/leto]00
Odpadkizmanjšanje na izvoruPlanNačrtovano zmanjšanje količine odpadkov na izvoru v [t/leto]20031.522.715***50.000113,6%12.000.000108,9%Pozitiven, planirani rezultat presežen(3)
RezultatiDoseženo zmanjšanje količine odpadkov na izvoru v [t/leto]56.78913.063.962
predelava odpadkovPlanNačrtovana količina predelanih odpadkov v [t/leto]20033.163.419****10.00061,0%4.000.000104,0%Pozitiven, planirani rezultat ni v celoti dosežen, vložek sredstev na enoto nekoliko presežen na račun prihrankov pri drugih ciljih(4)
RezultatiDosežena količina predelanih odpadkov v [t/leto]6.1004.158.494
Onesnaževanje zrakaznižanje emisij CO2PlanNačrtovano zmanjšanje emisije CO2 v zrak v [t/leto]198615660000*****20.000106,9%150.000.000129,5%Pozitiven, planirani rezultat presežen, vložek sredstev na enoto nekoliko presežen na račun prihrankov pri drugih ciljih(5)
RezultatiDoseženo zmanjšanje emisije CO2 v zrak v [t/leto]21.383194.312.449
znižanje emisij prahuPlanNačrtovano zmanjšanje emisije prahu v zrak v [t/leto]2002210,9******50060,2%80.000.00048,9%Pozitiven, planirani rezultat ni v celoti dosežen, porabljenih manj sredstev na enoto(6)
RezultatiDoseženo zmanjšanje emisije prahu v zrak v [t/leto]30139.138.471

Agencija za učinkovito rabo energije
Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (0005-5186773-2001)

UkrepKratek opis (max. dva do tri stavke) Kazalec: Izračun za
leto 2004		UčinekOpomba

Subvencioniranje energetskih pregledovSpodbujanje učinkovite rabe energije.
Obsega:
-pregled stanja
- identifikacijo možnih org. in inv.ukrepov
- analizo izvedljivosti ukrepov;
Predvideno število izvedenih EP v letu je odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev; na podlagi javnih razpisov iz prejšnjih let je povprečna višina pomoči za EP približno 1 mio SIT, zato je bilo v dveletnem JR za leti 2003 in 2004 predvideno sofinanciranje 24 EP, od tega je bilo glede na prijave, v okviru državnih pomoči sofinanciranih 13 EP (od tegaje bilo po "de minimis" 5 EP). 		Cilji: 4+3+V letu 2004 so bili dokončani 4 energetski pregledi na osnovi pogodb, ki so bile sklenjene leta 2003 v okviru razpisa za leti 2003 in 2004 in 3 EP na osnovi pogodb iz leta 2004, istega javnega razpisa.
Rezultati:Zmanjševanje rabe energije (MWh)3.135+Energetski pregled pokaže možno zmanjšanje porabe energije, ki se ga da doseči z določenimi stroški. Pri energetskih pregledih podjetij izvajalec predlaga izvedbo ukrepov, pri katerih prihranki zaradi zmanjšane porabe energije povrnejo te stroške v 3 letih. Izvedba ukrepov je prepuščena odločitvi prejemnika podpore, rezultati izvedenih ukrepov pa niso vidni takoj. V tabeli so prikazani le ugotovljeni potenciali prihranka energije, znižanja sredstev in znižanja emisij CO2. V letu 2003 je bila skupna višina državnih pomoči za izvedbo energetskih pregledov 3,13 mio SIT
Zmanjšanje stroškov ( SIT)38.404.000+
Zvišanje dodane vrednosti na enoto energije(SIT/kWh), %92; 31%+
Zvišanje dodane vrednosti na enoto emisije CO2(SIT/kg), %237; 27%
Vplivi:Zmanjšanje CO2(t)925+Velja isto kot zgoraj
Subvencioniranje študij izvedljivostiSpodbujanje priprave kakovostnih investicijskih projektov, preprečitev tveganja in zagotavljanje optimalne tehnične in ekonomske rešitve.Cilji:Število izvedenih študij (/)10+V letu 2004 je bilo sofinanciranih 10 študij izvedljivosti projektov izrabe obnovljivih virov energije od tega 1 sistem za izkoriščanje geotermalne energije za soproizvodnjo elektrike in toplote, 3 projekti kogeneracije z obnovljivimi viri energije (1 z izrabo lesnega plina iz pirolize, 1 iz biodizla in 1iz bioplina, pridobljenega iz organskih odpadkov) 1 projekt kombinirane izrabe obnovljivih virov (fotovoltaika in izraba odpadne toplote) in 6 sistemov izrabe lesne biomase za mikrodaljinska ogrevanja.
Rezultati:Zmanjševanje stroškov (SIT)- Priprava investicijske dokumentacije v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije pomeni ugotovitev tehnične in ekonomske uspešnosti investicijskega projekta, morebitni prihranki in rezultati pa so vidni šele po realizaciji morebitne naložbe.
Zmanjševanje rabe energije MWh-
Vplivi:Zmanjšanje CO2(t)
UkrepKratek opis (max. dva do tri stavke) Kazalec: Izračun za
leto 2004		UčinekOpomba
Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije - Energetska izraba biomaseSpodbujanje investicijskih projektov za energetsko izrabo lesne biomase.CiljiŠtevilo podprtih projektov14+V letu 2004 so znašala dodeljena sredstva državnih pomoči 197 mio SIT (38 mio SIT izplačana v letu 2005)
Nove oz. obstoječe kapacitete (kW, MW)15250 kWt+
Rezultati Zmanjšanje rabe fosilnih goriv (MWh/a)30500 MWht+
Vplivi:Zmanjšanje CO2 (t)10065+
Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije -Ostali obnovljivi viriSpodbujanje investicijskih projektov za:
 izrabo geotermalne energije,
 vgradnjo toplotnih črpalk,
 vgradnjo sprejemnikov sončne energije,
 postavitev avtonomnih elektrarn na sonce ali veter		Cilji :Število podprtih projektov11+V letu 2004 dodeljena sredstva državnih pomoči: 59 mio SIT.
Nove oz. obstoječe kapacitete (kW, MW)575 kWt+
Rezultati:Zmanjšanje rabe fosilnih goriv (MWh/a)872 MWht+
Vplivi:Zmanjšanje CO2 (t)288+
Spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije - Daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso - mednarodni projekt GEF - biomasaSpodbujanje investicijskih projektov za energetsko izrabo lesne biomase - daljinski sistemi Cilji:Število podprtih projektov2+V letu 2004 so znašala dodeljena sredstva državnih pomoči 488,8 mio SIT (244,4 mio SIT v obliki nepovratnih sredstev AURE ter 244,4 mio SIT v obliki kapitalskih naložb RS). Kapitalska vložka RS v Energetiko Projekt Vransko (115,8 mio SIT) ter Komunalo Kočevje (125,6 mio SIT) sta bila izplačana v letu 2004, nepovratna sredstva pa se izplačujejo po situacijah. V letu 2004 je tako bilo izplačanih 95 mio SIT nepovratnih sredstev.
Nove oz. obstoječe kapacitete (kW, MW)7,7 MWt+
Rezultati:Zmanjšanje rabe fosilnih goriv (MWh/a)21165 MWht+
Vplivi:Zmanjšanje CO2 (t)4022 t CO2+

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Sektor energetika

Poročilo o dosedanjih učinkih državnih pomoči, dodeljenih na podlagi sheme« Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik – (0008- 5715334–2000/(I-V) v obdobju 2000-2002

Komisiji za nadzor državnih pomoči priglasilo je bila shema »Program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje–Hrastnik« prvič priglašena leta 2001. Dne 23.10.2001 je Komisija s sklepom odločila, da državno pomoč predstavljajo le prezaposlitve, medtem ko zapiralna dela in sanacija površin ne sodita med državne pomoči.

Kadrovsko socialni program zapiranja se je operativno pričel izvajati v letu 2001. Za namen prezaposlitev oz. samozaposlitev je bilo porabljenih 45 mio. SIT. Učinki se kažejo v zmanjšanju števila zaposlenih in sicer je bilo v tem obdobju realizirane pet prezaposlitev in pet samozaposlitev.

Zaradi spremenjenih smernic na področju premogovništva je bila shema ponovno obravnavana z vidika novih pravil. Komisija je dne 8.10.2002 s sklepom razdelila priglašeno shemo na štiri dele. V prvem delu obravnava Zapiralna dela, v drugem Sanacijo površin, tretji del predstavljajo predhodni postopki ter pasivne oblike razrešitev delavcev (odpravnine za redne in invalidske upokojitve, upokojitev z dokupom, odpravninska pomoč delavcem–invalidom, odpravninska pomoč delavcem–kmetom). Četrti del pa predstavljajo prezaposlitve in samozaposlitve.

Spodnja preglednica prikazuje porabo sredstev po posameznih ukrepih v letih 2002 in 2003.

UkrepVsebinaDejanska poraba
20022003
I.Zapiralna dela2.893.163.7423.008.236.670
II.Sanacija površin643.927.237303.137.465
III. 1Predhodni postopki-izobraževanje9.852.9987.282.984
III. 2Odpravnine upokoj, dokup itd.78.581.077144.285.211
IV.Prezaposlitve in samozaposlitve189.000.000280.800.000
SKUPAJ -D.P3.814.525.0543.743.742.330
Prejemniki državnih pomoči so prikazani v priloženih standardnih obrazcih. Pri izvajanju kadrovskega programa prestrukturiranja se učinki v letu 2002 kažejo v zmanjšanju števila zaposlenih za nedoločen čas. 34 delavcev se je prezaposlilo v podjetja v Zasavski regiji, 14 delavcev pa se je samozaposlilo. Na pasiven način (tč.III.2) pa je bilo v tem letu razrešenih 46 delavcev.

V letu 2003 se prav tako kažejo učinki v zmanjšanju števila zaposlenih in sicer se je 43 delavcev prezaposlilo, 11 delavcev pa samozaposlilo. Z eno izmed oblik pasivnih razrešitev pa se je razrešilo 26 zaposlenih.

Od začetka leta 2001, ko je bilo v RTH zaposlenih 1336 delavcev, se je število zaposlenih, preko kadrovskega programa prestrukturiranja in rednih ter izrednih upokojitev, zmanjšalo na 1010 delavcev na dan 31.12.2003, to je skupaj za 326 delavcev.

Zapiralna dela in sanacija površin sta fizično nadzorovani s strani pooblaščenih nadzornikov. Zaradi specifičnosti vsebine in obsega so rezultati izvedenih del podrobneje obrazloženi v letnem poročilu o opravljenem tehničnem in finančnem nadzoru postopnega zapiranja RTH, ki ga obravnava in sprejema Vlada RS.

V prilogi vam posredujemo tudi dopolnjene preglednice obstoječih shem in dodeljenih oz. zavrnjenih državnih pomoči. Individualno shemo »Program postopnega zapiranja Rudnik Trbovlje – Hrastnik« smo vključili v seznam obstoječih shem in dodeljenih državnih pomoči

Gabriela B.Smolič, Svetovalka vlade


Ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov in Zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica


Spoštovani,

na vašo prošnjo št.447-1/2004/52 z dbe 20.4.2005 za izpolnitev ocene učinkovitosti državne pomoči sporočam, da je bila "ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v SV Sloveniji" izpeljana učinkovito opazovano s stališča zmanjšanja nevarnosti opuščenih vrtin za ljudi in živali, zato ji dajemo ustrezno visoko oceno. Prenos sanacije kakšne vrtine v naslednje proračunsko obdobje je bil posledica objektivnih okoliščin (bistveno različne geološke razmere pri zelo starih opuščenih vrtinah od strokovne ocene pri pripravi programa), osnovno vodilo sanacije vrtin in vzporednih naprav je bilo doseganje varne in trajne zaščite okolja.

Ob oceni uspešnosti pomoči odobrene za "zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica" (odgovorna sodelavka mag. Maja Šubic - Direktorat za notranji trg) ugotavljamo , da so bila sredstva v celoti porabljena za namen iz kadrovsko socialnega dela programa zapiranja in da so bili doseženi pričakovani rezultati, zato se prisoja učinkovitosti te pomoči ocena, razvidna iz priložene tabele.

Janez Žebre/podsekretar, Direktorat za energijo


Poročilo o učinkih dodeljene državne pomoči na podlagi sheme NASEDLE INVESTICIJE za leto 2004

Pravna in vsebinska podlaga za pridobitev državne pomoči
Osnova za odobritev državne pomoči iz naslova državnega poroštva je Program reševanja nasedlih investicij podjetij elektrogospodarstva in premogovništva, potrjen na Vladi s sprejetjem sklepa 405-18/2001-2 z dne 31.7.2003 in Odlok o programu reševanja nasedlih investicij UR list RS 81/ 2003.
Pridobitev državnega poroštva za najetje kreditov temelji na osnovi Zakona o poroštvih za kredite, najete za refinanciranje kreditov podjetij elektrogospodarstva (UR list RS 34/03)

V okviru Programa reševanja nasedlih investicij smo v letu 2004 realizirali del predvidene državne pomoči za TE Trbovlje in sicer v obliki denarnega nakazila za namene odplačila kreditnih obveznosti iz naslova izgradnje plinskih blokov RB1 in PB2.

Cilji državne pomoči iz naslova denarnega vložka
Proračun 2004, proračunska postavka 2600
Višina državne pomoči je bila realizirana v okviru proračunske postavke 2600 Ministrstva za okolje prostor in energijo, kjer je bilo za leto 2004 za TE Trbovlje namenjenih 918 mio SIT. Sredstva so bila uporabljena za poplačilo kratkoročnih in dela dolgoročnih kreditov, najetih pri izgradnji plinskega bloka (P1 in P2)TE Trbovlje. Po programu nasedlih investicij je namreč predvideno zaprtje plinskega dela elektrarna in ustrezna dekomisija. Ker je obratovanje (sistemska rezerva) plinskih blokov še vedno obremenjeno z neodplačanimi kreditnimi obveznostmi (kot posledica reprogramov v preteklosti), je pred zaprtjem potrebno te kredite tudi odplačati.

Ocena učinkov državne pomoči
Predvideni učinki so navedeni že v pogodbi o dodelitvi sredstev. Sredstva, dodeljena TE Trbovlje so bila namenjena za odplačilo dela kratkoročnih kreditov, ki jih družba najema za odplačilo obveznosti iz dolgoročnih kreditov. Od 918 mio SIT je bil del v višini 782 mio SIT namenjen odplačilu kratkoročnih kreditov, kar je delež teh znižalo za 35%. Prav tako so se je zaradi predčasnega odplačila kreditov znižal strošek za odplačilo kreditov za 29 %. Preostali delež 136 mio SIT je bil namenjen za odplačilo obveznosti iz dolgoročnih kreditov.
Znižanje obveznosti iz naslova kratkoročnega zadolževanja na plinskem delu omogoča družbi TET, da z ustrezno investicijsko aktivnostjo zagotovi nadaljnjo proizvodnjo električne energije. (pogojena z izgradnjo čistilne naprave).


Denarni tok nasedlih investicij (PPE) v letu 2004 v primerjavi z načrtovanim denarnim tokom v letu 2004
(Vir: Individualni program TET za reševanje nasedlih investicij, Poročilo o poslovanju TET v letu 2004)
v mio SIT
2004
2004
2004
2004
PB1,2
PB1,2
Razlika
(Real/plan)*100
Plan
Real.
Real-Plan
v %
PRILIVI
312
1.238
926
397
- Prihodki sistemskih storitev
312
320
8
103
- Državna pomoč za nasedle investicije
918
918
ODLIVI
533
1.235
702
232
- material, storitve, plače
224
173
-51
77
- dolgoročni krediti (glavnica in obresti)
309
280
-29
91
- razgradnja PB1,2
0
0
0
- odplačila kratkoročnih kreditov
782
782
REZULTAT
-221
3
224
-1
Kratkoročni krediti , posledica odplačevanja dolg.kr.
2.574
1.792
-782
70
za investicijo v PB1,2-stanje
Obresti za kratkoročne kredite
157
111
-46
71

Realizacija 2004 upošteva priliv dela sredstev iz naslova nasedlih investicij

Družba TET je z dodeljenimi sredstvi dosegle neposredne in posredne učinke.

- njihov učinek je torej kumulativen. Odplačilo kratkoročnih kreditov z zneskom državne pomoči 782 mio SIT in odplačilo obveznosti po dolgoročnih kreditih z zneskom državne pomoči 134 mio SIT je:
o Saniralo negativni denarni tok poslovanja PPE v letu 2004. Planirani negativni denarni tok v višini 133 mio SIT se zaradi pridobljenih sredstev za odplačilo dela obveznosti po dolgoročnih kreditih ni realiziral. Dejansko so prilivi zadoščali za pokritje vseh uresničenih stroškov in plačilo dolgoročnih kreditnih obveznosti. Rezultat je neposredno učinkoval na razbremenitev premogovnega dela poslovanja (Blok 4 oziroma TE2) v letu 2004, ki bi moral pokriti negativni neto denarni tok poslovanja PPE oziroma ustrezno povečati zadolžitev in pokriti stroške financiranja povečanega obsega kreditnih sredstev.
o Znižalo kratkoročno zadolžitev družbe na 1.792 mio SIT, kar pomeni v naslednjih letih neposredni prihranek 46 mio letno pri stroških financiranja.

- Posrednih pozitivnih učinkov je veliko. V nadaljevanju navajamo nekaj pomembnejših:

o Izboljšanje bonitete družbe, prvovrstna bonitetna pozicija pri poslovnih bankah. To pomeni dobra pogajalska izhodišča
za dogovarjanje cene kreditnih sredstev in drugih pogojev pri najemanju kreditov. TET lahko nadaljuje, mogoče celo
okrepi trend doseganja ugodnejših pogojev pri najemanju kreditov, kar pomeni pri istem obsegu zadolžitve absolutno
nižje stroške financiranja in v pogojih potrebe po povečanju obsega kreditnih sredstev relativno nižjo obremenitev
poslovanja s stroški financiranja.
o Izboljšanje položaja družbe glede obvladovanja kreditnih tveganj, ki so v obstoječih pogojih dobro obvladana in ne predstavljajo grožnjo poslovanju družbe.
o Izboljšanje likvidnosti družbe oziroma utrditev stabilne likvidnostne situacije prispeva k ugledu družbe pri poslovnih partnerjih, kar lahko pomeni večjo pogajalsko moč in priložnosti pri sklepanju poslov.
o Vsi neposredni in posredni učinki pridobljenih sredstev državne pomoči se posledično kažejo in še v večji meri omogočajo uresničevanje racionalizacije poslovanja in zniževanje stroškov.

Vse pozitivne učinke pridobljenih sredstev državne pomoči lahko na kratko strnemo v ugotovitev, da tudi ta neposredno pridobljena sredstva državne pomoči in posledično posredno pridobljena sredstva in koristi, povečujejo možnosti TET za boljše obvladovanje in reševanje tekoče poslovne problematike ter prispevajo k učinkovitosti priprav na razvojnem področju.


Pripravila: direktor direktorata
Danica Hazabent mag. Djordje Žebeljan


MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
Sektor za industijo

Analiza dodeljenih pomoči v letu 2004

V letu 2004 je na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Ur.l. RS št.110/02) prejelo pomoč 12 gospodarskih družb. Namen dodeljene pomoči je sofinanciranje izvajanja prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah in s tem preprečiti večje socialne in gospodarske probleme v okoljih kjer te družbe delujejo. Cilji pomoči so ohranitev vitalnih programov, ki imajo zagotovljen trg, ohranitev delovnih mest in dolgoročno stabilnost poslovanja teh družb.

DODELJENE POMOČI V LETU 2004
gospodarska družbakrajsubvencijekonverzijeposojilaporoštva RSSkupaj DP
NETO		Št.zap.
NOVOTEKS TKANINAN. MESTO23.500.000 140.500.000261.367.38485.134.933250
GLIN IPPNAZARJE8.500.00030.000.00048.000.000 64.306.15672
INLESRIBNICA80.826.00037.631.822 144.080.584438
STEKLARNA ROGAŠKAR. SLATINA130.700.200 300.000.0001.800.000.000635.171.838989
IUVVRHNIKA400.000.000 2.700.821.2361.145.974.787883
MARLES HIŠEMARIBOR151.954.700 227.215.000 193.523.272354
EXCEL INTERNATIONALDOBRAVLJE 25.000.000
SVEA LESNA IND.LITIJALITIJA110.923.537 621.247.960216.916.000206
ISKRA KONDENZATORJISEMIČ917.065.682 1.154.151.8951.232.219.555938
JAVOR PIVKAPIVKA382.250.000 1.100.000.000566.733.741795
JELOVICAŠ. LOKA 80.000.00016.665.276555
NOVOLESN. MESTO282.770.875 1.300.000.000495.633.919779
12 družb 2.488.490.99467.631.822740.715.0009.017.588.4754.796.360.0616.259

Oblike-instrumenti državnih pomoči so prilagojeni posameznim področjem prestrukturiranja. Subvencije so praviloma kot instrument uporabljene za kadrovsko prestrukturiranje, pri čemer je višina pomoči ustrezen sorazmerni delež sofinanciranja programov usposabljanja in izobraževanja zaposlenih in ohranjanja delovnih mest.
Posojila so namenjena za sofinanciranje izvajanja programov na področju proizvodnje in trženja.
Dodeljena posojila so dolgoročna z moratorijem na vračilo glavnice in ugodno obrestno mero. V zavarovanje vračila posojil družbe praviloma jamčijo s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem.
Poroštva so namenjena za finančno prestrukturiranje družb, ki imajo praviloma zaradi slabega poslovanja neustrezno strukturo virov sredstev. S pomočjo državnih poroštev imajo družbe možnost pridobiti posojila pri komercialnih bankah pod najugodnejšimi pogoji. Izdana poroštva so subsidiarna. V zavarovanje potencialnih obveznosti do Republike Slovenije v primeru unovčenja družbe jamčijo s svojim nepremičnim premoženjem.
Konverzije terjatev so kot instrument redko uporabljene in so v glavnem namenjene finančni razbremenitvi obveznosti družb do Republike Slovenije.

V strukturi podjetij ki so prejela v letu 2003 pomoč prevladujejo družbe iz lesno predelovalne (DD 20) in pohištvene (DN 30) dejavnosti (skupaj 8), in po ena iz dejavnosti tekstila (DB 17), proizvodnja usnja (DC19), proizvodnja nekovinskih in mineralnih izdelkov (DI 26) in Proizvodnja električne opreme (DL 32)

Po kriteriju števila zaposlenih, je pomoč prejelo:
3 srednji družbi (do 250 zaposlenih)
9 velikih družb (nad 250 zaposlenih)

Skupno število zaposlenih v družbah prejemnicah pomoči je v letu 2003 znašalo 6.301 Po številu zaposlenih prevladujejo družbe Steklarna Rogaška d.d. (989), IUV Vrhnika (883), Iskra Kondenzatorji (938). V primerjavi z referenčnim letom 2003/2004 je v letu 2004 ohranjenih 5.645 delovnih mest (90%). Zmanjšanje števila zaposlenih je v glavnem posledica prestrukturiranja na programskem in tehnološkem področju.
Višina neto državne pomoči na delovno mesto (zaposlenega) je znašala 849.870,00 SIT. Za ilustracijo je 10 podjetij v letu 2004 obračunalo in poravnalo državi preko 6 milijard iz tega naslova, kar za 1,3 x presega skupaj dodeljene državne pomoči v neto znesku.

OBRAČUNANI IN PLAČANI PRISPEVKI V LETU 2004
Obračunplačilo
Novoles745.929.310748.390.043
Inles519.802.466537.214.212
Javor1.026.854.0001.026.854.000
Iskra1.210.314.5401.205.819.580
Svea218.703.333218.456.231
Jelovica652.308.000652.308.000
Marles399.559.689399.559.689
Lipa380.217.000362.933.592
IUV765.985.519380.872.000
Rogaška1.119.898.380654.254.000
Skupaj7.039.572.2376.186.661.347

V dodeljeni pomoči so zastopane vse regije. V dodeljevanju teh sredstev torej ne moremo govoriti o usmerjanju sredstev v gospodarstvo manj razvitih regij, temveč gre dejansko za pomoč gospodarskim družbam, ki so izpolnjevale pogoje Zakona in predložile program prestrukturiranja.

Primerjava poslovnih rezultatov v obravnavanem obdobju z referenčnim letom 2003 kaže, da se v skupnem uspešnost poslovanja izboljšala, saj so 4 družbe uspele poslovno leto 2004 zaključiti s pozitivnim rezultatom iz rednega poslovanja. V skupnem znesku se je v primerjavi z referenčnim letom 2003 izguba iz rednega poslovanja v absolutnem znesku celo nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju vpliva nesorazmernega povečanja izgube Steklarna Rogaška, ki je posledica prevrednotenja sredstev družbe in predstavlja 85% celotne izgube vseh 12 podjetij, je izboljšanje poslovanja opazno pri vseh ostalih družbah. Na to kaže tudi dvig dodane vrednosti na zaposlenega za 18%. Iz izkazov za večini družb je tudi razvidno, da so se izboljšali tudi ostali kazalniki uspešnosti poslovanja. Od družb, ki so v letu 2004 prejele pomoč lahko kot pozitiven primer prestrukturiranja izpostavimo Iskra Kondenzatorji Semič in Javor Pivka, kot neuspešen primer pa IUV Vrhnika in Novoteks Novo mesto. Obe družbi sta še naprej močno ogroženi in je njun obstoj negotov, kot za večino podjetij iz tekstilno predelovalne in usnjarske panoge.

Poročilo pripravil:
Bojan Ojsteršek


MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Poročilo o učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči v letu 2004

1. Uvod

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, direktorat za trg dela in zaposlovanje, skrbi za politiko zaposlovanja, zavarovanje za primer brezposelnosti, študentsko politiko in uveljavljanje poklicnih standardov, certifikatnega sistema ter ureja področje prostega pretoka delovne sile ter izobraževanje odraslih. Ena od prednostnih nalog direktorata je uresničevanje ciljev Nacionalnega programa razvoja trga dela in politike zaposlovanja do leta 2006, ki temelji na Evropski strategiji zaposlovanja (ESZ) ki določa 10 smernic na področju zaposlovanja. Vlada RS je sprejela Nacionalni akcijski program zaposlovanja za leto 2004, ki je izvedbeni dokument in upošteva tudi Strategijo regionalnega razvoja Slovenije.

Direktorat za trg dela in zaposlovanje vsako leto na osnovi analiz trga dela in smernic strateških dokumentov na področju zaposlovanja, opredeli prednostne naloge pri razreševanju najbolj perečih problemov na področju zaposlovanja. Ključni instrument za doseganje ciljev so programi aktivne politike zaposlovanja

Program ukrepov APZ za leto 2004 vsebuje različne programe, ki so namenjeni brezposelnim osebam, osebam v postopku izgubljanja zaposlitve in delodajalcem. 12 programov APZ, dodatno pa še ukrep začasnega odloga plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Phare projekt, ki so se izvajali v letu 2004, predstavlja državno pomoč, ki je priglašena po dveh shemah: »Programi zaposlovanja in usposabljanja – zaposlovanje« in »Programi zaposlovanja in usposabljanja – usposabljanje«, za obdobje od 2004-2006.


2. Gospodarska rast, stanje na trgu dela in gibanje plač v letu 2004

Gospodarska rast v letu 2004 (4.6%) je bila najvišja v zadnjih petih letih. Krepitev, ki se je v skladu z okrevanjem mednarodnega okolja pričela že konec leta 2003, se je pospešeno nadaljevala do tretjega četrtletja lani (5.0-odstotna realna rast BDP na medletni ravni) in se v zadnjem četrtletju nekoliko umirila, vendar ostala na razmeroma visoki ravni (4.3%; umiritev je bila predvsem posledica nekoliko nižje rasti investicij in negativnega prispevka spremembe zalog h gospodarski rasti). Realna rast bruto domačega proizvoda v letu 2004 je tako znašala 4.6%, k temu je po oceni SURS prispevalo tudi višje število delovnih dni kot leto prej (5 delovnih dni). Krepitev rasti je v veliki meri izvirala iz močno pospešenega izvoza glede na leto prej (12.6-odstotna realna rast, v letu 2003 3.2%), ki je presegel tudi pričakovanja iz Jesenske napovedi Umar-ja, realna rast domače potrošnje pa se je ohranila na solidni ravni preteklega leta (4.7%).

Leto 2004 je bilo na splošno pozitivno glede rasti zaposlenosti, vendar je ostala rast formalne zaposlenosti nizka, močno pa se je povečala neformalna zaposlenost. Rast formalne zaposlenosti (osebe v delovnem razmerju in samozaposleni po mesečni statistiki) je bila v letu 2004 0.8-odstotna. Pač pa se je v letu 2004 močno povečala neformalna zaposlenost (ki jo ocenjujemo kot razliko med številom delovno aktivnih po anketi o delovni sili in številom formalno delovno aktivnih). Število delovno aktivnih po anketi se je povečalo za okoli 5%, od tega število neformalno delovno aktivnih, ki smo ga ocenili na podlagi razlike med številom delovno aktivnih po anketi in številom formalno delovno aktivnih, kar za 35%. Rast zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov v letu 2004 je bila po prvi oceni SURS 0.1-odstotna. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v letu 2004 znižala na 10.3% (11.2% leta 2003), stopnja anketne brezposelnosti pa na 6.3% (6.7% leta 2003).
Realna rast bruto plače na zaposlenega je bila v letu 2004 2-odstotna, s čimer je bil presežen cilj Socialnega sporazuma o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti. V zasebnem sektorju se je realna bruto plača na zaposlenega povečala za 3.1%, predvsem zaradi ugodnejše konjunkture, kar se je odrazilo v izplačilih ob koncu leta, k rasti plač pa je prispevalo tudi pet delovnih dni več v primerjavi s preteklim letom. Na skromnejšo skupno rast realne bruto plače na zaposlenega je vplivalo predvsem gibanje plač v javnem sektorju, saj je bila realna bruto plača na zaposlenega v javnem sektorju v letu 2004 realno za 0.8% nižja kot v preteklem letu.


3. Program ukrepov APZ za leto 2004

Program aktivne politike zaposlovanja za leto 2004 je bil sprejet s sklepom ministra z delo, družino in socialne zadeve št. 114-011/03-002 z dne 5.1.2004. Izvajanje programa je bilo s pogodbo poverjeno Zavodu RS za zaposlovanje. Novost v primerjavi s preteklimi leti je, da je bilo prvič predvideno sofinanciranje programov iz sredstev Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju ESS). V letu 2004 je bilo takšnih programov 11, pri čemer je razmerje financiranja takšnih programov 25% lastne udeležbe in 75 % iz sredstev ESS. Program je bil med letom še večkrat dopolnjen, in sicer 1.3.2004 (sklep ministra št. 114-011/03-011), dne 7.7.2004 (sklep ministra št. 114-011/03-020) in 29.9.2004 (sklep ministra št. 114-011/03-029).

Prvič je bil dopolnjen z novim programom »Spodbujanje zaposlovanja – sezonska dela«. Druga dopolnitev, oziroma sprememba je bila posledica ocene, da sredstev ESS ne bo možno porabiti v celoti programe, katerih financiranje je bilo predvideno v programu APZ. Zato so bili pripravljeni novi programi; »Pomoč pri načrtovanju poklicnega cilja in iskanju zaposlitve«, »Klubi za iskanje zaposlitve«, »Programi izpopolnjevanja in usposabljanja« in »Programi delovne vključenosti invalidov«. Namen zadnje spremembe programa APZ je bila uskladitev možnosti porabe sredstev z razpoložljivimi sredstvi s ciljem doseganja optimalnih učinkov.

Skupaj se je v okviru programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja izvajalo več kot 30 različnih programov. Za izvajanje APZ je bilo prvotno predvideno 19.086,306.947,00 SIT, porabljeno je bilo skupaj 16.562,178.077,88 SIT ali 86,8 % predvidenih sredstev.


4. Dodeljene državne pomoči v letu 2004 in učinkovitost

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ima za obdobje od 2004-2006 priglašeni dve shemi državnih pomoči: Programi zaposlovanja in usposabljanja – ZAPOSLOVANJE (št. 0001-5022860-2003 z dne 16/12-2003, dopolnitev 23/4-2004) in Programi zaposlovanja in usposabljanja – USPOSABLJANJE (št. 0002-5022860-2003, z dne 16/12-2003).


4.1 Državne pomoči po shemi »Zaposlovanje«

V okviru sheme »Zaposlovanje« je bilo skupaj dodeljenih 6.188,011.975,00 SIT državnih pomoči. Shema vsebuje 8 ukrepov:

posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju, se ni izvajal,
pomoč pri samozaposlitvi, se ni izvajal,
sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva, s programom;
program spodbujanje samozaposlovanja (811.140.454 SIT)
sofinanciranje novih DM oz. novega zaposlovanja, z naslednjimi programi;
spodbujanje novega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve (320,100.000 SIT),
nadomestitev plače invalidu oz. težje zaposljivi osebi (42,403.169 SIT),
spodbujanje novega zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb – subvencija v enkratnem znesku (1.678,234.840 SIT),
pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas (54,850.000 SIT),
lokalni zaposlitveni programi (570,958.967 SIT).
nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest, s programi;
ohranitev delovnih mest po ZPRPGDT (650,000.000 SIT),
nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest (139,500.000 SIT),
programi zaposlovanja, namenjeni presežnim delavcem in delavcem, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve (delno, 659,000.000 SIT),
izven programov aktivne politike zaposlovanja pa še začasen odlog plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z 229. členom ZPIZ (139,921.556 SIT).
sofinanciranje prilagoditve delovnih prostorov, opreme in naprav za invalide, se ni izvajal,
spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb, s programom;
Spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb (14,800.000 SIT).
nadomestitev dela stroškov za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju, s programom;
Nadomestitev dela stroškov za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju (1.107,102.989 SIT).

4.2 Državne pomoči po shemi »Usposabljanje«

V okviru sheme »Usposabljanje« je bilo skupaj dodeljenih 422,190.630 SIT državnih pomoči, shema pa vsebuje ukrep:
- Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, s programom;
Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih (259,815.583 sit),
dodatno pa še projekt Phare 2001 (162,375.047 sit).


4.3. Učinkovitost programov APZ in drugih ukrepov

Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot je navedeno že v uvodu tega poročila, temelji na ciljih Evropske strategije zaposlovanja do leta 2010 in Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 ter Nacionalnem akcijskem programu zaposlovanje za leto 2004 (NAP), ki je izvedbeni dokument. Cilji izvajanja navedenih ukrepov so povezani z razvojem in krepitvijo aktivnih politik trga dela, s socialnim vključevanjem specifičnih ciljnih skupin, z vseživljenskim učenjem in spodbujanjem podjetništva in prilagodljivosti podjetij. NAP je tudi odgovor na 10 smernic, ki jih določa ESZ.

Del ukrepov aktivne politike zaposlovanja je namenjen ohranitvi in ustvarjanju novih delovnih mest. Rezultat teh ukrepov je neposredna zaposlitev brezposelne osebe. Pri oceni učinkovitosti teh ukrepov smo upoštevali delež delodajalcev, ki izpolnjujejo pogodbene obveznosti, uspešnost izvajanja teh programov in pričakovan delež ohranjenih zaposlitev po izteku obveze delodajalca glede časa zaposlitve, za katerega se je obvezal v pogodbi na osnovi katere je prejel subvencijo. Pričakovan delež ohranjenih delovnih mest temelji na rezultatih podobnih programov, ki so se izvajali v prejšnjih letih. Za tovrstne programe, ki so se izvajali v letu 2004 še ni mogoče izmeriti tega deleža, saj se ukrep v večini programov izteče v letih 2005 ali 2006.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja za povečanje zaposljivosti, socialne vključenosti ter usposabljanje in izobraževanje so namenjeni doseganju dolgoročnih ciljev ESZ in Nacionalnega razvoja trga dela in zaposlovanja, kot so; odpravljanje strukturnih neskladij na trgu dela, še posebej zmanjševanju deleža brezposelnih žensk, iskalcev prve zaposlitve in težje zaposljivih oseb, dvig kvalifikacijske ravni brezposelnih oseb idr. Cilji so zastavljeni za obdobje do leta 2010, zato smo učinkovitost teh ukrepov merili na osnovi uspešnosti izvajanja programov v letu 2004, deleža pogodb kjer so izpolnjene pogodbene obveznosti in oceni prispevka programov k doseganju dolgoročnih ciljev.

Za oceno učinkovitosti smo uporabili ocene od 1-5. Ocena, da je program učinkovit (ocena 3) pomeni, da so doseženi cilji glede števila vključitev, povprečne vrednosti na vključeno osebo izpolnjevanja pogodbenih obveznosti prejemnika sredstev, pri programih usposabljanja pa tudi pričakovan rezultat glede števila oseb, ki so uspešno zaključile usposabljanje. Nižja ocena pomeni, da je učinkovitost programa glede navedenih kriterijev pod pričakovanji, višja ocena pa, da je program učinkovitejši, kot smo načrtovali.

V letu 2004 se je po oceni ZRSZ s pomočjo programa APZ zaposlilo 22.400 oseb. Ocena temelji na podatkih o brezposelnih osebah, ki so se zaposlile v 6 mesecih po zaključku izvajanja programa/ukrepa APZ v prejšnjih letih in neposredno zaposlenih osebah, ki so bile vključene v izvajanje programa ukrepov APZ za leto 2004. Zaposlenost v RS je v letu 2004 narasla (v letu 2002 in 2003 se je zmanjšala) in razmere na trgu dela se izboljšujejo. K temu so v veliki meri prispevali tudi programi APZ, zato ocenjujemo, da je bilo izvajanje učinkovito.

V nadaljevanju podajamo oceno učinkovitosti posameznih programov APZ za leto 2004, ki je v prilogi prikazana tudi v tabelarični obliki.


4.3.1 Spodbujanje samozaposlovanja

Program spodbujanje samozaposlovanja se izvaja v 2 delih, kot »pomoč pri samozaposlitvi«, ki ne predstavlja državne pomoči in kot »sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva« ki predstavlja državno pomoč.
Pomoč pri samozaposlitvi pomeni svetovanje bodočim podjetnikom in ga izvaja PCMG. Sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva se izvaja v obliki subvencije za odpiranje novih delovnih mest, ki lahko znaša do 470.000 sit na osebo, oziroma do 790.000 sit za invalidno osebo. Prejemnik se obveže, da bo zaposlitev ohranil za obdobje najmanj 2 leti. Ukrep/program se je financiral iz sredstev ESS in integralnega proračuna. Za sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva je bila predvidena vključitev 1760 oseb, realiziranih je bilo 1720 vključitev, pri čemer je bilo iz ESS financirano 1100 vključitev, preostanek pa iz integralnega proračuna. Število 1720 pomeni vsa novo ustvarjena delovna mesta, torej so vključeni tudi samozaposleni iz neprofitnega sektorja, ki niso zajeti v podatku o višini dodeljenih državnih pomoči v letu 2004. Ocenjujemo da je ukrep zelo učinkovit (ocena 3,6), saj so bili doseženi cilji glede števila vključitev in ustvarjanja delovnih mest, stroški za novo ustvarjeno delovno mesto pa so nižji od povprečja v programu APZ. Podatki so prikazani v tabeli 1


4.3.2 Spodbujanje novega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve

Program spodbujanje novega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve je namenjen iskalcem prve zaposlitve s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo na območjih v nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS. Delodajalec, ki zaposli iskalca prve zaposlitve iz navedene ciljne skupine brezposelnih oseb prejme subvencijo v višini 600.000 sit z obvezo, da ohrani ustvarjeno delovno mesto 1 leto. Cilj tega ukrepa/programa je bila zaposlitev 825 oseb v letu 2004. Realiziranih je bilo skupaj 823 novih zaposlitev, od tega ca 530 v pridobitnem sektorju, kjer subvencija predstavlja državno pomoč. Ocenjujemo, da je so bili cilji programa doseženi ter da je program učinkovit (ocena 3,6) podatki pa so prikazani v tabeli 2.


4.3.3 Nadomestitev plače invalidu oz. težje zaposljivi osebi

Program nadomestitev plače invalidu oz. težje zaposljivi osebi se izvaja na podlagi javnega razpisa iz leta 2002. Izvajanje je bilo predvideno za obdobje 3 let, novih vključitev v program v letu 2003 in 2004 ni bilo. V okviru programa smo v letu 2004 financirali 163 oseb, ki so v program vključene od leta 2002 na podlagi javnega razpisa, del vključenih pa predstavlja osebe s trajno subvencijo, ki je bila dodeljena na osnovi zakonodaje, veljavne v letu 1996. Za ta namen smo v letu 2004 porabili 42,403.169 od predvidenih 80,000.000 sit. Ocenjujemo, da je program učinkovit, saj je omogočil vključitev najtežje zaposljivih oseb na trg dela in ohranil večino zaposlitev za obdobje več let. Izvajanje programa je v skladu s smernico ESZ št.7 – Integracija in boj proti diskriminaciji na trgu dela. Glede na to, da je cilj programa socialna vključenost ocenjujemo, da je program učinkovit (ocena 3), podatki so prikazani v tabeli 3.


4.3.4 Spodbujanja novega zaposlovanja težje zaposljivih oseb – subvencija v enkratnem znesku

Program je namenjen spodbudam za zaposlovanje težje zaposljivih oseb in oseb, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve, predvsem v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-obutveni industriji. Delodajalec, ki zaposli težje zaposljivo ali dolgotrajno brezposelno osebo prejme 1,5 mio sit subvencije, za invalida 1,8 mio sit z obvezo ohranitve delovnega mesta 3 oz. 2 leti, za presežne delavce pa 600.000 sit oz. 700.000 sit za invalide med presežnimi delavci. Planirana je bila vključitev 1708 brezposelnih oseb in sredstva v višini 1,733.783.811 sit, realizirano pa je bilo 2029 vključitev in porabljena sredstva v višini 1,678,234.840 sit. Večje število vključenih oseb je posledica strukture vključenih oseb, saj je bilo dodeljenih več nižjih subvencij, kot je bilo planirano, zato je povprečna višina dodeljene subvencije nižja in posledično število vključenih večje. Med delodajalci je velik interes za vključevanje v ta program, število ohranjenih zaposlitev pa bo možno izmeriti po enem letu od izteka obveze delodajalca, da ohrani zaposlitev. Ocenjujemo, da je program učinkovit (ocena 3), saj pomeni predvsem ustvarjanje novih delovnih mest, povprečna vrednost na zaposlenega pa je nekoliko nad povprečjem celotnega programa APZ. Podatki so prikazani v tabeli 4.


4.3.5 Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas

Program je namenjen spodbujanju novih oblik zaposlovanja, saj pospešuje zaposlovanje za krajši delovni čas, ki lahko traja od 20 do 30 ur tedensko. Predvidevali smo vključitev 250 težje zaposljivih brezposelnih oseb in poraba 90,000.000 sit. Realizirano je bilo 187 vključitev in porabljenih 54,850.000 sit. Ocenjujemo, da je program učinkovit (ocena 3,3), saj pomeni neposredno ustvarjanje novih delovnih mest za najtežje zaposljive skupine brezposelnih oseb, pri čemer so povprečni stroški na udeleženca nižji od povprečja programa APZ. Podatki so prikazani v tabeli 5.


4.3.6 Lokalni zaposlitveni programi

Namen ali cilj programa je neposredno ustvarjanje novih delovnih mest za težje zaposljive brezposelne osebe, razvoj novih dejavnosti in oblik dela, predvsem v regijah, kjer stopnja brezposelnosti presega povprečno stopnjo brezposelnosti v RS. Program se izvaja na podlagi javnega razpisa, poteka pa v treh fazah; elaboriranje lokalnega zaposlitvenega programa, usposabljanje in izobraževanje za predvidena delovna mesta in zaposlitev brezposelnih oseb za obdobje vsaj 2 let. V tretjo fazo je bila predvidena vključitev 786 oseb in 1,180.000.000 sit sredstev. Realizirana je bila vključitev 486 oseb, porabljenih pa 570,958.967 sit sredstev, ki predstavljajo državno pomoč. Program se je financiral iz tako iz integralnega proračuna kot tudi sredstev ESS. Ocenjujemo, da je program relativno učinkovit (ocena 2,5), saj pomeni neposredno ustvarjanje novih delovnih mest za najtežje zaposljive skupine brezposelnih oseb, vendar je učinkovitost pri povprečni vrednosti na udeleženca nekoliko nižja od povprečja programov APZ. Program pomembno prispeva k odpravi regijskih razlik v stopnji brezposelnosti v RS, kot določa Smernica ESZ št.10. Podatki so prikazani v tabeli 6.


4.3.7 Ohranitev delovnih mest po ZPRPGDT

Sredstva MMDSZ, ki jih prispevamo za izvajanje Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, so bila prenesena na PP Ministrstva za gospodarstvo, ki je pristojno za izvajanje tega zakona. Proces prestrukturiranja podjetij v težavah pomeni celovito prenovo podjetja, sredstva za se namenijo za različne namene prestrukturiranja. MDDSZ prispeva sredstva za kadrovsko prestrukturiranje podjetjih, kar pomeni za ohranitev delovnih mest ter sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v teh podjetjih, zato je učinek sredstev potrebno meriti v povezavi s ostalimi sredstvi, ki jih prejme podjetje. V letu 2004 smo v ta namen porabili 650,000.000 sit, kolikor je bilo tudi planirano. Učinki teh pomoči so prikazani v poročilu MG.


4.3.8 Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest

Program je namenjen podjetjem, ki so v težavah zaradi naravnih nesreč ali izrednih dogodkov ali posledic prestrukturiranja in v katerih so ogrožena delovna mesta. Subvencija na ohranjeno delovno mesto znaša 300.000 sit, ohranjeno pa mora biti vsaj za obdobje 6 mesecev. Predvidena so bila sredstva v višini 150,000.000 sit za ohranitev 500 ogroženih delovnih mest, realizirana pa je bila ohranitev 465 delovnih mest in porabljenih 139,500.000 sit. Ocenjujemo, da je program podpovprečno učinkovit (Ocena 2,5), saj je obveza delodajalca da ohrani delovno mesto za 6 mesecev, program pa tudi ne prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest. Podatki so prikazani v tabeli 7.


4.3.9 Programi zaposlovanja namenjeni presežnim delavcem in delavcem, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve

Program je namenjen ohranitvi delovnih mest v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-obutveni industriji, katere obstoj je ogrožen zaradi posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali prestrukturiranjem. Višina subvencije znaša 300.000 sit na ohranjeno delovno mesto z obvezo ohraniti to delovno mesto vsaj 6 mesecev. Predvidena je bila ohranitev 2752 delovnih mest in 1,450.000.000 sit sredstev. Realizirana je bila ohranitev 2202 delovnih mest in porabljenih 1,356.000.000 sit sredstev, od tega predstavlja državno pomoč 659,000.000 sit. Ocenjujemo, da je program relativno učinkovit (Ocena 2,5), saj je namenjen predvsem večjim podjetjem, katerih stečaj bi lahko povzročil velik priliv v odprto brezposelnost. Podatki so prikazani v tabeli 8.


4.3.10 Začasen odlog plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Začasen odlog plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja državno pomoč v višini obresti, ki bi jih podjetje plačalo v kolikor odloga ne bi bilo. Torej ne gre za neposredno angažiranje sredstev MDDSZ. Znesek neplačanih obresti, ki predstavljajo državno pomoč je v letu 2004 znašal 139,921.556 sit. V navedenih podjetjih je bilo na dan vloge za začasen odlog plačila prispevkov zaposlenih 7543 oseb, ob koncu leta 2004 pa 6401 osebe. Učinek tega ukrepa ni mogoče izmeriti, saj je njegov prispevek k ohranitvi delovnih mest v posameznem podjetju relativno majhen in je povezan z drugimi sanacijskimi ukrepi v podjetju, zato podatkov nismo prikazali v posebni tabeli.


4.3.11 Spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb

Namen ali cilj programa je povečanje zaposlitvenih možnosti oseb, ki so od bodočega delovnega mesta oddaljene več kot 40 km. Za izvajanje programa je bilo predvideno 54,800.000 sit in vključitev 137 oseb. Realizirana je bila vključitev 38 oseb in porabljenih 14,800.000 sit. Program se ni izkazal kot učinkovit (ocena 2,5), saj med delodajalci ni bilo velikega zanimanja za vključitev, tudi zaradi relativno visokega pogoja, to je oddaljenosti več kot 40 km od delovnega mesta. Zato je bilo s tem ukrepom ustvarjeno majhno število novih delovnih mest. Podatki so prikazani v tabeli 9.


4.3.12 Nadomestitev dela stroškov za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju.

Program se izvaja v skladu s Pravilnikom o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem. Tem podjetjem pripada nadomestilo za invalide, ki imajo z odločbo priznan status invalida in so v delovnem razmerju. Višina nadomestila je odvisna od stopnje invalidnosti. V letu 2004 je bilo planirano v ta namen 1,285.723.000 sit, realizirano pa je bilo 6419 vključitev, za kar je bilo porabljeno 1,107.102.989 sit. V program v letu 2004 ni bilo novih vključitev. Cilj programa je socialna vključenost invalidov, integracija invalidov in boj proti diskriminaciji na trgu dela v skladu s Smernico ESZ št. 7. Zato ocenjujemo, da je program v smislu doseganja navedenih ciljev učinkovit (ocena 3). Podatki so prikazani v tabeli 10.


4.3.13 Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih

Cilji programa so dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni zaposlenih z namenom ohranitve delovnih mest, preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost in povečevanje zaposlitvenih možnosti presežnim delavcem. Program se izvaja z javnim razpisom, podjetja pa morajo imeti sprejete splošne programe usposabljanja in predložiti večletni program usposabljanja. Iz sredstev tega programa se sofinancirajo splošna in posebna izobraževanja. V letu 2004 je bilo predvideno 481,970.429 sit za izvajanje tega programa, realizirano pa je bilo 8600 vključitev ob porabi 259,815.583 sit. Ocenjujemo, da je program v glede na postavljene cilje zelo učinkovit (Ocena 4). Število oseb, ki so uspešno zaključile usposabljanje je visok, glede na izkušnje prejšnjih let, pa je visok tudi delež oseb, ki so se zaposlile v 6 mesecih po zaključku programa. Skupaj s ostalimi programi izobraževanja in usposabljanja pomembno prispeva k doseganju dolgoročnih ciljev ESZ in Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2010. Podatki so prikazani v tabeli 11.

Za programe Phare, ki so bili realizirani v letu 2004 v višini 162,375.047 sit je bil javni razpis objavljen v letu 2003. Cilj projekta je spodbuditi razvoj človeških virov, povečati zaposljivost brezposelnih oseb in povečati prilagodljivost podjetij. Projekt še poteka, zato ni mogoče meriti učinkovitosti, po vmesnih poročilih o izvajanju projekta pa je bilo vključenih 2773 oseb, izobraževanje je uspešno zaključili 2382 udeležencev, 391 pa ni bilo uspešnih (stečaj Planike Kranj). Med vključenimi osebami je bilo 54 % zaposlenih, 30 % pa nezaposlenih oseb. Ostali so posebne skupine (učitelji). V teh podatkih so zajeti vsi vključeni, tudi iz nepridobitnega sektorja, kjer dodeljena sredstva ne predstavljajo državno pomoč. V okviru projekta je bilo realiziranih 73 zaposlitev in 4 samozaposlitve.


5. Zaključek

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri izvrševanju proračuna in porabi proračunskih sredstev dosledno upoštevamo načela preglednosti ter gospodarne, učinkovite in uspešne rabe javnofinančnih sredstev. V skladu s programsko klasifikacijo proračuna skrbno določamo cilje projektov, indikatorje za spremljanje doseganja ciljev in nenehno izgrajujemo sistem spremljanja učinkovitosti porabe sredstev ob upoštevanju širših družbenoekonomskih ciljev na področju zaposlovanja.

Pripravil:
Zoran Kotolenko mag.Erik Kos, v.d.gen.direktorja




Tabela 1 - Spodbujanje samozaposlovanja

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Sofinanciranje
Stroškov vzpodbujanja podjetništva – spodbujanje samozaposl.		Cilji:Pospeševanje podjetništva in odpiranje novih delovnih mestPlanirano štev.zaposlitev
V skladu s programom


850900 + 7001760
Planirano št.
vključitev
Planirano število vseh zaposlitev446.774.480 SIT
95.000 SIt na osebo oz 450.000 SIT na osebo		1,094.800.000
sit
Rezultati:Samozaposlitev brezposelnih oseb in odprta nova delovna mestaŠtevilo
vključitev oz.
zaposlitev		9611.897 oseb v od tega za samozaposlitev 714
za sof. strošk. 1.186 oseb		1720
vključitev
1,066.062.931 sit
od tega je državna pomoč		113,06%144,54%97,7 %Št. Ohr. DM še ni mogoče izmeriti, ker je obveza zaposlitve 2 leti


Ocena učinkov.
3,6*
587.284.656 SIT oz.
565.821.932 SIT		811,140.454
sit
povp. na osebo 309.586 SIT
oz. 298.272 sit

Tabela 2 - Spodbujanje novega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠN.		Izračun za leto 2003
USPEŠN.		Izračun za leto 2004
USPEŠN.		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Spodbujanje novega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitveCilji:Spodbujanje zaposlovanja iskalcev 1.zaposlitve, kot ciljne skupine težje zaposljivih brezposelnih oseb na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.Planirano štev. zaposlitev iskalcev 1.zaposlit.Program se ni izvajal v tej obliki 500825
561.840.000 SIT

852.000 SIT
povprečno na osebo		484.500.000,00
od tega 320.100.000 kot državna pomoč
Rezultati:Zaposlitev iskalcev 1.zaposlitve na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.Število
zaposlitev iskalcev 1.zaposlit.		 600823
Vsi vključeni v ta program		Program se ni izvajal120%
glede na število udeležencev		99,7%
glede na število udeležencev		 Št.ohr.DM še ni mogoče izmeriti saj je obveza zaposlitve 1 leto

OCENA UČINK.
3,6

Tabela 3 - Nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebi

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebiCilji:Program je namenjen izenačevanju možnosti in pospeševanju zaposlovanja težje zaposljivih oseb.Planirano štev.zaposlitev395236200
97.851.500
sit
414625 sit
na osebo		80.000.000
sit
375.000 sit
na osebo
Rezultati:Zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb, opredeljenih v 6. členu pravilnika o izvajanju ukrepov APZ.Štev.zaposlitev60 inv
27 TZO		 180 163
Vključeni iz prejšnjih let
Novih vključitev ni bilo		28 %
Glede na planirane vključitve		76 %
Glede na planirane vključitve		Ni bilo novih vključitev zato ni mogoče izmeriti uspešnostiŠt. Ohranjenih DM ni mogoče izmeriti, saj ukrep traja 3 leta.

OCENA UČINK.
3
86.331.692


479.620 sit na osebo
506.356 sit na osebo

Tabela 4 - Spodbujanje novega zaposlovanja težje zaposljivih oseb – subvencija v enkratnem znesku

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Spodbujanje novega zaposlovanja težje zaposljivih oseb – subvencija v enkratnem zneskuCilji:Program je namenjen izenačevanju možnosti in pospeševanju zaposlovanja težje zaposljivih oseb.Planirano štev.zaposlitev3.000*
2000
1.341.000.000 SIT1.713.483.311 SIT
Rezultati:Zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb, opredeljenih v 6. členu pravilnika o izvajanju ukrepov APZ.Štev.zaposlitev1.535 oseb
od tega 227 invalidov		2.029 oseb od tega 265 invalidovProgram se ni izvajal52 % glede na planirane vključitve101 %
glede na planirane vključitve
Št.ohr.DM ni mogoče izmeriti, saj ukrep poteka
2 leti.

OCENA UČINK.
3
1,447.580.000 1.738.383.132,30
SIT od tega 1.678.234.840 SIT prestavlja državno pomoč

Tabela 5 - Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas

UkrepKratek opisKazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni časCilji:Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni časPlanirano število
zaposlitev		Program se ni izvajal500250
72.000.00090.000.000
Rezultati:Zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb, opredeljenih v 6. členu pravilnika o izvajanju ukrepov APZ. Število
zaposlitev		226187
Vsi vključeni		Program se ni izvajal45%75%Št.ohr.DM še ni mogoče izmeriti saj ukrep traja
2 leti

OCENA UČINK.
3,3
68.805.000,00
SIT od tega 54.850.000 SIT predstavlja državno pomoč

Tabela 6 - Lokalni zaposlitveni programi

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Lokalno zaposlitveni programi.Cilji:Spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb in odpiranje novih delovnih mestV skladu z javnim razpisom in predvidenimi delovnimi mesti 297905
Predvidena povprečna sredstva na delovno mesto so 1.515.150.00 SITPredvidena povprečna sredstva na delovno mesto so 1.500.000,00 SIT
Rezultati:Zaposlitev brezposelnih oseb in odprtje novih delovnih mestRealiziranih zaposlitev oziroma odprtjem delovnih mest23048677,4 %53,7 %Št.ohr.DM še ni mogoče izmeriti saj ukrep traja
2 leti


OCENA UČINK
2,5
Porabljenih je bilo 354.939.512,00 SITPorabljenih je
bilo
570.958.966
SIT
Povprečna sredstva na
delovno
mesto 1.543.215,27
SIT		Povprečna sredstva na delovno mesto 1.174.812,68 SIT

Tabela 7 - Ohranitev delovnih mest (javni razpis ZRSZ)

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest.Cilji:Ohranitev del. mest, ki so ogrožena Število
ogroženih
delovnih mest		29962665
280.000.000
SIT		799.500.000
SIT
Rezultati:Ohranitev delovnih mest za obdobje 6 mesecevŠtevilo ohranjenih ogroženih delovnih mest28382665Program
se ni
izvajal		94,7%100,00%Št. Ohranjenih DM še ni mogoče izmeriti saj ukrep traja 6 mesecev

OCENA UČINK.
2,5
183.471.259
SIT		799.500.000
SIT
Sredstva odobrena v letu 2003 so začasni odlogi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z 229.čl. ZPIZ, kjer podjetju, ki je v postopku sanacije ali začasnih likvidnostnih težavah, ali pa gre za ogroženost večjega števila delovnih mest, na predlog ministra lahko začasno odložimo plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje 6 mesecev. Ukrep bil namenjen ohranitvi 2996 delovnih mest in je pripomogel k ohranitvi kar 2838 delovnih mest.
Sredstva odobrena v letu 2004 predstavljajo pomoč za ohranjanje delovnih mest in zaposlitev, katerih je obstoj ogrožen ali zaradi posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki, ali zaradi procesa prestrukturiranja na podlagi javnega razpisa.


Tabela 8 - Programi zaposlovanja namenjeni presežnim delavcem in delavcem, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Programi zaposlovanja namenjeni presežnim delavcem in delavcem v postopku izgubljanja zaposlitveCilji:Preprečevanje prehoda v odprto brezposelnost v delovno intenzivnih panogah, ki so posebej ogrožene 2752
Št. Vklj.
1,450.000.000 sit
Rezultati:Ohranitev delovnih mest za obdobje min. 6 mesecev002202
Št.vklj.		Se ni
izvajal		Se ni
izvajal		80 %
Glede na planirano število vključitev		 Št. Ohranj. DM še ni mogoče izmeriti, saj ukrep traja 6 mesecev.

OCENA UČINK.
2,5
1,356.000.000 sit od tega
659,000.000 sit državna
pomoč

Tabela 9 - Spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004
Spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb.Cilji:Spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb, katerih prebivališče je več kot 40 km oddaljeno od delovnega mesta .Planirano število zaposlitev po programu

Število predvidenih zaposlitev v letu 2004		137
Vključitev
54,800.000 sit
Rezultati:Zaposlitev brezposelnih oseb, ki so več kot 40 km oddaljene od delovnega mestaŠtevilo realiziranih zaposlitev v programu0038
vključitev


Porabljenih
14.800.000
SIT 		028%
Glede na planirano število vključitev 		Št.ohr.DM še ni mogoče izmeriti saj ukrep traja
1 leto

OCENA UČINK.
2,5



Tabela 10- Nadomestitev dela stroškov za invalide zaposlene v invalidskem podjetju

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOV.
2004 		Opomba
Nadomestitev dela stroškov za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju Cilji:Program je namenjen ohranjanju in ustvarjanju novih DM za invalideŠtevilo vključenih00Planirano št. Vklj.
6300
1,285.723.000
sit
Rezultati:Ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest za invalideŠtevilo
Vključenih
Oseb

Vrednost
programa		00Št.vključ.
6419		86 %
Glede na planirana sredstva		Št.ohr.DM po izteku ukrepa še ni mogoče izmeriti
OCENA
UČINK.
3
1,107.102.989
sit

Tabela 11 - Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih

UkrepKratek opis Kazalec Izračun za leto 2002
(REZULTAT)		Izračun za leto 2003
(REZULTAT)		Izračun za leto 2004
(REZULTAT)		Izračun za leto 2002
USPEŠNOST		Izračun za leto 2003
USPEŠNOST		Izračun za leto 2004
USPEŠNOST		UČINKOVITOST
2004 		Opomba
Sofinanciranje
usposabljanja in izobraževanja zaposlenih		Cilji:Dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni zaposlenih z namenom ohranitve delovnih mest, preprečevanjem prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost in povečevanjem zaposlitvenih možnosti presežnim delavcem. Planirano število:
1.) podjetij, ki so vključile svoje zaposlene v programe usposabljanja. in izobraževanja.
in
2.) vključitev zaposlenih oseb v programe usposabljanja in izobraževanja		001.) planskega podatka ni bilo

2.) 1.706 vključitev


481,970.429 sit		Število vključitev je bilo zaradi narave javnega razpisa nemogoče planirati,
00
Rezultati:Pridobitev znanj, spretnosti, izobrazbe in kvalifikacij zaposlenih oseb.Realizirano število
1.) podjetij,

2. vključitev zaposlenih oseb v programe 		001.)87 podjetij

2.)8600** vključitev

259,815.583 sit		Se ni izvajal v taki oblikiSe ni izvajal v taki obliki54 %
Porabljenih sredstev glede na načrtovano		 OCENA UČINKOV.
4

Predlog izhodišč za ugotavljanje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči v letu 2004 – po posameznih programih APZ, državnih pomočeh

Programi zaposlovanja
0001-5022860-2003 (datum: 23.12.2003)

1. Ukrep: SOFINANCIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST OZ. NOVEGA ZAPOSLOVANJA

Program:Spodbujanje novega zaposlovanja iskalcev 1.zaposlitve
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljProgram spodbujanja novega zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve je namenjen povečanju možnosti zaposlovanja brezposelnih oseb, ki prvič začnejo opravljati delo, ustrezno vrsti in nivoju svoje izobrazbe. V program se lahko vključujejo brezposelni iskalci prve zaposlitve z dokončano srednješolsko, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Program se zagotavlja pod pogojem, da se delodajalec zaveže, da bo brezposelno osebo zaposlil za dobo najmanj enega leta.
Socialno ekonomski oziroma finančni planSkupna vrednost programa v letu 2004 je 500.000.000,00 SIT. Znesek na osebo je 600.000 SIT v enkratnem znesku za zaposlitev za najmanj eno leto. Program se v celoti ne realizira kot državna pomoč (vključujejo se pridobitni in nepridobitni poslovni subjekti), planirana finančna realizacija državne pomoči je 375.000.000 SIT, število planiranih zaposlitev z državno pomočjo je 620 oseb.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostdelež realiziranih zaposlitev, glede na planirane
Delež vključenih v program, glede na ciljno skupino
Delež realiziranih zaposlitev pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih zaposlitev po enem, dve, treh letih po izteku pogodbene obveznosti
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število brezposelnih iskalcev prve zaposlitve (ciljna skupina-stanje 31.12.03 + priliv 2004)
-število planiranih vključitev v program (zaposlitev)
-število realiziranih zaposlitev v letu 2004
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiTri leta
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo – april 2005


1. Ukrep: SOFINANCIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST OZ. NOVEGA ZAPOSLOVANJA

Program:Nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi osebi
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljProgram je namenjen nadomestitvi dela plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebi s ciljem izenačevanja možnosti zaposlovanja.
Socialno ekonomski oziroma finančni planNadomestitev plače znaša za vključene osebe 3 leta 60% minimalne plače mesečno za invalide in 80% minimalne plače za invalide, ki so starejši od 50 let ali imajo vsaj 80% telesno okvaro ali so gluhi in imajo vsaj 70% telesno okvaro. Nadomestitev plače težje zaposljivi starejši brezposelni osebi znaša 1. leto 50% minimalne plače, 2. leto 30% in 3. leto 20% minimalne plače mesečno ter 50% minimalne plače mesečno v vsakem letu podaljšanja nadomestitve plače. Vrednost programa v letu 2004 je 85.000.000,00 SIT. Program se v celoti ne realizira kot državna pomoč (vključeni so pridobitni in nepridobitni poslovni subjekti), planirana finančna realizacija državne pomoči je 64.000.000 SIT, število planiranih subvencioniranih zaposlitev z državno pomočjo je 135 oseb.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letihSprejete obveznosti iz razpisa 2002. Zaposlitve so bile realizirane za tri leta v obdobju julij 2002 – januar 2003. Po razpisu je možno podaljšanje za dvojno dobo trajanja programa.
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostDelež realiziranih zaposlitev, pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih zaposlitev po enem, dve, treh letih po izteku pogodbene obveznosti
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število realiziranih zaposlitev
Viri podatkovLetno poročilo in mesečne informacije Zavoda.
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiTri leta
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Poročilo za leto 2005 – april 2006


1. Ukrep: SOFINANCIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST OZ. NOVEGA ZAPOSLOVANJA

Program:Spodbujanje novega zaposlovanja težje zaposljivih oseb - subvencija v enkratnem znesku
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljProgram je namenjen zaposlovanju težje zaposljivih oseb in presežnih delavcev, ter delavcev iz tekstilne, oblačilne in usnjarsko-obutvene industrije in presežnih delavcev iz dejavnosti carinskega posredništva, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve s ciljem izenačevanja možnosti zaposlitve.
Socialno ekonomski oziroma finančni planVrednost programa v letu 2004 je 1.773.483.811,00 SIT. Znesek na osebo je:
600.000,00 SIT za težje zaposljive in dolgotrajno brezposelne osebe, presežne in delavce iz tekstilne, oblačilne in usnjarsko-obutvene industrije, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve, za obdobje najmanj enega leta.
700.000,00 SIT za invalidne osebe za obdobje najmanj enega leta.
1.500.000,00 SIT ob zaposlitvi težje zaposljive in dolgotrajno brezposelne osebe, presežnega in delavce iz tekstilne, oblačilne in usnjarsko-obutvene industrije, ki so v postopku izgubljanja zaposlitve, za nedoločen čas (čas spremljanja tri leta).
1.800.000 ob zaposlitvi invalidne osebe za nedoločen čas (čas spremljanja tri leta).
Program se v celoti ne realizira kot državna pomoč (vključujejo se pridobitni in nepridobitni poslovni subjekti), planirana finančna realizacija državne pomoči je 1.330.000,00 SIT, število planiranih zaposlitev z državno pomočjo je 1280 oseb.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostDelež realiziranih zaposlitev, glede na planirane
Delež vključenih v program, glede na ciljno skupino
Delež realiziranih zaposlitev pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih zaposlitev po enem, dveh, treh letih, štirih, petih letih po izteku pogodbene obveznosti
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število težje zaposljivih brezposelnih oseb (ciljna skupina-stanje 31.12.03 + priliv 2004)
-število planiranih vključitev v program (zaposlitev)
-število realiziranih zaposlitev v letu 2004
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno.
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostipet let
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo - april 2005


1. Ukrep: SOFINANCIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST OZ. NOVEGA ZAPOSLOVANJA

Program:Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljOhranjanje delovnih sposobnosti težje zaposljivih oseb, ki imajo interes ter možnost dela za krajši delovni čas; prehod določenega števila vključenih v zaposlitev za polni delovni čas ali samozaposlitev.
Socialno ekonomski oziroma finančni plan300.000,00 SIT letno na udeleženca za 20 ur tedensko oziroma sorazmerno več, glede na čas dela; 380.000 SIT v primeru zaposlitve invalida za 20 ur tedensko oziroma sorazmerno več, glede na čas dela. Vrednost programa v letu 2004 je 90.000.000,00 SIT. Program se v celoti ne realizira kot državna pomoč (vključujejo se pridobitni in nepridobitni poslovni subjekti), planirana finančna realizacija državne pomoči je 65.000.000,00 SIT, število planiranih zaposlitev z državno pomočjo je 185 oseb.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostdelež realiziranih zaposlitev, glede na planirane
Delež vključenih v program, glede na ciljno skupino
Delež realiziranih zaposlitev pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih zaposlitev po enem, dve, treh letih po izteku pogodbene
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število težje zaposljivih brezposelnih iskalcev zaposlitve (ciljna skupina-stanje 31.12.03 + priliv 2004)
-število planiranih vključitev v program (zaposlitve)
-število realiziranih zaposlitev v letu 2004
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno.
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitosti3 leta
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo-april 2005


1. Ukrep: SOFINANCIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST OZ. NOVEGA ZAPOSLOVANJA

Program:LOKALNO ZAPOSLITVENI PROGRAMI
Kratki opisi, kazalniki oz vrednosti
Opisni ciljSpodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb. V letu 2004 se predvideva zaposlitev 650 brezposelnih oseb.
Socialno ekonomski oziroma finančni planSocialno ekonomski cilj je spodbujanje novih delovnih mest na področju storitev, sociale, ekologije ter razvoj novih oblik dela, kot so kooperative, delo na daljavo, delo na domu. Program se v celoti ne realizira kot državna pomoč (vključujejo se pridobitni in nepridobitni poslovni subjekti). Planirana finančna realizacija državnih pomoči je 975.000.000,00 SIT oziroma 650 zaposlitev.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostDelež realiziranih zaposlitev, glede na planirane
Delež vključenih v program, glede na ciljno skupino
Delež realiziranih zaposlitev pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih zaposlitev po enem, dve, treh. Štirih, petih letih po izteku pogodbene obveznosti
Začetno oz. temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število težje zaposljivih brezposelnih oseb (ciljna skupina-stanje 31.12.03 + priliv 2004)
-število planiranih vključitev v program (zaposlitve)
-število realiziranih zaposlitev v letu 2004
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostipet let
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo-april 2005


2. Ukrep: SOFINANCIRANJE STROŠKOV SPODBUJANJA PODJETNIŠTVA

Program:SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljSamozaposlitev 1760 oseb, ki želijo uresničiti svojo poslovno idejo ter izkažejo pogoje in možnost za tako uresničitev. Samozaposlitev so zavezani ohraniti najmanj dve leti.
Socialno ekonomski oziroma finančni planSpodbujanje podjetništva in promocija ustvarjanja novih delovnih mest. Eno delovno mesto je ovrednoteno 4 minimalne plače , za presežnega delavca v odpovednem roku in invalida pa 7 minimalnih plač.
Integralni proračun: 279.671.948.000,00 SIT ( od tega 26.361.000,00 za obveznosti 2003)
Sredstva ESS – EU za ukrep 2.4.: 423.846.039,00 SIT
Lastna udeležba – ukrep 2.4. ESS: 141.282.013,00 SIT
Program se v celoti realizira kot državna pomoč.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostdelež realiziranih samozaposlitev, glede na planirano število
Delež vključenih v program, glede na ciljno skupino
Delež realiziranih samozaposlitev pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih samozaposlitev po enem, dveh, treh letih po izteku pogodbene
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število brezposelnih oseb (ciljna skupina-stanje 31.12.03 + priliv 2004)
-število planiranih vključitev v program (samozaposlitve), glede na razpis
-število realiziranih samozaposlitev v letu 2004
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostitri leta
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo – april 2005


3. Ukrep: SPODBUJANJE MOBILNOSTI BREZPOSELNIH OSEB

Program:SPODBUJANJE MOBILNOSTI BREZPOSLENIH OSEB
Kratki opisi, kazalniki oz vrednosti
Opisni ciljSpodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb, katerih prebivališče je več kot 40 km oddaljeno od delovnega mesta .
Socialno ekonomski oziroma finančni planPovečati prilagodljivost i iskalcev zaposlitve in delodajalcev na trgu dela. V primeru zaposlitve brezposelne osebe, katere prebivališče je več kot 40 km oddaljeno delovnega mesta lahko izvajalec prejme subvencijo za stroške prevoza v višini 400.000,00 SIT. Program se v celoti ne realizira kot državna pomoč (vključujejo se pridobitni in nepridobitni poslovni subjekti). Planirana finančna realizacija državnih pomoči je 38.400.000,00 SIT oziroma 96 zaposlitev.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostdelež realiziranih zaposlitev, glede na planirane
Delež vključenih v program, glede na ciljno skupino
Delež realiziranih zaposlitev pri katerih so bile pogodbene obveznosti realizirane (glede trajanja zaposlitve)
Delež ohranjenih zaposlitev po enem, dve, treh, štirih, petih letih po izteku pogodbene obveznosti
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Začetne vrednosti oz. temeljna izhodišča:
-število brezposelnih oseb (ciljna skupina-stanje 31.12.03 + priliv 2004)
-število planiranih vključitev v program (zaposlitve)
-število realiziranih zaposlitev
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitosti5 let
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo –april 2005


4. Ukrep: NADOMESTITEV DELA STROŠKOV ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST

Program:Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljPomoč za ohranjanje delovnih mest in zaposlitev, katerih je obstoj ogrožen ali zaradi posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki, ali zaradi procesa prestrukturiranja
Socialno ekonomski oziroma finančni planProgram aktivne politike zaposlovanja za leto 2004, sprejet s sklepom ministra za delo, družino in socialne zadeve, št.114-011/03-02 z dne 5.1.2004 je predvidel vrednost programa 1.500.000,00 SIT. Predvidena je bila ohranitev do 500 delovnih mest. Program se izvaja od januarja do decembra 2004, financiranje poteka od julija do decembra 2004. Program se v celoti realizira kot državna pomoč.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letih
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostDelež dodeljenih subvencij za ohranitev delovnih mest glede na plan ( na planirano število subvencij)
Delež realiziranih pogodbenih obveznosti (na dodeljene subvencije)
Delež ohranjenih delovnih mest po treh letih
Delež dodeljenih subvencij glede na ciljno skupino
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Število vseh zaposlenih v podjetjih (ciljna skupina)
Število planiranih subvencij za ohranitev del. mest
Število dodeljenih subvencij
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiOb izteku zadnjih pogodbenih obveznosti posameznih prijaviteljev. Predvidoma do 25.11.2005
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo – april 2005


5. Ukrep: NADOMESTITEV DELA STROŠKOV ZA INVALIDE, ZAPOSLENE V INVALIDSKEM PODJETJU

Program:NADOMESTITEV DELA STROŠKOV INVALIDSKIM PODJETJEM
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljProgram je namenjen ohranjanju in ustvarjanju novih delovnih mest za invalide v invalidskih podjetjih.
Socialno ekonomski oziroma finančni planFinanciranje se izvaja po Pravilniku (ur.l. RS št. 54/97). Na letni ravni od 1.1. do 31.10. 2004. Od 1.11. te obveznosti prevzame Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Skladno s programom se financira nadomestitev stroškov za povprečno 6.300 zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih. Predvidena sredstva za program znašajo 975.825.000,00 SIT za obdobje financiranja v pristojnosti ZRSZ od 1.1. do 31.10.2004.
Program se v celoti realizira kot državna pomoč.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letihOd 1.11.2004 dalje obveznosti plačil prevzema Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostDelež subvencij glede na plan
Delež subvencij glede na ciljno skupino
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Število zaposlenih invalidov v podjetjih (ciljna skupina)
Število planiranih subvenicj
Število realiziranih subvencij
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči - analiza enkrat letno.
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiLetno .
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitosti-
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Prvo poročilo april 2005


Shema: Programi usposabljanja
Št.priglasitve: 0002-5022860-2003 (datum: 23.12.2003)

1. Ukrep: SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZAPOSLENIH

Program:SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZAPOSLENIH
Kratki opisi, kazalniki oz. vrednosti
Opisni ciljDvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni zaposlenih z namenom ohranitve delovnih mest, preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost in povečevanje zaposlitvenih možnosti presežnim delavcem.
Socialno ekonomski oziroma finančni planSkupna vrednost programa je 481.970.429,00SIT, od tega bo 140.713.486,00 SIT iz integralnega proračuna in 341.256.943,00 SIT iz sredstev ESS.
Program se v celoti realizira kot državna pomoč.
V primeru, ko gre za večletno shemo, je potrebno navesti socialno ekonomski oziroma finančni plan po letihni
Kazalniki, na podlagi katerih se bo merila učinkovitostDelež števila udeležencev izobraževanj/usposabljanj glede na plan
Delež števila udeležencev glede na ciljno skupino
Delež ohranjenih zaposlitev udeležencev po enem, dveh, treh letih od zaključenega izobraževanja/usposabljanja
Začetno oz.temeljno izhodišče (začetne vrednosti, katere se bodo merile s kazalniki)Število zaposlenih v podjetjih (ciljna skupina)
Število planiranih udeležencev izobraževanj/usposabljanj.
Število realiziranih udeležencev.
Viri podatkovMesečne informacije Zavoda za vse vključene v programu
Poročilo o izvajanju državnih pomoči – analiza enkrat letno.
Kratkoročno obdobje ocenjevanja učinkovitostiletno
Dolgoročno obdobje ocenjevanja učinkovitosti3 leta
Prvi pričakovani učinki (datum, kvartal, leto)Poročilo-april 2005


MINISTRSTVO ZA PROMET

Poročilo o učinkovitosti državnih pomoči na področju prometa v letu 2004


Na podlagi vašega dopisa št. 447-2/2005-6 z dne 17.2.2005 vam posredujemo poročila o učinkovitosti v letu 2004 za sledeče sheme:

0001-5028388-2003 Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu;
0002-5028388-2003 Prestrukturiranje Holdinga Slovenske železnice d.o.o. za del pomoči, ki je bila dodeljena v okviru finančnega načrta Ministrstva za promet za leto 2004 (dokapitalizacija in kadrovska sanacija HSŽ d.o.o.);
0002-5028388-2002 Subvencije avtobusnim linijskim prevoznikom.

Analize učinkovitosti državnih pomoči so podane v prilogah.

Lep pozdrav,

Jože TALER, sekretar
Po pooblastilu ministra št. 0262-1/2004/33-0002013




SUBVENCIJA AVTOBUSNIM LINIJSKIM PREVOZNIKOM Št. sheme: 0002-5028388-2002

Ukrep/
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
stanje		Izračun za
leto 2004		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba

Ohranitev minimalnega standarda dostopnosti do javnega linijskega avtobusnega prevoza Cilji (Plan):Zagotovitev dostopnosti do javnega prevoza potnikov tudi v demografsko ogroženih območjih
Št. planiranih linij in v.r.
yy






2004


 xx/yy
=
100,3 %		839.000.0002377 / 839.000.000
2384 / 669.067.526

Realizacija je bila 79,5% 		Dosežen rezultat v primerjavi z vloženimi sredstvi državne pomočiDržavna pomoč se je dodeljevala od 1.9.2001 do 30.9.2004.
2377
Rezultati:Obstoj linij
Št. linij in voznih redov
xx		 xy
linije		669.067.526
23847
dodatnih linij
Sredstva proračuna so bila namenjena za subvencioniranje avtobusnih linijskih prevozov (št. projekta NRP 2415-04-0001 in št. sheme državne pomoči 0002-5028388-2002) do 30.8.2004 skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 63/04). Višina subvencije, ki je bila uvedena s 1.9.2001 in je v obdobju od 1.1.2004 do 30.9.2004 znašala 16,50 SIT za prevoženi kilometer, je bila namenjena izključno ohranjanju minimalnega nivoja dostopnosti do javnega avtobusnega prometa (Uredba o višini, časovnih obdobjih ter načinu dodelitve začasne subvencije avtobusnim prevoznikom, ki opravljajo javne medkrajevne linijske prevoze potnikov v notranjem cestnem prometu, Uradni list RS, št. 68/01, 117/02, 85/03).

Na podlagi določil Zakona o prevozih v cestnem prometu in Uredbe o koncesijah za opravljanje gospodarskih javnih služb izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04) Direkcija RS za ceste izvaja postopke podeljevanja koncesij avtobusnim prevoznikom. Od 1.9.2004 naprej se sredstva na postavki namenjajo gospodarski javni službi (v obliki koncesije) izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov.

Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev

Na podlagi prehodnih določb Zakona o prevozih v cestnem prometu, so avtobusne linije do vzpostavitve gospodarske javne službe v letu 2004, predlagali v registracijo in kasnejše izvajanje neposredno avtobusni prevozniki. Prevozniki so se samostojno odločali katere vozne rede in linije bodo predlagali za usklajevanje in registracijo in katere bodo ukinili. Tako je obseg ponudbe voznih redov izhajal iz samostojno oblikovane ponudbe prevoznikov, ki je bila oblikovana na podlagi povpraševanja oziroma potreb po prevozih in je v pretežni meri posledica dnevnih migracij prebivalstva. Avtobusni prevozniki so podvrženi delovanju trga prevoznih storitev, zato so zainteresirani predlagati takšne vozne rede primestnega in medkrajevnega prometa, ki jim omogočajo gospodarsko preživetje. Prav zaradi tega razloga so se zaradi slabe zasedenosti prevoznih kapacitet, v zadnjih treh letih v precejšnjem obsegu ukinjale nerentabilne linije, kar je pomenilo tudi zmanjšanje ponudbe prevozov na posameznih območjih.

V praksi se prevozniki seveda skušajo v največji možni meri prilagoditi potrebam uporabnikov svojih storitev, saj spremljajo povpraševanje po prevoznih storitvah, vendar se za uvedbo nove linije odločajo šele takrat, ko ocenijo, da je število potencialnih potnikov takšno, da omogoča minimalno rentabilnost novo uvedene linije. Ugotavljamo, da je bil dosežen rezultat v primerjavi z vloženimi sredstvi državne pomoči, saj bi prevozniki brez začasne subvencije množično ukinjali javne linije, predvsem v demografsko ogroženih območjih. Zaradi namere države, da uvede gospodarsko javno službo v letu 2004, kljub nekaterim nerentabilnim linijam, prevozniki niso več ukinjali linij. Število linij se je v letu 2004 celo rahlo povečalo, vendar je to posledica postopnega uvajanja devetletke v osnovnih šolah. Na začetku leta je bilo št. linij 2377, ob koncu leta pa 2384. V letu 2004 so prevozniki dodatno uvedli 7 linij po naslednjih regijah: Novogoriška regija (1), Kranjska regija (3), Ljubljanska regija (2), Novomeška regija (1).

Izplačila po 1.9.2004 so se izvajala po koncesijskih pogodbah in nimajo več značaja državne pomoči. V letu 2005 se predvideva obračunavanje koncesnine na podlagi kompenzacije, se pravi krije se razlika med stroški in prihodki.



Nadomestilo za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu, (št. sheme: 0001-5028388-2003)

Ukrep/
program		Kratek opis
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2004		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba

Cilji (Plan):Zagotavljanje mobilnosti prebivalstva s prevoznimi sredstvi javnega potniškega železniškega prometa
Planirani potniški kilometri (pkm)		2003


650.172.669
646.001.0008.471.000.000100 % realizacija glede na vložena sredstva.PozitivenPrevoznik je v letu 2004 dosegel pogodbeno količino PKM oz. je le-to presegel v višini 3.698.450 pkm. Ni pa prevoznik dosegel količine prepeljanih potnikov po pogodbi (14.400.000). Prepeljanih je bilo 398.327 manj potnikov od plana.
Rezultati:Zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov storitev javnega potniškega prometa.
 Realizirani potniški kilometri (pkm)
649.699.4508.230.164.952
Obvezno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem potniškem prometu izvaja Holding Slovenske železnice, d.o.o., Potniški promet, skladno z zakonodajo. Na podlagi določil Uredbe o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu (Ur. list 12/2001) ter pogodbo med Javno agencijo za železniški promet RS in prevoznikom, se slednjemu izplačujejo sredstva za opravljeni potniški kilometer (potniški kilometer je prevoz potnikov na razdalji enega kilometra) za pokrivanje dela stroškov opravljanja storitev notranjega železniškega prometa po veljavnem voznem redu in tarifni obveznosti glede na število opravljenih potniških kilometrov v notranjem potniškem prometu.


Prestrukturiranje Holdinga Slovenske železnice d.o.o (št. sheme: 0001-5028388-2003)

Kratek opisKazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto 2004		UspešnostVložena
sredstva
DP		UčinkovitostUčinek (

Cilji (Plan):1. Zagotovitev kapitalske ustreznosti in razbremenitev zaradi prezadolženosti.

2. Kadrovsko prestrukturiranje z namenom zmanjšanja relativnih stroškov dela.		1. Višina osnovnega kapitala.



2. Izvedba I. in II. faze prestrukturiranja.		2004


1. Osnovni kapital v višini 17,783 mia SIT.

1. 5.000.000.000 SIT




2. 1.185.000.000 SIT
100 % realizacija glede na vložena proračunska sredstva.Pozitiven.
Rezultati:1. Dokapitalizacija HSŽ v višini 5 mia SIT.

2. Sofinanciranje kadrovske sanacije HSŽ v višini 1,185 mia SIT		1. Povečanje osnovnega kapitala.


2. Realizacija I. in II. faze programa kadrovskega prestrukturiranja.		2. Delno realizirana I.faze prestrukturiranja preseženih delavcev leta 2002 in 2003 1. Sklep Vlade (20.5.2004) o povečanju osnovnega kapitala.

2. Pogodba o finančnem sodelovanjau pri kadrovski sanaciji HSŽ d.o.o.		1. Uresničitev sklepa Vlade RS.



2. Sofinanciranje I. in II. faze kadrovskega prestrukturiranja.		1. Dokapitalizacija iz državnega proračuna realizirana v celoti.


2. Sredstva proračuna 2004 določena po pogodbi so bila v celoti namenjena kadrovski sanaciji.

Dokapitalizacija Holdinga Slovenske železnice d.o.o.
Skladno z Zakonom o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04) in sklepa Vlade RS z dne 20.5.2004 so se zagotovila sredstva proračuna za dokapitalizacijo Holdinga Slovenskih železnic v višini 5.000.000.000 SIT. Osnovni kapital HSŽ se je povečal z 17,783 mia SIT na 22,783 mia SIT. Po izvedbi dokapitalizacije z denarnim vložkom 5 mia SIT je moral Holding SŽ d.o.o. odplačati dolgoročne kredite, ki so bili predvideni za predčasno odplačilo še nezapadlih obveznosti glavnice. S tem se je delno zagotovila znosna kapitalska ustreznost ter HSŽ razbremenilo prezadolženosti.

Kadrovska sanacija Holdinga Slovenske železnice d.o.o.
Na podlagi Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04) se zagotavlja Holdingu Slovenske železnice ustrezen del potrebnih sredstev za kadrovsko prestrukturiranje, reševanje presežnih delavcev, prekvalifikacije, dokvalifikacije, kar izhaja iz programa kadrovskega prestrukturiranja. Državni proračun delno sofinancira program kadrovskega prestrukturiranja na podlagi Pogodbe o finančnem sodelovanju pri kadrovski sanaciji HSŽ d.o.o. v letu 2004 in 2005.

Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev (izhajajoč iz Poročila o izvajanju programa kadrovskega prestrukturiranja Holdinga SŽ d.o.o.)
1. Izvajanje I. faze programa preseženih delavcev (začeto že 2002):
- opredelitev za presežne 319 delavcev (izvedeno 2002 in 2003),
- zmanjšanje števila zaposlenih s 8927 na 8372 delavcev.
2. Izvajanje druge faze programa:
- opredelitev za presežne 110 delavcev Holdinga in 43 delavcev ŽIP-a,
- zmanjšanje števila zaposlenih v Holdinga z 8372 na 8071 delavcev.
3. Pričetek izvajanja III faze programa:
- pokrivanje strukturnih neskladij z realizacijo 370 razporeditev delavcev,
- realizacija prekvalifikacij in dokvalifikacij 108 delavcev različnih profilov,
- realizacija dodatnega izobraževanja 96 delavcev, realizacija usposabljanj za zaposlitev invalidov v ŽIP 15 delavcev,
- razporeditev 18 delavcev v ŽIP.
Izvedeni sta bili I. in II. faza prestrukturiranja.



MINISTRSTVO ZA KULTURO

Pospeševanje razvoja založniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju 2004-2006"; št. sheme 0001-5228000-2004.

Ukrep /
program
Kratek opis
(max. dva do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto 2003		Izračun
za
Leto
2004 		Uspešnost-kazalciUspešnost
2003		Uspešnost
2004		Vložena sredstva DP
V SIT		UčinkovitostUčinek Opomba
Javni poziv za sofinanciranje javnih kulturnih programov na področju knjige; javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju knjige; ciljni javni projektni razpis za podporo dejavnosti knjigarn; ciljni javni projektni razpis za podporo večletnim založniškim projektom; ciljni javni projektni razpis za izvirno slovensko slikanicoCilji (Plan): 1. spodbujanje izdajanja knjig in revij s področja leposlovja in humanisitke; 2.razvijanje bralne kulture, 3. večanje dostopnosti knjige, 4. spodbujanje delovanja knjigarniške mreže; 5.spodbujanje mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistike. Cilji so usmerjeni v celostno podporo delovanju verige knjige, ukrepi za doseganje ciljev pa vključujejo ciljne oblike podpore posameznim členom verige z namenom, da se optimira njihova uravnoteženost in maksimirajo njihovi učinki.število podprtih knjig313335delež podprtih knjig med vsemi prvič izdanimi8,20%10,1%*840.185.000Povečanje sredstev za podporo založniški dejavnosti v primerjavi z letom 2003 in uvedba ciljnih oblik podpor posameznim členom knjižne verige je v letu 2004 omogočila nekatere ključne premike, ki so s kulturnopolitičnega vidika ključni za zagotovitev trajnejšega razvoja področja knjige. Učinkovitost je vidna pri razvoju knjigarniške mreže, dvigu ravni produkcije in naklad knjig s področja leposlovja in humanistike ter večji dostopnosti knjige.Učinek državnih pomoči in uvedba novih oblik podpore knjigi sta pozitivna. Tako kazalci rezultatov kot kazalci uspešnosti kažejo na pozitivne premike pri vseh členih verige, posebej pomemben je dvig povprečne naklade, kar je posledica tudi večje zastopanosti knjig s področja leposlovja in humanistike v knjigarnah. S tem in s skoraj podvojenim številom knjigarn, ki izpolnjujejo pogoje dobre knjigarne, pa se zvišuje dostopnost zahtevnejše knjižne produkcije na celotnem območju Slovenije.V državne pomoči niso vključena sredstva in oblike pomoči, ki jih ministrstvo namenja neposredni podpori avtorjem, ki pa pomembno prispevajo k izboljševanju njihovega položaja. Gre za delovne štipendije in knjižnično nadomestilo.
število podprtih revij4346povprečna naklada sofinancirane knjige605621
število podprtih akcij bralne kulture 1318popvrečna naklada podprtih revij506527
število podprtih literarnih festivalov1518povprečna naklada podprtih mladinskih revij15.99015.984
število podprih akcij mednarodne dejavnosti1522povprečna cena podprte knjige4056sit4257sit
število podprtih knjigarn1223povprečna višina avtor. honorarja za prevod na AP62.333sit71.328sit
število podprtih večletnih založniških projektov011popvrečna višina avtor. honorarja za izvirno delo na AP64.756sit75.526sit
število podprtih prevodov slov. avt. v tuje jezike3228delež avtor. honor. znotraj vseh stroškov izdaje knjige2423
število podeljenih delovnih štipendij avtorjem515število prevedenih slovenskih avtojrev v tuje jezike1312
število vseh izdanih knjig v Sloveniji45344042*delež vseh knjig, prodanih v knjigarnah24,40%30,10%
število vseh prvič izdanih knjig v Sloveniji37913292*delež vseh knjig, prodanih v knjižnicah22,10%22,80%
delež lastne prodaje knjig47,50%45,20%

Sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdio-vizualne medije (št.sheme:0001-5228000-2002)

Kazalec:
Izračun za
leto 2002
Izračun za
leto 2003
Indeks
2003/2002
Izračun za
leto 2004
Indeks
2004/2003
Učinek

Cilji:87. In 89. členu Zmed
5% delež slovenski avdio-vizualnih del;
50% delež evropskih avdiovizualnih del,
10% delež del neodvisnih producentov
92. člen ZMed - RTV Slovenija najmanj
25% delež slovenski avdio-vizualnih del;
50% delež evropskih avdio-vizualnih del
Rezultati:Zagotavljanje deležev določenih v 87., 89. in 90. členu zakona o medijih in 92. člen ZMed - RTV
v %

Indeks povečanja deleža avdio-vizualnih del glede na prejšnje leto		87. In 89. členu Zmed:
1,0 %
9,62%
1,55 %		87. In 89. členu Zmed:
15,45%
24,62%
5,02% 		87. In 89. členu Zmed:
15,45
2,56
3,24 		87. in 89. členu Zmed:
11,31%
16,56%
4,64% 		87. In 89. členu Zmed:
0,73
0,67
0,92
92. Člen Zmed RTV Slovenija:
34,54%
76. 69 %		92. Člen Zmed RTV Slovenija:
39,30%
80,20%		Zmed RTV Slovenija:
1,14
1,05		92. Člen Zmed RTV Slovenija:
25,2%
54,9%		92. Člen Zmed RTV Slovenija:
0,64
0,68		pozitiven


Sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev (št. sheme: 0002-5228000-2002)

Kratek opis
Kazalec:
Izračun za
leto 2002
Izračun za
leto 2003
Izračun za
leto 2004
Učinek
Opomba

CiljiMedijski pluralizem - zagotavljanje raznolikosti programskih vsebin iz zakona o medijih

Zagotavljanje deležev, določenih v 85. členu Zakona o medijih:
TV - najmanj 20% lastne produkcije v letnem oddajnem času;
radio - najmanj 30% lastne produkcije v dnevnem oddajnem času. 		doseženi % lastne produkcije iz 85. člena zakona o medijih (RA, TV),
število v razvidu medijev (tisk, elektronski mediji)
Rezultat - radio33,78 %
dnevnega oddajnega časa		33,92 %
dnevnega oddajnega časa		34,12 % dnevnega oddajnega časapozitivenZMed predpisuje zgolj minimalne deleže, cilj je doseči čimvišje
- TV51,98% letnega oddajnega časa59,09% letnega oddajnega časa60,92% letnega oddajnega časapozitivenZMed predpisuje zgolj minimalne deleže, cilj je doseči čimvišje
- tisk568691719pozitiven
- elektronske publikacije56566pozitiven
Število podprtih programskih vsebin783866
- radio312738pozitiven
- TV26315pozitiven
- tisk14713pozitiven
- elektronske publikacije710pozitiven


Pospeševanje razvoja filmske dejavnosti v Sloveniji (št. sheme: 0001-5228000-2002)

Kratek opis
Kazalec:
Izračun za
leto 2002
Izračun za
leto 2003
Izračun za
leto 2004
Učinek
Opomba

Cilji (Outputs):Povečanje števila slovenske filmske produkcije iz nacionalnega filmskega programa.
Učinkovitost promocije in odmevnost slovenskega filma doma in v tujini.
Povečevanje števila gledalcev posameznega filma, podprtega iz nacionalnega filmskega programa FS v RS.
Rezultati (Results):
Število dokončanih sofinanciranih filmov z večinskim deležem FS RS:
· celovečerni filmi
· kratkometražni filmi
· animirani filmi 		št.
5
3
1
6
4
3
3
3
0
pozitiven V letu 2004 so bili realizirani 4 celovečerni filmi, od tega je 1 prejel sredstva za povečavo na 35 mm. Skladno nacionalnemu programu je bilo začetih celovečernih projektov 6, kratkih filmov 4, 2 koprodukciji in 1 povečava. Za vse projekte je predvidena njihova dokončna realizacija v letu 2005 oz. 2006.
Število dokončanih ko-produkcijskih filmov z manjšinskim deležem RS
· celovečerni filmi 		št.
1
2
1
Udeležba slovenskih filmov na festivalih A kategorije, B kategorije in drugih.
· celovečerni
· kratki		št.
14
7
16
12
35
42
Povprečno število gledalcev posameznega slovenskega filma iz nacionalnega filmskega programa FS v RS.gledalcev/
film
10.500
39.750
20.292

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

UVOD

Letno poročilo o učinkovitosti državnih pomoči s področja kmetijstva in ribištva je pripravljeno skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Ur.l.RS, št. 37/04), Uredbo o posredovanju vsebine in poročanju podatkov o državnih pomočeh s področja kmetijstva in ribištva, ter Navodilom za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči (v nadaljevanju navodilo). Pri pripravi poročila za leto 2004 smo naleteli na podobne težave kot pri pripravi poročila za leto 2003. Čeprav imajo vsi programi oziroma ukrepi opredeljene cilje, pri večini konkretni kazalci oziroma sistemi spremljanja izvajanja na podlagi kazalcev niso vzpostavljeni. V večini primerov tudi določitev začetnega referenčnega stanja za nazaj ni bila mogoča. Dodaten problem predstavlja veliko število različnih ukrepov, ki so bili priglašeni v okviru posameznih shem pomoči in veliko število prejemnikov pomoči.
Ne glede na določilo 8. člena navodila smo poskušali poročilo pripraviti na osnovi posameznih skupin ukrepov in ne na osnovi posameznih shem, ki so bile priglašene Komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi. Za tak pristop smo se odločili, ker je le na podlagi posameznih skupin ukrepov (ukrepi tržno cenovne politike, ukrepi politike razvoja podeželja) možna presoja učinkov dodeljenih pomoči na globalne cilje nacionalne in skupne kmetijske politike.
Poročilo je pripravljeno na osnovi podatkov, ki so jih posredovali nosilci ukrepov oziroma shem pomoči, Zaključnega računa proračuna RS za kmetijstvo za leto 2004 in podatkov in zaključkov iz Predhodne ocene stanja kmetijstva v letu 2004 , ki jo je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31.5.2005.
Poglavje proračunski izdatki za kmetijstvo je razdeljeno na štiri sklope: ukrepi tržno cenovne politike, ukrepi politike razvoja podeželja, ukrepi politike varnosti in kakovosti hrane ter javne službe in druge splošne storitve za kmetijstvo. Znotraj posameznih sklopov so ukrepi delno združeni, če gre za enake instrumente (npr. ukrepi za stabilizacijo trga, neposredna plačila), delno so v tabelah obrazloženi posamezni ukrepi.
Za področje ribištva in gozdarstva sta bili priglašeni po ena shema pomoči. Poročilo za leto 2004 je pripravljeno na osnovi sheme po posameznih ukrepih, vendar le za področje gozdarstva. Poročilo ne vključuje sheme za področje ribištva, ker v letu 2004 ni bilo izvedenih izplačil, ki so državna pomoč.


KMETIJSTVO
Cilji kmetijske politike

Dolgoročni cilji slovenske kmetijske politike temeljijo na Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ki je bila sprejeta 1993. Kot temeljni cilji kmetijske politike so bili postavljeni: (i) stabilna predelava kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije, (ii) ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje (ohranitev proizvodnega potenciala za čas motene oskrbe), varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaževanjem in nesmotrno rabo; (iii) trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva; (iv)zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprečno produktivnim pridelovalcem.
Navedeni dolgoročni cilji se z reformo kmetijske politike niso spreminjali, dodatne srednjeročne usmeritve pa je pogojevala odločitev Slovenije, da pristopi k EU. Poleg širših ciljev, kot so enakopravna obravnava in ohranitev ekonomskega položaja, ob reševanju strukturnih in razvojnih problemov slovenskega kmetijstva, je bil poseben poudarek dan zakonodajnemu prilagajanju in institucionalni usposobitvi in prilagajanju vsebin in težišč slovenske kmetijske politike ciljem in delovanju Skupne kmetijske politike (SKP).
Leto 2004 je bilo prvo leto polnopravnega članstva Slovenije v EU, ki je prineslo uveljavitev skupne kmetijske politike in drugih pravil skupnega trga tudi za slovensko kmetijstvo. Glede na to, da je bila večina domače zakonodaje harmonizirane z evropsko že pred pristopom ter da se je tudi kmetijska politika v predpristopnem obdobju v glavnem že uskladila z EU, sam vstop na področju kmetijstva ni prinesel večjih pretresov.

Povzetek ocene stanja slovenskega kmetijstva v letu 2004

Leto 2004 je bilo za kmetijstvo razmeroma ugodno. Obseg skupne kmetijske proizvodnje je bil kljub rahlemu zmanjšanju v živinoreji največji doslej. Realni padec tržnih cen se je sicer nadaljeval s podobno dinamiko kot v zadnjih letih, izpad dohodka zaradi nižjih cen pa so vsaj deloma nadomestile večje dohodkovne subvencije proizvajalcem. Dohodek v kmetijstvu se je v letu 2004 povečal tako v primerjavi z letom 2003, ki je bilo za kmetijstvo izjemno neugodno, kot tudi v primerjavi s povprečjem preteklih let.
Obseg kmetijske proizvodnje je bil v letu 2004 po še ne dokončnih podatkih za 16% večji kot v izjemno neugodnem letu 2003. Velik porast proizvodnje je posledica bistveno večje rastlinske pridelave (+38%). Hektarski pridelki večine poljščin, vrtnin, sadja in grozdja so bili zaradi ugodnih vremenskih razmer pomembno višji kot v letu prej, pri nekaterih pridelkih celo med najvišjimi doslej (krompir, sadje, grozdje, krma s travinja, tritikala, koruza, hmelj, oljna ogrščica). V živinoreji so bili proizvodni rezultati slabši. Skupna prireja je bila drugo leto zapored manjša kot v letu prej (-2%). Povečal se je le prirast drobnice, medtem ko so se prirast prašičev, govedi in perutnine ter skupna prireja mleka in proizvodnja jajc zmanjšali.
Skupna blagovna menjava agroživilskih proizvodov se je v letu 2004 povečala za 3,7% in dosegla 1.220 milijonov evrov. Že drugo leto zapored je porasel le uvoz (+12,1%), medtem ko je bil izvoz precej manjši kot v letu prej (-12,3%). Pokritost uvoza z izvozom je dosegla 41%, kar je najmanj doslej. Primanjkljaj je porasel na 512 milijonov evrov (v letu 2003 370 milijonov evrov). Med pomembnejšimi skupinami proizvodov se je povečal le izvoz mlečnih izdelkov in mesa, medtem ko je bil izvoz pijač ter izdelkov iz mesa manjši kot v letu 2003. Uvoz je močno porasel praktično pri vseh skupinah proizvodov, med drugim tudi uvoz mleka, mesa, mesnih izdelkov in pijač. V letu 2004 je kljub temu zunanjetrgovinski saldo pri pijačah, mlečnih izdelkih ter pri izdelkih iz mesa ostal pozitiven, vendar je bil precej manjši kot v predhodnih letih. Pri vseh drugih pomembnejših skupinah proizvodov je bila, podobno kot v preteklih letih, zunanjetrgovinska bilanca negativna. Pozitivni saldo se je najbolj opazno zmanjšal pri pijačah, ki so najpomembnejši izvozni proizvod agroživilstva. Največji trgovinski partnerji so bile tudi v letu 2004 države Evropske unije ter države na območju nekdanje Jugoslavije. Presežek v blagovni menjavi ima Slovenija le z državami na območju nekdanje Jugoslavije. V letu 2004 se je izvoz v te države zmanjšal za 15%, uvoz pa za 5%, tako da je bil presežek manjši kot v letu prej (-20%). Z državami EU (EU-15 in EU-10) je bilanca stalno negativna, pokritost uvoza z izvozom pa je v letu 2004 zaradi pomembno večjega uvoza (+27%) in nekoliko manjšega izvoza (-2%) padla na 17% (v letu 2003 22%). Blagovna menjava z ostalimi državami se je v letu 2004 močno zmanjšala tako na izvozni, kot na uvozni strani, pokritost uvoza z izvozom pa se je povečala na 31% (v letu 2003 28%).
Povprečna letna rast cen kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih je bila v letu 2004 ponovno manjša od inflacije. Cene so realno padle za 4,6%. Izrazit realni padec cen beležimo v rastlinski pridelavi (-12,7%), kjer so bile cene v letu prej razmeroma visoke zaradi slabe letine, medtem ko je bil realni padec cen živali in živalskih proizvodov minimalen (-0,4%). Močno so padle zlasti cene krompirja, zelenjadnic in sadja, ki so se v letu 2003 zaradi vpliva letine močno povečale. Nižje kot v letu 2003 so bile tudi cene žita (zlasti pšenice in ječmena), medtem ko je cena sladkorne pese porasla za četrtino. Tudi v živinoreji so cene realno padle praktično pri vseh pomembnejših proizvodih z izjemo mesa perutnine in jajc. Najbolj so padle cene jagnjet in mleka, najmanj pa cene prašičev.
Za razliko od cen kmetijskih proizvodov so cene inputov za kmetijstvo v letu 2004 realno porasle (4,6 %), predvsem na račun višjih cen krme, energije in mineralnih gnojil. Realni porast teh cen ob padcu cen kmetijskih pridelkov je povzročil izrazito poslabšanje cenovno-stroškovnih razmerij v kmetijstvu, ki so tako v letu 2004 dosegla najnižjo raven v zadnjem desetletju.
Proračunski izdatki za kmetijstvo so se v letu 2004 nominalno povečali za 22% in skupaj znašali 54,2 milijarde tolarjev (227 milijonov evrov). Najbolj so se že drugo leto zapored povečali izdatki za ukrepe politike razvoja podeželja (+62%). V okviru tržno-cenovne politike je bilo v letu 2004 izplačano 26,1 milijarde tolarjev (+9%), od tega 4,8 milijarde (+13%) za sanacijo posledic naravnih nesreč in odškodnine. Veliko večino teh izplačil je predstavljal poračun državne pomoči za škodo v kmetijstvu, nastalo v letu 2003 zaradi suše in drugih ujm. V okviru ukrepov tržno-cenovne politike so se v letu 2004 ponovno močno povečala neposredna plačila (plačila na površino za poljščine, plačila na glavo v živinoreji), medtem ko so bili izdatki za uravnavanje ponudbe in povpraševanja, zlasti v obliki podpor za pripravo blaga za izvoz manjši kot v letu prej in najmanjši po letu 2000. Proračunska izplačila za ukrepe politike razvoja podeželja in kmetijske strukturne politike so v letu 2004 znašala 18,6 milijarde tolarjev. Veliko povečanje teh sredstev gre pretežno na račun ukrepov razvojne politike v ožjem smislu (prestrukturiranje kmetijstva in živilstva, programi razvoja podeželja, SAPARD), kjer so se izplačila več kot podvojila (+109%). Močno so se povečala tudi izplačila za kmetijsko-okoljske programe (+90%), za izplačilo podpor za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo pa je bilo porabljenih manj sredstev kot v letu 2003 (-4%). Za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo je bilo v letu 2004 izplačanih 9,5 milijard tolarjev, kar je 6% več kot v letu 2003.
Dohodek kmetijstva se je po zmanjšanju v letu 2003, v letu 2004 pomembno povečal in ponovno dosegel raven povprečja zadnjih petih letih. Bruto dodana vrednost v kmetijstvu po osnovnih cenah (skupaj s subvencijami na proizvode) je bila realno za 21% višja kot v letu prej, neto dodana vrednost pa je realno porasla za 38%. Subvencije na proizvodnjo so realno porasle za 28%, tako da je bilo povečanje faktorskega dohodka v kmetijstvu (neto dodana vrednost, povečana za subvencije na proizvodnjo) nekaj manjše od povečanja neto dodane vrednosti. Faktorski dohodek je bil realno večji kot v letu prej za 36%.
Vzrok za povečanje dohodkov v kmetijstvu je predvsem v bistveno večjem obsegu rastlinske pridelave, ki je vplival na povečanje vrednosti proizvodnje (realno večja za 12%), medtem ko so bila cenovno-stroškovna razmerja ponovno slabša kot v letu prej. Dohodki so se je povečali praktično pri vseh pomembnejših kmetijskih pridelkih. Izjema so le prašiči, krompir in nekatere vrtnine.

Učinki slovenske kmetijske politike v letu 2004

Na letni ravni je ocena učinkov kmetijske politike možna predvsem na osnovi ekonomskih rezultatov kmetijstva. Ocena učinkov na druge neekonomske cilje, kot so ohranjanje poseljenosti, varovanje okolja in druge strukturne spremembe, je na letni ravni zelo omejena. Delno zaradi tega, ker se prvi učinki kažejo z zamikom, delno pa zaradi pomanjkanja ustreznih ocen učinkov.

Strukturne spremembe
Proces intenzivnih strukturnih sprememb v sektorju se še vedno zelo hitro nadaljuje. Po rezultatih vzorčne raziskave strukture kmetijskih gospodarstev v letu 2003 (SURS, 2004) se je skupno število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za nadaljnjih 10 % na približno 77.000. Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi je ostal več ali manj enak (526.247 hektarov) kot v letu 2000. To pomeni, da se je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev povečala na 6,3 hektare, medtem ko je bil povprečni stalež živine okrog 6,9 glav velike živine (GVŽ). Povprečna ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev je znašala 4,6 ESU.
Z zmanjšanjem števila kmetijskih gospodarstev se je za 11% zmanjšal tudi vložek dela v kmetijstvu, izražen v ekvivalentih polnovredne delovne moči (PDM). Povprečni vložek dela na kmetijo pa je ostal bolj ali manj nespremenjen (1,2 PDM/kmetijo).

Ekonomski rezultati kmetijstva
Ključni dejavnik višine dohodka kmetijstva v zadnjih letih je fizični obseg proizvodnje. Obseg proizvodnje, predvsem pod vplivom spremenljivih naravnih razmer, precej niha, kar skupaj s spremembami cenovno-stroškovnih razmerij vpliva tudi na spremembe ravni dohodkov v kmetijstvu. Kljub nihanjem med leti, je po letu 1997 opazen rahel trend padanja. Dohodek v kmetijstvu je močno zanihal zlasti po letu 2000, ko je ob slabšanju cenovno-stroškovnih razmerij prišlo do velikih sprememb v obsegu proizvodnje (izmenjava dobrih in slabih letin). Za leto 2004 prve ocene kažejo na močan realni porast dohodkov v primerjavi s predhodnim letom, s čimer se je raven dohodka kmetijstva kot celote nekako izenačila z ravnijo, doseženo v letu 2000 (-2%), za katerega lahko v zadnjih petih letih rečemo, da je bilo, z vidika naravnih razmer, edino kolikor toliko običajno leto.
Trend realnega padanja cen kmetijskih pridelkov je opaziti v celotnem obdobju po letu 1992. V prvem obdobju (do leta 1999) je pritisk realnega padanja cen kmetijskih pridelkov blažil hkraten realen padec cen reprodukcijskega materiala (cene vmesne porabe), po letu 2000 pa so se škarje cen pričele neugodno odpirati. V teh letih so vlogo blažilca pritiska neugodnih cenovno stroškovnih razmerij prevzele proračunske podpore, ki so predvsem v obdobju 1999-2002 strmo, kasneje pa zmerno naraščale. V zadnjih letih višje proračunske podpore ne nadomeščajo v celoti izgub zaradi neugodnih cenovno stroškovnih razmerij.

Po prvih ocenah se je v letu 2004 vrednost proizvodnje kmetijstva po osnovnih cenah (skupaj s subvencijami na proizvod) ob realnem padcu osnovnih cen (-3,8%) in ob pomembnem povečanju fizičnega obsega (16,3%), realno povečala za 12%. Tudi vrednost vmesne porabe je bila realno višja (6,1%), vendar precej manj kot vrednost proizvodnje, zato je bruto dodana vrednost realno, v primerjavi z letom prej, porasla za 21%, neto dodana vrednost pa za 38%. Subvencije na proizvodnjo so v letu 2004 realno močno porasle (skoraj 28%). Faktorski dohodek je bil v primerjavi z izrazito neugodnim letom 2003, nominalno višji za 41%, realno pa za 36%.

Slika 1: Spremembe najpomembnejših ekonomskih kazalcev v kmetijstvu

Ocene (KIS) kažejo, da so v primerjavi z neugodnim predhodnim letom dohodki porasli praktično pri vseh pomembnejših kmetijskih pridelkih. Izjema so prašiči, kjer se dohodkovni položaj že tretje leto zapored poslabšuje. Strmo padanje cen prašičev v preteklih dveh letih se je sicer zaustavilo, rast cen inputov in manjši fizični obseg pa sta vplivala na sicer rahlo, pa vendar zmanjšanje že sicer nizke ravni dohodkov. Pri prašičereji beležimo v zadnjih treh letih najbolj izrazito poslabšanje dohodkovnega položaja med vsemi pomembnejšimi kmetijskimi pridelki. Pomen proračunskih podpor je v prašičereji majhen, tako da s tem virom ni mogoče kompenzirati sicer splošnega padca cen. V nekoliko boljšem položaju so prašičerejci, pri katerih temelji proizvodnja na lastni krmi, pri proizvodnji katere je mogoče uveljaviti tudi različne oblike proračunskih podpor (tudi v poljedelstvu postajajo vse pomembnejše podpore iz okvira SKOP). Dohodkovni položaj se je v primerjavi z letom 2003 rahlo poslabšal tudi pri krompirju in zelenjavi (pomemben padec cen ob sicer dobri, vendar ne rekordni letini), gledano v nekoliko daljšem obdobju pa lahko rečemo, da so tu dohodki stabilni.
Razmeroma slabe ekonomske rezultate so pridelovalci v letu 2004 dosegli pri pšenici, kjer je dohodek v primerjavi s predhodnim letom sicer porasel, vendar je ostal na bistveno nižji ravni kot v obdobju 2000-2002. Tudi pridelovalci pese pomnijo boljše čase, čeprav je bilo izboljšanje, predvsem zaradi višje cene kar občutno. Podobno, čeprav ne tako izrazito, velja tudi za mleko. Dohodki so bili sicer nekoliko višji kot v letu 2003 (predvsem zaradi dobre letine na travinju), ne dosegajo pa višine izpred dveh in več let.
Dobra letina v travništvu in pri silažni koruzi se je odrazila v višjem dohodku tudi pri prireji govejega mesa. Hitro padanje cen govejega mesa iz preteklih let se je v letu 2004 umirilo, k izboljšanju ekonomskega položaja pa so pomembno prispevala tudi višja proračunska plačila.
Dohodki pri prireji perutninskega mesa so stabilni. Obseg prireje jajc se že nekaj let stalno zmanjšuje. Za prirejo jajc so značilna letna nihanja v dohodku kot posledica nihanj cen. V letu 2004 so bile cene jajc visoke in zato dohodek večji kot v preteklem letu.
Nihanja dohodka so v zadnjih letih značilna tudi za vinogradništvo, vendar tu bolj kot posledica nihanja v obsegu proizvodnje. Letina pri grozdju je bila v letu 2004 rekordna, zato sodi tudi po dohodku med boljše v zadnjih letih. Visok skupni dohodek (med najvišjimi v zadnjem desetletju) so dosegli rejci drobnice ter pridelovalci sadja. Tudi pri teh usmeritvah je bila v letu 2004 dosežena rekordna proizvodnja.
Analiza gibanj in glavnih dejavnikov dohodka ne kaže na kakšne posebne spremembe, ki bi jih lahko pripisali vključitvi Slovenije v EU. Če izvzamemo vpliv fizičnega obsega, lahko za ostale dejavnike dohodka (cene, proračunske podpore) na splošno rečemo, da so se v letu 2004 nadaljevali trendi, ki so sicer značilni za obdobje po letu 1999. Vsekakor so bile spremembe izrazitejše v času resnejšega prilagajanja domače kmetijske politike politiki EU (reforma 1999/2000), kot pa ob samem vstopu. Kot kaže, je bila v prvem letu vstopa pod resnejšim pritiskom živilsko predelovalna industrija. Vprašanje je, ali in če da, kdaj in kako izrazito se bo ta pritisk prenesel tudi v primarno proizvodnjo. Dogajanja pri mleku (vstop tuje predelovalne industrije na odkupni trg) kažejo na to, da ne velja pravilo, da bi predelovalna industrija lahko konkurenčni pritisk prenesla neposredno na primarno proizvodnjo. Vsekakor samo na podlagi podatkov prvega leta po vstopu ni mogoče podati zanesljive ocene učinkov vstopa na kmetijstvo Slovenije. S precejšnjo verjetnostjo lahko ocenimo le, da se bo cenovni pritisk, ki smo mu priča že nekaj let, nadaljeval tudi v bodoče. Dodatni stroškovni pritisk bodo povzročili tudi ostrejši okoljski in drugi standardi (navskrižna skladnost). Rast dohodkov si torej kmetijski pridelovalci lahko dolgoročno obetajo le ob večji stroškovni učinkovitosti in predvsem ob rasti produktivnosti, kjer so kot kaže, v našem kmetijstvu še precejšnje rezerve.

Proračunski izdatki za kmetijstvo

KMETIJSKA POLITIKA
Tržno-cenovna politika
Politika razvoja podeželja
Javne službe in druge splošne storitve za kmetijstvo
U

K

R

P

R

O

R

Stabilizacija trga
- zunanjetrgovinska zaščita
- podpore izvozu
- intervencijski odkup
- podpore skladiščenju
- podpore porabi
drugo		Izravnalna plačila
- težje pridelovalne razmere
- okoljska plačila
- drugo
E

P

I

A

Č

U

N

Neposredna plačila po proizvodih
- cenovne podpore
- neposredna plačila na površino, glavo
- regresi
- druga plačila		Razvojne podpore
- investicije in prestrukturiranje kmetijstva in živilstva
- vertikalni programi razvoja podeželja
- drugo		- svetovalna služba
- strokovne naloge
- veterinarska preventiva
- raziskovalno delo
- šolstvo
- javni zavodi in drugo
Druge neposredne podpore
- državne pomoči ob naravnih nesrečah
- odškodnine in drugo
Slika 2: Klasifikacija kmetijske politike in njenih ukrepov po skupinah

Tržno-cenovna politika zajema ukrepe, ki se praviloma nanašajo na posamezne kmetijske proizvode in neposredno vplivajo na prihodek proizvajalcev. V to skupino so uvrščeni vsi ukrepi za stabilizacijo trga, s katerimi politika vpliva na raven cen kmetijskih proizvodov, kakor tudi različne oblike neposrednih plačil in drugih neposrednih podpor proizvajalcem. Večina teh ukrepov je v zadnjih letih opredeljena v okviru tržnih ureditev za posamezne kmetijske proizvode.

Posebno skupino ukrepov v okviru tržno-cenovne politike predstavljajo državne pomoči za sanacijo posledic naravnih nesreč (npr. suša, neurja) in različne odškodnine (npr. za škodo po divjadi, v okviru zdravstvenega varstva rastlin ipd.), ki tudi predstavljajo neke vrste kompenzacijska plačila proizvajalcem.

Politika razvoja podeželja zajema ukrepe, ki se praviloma nanašajo na posamezne proizvajalce, skupine proizvajalcev ali območja in so opredeljeni po programih. Njihov namen je povečati konkurenčnost in učinkovitost kmetijskih proizvajalcev, podpreti razvoj predelovalne industrije, tržne organiziranosti, kakor tudi splošni razvoj podeželskih območij. Razdeljeni so v dve večji skupini. Prvo skupino sestavljajo izravnalna plačila proizvajalcem (npr. za težje pridelovalne razmere, za okolju prijazno kmetijstvo). Ta plačila neposredno vplivajo na prihodek proizvajalcev in so namenjena povečanju njihove konkurenčnosti (izravnavanju razlik zaradi manjše proizvodnje ali višjih stroškov). Ukrepi izravnalnih plačil z vstopom v EU postajajo del Programa razvoja podeželja.

Drugo skupino ukrepov v okviru politike razvoja podeželja predstavljajo t.i. ukrepi razvojne politike, ki zajemajo podpore investicij in prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev ter živilsko-predelovalne industrije in zadrug, vertikalne programe razvoja podeželja (diverzifikacija dejavnosti, infrastruktura, zemljiške operacije ipd.) ter druge ukrepe (podpore združevanju, trženju ipd.). Ukrepi razvojne politike z vstopom v EU v glavnem postajajo del Enotnega programskega dokumenta, ki na ravni države zajema vsa področja regionalnega razvoja. Izven tega ostaja le manjši del specifičnih nacionalnih ukrepov (npr. zemljiške operacije).

Politika na področju javnih služb in drugih storitev za kmetijstvo praviloma zajema ukrepe, s pomočjo katerih država omogoča delo javnih služb in druge infrastrukture, kot tudi realizacijo različnih projektov, ki so pomembni za razvoj kmetijstva, ne morejo pa biti prepuščeni samo tržni iniciativi. Ta skupina ukrepov v glavnem nima neposrednega vpliva na prihodek kmetijskih gospodarstev, čeprav lahko nekatere od njih razumemo tudi kot regresiranje storitev za proizvajalce (npr. del storitev svetovalne službe, del kontrole proizvodnosti v živinoreji).

Z vstopom se je odločanje tako na področju tržno-cenovne politike, kot na področju politike razvoja podeželja v glavnem preneslo na skupne organe EU, s tem pa je EU prevzela tudi del obveznosti glede financiranja. V letu 2004 je bilo tako iz skupnih evropskih skladov financirano 16% celotne realizacije proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma 19% vseh proračunskih sredstev za podporo kmetijstvu.

V okviru ukrepov tržno-cenovne politike je bilo črpanje sredstev iz evropskih kmetijskih skladov v letu 2004 še zelo skromno. Obseg izplačanih izvoznih nadomestil za izvoz po 1.5.2004 (116 milijonov SIT) je dosegel manj kot 5% mesečnega povprečja izplačil iz nacionalnih virov za izvoz v prvi tretjini leta, izplačil za druge ukrepe za stabilizacijo trga po skupnih tržnih ureditvah, ki jih tudi v celoti financira evropski proračun, pa v letu 2004 še ni bilo. Pri neposrednih plačilih na površino oziroma glavo živali je evropski kmetijski sklad prispeval okoli 45% sredstev, vendar je bil zaradi novih pravil pri izplačilih do konca leta 2004 upravičencem izplačan le manjši del prevzetih obveznosti, s tem pa je bil razmeroma skromen tudi priliv sredstev iz EU (1,4 milijarde SIT).

Precej več sredstev iz evropskih skladov je bilo že v letu 2004 izplačanih za financiranje ukrepov razvoja podeželja in kmetijske strukturne politike, kjer se delež sofinanciranja s strani EU giblje med 50 in 80%. Poleg sredstev za ukrepe predpristopne pomoči iz programa SAPARD (3,2 milijarde SIT pp 1347 in 0,46 milijarde založeno iz pp 1346), so bila precejšnja sredstva iz EU črpana tudi za ukrepe v okviru programa razvoja podeželja (5,1 milijarde SIT), medtem ko je bilo črpanje za kmetijske strukturne ukrepe iz enotnega programskega dokumenta v prvem letu majhno (60 milijonov SIT). Prevzete obveznosti za financiranje vseh programov so bile sicer bistveno večje od prilivov iz evropskih skladov, zaradi zamika pri izplačilih pa se je v leto 2005 preneslo tudi črpanje teh sredstev.

V okviru kmetijske politike so se v letu 2004 še izvajali praktično vsi ukrepi, ki so bili del programa nacionalne kmetijske politike v predpristopnem obdobju. Prevzem skupne kmetijske politike je večinoma pomenil le nadaljevanje teh ukrepov in ni prinesel bistvenih vsebinskih sprememb. Med novostmi, ki so že v letu 2004 vplivale na razmere na posameznih trgih, kaže omeniti uvedbo premij za mleko in še nekaterih plačil (za praho, za krmne stročnice, za energetske rastline, za lupinasto sadje, za krave dojilje) ter ukinitev drugih (za sladkorno peso, za čebelarstvo, za plemenske živali, za kobile za zrejo žrebet). Ob tem se je višina večine neposrednih plačil dvignila na raven 85% primerljive višine posameznih plačil v EU-15 (v letu 2003 je dosegla 75%) oziroma za 16%.

Izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki ter kmetijska okoljska plačila so z vstopom v EU postala del Programa razvoja podeželja 2004-2006. Ob tem se je višina plačil na enoto v primerjavi z letom 2003 praktično podvojila (različno po ukrepih), okoljska plačila pa so se razširila še za zadnjih 8 ukrepov iz slovenskega kmetijsko okoljskega programa. Program razvoja podeželja poleg tega na novo uvaja še podpore zgodnjemu upokojevanju ter podpore za prilagajanje in izvajanje EU standardov, ki pa se v letu 2004 še niso začele izplačevati.

Ukrepi kmetijske strukturne politike, ki so se v predpristopnem obdobju izvajali v okviru programa SAPARD ter v okviru nacionalnega dela programa strukturne politike in politike razvoja podeželja so se v glavnem nadaljevali tudi v letu 2004. Po vstopu je večina prednostnih nalog oziroma ukrepov s tega področja vključena v Enotni programski dokument 2004-2006, nekateri ukrepi pa so se ohranili v okviru nacionalnega dela programa.

Preglednica 1: Proračunski izdatki za kmetijstvo v letih 2003 in 2004 in obseg državnih pomoči

Skupaj (mio SIT)
Od tega DP
Indeks
EU
(mio SIT)
Delež EU (%)
20032004
2004
2004/03200320042004
PRORAČUN MKGP
54.016,6
65.230,6
44.322,70
120,8
1.400,6
10.150,3
15,6
Stroški MKGP in organov v sestavi
9.568,0
10.912,8
114,1
0,0
0,0
0,0
Skupaj izdatki za kmetijstvo (1+2)
44.467,5
54.184,5
39.478,5
121,9
1.400,6
10.102,2
18,6
KMETIJSTVO (1)
39.681,6
48.905,5
39.478,5
123,2
1.400,6
10.102,2
20,7
- Podpore ob naravnih nesrečah, odškodnine
4.227,3
4.793,7
4.250,5
113,4
0,0
0,0
0,0
- Ukrepi tržno-cenovne politike
19.811,2
21.305,5
19.022,4
107,5
0,0
1.443,1
6,8
- Ukrepi politike razvoja podeželja
11.453,0
18.602,6
8.590,4
162,4
957,1
8.314,3
44,7
- Izdatki za splošne storitve za kmetijstvo
8.975,9
9.482,7
7.615,2
105,6
443,5
344,8
3,6
SREDSTVA DRUGIH MINISTRSTEV (2)
4.785,9
5.279,0
110,3
0,0
0,0
0,0
Gozdarstvo
4.626,0
5.303,4
4.844,2
114,6
0,0
48,1
0,9
Ribištvo
140,9
108,9
0
77,2
0,0
0,0
0,0
Vir: MKGP, preračuni KIS

Proračunski izdatki za kmetijstvo naraščajo že od leta 1995. Hitro povečevanje je značilno zlasti za obdobje po letu 1998, ko je v skladu z usmeritvami reforme kmetijske politike in s ciljem postopno približati vsebino, obliko in višino podpor kmetijstvu skupni kmetijski politiki EU prišlo do pomembnega povečanja proračuna. Reforma se je najbolj neposredno izrazila na proračunskih izdatkih za tržno-cenovno politiko, ki so se močno povečali tako na račun večjih izdatkov za ukrepe za stabilizacijo trga (zaradi postopnega odpiranja agroživilskih trgov) kot tudi zaradi stalnega povečevanja neposrednih plačil proizvajalcem. Trend rasti neposrednih plačil se je nadaljeval tudi v letu 2004, hkrati pa so se izjemno povečala proračunska izplačila za ukrepe politike razvoja podeželja. V letu 2004 so proračunski izdatki za kmetijstvo skupaj znašali skoraj 227 milijonov evrov, kar je 36 milijonov več kot v letu 2003 (190 milijonov evrov) ter 2,4-krat več kot v letu 1998.

V nadaljevanju poročila v okviru posameznih instrumentov proračunskih podpor obravnavamo le tiste programe oziroma ukrepe kmetijske politike, ki predstavljajo državno pomoč oziroma so vključeni v poročilo ministrstva za finance o državnih pomočeh v letu 2004.


TRŽNO CENOVNA POLITIKA

Ukrepi tržno cenovne politike so namenjeni stabiliziranju kmetijskih trgov, povečanju konkurenčnosti, povečanju vloge tržnih mehanizmov in usposobitvi za delovanje v razmerah skupnega trga, ohranjanju in na nekaterih trgih izboljšanju dohodkovnega položaj (zmanjšati razlike med kmetijskimi pridelki), ohranjanju obsega proizvodnje pri ključnih kmetijskih proizvodih ter doseganju čim večje stopnje usposobljenosti za prevzem skupnih tržnih ureditev ter zagotavljanju učinkovite izvedbe ukrepov skupne kmetijske politike EU;
Proračunski izdatki za ukrepe tržno-cenovne politike so se skokovito povečali v letu 1999, predvsem zaradi izjemno visokih izdatkov za ukrepe za stabilizacijo trga (neugodne razmere na svetovnem trgu) ob hkratnem povečanju neposrednih plačil proizvajalcem. Po letu 1999 izdatki za stabilizacijo trga kažejo trend zmanjševanja, medtem ko se neposredna plačila še vedno povečujejo.
Izdatki za ukrepe tržno-cenovne politike (brez izrednih podpor zaradi naravnih nesreč) so v celoti (Vir: MKGP) v letu 2004 znašali skupaj 18,54 milijarde tolarjev. Največji delež za ukrepe tržno-cenovne politike so v letu 2004 ponovno predstavljala neposredna plačila (na površino za rastlinske pridelke oziroma na glavo v živinoreji) in sicer 12,8 milijarde tolarjev, od tega kar 85% sredstev predstavlja prevzete obveznosti za leto 2003, za 1,78 mrd SIT je bilo izplačil, vezanih na obveznosti za leto 2004.
Z ukrepi tržno cenovne politike se je, skladno z razmerami na trgu s kmetijskimi proizvodi in živili, cilji kmetijske politike na cenovnem in dohodkovnem področju ter s cilji, ukrepi in aktivnostmi, ki izhajajo iz procesa prilagajanja slovenskega kmetijstva za izvajanje skupne kmetijske politike EU, zagotavljala postopna usposobitev slovenskega kmetijstva in živilstva za izvajanje skupne kmetijske politike na tržno cenovnem področju.
Neposredna plačila (PP 5536 ECO 0) so se v letu 2004 dvignila iz ravni 75% primerljivih plačil v EU preteklega leta na raven 85%. Z uredbo za leto 2004 je bilo razpisanih 19,2 mrd SIT, izplačanih pa je bilo 60% nacionalnih obveznosti, preostale obveznosti za leto 2004 se bodo izplačale v letu 2005.
Najpomembnejši uspehi proračunskega dela kmetijstva v letu 2004 so zlasti (1) uveljavitev praktično vseh najpomembnejših ukrepov skupne kmetijske politike EU na področju tržno cenovne politike in (2) uveljavitev neposrednih plačil na nivoju 85 % EU plačil. S tem smo se močno približali temeljnemu cilji, ki si ga je Slovenija zastavila na področju kmetijstva, to je, da se čim bolj približamo starim članicam (EU - 15) in s tem vzpostavimo čim bolj primerljive pogoje kmetovanja, kot jih imajo članice EU -15.
Do 1.5.2004 smo izvajali tudi nacionalne podpore za pripravo blaga za zunanji trg (glavna pridelka mleko in goveje meso), z vstopom v EU pa se ti ukrepi financirajo iz EU proračuna, skrčijo pa se tudi področja, za katera so ta sredstva namenjena (države EU in vse države s katerimi ima EU t.i. sporazume o prosti trgovini) in posledično padec obsega teh sredstev. Kljub temu ocenjujemo, da se položaj v panogah ni poslabšal, trgi so ostali stabilni. Cilj nacionalnih ukrepov je bil dosežen, saj smo vstopili v nove pogoje (polnopravno članstvo EU) s stabilnimi kmetijskimi trgi in ohranili to stabilnost do konca leta 2004.
Sprejeti ukrepi so tako omogočili tudi nadaljevanje intenzivnega uveljavljanja tržnih mehanizmov v kmetijstvu, kar je pogoj za hitrejše povečevanje konkurenčne sposobnosti agrožilvilstva. Uspeli smo tudi vzdrževati sorazmerno stabilne razmere na trgu, kljub padanju obsega sredstev namenjenih t.i. ukrepom za stabilizacijo trga - predvsem izvoznim vzpodbudam.


Ukrepi za stabilizacijo trgov

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Podpore za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za izvoz,
financiranju intervencijskih nakupov
podpore skladiščenju,
intervencijski ukrepi na trgu		(Plan):
Preprečevanje motenj (stabiliziranje) na trgih kmetijskih pridelkov oziroma živil
Odkupne cene, Izvoz, uvoz posameznih proizvodov, 2003 Podatki v 1000 EURIzvozUvoz5.738.087.632 SIT

od tega za sprejete obveznosti po letih:

2002: 53.151.610,16 SIT
2003: 3.934.096.673,61 SIT
2004: 1.750.839.348,61 SIT
V letu 2004 je bil obseg vloženih sredstev za 15% nižji kot v letu 2003 		Podpore imajo pozitivne učinke, čeprav ukrepanje ni bilo povsod časovno najhitrejše. Z ukrepi smo uspeli zmanjšati oz. preprečiti/ublažiti posledice prevelikega padca odkupnih cen na domačih trgih goveje živine in mesa, prašičev in prašičjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, kjer cene najbolj padajo.
.		PozitivenPri izvedbi teh ukrepov je bil problem večjih prenosov obveznosti iz predhodnega leta zaradi potreb po dodatnih ukrepih na področju izvoza mleka in mlečnih izdelkov zaradi pojava kloramfenikola v mleku (zmanjšanje prodaje doma in na tujih trgih).
Meso in kl. proizv28.20849.949
Mlečni izd., jajca, med 48.65017.384
Žitarice1.79852.084
Vrtnine1.22149.827
Sadje8.66471.783
Rezultati:
Delna nadomestitev izpada dohodka
Vzpostavitev ravnovesja na trgih kmetijskih proizvodov
Notranja struktura sredstev za posamezen namen je odvisna od cenovnih gibanj na domačem in tujih trgih		Odkupne cene, Izvoz, uvoz posameznih proizvodov,2004




Indeksi povprečnih letnih odkupnih cen 04/03 (v EUR/t)		 Podatki v 1000 EURIzvozUvoz
Meso in kl. proizv.30.15864.646
Mlečni izd., jajca, med 50.82025.799
Žitarice2.35660.887
Vrtnine1.38953.449
Sadje6.38476.859
Pšenica 84,7; koruza za zrnje 97,1; namizna jabolka 80,9; hruške 82,2; vino 103,7; govedo 99,4; prašiči 101,4; piščanci 107,4; mleko 96,9.
Tečaj EUR (ind.04/03): 102,2
V letu 2004 so cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih nominalno padle za 1,1%, realno pa so bile nižje za 4,5%.
Neposredna plačila na ha oziroma na glavo živine Cilji (Plan):
Zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom
Uvedba neposrednih plačil skladno s skupnimi tržnimi ureditvami
Vzpostavitev primerljive cenovne ravni cen EU pri ključnih kmetijskih pridelkih in živilih		Plačila na površino oz. glavo živine v živinoreji
Cene na trgih
Primerljivost ukrepov z ukrepi EU		 2003 100%**12.804.638.760 SIT
od tega plačilo sprejetih obveznosti iz:

2001 123.300 SIT
2002 144.483.922 SIT
2003 10.883.481.784 SIT
2004 1.776.549.754 SIT
Višina izplačanih sredstev v letu 2004 je bila za 13,5% višja kot v letu 2003.		*Pri izvedbi teh ukrepov v letu 2004 je bil problem večjih prenosov obveznosti iz predhodnih let. Razlog: zmanjševanje višine sredstev na proračunski postavki, neizplačanih zahtevkov zaradi nelikvidnosti proračuna. Neposredna plačila za leto 2003 so predstavljala 85% vseh izplačil v letu 2004.
***dohodkovne subvencije proizvajalcem so v letu 2003 ostale na realno podobni ravni kot leta 2002, za leto 2004 pa končni učinki še niso znani, saj še niso izdelani končni izračuni.		**Ukrepi neposrednih plačil so bili razpisani v planirani višini, vzpostavljene so bile dokaj stabilne tržne razmere za ključne kmetijske pridelke in živila; vsi sprejeti ukrepi na tem področju so tudi omogočili, da smo tudi v letu 2004 nadaljevali z liberalizacijo kmetijskih trgov.
***upoštevajoč vse vrste dohodkovnih subvencij
Rezultati:
V letu 2004 so v okviru tržnih ureditev uvedene praktično vse vrste neposrednih plačil, ki jih predvidevajo skupne tržne ureditve.
Ukrepi neposrednih plačil so bili razpisani v planirani višini, to je 85 % višin vrednosti, ki so v letu 2004 veljale v EU-15.		 2004V letu 2004 so cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju prvič v zadnjih nekaj letih nominalno padle za 1,1 %, kar je predvsem posledica višje ponudbe, saj je bilo to leto po sušnem letu 2003 zopet vremensko ugodno. V posameznih skupinah je bilo gibanje cen precej različno (glej tabelo 2). V rastlinskem delu so cene padle za 9,6% in se tako spustile na raven iz leta 2002, v živinoreji pa so zaradi nižje ponudbe porasle za 3,2% (pri živalih za 5,5%, pri živalskih proizvodih za 0,1%).
*Shema/ individualna DP: 0003,4,5,6, 17-5022851-2001/VI; 0004, 5-5022851-2002; 0005-5022851-2002/I; 0007-5022851-2003, E85/2004, nacionalno doplačilo za neposredna plačila v letu 2004 (top up)

Ukrep /
Program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
lleto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Podpora čebelarstvu

- kontrola kakovosti medu
- izobraževanje čebelarjev
tehnična pomoč čebelarjem
- obnova čebeljega fonda		 (Plan):
vzpodbujanje trženja in proizvodnje kakovostnega medu, ohranjanje kranjske čebele, 		Število analiz,
Število izobraževanj
Št. panjev		200328.764.456,00 SIT

del obveznosti zapade v izplačilo v naslednjem proračunskem letu.		pozitivenZ uredbo je bilo v podporo čebelarstvu namenjenih 148 mio SIT, vendar nekateri od namenov v okviru uredbe niso DP.
Rezultati:
doseženo maksimalno število analiz medu s podatki o kakovosti, pridobitev max števila nacionalnih poklicnih kvalifikacij, vzpostavljen program za čebelarske mojstre, laboratorij za med je vzpostavljen in že opravlja določene kakovostne analize medu, uspešno obnovljeno vzrejališče rodovniških matic		600 analiz kakovosti medu;
400 izobraževanj za NPK;
investicija v laboratorij za med;
investicije v vzrejališča matic;
*Shema/ individualna DP: E 82/2004 Ukrepi na področju čebelarstva v RS za leto 2004


Preglednica 2: Neposredna plačila v okviru tržnih ureditev za posamezne pridelke in institucionalne cene2

Indeks
Enota20002001200220032004/052004-05/03
ŽITO
Intervencijska cena - pšenicaSIT/kg
22,00
21,50
22,00
23,00
24,20
105
- ržSIT/kg
15,00
17,00
17,50
18,50
24,20
131
- ječmen, koruzaSIT/kg
-
17,00
17,50
18,50
24,20
131
Neposredna plačila
- pšenica, pira, rž, ajdaSIT/ha
54.000
54.000
61.000
57.500
67.275
117
- koruza in ostalo žitoSIT/ha
27.000
30.000
42.000
57.500
67.275
117
OLJNICE, SUHE STROČNICE
Neposredna plačila
- oljna ogrščicaSIT/ha
27.000
70.500
70.500
57.500
67.275
117
- oljne buče, druge oljnice, suhe stročniceSIT/ha
27.000
30.000
42.000
57.500
57.500
100
SLADKORNA PESA in SLADKOR
Minimalna cena - sladkorna pesaSIT/kg
-
7,60
8,30
9,00
11,16
Intervencijska cena - beli sladkorSIT/kg
-
100,00
105,00
110,00
150,94
Neposredno plačiloSIT/ha
42.000
42.000
56.000
56.000
-
HMELJ - neposredno plačiloSIT/ha
118.000
118.000
75.600
83.500
97.642
117
KRAVJE MLEKO
Ciljna cena - mleko (3,7%)SIT/kg
-
71,00
71,00
71,00
Intervencijska cena - masloSIT/kg
-
778,50
778,50
778,50
783,94
101
Intervencijska cena - posneto mleko v prahuSIT/kg
-
493,35
493,35
493,35
490,91
100
GOVEDO - MESO
4.232
118
Intervencijska cena, klavni trupiSIT/kg
-
687,00
478,16
358,80
3.407
117
Premije:
- klavna premija - odraslo govedoSIT/glavo
-
-
13.500
13.800
16.214
117
- klavna premija - teletaSIT/glavo
-
-
-
8.600
10.107
118
- dodatna klavna premija - odraslo govedoSIT/glavo
-
-
-
5.100
5.300*
103
- premija - krave dojiljeSIT/glavo
18.000
25.000
33.500
34.500
40.534
117
- dodatna nacionalna premija za krave dojiljeSIT/glavo
-
-
-
-
4.893**
-
- posebna premija - bikiSIT/glavo
18.000
25.000
35.000
36.000
42.328
118
- posebna premija - voliSIT/glavo
18.000
25.000
25.000
26.000
30.401
117
- premija za ekstenzivno rejoSIT/glavo
-
-
-
17.300
20.267
117
DROBNICA – MESO
Bazna cena, klavni trupi jagnjetSIT/kg
-
976,01
976,01
976,01
1.204,03
123
Neposredna plačila:
- osnovna premija - ovce mesnih pasemSIT/glavo
2.500
3.400
3.500
3.600
4.232
118
- osnovna premija - koze, mlečne ovce SIT/glavo
2.000
2.720
2.800
2.900
3.407
117
_____________________________
2 Vir: KIS, MKGP, Uradni listi RS (različne številke)* Višina zneska se spreminja glede na število upravičencev, saj se celotni znesek določen za Slovenijo razdeli po upravičencih.
** Premija se je prvič uvedla v letu 2004.


Preglednica 3: Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih
Rast cen I-XII/I-XII2001/20022002/20012003/20022004/2003
Struktura v 2004 v %
Kmetijski pridelki pri pridelovalcih, skupaj
9,0
0,8
3,3
-1,1
100,0
RASTLINSKI PRIDELKI
9,4
4,7
10,2
-9,6
30,7
Žita
-7,2
5,7
8,3
-11,6
3,2
Zelenjadnice
25,2
-0,4
24,5
-26,0
3,7
Krompir
13,3
-0,7
50,1
-42,5
1,3
Sadje
11,7
6,9
16,0
-14,6
7,7
ŽIVALI
9,9
-3,4
-0,6
5,5
41,3
Govedo
-1,3
1,1
-3,9
2,9
15,9
Prašiči
23,0
-13,7
-5,6
3,4
12,0
Perutnina
13,9
2,0
7,2
8,3
12,4
Živalski proizvodi
7,2
2,9
0,8
0,1
28,0
Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo, št. 3/2005


V letu 2004 so cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju prvič v zadnjih nekaj letih nominalno padle, za 1,1 % (na medletni ravni pa za 1,9%), kar je predvsem posledica višje ponudbe, saj je bilo to leto po sušnem letu 2003 zopet vremensko ugodno. V posameznih skupinah je bilo gibanje cen precej različno (glej tabelo 2). V rastlinskem delu so cene padle za 9,6% in se tako spustile na raven iz leta 2002, v živinoreji pa so zaradi nižje ponudbe porasle za 3,2% (pri živalih za 5,5%, pri živalskih proizvodih za 0,1%). Najbolj so se znižale pri krompirju, zelenjadnicah in sadju (za 43%, 26% in 15%), kjer je bila rast v letu prej najvišja, porasle pa pri industrijskih rastlinah (za 12%), kjer so bile v skladu s skupno kmetijsko politiko določene višje minimalne odkupne cene. Mesečno gibanje odkupnih cen je bilo v Sloveniji podobno kot v EU. V prvi polovici leta, ko še ni bilo nove rastlinske pridelave, so bili indeksi razmeroma visoki, nato pa so cene padle, vendar v EU bolj kot v Sloveniji.

Pomoč za sanacijo posledic suše in drugih ujm
Izredni ukrepi tržno-cenovne politike za podporo ob naravnih nesrečah in različne oblike odškodnin za škodo na pridelkih so v zadnjih letih predstavljali več kot 10% skupnih proračunskih izdatkov za kmetijstvo (v povprečju 2000-2004 10,5%). Večino teh podpor predstavlja državna pomoč za sanacijo posledic naravnih nesreč, ki se zagotavlja izven proračuna MKGP.
V letu 2003 so slovensko kmetijstvo prizadele naravne nesreče in sicer: pozeba, suša, neurja s točo ter bolezen sadnega drevja hrušev ožig. Skupna dokončno ocenjena škoda, na osnovi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur.l.RS št. 67/03, 79/04), je znašala 31.276,3 mio SIT, kar je potrdila Vlada Republike Slovenije dne 24.12.2003.
V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur.l.RS št. 75/03) je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 30.10.2003. S tem programom ter njegovo dopolnitvijo je bilo predvideno, da se državna pomoč za odpravo posledic po naravnih nesrečah, v skladu z Uredbo o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Ur.l.RS št. 109/03, 77/04), izplača v dveh letih t.j. v letu 2003 in 2004.
Državna pomoč, ki je bila v letu 2003 izplačana v višini 4.109 mio SIT, je bila izplačana kot akontacija za škodo zaradi naravnih nesreč v letu 2003. V letu 2004 pa je bilo kot preostanek izplačano 3.800 mio SIT. Državna pomoč je bila izplačana 26187 upravičencem in je v povprečju znašala 28% potrjene višine škode. Minimalna pomoč, ki je bila izplačana posameznemu upravičencu, pa je znašala 57.500 SIT.

V letu 2004 pa so v času od 9.6.2004 do 9.10.2004 neurja s točo v 80 občinah Republike Slovenije povzročile veliko škodo v tekoči kmetijski proizvodnji. Škodo je prijavilo 6.571 oškodovancev pri katerih je bila škoda povzročena na skupno 30.394 ha površin. Celokupna neposredna škoda je bila ocenjena v višini 8.308,7 mio SIT. Z vidika kmetijskih kultur je bila največja škoda prizadeta na sadju, žitu, grozdju, industrijskih rastlinah ter vrtninah in gobah.

Zaradi velikega obsega naravnih nesreč v kmetijstvu v letu 2004 pa bo potrebno odpravo posledic izvajati še v letu 2005. Zaradi tega so bila potrebna sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu razmejena na akontacijska sredstva državne pomoči kmetijstvu v letu 2004 ter na sredstva, ki bodo na osnovi dokončnega obračuna izplačana iz sredstev proračunske rezerve leta 2005. Akontacija državne pomoči v letu 2004 je znašala 10% od prijavljene višine škode. Minimalna akontacija posameznemu upravičencu je znašala 60.000 SIT oziroma je bila izplačana tistim upravičencem, pri katerih je škoda presegala 600.000 SIT.

Načeloma je škoda, ki jo povzroči naravna nesreča v kmetijstvu dejansko zmanjšanje ali izguba prvotne vrednosti kmetijske pridelave, ki bi jo dosegli, če do nesreče ne bi prišlo. Zato je cilj dajanja državne pomoči na tem področju vsaj delno in čim hitrejše vzpostavljanje prvotnega stanja oz. doseganja prvotne vrednosti kmetijske pridelave. Interes države je, da v globalu omogoči čim hitrejšo vzpostavitev prvotnega stanja oz. da izbere tisto pot reševanja problema, ki bo v globalu dala ob razpoložljivh sredstvih največje učinke. S programom odprave posledic po naravnih nesrečah je določena smer in hitrost reševanja problema, ki pa je pogojena z zakonskimi opredelitvami in razpoložljivimi sredstvi, ki jih država lahko iz proračuna zagotovi za te namene v obliki državne pomoči.

Višina dejansko izplačane državne pomoči glede na celotno zagotovljeno državno pomoč na področju naravnih nesreč v kmetijstvu predstavlja uspešnost sheme državne pomoči. Ta je v primeru Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 v celoti bila 88,2%-na, v primeru Delnega programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju 9.6.2004 do 31.8.2004, pa je ta 55,1 %-na, ker je računana le na prvo leto izvajanja programa.

Ukrep/programKratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitost

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 (sprejet na Vladi RS dne 30.10.2003)

Spremembe in dopolnitve programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003
(sprejet na Vladi RS dne 24.12.200)

- realizacija predvidena v letih 2003 in 2004		Plan za leto 2004:

Končna izpolnitev državne obveznosti čim hitrejše vzpostavitve prvotnega stanja oz. doseganja prvotne vrednosti kmetijske pridelave po naravnih nesrečah		Delež nadomestila za povzročeno škodo 2003V letu 2003 so slovensko kmetijstvo prizadele naslednje naravne nesreče: pozeba, suša, neurja s točo in bolezen sadnega drevja hrušev ožig, ki so povzročile ogromno škodo, katera je bila v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur.l.RS št. 67/03, 79/04) v skupnem dokončno ocenjena v višini 31.276,3 mio SIT in s strani Vlade RS potrjena dne 24.12.2003.
Skupna višina državne pomoči je določena v višini 8.969,7 mio SIT.		88,2%

- dokončno izplačilo državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu , nastale v letu 2003		3.800.274.892,34 SIT (2004)


minimalna pomoč pa je znašala 57.500 SIT.		Izračun učinkovitosti izvedbe programa bo narejen v letu 2005
Rezultati:
Delno nadomestilo nastanka škode - Izplačilo končnega dela državne pomoči določene za leto 2004. 		28% potrjene višine škode (izplačilo v 2 letih – 2003 in 2004)
Podpora je bila izplačana 26.187 upravičencem		 Skupaj je bilo v letu 2003 in 2004 izplačano 7,909 mio SIT.
Delni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju 9.6.2004 do 31.8.2004 (sprejet na Vladi RS dne 9.9.2004)

Končni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v obdobju od 9.6. do 9.10.2004 (sprejet na Vladi RS dne 27.1.2005)

- realizacija predvidena v letih 2004 in 2005		Plan za leto 2004:

Delna vzpostavitev prvotnega stanja oz. doseganje prvotne vrednosti kmetijske pridelave po naravnih nesrečah		Delež nadomestila za povzročeno škodo2004V letu 2004 so slovensko kmetijstvo prizadela številna neurja s točo, ki so povzročila škodo, ki je bila v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur.l.RS št. 67/03, 79/04) ocenjena v višini 8.308,7 mio SIT in s strani Vlade RS potrjena dne 27.1.2005. 55,1%

- delna zaradi delnih povračil posledic naravnih nesreč
(akontacije na višino iz delnega programa)		432.396.666,00 SIT (akontacija v 2004)
preostanek obveznosti bo izplačan iz proračuna 2005.

Skupna višina državne pomoči je bila po delnem programu določena v višini 784,5 mio SIT.

Minimalna pomoč znaša 60.000 SIT.
Državna pomoč bo dokončno izplačana vsem upravičencem, pri katerih je škoda presegala 600.000 SIT.		Izračun učinkovitosti izvedbe programa bo narejen v letu 2006
Rezultati:
Delno nadomestilo nastanka škode - Izplačilo dela državne pomoči določene za leto 2004 v višini 432,4 mio SIT		25% nastale škode (izplačilo v 2 letih – 2004 in 2005)
-akontacija v letu 2004 znaša 10% potrjene višine škode
Podpora bo izplačana 5.116 upravičencem.
*Shema/ individualna DP: E 94/2004 – Odprava posledic naravnih nesreč

UKREPI POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA

Proračunske podpore za ukrepe politike razvoja podeželja so po letu 1998 naraščale precej počasneje kot izdatki za tržno-cenovno politiko, njihov delež v skupnih izdatkih za podporo kmetijstvu pa se je postopoma zniževal od okoli 35% v obdobju pred letom 1999 na okoli 25% v letih 1999-2003. Povečala so se le izravnalna plačila in to predvsem na račun okoljskih plačil, ki po sprejetju Slovenskega kmetijskega okoljskega programa v letu 2001 stalno naraščajo. Na drugi strani so se proračunske podpore za naložbe in prestrukturiranje kmetijstva in živilske industrije ter za vertikalne ukrepe razvoja podeželja po letu 1998, ko so dosegle najvišjo raven, zmanjševale in se do leta 2002 praktično razpolovile. V letu 2003 so se sredstva za te namene prvič močno povečala, v letu 2004 pa dosegla najvišjo raven doslej.


Slika 2: Proračunski izdatki za ukrepe kmetijske politike razvoja podeželja; 1992-2004

Za ukrepe politike razvoja podeželja je bilo v letu 2004 iz proračuna izplačanih 18,6 milijarde tolarjev ali 62% več kot leta 2003. Sredstva državne pomoči v okviru ukrepov za razvoj podeželja predstavljajo 8,6 milijarde SIT. Izravnalna plačila za težje pridelovalne razmere in okoljska plačila so se v primerjavi s preteklim letom povečala za 25%, izplačila za ukrepe razvojne politike v ožjem smislu (podpore prestrukturiranju kmetijstva in živilstva, programi in ukrepi razvoja podeželja) pa za 109%. Delež razvojnih podpor se je tako v letu 2004 povečal na 57,5% vseh proračunskih izdatkov v tej skupini ukrepov in s tem ponovno dosegel povprečje obdobja 1992-1998 (58%). Za podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo je bilo v letu 2004 izplačanih 4% manj sredstev (4,2 milijarde tolarjev) kot v letu 2003. V letu 2004 se je sicer višina teh plačil na enoto praktično podvojila (različno po območjih), vendar je bila zaradi zamika pri izplačilih (velik del plačil pomeni poravnavo obveznosti iz predhodnega leta) realizacija proračuna na tej postavki nižja kot v letu prej. Za podpore okolju prijaznemu kmetijstvu (okoljska plačila) je bilo porabljenih 3,7 milijarde tolarjev, kar je 90% več kot v letu prej. Povečala se je tako višina plačil na enoto kot tudi število ukrepov.

Preglednica 4: Proračunski izdatki za politiko razvoja podeželja
Milijoni SIT
Indeks
Struktura (%)
2003
2004
2004/03
2003
2004
UKREPI POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA
11.453,0
18.602,6
162,4
100,0
100,0
Izravnalna plačila
6.333,9
7.906,2
124,8
55,3
42,5
Podpore območjem z omejenimi možnostmi za kmetijstvo
4.395,5
4.217,9
96,0
38,4
22,7
Podpore okolju prijaznemu kmetijstvu
1.938,4
3.688,3
190,3
16,9
19,8
Ukrepi razvojne politike
5.119,1
10.696,4
209,0
44,7
57,5
Od tega SAPARD
1.435,7
5.452,2
379,8
12,5
29,3
Podpore naložbam in prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev
1.650,8
3.968,2
240,4
14,4
21,3
Podpore prestrukturiranju živilske industrije in zadrug
1.937,5
4.107,3
212,0
16,9
22,1
Programi razvoja podeželskih območij
1.359,5
2.149,1
158,1
11,9
11,6
Drugi ukrepi strukturne politike
171,2
471,8
275,5
1,5
2,5
Vir: MKGP, preračuni KIS

Proračunske podpore v okviru ukrepov razvojne politike so v letu 2004 znašale 10,7 milijarde tolarjev. Povečanje sredstev za te namene je v primerjavi z letom 2003 veliko pri vseh skupinah ukrepov, večina povečanja pa gre na račun sredstev programa SAPARD. V okviru podpor naložbam in prestrukturiranju kmetijstva so se izplačila izven programa SAPARD povečala le za obnovo vinogradov, kot nov nacionalni ukrep pa so bile izplačane tudi enkratne podpore mladim kmetom. V skupini podpor prestrukturiranju živilske industrije so se poleg izplačil v okviru programa SAPARD močno povečala tudi izplačila v okviru specifičnih nacionalnih ukrepov, ki so pomenila poravnavo prevzetih obveznosti po razpisu iz leta 2003. K povečanju izplačil v skupini podpor programom razvoja podeželskih območij je poleg ukrepov podpore diverzifikaciji dejavnosti na kmetijah in infrastrukturi iz programa SAPARD precej prispeval tudi porast sredstev za podobne namene v okviru programov celostnega razvoja podeželja in prva izplačila za ukrepe po Enotnem programskem dokumentu. Povečala so se tudi sredstva za obnovo vasi ter za zemljiško infrastrukturo. V okviru drugih ukrepov strukturne politike kaže omeniti predvsem povečanje sredstev za organizacije proizvajalcev ter uvedbo podpor čebelarstvu kot nov ukrep v letu 2004.

Podpore sonaravnemu razvoju kmetijstva in podeželja

Izvajanje programa izravnalnih plačil je eden od osrednjih ukrepov reforme kmetijske politike v Sloveniji, ki po vsebini poudarjajo tržno nevtralnost ukrepov in preusmeritev k podporam okolju prijaznega kmetovanja ter pomenijo prehod na proizvodno nevezana plačila. Program tržno nevtralnih plačil, s katerimi se neposredno priznava večnamenskost kmetijstva, spodbuja primerno obdelanost kmetijskih zemljišč in okolju prijaznejše tehnologije pridelave. Na ta način so kmetijstvu priznane tudi družbeno pomembne storitve, ki niso neposredno tržno merljive, kot je ohranjanje poseljenosti, kulturne krajine in okolja.
Ukrep izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost izvaja Slovenija od leta 2000 z naslednjimi cilji:
- Zagotavljanje stabilne demografske strukture in ohranjanje trajne poseljenosti prostora - temelj za nadaljnje zagotavljanje decentralizirane poselitve v Sloveniji,
- Ohranjanje zemljiških in drugih proizvodnih potencialov - prispevek k zagotavljanju zadovoljive stopnje samooskrbe s hrano,
- Ohranjanje kulturne krajine in okolja- temelj za uspešno razvijanje turistične in rekreacijske dejavnosti v prostoru,
- Ohranjanje v preteklosti doseženega ekološkega ravnotežja v prostoru - pogoj za preprečevanje različnih naravnih nesreč v okolju,
- Ohranjanje naravne in kulturne dediščine - prispevek k zagotavljanju pokrajinske in narodne identitete.
Kot državna pomoč je ukrep priglašen od leta 2002. V letu 2003 smo prešli na EU primerljiva območja po EU skladni metodologiji. Na tej podlagi se v Sloveniji uvršča med območja z omejenimi možnostmi več površin. V tabeli navajamo podatke o proračunskih izdatkih v letu 2004, ki so državna pomoč, vključujejo pa plačilo prevzetih obveznosti iz leta 2003 in plačila pozitivno rešenih pritožb iz obdobja 2001-2003.
Za pozitivno rešene pritožbe iz leta 2001, 2002 in 2003 je bilo za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - EKO 1 (PP 5850) izplačanih 956.397.844,51 SIT.

Kmetijsko okoljski ukrepi se izvajajo v skladu s slovenskim kmetijsko okoljskim programom, sprejetim v letu 2001. Vsebinsko pomeni program prehod na proizvodno nevezana plačila na hektar kmetijskih zemljišč v skladu z EU usmeritvami. Kmetijsko okoljska neposredna plačila se kot podpore v tekočem letu izplačujejo na hektar obdelanih kmetijskih zemljišč oziroma v nekaterih primerih na žival. Prispevajo h kritju dela stroškov dodatno vloženega dela, ki je potrebno zaradi zahtevnejšega kmetovanja z namenom varovanja okolja, ohranjanja naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal, tradicionalnih oblik kmetovanja in zavarovanih območij. Plačujejo se družbeno pomembne storitve kot so ohranjanje poseljenosti, kulturne krajine in okolja, ki niso neposredno tržno merljive.
V letu 2004 je bilo iz proračunskih sredstev za neposredna plačila SKOP izplačanih 602,6 mio SIT državnih pomoči za kritje obveznosti iz preteklih let.
V okviru izvajanja ukrepov SKOP so bili zastavljeni cilji doseženi. Izvajanje ukrepov se je odrazilo v: ohranjanju obdelanosti kmetijskih zemljišč, vključno z ohranjanjem kmetovanja na območjih, ki se zaraščajo, zmanjševanju intenzivnosti kmetovanja, uveljavitvi integrirane pridelave in ekološkega kmetovanja, evidentirani in omejeni uporabi fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter strokovno utemeljeni uporabi teh sredstev, ohranjanju tradicionalnih oblik kmetovanja, varovanju zavarovanih območij, uveljavitvi EU primerljivih ukrepov, intenziviranju usposabljanja institucij in služb ter vzpostavitvi raznih evidenc, potrebnih za izvajanje ukrepov kmetijske politike, uspešno pa je bil vzpostavljen tudi evropsko primerljiv sistem dodeljevanja podpor. Podpore so bile realizirane v skladu z zastavljenimi cilji. Za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa EKO 2, EKO 3 (PP 5851) je bilo v letu 2004 izplačanih 602.571.318,01 SIT, ki so državne pomoči.
Izvajanje ukrepov ter zahtevni administrativni postopki dodeljevanja podpor v obdobju pred pristopom pa so prispevali k boljši pripravljenosti kmetijskih gospodarstev in administrativnih struktur na vstop v EU.

Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (UL RS, št. 116/04) (PRP) zajema ukrepe, ki se sofinancirajo iz jamstvenega dela EKUJS in nacionalnega proračuna. Ukrepi in njihov obseg sta določena v PRP, ki ga je na predlog Slovenije potrdila tudi EU. Sredstva so določena v programu, ki ga do višine 80% sofinancira EU. Znesek, ki ga sofinancira EU je določen v pristopni pogodbi (poveča se za rast EU inflacije), prav tako je v tej pogodbi določen denarni tok z izplačili v posameznem letu in ukrepi, ki jih Slovenija sme v sklopu programa izvajati. Slovenija zagotavlja potreben delež za črpanje EU sredstev v skladu z višino razpisanih sredstev in dotokom sredstev iz EU v višini najmanj 20% in prav ta sredstva so državne pomoči.

V letu 2004 so bili zastavljeni cilji doseženi, saj se je izvajanje ukrepov PRP odrazilo v: ohranjanju obdelanosti kmetijskih zemljišč, vključno z ohranjanjem kmetovanja na območjih s težjimi razmerami za pridelavo, zmanjševanju intenzivnosti kmetovanja, uveljavitvi integrirane pridelave in ekološkega kmetovanja, evidentirani in omejeni uporabi fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter strokovno utemeljeni uporabi teh sredstev, ohranjanju tradicionalnih oblik kmetovanja ter varovanju zavarovanih območij, prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše prevzemnike ter urejanju skladiščnih kapacitet za živinska gnojila.

Podpore so bile realizirane v skladu z zastavljenimi cilji, in sicer so bila plačila dodeljena za ukrep OMD in 21 ukrepov SKOP (zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu, ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradništvo, integrirano vrtnarstvo, ekološko kmetovanje, planinska paša, košnja strmih travnikov, košnja grbinastih travnikov, travniški sadovnjaki, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja, ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih, reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri, ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, pokritost tal na vodovarstvenem območju, zatravljanje in zelena praha). Plačila za ukrepa zgodnje upokojevanje in podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih se v letu 2004 niso dodelila, saj je bil rok za vložitev zahtevkov do 31.12.2004, tako da prispelih vlog Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v letu 2004 ni obdelala. Skladno s pristopno pogodbo in PRP pa se izplačila sredstev izvajajo na način “začasnega finančnega instrumenta“, ki omogoča črpanje sredstev iz jamstvenega sklada EKUJS še v dveh letih po razpisu sredstev oz. prevzemu obveznosti (t + 2), to je še dve leti po zaključku programskega obdobja 2004-2006.

Vloge in zahtevki kmetijskih gospodarstev za plačila za ukrep OMD in ukrepe SKOP so bili skladno z administrativnimi postopki pregledani na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nadzor je vključeval Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) ter v tem sklopu tudi inšpekcijske preglede na terenu. Plačila iz naslova ukrepa OMD in ukrepov SKOP so se kot podpore v tekočem letu dodelile na osnovi izpolnjevanja predpisanih pogojev.

Iz proračunskih sredstev leta 2004 za ukrepe PRP 2004-2006 je bilo za plačila za ukrep OMD in ukrepe SKOP skupno izplačanih 6.347.240.188,14 SIT, od tega iz EKUJS 5.077.792.149,23 SIT (PP 2068) in nacionalnega proračuna (PP 2069) 1.269.448.038,91 SIT (državne pomoči).

Podobna ocena velja tudi za področje razvoja podeželja in prestrukturiranja kmetijstva in živilstva. Z ukrepi kmetijsko okoljskega programa dosegamo pomemben vpliv na preusmerjanje proizvodnje v okolju bolj prijazno pridelavo in na doseganje drugih strateških ciljev tega programa, ki so izrazito dolgoročno naravnani in bodo tudi v reformirani kmetijski politiki predstavljali enega od temeljev. Z izvajanjem ukrepov smo dosegli tudi potrebno stopnjo usposobljenosti za izvajanje teh ukrepov po vstopu v EU. Ukrepi kmetijske strukturne politike so v okviru omejenih proračunskih sredstev bili prioritetno usmerjeni v prestrukturiranje proizvodnje in predelave.

Podpore sonaravnemu razvoju kmetijstva in podeželja
Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1) (Plan):
Zagotavljanje stabilne demografske strukture in ohranjanje trajne poseljenosti prostora
Ohranjanje zemljiških in drugih proizvodnih potencialov
Ohranjanje kulturne krajine in okolja
Ohranjanje v preteklosti doseženega ekološkega ravnotežja v prostoru
Ohranjanje naravne in kulturne dediščine 		Št. KMG, 956.397.844,51 SIT1

2001: 467.260,00 SIT

2002: 11.539.933,75 SIT

2003: 944.390.650,76 SIT 		Sredstva so bila realizirana 100%
Rezultati:
Izvajanje ukrepa izravnalnih plačil na KMG za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
- Plačilo pozitivno rešenih pritožb iz leta 2001 – 2003 		6.995 prejemnikov
Slovenski kmetijsko okoljski program
SKOP (EKO 2, 3)		Cilji (Plan):
Ohranjanje obdelane in poseljene krajine z naravi prijaznimi načini kmetovanja, tradicionalnih oblik kmetovanja, kmetijske krajine ter biotske pestrosti, povečevanje števila KMG in površin pod ukrepi SKOP.		Št. KMG, 602.571.318,61 SIT1

2001: 350.285,00 SIT

2002: 22.518.326,97 SIT

2003: 579.702.706,64 SIT		100%
Rezultati: Izvajanje ukrepov SKOP na KMG
- Plačilo pozitivno rešenih pritožb iz leta 2001 – 2003 in plačilo prevzetih obveznosti v letu 2003		 3.044 prejemnikov
Ukrepi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006Cilji (Plan):
Ukrepi PRP so namenjeni trajnostnemu razvoju podeželskih območij ob upoštevanju okoljskih, socialnih, prostorsko poselitvenih in ekonomskih vidikov, s poudarkom na ohranjanju krajine ter naravne in kulturne dediščine.		Št. planiranih KMG:


Št. planiranih ha:		- izravnalna plačila: 48.000 KMG in 330.000 ha;
- zgodnje upokojevanje: 200
- podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih: 21.500
- ukrepi SKOP: 192.500 ha		6.347.240.188,14 SIT

SLO: 1.269.448.038,91
614.382.103 SIT za LFA
655.065.935,40 SIT za SKOP

EKUJS: 5.077.792.149,23 SIT
SLO 100%Sredstva so bila realizirana 100%Doseganje dolgoročnih ciljev je postopno, saj se nekateri učinki izvajanja ukrepov SKOP odrazijo šele v daljšem časovnem obdobju (npr. obnova biotske pestrosti, rodovitnost tal, izboljšanje kvalitete podtalnice, ohranjanje poseljenosti podeželja ipd.), nekateri učinki pa so opazni že po prvem letu izvajanja (npr. revitalizacija kmetijskih površin, obdelanost kmetijskih zemljišč, izvajanje integrirane pridelave in ekološkega kmetovanja, omejena uporaba kemičnih sredstev ipd.), predaja kmetijskih gospodarstev mlajšim prevzemnikom, ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila.
Rezultati:
Izvajali so se naslednji ukrepi: izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (ukrep OMD), 21 kmetijsko okoljskih ukrepov (ukrepi SKOP), ukrep zgodnje upokojevanje, ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih.		Št. realiziranih KMG:


Št. realiziranih ha:		Prevzete obveznosti v 2004:
- izravnalna plačila za 43.080 KMG in 286.172 ha(2),
- ukrepe SKOP za 38.627 KMG in 277.948 ha.2, 3
Realizacija (št. upravičencev) LFA 12.516
SKOP:6.867
EU standardi 527

1: Sredstva so bila dodeljena za izplačila pozitivno rešenih pritožb iz leta 2001, 2002 in 2003 ter del prevzetih obveznosti iz leta 2003.
2: Vir: Agencija RS Za kmetijske trge in razvoj podeželja, stanje na dan 12.04.2005.
3: Podatki o številu KMG in ha so vključeni večkrat zaradi seštevanja ukrepov.

Shema/ individualna DP: Izravnalna plačila; 0011-5022851-2001, 0013-5022851-2001, 0002-5022851-2002, 0002-5022851-2002/I, CCI2004 SI 06 GDO 00


Preglednica 5: Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost

SIT/haEUR/ha
2002
2003
2004
2002
2003
2004
2005
Gorsko višinska območja
18.000
19.000
44.183
79,6
81,3
185,0
201,6
Strma območja
18.000
18.500
37.769
79,6
79,2
158,1
172,4
Gričevnato hribovita območja
12.100
13.500
31.068
53,5
57,8
130,1
141,8
Kraška območja
12.100
15.500
37.769
53,5
66,3
158,1
172,4
Druga območja
12.100
12.500
15.236
53,5
53,5
63,8
69,5
KMG-planine
8.800
19.000
44.183
38,9
81,3
185,0
201,6
Druga KMG
-
6.000
6.104
-
25,7
25,6
25,3
Vir: Uradni listi RS (različne številke)

Preglednica 6: Plačila po ukrepih v okviru kmetijskega okoljskega programa
SIT
Enota
2002
2003
2004
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje
Odpravljanje zaraščanja
ha
42.000
42.000
-
Zmanjšanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu
ha
-
-
55.318
Ohranjanje kolobarja
ha
10.000
10.000
35.050
Ozelenitev njivskih površin
ha
40.000
40.000
50.310
Integrirana pridelava
- integrirano poljedelstvo
ha
-
-
60.325
- integrirano sadjarstvo
ha
60.000
60.000
105.390
- integrirano vinogradništvo
ha
60.000
60.000
105.390
- integrirano vrtnarstvo
ha
60.000
60.000
95.852
Ekološko kmetovanje
- ekološko kmetovanje, njive, poljščine
ha
80.500
80.500
110.397
- ekološko kmetovanje, vrtnine na prostem
ha
103.500
103.500
130.664
- ekološko kmetovanje, vrtnine v zavarovanih prostorih
ha
120.750
120.750
140.678
- ekološko kmetovanje, intenzivni sadovnjaki in oljčniki
ha
120.750
120.750
190.750
- ekološko kmetovanje, travniški visokodebelni sadovnjaki
ha
50.000
50.000
70.339
- ekološko kmetovanje, vinogradi, hmeljišča, drevesnice, nasadi špargljev
ha
120.750
120.750
190.750
- ekološko kmetovanje, travinje (travniki, travinje na njivah, pašniki)
ha
40.000*
40.000
55.318
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine
Planinska paša
- planinska paša brez pastirja
ha
4.000
4.000
14.545
- planinska paša brez pastirja + pastir
ha
7.000
7.000
19.552
Košnja strmih travnikov
- košnja strmih travnikov, 35-50%
ha
-
-
40.058
- košnja strmih travnikov, nad 50%
ha
-
-
60.325
Košnja grbinastih travnikov
ha
-
-
60.325
Travniški sadovnjaki
ha
27.000
27.000
45.303
Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
- reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, govedo, konji
žival
-
-
28.613
- reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ovce in koze
žival
-
-
4.292
- reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, prašiči
žival
-
-
11.445
- reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, perutnina
1000 živali
-
-
40.058
Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin
ha
-
-
30.043
Sonaravna reja domačih živali
ha
9.000
9.000
20.029
Ohranjanje ekstenzivnega travinja
ha
-
5.000
20.029
Varovanje zavarovanih območij
Reja domačih živali v ostrednjem območju pojavljanja velikih zveri
ha
7.000
7.000
7.392
Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov
ha
-
-
35.050
Pokritost tal na vodovarstvenem območju
- pokritost tal na vodovarstvenem območju, njive
ha
-
60.000
80.354
- pokritost tal na vodovarstvenem območju, travni nasadi
ha
-
30.000
60.325
- pokritost tal na vodovarstvenem območju, travinje
ha
-
30.000
50.310
Zatravljanje in zelena praha
ha
-
-
60.325
* pašniki 20.000 SIT;

Vir: Uradni listi RS (različne številke)

Ukrepi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (nacionalne sheme)

Programi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja so se v letu 2004 izvajala na podlagi Uredbe o programih kmetijske strukturne politike razvoja podeželja za leti 2003 in 2004 (Ur.l. RS, št. 43/03, 81/03, 117/03 in 32/04) ter Odloka o višini sredstev za ukrepe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za proračunski leti 2003 in 2004. V uredbi so določeni programi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, upravičeni stroški, pogoji, kriteriji, postopki za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov in namenov ter nadzor nad izvajanjem ukrepov. Izvajanje ukrepov je financirano iz nacionalnih sredstev.
Za uresničevanje ciljev kmetijske politike so se sredstva za ukrepe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoj podeželja namenila za:
· programe podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje ter za prestrukturiranje živilstva (naložbe v kmetijska gospodarstva; sanacija kmetij; pomoč mladim kmetom; obnova trajnih nasadov; prestrukturiranje zadrug; naložbe v živilski industriji),
· zemljiške operacije (agromelioracije; hidromelioracije; vzdrževanje akumulacije Vogršček; obnova in urejanje pašnikov; komasacije in sanacija nedokončanih komasacij),
· vertikalne ukrepe razvoja in prilagajanja podeželskih območij (obnova vasi; inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij; podpore ekonomski diverzifikaciji podeželja – alternativni dohodkovni viri; razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva)
· spremljajoče ukrepe (pospeševanje prodaje; podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju; podpore organizacijam proizvajalcev;).
Večina sredstev v okviru programa podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje ter prestrukturiranje živilstva, ki je bila izplačana iz proračuna 2004, pomeni poravnavo obveznosti, ki so bile prevzete že pred vstopom v EU. Po vstopu v EU je bil iz tega okvira objavljen le javni razpis za pomoč za sanacijo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi (Ur.l. RS št. 81/04, 23.7.2004) ter javni razpis za pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij (Ur.l. RS št. 61/04, 4.6.2004), ki predstavlja povsem nov ukrep. Namen ukrepa je delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo zaradi prevzema kmetije s strani mladega kmeta in se dodeli v obliki enkratne finančne pomoči. Do podpore so upravičeni mladi kmetje, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, so mlajši od 40 let in imajo ustrezno izobrazbo. Obvežejo se, da bodo nadaljevali s kmetijsko dejavnostjo vsaj 5 let po prejemu pomoči. Kmetija mora biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev, upravičenec pa mora imeti v rabi vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin, od tega vsaj 3 ha v lasti. Najvišji znesek pomoči na upravičenca je 5.000.000 SIT, višina sredstev pa se določi ob upoštevanju razvojnega, regionalnega in socialnega vidika kmetijskega gospodarstva ter tržnih, ekonomskih elementov in okoljskega vidika kmetijske proizvodnje. Eno od meril so tudi stroški, ki nastanejo s prevzemom kmetije. Ukrep v letu 2004 ni v celoti zaživel, saj je bilo zaradi omejenih finančnih sredstev do zaključka razpisa 31.8.2004 od 220 prejetih popolnih vlog odobrenih le 23. V okviru programa zemljiških operacij ter vertikalnih ukrepov razvoja in prilagajanja podeželskih območij v letu 2004 ni bilo novih javnih razpisov, nadaljevala pa so se izplačila za ukrepe, ki so bili začeti pred letom 2004.
V letu 2004 so se nadaljevali tudi vsi spremljajoči ukrepi strukturne politike, ki v glavnem predstavljajo podporo združevanju in trženju. V letu 2004 sta bila tako objavljena javni razpis za sofinanciranje pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil (Ur.l. RS št. 78/04, 16.7.2004) ter za podporo strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju (Ur.l. RS št. 61/04, 4.6.2004).
Med navedenimi ukrepi jih je nekaj, ki ne predstavljajo državne pomoči, pri nekaterih pa samo del sredstev ne vsebuje elementov državne pomoči (podpore strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju, strokovne naloge, genska banka, KPC Jable, stroški tehničnih podpor…). Državne pomoči za sklop ukrepov kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (nacionalne sheme) predstavljajo 4 milijarde SIT.Podpore za prestrukturiranje in prenovo proizvodnje

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Podpore za obnovo trajnih nasadov
Ad1- vinogradi
Ad2- drugi trajni nasadi: sadovnjaki in ojčniki, jagodišča, špargljišča		Cilji (Plan):
Zmanjšanja stroškov pridelave, povečanje kakovosti.
Zamenjava sortimenta s tržno zanimivimi sortami 		Obseg obnovljenih trajnih nasadov (ha),
Število projektov		 2002Namen ukrepa je doseženAd1: 506.965.727 SIT
Ad2: 245.775.917 SIT

Od tega :
Jagode: 13.419.000 SIT
Šparglji: 1.999.594 SIT
Sadovnjaki in oljčniki:
230.348.323 SIT		Ni ga še možno določitiOdobrene vloge po javnih razpisih v letu 2003 so se izplačale v letu 2004

*Podpore obnovi vinogradov so od leta 2001 sestavni del tržnih ureditev. Od leta 2005 dalje so za prestrukturiranje vinogradništva na voljo sredstva EU.
** Obnove sadovnjakov, oljčnikov ter naprava nasadov jagod in špargljišč so po vstopu v EU predvidene v sklopu ukrepov, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih skladov (EJKUS – usmerjevalni del).
Rezultati:
Obnovljeni nasadi, povečanje deleža kakovostnih in tržno zanimivih sort, povečana kakovost sadik, manjši stroški pridelave		Ad1)
361 ha vinogradov (704 upravičencev)
Ad2)
217 ha sadovnjakov in oljčnikov (215 projektov)
30 ha jagod (64 projektov)
4 ha špargljev (9 projektov)		 2002Jagode in šparglji so bili sajeni v letu 2003, oljčniki in sadovnjaki pa jeseni 2002 ter spomladi 2003.
Prestrukturiranje kmetijstva:
Ad1: Naložbe v kmetijska gospodarstva
Ad2: Prestrukturiranje zadrug		Cilji (Plan):
Izboljšanje učinkovitosti in odpravljanje nekonkurenčnosti kmetijskih gospodarstev 		Število podprtih projektov.
Povprečna vrednost podpore na projekt		 2003Ad1. strukturna neustreznost, nizka konkurenčnost, visoki stroški, nizka tržna usmerjenost
Ad2 prezaposlenost, raznovrstne dejavnosti ter pomanjkanja managerskega poslovanja kot vzrok za previsoke stroške in posledično s tem slabši položaj kmetijskih zadrug na trgu		Ni določenoPogojno učinkovitSredstva so bila delno zagotovljena v obliki ugodnih posojil Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Javni sklad) že v letu 2003.
Nepovratna sredstva MKGP za odobrene vloge po javnih razpisih v letu 2002 in 2003 so se prenesla v izplačilo v leto 2004. Sem je vključena tudi realizacija 1 vloge iz leta 1997glede na odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2003.
Razen števila odobrenih vlog, drugi kazalniki niso bili opredeljeni
Po vstopu v EU je izvedba ukrepov predvidena v sklopu ukrepov, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih skladov (EJKUS – usmerjevalni del).
Rezultati:Ad1: 104 podprtih projektov
4.604.094,70 SIT/projekt
Ad2: 36 podprtih projektov
16.737.432,80 SIT/projekt

Javni sklad:
Ad1 112 podprtih projektov
Ad2 47 Podprtih projektov 		Ad1: 478.825.844 SIT

Posojila Javnega sklada RS

145.303.460 SIT

Ad2: 602.547.581,10 SIT

Posojila Javnega sklada RS

111.307.153 SIT

Pomoč za nadomestilo škodeCilji (Plan):
Izboljšanje dohodkovnega in socialnega položaja kmetij, ogroženih zaradi naravnih nesreč ali izjemnih pojavov		Število podprtih projektov.
Povprečna vrednost podpore na projekt		2003, 2004Zaradi delovnih nesreč ali neugodnih klimatskih razmer je ponekod socialni položaj kmetij, zlasti majhnih kmetij, zelo ogroženNi določeno54.009.281 SIT Posojila Javnega sklada RSskupaj:4.896.252
2003: 1.944.222 SIT
2004: 2.952.030 SIT 		Ni ga še možno določitiSredstva so bila delno zagotovljena v obliki ugodnih posojil Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in v obliki nepovratnih sredstev MKGP
Rezultati:45 projektov

1.265.021,10 SIT/projekt
Javni Sklad
19 podprtih projektov

Podpore za prevzem kmetijCilji (Plan):
Izboljšanje starostne strukture na kmetijah		Število podprtih kmetij
Povprečna vrednost podpore na projekt		2004Neugodna starostna in izobrazbena struktura gospodarjev na kmetijahNi določeno97.825.000 SITPogojno učinkovitBilo je skoraj 8x več zavrnjenih vlog kot odobrenih, ker ni bilo dovolj sredstev
Rezultati:23 kmetij
4.253.260,90 SIT/projekt
Podpore za prestrukturiranje živilstvaCilji (Plan):
Prilagajanje na tržne razmere ob vstopu v EU		Število podprtih projektov
Število podprtih projektov po sektorjih predelave
Povprečna vrednost podpore na projekt		 Neugodna velikostna struktura, izvozna struktura.
Nezadostna tržna usmerjenost.
Nizka stopnja inovativnosti.
Nestimulativni vertikalni odnosi.
Mednarodna integracija živilske panoge s perspektive vključenosti v enotni trg EU je izrazito neugodna.		MKGP:

1.488.555.001,70 SIT

Posojila Javnega sklada RS

30.727.401 SIT

Pogojno učinkovit**Povprečna višina sofinanciranja odobrenih vlog od priznane vrednosti investicije je znašala le 10,7%, ker je bilo upravičenih vlog skoraj 3x več od razpoložljivih sredstev.

Po vstopu v EU je izvedba ukrepa predvidena v sklopu ukrepov, ki se sofinancirajo iz evropskih strukturnih skladov (EJKUS – usmerjevalni del).

Rezultati:

Prestrukturiranje živilsko predelovalnih podjetij

-44 podprtih projektov

-po posameznih sektorjih:krompir 2, meso 17, mleko 9, sadje 1, vino 4, žita 10 in ribe 1

- 33.830.795,50 SIT/projekt

Javni sklad:
33 podprtih projektov

 ** MKGP po posameznih sektorjih:krompir 2, meso 17, mleko 9, sadje 1, vino 4, žita 10 in ribe 1
Shema/ individualna DP: Ukrepi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja 0002-5022851-2000, , 0003-5022851-2002/I, 0005-5022851-2002, 0005-5022851-2002/I, E93/2004 Ukrepi kmetijske politike in kmetijske politike razvoja podeželja


Podpore programom razvoja podeželja

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Obnova vasiCilji (Plan):
Izboljšanje kakovosti življenja v vaseh.
Ohranjanja urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti vasi ter ohranjanja kulturne dediščine.		Število sklenjenih pogodb. Ni opredeljeno.11.820.691 SITGlede na veliko število ustreznih vlog, menimo, da je učinek pozitivenDvoletni javni razpis 2003 - 2004.
Rezultati:

Izboljšana kakovost življenja, ohranjene urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti vasi ter kulturna dediščina.

33 pogodb, od tega 28 sklenjenih z občinami, 5 s kmetijami. *Navedena so samo sredstva namenjena kmetom.
Inovativni programi za razvoj podeželjaCilji (Plan):
Izdelava in promocijskega in informativnega materiala pomembnega za razvoj podeželja		Število odobrenih vlog Ni opredeljeno7.860.318,00 SITDP predstavljajo izdatki za promocijske aktivnosti za privatne osebe in podjetnike, kot akterji na lokalnem. Izdatki za neprofitne organizacije in občine ne predstavljajo DP.
Rezultati:
Povečanje promocijskih aktivnosti na podeželju. Vključevanje novih akterjev na lokalnem nivoju.		5
Podpore ekonomski diverzifikaciji podeželja Cilji (Plan):
Ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti za kmete in njihove družine in s tem ustvarjanje dodatnega dohodka na kmetijah.		Število odobrenih vlog, drugi kazalci niso opredeljeni. Nizka dohodkovna raven kmečkega prebivalstva.
Omejene možnosti alternativne zaposlitve na podeželju.		66.108.610 SIT
Rezultati:
Razvijanje turizma na kmetijah in ohranjanje tradicionalnih obrti, ki so povezane s kmetijstvom.		Na podlagi dvoletnega javnega razpisa za leti 2003 in 2004 je bilo odobrenih 13 vlog, 93% za razvoj turizma, 7% za razvoj obrti.
Pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živilCilji (Plan):
dvig ugleda slovenske živilsko predelovalne industrije in kmetijstva doma in na ciljnih trgih.
Za izvedbo ukrepa je bilo namenjenih 50.000.000 SIT.		letna realizacija uspešnosti tistih institucij in podjetij, ki so sodelovala pri promocijskih akcijah2003Slaba prepoznavnost slovenskih izdelkov slovensko živilsko predelovalne industrije in kmetijstva doma in v tujini88,87%*44.435.960,7Določitev še ni možna; analiza učinkov s strani prejemnikov pomoči še ni bila oddanaDoločitev še ni možna*sredstva niso bila porabljena vceloti, ker upravičenci niso zagotovili lastnega deleža za celotno višini odobrene pomoči (intenzivnost pomoči je 50%)
Rezultati:
Izveden le ukrep -sof. aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih izdelkov oziroma živil v RS in v tujini
Shema/ individualna DP: Ukrepi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, , 0003-5022851-2002/I



Spremljevalni ukrepi politike razvoja podeželja - podpore združevanju in pospeševanju prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Podpore organizacijam proizvajalcevCilji (Plan):
Skupna pridelava, predelava in skupni nastop na trgu in sofinanciranje delovanja.		Sofinanciranje 6 OP 2001V letu 2003 je bilo skupaj priznanih 6 OP (2 za vinogradništvo,4 za sadjarstvo). Sofinanciranje je zapadlo v breme proračuna 2004.100%Sveže sadje, zelenjava, oljčno olje: 18.000.000 SIT
Vinsko grozdje, mošt in vino: 168.546.216 SIT		Učinka še ni možno določiti
Rezultati:
Vzpostavitev organizacij proizvajalcev, ki delujejo po predpisih
Boljša organiziranost ter večja konkurenčnost kmetijskih gospodarstev		 Sofinanciranje 6 OP
Promocija za sadje in vino Cilji (Plan):

Prepoznavnost kakovostnega vina slovenskega geografskega porekla na trgih izven RS
Ohraniti izvoz sadja na ciljnih trgih (Podpira se uporaba promocijske embalaže z logotipom slovensko sadje – Slovenian Fruit za prepoznavnost izvora) 		Obseg izvoza v 1000 EUR (2002)
Užitne vrtnine 956
Užitno sadje 4.442		 2002Na osnovi prejetih zahtevkov za leto 2003 na AKTRP in na osnovi stroškovno ovrednotenih programov promocije vina za leto 2004 (več kot 50 programov) smo predvideli višino sredstev za ta namen v skupni višini 450 mio sitNamen ukrepa je bil dosežen- uspešen ukrep 450.945.734 SIT
231.921.182 SIT (podpora je znašala 80 SIT na liter kakovostnega in deželnega ustekleničenega vina)
219.024.552 SIT . ( Podpora je znašala 20 SIT na kg v ciljne trge A in 14 SIT na kg jabolk ali hrušk v ciljne trge B)
Rezultati:
Povečanje izvoza vina
Ohranjanje tržnega deleža v izvozu sadja		2003
Užitne vrtnine 1.221
Užitno sadje 8.664
Shema/ individualna DP: 0005-5022851-2002/I,E 89/2004 - Podpora potrjenim programom izobraževanja in promocije organizacijam proizvajalcev ter podpora za promocijo vina



Programi podpor na področju urejanja zemljišč

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Agromelioracije Cilji (Plan):
Usposobitev kmetijskih zemljišč v ekstenzivni rabi, zaradi težkih ali močno prizadetih pridelovalnih pogojev( velika reliefna razčlenjenost, skalnatost, slaba dostopnost do kmetijskih zemljišč, neugodne fizikalne in kemične lastnosti tal in neurejen vodni režim.		Število ha usposobljenih zemljišč 2003Ni določeno12.466.736 SITPozitiven učinek v skladu z višino razpoložljivih sredstev.V letu 2004 javnega razpisa za izvedbo agromelioracij ni bilo. Realizacija je potekala na podlagi razpisa, izvedenega v letu 2003.
Rezultati:
Usposobljena kmetijska zemljišča. 		35 ha
Komasacije Cilji (Plan):
Zmanjšanje neugodne posestne strukture in izboljšanje racionalnosti obdelave zemljišč.		Zaključitev 240 ha komasacij ter uvedba okrog 700 ha novih komasacij. 2001 Ni določenoV letu 2004 so se v celoti izvedla vsa komasacijska dela na komasacijah, ki so bile uvedene po javnih razpisih v letih 2001, 2002 in 2003. Planiranih novih komasacij zaradi prerazporeditve sredstev na druge ukrepe ni bilo.89.984.916 SITPozitiven.Razdrobljena zemljiška posestna struktura predstavlja velik problem pri konkurenčnosti slovenskih kmetij. S tem ukrepom bomo prispevali k izboljšanju zemljiške strukture, racionalnejši kmetijski proizvodnji, izboljšanju delovnih pogojev, urejanju lastniških razmerij ter možnosti za realizacijo posameznih prostorskih projektov.
Rezultati: Število ha komasiranih zemljišč.
Razpršenost in razdrobljenost se tako postopoma zmanjšujeta		1007 ha zaključitev komasacij, uvedenih po javnih razpisih v letih 2001, 2002 in 2003.
Obnova in urejanje pašnikovCilji (Plan):
Preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, izboljšanje biotične raznovrstnosti talne ruše in povišanje hranilne vrednost in založenost travnih površin.		Število hektarjev urejenih pašnikov. Ni določeno.V letu 2004 so bila sredstva v okviru ukrepa namenjena za realizacijo pogodbenih obveznosti po
izvedenem javnem razpisu iz leta 2003.
Planiranega novega javnega razpisa zaradi prerazporeditve sredstev na druge ukrepe ni bilo.		78,780.800 SIT* Povprečna velikost urejenega pašnika na vlagatelja je znašala 5,7 ha, kar je za majhno in razdrobljeno posestno strukturo v Sloveniji
zelo ugodna velikostna struktura. Učinkovitost porabljenih sredstev je pozitivna.
Rezultati:
Usposobitev in obnova pašnikov.		Skupna površina urejenih pašnikov je znašala 2121 ha. Povprečna velikost urejenega pašnika na vlagatelja je znašala 5,7 ha.
Shema/ individualna DP: Ukrepi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, 0003-5022851-2002/I
Enotni programski dokument 2004- 2006

Cilji 3. prednostne naloge Enotnega programskega dokumenta 2004- 2006 so izboljšanje gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva, uspešno prilagajanje zahtevam skupnega trga, spodbujanje drugih virov dohodka na podeželskih območjih, spodbujanje varnosti in kakovosti živilskih izdelkov ter ohranjanje in trajnosti razvoj gozdov.

3. prednostna naloga vključuje naslednje ukrepe, ki so sofinancirani s strani sklada EKUJS – Usmerjevalni oddelek:
- 3.1 Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov (Cilj ukrepa je povečati konkurenčnost in dodano vrednost živilskih proizvodov v Sloveniji.),
- 3.2 Naložbe v kmetijska gospodarstva (Cilj ukrepa je povečati konkurenčnost kmetijskih gospodarstev in njihovo tržno usmerjenost. Cilj bo dosežen z upoštevanjem higienskih, zdravstvenih in veterinarskih standardov in standardov o dobrobiti živali ter varstvu okolja.),
- 3.3 Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu (alternativni dohodkovni viri) (Cilj ukrepa je izboljšanje učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah in s tem zagotovitev dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek.),
- 3.4 Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov (Cilj ukrepa je ohranjanje in izboljšanje ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi ter povečanje proizvodnje lesa in izboljšanje kakovosti gozdnih lesnih proizvodov.),
- 3.5 Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov (Cilj podpore je zadovoljevanje zahtev tistih potrošnikov, ki žele kmetijske pridelke in živila, ki so varni in višje kakovosti, in ki ustrezajo njihovi želji po zajamčeni kakovosti in pristnosti. Sočasno bi imel program pozitiven vpliv na povečano konkurenčnost celotne prehrambne verige.),

in ukrepe, ki so sofinancirani s strani sklada FIUR:
- 3.6 Posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov (Cilj ukrepa je izboljšati varnost in življenjske pogoje ribičev, izboljšati konkurenčnost in zagotoviti trajnostno rabo ribolovnih virov v Jadranu.),
- 3.7 Ribogojstvo, predelava in trženje (Cilj ukrepa je izboljšanje konkurenčnosti sektorja in izboljšanje kakovosti proizvodov.).

Stopnja sofinanciranja pri ukrepih sofinanciranih s strani sklada EKUJS: 50% sklad EKUJS – Usmerjevalni oddelek in 50% nacionalno sofinanciranje.
Stopnja sofinanciranja pri ukrepih sofinanciranih s strani sklada FIUR: 75% sklad FIUR in 25% nacionalno sofinanciranje.

V letu 2004 so bila sredstva izplačana le za ukrepa 3.3 in 3.4.

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
EPD 2004-2006
Ukrep 3.3 Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu (alternativni dohodkovni viri)		Cilji (Plan):
Cilj ukrepa je izboljšanje učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah in s tem zagotovitev dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek.		- Število projektov, ki so vključeni v sofinanciranje po JR 2004- Prihodek na zaposlenega
- Energija iz dejavnosti, ki so deležne podpor
-Število novih delovnih mest 		2004Namen ukrepa v letu 2004 je bil večinoma dosežen.Realizacija izplačil 2004: 35.301.027 SIT

Še ni možno določitiNi ga še možno določiti Realizacija izplačil je delna glede na prevzete obveznosti (način financiranja n+2).
Rezultati:
31 projektov je bilo po razpisu vključenih v sofinanciranje, za 23 projektov so bila realizirana plačila v letu 2004..		Podatkov po kazalnikih še ni mogoče navajati pred zaključkom projektov
EPD 2004-2006
Ukrep 3.4 Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov		Cilji (Plan):
Cilj ukrepa je ohranjanje in izboljšanje ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi ter povečanje proizvodnje lesa in izboljšanje kakovosti gozdnih lesnih proizvodov.		Število projektov, deležnih podpore - 1706
Število končnih prejemnikov, ki prejmejo podporo – 1680
Izboljšana stabilnost in kakovost gozdov kot posledica izvajanja ukrepa - 2.539,40 ha
Površina obnove gozda – 0
Površina negovanih mlajših razvojnih faz - 2.539,40 ha
Površina zaščitenega mladovja – 0
Površina življenjskega prostora prostoživečih živali - 0 		2004Namen ukrepa v letu 2004 je bil dosežen.48.107.431 SIT Še ni možno določitiNi ga še možno določiti
Rezultati:
Podprtih 1706 projektov.
Shema/ individualna DP: Enotni programski dokument – Odločba Komisije št. K(2004)2122

SAPARD

Leto 2004 je bilo tretje leto izvajanja predpristopne pomoči v okviru programa SAPARD. V tem letu so izplačila iz Programa SAPARD dosegla 71,5 % vrednosti prevzetih obveznosti oziroma 82,7% vrednosti, opredeljenih v Odloku na podlagi sklenjenih letnih sporazumov o financiranju 2000-2003.

Potrjene in objavljene pravne podlage iz let 2001, 2002 in 2003 (večletni in letni sporazumi o financiranju, uredba in javni razpisi) so bile podlage za nadaljevanje izvajanja ukrepov programa SAPARD. Višina razpisanih sredstev programa SAPARD po ukrepih temelji na višini sredstev EU, opredeljeni v letnih sporazumih o financiranju za leta 2000 do 2003 in določilih finančnega načrta programa SAPARD. Slovenija ima za 4 letni program na voljo 26.650.758 EUR sredstev EU. Delitev sredstev po ukrepih in podukrepih temelji na rezultatih obsežne analize razvojnih neskladnosti, prednosti in slabosti, ustreznega delovanja nacionalne politike ter obsega pomoči EU. Ukrepi so glede na cilje uvrščeni v dve prednostni nalogi:

- izboljšava proizvodnih struktur v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji, ki vključuje vključuje dva ukrepa:
naložbe v kmetijska gospodarstva ter naložbe v živilskopredelovalno industrijo (sektor mleko in meso, vključno z ribami),
za katera je namenjenih 75% sredstev programa SAPARD. Cilji prednostne naloge so: (i) povečanje konkurenčnosti
sektorja kmetijske dejavnosti in živilskopredelovalnega sektorja, (ii) izboljšanje dohodkov na kmetiji, (iii) Skladnost s
standardi EU.
- gospodarska diverzifikacija in izboljšava podeželske infrastrukture, ki prav tako vključuje dva ukrepa: gospodarsko diverzifikacijo na kmetijah ter razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju, za katera je namenjenih 24% sredstev programa SAPARD, s ciljem (i) odpiranja dodatnih delovnih mest na kmetijah in (ii) izboljšanja kakovosti življenja na podeželskih območjih.
V okviru Programa SAPARD se izvaja tudi spremljajoči ukrep tehnična pomoč, ki je v podporo izvajanju osnovnih štirih ukrepov.


V tem poročilu o učinkovitosti izvajanja programa SAPARD navajamo podatke za 3 ukrepe programa, ki so državna pomoč in sicer: naložbe v kmetijska gospodarstva, naložbe v živilskopredelovalno industrijo in gospodarska diverzifikacija na kmetijah. Obseg sredstev, ki so državne pomoči v letu 2004 je 1,674 milijarde SIT.

V letu 2004 je bilo zaključeno prevzemanje obveznosti v okviru Programa SAPARD v skupnem znesku 10.443.344.012,70 SIT javnega sofinanciranja, od tega 1/3 sredstev v breme nacionalnega proračuna in 2/3 sredstev v breme Skupnosti.

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DP
V 000 SIT		UčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Naložbe v kmetijska gospodarstvaPlan
Povečanje dohodka na zaposlenega v kmetijstvu.
Specializacija in posodobitev proizvodnje in pridelave na kmetiji.
Izboljšanje kakovosti, higiene in standarda kmetijskih proizvodov.
Izboljšanje delovnih razmer na kmetijah.
Izboljšanje počutja živali in ravnanja z njimi na kmetijah.
Zmanjšanje onesnaževanja s kmetije		Izboljšave na objektih, opremi in strojih za vse vrste kmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (kapacitete).
Število mladih kmetov, deležnih podpor

Cilj
350-400 projektov		 2002 Ocena uspešnosti izvajanja Programa SAPARD v letu 2004 je zelo zadovoljiva tako z vidika vključevanja projektov v izvajanje kot tudi doseganja ciljev po ukrepih.Projekti so podprti z javnimi sredstvi iz proračuna Evropske Skupnosti in nacionalnega proračuna v razmerju 2:1.
Navajamo samo realizacijo nacionalnih – lastnih sredstev v letu 2004 in (skupaj do konca leta 2004).


Ukrep 1:
830.359 (921.482)
*87%
**116%		Delni učinek pozitiven, dokončno bo učinek možno oceniti ob zaključku programaUčinkovitost ocenjujemo z:
- realiziranimi izplačili* do konca leta 2004 v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi po odloku;
- prevzetimi obveznostmi** v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi po odloku. (Vrednost prevzetih obveznosti je nad 100% zaradi tečajnih razlik in morebitnih odstopov od pogodb.)

Program se izvaja do konca leta 2006, pravilo (n+2), zato so rezultati delni.
Rezultati:
- rezultati predstavljajo kumulativno vrednost od začetka izvajanja Programa SAPARD do konca leta 2004		Odobrenih 406 projektov (285 zaključeni)

148 (36,5%) upravičencev je mladih kmetov
Investicije v objekte:
Govedoreja (gradnja z opremo) 1.429 stojišč,
Prašičereja (gradnja z opremo) 3.564 stojišč,
Rastlinjaki (gradnja z opremo) 15.868 m2
Skladiščne površine za vrtnine, jagode in jagodičje 1.480 m2
Skladišča in spremljajočih objektov za krmo s pripadajočo opremo 25.977 m3,
Novogradnja objektov za izločke s pripadajočo opremo 9.343 m3
Oprema za:
5.849 stojišč v hlevih
29.981 m3 skladišč
15.868 m2 rastlinjakov
2.597 m2 drugih objektov
predelavo mesa – kapacitete 29 kg/dan
Kmetijska mehanizacija:
754 kom za strme lege in gorska območja,
382 kom druga območja
Nakup plemenskih živali 122 glav
Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov (sektorja predelave mesa in rib ter mleka)Plan
Povečanje deleža obratov, ki dosegajo evropske veterinarsko-sanitarne standarde, standarde za zaščito živali, za čiščenje odpadnih voda ter so registrirani za poslovanje na enotnem trgu EU.
Izboljšanje ekonomske učinkovitosti obratov s posodobitvijo proizvodnih procesov in racionalizacijo ter konsolidacijo proizvodnih verig.
Podpora proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ter uporaba sodobnih strategij trženja in vodenja,
Izboljšanje produktivnosti (promet na polno zaposleno osebo)
Povečanje neto dodane vrednosti na polno zaposleno osebo v živilskem sektorju.
Izboljšanje dobičkonosnosti (dobiček od prodaje) slovenskega živilskega sektorja		Prenova obstoječih nepremičnin in prilagoditev ali nabava novih strojev in opreme ter naprav za obvladovanje industrijskih odpadkov (kapacitete po sektorjih)

Cilj 36-38 projektov		 2002 . 673.140 (1.041.463) * 86,4%
** 113%		Delni učinek pozitiven, dokončno bo učinek možno oceniti ob zaključku programa
Rezultati:
- rezultati predstavljajo kumulativno vrednost od začetka izvajanja Programa SAPARD do konca leta 2004		Odobrenih 33 projektov (25 zaključenih)
Meso: -klavnice nove kapacitete 3.827t/leto, izboljšave 16.758t/leto
- oprema 3.827t/leto, izboljšave 16.758t/leto
Predelava mesa - nove kapacitete 6.790t/leto, izboljšave 42.020t/leto
- oprema 10.550t/leto, izboljšave 58.847t/leto
Skladišča – oprema nove kapacitete 1.800t, izboljšave 3.104t/leto
Varstvo okolja: -1.491 PE

Ribe: Predelava - nove kapacitete 1.101t/leto, izboljšave 750t/leto
- oprema 1.101t/leto, izboljšave 750t/leto
Skladišča – oprema nove kapacitete 25t, izboljšave 100t/leto

Mleko: predelava izboljšave 110.000 t/leto
- stroji in oprema nove kapacitete 26.625t/leto, izboljšave 724.391t/leto
Skladišča – novi stroji in oprema nove kapacitete 665 t, izboljšave 1.520 t
Gospodarska diverzifikacija na kmetijiCilji (Plan):
Povečati število kmetij, ki dodajajo vrednost svoji proizvodnji na kmetiji.
Povečati število kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom.
Povečati število kmetij, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo		 Ustvarjanje zmogljivosti za dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom na kmetijah.
Oblikovanje infrastrukture kmečkega turizma (št. in kapacitete).
Ustanavljanje obrtnih delavnic in zagotavljanje obrtne opreme na kmetijah.
Cilj 90 projektov 		2002 170.578 (265.160)*62,8%
** 111%		Delni učinek pozitiven, dokončno bo učinek možno oceniti ob zaključku programa
Rezultati:
- rezultati predstavljajo kumulativno vrednost od začetka izvajanja Programa SAPARD do konca leta 2004		Odobrenih 88 projektov (33 zaključenih)
Turizem na kmetiji –novogradnja in adaptacija: 899 ležišč, 2203 sedežev
- oprema:735 ležišč, 1673 sedežev
Rekreacija- novogradnja in adaptacija:188 ležišč, 204 sedežev,
- oprema 184 ležišč, 155 sedežev
Tradicionalna domača obrt – novogradnja in adaptacija 306m2
- oprema 343 m2
Shema/ individualna DP: Program razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD)- Odločba Komisije št. C(2000) 3138

Politika varnosti in kakovosti hrane

S pristopom k Evropski Skupnosti se je kmetijsko živilski sektor v Sloveniji srečal s pritiski močne konkurence. To zlasti velja pri živilskih proizvodih za splošno porabo, kjer se sorazmerno majhna in razpršena proizvodna struktura v Sloveniji sooča z razvitim in celostnim izborom proizvodov velikih proizvajalcev, ki tekmujejo (zlasti na cenovni ravni), da bi dobavljali izdelke velikim maloprodajnim verigam. Ob upoštevanju tega je kmetijska politika v Sloveniji v zadnjih letih dajala velik poudarek v smeri zagotavljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil z osredotočenjem na posebne kmetijske pridelke in živila z višjo dodano vrednostjo. Slovenija je uvedla sistem registriranja, certificiranja in spremljanja kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil. Opisana politična usmerjenost je v celoti v skladu s prioritetami politike SKP vmesnega poročila, ki daje poseben poudarek na aktivnosti za zagotavljanje zdravih in varnih živilskih proizvodov. Eden izmed prednostnih ciljev politike kakovosti (vključno z trženjem kakovostnih kmetijskih proizvodov višje kakovosti) je spodbuditi pridelovalce in predelovalce posebnih kmetijskih pridelkov in živil, da uspešno sodelujejo na trgu, s tem da dosežejo znatno višjo ceno na enoto in hkrati zadostijo zahteve potrošnikov po proizvodih, ki so avtentični in višje kakovosti. Da bi dvignili povpraševanje po teh proizvodih Slovenija uvaja programe za obveščanje potrošnikov o pomembnosti visoko kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil. Poleg tega je namen teh aktivnosti tudi, da se spodbudi proizvajalce, da dosegajo želeno povečanje dohodka, predvsem z zagotavljanjem kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil z večjo dodano vrednostjo.

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
Leto2005		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Certificiranje posebnihCilji (Plan):
Certificiranje vsaj 4 živil		Št. Certificiranih živil
2003
0375%2.644.000100%Sredstva niso bila presežena. Učinek pozidiven. V letu 2004 smo prvič izvajali certificiranje za ta živila
Rezultati:
Certificirana so bila 3 živila		Plan: 3.000.000
Kontrola mineralnih vodCilji (Plan):
Sofinanciranje kontrole 2 proizvajalcem		 Število izvedenih kontrol
.		 2003 1150%700.000100%Sredstva niso bila presežena. Učinek pozitiven
Rezultati:
Kontrola je bila sofinancirana samo 1 proizvajalcu		Plan: 1.400.000 SIT
Priprava specifikacije in registracija višje kakovostiCilji (Plan):
Priprava spesifikacije za 3 živila 		Število pripravljenih specifikacij 2003
22,5100%3.970.935100%Učinek pozitiven, saj smo povečali število registriranih izdelkov za višjo kakovost za indeks 2,5
Rezultati:
Specifikacija pripravljena za 3 živila		Plan: 3,970.935
Shema/ individualna DP: E83/2004 - Politika kakovosti


JAVNE SLUŽBE IN DRUGE STORITVE ZA KMETIJSTVO

Slovenija ima že tradicionalno dobro razvito infrastrukturo za različne splošne storitve za kmetijstvo. Pomemben del teh storitev se izvaja kot javna služba, ki je v celoti financirana iz republiškega proračuna.
Javne službe na področju kmetijstva, ki jih vključujemo v to poročilo, so določene z zakonom o kmetijstvu, zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in zakonom o živinoreji, so strokovne naloge s področja zootehnike in fitosanitarnega področja.
Poleg teh med splošne storitve za kmetijstvo sodi tudi raziskovalna dejavnost na področju kmetijstva, ki jo usmerja in sofinancira MKGP, kakor tudi nekatere druge naloge, pomembne za razvoj kmetijstva (nekatere naloge s področja veterinarstva, podpore javnim zavodom)
Naloge javnih služb so opredeljene na osnovi ugotovitve, da gre za naloge, ki so nujne za razvoj panoge, ni pa jih mogoče prepustiti samo tržni iniciativi.
Proračunska sredstva za splošne storitve za kmetijstvo (podpore svetovanju, izobraževanju, raziskovanju, strokovnemu delu, javnim zavodom) se praviloma v zadnjih letih povečujejo manj kot pri drugih ukrepih kmetijske politike, zato se je znižal tudi njihov delež v strukturi skupnih proračunskih izdatkov za kmetijstvo. V letu 2004 je ta delež prvič padel pod 20% (v povprečju 1992-1998 okoli 30%).
Za financiranje in sofinanciranje splošnih storitev za kmetijstvo je bilo v letu 2004 porabljenih 9,5 milijarde tolarjev (kar je 5,6% več kot v letu prej). Od skupne višine sredstev za javne službe in druge storitve, pa državna pomoč predstavlja 4,8 milijonov SIT.

Povečala so se predvsem sredstva za javne službe in naloge na področju zootehnike, kot tudi na področju rastlinske pridelave. V okviru zootehnike so se z letom 2004 začeli financirati nekateri novi programi (razvoj konjereje, reja in preizkušanje plemenskih živali, register kopitarjev), povečala pa so se tudi sredstva za službo za identifikacijo in registracijo živali. Na področju rastlinske pridelave beležimo povečanje sredstev predvsem za naloge s fitosanitarnega področja.
Za veterinarske ukrepe ter kmetijsko svetovalno službo je obseg sredstev ostal realno na ravni leta 2003, pri drugih splošnih storitvah in programih pa se zmanjšal. V tem okviru je bilo več sredstev kot v letu prej namenjeno le sofinanciranju raziskovalno-razvojnega dela (po precejšnjem zmanjšanju v letu 2003), kmetijskega šolstva ter Kobilarne Lipica.
Strokovne naloge s področja živinoreje vključujejo: selekcijo, vodenje rodovniških knjig, reprodukcijo, registracijo in identifikacijo kopitarjev, razvoj konjereje ter rejo in preizkušanje plemenskih živali. Strokovne naloge v živinoreji potekajo po mednarodno veljavnih pravilih, ki so obvezujoča za Republiko Slovenijo in omogočajo kontinuirano delo na izboljševanju genetskega potenciala pri vseh gospodarsko pomembnih vrstah domačih živali, kar je eden temeljnih pogojev za razvoj posameznih panog v živinoreji. Obseg strokovnega dela je določen na podlagi enotnega selekcijskega programa in rejskega programa za vsako živinorejsko panogo posebej: govedoreja, konjereja, prašičereja, ovčjereja, kozjereja, kunčejereja, perutninarstvo in čebelarstvo. Osnovno pravilo izvajanja teh nalog je, da se predpisane meritve, obdelave podatkov, zbiranje podatkov, izdelava poročil, izdajanje rejskih dokumentov opravlja redno, tekoče po predpisani dinamiki, prekinitve niso dovoljene, sicer opravljeno delo ni v skladu z mednarodnimi pravili. Zato so izvajalci strokovnih nalog v živinoreji dolžni delo izvajati neprekinjeno in najmanj v obsegu, ki je bil določen v letnem programu dela.


Strokovne naloge v živinoreji

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Strokovne naloge v živinorejski proizvodnjiPlan:
-ohranjanje in izboljševanje genetske vrednosti domačih živali v RS
-zagotavljanje mednarodno primerljivih strokovnih opravil in obdelav podatkov
-opravljanje tekočega dela na sprejetih programih dela na področju živinoreje		Število planiranih nalog
3.127.173		 2003108%1.713.033.041 SIT
PP:1456 527.411.169
PP 2423 1.185.621.872

Pozitiven (s sredstvi je bil dosežen cilj programa)Višina sofinanciranja do 100% vrednosti za posamezno nalogo določeno v programu dela za leto 2003. Naloge se izvaja kot javna služba.
Rezultati:
Enotno in neprekinjeno zagotavljanje strokovnih nalog selekcije in kontrole proizvodnje v živinoreji.		Število opravljenih nalog:
3.365.699

Podrobnejši rezultati izvajanja programa so vključeni v letno poročilo.
Shema/ individualna DP: E92/2004 Strokovne naloge v živinorejski proizvodnji,




Fitosanitarni ukrepi

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin -Odprava posledic škode po hruševem ožigu* Plan:
Preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.		Izplačane odškodnine 2002 .**
Ad1: 91,3%
Ad2: 92,3%		Ad1: 2.538.214 SIT
PP4272
Ad2:463.369 SIT
PP951 (proračunska rezerva)		100%Pozitiven
Dodeljena državna pomoč je bila učinkovita, saj so imetniki okuženih rastlin le te uničili in prejeli finančna nadomestila za uničene oziroma drugače odstranjene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete. Tako je bilo preprečeno nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, imetniku pa omogočena zasaditev zdravih rastlin
Rezultati:
Izplačilo odškodnin za uničene rastline zaradi pojava nevarnih škodljivih organizmov
Shema/ individualna DP: E 86/2004 – Zdravstveno varstvo rastlin



Veterinarski ukrepi

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Diagnostični ukrepi in preventivna cepljenja v letu 2004

Izdaja veterinarskih spričeval

Sofinanciranje Nacionalnega veterinarskega inštituta (50%) 		Plan
Pregled nad stanjem kužnih bolezni živali in zoonoz ter ohranjanje ugodnega zdravstvenega stanja živali
Podelitev statusov govejih čred prostih bolezni: tuberkuloze, enzootske goveje levkoze in bruceloze		Stanje kužnih bolezni, podeljeni statusi govejih čred prostih bolezni 2002 .Zdravstveno stanje živali ocenjujemo ugodno, z uvedenimi programi je potrebno nadaljevati

Uspešno dodeljevanje statusov govejih čred, prostih bolezni: tuberkuloze, enzootske goveje levkoze in bruceloze,

Status je bil dodeljen vsem čredam v RS.		Ad1
PP6685 2.624.342.917 SIT

PP7342 95.361.536 SIT

Ad2
PP2254 (50%) 601.266.253 SIT 		V letu 2004 je bilo vplačanih 198.079.407 SIT pristojbin za zdravstvena spričevala in cepljenje psov.
Rezultati:
Vzpostavljen pregled nad stanjem kužnih bolezni in ohranitev ugodnega stanja zdravstvenega stanja živali
Podeljeni statusi govejih čred prostih bolezni
Vloženi zahtevki za priznanje statusov države, uradno proste določenih bolezni
Nacionalni veterinarski inštitut: opravljena dela po programu 		Ugodno stanje zdravstvenega stanja živali; podeljeni statusi govejih čred prostih bolezni: tuberkuloze, enzootske goveje levkoze in bruceloze št. statusov : 47.367 (št. vseh čred 46.041, statusi podeljeni vsem čredam).
Odstranjevanje odpadkov živalskega izvoraCilji (Plan):
Preprečevanje širjenja kužnih bolezni zaradi ilegalnega zakopavanje živalskih trupel ter zmanjševati onesnaževanje okolja		Zbrani živalski trupi 2002 Zbrano je bilo 10.371.846 kg živalskih trupelPP2255 280.000.000 SITPozitivnaNaloge se izvaja kot javna služba.
Rezultati:
Zagotovljen nemoten odvoz živalskih trupel in drugih odpadkov 		Zbrano je bilo 10.371.846 kg živalskih trupel
Odškodnine*Cilji (Plan):
Zagotoviti izplačilo imetnikom živali v primeru ugotovitve kužne bolezni ter posledično preprečevanje širjenja bolezni		 Izplačane odškodnine 2002 PP5552 14.857.056 SITPogojno pozitivnaGlede na sredstva učinkovitost ni bila 100%, saj sredstva niso zadostovala za izplačilo odškodnin za vse vloge*Odškodnine za živali, ubite ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani ali uničeni pri uresničevanju odrejenih ukrepov pri zatiranju kužnih bolezni in zoonoz
** Ker je bilo treba izplačati v 2004 letu 18 odškodnin še iz leta 2003, je bilo izplačanih le 69 odškodnin, ostalih 13 vlog je šlo v izplačilo v letu 2005
Rezultati:
Izplačilo odškodnin		V 2004 je bilo sprejetih 82 vlog za izplačilo odškodnin, izplačanih le 69 odškodnin**
Shema/ individualna DP*: E87/2004 Veterinarski ukrepi v kmetijstvu


- Identifikacija in registracija

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DP, v 000 SITUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Identifikacija in registracija - sofinanciranje storitev označevanja živaliCilji (Plan)*
Podpora vzpostavitvi sistema sledljivosti govedi z namenom varovanja zdravja ljudi, nadzora nad kužnimi boleznimi živali ter kontrole nad izvajanjem neposrednih plačil.		Popolnost in ažurnost centralnega registra govedi in evidence imetnikov rejnih živali 2002 Na področju identifikacije in registracije govedi je bila večina ciljev realiziranaPP1328 36.000.779 SITPozitivnaSofinanciranje storitev označevanja govedi ima pomemben vpliv na realizacijo ciljev pri vzpostavitvi celotnega sistema sledljivosti govedi
Rezultati:
Visok delež živali označenih v predpisanem roku, kar je eden od pogojev za vzpostavitev sistema sledljivosti govedi.
* GOVEDO Zastavljeni cilji pri sistemu identifikacije in registracije govedi v letu 2004 so bili naslednji: operativnost sistema – da, popolnost CRG –98 %, ažurnost CRG –7 dni, vzpostavljanje javne službe na terenu – da, vzpostavitev nadzora nad izvajanjem sistema I&R - popolna, vzpostavitev mehanizmov administrativne kontrole – visoka, funkcionalnost softvera za podporo sistema I&R - visoka, informiranje strank - 5, tekoče izvajanje sistema I&R - da, sofinanciranje storitev I&R – da.

Shema/ individualna DP*: E91/2004 Identifikacija in registracija

Podpora drugim splošnim storitvam v kmetijstvu

- Raziskovalno razvojno delo

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DP, v 000 SITUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Kmetijsko znanstveno raziskovalno delo – podpora*Plan:
Podpora raziskavam:
-prilagajanja kmetijstva zahtevam vključevanja Slovenije v EU in druge mednarodne integracije
- o izvajanju reforme kmetijske politike,
-o vključevanju kmetijstva v skupni trg in skupno kmetijsko politiko,
-o večji učinkovitost kmetijstva, konkurenčnost na eni strani ter socialnemu ravnovesju in okoljevarstveni primernosti na drugi strani;		Št. potekajočih projektov
Št. novih projektov
Podatki o publiciranju
Fazna in končna poročila		 2002 V preteklih letih sklenjene pogodbe za razvojne projekte v okviru ciljnih raziskovalnih programov pa so sofinancirani v višini 50 do 75 %.
(leto 2002) 1 projekt; 		4.225 *
*v poročilu navajamo le sredstva za raziskave, ki se izvajajo v RE v okviru podjetij		Na podlagi posredovanih faznih in končnih poročil o izvedbi projektov ocenjujemo, da so bila sredstva porabljena namensko, in glede na podatke o publiciranju raziskav ocenjujemo, da je poraba sredstev gospodarna in učinkovita. učinek pozitiven.* Ukrepi, ki se izvajajo v okviru kmetijsko znanstveno raziskovalnega dela in temeljijo na skupnih razpisih z MŠZŠ niso državna pomoč (mnenje MF, posredovano MŠZŠ).
V poročilo vključujemo le sredstva, ki so namenjeno raziskovalnemu delu v okviru RE v privatnih podjetjih.
Rezultati:
Nadaljevanje sofinanciranja že odobrenih 2 raziskovalnih projektov iz razpisov CRP v letu 2002 in 2003		Skupaj 2 potekajoča projekta;
4 fazna poročila
Shema/ individualna DP: E93/2004 Kmetijsko znanstveno raziskovalno delo


Javni zavodi

Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Zagotavljanje najmanjšega obsega varstva Kobilarne LipicaPlan:
Ohranjanje in razvoj črede, zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev za kakovostno rejo.
Varovanje in ohranjanje kulturnega spomenika izjemnega pomena za R Slovenijo.		Število konj, ohranjanje primernega števila linij žrebcev in rodov kobil
Ocena kvalitete reje, oskrbe in nege konj
Vzdrževanje pogojev reje		 2002Število konj 287
Pomanjkanje hlevskih in pašnih zmogljivosti		Na področju ohranjanja črede konj je cilj realiziran, za dobro rejsko delo pa je treba stremeti za širši genetski potencial in doseganje velikosti populacije za izvajanje kakovostnega rejskega programa327.636.942 SIT Sredstva so bila uporabljena učinkovito. Konji so v dobrem rejnem stanju in primerni kondiciji in so zadovoljivo oskrbovani. Zdravstvena oskrba konj je urejena. Hlevi in pašne-travniške površine so v dobrem stanjuUčinek je pozitiven, saj je v rejskem pogledu čreda konj boljša od predhodnega leta, kobilarna pa ima bolje urejene hlevske in pašne zmogljivosti
Rezultati:
Ohranjene so vse linije in rodovi konj, čreda konj še ne dosega velikosti populacije, potrebne za izvajanje kakovostnega rejskega programa.
Obnavljanje hleva in usposabljanje pašnih površin na posestvu Ravne
Varovanje kultivirane kraške krajine, zagotavljanje prostorskih in drugih možnosti za kakovostno rejo konj lipicanske pasme		 355 konj,
Obnavljanje hlevov;
Urejanje pašnikov in jahališč;
Postavljanje novih in obnova starih ograj okrog posestva;
Nakup plemenskih živali;
Nakup kmetijske mehanizacije;
Nakup opreme za jahanje in vožnjo, -nabava novih kočij ter popravilo starih in podobno.*
Shema/ individualna DP: E95/2004 - Zagotavljanje najmanjšega obsega varstva Javnega zavoda Kobilarna Lipica

*Vira podatkov za kazalnike sta Poročilo komisije za letni pregled kobilarne in letno poročilo o delu Kobilarne Lipica.


GOZDARSTVO

Z 1.149.633 ha gozdov3 znaša pokritost Slovenije z gozdovi 57 %, kar jo uvršča med tri države z največ gozdov v Evropi (za Finsko in Švedsko). Gozdovi zato predstavljajo pomembno prvino slovenske pokrajine in se jim priznavajo pomembne ekološke in socialne vloge. Tudi njihova produktivna vloga bi lahko bila večjega gospodarskega pomena za Slovenijo, ki nima mnogo drugih naravnih virov. Gospodarjenje z gozdovi je usmerjeno v proizvodnjo lesa visoke kakovosti, katere dohodek je pomembna podlaga za ohranjanje in razvoj hribovskih kmetij ter podeželskih območij ob sočasnem zagotavljanju ekoloških in socialnih vlog. Naravni gozdovi omogočajo ohranjanje gozdne pokrajine, ki v Sloveniji prevladuje. Tesno je povezana z možnostmi za razvoj turizma in rekreacije, ki s povečanim dohodkom neposredno ali posredno prispevata k razvoju podeželja.“Varovanje, izkoriščanje in raba gozdov razpolaganje z gozdovi kot naravnimi viri s ciljem zagotoviti sonaravno večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, dolgoročnega in optimalnega delovanja gozdov kot ekosistemov ter uresničevanje njihovih funkcij” so urejeni z Zakonom o gozdovih, ki ga je parlament sprejel leta 1993, medtem ko so podlaga za gospodarjenje z gozdovi Program razvoja gozdov v Sloveniji (sprejet leta 1996) in načrti za gospodarjenje z gozdovi.medtem ko so podlaga za gospodarjenje z gozdovi Program za razvoj gozdov Slovenije (sprejet leta 1996) in načrti gospodarjenja z gozdovi. Program razvoja gozdov Slovenije upošteva Agendo 21 (Poglavje XI) Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu (1992), določbe Konvencije o biološki raznovrstnosti (1992), Alpske konvencije (1993) in resolucije ministrskih konferenc o varstvu gozdov v Evropi. Načrti gospodarjenja z gozdovi se izdelajo kot splošni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo ob upoštevanju posebnih lokalnih pogojev. Sestavijo se za obdobje 10 let na ravni gozdnogospodarskih območij in gozdnogospodarskih enot. Opredeljujejo pogoje za usklajeno rabo gozdov in gozdnega prostora, potrebni obseg gojitvenih del in varstva gozdov, največji dovoljeni obseg njihovega izkoriščanja in pogoje za gospodarjenje z divjadjo. Kot izvedbeni načrt načrta za gospodarjenje z gozdovi se izdela gozdnogojitveni načrt v sodelovanju z lastniki gozdov. Na podlagi prioritet, določenih z načrti za gospodarjenja z gozdovi, Zavod za gozdove Slovenije pripravi letni program vlaganj v gozdove. Ta vlaganja so sofinancirana iz državnega proračuna. Podrobna pravila o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove so opisana in urejena s predpisom ministra. Lastniki gozdov z majhno gozdno posestjo kažejo malo zanimanja za pridobivanje dohodka iz gozda, kar povzroča, da se je zadnjih nekaj let posek izvajal le na ravni 75 % - 80 % možnega poseka4. Vzporedno z zmanjšanjem sečnje se je v zasebnih gozdovih v zadnjem času opravilo manj gozdnogojitvenih del, še posebej nege. Zaradi tega so potrebna dodatna prizadevanja za spodbujanje lastnikov gozdov za izvajanje vlaganj v gozdove s katerimi se bo izboljšala njihova gospodarska in ekološka vrednost. Učinek izvedenega programa državnih pomoči v letu 2004 je pozitiven, čeprav letni cilj ni bil v celoti realiziran na področju obnove gozdov in nege gozdov. Vzrok za to dejstvo sta bila na eni strani dvig vrednosti delovnega dne, ki se priznava za obračunavanje sofinanciranja, ki je bil posledica spremembe Pravilnika o finaciranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, in zmanjšanje razpoložljivih sredstevIzvedena dela, ki so bila sofinancirana na opravljenih površinah so prispevala k pravočasni naravni obnovi gozda in obnovi s sadnjo in setvijo na površinah kjer naravna obnova ni bila možna ali pa bi bila neustrezna. Opravljena nega je prispevala k sprejemljivejši, naravi bolj prilagojeni mešanosti drevesnih vrst in stabilnosti sestojev, ki so bili negovani. Stabilnost gozdov je bila povečana tudi z izvedenimi ukrepi varstva gozdov, Ki so prispevali k zmanjševanju populacij podlubnikov in zmanjševanju sanitarnega poseka od podlubnikov napadenih iglavcev. S sofinanciranjem določenih aktivnosti se je povečalo število objektov, ki prispevajo k večji požarni varnosti gozdov zlasti na požarno ogroženih območjih. Ukrepi izvedeni za izboljšanje življenjskega okolja prosto živečih živali, pa so prispevali k zmanjševanju konfliktnih razmer med populacijami in njihovim okoljem.
________________________________
3 Poročilo o gozdovih, ki ga pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, 2002.
4 Kar pomeni samo 38 % dejanskega prirastka lesa.




Ukrep /
program		Kratek opis cilja
(max. dva
do tri stavke)		KazalnikiIzhodiščno
(referenčno)
leto		Začetno
(referenčno)
stanje		Izračun za
leto ____		UspešnostVložena sredstva DPUčinkovitostUčinek (pozitiven/
negativen/ ni ga še
možno določiti)		Opomba
Obnova zasebnih gozdov Plan:
Obnova gozda s sadnjo in setvijo – 1300 **ha		Obseg ha 2003 72%*PP 1411 84.254.275,0072%*manjša uspešnost zaradi dviga cene delovnega dneva in zmanjšanje razpoložljivih sredstev
Rezultati:
dobava sadik gozdnega drevja za obnovo gozda		 961ha - naravna obnova in obnova s sadnjo; od tega 289 ha obnove s sadnjo; 530.000 nabavljenih sadik **v plan so vključene tudi površine v okviru PP 2248, Obnova gozdov na pogoriščih in obnova gozdov poškodovanih v naravnih ujmah
Nega v zasebnih gozdovihPlan:
Izboljšanje sestojne zasnove, mešanosti drevesnih vrst, mehanične stabilnosti sestoja ter vitalnosti osebkov z ustrezno nego gozdnih sestojev na 		Opravljena nega v ha gozdov
5600 ha		 2003 0,72% PP1441
95.474.235,00		Letni cilj ni bil realiziran zaradi spremembe programa v korist izvedbe ukrepov varstva gozodv tako kot v letu 2003 zaradi prenamnožitve podlubnikov
Rezultati:
Opravljena nega v mladih odraščajočih in prebiralnih gozdovih 		Opravljena nega v 4.971 ha gozdov
Obnova gozdov na pogoriščih in obnova gozdov poškodovanih v naravnih
ujmah		Plan:
Obnovitev gozda po naravnih ujmah 		Priprava tal, sestoja, obnova ha 2003 94%, obnova s sadnjo višja za 30% glede na plan, obnova s setvijo za 36% nižja kot planirano %.PP 2248 23.170..485,00100%V letu 2004 je bilo zaradi naravnih ujm poškodovanih manj gozodv kot v letu 2003, več gozdov pa je bilo poškodovanih zaradi namnožitve podlubnikov. Sanacija žarišč podlubnikov s sadnjo ali setvijo bo realizirana v naslednjih letih.
Rezultati:
Obnova poškodovanega gozda zaradi naravnih ujm		Obnova ha s sadnjo in setvijo183
Nakup 151064 kom sadik		Poškodovani gozdovi zaradi namnožitve podlubnikov
Preventivno varstvo gozdovPlan:
Preprečevanje škodljivih posledic, ki jih povzročajo dejavniki žive in nežive narave v gozdovih, predvsem s pomočjo preventivnih ukrepov, ki zagotavljajo biološko ravnotežje		7330 delovnih dni 2003Prenamnožene populacije podlubnikov kot posledica zaradi suše oslabelega gozdnega drevja100%PP 6326
98.446.462,00		Izvedena so bila vsa planirana dela, vendara populacije podlubnikov še niso normalneZaradi prenamnožene populacije podlubnikov je bilo potrebno izvesti zamik izvajanja programa vlaganj v gozdove v korist varstva gozdov
Rezultati:
Ohranjeno biološko ravnotežje		Porabljenih je bilo 86.050 delovnih ur
za zatiranje podlubnikov
postavljenih 1559 kontrolno lovilnih nastav
7144 režastih pasti, porabljeno 65,7 l dovoljenega insekticida
Ostalo varstvo v zasebnih gozdovih Plan:
Individualna in kolektivna zaščita sadik gozdnega drevja v zasebnih gozdovih		1.930 delovnih dni 2003 .Cilji so bili v celoti realiziraniPP 6327
32.791.126,00
Rezultati:
Sadike gozdnega drevja so zaščitene		1873 delovnih dni
Vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih Plan: 2030 delovnih dni
Ohranjevanje in izboljšanje habitatov prostoživečih živali v zasebnih gozdovih in zmanjševanje njihovega pritiska na kmetijske površine 		Ha
Sadnja plodonosnih drevesnih vrst
Vzdrževanje vodnih virov
Št. gnezdnic		 2003 .Cilji so bili realizirani 95%PP 6328 21.300.977,00
,
Rezultati:
Vzdrževanje pašnih površin, grmišč, vodnih virov, sadnja plodonosnega drevja, postavljanje gnezdnic, zaščita premoženja pred zavarovanimi zvermi		23 ha vzdrževanja grmišč, 1.297 ha vzdrževanja travnih in vodnih površin, 91 vodnih virov je bilo saniranih oziroma vzdrževanih, posajenih je bilo 2.467 sadik plodonosnega drevja, sanirano in vzdrževano 18 večjih vodnih virov in postavljeno 228 kosov gnezdnic ter vzdrževane vse že postavljene,
postavljeno je bilo 2000 m ograje za zaščito pred zavarovanimi zvermi
Protipožarno varstvo na KrasuPlan:1.930 delovnih dniProtipožarne ovire 2003 .Cilji so bili v celoti realiziraniPP 6329 20.803.696,00Pomembno je predvsem vzdrževanje obstoječe infrastrukture za preprečevanje širjenja požarov
Rezultati:
Izgradnja in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov in stez ter postavljanje opozorilnih tabel		Zgrajenih je bilo 35,5 km in vzdrževano 124 km protipožarnih presek, zgrajeno in vzdrževano 0,74 km požarnih zidov in zgrajenih in vzdrževanih 2 km protipožarnih stez.
Semenarska in drevesničarska dejavnost v gozdarstvuPlan:
Zagotavljanje ustreznega semenskega oziroma sadilnega materiala pri obnovi gozdov s sadnjo ali setvijo		Količina semenskega materiala
1300 kg
izgradnja semenske hranilnice		 2003 .Cilji so bili v celoti realizirani PP 6330
7.991.567,00
Rezultati:
Ustrezen semenski material je zagotovljen		1.352 kg semena enajstih drevesnih vrst.
230 kg je bilo usmerjeno v semensko hranilnico 1.124 kg semena pa je bilo namenjeno za sanacijo v ujmah in požarih poškodovanih gozdov
Popravilo gozdnih cest v zasebnih gozdovihPlan
Izvajanje letnega programa 		Km vzdrževanih cest 2003 Cilji so bili v celoti realizirani PP 4178
157.280.830,0		Popravilo cest v zasebnih gozdovih ne vsebuje elemente državnih pomoči, ker imajo te ceste javni značaj in zaradi tega
Del sredstev zagotavljajo občine, del pa lastniki gozdov na osnovi pristojbin
Rezultati:
Izvedba letnega programa		 3555 km od skupaj 7967 km cest v zasebnih gozdovih
Shema/ individualna DP: E97/2004 Financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove

Zadnja sprememba: 09/07/2005
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov