Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov |
EVIDENČNI PODATKI
Številka: 37500-13/2005/5
Ljubljana, 07.12.2005
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 52. redni seji dne 7.12.2005 sprejela:
- POROČILO O URESNIČEVANJU LETNEGA NAČRTA GRADNJE, MODERNIZACIJE IN VZDRŽEVANJA JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE ZA LETO 2004,
ki vam ga pošiljamo na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o železniškem prometu.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- mag. Janez Božič, minister za promet,
- Jelka Šinkovec Funduk, v.d. generalnega direktorja Direktorata za železnice,
- Rajko Satler, direktor Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije.
Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
POROČILO O URESNIČEVANJU LETNEGA NAČRTA GRADNJE, MODERNIZACIJE IN VZDRŽEVANJA JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE ZA LETO 2004
December 2005
1 UVOD 3
2 PRIMERJAVA NAČRTOVANIH IN DEJANSKO IZVEDENIH NALOG V LETNEM
NAČRTU GRADNJE, MODERNIZACIJE IN VZDRŽEVANJA JŽI ZA LETO 2004 3
2.1 OBRAZLOŽITEV TABELE 5
2.2 OBRAZLOŽITEV VIROV FINANCIRANJA 5
2.3 REBALANS PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA AŽP ZA LETO 2004 6
2.4 POJASNILA PRI NALOGAH, KJER CILJI NISO BILI DOSEŽENI 7
3 VZDRŽEVANJE OBSTOJEČE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE 9
3.1 VZDRŽEVANJE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE 9
3.2 MERITVE ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA 9
3.3 REDNO VZDRŽEVANJE POTNIŠKIH POSTAJ 10
4 MODERNIZACIJA OBSTOJEČE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE 11
4.1 PROJEKTI, FINANCIRANI S SREDSTVI PRORAČUNA RS, POROŠTVENEGA
KREDITA IN S SREDSTVI ZAVAROVALNIC 11
4.1.1 Zahodna obvoznica Maribor 11
4.1.2 Remont Postojna Prestranek levi tir 11
4.1.3 Sanacija izrednega dogodka Gornje Ležeče 11
4.1.4 Rekonstrukcija glavne mariborske ceste v Celju III. etapa 12
4.1.5 Sanacija nasipa žel. proge Ormož - Murska Sobota od km 9+800 do
km 10+135 12
4.1.6 Nivojska križanja in gradnja povezovalnih cest 12
4.1.7 Posodobitev SV naprav na postaji Kamnik 13
4.1.8 Sanacija in obnova železniške postaje Maribor 13
4.1.9 Izdelava projekta PGD/PZI z rekonstrukcijo in obnovo 13
4.1.10 Druge obveznosti med letom - izredni dogodki 13
4.1.11 Odprava posledic škodnega dogodka na postaji Škofja Loka 14
4.1.12 Obnova visokih zgradb 14
4.1.13 Nadgradnja prometnih TK sistemov na postaji Sežana 14
4.1.14 BIP MMŽP Dobova 14
4.1.15 Protihrupne ograje 14
4.1.16 Obresti za kredite AŽP 15
4.2 INVESTICIJSKA IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA 15
4.2.1 Projekt elektrifikacije in rekonstrukcije proge Pragersko – Hodoš 15
4.2.2 Priprava zagonskega elaborata projekta II. tir Koper – Divača 15
4.2.3 Pridobitev geološkega mnenja za tri nasipe na regionalni železniški progi
Grosuplje – Ortnek 15
4.2.4 Izhodišča za upravljanje z železniškimi postajami 15
4.2.5 Merila za določitev vrstnega reda in načina rešitve nivojskih prehodov 15
4.2.6 Izvedba tenderja za projekt povečanja hitrosti na progi LJ - ZM – MB
(1. in 2. faza), št. 91/02 15
4.2.7 Izdelava tenderja za projekt modernizacija SV naprav na progi
Divača - Koper 15
4.2.8 Geološko geomehanske raziskave za izvennivojska križanja na
progi ZM – MB 15
4.2.9 Izvajanje inženiringa za potrebno dokumentacijo deponij, za izvajanje LN II.
tira Divača – Koper 15
4.2.10 Študija možnih lokacij za začasno in trajno deponiranje viškov materiala zaradi
gradnje II. tira Divača – Koper 15
4.2.11 Študija rešitev modela za zmanjševanje vpliva hrupa na okolje v povezavi z
Uredbo o hrupu 15
4.2.12 Izdelava DIP za zavarovanje cestno železniškega nivojskega prehoda
Ložice 15
4.2.13 Strategija razvoja slovenskega železniškega omrežja V. in X. koridorja – DIP
in PIZ 15
4.2.14 Izdelava DIP za II. tir Divača – Koper 16
4.2.15 PIZ in IP – rekonstrukcija proge Grosuplje – Ortnek na odseku
Grosuplje – Kočevje 16
4.2.16 IP povečanje hitrosti na progi LJ - ZM – MB (1. in 2. faza) 16
4.2.17 IP za remont proge na postaji Ponikva 16
4.2.18 Naročilo IP za podvoz Brežice – uvoz v km 458+795 16
4.2.19 Izdelava PGD Dobova – za JŽI mednarodni mejni železniški prehod Dobova 16
4.2.20 Uskladitev projekta PGD/PZI za sanacijo levega rečnega opornika Dravskega
mostu z novim ZGO-1 16
4.2.21 Izdelava projektne dokumentacije za obnovo garaž, kleti in zunanje ureditve
objekta AŽP 16
4.2.22 Projektna dokumentacija za projekt modernizacije proge
Pragersko – Ormož – 1. faza 16
4.2.23 Idejni projekt II. faze modernizacije proge Divača – Koper, ki je kot osnova
sintezne študije 16
4.3 PROJEKTI, SOFINANCIRANI S SREDSTVI EU IN S SREDSTVI
LASTNE UDELEŽBE 17
4.3.1 Projekt Modernizacija SV in TK naprav Ormož-Murska Sobota – LOT 2 17
4.3.2 Modernizacija proge Ormož-Murska Sobota »LOT 3 rekonstrukcija postaj
Ivanjkovci (II faza) in Beltinci« 17
4.3.3 Projekt Rekonstrukcija SV naprav na progi Divača - Koper 18
4.3.4 Projekt Modernizacija obstoječe proge Divača-Koper 19
4.3.5 Posodobitev proge Pragersko – Ormož 1. faza 19
4.3.6 Obnova proge od postaje Poljčane do km 563+346 in obnova tirov št. 1,2 in 3 na
postaji Ponikva na progi Zidani Most – Maribor 20
4.3.7 Projekt Povečanje hitrosti na progi LJ - ZM – MB (1. in 2. faza) 21
4.3.8 Twinning projekt: “New Organisational Structure of Slovenian Railway system” 22
5 PRENOS NEIZKORIŠČENIH SREDSTEV IZ LETA 2004 V LETO 2005 23
6 PRIMERJAVA LETNEGA NAČRTAA GRADNJE, MODERNIZACIJE IN VZDRŽEVANJA
JŽI Z NACIONALNIM PROGRAMOM RAZVOJA JAVNE ŽELEZNIŠKE
INFRASTRUKTURE ZA LETO 2004 24
1 UVOD
Tretji odstavek 13. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05, 29/05) določa, da na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministra, pristojnega za promet, vlada RS sprejme letni načrt gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture (v nadaljevanju JŽI) za koledarsko leto.
O uresničevanju letnega načrta gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI poroča vlada Državnemu zboru RS po izteku obdobja, za katerega je bil sprejet.
Predlog letnega načrta gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI ter predlog poročila o uresničevanju letnega načrta gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI pripravi Javna agencija za železniški promet RS (v nadaljevanju AŽP) na podlagi 6. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet RS (Ur. l. RS št. 30/03 in 59/03).
2 PRIMERJAVA NAČRTOVANIH IN DEJANSKO IZVEDENIH NALOG V LETNEM NAČRTU GRADNJE, MODERNIZACIJE IN VZDRŽEVANJA JŽI ZA LETO 2004
Letni načrt gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2005 je bil realiziran v višini 20,5 mrd SIT. V nadaljevanju podajamo obrazložitve uresničenih nalog in primerjavo s planom. Tabela prikazuje načrtovana in dejansko realizirana sredstva v letu 2004 po projektih.
Tabela 1: Viri financiranja in pregled porabe sredstev po namenih
2.1 OBRAZLOŽITEV TABELE
Tabela je razdeljena v dva dela. V prvem delu je prikazan plan - načrtovana finančna sredstva po sprejetem Letnem načrtu gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004, v drugem delu pa realizacija finančnih sredstev do 31.12.2004, s procentom realizacije v letu 2004.
V tabeli so prikazana finančna sredstva, sestavljena iz:
- proračunskih sredstev na proračunskih postavkah 2108, 2109,1078, 1099, 1110, 1111, 1115, 1123, 7196, 7174, 7175, 7174, 7201, 2104,
- kreditov s poroštvom države za leto 2004 in prenosa neporabljenega kredita s poroštvom države iz leta 2003 v 2004,
- uporabnine za leto 2004,
- sredstev iz naslova gospodarjenja z JŽI,
- drugih virov.
Tabela ima kolone A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L:
- v koloni A so prikazane proračunske postavke
- v koloni B so številke projektov, pod katerimi se projekti vodijo na AŽP,
- v koloni C je naziv projekta,
- v koloni D so planirana sredstva proračuna RS v skladu s sprejetim Letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004,
- v koloni E so planirana sredstva kredita s poroštvom države za leto 2004 in prenos kredita s poroštvom države iz leta 2003 v leto 2004 po sprejetem Letnem načrtu gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004,
- v koloni F so planirana sredstva drugih virov (uporabnina, trženje in drugi viri) po sprejetem Letnem načrtu gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004,
- v koloni G so skupaj planirana sredstva po sprejetem Letnem načrtu gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004,
- v koloni H je realizacija proračunskih sredstev v letu 2004,
- v koloni I je realizacija sredstev iz naslova kreditov s poroštvom države v letu 2004,
- v koloni J je realizacija drugih virov v letu 2004,
- v koloni K je skupna realizacija finančnih sredstev v letu 2004,
- v koloni L je prikaz realizacije v procentih.
2.2 OBRAZLOŽITEV VIROV FINANCIRANJA
Opis proračunskih postavk
Proračunska postavka 2108 je namenjena financiranju tekočega vzdrževanja objektov in naprav javne železniške infrastrukture. Naloge vzdrževanja izvaja Holding SŽ d.o.o. Naročnik del – AŽP in izvajalec del – Holding SŽ d.o.o. skleneta v skladu z Zakonom o železniškem prometu letno pogodbo o načinu opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja in modernizacije JŽI. Pogodba določa vrsto, obseg nalog in obseg finančnih sredstev za realizacijo vzdrževanja in modernizacije. Gospodarska javna služba vzdrževanja in modernizacije je najzahtevnejši projekt oz. zbir nalog - po vrsti nalog, obsegu in kvaliteti za izvedbo tekočega in investicijskega vzdrževanja, gradnje in modernizacije JŽI in določa varnostne pogoje za varno in redno izvajanje železniškega prometa.
Proračunska postavka 2109 je namenjena financiranju rednega vzdrževanja potniških postaj.
Proračunske postavke 1078, 1099, 1110, 1111, 1115, 1123 so sredstva lastne udeležbe na podlagi finančnih memorandumov med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo. V memorandumih je določeno razmerje financiranja za posamezni projekt. Republika Slovenija na teh postavkah zagotavlja finančna sredstva lastne udeležbe za izvedbo investicij, ki se na podlagi sklenjenega memoranduma financirajo določeno časovno obdobje.
Proračunske postavke 7196, 7176, 7175, 7174, 7201, 2104 so namenjene prikazovanju donacij EU (Phare, Ispa in Kohezija) ločeno za posamezen projekt. Na podlagi podpisanih mednarodnih pogodb oz. finančnih memorandumov med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo ter planirano aktivnostjo projektov se v proračun RS vnesejo pravice črpanja donacijskih sredstev. Sredstva donacij EU se prikazujejo v proračunu RS.
Opis kredita s poroštvom države
V skladu s prehodnimi določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu, 27. člen, (Ur. l. št. 110/02) je bil kot vir za financiranje AŽP v letu 2004 določen tudi kredit s poroštvom države v višini 10,5 mrd SIT. Prenos kredita s poroštvom države iz leta 2003 v leto 2004 je bil v času načrtovanja ocenjen na 1 mrd SIT.
Opis drugih virov
Med druge vire AŽP prišteva uporabnino za JŽI, prihodke iz naslova gospodarjenja z JŽI, prihodke iz naslova gospodarjenja s sredstvi, ki jih v upravljanje dodeli vlada RS, plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc in drugi prihodki (21.a člen Zakona o železniškem prometu).
2.3 REBALANS PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA AŽP ZA LETO 2004
Letni načrt gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004 je bil s sklepom Vlade RS št. 343-01/2001-8 sprejet dne 12.02.2004.
Dne 25.11.2004 je Vlada RS s sklepom št. 343-15/2003-6 dala soglasje k rebalansu Programa dela in finančnega načrta AŽP za leto 2004. Posledično s tem se je spremenil Letni načrt gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004. Spremembe, ki so vplivale na Letni načrt gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004 so sledeče:
1. pri izdelavi bilance za leto 2003 je AŽP ugotovila, da je znašal dejanski prenos kredita s poroštvom države za leto 2003 in lastnih virov (iz naslova odškodnin zavarovalnic in obresti od zakladnice):
kredit 2003: 1.148.651.005,97 SIT
lastni viri 2003: 141.958.614,44 SIT
SKUPAJ: 1.290.609.620,41 SIT
Sprejeti letni načrt za leto 2004 se je povečal na projektu izredni dogodki in obresti za kredite AŽP v višini 290.609.620,41 SIT.
2. Vlada RS je 29.7.2004 s sklepom določila, da Holding SŽ d.o.o. namesto načrtovanih 1,7 mrd SIT plača uporabnino le v znesku 50 mio SIT.
Sprejeti letni načrt se je zmanjšal na projektih: vzdrževanje JŽI, modernizacija SV naprav na progi Lj – Sežana in druge obveznosti med letom.
3. 5.8.2004 je bil v Ur. l. RS št. 86/2004 objavljen Zakon o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žel. prometu, ki je povišal kredit s poroštvom države za leto 2004 na 12,7 mlrd SIT.
Sprejeti letni načrt se je povečal za 2,2 mrd SIT na projektih:
- vzdrževanje JŽI za 700 mio SIT - od katerih smo 192 mio SIT namenili odpravi izrednih dogodkov in
- nadgradnja hitrosti Ljubljana – Zidani Most – Maribor za 1,5 mrd SIT.
4. Po izdelavi bilance za mesec avgust 2004 smo ugotovili prihodke v višini ca. 381 mio SIT, prav tako pa smo prejeli plačilo terjatev do Holdinga SŽ v znesku 27 mio SIT za Aneks k Pogodbi št. Zop 29-00 (izdelava »Prostorske dokumentacije za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper«) za nerealiziran del pogodbe, kjer Holding SŽ d.o.o. izstopa iz pogodbenega razmerja – v skladu z Zakonom o železniškem prometu je investitor in plačnik predmeta aneksa Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije.
31. 8. 2004 se je povečal letni načrt 2004 na projektih:
- izredni dogodki za 335 mio SIT,
- gradnja drugega tira na progi Koper – Divača za 27 mio SIT in
- obresti za kredite AŽP za 46 mio SIT.
5. Vlada RS je 3.6.2004 s sklepom naložila AŽP, da zagotovi poleg že zagotovljenih 610 mio SIT še dodatnih 350 mio SIT za potrebe najnujnejših rekonstrukcij žel. infrastrukture MMŽP Dobova.
Sredstva smo zagotovili tako, da smo zmanjšali sprejeti plan na projektih obnova visokih zgradb v višini 169 mio SIT in modernizacija SV naprav na progi Lj – Sežana v višini 181 mio SIT in ga povečali na projektu MMŽP Dobova.
6. Zaradi povečanja vrednosti in kompleksnosti projekta »Elektrifikacija in rekonstrukcija proge Pragersko – Hodoš« ter nujnosti upoštevanja smernic evropske uredbe, ki je uvrstila modernizacijo proge V. koridorja med Ljubljano in Budimpešto med projekte z visoko prioriteto, smo opravili prerazporeditev sredstev v višini 354 mio SIT v okviru podprograma Investicijska dejavnost na JŽI (v Letnem načrtu gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI za leto 2004 je projekt zajet znotraj projekta Investicijska in druga dokumentacija).
7. AŽP je tekom leta zaradi transparentnosti poslovanja posamezne projekte finančnega plana razdelila v zaključene vsebinske celote. Opravljene so bile prerazporeditve med posameznimi projekti v okviru posameznih podprogramov AŽP.
2.4 POJASNILA PRI NALOGAH, KJER CILJI NISO BILI DOSEŽENI
Twinning projekt: »New Financial Approach to Investment in Public Railway Infrastructure«
V letu 2004 so se v okviru twinning projekta odvijale aktivnosti, potrebne za pričetek izvajanja projekta. Zaradi vstopa v EU je Republika Slovenija morala pridobiti akreditacijo za PHARE EDIS, zato podpis pogodbe ni bil možen (akreditacija je bila pridobljena v oktobru 2004), sredstva so bila prenesena v leto 2005.
LOT2 Ormož-Murska Sobota
Planiranih letnih ciljev ni bilo mogoče doseči zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani izvajalca, saj bi po potrjenem terminskem planu moral zaključiti z deli 02.11.2004.
Modernizacija SV naprav Divača-Koper
V skladu s terminskim planom po IP bi morali v letu 2004 porabiti planirana sredstva, vendar je zaradi zastojev pri reviziji razpisne dokumentacije s strani revizorja Delegacije EU v Sloveniji prišlo do zamika pri objavi razpisa in posledično do zamika podpisa pogodbe. Prav tako so po odpiranju ponudb nastali zapleti pri izboru, saj zaradi pritožbe enega od ponudnikov komisija še ni pričela z delom, tako da bo do podpisa pogodbe prišlo šele v letu 2005, če se bo seveda izkazalo, da pritožba ni utemeljena.
Povečanje hitrosti Ljubljana-Zidani most-Maribor
Zaradi dolgotrajnega potrjevanja v postopku izvedbe javnega naročila je bila pogodba podpisana dne 24.05.2004, izvajalec je bil uveden v delo 08.06.2004, kar je posledično privedlo do zamika plačil in realizacije.
Do zdaj so pridobljena vsa soglasja in dokumentacija za izgradnjo protihrupnih ograj. V pogodbi je predvideno izvajanje nadzora nad gradnjo protihrupnih ograj, kar pa se še ne izvaja v okviru investicije Nadgradnja hitrosti. Prvotno je bilo dogovorjeno, da se bo v fazi gradnje dogovorilo z izvajalcem, da bi se zgradili temelji v perone oz. odseke, gornji del ograj pa takrat, ko bodo zagotovljena finančna sredstva. Investicija za izgradnjo protihrupnih zaščit ni obvezna, bo pa jih potrebno zgraditi v cca 15-tih letih.
Modernizacija SVTK naprav na progi Pragersko-Ormož
Po terminskem planu v feasibility študiji je bila v letu 2004 do konca meseca aprila predvidena izdelava in potrditev razpisnih pogojev za izvajalca del, nato od aprila do julija izbor izvajalca in v mesecu avgustu podpis pogodbe z izvajalcem del.
Zaradi dvomesečne zamude pri izdelavi investicijske dokumentacije se je pogodba za izdelavo razpisne dokumentacije za izbor izvajalca sklenila 10. 5. 2004 z rokom izdelave 31.5.2004, kar je pomenilo le mesec dni zaostajanja za plani iz leta 2003.
Ker Ministrstvo za finance – CFPE do 21.05.2004 ni podalo osnovnih smernic za pripravo tenderske dokumentacije za projekte, financirane iz Kohezijskega sklada EU-ISPA, z izdelavo tenderske dokumentacije ni bilo mogoče pričeti. Rok za izdelavo je bil zato podaljšan do 31.10.2004. Osnovne smernice za pripravo tenderske dokumentacije je Ministrstvo za finance - CFPE podalo šele konec oktobra, zato je bil rok za izdelavo ponovno podaljšan do 28.02.2005. Ta zamuda je neposredno vplivala na zamudo pri izboru izvajalca, podpisu pogodbe in pričetka del (skupaj 10 mesecev).
Nivojski prehodi
V letu 2004 niso bili realizirani naslednji nivojski prehodi:
- NPr Ložice (ca 70 Mio),
- NPr Vrtojba (ca 10 Mio),
- Npr Solkan1 in Solkan2 (ca 27 Mio),
- Npr Rafut (ca 12 Mio).
Vzrok za izpad realizacije je v nedefiniranih pristojnostih storitev inženiringa. Omenjenih del pa ni bilo mogoče izvesti le na podlagi Pooblastila kot je bila praksa za prejšnje prehode. Prav tako je prišlo do zapletov pri sklenitvi Sporazuma med HSŽ in AŽP glede pristojnosti pri izvedbi omenjenih projektov.
3 VZDRŽEVANJE OBSTOJEČE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
3.1 VZDRŽEVANJE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Vzdrževanja JŽI obsega dela in naloge, ki se izvajajo na podlagi Zakona o železniškem prometu, Zakona o varnosti v železniškem prometu in na podlagi Uredbe o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa. Na podlagi citiranih pravnih aktov se izvaja tekoče vzdrževanje JŽI. AŽP je v letu 2004 sklenila najprej trimesečno pogodbo in nato še devetmesečno pogodbo (sklene letno pogodbo) s pooblaščenim upravljavcem o izvajanju tekočega vzdrževanja JŽI. S pogodbo se je pooblaščeni upravljavec zavezal vzdrževati JŽI na nivoju, ki zagotavlja varen in urejen promet. Investicijsko vzdrževanje pa se izvaja in financira po posebnih pogodbah, ki se nanašajo na posamezne ukrepe, ki se izvajajo po dogovorjeni prioriteti. Pooblaščeni upravljavec mesečno poroča o realizaciji nalog na tekočem in investicijskem vzdrževanju z izstavitvijo mesečnih situacij, katerim priloži dokazila o vgrajenem materialu, nabavljenih storitvah. AŽP s svojimi strokovnimi službami izvaja nadzor izvajanja tekočega in investicijskega vzdrževanja JŽI tako, da spremlja izvajanje posameznih nalog ter nadzira porabo finančnih sredstev, ki so namenjena za financiranje izvedbe tekočega in investicijskega vzdrževanja JŽI.
V letu 2004 je vzdrževanje JŽI zagotovljalo:
· varen, reden in urejen železniški promet,
· večjo prepustnost prog,
· zmanjšanje zamud, skrajšanje prevoznih časov, udobnejšo vožnjo,
· optimalno ponudbo tras.
V skladu s sklenjenima pogodbama je pooblaščeni upravljavec skozi celotno leto 2004 zagotavljal:
· organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del, ki so omogočala normalne obratovalne pogoje ter zagotavljala ustrezno prometno varnost,
· izvajanje nadzora nad stanjem železniške infrastrukture,
· vzpostavljanje prevoznosti ob naravnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih in
· vodenje evidenc in drugih podatkov o JŽI, ki jih zahtevajo predpisi.
Kontrolni pregledi in meritve stanja prog na spodnjem in zgornjem ustroju železniške mreže so obsegali vizualne preglede, preizkuse, merjenje, kontrolo in preiskave posameznih objektov in naprav, ki se opravljajo v določenih časovnih razmikih, z namenom, da se zbirajo podatki o stanju naprav ter, da se pravočasno odkrijejo in odpravijo pomanjkljivosti.
Naloge tekočega vzdrževanja objektov in naprav JŽI so se opravljale na osnovi mesečnih planov, ki obsegajo vsa dela, ki jih predpisujejo pravilniki o vzdrževanju posameznih objektov in naprav. Rezultati pregledov in meritev, opravljenih z merilnim vozom, so bili osnova za načrtovanje nalog in obsega dela, ki ga je potrebno izvesti v določenem obdobju.
3.2 MERITVE ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA
Meritve železniškega omrežja se izvajajo na podlagi Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur.l. RS, št . 14/2003).
Meritve je izvajalo podjetje EURAILSCOUT,.b.v. Markgraffendamm 24, Haus 16, 10245 Berlin, Deutschland.
V letu 2004 so bile izvedene naslednje meritve železniškega omrežja:
Z merilnim vlakom UFM 120
1. geometrija tira:
- stabilnost leve tirnice
- stabilnost desne tirnice
- smer leve tirnice
- smer desne tirnice
- vegavost na bazi 6m
- vegavost na bazi 2,5m
- tirna širina
- nadvišanje
- horizontalne krivine
2. meritve vozne mreže
- z dvignjenim tokovnim odjemnikom
- s spuščenim tokovnim odjemnikom
Z merilnim vlakom UST 96
1. obraba tirnic:
- bočna obraba leve tirnice
- bočna obraba desne tirnice
- nagib plošče levo
- nagib plošče desno
- višinska obraba leve tirnice
- višinska obraba desne tirnice
- zob levo
- zob desno
- tirna širina
- horizontalne krivine
2. meritve z vrtinčastim tokom za odkrivanje napak na glavi tirnice
Meritve geometrije tira in vozne mreže so se izvajale istočasno in sicer 3 krat na glavnih progah in 2 krat na regionalnih progah. Meritve obrabe tirnic z merilnim vlakom UST 96 so se izvajale 2 krat po vseh progah SŽ, dodatno pa ročne meritve na mestih, kjer je merilni vlak UST 96 pokazal napako.
Po pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog se merilne vožnje geometrije tira opravljajo:
- na odsekih prog katerih največja dovoljena progovna hitrost je večja od 120 km/h in po katerih obratujejo vlaki z nagibno tehniko, 3 krat na leto, s tem da presledek med posameznimi merjenji ne sme biti krajši od treh mesecev,
- na glavnih progah ne glede na hitrost, najmanj dvakrat na leto (spomladi in jeseni), s tem da je med posameznimi merjenji 6 mesecev presledka,
- na regionalnih progah enkrat na leto, s tem da je med merjenji najmanj 12 oziroma največ 15 mesecev presledka.
V času izvajanja pogodbe je naročnik ugotovil, da na podlagi opravljenih meritev v obdobju 2002-2004 potrebuje še dodatne storitve v zvezi z meritvami, zato je z izvajalcem meritev EURAILSCOUT,.b.v. podpisal pogodbo za naslednja dodatna dela:
- izdelavo predloga ukrepov za optimizacijo vzdrževanja,
- izdelavo strokovnega mnenja za predpise, ki veljajo v RS na področju železniškega prometa v primerjavi s predpisi EU in
- izdelavo strategije razvoja slovenske železniške infrastrukture.
3.3 REDNO VZDRŽEVANJE POTNIŠKIH POSTAJ
Potniške postaje in postajališča ne spadajo v javno železniško infrastrukturo in se vodijo in vzdržujejo ločeno od JŽI. Država, ki je lastnik, je prenesla upravljanje postaj in postajališč na AŽP in zagotovila sredstva za vzdrževanje le-teh.
Vzdrževanje mora biti na nivoju, ki zagotavlja normalno funkcionalno sposobnost potniških postaj ter zagotavljanja potnikom in drugim osebam varno dostopanje do vlaka in varno gibanje po železniški postaji. Pri vzdrževanju je potrebno upoštevati predpisane pogoje, ki so opredeljeni v Pravilniku o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Ur.l. RS. št. 53/02).
Izvajalec za vzdrževanje je bil izbran na podlagi prejetih ponudb v postopku javnega naročila. Z ugodnejšim ponudnikom , Holdingom SŽ d.o.o. je bila sklenjena letna Pogodba št. 4/2004 o upravljanju, vodenju in izvedbi vzdrževalnih del na potniških postajah in postajališčih slovenskih železnic .
V okviru pogodbe so se izvajala naslednja dela:
- čiščenje potniških postaj in postajališč,
- varovanje potniških postaj in postajališč,
- investicijsko vzdrževanje potniških postaj in postajališč,
- redno vzdrževanje in intervencijsko vzdrževanje potniških postaj in postajališč,
- upravljanje postaj in postajališč (obratovalni stroški).
Za opravljena dela je izvajalec izstavljal mesečne situacije, kot so bile prikazane v finančnem in terminskem planu v pogodbi.
4 MODERNIZACIJA OBSTOJEČE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
4.1 PROJEKTI, FINANCIRANI S SREDSTVI PRORAČUNA RS, POROŠTVENEGA KREDITA IN S SREDSTVI ZAVAROVALNIC
4.1.1 Zahodna obvoznica Maribor
V sklopu gradnje Zahodne obvoznice Maribor se je zgradil podvoz pod železniško progo Maribor -Prevalje, z namenom ukinitve nivojskega križanja ceste in železnice. Na območju novega postajališča je bil prej nivojski prehod ceste in železnice, ki se je v sklopu investicije izvedel kot podvoz za potrebe cestnega prometa. Z uporabo tega postajališča se bo ukinilo trenutno uporabno postajališče Hidromontaža, ki je bilo urejeno kot začasno in namenjeno predvsem delavcem takratne Hidromontaže.
Podjetje Slovenske železnice d.d. je podpisalo pogodbo za gradnjo Zahodne obvoznice Maribor – most - Erjavčeva cesta kot sofinancer del. Pogodba je bila podpisana 10.08.2000 v višini 1,8 mrd SIT, sofinancerski delež SŽ d.d. je znašal 297,45 mio SIT.
Dela so bila izvedena v drugi polovici leta 2002. Investitor DARS je pridobil uporabno dovoljenje za premostitveni objekt: galerija Studenci, preureditev železniških tirov in naprav ter SVTK naprav in stopnišča za dostop na galerijo in ob galeriji na Zahodni obvoznici Maribor, odsek Maribor – most - Erjavčeva (GI-1) 30.11.2004 in ga posredoval na AŽP 2.12.2004. Izveden je bil ogled objekta skupaj z izvajalcem, nadzorom, Holdingom SŽ d.o.o. in AŽP, da se odpravijo napake in se objekt preda v upravljanje. Objekt je v slabem stanju, saj so steklene nadstrešnice in vse luči polomljene, na betonski konstrukciji so se pojavile razpoke in zamakanje, odkrušene so stopnice, potrebno je popraviti tlak na peronih. Predviden rok odprave napak je 15.4.2005. Ko bodo opravljene vse pomanjkljivosti bo objekt predan sofinancerju AŽP v upravljanje in AŽP ga bo predala Holdingu SŽ d.o.o v vzdrževanje.
4.1.2 Remont Postojna Prestranek levi tir
Izvedla se je obnova levega tira na odseku proge Postojna-Prestranek od km 633+018 do km 638+900, to je od kretnice št. 19 na postaji Postojna, do kretnice št. 2 na postaji Prestranek. Zaradi izrednega dogodka na desnem tiru in preusmeritev prometa na levi tir, je prišlo do hitrega poslabšanja stanja levega tira, propadanja materiala na zgornjem ustroju, slabšanja geometrijskih karakteristik proge, kar z rednim vzdrževanjem več ni bilo možno popravljati, zato se je izvedel remont proge na tem odseku.
4.1.3 Sanacija izrednega dogodka Gornje Ležeče
Na progi Gornje Ležeče - Divača je od km 667+674 do km 668+930 prišlo do izrednega dogodka iztirjenja vlaka.
Izvesti je bilo potrebno regulacijo vozne mreže, ureditev SVTK in predelava SV naprav, ureditev sanacije predorov, ureditev prometa na postaji, terenske raziskave, tehnično dokumentacijo in projekt PZI.
Dela so se izvedla 07.05. 2004 in istega dne je bil opravljen interni tehnični pregled.
Nadzor nad izvajanjem izvedbenih del je izvajal predstavnik Holdinga SŽ d.o.o.
4.1.4 Rekonstrukcija glavne mariborske ceste v Celju III. etapa
V okviru rekonstrukcije glavne ceste G1 Celje –Šmarjeta, od km 0+000 do km 0+568 skozi mesto Celje – Mariborska cesta III. etapa, se je izvedlo izvennivojsko križanje ceste in železnice. Izvedel se je cestni podvoz pod železniško progo.
AŽP je od SŽ d.d. prevzela sofinancerski delež za dela podvoza pod železnico, ki so zajemala prestavitev železniške proge v končno stanje, podvoz pod železniško progo z začasno predstavitvijo tirov in črpališče meteorne vode podvoza. Investicija se je končala v septembru 2004.
4.1.5 Sanacija nasipa žel. proge Ormož - Murska Sobota od km 9+800 do km 10+135
Obravnavani objekt je na železniški progi Ormož – Murska Sobota in sega od km 9+800 do km 10+135. Nasip železniške proge je bil zgrajen leta 1938. Na tem delu poteka trasa v premi preko zamočvirjene ravnice v dolini Pavlovskega potoka. Na nasipu oz. ob nasipu so se začele pojavljati večje deformacije. Zaradi deformacij, ki se ne umirijo, je na progi vpeljana omejena hitrost 30 km/h. Nasip se bo saniral z izgradnjo bočnih ojačitev nasipov, s tem se bodo dodatno konsiludirala mehka temeljna tla.
Cilj investicije je izboljšanje tehničnih parametrov odseka železniške proge Ormož - Murska Sobota od 9+800 do 10+135 za hitrost 80 km/h z možnostjo poznejšega povečanja hitrosti ter povečanje stopnje varnosti prometa.
Gradnja bočnih obremenilnih nasipov je običajen način povečanja varnosti nasipov na mehkih tleh. V danih razmerah z gradnjo bočnih nasipov sočasno:
- utrdimo porušene boke obstoječega nasipa,
- uredimo sedaj manjvredne površine in jim izboljšamo uporabnost,
- izboljšamo dostopnost in omogočimo boljše možnosti vzdrževanja nasipa.
Projektna dokumentacija je izdelana. Zemljišča so v fazi odkupa, po potrditvi Finančnega načrta AŽP za leto 2005 se takoj pristopi k izdelavi investicijske dokumentacije, razpisne dokumentacije in k izvedbi razpisa. V drugi polovici leta 2005 je predviden podpis pogodbe z izvajalcem in dokončanje del v roku 12 mesecev.
V letu 2004 so se odkupovala zemljišča. Potrebno še je odkupiti zemljišče lastnika Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kateri kljub velikim prizadevanjem še ni podpisal kupoprodajne pogodbe.
Z izvedenimi deli na tem projektu v letu 2004 se dosegajo zgoraj zastavljeni cilji, ki so predvsem povečanje stopnje varnosti in urejenosti železniškega prometa.
4.1.6 Nivojska križanja in gradnja povezovalnih cest
Aktivnosti, ki so potekale za ureditev zavarovanj na nivojskih prehodih so:
- gradnja avtomatskega zavarovanja nivojskega prehoda Rogatec,
- pregled tehnične dokumentacije za NPr Trebnje v km 23+287 na žel. progi Sevnica -Trebnje,
- mnenje glede idejnega projekta za NPr Saksid v km 102+902 na žel. progi Jesenice -Sežana,
- izdelava projektne dokumentacije za preureditev NPr Rogaška Slatina 2 v km 41+687 žel. proge Stranje – Rogatec,
- ureditev cestnega priključka NPr - 8a Grobelno v km 541+213 zaradi ukinitve NPr Završe v km 541+833 na žel. progi Zidani most – Maribor,
- predelava APB zaradi ukinitve nivojskega prehoda (NPr-7) Vipota – Tremarje v km 523+310 na žel. progi Zidani most – Celje.
4.1.7 Posodobitev SV naprav na postaji Kamnik
V okviru IP za posodobitev SV naprav na postaji Kamnik so bila v okviru pogodbe predvidena dela za zavarovanje Npr-PO 22,6 s posodobitvijo SV naprave zavarovanja B strani postaje Kamnik:
- zavarovanje NPr v km 22,6,
- predelava NPr v km 23,4 iz KS v PO,
- posodobitev B strani postaje Kamnik z relejnimi SV napravami,
- vgradnja notranjih SV naprav z uvezavo obstoječih NPr na to napravo.
V novembru 2004 so bila dokončana dela za zavarovanje Npr-PO 22,6 s posodobitvijo SV naprave zavarovanja B strani postaje Kamnik do take mere, da bi bilo možno izvesti postopek vključitve naprav v poskusno obratovanje. Zaradi uveljavitve nove zakonodaje v zvezi z izvedbo tehničnih pregledov le-ta še ni izveden, predvideva pa se vključitev naprav v poskusno obratovanje v mesecu marcu 2005.
4.1.8 Sanacija in obnova železniške postaje Maribor
Sedanje stanje železniške postaje Maribor je neprimerno, saj se na objektu do sedaj niso izvajala večja vzdrževalna dela. Tudi sama železniška postaja se ni prilagajala novim tržnim razmeram. Glede na dejstvo, da ocenjena vrednost investicije presega 500 mio SIT, je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo izdelati poleg dokumenta identifikacije investicijskega projekta še predinvesticijsko zasnovo in Investicijski program. Investicija je predvidena v treh letih, in sicer od leta 2005-2007. V letu 2004 se je začela izdelovati investicijska dokumentacija.
4.1.9 Izdelava projekta PGD/PZI z rekonstrukcijo in obnovo
Zaradi potrebne obnove poslovnih prostorov se je pristopilo k adaptaciji zgradbe, ki je bila zgrajena v letu 1965. Na objektu so bila izvedena manjša rušitvena oz. odstranitvena dela ter redna vzdrževalna dela – pleskanje, zamenjava tal, zamenjava stavbnega pohištva ter investicijska vzdrževalna dela, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, instalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo razvoju tehnike.
V stanovanjski del objekta se ni posegalo, medtem ko je v poslovni del objekta bilo umeščeno dvigalo tipa Schindler, za katerega je bilo potrebno izvesti tudi elektro in strojne instalacije ter zagotoviti neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb, za kar se je v kletni etaži predvidela hidravlična dvižna ploščad dimenzij (100x150 cm) za invalide.
4.1.10 Druge obveznosti med letom - izredni dogodki
S sanacijo izrednih dogodkov se zagotovi stanje JŽI, kot je bilo pred izrednim dogodkom. Sanacija se lahko izvaja v dveh korakih. V prvem koraku se vzpostavi stanje prevoznosti, ki zagotovi odvijanje železniškega prometa po izrednem dogodku, v drugem koraku sanacije pa se vzpostavi prvotno stanje, ki je identično stanju pred izrednim dogodkom.
V letu 2004 smo na JŽI zabeležili okrog 947 izrednih dogodkov. Finančno so bile sanacije posameznih izrednih dogodkov ovrednotene od nekaj tisoč tolarjev pa do nekaj 100 mio tolarjev, kot je primer iztirjenja vlaka na relaciji Zgornje Ležeče - Pivka. Zraven omenjenega so finančno obsežnejši škodni dogodki v letu 2004 bili še:
- plaz v km 7+000 na progi Prešnica – Koper,
- plaz v km 74+800 na progi Metlika – Ljubljana,
- popravilo palisadne stene v km 57+600 na progi Maribor – Dravograd,
- sanacija tira 1 na postaji Most na Soči po škodnem dogodku,
- postaja Žirovnica – ureditev strehe po neurju – stanovanjski objekt in ENP.
4.1.11 Odprava posledic škodnega dogodka na postaji Škofja Loka
Zaradi atmosferskih praznjenj je prišlo do poškodbe dveh kretniških skupin koda 465 436 700. Sanacijo je izvedlo podjetje Iskra Sistemi, ki je pooblaščeno za sanacijo navedenih elementov, kateri spadajo v relejni sistem signalnovarnostnih naprav , proizvajalca Iskra Sistemi.
4.1.12 Obnova visokih zgradb
V okviru postavke obnova visokih zgradb so bila v letu 2004 izvedena sledeča dela:
- nizkonapetostni priključek 230/400 V iz P 159,
- obnova garaž,
- ureditev kletnih prostorov in arhiva,
- zunanja ureditev objekta,
- izgradnja sistemov tehničnega varovanja,
- dobava in montaža elektro opreme – univerzalno ožičenje, elektroinštalacija moči ter predelava vtičnic,
- hišna inštalacija sistema CTX/GCTX,
- izdelava projekta PGD/PZI in ureditev fasade na objektu želez. postaje v Litiji,
- preureditev pisarn,
- izdelava projektne dokumentacije za obnovo garaž kleti in zunanje ureditve objekta;
- izdelava sistemov tehničnega varovanja za pristopno kontrolo in registracijo delovnega časa,
- razširitev protipožarnega sistema,
- Izvedba elektro in strojnih instalacij.
4.1.13 Nadgradnja prometnih TK sistemov na postaji Sežana
V okviru projekta je bila izvedena posodobitev TK zunanjih govornih mestna postaji Sežana z vsemi pripadajočimi prilagoditvami na obstoječe TK sisteme in uvezavo TK zunanjih govornih mest na PTS Sežana.
Dela so bila zaključena 26.09.2004, vendar pa še ni izveden tehnični pregled in vključitev v obratovanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje in s tem spremenjenih postopkov za izvedbo tehničnega pregleda in pridobitve dovoljenj za vgradnjo.
Predvideno je, da bi objekt vključili v redno obratovanje v prvi polovici leta 2005.
4.1.14 BIP MMŽP Dobova
Na podlagi Sklepov Vlade RS in sklenjenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in financiranju projekta - varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na zunanji meji EU za mednarodni mejni železniški prehod Dobova nastopa v projektu AŽP kot sofinancer.Z vidika kontrole in nadzora so se opravljale policijske, carinske, fitosanitarna, veterinarske ter zdravstvene naloge, kar pomeni, da se je mejni prehod vzpostavil kot mejna kontrolna točka (BIP – Border Inspection Post). V ta namen so bili predani v uporabo zgrajeni objekti, namenjeni inšpekcijskim službam, podhod, klančina, parkirišča, peroni in tirne naprave.
4.1.15 Protihrupne ograje
Državno železniško omrežje ima številne negativne vplive na okolje. V skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju je treba le-te v čim večji možni meri ublažiti.
Zmanjševanje negativnih vplivov na okolje določa uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 121/04). Določba uredbe opredeljuje izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom, načrt ukrepov za obvladovanje in obratovalni monitoring, ki ga morajo izvajati upravljavci virov hrupa. Študija ranljivosti okolja nam ponuja rešitve, ki bodo kar najmanj negativno in kvarno vplivale na kvaliteto prostora. Osnovno načelo in cilj naloge je izdelava operativnega programa varstva pred hrupom na podlagi katerega bodo izdelane strateške karte hrupa, potrebne za poročanje Komisiji EU s strani ministrstva, pristojnega za okolje.
4.1.16 Obresti za kredite AŽP
AŽP je v letu 2003 najela 12,2 mlrd SIT kreditov za namene kritja stroškov vzdrževanja in modernizacije JŽI skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske JŽI in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja JŽI, v letu 2004 pa 7 mlrd SIT. Kredite je najela na osnovi Zakona o železniškem prometu.
Iz naslova najetih kreditov, (12,2 mlrd iz leta 2003 in 7 mlrd SIT v 2004) je AŽP v letu 2004 plačala komercialnim bankam 811 mio SIT obresti.
4.2 INVESTICIJSKA IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
Priprava projektne in ostale dokumentacije obsega:
- izdelavo razvojnih študij, tehnične in investicijske dokumentacije, namenjene za strokovno preverjanje poteka gradenj in rekonstrukcij železniških prog,
- prioritetne projekte, ki jih je treba pripraviti iz nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture, za katere bo šele potrebno pridobiti sredstva mednarodnih finančnih institucij (pogoj za to so izdelane študije upravičenosti, idejni projekti, investicijski programi, za samo izvedbo pa tudi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti za izvedbo),
- izdelavo dokumentacije v zvezi z državnim razvojnim programom.
V ta okvir sodijo predvsem projekti za izvedbo remontov magistralnih prog (najmanj 30 km na leto), projekti za obnovo vozne mreže, projekti v okviru sanacije objektov spodnjega ustroja, projekti PGD/PZI za dopolnitev SV in TK in EE naprav, projekti izven nivojskih križanj ter projekti za zamenjavo kretnic.
- osnovni namen DIP-a (dokument identifikacije projekta) je evidentiranje investicijskih idej oziroma potreb ter njihovo ovrednotenje (s stališča zadovoljevanja potreb kot s stališča možnosti izvedbe),
- osnovni namen PIZ-a (predinvesticijske zasnove) je v prikazu ter analizi možnih variant doseganja določenega cilja ter izboru optimalne variante z vidika ekonomičnosti, ustreznosti lokacije, varstva okolja, vrste tehnologije, terminskega plana izvedbe, finančne konstrukcije.
- IP (investicijski programi) podrobno obdela optimalno varianto za investicijo, ki predstavlja tehnično-tehnološko ter ekonomsko oceno,
- projektna dokumentacija je sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil kot so jamstva, spričevala, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence.
V letu 2004 so bile izdelane naslednje naloge:
- Projekt elektrifikacije in rekonstrukcije proge Pragersko – Hodoš
- Priprava zagonskega elaborata projekta II. tir Koper – Divača
- Pridobitev geološkega mnenja za tri nasipe na regionalni železniški progi Grosuplje – Ortnek
- Izhodišča za upravljanje z železniškimi postajami
- Merila za določitev vrstnega reda in načina rešitve nivojskih prehodov
- Izvedba tenderja za projekt povečanja hitrosti na progi LJ - ZM – MB (1. in 2. faza), št. 91/02
- Izdelava tenderja za projekt modernizacija SV naprav na progi Divača - Koper
- Geološko geomehanske raziskave za izvennivojska križanja na progi ZM – MB
- Izvajanje inženiringa za potrebno dokumentacijo deponij, za izvajanje LN II. tira Divača – Koper
- Študija možnih lokacij za začasno in trajno deponiranje viškov materiala zaradi gradnje II. tira Divača – Koper
- Študija rešitev modela za zmanjševanje vpliva hrupa na okolje v povezavi z Uredbo o hrupu
- Izdelava DIP za zavarovanje cestno železniškega nivojskega prehoda Ložice
- Strategija razvoja slovenskega železniškega omrežja V. in X. koridorja – DIP in PIZ
- Izdelava DIP za II. tir Divača – Koper
- PIZ in IP – rekonstrukcija proge Grosuplje – Ortnek na odseku Grosuplje – Kočevje
- IP povečanje hitrosti na progi LJ - ZM – MB (1. in 2. faza)
- IP za remont proge na postaji Ponikva
- Naročilo IP za podvoz Brežice – uvoz v km 458+795
- Izdelava PGD Dobova – za JŽI mednarodni mejni železniški prehod Dobova
- Uskladitev projekta PGD/PZI za sanacijo levega rečnega opornika Dravskega mostu z novim ZGO-1
- Izdelava projektne dokumentacije za obnovo garaž, kleti in zunanje ureditve objekta AŽP
- Projektna dokumentacija za projekt modernizacije proge Pragersko – Ormož – 1. faza
- Idejni projekt II. faze modernizacije proge Divača – Koper, ki je kot osnova sintezne študije.
4.3 PROJEKTI, SOFINANCIRANI S SREDSTVI EU IN S SREDSTVI LASTNE UDELEŽBE
4.3.1 Projekt Modernizacija SV in TK naprav Ormož-Murska Sobota – LOT 2
Posodobitev železniške proge Ormož-Murska Sobota je ena izmed razvojnih nalog Republike Slovenije na področju JŽI. Opredeljena je v Nacionalnem programu razvoja slovenske železniške infrastrukture (Ur. RS, št. 13/96). Proga je del V. koridorja, zato smo projekt dolžni izpeljati tudi zaradi sprejetih obvez, ki izhajajo iz naslednjih dokumentov:
1. Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah (AGC),
2. Evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in pripadajočih napravah železniških progah (AGTC),
3. Uredba o interoperabilnosti delovanja evropskega konvencionalnega železniškega sistema (Directive 2001/16/EC).
Poleg tega z izvedbo projekta uresničujemo zahteve iz Zakona o varnosti železniškega prometa in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.
Predmet modernizacije je daljinsko avtomatsko vodenje prometa iz centra vodenja v Mariboru, vgraditev elektronskih postavljalnic na postajah, modernizacija obstoječih in novo zavarovanje nivojskih križanj, nadgradnja telekomunikacijskih sistemov, graditev enotnega podatkovnega sistema ter graditev sistema SCADA kot daljinskega sistema za prenos ukazov in javljanj v center vodenja za nevarnostne sisteme.
Aktivnosti v letu 2004:
V mesecu juniju 2003 je bila podpisana pogodba za izvedbo del z izvajalcem Siemens AG, Avstrija z rokom dokončanja del 02.11.2004. Zaradi težav izvajalca pri izdelavi programske opreme in spremenjene zakonodaje v zvezi z izdajo dovoljenj za vgradnjo in pripravo tehničnih specifikacij, izvajalec ni uspel dokončati del, potrebnih za tehnični pregled, prav tako ni uspel izpolniti ostalih zahtev iz pogodbe. Z izvajalcem je bil dogovorjen novi rok za zaključek vseh del 30.9.2005. Vsa sredstva, porabljena v letu 2004, so bila porabljena za plačilo računov, ki so izvirali iz pogodbe. Porabljenih je bilo manj sredstev od planiranih, ker izvajalec nekaterih del ni uspel dokončati.
4.3.2 Modernizacija proge Ormož-Murska Sobota »LOT 3 rekonstrukcija postaj Ivanjkovci (II faza) in Beltinci«
Podpisana je bila pogodba za modernizacijo odseka proge Ormož – Murska Sobota; LOT 3 »Rekonstrukcija postaj Ivanjkovci (II.faza) in Beltinci« med naročnikom AŽP in izvajalcem SŽ-ŽGP Ljubljana. K predmetni pogodbi je bil sklenjen aneks, ki je določal nov rok za dokončanje del.
Investicija predstavlja zaključek projekta minimalne posodobitve proge Ormož-Murska Sobota in obravnava drugo fazo rekonstrukcije postajališča Ivanjkovci (II.faza) in rekonstrukcijo tirnih naprav na postaji Beltinci.
Z rekonstrukcijo postajališča Ivanjkovci (druga faza) je bilo izvedeno:
- rekonstrukcija glavnega prevoznega tira št. 2 ( v bodoče št.1) koristne dolžine 409 m na koristno dolžino 750 m,
- podaljšanje prehitevalnega tira št. 3 ( v bodoče št. 2) koristne dolžine 409 m na dolžino 750 m,
- ukinitev obstoječega nivojskega prehoda v km 7+953 in izgradnja podvoza ter nove dostopne ceste,
- razširitev nasipa za prehitevalni tir št. 3 ( v bodoče št. 2),
- obnova in razširitev železniških prepustov v km 7+997 in km 8+278,
- odvodnjavanje postajnega platoja.
Z rekonstrukcijo postaje Beltinci je bilo izvedeno:
- podaljšanje glavnega postajnega tira na dolžino 750 m,
- ureditev zgornjega in spodnjega ustroja proge,
- gradnja potniškega perona dolžine 150 m in širine 2,8 m med tiroma 1 in 2,
- ureditev prehoda preko tira št. 1 do postajnega poslopja,
- rušenje nakladalne klančine in ureditev asfaltiranega prekladalnega platoja v višini gornjega roba praga,
- obnova cestišča na nivojskih prehodih v km 32+813 in 33+837 ( montažne in gumijaste plošče).
Izvajalec je z deli zaključil 25.5.2004.
Namen izvedene investicije je uskladitev infrastrukturnih zmogljivosti proge Ormož - Murska Sobota z zmogljivostjo proge Puconci – Hodoš - državna meja z Republiko Madžarsko, racionalizacija poslovanja prometnega sistema, povečanje stopnje varnosti prometa in izboljšanje kakovosti prevoznih storitev.
Z realiziranim projektom smo dosegli naslednje učinke:
- postajališče Ivanjkovci je z realizacijo tretjega podprojekta posodobitve proge prekategorizirano v postajo,
- ureditev dostopov na potniške perone na postajah Ivanjkovci in Beltinci,
- ureditev zavarovanj nivojskih prehodov,
- uvedba centralnega vodenja prometa in izločitev človeškega faktorja pri vodenju prometa in vzdrževanju SV, TK in EE naprav,
- zmanjšanje stroškov dela zaradi optimiranja tehnološkega procesa vodenja prometa.
Dela na projektu so se izvajala na osnovi gradbenega dovoljenja. Po končanju pogodbenih del sta bili pridobljeni uporabni dovoljenji in sicer :
- za rekonstrukcijo železniškega izogibališča v Ivanjkovcih, dne 18.11.2004 in
- za rekonstrukcijo železniške postaje v Beltincih, dne 18.11.2004.
Sredstva za izvedbo celotnega projekta so bila zagotovljena s strani proračuna RS.
4.3.3 Projekt Rekonstrukcija SV naprav na progi Divača - Koper
Rekonstrukcija SV naprav je prva izmed treh faz za povečanje kapacitete obstoječe proge, ki je potrebno zaradi naraščajočega prometa v Luki Koper in sprejetih naslednjih mednarodnih obvez:
1. Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah (AGC),
2. Evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in pripadajočih napravah železniških progah (AGTC),
3. Uredba o interoperabilnosti delovanja evropskega konvencionalnega železniškega sistema (Directive 2001/16/EC).
Poleg tega z izvedbo projekta uresničujemo zahteve iz Zakona o varnosti železniškega prometa in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.
Predmet modernizacije je daljinsko avtomatsko vodenje prometa iz centra vodenja v Postojni, vgraditev elektronskih postavljalnic na postajah, modernizacija obstoječih in novo zavarovanje nivojskih križanj, gradnja avtomatskega progovnega bloka, nadgradnja telekomunikacijskih sistemov, graditev enotnega podatkovnega sistema ter graditev sistema SCADA kot daljinskega sistema za prenos ukazov in javljanj v center vodenja za nevarnostne sisteme. Poleg rekonstrukcije signalnovarnostnih naprav spadajo v projekt tudi gradbena dela na postaji Koper tovorna in sicer preureditev uvozne harfe na A strani postaje za povečanje prepustnosti postaje.
Sama rekonstrukcija ne poveča prepustnosti proge brez izvedene II. in III. faze, vendar je zaradi podpisanega finančnega memoranduma med Evropsko komisijo in Vlado RS v okviru sofinanciranja Evropske unije ISPA (Instrument For Structural Polices For Pre-Accesion) z dne 21.1.2001 v višini 8.415.300,00 EUR rekonstrukcija postala prioritetna obveza.
V letu 2004 je bil objavljen razpis za izvajalca del in izdelavo PZI, odpiranje ponudb je bilo 4.10.2004. Razpis je bil zaradi proceduralnih zapletov in suma, da vsi ponudniki niso imeli enakih pogojev za izdelavo ponudbe, razveljavljen.
V začetku leta 2005 bo objavljen nov razpis, ki bo v skladu s slovensko zakonodajo, zato je v pripravi razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku. V sredini leta 2005 je predviden podpis pogodbe.
4.3.4 Projekt Modernizacija obstoječe proge Divača-Koper
Modernizacija obstoječe proge Divača-Koper obsega drugo in tretjo, zadnjo fazo za povečanje kapacitete obstoječe proge, ki je potrebna zaradi naraščajočega prometa v Luki Koper in sprejetih naslednjih mednarodnih obvez:
1. Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah (AGC),
2. Evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in pripadajočih napravah železniških progah (AGTC),
3. Uredba o interoperabilnosti delovanja evropskega konvencionalnega železniškega sistema (Directive 2001/16/EC).
Z izvedbo projekta uresničujemo zahteve Zakona o varnosti železniškega prometa in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.
Predmet modernizacije je izvedba gradbenih del zaradi povečanja propustnosti na postajah Koper-tovorna, Hrpelje-Kozina in Divača. Poleg tega je predvidena gradnja dveh novih napajalnih postaj in rekonstrukcija ene obstoječe. Izven nivojska križanja se bodo reševala z obvoznimi cestami in gradnjo nadvozov. Zaradi spremenjene tirne situacije bo potrebna preureditev SV in TK naprav ter vozne mreže.
V letu 2004 je bil izdelan in plačan idejni projekt za fazo II in III.
4.3.5 Posodobitev proge Pragersko – Ormož 1. faza
V okviru slovenskega železniškega omrežja je proga Pragersko – Ormož pomembna predvsem v mednarodnem tovornem prometu na smeri severovzhod – jugozahod. V sklopu Slovenskega železniškega omrežja je proga kategorizirana kot glavna enotirna in neelektrificirana proga, dolžine 40,2 km.
Do pomembnejše uveljavitve proge v okviru V. koridorja je prišlo po izgradnji slovensko-madžarske železniške povezave (sredi leta 2001), zato je posodobitev proge Pragersko – Ormož, s katero bi dosegli ustrezno kapaciteto in nivo storitev, ki sta potrebni za današnji in bodoči obseg prometa, nujna.
Predvideno je povečanje kapacitete proge z dvema novima izogibališčema. Z izboljšanjem ravni vzdrževalnih del je možno doseči povečanje splošnega udobja za uporabnike in na različnih odsekih majhno povečanje hitrosti:
- dve novi izogibališči, L = 750 m,
- rekonstrukcija postaj Kidričevo, Ptuj, Moškanjci, Ormož (faza »A«),
- izvedba novih SV in TK naprav, ki obsega računalniško podprto sinhronizacijo signalnih naprav, števce osi, ERTMS/ECTS, GSM-R ter osrednji nadzor in opazovanje vseh elektronskih naprav. Predlagana rešitev ne predvideva stalnega osebja na postajah.
Pri definiranju investicijskih ukrepov so bili kot izhodišče postavljeni predvsem naslednji cilji:
- zagotavljanje tehnične poenotenosti (interoperabilnost),
- zagotavljanje tehničnih parametrov proge skladno s Sporazumom AGC in AGTC,
- povečanje stopnje varnosti železniškega prometa,
- povečanje propustnosti proge oziroma njene zmogljivosti,
- zmanjšanje eksploatacijskih stroškov .
Projekt je razdeljen na dva dela, in sicer gradbeni del in SVTK del.
Gradbeni del
Posodobitev železniške proge Pragersko – Ormož projekt A - gradbeni del obsega rekonstrukcijo štirih postaj (Kidričevo, Ptuj, Moškanjci, Ormož), predvideno je podaljšanje tirov na koristno dolžino 750 m z ustrezno zamenjavo kretnic in izvennivojskim dostopom na perone, izgradnjo dveh novih postaj oziroma izogibališči (Cirkovce in Cvetkovci), katera bosta s koristnimi dolžinami tirov namenjeni dodatni možnosti križanja vlakov in s tem večji kapaciteti proge. Projekt vključuje tudi obnovo podpornih zidov na delu železniške proge med Veliko Nedeljo in Ormožem in pa predvidena je gradnja dveh novih dvotirnih mostov, dveh podhodov izven območja postaj in sanacija cestnega podvoza v Kidričevem.
Gradbeni del projekta se financira s proračuna R Slovenije in z donacijskimi sredstvi EU v vrednosti 14.519.456,00 EUR s Kohezijskega sklada.
Predviden začetek del je v letu 2005, zaključek del pa do konca leta 2007.
V letu 2004 je bila dokončana projektna dokumentacija PGD in PZI, odkupila so se zemljišča, pridobivalo se je gradbeno dovoljenje, izdelovala se je razpisna dokumentacija in investicijski program. Da lahko objavimo razpis je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, aktivnosti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja potekajo, MzP mora potrditi razpisno dokumentacijo, katera jim je že posredovana in po potrditvi finančnega načrta AŽP za leto 2005 je potrebno potrditi investicijski program na KIOP-u.
Povzetek ključnih dogodkov v letu 2004:
20.4.2004 – izdelana projektna dokumentacija PGD, PZI,
16.6.2004 – predana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja,
8.9.2004 – začetek izdelave razpisne dokumentacije,
15.9.2004 – začetek izdelave investicijskega programa,
20.12.2004 – izdan sklep o odobritvi izdelave investicijskega programa,
20.12.2004 – podpisana Odločba komisije o sofinanciranju.
Z izvedenimi deli na tem projektu v letu 2004 so se dosegali zgoraj zastavljeni cilji, ki so predvsem povečanje stopnje varnosti in urejenosti železniškega prometa.
SVTK del
Po terminskem planu v feasibility študiji je bila v letu 2004 do konca meseca aprila predvidena izdelava in potrditev razpisnih pogojev za izvajalca del, nato od aprila do julija izbor izvajalca in v mesecu avgustu podpis pogodbe z izvajalcem del.
Zaradi zapletov pri izdelavi in pregledu razpisne dokumentacije zastavljenih ciljev ni bilo mogoče doseči.
4.3.6 Obnova proge od postaje Poljčane do km 563+346 in obnova tirov št. 1,2 in 3 na postaji Ponikva na progi Zidani Most – Maribor
Projekt Obnova proge od postaje Poljčane do km 563+346 in obnova tirov št. 1,2 in 3 na postaji Ponikva na progi Zidani Most – Maribor, se izvaja na JŽI v okviru dejavnosti modernizacije, investicijskega vzdrževanja in investicij in je financiran iz proračuna RS in z donacijskimi sredstvi EU v vrednosti 3.748.030,00 EUR. Projekt zajema dela na:
Postaji Ponikva:
- obnova 2,45 km tira ,
- zamenjava 7 kretnic,
- prilagoditev SVTK in naprav VM.
Progovni odsek od postaje Poljčane do km 563+346:
Cilji, ki jih skušamo doseči z realizacijo tega projekta, so:
- modernizacija proge Ljubljana - Zidani Most - Maribor je predvidena na takšni stopnji, da bo v končni fazi omogočala hitrosti 160 km/h,
- skrajšanje potovalnega časa potniških vlakov,
- povečanje prepeljanega tovora v tranzitnem prometu na V. in X. Koridorju,
- zagotovitev nakladalnega profila UIC-B in osne obtežbe 22,5 t/os
- zagotovitev tehničnih karakteristik proge v skladu z evropskimi direktivami,
- izpolnitev slovenskih in EU zakonskih zahtev,
- zmanjšanje hrupa v naseljenih območjih,
- zagotovitev maks. možne kontinuitete izvajanja voznega reda.
V letu 2004 je bila potrjena razpisna dokumentacija, noveliran investicijski program, podpisana pogodba z izvajalcem gradbenih del in nadzorom. Z izvedenimi deli v letu 2004 se dosegajo zgoraj zastavljeni cilji.
Potrebno je poudariti, da je bila pogodba podpisana pozneje kot je bilo načrtovano. Razlog za pozen podpis pogodbe je dolgo čakanje na potrditev razpisne dokumentacije, katero so potrjevali na MzP in MF.
Dne 26.8.2004 je bila z izvajalcem SŽ-Železniško gradbeno podjetje d.d. podpisana pogodba v vrednosti 9.233.966,48 EUR. Izvajalec gradbenih del je bil uveden v delo 8.9.2004 in trenutno izvaja dela na postaji Ponikva, kjer sta obnovljena tira št. 2 in 3 ter vsa spremljajoča dela na SVTK napravah in vozni mreži. Pogodbeni rok izvedbe je 8 mesecev oz. do 8.5.2005.
Nadzor nad gradbenimi deli izvaja podjetje Dis Consulting d.o.o. iz Ljubljane.
Izvajalec del SŽ-ŽGP d.d. je zaprosil za podaljšanje roka izvedbe do konca meseca avgusta 2005, saj je kot pogoj za začetek del na odseku žel. proge Poljčane do km 563+346 odprava posledic izrednega dogodka na žel. postaji Slovenska Bistrica. Odprava posledic je predvidena do meseca junija 2005.
Povzetek ključnih dogodkov v letu 2004:
- 29.5.2003 podpis finančnega memoranduma,
- 16.4.2004 objavljen razpis za gradbeni del,
- 4.6. 2004 zaprosili za sklep ministra o vzdrževalnih delih v javno korist,
- 23.8.2004 podpisana pogodba z izvajalcem nadzora Dis Consulting d.o.o.,
- 26.8.2004 podpisana pogodba z izvajalcem del SŽ-Železniško gradbeno podjetje d.d.,
- 8.9.2004 je bil izvajalec del uveden v delo.
4.3.7 Projekt Povečanje hitrosti na progi LJ - ZM – MB (1. in 2. faza)
Posodobitev železniške proge Ljubljana - Zidani most- Maribor oziroma posodobitev infrastrukture se nahaja na odsekih V. mednarodnega železniškega koridorja, ki se začne v Italiji v Benetkah in se preko Slovenije nadaljuje naprej do Madžarske – Budimpešte ter na odseku X. mednarodnega železniškega koridorja od Salzburga v Avstriji do Zagreba na Hrvaškem in naprej do Sofije. V. in X. koridor sta dva pomembna dela evropske železniške infrastrukture, ki spadata v prioriteto evropskih investicij, kar narekuje interes celotnega evropskega prostora za uspešno izvedbo projekta.
Projekt Povečanje hitrosti na železniški progi Ljubljana - Zidani most - Maribor se financira na podlagi Finančnega memoranduma med Evropsko komisijo in Vlado RS, ki je bil podpisan dne 25.10.2002.
Zastavljena investicija obsega obnovo 21.80 km tirov in zamenjavo 57 kretnic na naslednjih odsekih:
proga Ljubljana – Zidani most:
- postaja Kresnice - obnova 1,8 km tira in zamenjava 9 kretnic,
- postaja Sava – obnova 2,3 km tira in zamenjava 5 kretnic,
- postaja Trbovlje – obnova 4,6 km tira in 20 kretnic.
proga Zidani most – Maribor:
- postaja Hoče obnova 1,9 km tira in 6 kretnic,
- progovni odsek Hoče – Maribor Tezno obnova 4,2 km tira,
- postaja Tezno obnova 3,5 km tira in zamenjava 13 kretnic,
- progovni odsek Maribor Tezno - Maribor obnova 3,5 km tira in 4 kretnic.
V letu 2004 je bil v skladu z zakonom o javnih naročilih in na podlagi razpisa v Ur. listu RS izbran izvajalec del in sklenjena pogodba z dne 24.05.2004, o izvajanju del z izbranim najugodnejšim ponudnikom SCT d.d., Ljubljana. Vrednost gradbenih del je 27.675659,30 EUR neto, oz. 33.197.037,09 EUR z upoštevanim DDV. S podpisanim memorandumom so zagotovljena (ISPA) sredstva za izvedbo projekta v višini 10.063.365,00 EUR. Razliko v višini 23.133.672,09 EUR do pogodbene vrednosti oz. izvedenih del zagotovi Republika Slovenija.
Izvajalec del je bil uveden v delo 8.6.2004.
Predvideni rok dokončanja je 21 mesecev oz. 8.3.2006.
Dela v letu 2004 so potekala na odsekih:
- postaja Sava,
- postaja Hoče, odprta proga Hoče – Tezno,
- postaja Tezno in
- odprta proga Tezno – Maribor.
Pri realizaciji v letu 2004 je potrebno poudariti naslednje:
Dejstvo je, da je bila pogodba o izvajanju del sklenjena šele 24.05.2004, kar je posledica pozno začetega postopka javnega razpisa. Javni razpis pa ni bilo mogoče objaviti zato, ker smo šele novembra leta 2003 dobili od delegacije iz Evropske komisije potrjeno in pregledano tendersko dokumentacijo. Tenderska dokumentacija je bila posredovana na Evropsko komisijo 08.04.2003.
Izvajalec del je bil uveden v delo šele 08.06.2004, kar je relativno pozno, vendar obstajajo objektivni razlogi, ki so navedeni v prejšnjem odstavku tega poročila.
Omejeno izvajanje del bi lahko pripisali relativno poznemu pričetku del na objektih, ki je objektivno pogojen z dobavo gornje gradbenega materiala (tiri, kretnice ….).
Poudariti je potrebno, da se na odsekih med Ljubljano in Zidanim mostom ter Mariborom trenutno izvaja še projekt na območju Ponikve in da je bil v letu 2004 tudi izredni dogodek na območju Slovenske Bistrice. Vse te okoliščine močno vplivajo na omejeno odvijanje železniškega prometa in narekujejo postopno izvajanje del zaradi usklajevanja potrebnih zapor oz. omejitev hitrosti.
Dejstvo je, da se dela izvajajo na podlagi Zakona o varnosti v železniškem prometu in da so dela deklarirana kot dela v javno korist. Za pridobitev ustreznega dovoljenja za gradnjo smo potrebovali veliko časa, da smo pridobili »Sklep pristojnega ministra« in tako izpolnili pogoja za pričetek del. Dolgotrajnost postopka je mogoče pripisati novi zakonodaji!
Dela izvedena v letu 2004 predstavljajo posodobitev povsem dotrajanih citiranih odsekov in dograditev SVTK naprav, kot tudi vozne mreže.
V okviru zastavljenih ciljev gre predvsem za povečanje stopnje varnosti in urejenosti prometa. Z realizacijo zastavljenih ciljev bo, poleg zagotavljanja večje varnosti in interoperabilnosti na obnovljenih odsekih, zagotovljena deklarirana osna obtežba 22,50 t/os, svetli profil UIC-B ter zagotovljena maksimalna hitrost od 120 – 160 km/h.
4.3.8 Twinning projekt: “New Organisational Structure of Slovenian Railway system”
Pričetek aktivnosti: April 2003
Zaključek aktivnosti: Oktober 2004
Čas trajanja: 18 mesecev
Izvajalec: Ministrstvo za promet, Nemčija
Skupna vrednost projekta: 520.000 EUR (PHARE 77% in 23% lastna udeležba)
Kratek opis projekta
Twinning projekt »New Organisational Structure of Slovenian Railway system« se je izvajal v okviru Nacionalnega programa PHARE 2002 .
Z potekajočim projektom se je izvajalo nadaljnje usklajevanje notranjega pravnega reda z evropskim pravnim redom predvsem z vidika dodatnih potreb po harmonizaciji Zakona o železniškem prometu in Zakona o varnosti železniškega z novim infrastrukturnim paketom in sicer:
- Direktivo 1995/18 EC,
- Direktivo 2001/12/EC,
- Direktivo 2001/13/EC,
- Direktivo 2001/14/EC,
- Direktivo 2001/16/EC.
Glavni poudarek projekta predstavlja strokovno podporo AŽP in Holdingu Slovenske železnice pri vzpostavljanju njune nove vloge.
Izvedene aktivnosti do 31.12.2004:
V okviru twinning projekta so bile izvedene vse aktivnosti, ki so bile definirane s pogodbo, in sicer:
- Izvedenih vseh pet sklopov aktivnosti:
- Izdaja licenc,
- Podpora pri vzpostaviti upravljavca infrastrukture,
- Izdaja tehničnih soglasjih in obratovalnih dovoljenj,
- Izdaja varnostnega spričevala,
- Izdelava usmeritev nadaljnjega razvoja,
- Izvedenih 7 delavnic za različne profile železniških strokovnjakov,
- Izvedena 3 študijska potovanja za strokovnjake AŽP.
Končno poročilo o izvedenih aktivnostih je bilo potrjeno na Steering Committee – ju, dne 13.09.2004 in posredovano dne 06.10.2004 institucijam, ki so nadzorovale izvajanje projekta (Ministrstvo za promet, Ministrstvo za finance-CFCU, Delegacija EU v Sloveniji).
Stanje projekta: Projekt je zaključen.
5 PRENOS NEIZKORIŠČENIH SREDSTEV IZ LETA 2004 V LETO 2005
V skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005, 13. člen, prvi odstavek, je AŽP posredovala vlogo za prenos neporabljenih pravic porabe slovenske soudeležbe na proračunskih postavkah in v višini, kot je izkazano v tabeli:
V SIT
PP | NRP | naziv | prenos v leto 2005 |
| 1123 | 2422-04-0002 | Phare–lastna udeležba Twinning investicije JŽI | 25.500.000,00 |
| 1111 | 2422-02-0035 | Phare–lastna udeležba twinning | 14.578.135,47 |
| 1110 | 2422-03-0020 | Ispa–lastna udeležba-2002-Povečanje hitrosti na progi Lj-Mb | 2.050.702,11 |
| 1078 | 2422-04-0017 | Ispa–lastna udeležba-2000-Križni vrh (Ponikva) | 2.669.645,60 |
| 1115 | 2422-04-0005 | Phare–lastna udeležba-LSIF modernizacija SV, TK Ormož - MS | 20.353.087,95 |
V skladu s 13. členom Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005 se lahko neporabljene oz. neizkoriščene pravice porabe slovenske soudeležbe pri izvajanju programov, ki se financirajo iz donacij in so zagotovljene na posebnih postavkah, na koncu tekočega leta prenesejo v proračun naslednjega leta za dokončanje projekta.
V letu 2004 so se neporabljene pravice porabe slovenske soudeležbe prenesle v leto 2005 v skupnem znesku 65,2 mio SIT.
Razlog za prenos sredstev na projektu 2422-02-0035 Twinning - New Organisation Structure of Slovenian Railway System je plačilo končnega računa na projektu ki se je končal v letu 2004. Pri ostalih projektih so podane obrazložitve za prenos v poglavju 1.4 - Pojasnila pri nalogah, kjer cilji niso bili doseženi.
6 PRIMERJAVA LETNEGA NAČRTAA GRADNJE, MODERNIZACIJE IN VZDRŽEVANJA JŽI Z NACIONALNIM PROGRAMOM RAZVOJA JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE ZA LETO 2004
S sprejetjem mednarodnih dokumentov o razvoju železniške infrastrukture, ki temeljijo na enotnih tehničnih parametrih, opredeljenih v dokumentih UIC, AGC, AGTC in TER ter s sprejetjem zaključne listine konference prometnih ministrov je Slovenija prevzela soobveznost za izgradnjo in posodobitev železniške infrastrukture skladno s sprejetimi mednarodnimi dokumenti. Na podlagi teh dokumentov je sprejela Nacionalni program razvoja železniške infrastrukture.
Državni zbor Republike Slovenije je marca 1996 sprejel Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture. Nacionalni program zajema obdobje od leta 1994 do dokončanja projektov. Dinamika potrebnih finančnih sredstev je prikazana do leta 2005, čeprav dolgoročnejši projekti segajo do leta 2015.
Posodobitev železniške infrastrukture je pogoj za uspešno vključevanje Slovenije v evropsko prometno omrežje, za ugodnejši pretok potnikov, prevoza blaga in storitev med Slovenijo in drugimi evropskimi državami.
V trenutno še vedno veljavnem Nacionalnem programu razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. št. 13/96, zadnja sprememba v Ur. l. št. 110/02) je v letu 2004 za obnove, remonte, dograditve, druge investicije ter za proge za višje in visoke hitrosti predvideno skupaj 22,558 mrd SIT (cene 30.09.1993). Ob revalorizaciji tega zneska do 31.12.2004 se znesek poveča na 58,335 mrd SIT.
Višina planiranih sredstev za obnove, remonte, dograditve, druge investicije ter za proge za višje in visoke hitrost skupaj v letu 2004 je bila 18,641 mrd SIT oz. 32% zneska, ki je predviden za te dejavnosti po Nacionalnem programu razvoja Slovenske železniške infrastrukture.
| Zadnja sprememba: 12/19/2005 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov |