Zap.	PODJETJE	DATUM	DELEŽ SRD
št.		PRENOSA	30.9.2003
1.	AGROEMONA Domžale d.o.o.	25.8.1998	3,94 % za denac.upravičence in Sklad
2.	AREA Cerknica d.o.o.	21.6.1999	Stečaj
3.	ASTRA zunanja trgovina p.o.	25.8.1998	Stečaj
4.	AVTOSERVIS d.o.o.	16.9.1998	Stečaj
5.	Brivsko frizersko podjetje Črnomelj p.o.	07.8.1998	SRD nima več deleža
6.	GEOPLIN d.o.o.	22.9.1998	SRD nima deleža- tožba na delež
7.	GRADNIK Logatec p.o.	11.8.1998	Stečaj
8.	HMEZAD HRAM Šmarje p.o.	7.8.1998	Stečaj
9.	HP GRAND HOTEL TOPLICE Bled p.o.	10.8.1998	SRD nima več deleža
10.	HTP Hotel Lovec Bled p.o.	10.8.1998	Stečaj
11.	IGM Lokvica p.o.	15.4.1999	Izbris iz sodnega registra
12.	Knjigovodski servis Piran p.o.	10.8.1998	Stečaj
13.	KORONA d.d.	24.8.1998	Agencija ustavila postopek prenosa
14.	METALKA COMMERCE d.o.o.	05.1999	100 %
15.	MIKROKOZMOS, podjetje za razvoj Ljutomer d.o.o.	7.8.1998	Izbris iz sodnega registra
16.	Obrtno podjetje Brivnice Trbovlje p.o.	7.8.1998	Likvidacija
17.	Pravna pisarna pri Gospodarski zbornici RS	7.8.1998	Stečaj
18.	Ribe Maribor p.o.	7.8.1998	30,40% za denac.upravičence in nar.zn.
19.	SPIK Šentjur p.o.	10.8.1998	Stečaj
20.	TAPO p.o.	3.8.1998	SRD nima več deleža
21.	TEHTNICA p.o., Kranj	10.8.1998	Stečaj
22.	TERMIKA p.o.	3.8.1998	SRD nima več deleža
23.	Tiskarna Notranjske Postojna TINPO p.o.	7.8.1998	Likvidacija
24.	TOKOS Tržič, tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve p.o.	7.8.1998	5,33% za denac.upravičence
25.	Veletrgovina VEMA, export-import d.d.	10.8.1998	SRD nima več delnic

1. ABC AGROHIT d.o.o. Trbovlje

Dne 18.12.2001 je bila izdana odločba Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je dne 07.01.2002 postala dokončna in izvršljiva. Z odločbo je ugotovljeno, da je v skladu z določbami 1. in 3. odstavka 3. člena ZZLPPO družbeni kapitala podjetja ABC Agrohit d.o.o. v obliki lastnega poslovnega deleža (10,885 %) prešel v last in upravljanje SRD d.d. Ostali lastniki: zaposleni 0,45% ter ŽITO, pekarstvo in testeninarstvo d.o.o. Ljubljana 88,665 %.

Obrazložitev izdane odločbe: Zaradi prezadolženosti podjetja je bil dne 27.01.1997 sprožen postopek prisilne poravnave, v okviru katere je upnik Žito, pekarstvo in testeninarstvo d.o.o. Ljubljana konvertiral v stvarni vložek, s katerim je bilo izvedeno povečanje osnovnega kapitala podjetja v višini 145.680.286,60 sit. Skupščina podjetja je na tej podlagi dne 18.03.1997 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala za navedeno vrednost stvarnega vložka tako, da se je osnovni kapital, ki je do tedaj znašal 18.623.082,60 sit povečal na skupni znesek osnovnega kapitala v višini 164.303.369,20 sit, pri čemer se je poslovni delež družbenega kapitala v osnovnem kapitalu v nominalni vrednosti 17.885.082,60 zmanjšal z dotedanjih 96,46 % na delež v višini 88,665 % osnovnega kapitala podjetja. Na podlagi določb 1. in 3. odstavka 3. člena ZZLPPO je Agencija dne 29.05.2000 izdala odločbo s katero je ugotovila, da je s 01.11.1998 potekel zakonski rok za izdajo soglasja Agencije za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register, zaradi česar je družbeni kapital podjetja prešel v last in upravljanje SRD d.d. Zoper to odločbo je podjetje vložilo pritožbo, kateri je pritožbeni organ ugodil ter zadevo vrnil Agenciji v ponovno odločanje z napotilom, da naj Agencija podrobneje opredeli dejansko stanje in delež družbenega kapitala. Na tej podlagi je Agencija predlagala Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij uvedbo postopka revizije pri predmetnem podjetju. V postopku revizije je bilo ugotovljeno, da v okviru postopka prisilne poravnave osnovni kapital podjetja ni bil zmanjšan, pač pa je bil zgolj povečan za vrednost stvarnega vložka ŽITA kot novega večinskega družbenika podjetja.

Za izvedbo vpisa deleža SRD d.d. v sodni register je potrebno:
- pridobiti sklep skupščine;
- predhodno spremeniti akt o ustanovitvi in statut družbe spremeniti, ker je družba registrirana še po »Markovićevi zakonodaji«;
- pridobiti soglasje Ministrstva za gospodarstvo, ker je družbenikov več kot 50 (je že pridobljeno);
- od zaposlenih (0,45 % družbeniki) predhodno pridobiti potrdila o vplačilu deležev, ker družba s temi dokazili ne razpolaga.

Ko bo delež SRD d.d. vpisan v sodni register, bo potrebno pripraviti sklep o privatizaciji po določilih ZZLPPO.


2. ACEF d.o.o. Čatež ob Savi

Podjetje je bilo prenešeno na SRD z odločbo Agencije RS za prestrukturiranje in privatizaciji z dne 01.11.1998 po 1. in 3. odst. 3. člena ZZLPPO, nominiran DK na 1.1.1993 je znašal 121.630.000 SIT. Pravna oseba je v zakonitem roku odpravila ugotovljena oškodovanja družbenega premoženja, zato je Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja dne 30.9.1998 izdala uradni zaznamek o opravljenih uskladitvah. Na podlagi opravljenega pravnega in ekonomskega pregleda je bilo ugotovljeno, da družba nima zaposlenih delavcev, ne opravlja svoje dejavnosti, nihče ne izvaja poslovodenja in da nima neporavnanih obveznosti. Družba se ni uskladila z določbami ZGD in je imela izkazan osnovni kapital v višini 20.000 SIT. SRD je zato sodišču predlagala izvedbo likvidacijskega postopka in izbris iz sodnega registra.

Dne 07.10.1999 je Okrožno sodišče Krško na podlagi 2. odst. 37. člena ZFPPod v zvezi s 1. odst. 29. člena ZFPPod začelo po uradni dolžnosti postopek za izbris pravne osebe iz sodnega registra.


3. EKSPORTPROJEKT p.o. Ljubljana

Družbeni kapital podjetja Eksportprojekt je prešel v last in upravljanje SRD na podlagi določb 1. in 3. odstavka 3. člena Zakona o zaključku lastninjenja s 01.11.1998.

Podjetje ni poslovalo že od leta 1997 dalje in ni imelo zaposlenih. Premoženje družbe je bilo z odločbo o denacionalizaciji vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu (najprej nepremičnine, nato pa z rubežem tudi celotna oprema podjetja za znesek neplačane najemnine od vložitve zahtevka do vrnitve nepremičnin v naravi).

Na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju je sodišče izvedlo izbris pravne osebe Exportprojekt iz sodnega registra. Sklep je bil objavljen v Ur. listu RS dne 29.02.2000.


4. GRADBENI FINALIST – FINALNI PODI d.o.o.

Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom St 32/99-8 z dne 15.07.1999 začelo stečajni postopek nad dolžnikom Gradbeni finalist – Finalni podi, Zaključna dela v gradbeništvu d.o.o., Maribor, Smetanova 75. Za stečajnega upravitelja je določilo Zagrajšek Mitjo iz Maribora.

Začetek stečajnega postopka je po posredovanju SRD predlagala dne 21.05.1999 upnica - družba ONA ON Notranja trgovina d.o.o. iz Ljubljane, ki je bila v 100% lasti SRD.


5. HMEZAD KMETIJSTVO Radlje p.o.

Po preoblikovanju v kapitalsko družbo je naziv firme: Hmezad TG, družba za trgovino in gostinstvo d.o.o.

Dokumentacija je bila prevzeta na Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo v januarju 2000. Po proučitvi zadeve je bil namen SRD preoblikovanje podjetja v kapitalsko družbo in izvedba privatizacije po ZZLPPO.

Ker družba svojih likvidnostnih težav po preoblikovanju v d.o.o. ni uspela rešiti, je direktor družbe zaradi določb ZFPPod v marcu 2000 sodišču predlagal začetek stečajnega postopka. Stečajni postopek je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu začet 03.07.2000


6. HOJA Predelava lesa d.o.o. Preserje

Družbeni kapital podjetja je na podlagi 1. in 3. odstavka 3. člena ZZLPPO, z dnem 01.11.1998 prešel na Slovensko razvojno družbo, ki je tako postala 100% lastnica družbe HOJA Predelava lesa d.o.o., z osnovnim kapitalom v višini 55.277.859,00 SIT.

V začetku leta 1991 je iz podjetja HOJA p.o. nastalo 6 družb z omejeno odgovornostjo (HOJA Žaga Rob d.o.o., HOJA Galanterija Podpeč d.o.o., HOJA Mobiles d.o.o., HOJA Oblazinjeno pohištvo d.o.o., HOJA Lepljene konstrukcije in žaga Škofljica d.o.o. in HOJA Stavbno pohištvo d.o.o. Ljubljana) in sicer po enakem poslovno-organizacijskem principu kot so bile organizirane bivše TOZD v DO HOJA. Hkrati z ustanovitvijo novih družb je podjetje nanje preneslo tudi celotno poslovanje, z aneksi k aktom o ustanovitvi pa skozi povečanje osnovnega kapitala družb tudi vsa sredstva in obveznosti. Dejavnost družbe je tako ostala le koordinacija med družbami pri pripravi lastninjenja teh družb. Po zaključku teh postopkov je bila predvidena ukinitev podjetja.

Iz izpiska sodnega registra je razvidno, da je bil dne 13.05.1991 podan predlog za uvedbo stečaja nad podjetjem HOJA Predelava lesa p.o. Ljubljana (St 78/91). Zaradi umika predloga za uvedbo stečaja se je postopek z dnem 18.09.1991 ustavil.

Družba HOJA Predelava lesa d.o.o. (takrat še p.o.) je hčerinskim družbam leta 1996 do leta 1998 odobrila več dolgoročnih posojil, pod zelo ugodnimi pogoji, brez ustreznih zavarovanj. Družba sicer že več let ne opravlja registrirane dejavnosti, pač pa so vsi poslovni dogodki vezani na dana dolgoročna posojila, ki so na dan 31.12.2001 znašala 85.117 tisoč SIT.

Dne 22.05.2002 je bila med Slovensko razvojno družbo d.d., Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. (KAD) ter Slovensko odškodninsko družbo d.d. (SOD) sklenjena Pogodba o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža družbe HOJA d.o.o. Ljubljana. V skladu s to pogodbo se je (v skladu z določili ZZLPPO) na KAD in SOD preneslo 2-krat po 10,00 % poslovni delež družbe.

Vlada RS je (v povezavi s sklepom št. 408-12/2001-8 z dne 14.02.2002, ki ga je Vlada sprejela na 62. redni seji, ob obravnavi Programa prenehanja Slovenske razvojne družbe d.d.) dne 14.03.2002 sprejela sklep o prenosu dodatnega premoženja v lasti SRD na Slovensko odškodninsko družbo d.d.. V sklopu teh prenosov je bil opravljen tudi prenos 80,00 % poslovnega deleža družbe HOJA Predelava lesa, d.o.o. - Pogodba o prenosu poslovnega deleža te družbe na SOD d.d. je bila sklenjena dne 13.06.2002. Po tem prenosu SRD nima več lastniškega deleža v družbi HOJA Predelava lesa d.o.o..


7. INOMATIKA Podgorje pri Slovenj Gradcu

Družbeni kapital podjetja DP Inomatika p.o., Podgorje pri Slovenj Gradcu je dne 01.11.1998 prešel na podlagi 1. in 3. odst. 3. čl. ZLPPO v last in upravljanje SRD. Po pregledu dokumentacije in razgovorih z direktorjem podjetja je SRD ugotovila, da podjetje ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje poslovanje, saj je kapitalsko neustrezno, nima premoženja in ne opravlja registrirane dejavnosti. Najemna pogodba za poslovne prostore na naslovu Podgorje 31, Podgorje pri Slovenj Gradcu, je bila odpovedana že v letu 1998.

Iz navedenega izhaja, da podjetje ni izpolnjevalo temeljnega pogoja za delovanje družbe, to je zagotavljanja osnovnega kapitala v višini zakonskega minimuma in hkrati tudi niso obstajali pogoji za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov skladno z ZGD, s čimer so bili podani pogoji za prenehanje podjetja in začetek likvidacijskega postopka, kot jih opredeljuje 372. člen ZGD. Pred sprejetjem sklepa v skladu z ZGD, bi morala SRD na podlagi 8. člena ZZLPPO podjetje preoblikovati v kapitalsko družbo. Postopki registracije in nadaljnji postopki likvidacije so dolgotrajni in dragi (stroški notarja, objave). Glede na okoliščine in uveljavitev Zakona o finančnem poslovanju podjetij je SRD z dopisom z dne 29.10.1999 obvestila Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu o možnosti izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, na podlagi 5. in 6. odstavka 580. člena ZGD, ker se ni uskladila s 1. in 2. odst. 580. člena ZGD.

Okrožno sodišče Slovenj Gradec je s sklepom Srg 2000/00107 z dne 07.01.2000 začelo postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega registra po uradni dolžnosti.

8. KONMARK Ljubljana

Po proučitvi zadev spomladi 1999 je bilo zaradi slabega finančnega stanja, nedelovanja podjetja brez zaposlenih v soglasju z direktorjem sklenjeno, da se predlaga stečaj. Po zbiranju in pripravi dokumentacije je bil predlog za začetek stečajnega postopka novembra 1999 posredovan Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče je predlog zavrglo. Problem je bil z vročitvijo sklepov sodišča, ker je družba nedelujoča.

Dne 13.03.2000 je bil ponovno vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Stečajni postopek je bil začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 07.07.2000. S sklepom Okrožnega sodišča dne 22.05.2001 se je stečajni postopek zaključil. Podjetje je izbrisano iz sodnega registra.


9. MEDOBČINSKI RAČUNALNIŠKI CENTER Kočevje – Ribnica

Po prevzemu dokumentacije v začetku leta 1999 ter analizi problematike je bilo ugotovljeno, da podjetje že več let ne posluje ter da je direktor sicer še formalno zaposlen, da pa že več let ni prejel plače. Februarja 1999 je bilo na sedežu podjetja sklenjeno, da je stečaj edina primerna oblika zaključka delovanja podjetja. Dne 03.06.1999 je bil sodišču posredovan predlog za začetek stečajnega postopka. Dne 09.12.1999 je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se stečajni postopek začne in tudi takoj zaključi.


10. MEGRAD INŽENIRING Ljubljana

Po prevzemu dokumentacije decembra 1998 je bilo ugotovljeno, da podjetju do zaključka lastninjenja manjka le še družbena pogodba. Nadzorni svet SRDa je na svoji seji 03.05.1999 sprejel sklep, da podjetje lahko nadaljuje postopek lastninjenja na osnovi 15. člena ZZLPPO, t.j. v skladu s sprejetim programom lastninjenja. Megrad Inženiring je uspešno zaključil privatizacijo dne 19.08.1999, z vpisom v sodni register.


11. OBRTNIK MENGEŠ

Podjetje je bilo prenešeno na SRD po 1. in 3. odst. 3. člena ZZLPPO z Odločbo in Sklepom Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 06.11.1998. Kapital je na dan 31.12.1997 znašal 10.776.000 SIT. Podjetje Obrtnik Mengeš je bilo že leta 1993 in 1995/96 tik pred stečajem, vendar so izvedli uspešno sanacijo. Ponovne težave so se začele leta 1997, ko podjetje ni imelo več sredstev za preživetje, zaradi neplačanih računov so ostali brez materiala (steklo), elektrike, vode, telefona, delavci pa na prisilnem dopustu.

Stečaj je bil predlagan s strani direktorja dne 03.02.1999 - uvedba stečajnega postopka je bila objavljena v Ur. l. št. 19 z dne 26.03.1999. Stečajni postopek se je zaključil dne 26.06.2000.


12. OVOJNICA p.o. Ljubljana

Družbeni kapital podjetja Ovojnica, ki predstavlja 100% osnovnega kapitala podjetja je dne 01.11.1998 na podlagi 1. in 3. odstavka 3. člena ZZLPPO prešel v last in upravljanje SRD. Iz dokumentacije spisa in kasneje pridobljene dokumentacije je razvidno, da podjetje ni opravljalo registrirane dejavnosti in ni imelo zaposlenega že od meseca aprila 1995. Že pred navedenim datumom je imelo podjetje probleme z obratovanjem proizvodnje na lokaciji Einspielerjeva 1, saj je bila s strani inšpekcijskega organa izdana prepoved obratovanja na tej lokaciji. Posledično je bila selitev proizvodnje neizogibna, še zlasti ob upoštevanju vknjižene zastavne pravice na predmetni nepremičnini v korist SKB Banke, ki je bila kasneje tudi realizirana, s čimer je podjetje izgubilo tudi svoj sedež.

Likvidacija oziroma izbris podjetja iz sodnega registra je bil tudi končni cilj načina preoblikovanja po 27. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, to je preoblikovanje podjetja s prodajo vseh sredstev podjetja, ki ga je podjetje predvidelo v programu lastninskega preoblikovanja. Takšen program ni bil izveden, saj ni bila podpisana pogodba o prodaji s takratnim Skladom za razvoj.

Upravi SRD je bil dne 23.11.1999 podan predlog sklepa o začetku postopka likvidacije in prenehanju podjetja. Uprava SRD je dne 21.12.1999 sprejela sklep o začetku postopka likvidacije in za likvidacijskega upravitelja družbe imenovala odvetnika Ravnik Marka.

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom Srg 2000/02238 z dne 24.02.2000 začelo postopek redne likvidacije.


13. PLANINA Črnomelj

Družba je dobila prvo soglasje, ne pa tudi drugega - od leta 1996 ne posluje več. SRD se je v izogib stroškom, ki bi nastali z vpisovanjem lastništva v sodni register, dogovarjala z Dolenjsko banko, da bi kot upnica predlagala stečaj ali likvidacijo, vendar ta tega ni želela storiti. Zato so stekli pogovori z območnim sindikatom, da bi vložil predlog v imenu delavcev. Sindikat je na to pristal pod pogojem, da SRD pripravi predlog in založi za stroške stečaja. Ker je bil tedaj že v postopku sprejema Zakon o finančnem poslovanju podjetij, je SRD s pripravo predloga počakal, saj je bil za taka podjetja predviden izbris po uradni dolžnosti.

Dolenjska banka je dne 13.01.2000 vnovčila svojo hipoteko, družba pa je s tem izgubila celotno premoženje. S tem so odpadle še zadnje ovire za izbris po uradni dolžnosti (po ZFPPod), vendar sodišče ni ukrepalo. Po dogovoru s SRD-om je na sodišču interveniral predstavnik območnega sindikata, vendar so mu odgovorili, da bi želeli, da SRD da pobudo za izbris. Pobuda je bila poslana dne 06.04.2000, sodišče pa je dne 07.11.2000 obvestilo SRD, da je istega dne sprejelo sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra.


14. PRIMORKA, gostinsko podjetje p.o. Koper

Družba je dobila prvo soglasje, ne pa tudi drugega. Od leta 1996 ne posluje več in tudi nima nobenega premoženja. SRD se je v izogib stroškom, ki bi nastali z vpisovanjem lastništva v sodni register, povezal z direktorico družbe in jo prepričal, da podpiše predlog za stečaj, če SRD pripravi predlog in založi stroške stečaja. SRD je pridobil potrebne podatke od APPNI in pripravil predlog za stečaj, vendar ta zaradi sprejetja Zakona o finančnem poslovanju podjetij ni bil vložen, saj je po tem zakonu sodišče dolžno izvesti postopek izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Ta postopek je bil s strani sodišča začet dne 18.02.2000.


15. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ p.o.

Po prevzemu dokumentacije s strani Agencije v januarju 1999 in pregledu celotne zadeve, je bilo ugotovljeno, da je možno opraviti privatizacijo na osnovi 15. člena ZZLPPO, kar pomeni, da se nadaljuje s postopki lastninjenja po programu lastninskega preoblikovanja, kot so se začeli že na Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo. Po dolgotrajnem usklajevanju še odprtih zadev, posebej v zvezi s centralno evidenco, je bil Nadzornemu svetu SRD predlagan sklep, da podjetje nadaljuje postopek lastninjenja v skladu s sprejetim programom lastninjenja, kar je NS na svoji seji 27.03.2000 tudi sprejel.

Postopek lastninjenja je zaključen, dokumentacija za vpis sprememb je bila poslana na registrsko sodišče v Kranju. Registrsko sodišče je s sklepom dne 20.6.2001 preoblikovalo Projektivno podjetje p.o. v družbo z omejeno odgovornostjo. S tem je postopek na SRD-u zaključen.


16. RADIOCOM Oprema za brezžično telefonijo, d.o.o. Ljubljana

Podjetje RADIOCOM p.o. je Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo predložilo program lastninskega preoblikovanja, vendar za izvedbo programa ni bilo interesa, ker podjetje ni imelo vpisanega svojega premoženja. Prav tako ni uspela prodaja poslovnega deleža z zbiranjem ponudb. Družba izhaja iz podjetja VARNOST o.sub.o. Ljubljana, kjer postopki v zvezi z razdelitvijo premoženja tega podjetja še vedno niso zaključeni.

SRD je dne 12.05.2000 vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani sklepe za preoblikovanje podjetja RADIOCOM p.o. v kapitalsko družbo z osnovnim kapitalom v višini 34.000.000,00 SIT, sklep o vpisu v sodni register pa je bil izdan dne 09.06.2000.

Sklep o privatizaciji družbe, ki je bil sprejet dne 02.04.2001, je predvideval izvedbo privatizacije na naslednji način:
- 10% se prenese na Slovensko odškodninsko družbo,
- 10% se prenese na Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- 20% se proda PID-om,
- 20% se ponudi upravičencem iz interne razdelitve in
- 40% upravičencem iz notranjega odkupa.

Zoper sklep o privatizaciji je bila vložena pritožba, ki je bila z odločbo Ministrstva za gospodarstvo z dne 16.11.2001 zavrnjena.

Interesa za odkup poslovnega deleža družbe v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa ni bilo, zato je bilo 60% poslovnega deleža prodanega pooblaščeni investicijski družbi - Pogodba o prodaji in nakupu poslovnega deleža je bila sklenjena z PID ARKADA 3 d.d. dne 11.02.2002.

Dne 19.02.2002 je bila s Slovensko odškodninsko družbo d.d. in Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. sklenjena pogodba o brezplačni odsvojitvi 20% poslovnega deleža družbe. Pogodba o prenosu preostalega 20% poslovnega deleža družbe na Slovensko odškodninsko družbo d.d. je bila sklenjena dne 13.06.2002 – po sklepu Vlade RS o prenosu dodatnega premoženja v lasti SRD na RS oz. SOD d.d..


17. Razvojni center IRRI Celje

Podjetje ni poslovalo že od leta 1996. Od leta 1998 je bilo brez zaposlenih, zato za leto 1998 in 1999 niso oddali zaključnega računa. Direktor podjetja je »dal odpoved« in ni bil zainteresiran za kakršnokoli ukvarjanje s podjetjem. Glede na razpoložljive finančne rezultate je podjetje izpolnjevalo vse pogoje za uvedbo stečajnega postopka.

S tem, ko podjetje že drugo poslovno leto zapored ni predložilo letnega računovodskega poročila in ker se ni uskladilo z Zakonom o gospodarskih družbah, je bil izpolnjen eden izmed pogojev, ki jih za izbris iz sodnega registra (po uradni dolžnosti) določa 25. člen Zakona o finančnem poslovanju. Postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega registra se je začel dne 21.03.2000.


18. STOL d.d. Kamnik

Družbeni kapital podjetja je prešel v last in upravljanje SRD dne 01.11.1998 na podlagi določb 3. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD. Razlog: podjetje zaradi nerešene denacionalizacije ni pridobilo t.i. II. soglasja Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo.

Trenutna lastniška struktura: 97,3% SRD, 2,7% zaposleni in bivši zaposleni.

Stol še vedno ni rešil vseh denacionalizacijskih zahtevkov, predvidoma bo to trajalo vsaj še do konca drugega leta. V izdelavi je otvoritvena bilanca (problematika denacionalizacije) in po sprejetju le te bo dan predlog za privatizacijo družbe skladno z zakonom. Pospešili smo postopke denacionalizacije s tem, da smo upravičencem ponudili sporazumno poravnavo. Odziv je dober, s tem, da mora tudi občina Kamnik odstopiti od zahtevkov za ta zemljišča.

V letu 2003 je potekala prodaje hčerinske družbe – STOL Ambienti d.o.o..Družba Stol Ambienti je bila v izredno slabem stanju in le partner z trgom bi lahko spremenil poslovanje. Ker z nobenim potencialnim kupcem ni bilo možno skleniti pogodbe o prodaji družbe, je bila izvršena prodaja po sredstvih in kupec je prevzel dejavnost družbe in prevzel zaposlene ( a ne vse). Za družbo Stol Ambienti pa je bil uveden stečajni postopek. Druga hčerinska družba posluje uspešneje, vendar se tudi v njej kažejo rezultati recesije ( nižja prodaja predvsem na nemški trg). Pripravljen je razpis za prodajo Pisarniških stolov. Še vedno se nadaljuje intenzivna prodaja nepremičnin Stol d.d.. Z izkupičkom od prodaje se zapirajo obveznosti (zavarovalnica Triglav, Merkur, NLB..).


19. TTNK – Tovarna transportnih naprav in konstrukcij Dole pri Litiji p.o.

Družbeni kapital podjetja je prešel na SRD na osnovi odločbe Agencije RS za privatizacijo in prestrukturiranje z dne 14.12.1998. Po pregledu dokumentacije in več razgovorih z direktorjem je bilo ugotovljeno, da bi bil stečaj zaradi finančnega položaja in neposlovanja podjetja najbolj primerna rešitev za nastalo stanje.

Tako je julija 1999 direktor vložil predlog za začetek stečajnega postopka, na osnovi katerega je sodišče, po plačilu predujma, dne 29.09.1999 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, ki še traja.


20. TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC p.o.

Likvidacijski postopek se je s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 24.03.2000 zaključil.


21. USLUGA KRANJ, podjetje obrtnih storitev p.o. Kranj

Dne 04.02.1999 je bil stečajni postopek uveden, zaključen pa z dnem 23.07.2001.


22. VARNOST GASILSKI SERVIS d.o.o. Ljubljana

Podjetje je dne 25.07.1998 s SRD že sklenilo Pogodbo o prenosu in prodaji delnic in dne 07.08.1998 tudi že pridobilo soglasje Agencije k vpisu v sodni register (t.i. drugo soglasje), vendar je bila na odločbo Agencije vložena pritožba. Podjetje je namreč smatralo, da pet oseb, ki je sodelovalo pri lastninskem preoblikovanju podjetja, do tega ni upravičenih. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je z odločbo št. 464-09/98-33 z dne 09.10.1998 pritožbi ugodilo in vrnilo zadevo Agenciji v ponovni postopek, zaradi česar je bilo že pridobljeno drugo soglasje razveljavljeno. Ker podjetju do 01.11.1998 ni uspelo pridobiti drugega soglasja, je družbeni kapital prešel v last in upravljanje SRD.

Zaradi spremembe števila udeležencev pri lastninjenju, je bilo potrebno ponoviti obdelavo podatkov na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Po opravljeni obdelavi podatkov bi bilo možno izvesti tako vpis lastništva SRD v sodni register, kot tudi podpis družbene pogodbe in vpis novih lastnikov v sodni register, vendar do slednjega ni prišlo, ker je bilo ugotovljeno, da postopki notranjega odkupa niso potekali v skladu s pravili. Zaradi ugotovljenih nezakonitosti v postopku izpeljave notranjega odkupa, je SRD z družbo Varnost gasilski servis d.o.o. sklenila dne 12.10.2000 aneks k pogodbi o prenosu in prodaji delnic. Po navedenem aneksu je SRD vrnila družbi sredstva v višini neupravičenega kredita udeležencem notranjega odkupa in znižala delež, ki pripada udeležencem notranjega odkupa s 40 % na 23,23 %. Razlika iz notranjega odkupa je bila dne 11.02.2002 prodana pooblaščeni investicijski družbi ARKADA ENA, d.d.. SRD tako nima več poslovnega deleža v družbi Varnost gasilski servis d.o.o.


23. VATROSTALNA Jesenice d.o.o. Jesenice – v stečaju

DP VATROSTALNA p.o. je leta 1991 ustanovila tri hčerinska podjetja v 100 % lasti, in sicer EKOTERM d.o.o., EUROTERM d.o.o. in ENERGOTERM d.o.o..Družba EKOTERM d.o.o. (največja od hčerinskih družb) je od 15.09.1997 v stečaju (stečajni upravitelj je Božidar Lampič), družbi EUROTERM d.o.o. in ENERGOTERM d.o.o. pa nista delujoči in tudi nimata zaposlenih. Ob ustanovitvi hčerinskih družb je VATROSTALNA p.o. kot krovno podjetje (mati) vložila sredstva v novoustanovljene družbe, vendar stvarnega vložka nanje ni prepisala. V zemljiški knjigi je tako še danes edini lastnik nepremičnin VATROSTALNA p.o.. V zvezi s tem je bila s strani EKOTERMA d.o.o. – v stečaju dne 14.12.1998 vložena tožba zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine ter na podlagi tega dne 28.05.1999 izdana začasna odredba, ki VATROSTALNI p.o. prepoveduje odtujitev, obremenitev ali kakršnokoli drugo razpolaganje z nepremičninami do pravnomočne rešitve omenjene pravne zadeve. Slednje je vplivalo tudi na tekoče poslovanje družbe, ki je iz leta v leto nazadovalo.

Zaradi večletnega negativnega poslovanja podjetja, je bil dne 19.04.1999, na predlog podjetja in sindikata, sprejet Program razreševanja presežnih delavcev, posledica katerega je bilo trajno prenehanje potreb po delu in določitev trajno presežnih delavcev. Sklep o prenehanju delovnega razmerja je prejelo 21 delavcev, zaposlenih pa je ostalo še 5 invalidnih oseb. Glede na nastalo situacijo, je direktorica podjetja dne 02.12.1999 vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka. Sklep o začetku stečajnega postopka je bil izdan dne 16.12.1999, za stečajnega upravitelja pa je bil določen Franc Sladič.


24. VETSERVIS d.o.o. Kranj

Družba oz. firma predvidene družbe je bila izbrisana iz sodnega registra, zato se je prenos premoženja na SRD vršil po 6. členu ZZLPPO.


25. W & G d.o.o. Maribor

Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je dne 03.06.1997 izdala soglasje k programu lastninskega preoblikovanja podjetja W & G d.o.o., Maribor za višino nominalne vrednosti družbenega kapitala 312.972.000 SIT (48,61 % osnovnega kapitala).

Podjetje ni pristopilo k pridobivanju soglasja Agencije k vpisu lastninskega preoblikovanja poslovnega deleža, ker se je na predlog upnikov dne 30.01.1998 začel postopek prisilne poravnane. Dne 03.06.1998 je bila prisilna poravnava sprejeta in potrjena. Na podlagi predložene dokumentacije v zvezi s prisilno poravnavo je bilo ugotovljeno, da se je delež družbenega kapitala oz. delež SRD zaradi učinkov prisilne poravnave znižal na 6,5 % osnovnega kapitala. Učinke prisilne poravnave je podjetje vpisalo v sodni register dne 23.11.1999. Dne 10.04.2000 je bila na seji skupščine družbe izglasovana ponovna prisilna poravnava. Sodišče je zaključilo in potrdilo prisilno poravnavo dne 19.12.2000.

Dne 27.09.2001 je bila podpisana Pogodba o brezplačni odsvojitvi deleža družbe W&G d.o.o. na Kapitalsko in Odškodninsko družbo. Razlika do celotnega poslovnega deleža v lasti SRD je bila dne 11.02.2002 prodana pooblaščeni investicijski družbi PID ZVON DVE d.d..


26. ZARJA Montaža, instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu d.d. Kamnik

Okrožno sodišče v Ljubljani je navedeno gospodarsko družbo dne 07.02.2000 izbrisalo iz sodnega registra.


ODPRAVA OŠKODOVANJA

Iz tabele v nadaljevanju so razvidna podjetja, katerih družbeni kapital je po določbah ZZLPPO prešel v last in upravljanje SRD in pri katerih so bili opravljeni postopki revizije, ki jih je v skladu z določbami členov 48, 48a, 48b in 48c ZLPP izvedla Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Agencija za revidiranje je na podlagi določila 1. odstavka 48.b člena ZLPP, v sedmih primerih (razvidno iz 1. stolpca z desne strani tabele) izdala uradni zaznamek o izvedenih uskladitvah z revizijskimi poročili. V ostalih primerih je Agencija za revidiranje v skladu z določili 2. odstavka 48.b člena in 48.c člena ZLPP izdala odločbe, s katerimi je naložila izvedbo ukrepov za odpravo ugotovljenih oškodovanj.

Za izvedbo z odločbo opredeljenih ukrepov za odpravo oškodovanj je ZLPP v 3. odst. 48.b člena zadolžil revizijski organ in Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo, pri čemer je ZZLPPO z določbo 1. odstavka 46. člena s tem povezane pristojnosti Agencije za privatizacijo prenesel na SRD. Na podlagi omenjenih določil je Agencija za privatizacijo pri oblikovanju otvoritvenih bilanc in njihovi potrditvi ob sprejemu programa lastninskega preoblikovanja že upoštevala odločbo revizijskega organa v petih primerih predmetnih podjetij. SRD bo pri preverjanju izvedbe že potrjenih programov lastninskega preoblikovanja, v skladu z določbo 2. odstavka 15. člena ZZLPPO in pri oblikovanju ter potrjevanju otvoritvenih bilanc v vseh ostalih primerih podjetij v lasti SRD, v celoti upoštevala revizijske odločbe in izvedla ukrepe za odpravo ugotovljenih oškodovanj premoženja podjetij oziroma oškodovanj družbenega kapitala.

Tabela: Upoštevanje ugotovljenih oškodovanj družbene lastnine po 48.a členu ZZLPP v otvoritvenih bilancah stanja na dan 1.1.1993 (OBS)

	PODJETJE	Oškodovanje 48.a člen	48.c člen	Znesek uskladitve v OBS	Opombe
1	G&P Hoteli Bled p.o.	40.077.270,40	delna odločba	40.077.270,40	vključeno v OBS
2	Turistično podjetje Alpinum p.o.	1.578.475.000,00	-	1.578.475.000,00	OBS usklajena na Agenciji za privatizacijo
3	Prod d.o.o.	2.587.768,75	-	2.587.768,75	vključeno v OBS
4	Termika p.o.	20.547.710,30	-	-	Ur.zaznamek o uskladitvi - OBS usklajena
5	Tehtnica p.o., Kranj	1.354.812,00	odločba	-	Začet stečajni postopek
6	Veletrgovina Vema, export-import d.d.	7.797.931,50	-	-	Uradni zaznamek o uskladitvi- OBS še ni izdelana
7	Astra zunanja trgovina p.o.	40.794.048,00	odločba	-	Začet stečajni postopek
8	Vatrostalna Jesenice p.o. Jesenice	264.807.920,60	-	264.807.920,60	OBS usklajena na Agenciji za privatizacijo
9	Medobčinski računaln. center Kočevje - Ribnica	ni ugotovljeno	-
10	Radiocom p.o. Ljubljana	1.496.770,10	-	1.496.770,10	Uradni zaznamek o uskladitvi- OBS usklajena
11	Gradbeni finalist-finalni podi d.o.o.	57.657.887,00	odločba	57.657.887,00	OBS usklajena na Agenciji za privatizacijo
12	Stol d.d. Kamnik	475.750.581,53	-	475.750.581,53	Uradni zaznamek o uskladitvi- OBS usklajena
13	Ovojnica p.o. Ljubljana	ni ugotovljeno	-
14	Tovarna usnja Slovenj Gradec p.o.	9.752.421,00	-	9.752.421,00	Uradni zaznamek o uskladitvi -OBS usklajena
15	Hmezad kmetijstvo Radlje p.o.	3.755.548,00	-	3.755.548,00	OBS usklajena na Agenciji za privatizacijo
16	W&G d.o.o. Maribor	7.216.096,70	odločba	7.216.096,70	OBS usklajena na Agenciji za privatizacijo
17	Usluga Kranj	1.609.556,90	-	1.609.556,90	Uveden stečajni postopek na predlog podjetja
18	Zarja - Montaža d.d. Kamnik	ni ugotovljeno	-
19	Acef d.o.o. Čatež ob Savi	123.721.939,00	-	-	Uradni zaznamek o uskladitvi- predlog za likvidacijo
20	Projektivno podjetje Kranj p.o. Kranj	3.328.387,00	-	3.328.387,00	Uradni zaznamek o uskladitvi- OBS usklajena

TRO d.d. – v stečaju

SRD je bila seznanjena z revizijskim poročilom Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij št. 110-1/98-2/211, 228 z dne 30.10.1998 v zadevi podjetja TRO, tovarna rezilnega orodja Prevalje, d.d. – v stečaju, s katerim je bilo ugotovljeno oškodovanje družbenega premoženja po 1. odstavku 6. člena ZZLPPO, zaradi neupoštevanja družbenega premoženja v otvoritveni bilanci stanja na dan 1.1.1993.

V nadaljevanju pojasnjujemo dejansko stanje v zadevi podjetja TRO d.d. – v stečaju, seveda v povezavi z ugotovljenimi oškodovanji družbenega kapitala oziroma premoženja podjetja ter uporabljenimi pravnimi sredstvi za odpravo ugotovljenih oškodovanj.

Pravna oseba TRO p.o. kot podjetje v 100 % družbeni lasti je bila zavezana k lastninskemu preoblikovanju po ZLPP, ki je bilo zaključeno z vpisom pravnih posledic lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register dne 28.2.1996 – sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu Srg 96/00005. Z navedenim sklepom je bila v sodni register vpisana uskladitev z Zakonom o gospodarskih družbah, s čimer se je družbeno podjetje TRO p.o. preoblikovalo v delniško družbo TRO d.d. V sodni register je bil vpisan osnovni kapital v višini 438.430.000 SIT.

Dne 14.11.1997 je družba TRO d.d. zaradi dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti in prezadolženosti vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je dne 29.1.1998 sklenilo, da se začne nad družbo TRO d.d. stečajni postopek.

Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij je na zahtevo delničarjev družbe TRO, katerih skupni delež dosega najmanj desetino kapitala družbe, v skladu s petim odstavkom 63. člena ZZLPPO), pri pravni osebi TRO d.d. – v stečaju, uvedla postopek revizije zaradi ugotavljanja premoženja pravne osebe, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.

Revizijski organ je na podlagi opravljenih preveritev ugotovil, da je zaradi neupoštevanja družbenega premoženja v znesku 71.787.110 SIT v OB na 1.1.1993 in njegovega povečanja iz poslovanja do 1.5.1998 bilo ugotovljeno oškodovanje družbenega premoženja po 1. odstavku 6. člena ZZLPPO v skupnem znesku 127.793.694 SIT.

Iz revizijskega poročila izhaja ugotovitev, da je v OB družbeni kapital premalo izkazan zaradi:

1. neupoštevanja stavbnih zemljišč v skupni izmeri 4.799 m2, zk. vl. 172 k.o. Farna vas, v vrednosti 15.901.440 SIT in
2. neupoštevanja terjatve za združena sredstva v bivšo interno banko Slovenskih železarn v višini 55.885.670 SIT.

ad 1.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je dne 24.11.1998 izdalo sklep o prodaji dela premoženja TRO d.d. – v stečaju na javni dražbi. Predmet javnega razpisa za prodajo dela premoženja stečajnega dolžnika TRO d.d. – v stečaju so bile tudi nepremičnine, to je stavbna zemljišča zk. vl. 172 k.o. Farna vas, za katere je Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij v revizijskem poročilu št. 110-1/98-2/211,228 z dne 30.10.1998 ugotovila, da niso bila upoštevana v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993. Javna dražba naj bi se izvedla 23.12.1998, ki pa je bila zaradi vložene zahteve po izločitvi predsednika stečajnega senata preložena. Javna dražba – tretja, je bila izvedena dne 12.2.1999.

Kot potencialni kupec dela premoženja TRO d.d. – v stečaju, kamor spadajo tudi spredaj navedena stavbna zemljišča, se je pojavljal dotedanji najemnik, ki je zaposloval 160 delavcev. Zaradi zagotovitve pogojev zaposlitve 160 bivšim delavcem –TRO, ki so bili zaposleni pri najemniku (ob neuspeli dražbi je obstajala nevarnost prekinitve najemne pogodbe, dodatno pa pomeni vsaka nadaljnja dražba dodatno znižanje prodajne cene) ter ob upoštevanju načela superficio solo cedit, iz katerega izhaja neločljiva povezanost stavbe in zemljišča, kar pomeni, da stavba v celoti deli usodo zemljišča in ne more biti samostojen predmet pravnega prometa, je SRD sklenila s podjetjem TRO d.d. – v stečaju, pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. Z navedeno pogodbo je bilo dano dovoljenje, da se stavbna zemljišča, ki niso bila predmet lastninskega preoblikovanja, vključijo v prodajo na javni dražbi, SRD pa prejme kupnino iz naslova prodaje tega premoženja, in sicer sorazmeren del kupnine (razmerje premoženja-stavbna zemljišča glede na cenitev celotnega premoženja, ki je predmet prodaje) glede na doseženo končno ceno. Pogodba je realizirana v višini 5.724.518,40 SIT.

ad 2.
S spredaj navedeno pogodbo je bilo hkrati dogovorjeno, da podjetje prenaša na SRD vse terjatve in pravice iz naslova spornih terjatev za združena sredstva v bivšo Interno banko Slovenskih železarn.

V predmetni zadevi je SRD v mesecu maju leta 2000 vložila pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o odpisu dolga, ki sta jo sklenila dolžnik Slovenske železarne-Metal Ravne d.o.o., Ravne na Koroškem in upnik TRO Prevalje, d.d., Prevalje dne 9.12.1996 ter da je tožena stranka Slovenske železarne-Metal Ravne d.o.o., Ravne na Koroškem dolžna tožeči stranki (SRD) plačati znesek 98.974.953,71 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.5.2000 dalje do plačila.

V zadevi TRO d.d. – v stečaju je revizijski organ ugotovil oškodovanje družbenega premoženja po 1. odstavku 6. člena ZZLPPO, glede katerega je SRD glede na pravne in dejanske možnosti tudi ukrepal, kot je bilo predhodno že navedeno.

Revizijski organ je v postopku revizije, ki je bila uvedena na zahtevo delničarjev na podlagi 63. člena ZZLPPO, ugotavljal tudi oškodovanje družbenega kapitala. Pri tem je ugotovil, da so bile dolgoročne obveznosti do tujega podjetja LEUCO Chur, Švica, iz naslova skupnega vlaganja, previsoko izkazane v višini 62.176.430 SIT in je bila posledično za enak znesek prenizko izkazana vrednost družbenega kapitala podjetja. Glede na navedbe revizijskega organa, da podjetje TRO za poslovno leto 1994 ni več sestavljalo ločenih računovodskih izkazov za poslovno enoto, v katero so se združevala sredstva ter da posledično ni mogel ugotoviti ustreznosti sporazumno ocenjene vrednosti deleža družbe iz Švice, v višini 200.000 DEM, ki je bila ob prekinitvi pogodbe o skupnem vlaganju povrnjena le tej, se zastavlja vprašanje o načinu in možnostih revizijskega organa glede točne ugotovitve višine zmanjšanja preveč izkazane obveznosti do družbe Leuco Chur, Švica v letu 1995 kot jo navaja v sklepnih ugotovitvah revizijskega poročila.

Do morebitnega oškodovanja družbenega kapitala pa je prišlo v primeru, da je podjetje TRO p.o., na podlagi pogodbe o prekinitvi skupnega sovlaganja in poravnavi obveznosti z dne 6.7.1995, s katero je bilo sporazumno dogovorjeno da TRO p.o. povrne izstopniku – družbi Leuco Chur vrednost deleža v višini 200.000 DEM, povrnilo izstopni švicarski družbi glede na določila osnovne pogodbe o sovlaganju sredstev previsok delež. Za ugotovitev navedenega dejstva smo Agencijo RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja zaprosili za dopolnitev revizijskega poročila pri pravni osebi TRO d.d. – v stečaju.

Iz dopolnjenega revizijskega poročila z dne 14.5.1999 izhaja ugotovitev, da je nesporno, da je tujemu partnerju v poslovni enoti TRO-LEUCO ob njegovem izstopu pripadalo povračilo v višini deleža vloženih sredstev (40,86 %) v preostali neto vrednosti premoženja te poslovne enote ob prekinitvi skupnega sodelovanja. Ker pa pravna oseba TRO za poslovno leto 1994 ni sestavila ločenih računovodskih izkazov za poslovno enoto TRO-LEUCO, v revizijskem postopku ni bilo mogoče ugotoviti vrednosti deleža tujega partnerja v neto vrednosti premoženja te poslovne enote na dan 31.12.1994 (zadnji dan pred izstopom).

V času opravljanja revizije zaradi začetega stečajnega postopka v podjetju ni bilo več ključnih delavcev, ki bi lahko dajali ustrezna pojasnila in predložili verodostojno dokumentacijo o poslovanju poslovne enote TRO-LEUCO, zato je revizor ocenil, da sam ne more sestaviti ločenih računovodskih izkazov te poslovne enote za leto 1994. Tudi če bi zahteval, da to stori pravna oseba, iz enakih razlogov ne bi mogel preveriti pravilnosti naknadno sestavljenih računovodskih izkazov. Zato se v revizijskem poročilu vzdržuje mnenja o ustreznosti višine povračila vloženih sredstev tujemu partnerju po prekinitvi skupnega sovlaganja.

V nadaljevanju revizijsko poročilo zaključuje, da bi bila presoja ustreznosti višine povrnjenih sredstev možna le z ugotovitvijo dejanske neto vrednosti premoženja poslovne enote TRO-LEUCO na dan 31.12.1994. Ocenitev tega premoženja, ki bi jo izdelal ocenjevalec na podlagi današnjega stanja, zaradi časovne odmaknjenosti ni primerna (glede na sedanje stanje opredmetenih osnovnih sredstev bi bilo še mogoče oceniti njihovo vrednost v letu 1994, kar pa pri zalogah, terjatvah in obveznostih ni mogoče). Edini način bi bil z izdelavo ločenih računovodskih izkazov za leto 1994 na podlagi verodostojne poslovne dokumentacije ob upoštevanju načela dosledne stanovitnosti, torej z uporabo enakih računovodskih smernic, kot so bile uporabljene v predhodnih obračunskih obdobjih. Pri tem bi bilo potrebno zagotoviti, da način računovodskega obravnavanja ekonomskih kategorij ne bi bil spremenjen glede na trenutne interese pravne osebe ali posameznikov. Navedenega pa brez sodelovanja delavcev, ki so sestavljali obračune poslovanja poslovne enote za predhodna obračunska obdobja ni mogoče zagotoviti.

Potrebno je opozoriti, da ugotovitev revizijskega organa, da so obveznosti do tujega partnerja Leuco Chur previsoko izkazane, pomeni, da so upravičenci – fizične osebe iz lastninskega preoblikovanja podjetja, zaradi prenizko izkazanega družbenega kapitala ob lastninskem preoblikovanju podjetja pridobili previsok lastniški delež, saj so delnice plačali po neustrezni ceni.

V skladu s 44. členom ZZLPPO ima SRD zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega kapitala, ki ga vloži nasproti imetnikom delnic, ki so te delnice pridobili z dejanjem iz 48. oziroma 48. a člena ZLPP, in sicer na izročitev delnic oziroma na plačilo ustreznega denarnega nadomestila. Pasivno legitimirani so torej upravičenci iz interne razdelitve in notranjega odkupa, ki ga je takratno podjetje TRO p.o. izbralo kot način lastninskega preoblikovanja podjetja.

Nadalje je potrebno upoštevati dejstvo, da je pravna oseba TRO d.d. v stečaju. Delničarji TRO d.d. – v stečaju, ki so kot že navedeno pasivno legitimirani v primeru vloženega zahtevka iz naslova oškodovanja družbenega kapitala po 44. členu ZZLPPO, bi v primeru višjega plačila delnice v okviru lastninskega preoblikovanja podjetja, ki bi vključevalo tudi danes sporen neolastninjen del družbenega kapitala, imeli ob začetku stečaja nad podjetjem še nekoliko večjo izgubo. Ob uveljavljanju oškodovanja družbenega kapitala po 44. členu ZZLPPO bi to pomenilo, da bi morali delničarji sporen znesek še doplačati in s tem še povečati svojo izgubo. Ker znesek ugotovljenega oškodovanja družbenega kapitala ni sestavni del stečajne mase podjetja, to pomeni, da bi lahko aktivno legitimirana stranka tega spora prejela plačilo ustreznega denarnega nadomestila vrednosti oškodovanja le neposredno od delničarjev. Delničarji bi lahko ta znesek plačali iz morebitnega preostanka stečajne mase, ki se po poplačilu vseh upnikov razdeli med delničarje oziroma najbolj verjetno, neposredno iz njihovih bančnih računov. Naložitev takšne obveznosti delničarjem je pravno formalno sporna.

S celotno problematiko podjetja TRO d.d.-v stečaju in posebej z navedenim segmentom je bila tako ustno kot pisno seznanjena tudi Vlada Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter zavarovanje javnega interesa.


PRENOS PREMOŽENJA NA PODLAGI 6. ČLENA

Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD (dalje: ZZLPPO) v 6. členu določa, da se za družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve tega zakona preide v last in upravljanje SRD in se preoblikuje po ZZLPPO, šteje tudi premoženje fizičnih in pravnih oseb doma in v tujini skupaj z njegovim povečanjem iz poslovanja, če to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993. Navedena določba se torej nanaša na vse v otvoritvenih bilancah neupoštevano premoženje podjetij, ki so bila zavezana k lastninskemu preoblikovanju. V navedenih primerih preide premoženje v last SRD po sili zakona in sicer z dnem uveljavitve ZZLPPO.

V nadaljevanju podajamo informacijo o premoženju, ki je v skladu s 6. členom ZZLPPO prešlo v last in upravljanje SRD po posameznih podjetjih:


1. AGROEMONA d.o.o. Domžale

Mercator d.d. Ljubljana je SRD dne 17.05.2001 obvestil, da parcela št. 737/2 k.o. Kašelj ni bila vključena v otvoritveno bilanco stanja družbe Agroemona d.o.o. Domžale. Predložili so tudi cenilno poročilo. Dne 23.05.2001 smo z dopisom zaprosili družbo Agroemona d.o.o. za dodatne podatke in dokumentacijo. Družba je predložila zahtevane podatke tako, da je bila pogodba o prodaji parcele št. 737/2, k.o. Kašelj podpisana dne 20.8.2002.

2. BRIVSKO FRIZERSKI SALON »NADA« d.o.o. Radovljica

Na podlagi revizije Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je bilo ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine po 48.a členu ZLPP, Agencija pa je zahtevala evidentiranje družbenega kapitala v višini 713.688,20 SIT per 31.12.1992. Dne 28.11.1995 je Agencija izdala Uradni zaznamek o opravljenih uskladitvah.

Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju z dne 07.04.1997 (tožba Družbenega pravobranilca), je bilo podjetje Brivsko-frizerski salon »NADA« dolžno izločiti družbeni kapital in ga prenesti na Sklad za razvoj. Sledila je pritožba na Višje sodišče, ki je dne 02.12.1997 sklenilo, da se sodba Okrožnega sodišča v celoti razveljavi, tožba pa se zavrne. Družbeni pravobranilec je nato vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča z dne 02.12.1997, ki pa je bila zavrnjena kot neutemeljena.

Ugotovljeni družbeni kapital je družba evidentirala v skladu z zahtevo Agencije, vendar ga je (zaradi denacionalizacijskega zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe?) zmanjšala in na dan 31.12.1995 znaša 478.198,60 SIT (od tega znašajo zakonske rezerve 186.576,80 SIT). SRD je družbo pozvala (dopis z dne 04.02.2002), da posreduje vso dokumentacijo, ki se nanaša na denacionalizacijski postopek in na rezervacijo sredstev v ta namen, ter podatke o kapitalu, vendar zahtevana dokumentacija še ni bila posredovana.

Zaradi kapitalske neustreznosti (izguba znaša cca 70 % osnovnega kapitala), nelikvidnosti (obveznosti je cca 130-krat več kot terjatev), prezadolženosti, negativnega kapitala in neusklajenega osnovnega kapitala z ZGD (gledano zaključni račun za leto 2001) je direktor že nameraval vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, vendar so zaradi previsokih stroškov uvedbe postopka namero začasno opustili. Dodaten razlog je tudi v tem , da podjetje (zaradi zavarovanja pravic denac. upravičencev), že od leta 1993 izvenbilančno vodi zgradbo, v kateri so njihovi poslovni prostori. V postopku denacionalizacije dela te zgradbe (parc. št. 124, vl.št. 277, k.o. Radovljica) je bila dne 28.03.2002 opravljena ustna obravnava, na kateri je bilo ugotovljeno, da vračilo v naravi ni možno. Vključitev teh poslovnih prostorov nazaj v bilanco stanja, bi lahko bistveno spremenila finančno stanje družbe, zato bo od tega odvisno tudi nadaljnje ukrepanje v povezavi s 6. členom ZZLPPO.


3. BUTAN PLIN d.d. Ljubljana

Med javnim podjetjem ENERGETIKA Ljubljana, družbenim podjetjem BUTAN PLIN LJUBLJANA in MESTOM LJUBLJANA je bila 01.04.1994 sklenjena Pogodba o dovoljenju za uporabo zemljišč na Verovškovi ulici v Ljubljani. V tej pogodbi stranke ugotavljajo, da JP Energetika Ljubljana opravlja gospodarsko javno službo, podjetje BUTAN PLIN pa ne, da naj bi ograjeno zemljišče na Verovškovi 59 in funkcionalno zemljišče na Verovškovi 70 v skladu s 73. členom Zakona o gospodarskih javnih službah prešlo v last Mesta Ljubljane. Poleg tega se je s to pogodbo podjetju BUTAN PLIN dovolilo ta zemljišča uporabljati ves čas opravljanja dejavnosti podjetja, s pravico vknjižbe pravice uporabe v zemljiško knjigo. Problem je med drugim nastal zaradi tega, ker nobena od sklenjenih pogodb, na podlagi katerih naj bi BUTAN PLIN pridobil pravico uporabe zemljišč, ki jih dejansko uporablja, ni takšna, da bi dajala podjetju pravno nesporno pravico uporabe zemljišč, ki bi jo lahko vknjižilo v zemljiško knjigo. Širšo problematiko v zvezi z nepremičninami je povzela odvetnica A. Janežič v dopisu z dne 07.05.1997.

Dne 05.03.2001 je na Slovensko razvojno družbo prispel dopis odvetnika Pučnika, ki predvideva, da gre v primeru parc. št. 713/2, 714/1, 717/1 ter del parc. št. 716/1 in 717, vse k.o. Dravlje za 6. člen ZZLPPO. Glede na dopis je Slovenska razvojna družba podala mnenje, da v navedenem primeru ne nastopamo kot stranka v postopku, ker ne gre za prenos po 6. členu ZZLPPO, ampak da se morajo zadeve reševati neposredno z Mestno občino Ljubljana.

4. FIT, Fizično in tehnično varovanje, d.d. Ljubljana

Zaradi nerešenih sporov glede skupnega premoženja DO VARNOST, Koprska 94, Ljubljana, je status premoženja posameznih družb, pravnih naslednic TOZD-ov, nejasen. Družba FIT je pravna naslednica TOZD Varovanje premoženja Ljubljana Center, zato se bo morebiten prenos premoženja na SRD (v skladu s 6. členom ZZLPPO) ugotavljal v odvisnosti od zaključenih postopkov glede lastništva posameznih družb, pravnih naslednic podjetja VARNOST.


5. GOSTINSTVO d.o.o. Podvelka

Ugotovljeno je bilo, da parcela št. 278 k.o. Sp. Muta ni bila vključena v otvoritveno bilanco na dan 01.01.1993, ker je bila le-ta v skladu z zakonom prenešena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Pogodba, ki to dokazuje, je bila predložena, zadeva pa je s tem zaključena.


6. GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE d.o.o. Brežice

Iz zemljiške knjige izhaja, da je bila sporna parcela (št. 26 k.o. Dole pri Litiji, ZKV 228) knjižena kot družbena lastnina SOZD HP Kolinska, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole, ki je dne 09.09.1964 Gozdnemu gospodarstvu Brežice odstopila zemljišče na tej parcelni številki. Gozdno gospodarstvo Brežice je na tej parceli zgradilo poslovni objekt – logarnico, katerega status lastninsko ni urejen, zato v postopek lastninjenja ni bil vključen. Na spornem zemljiško-knjižnem vložku je bila ob lastninskem preoblikovanju vpisana plomba zaradi vložene tožbe KGZ Dole oz. KGZ Gabrovka, ki zahteva, da se lastnina prizna KGZ Dole in se izvzame iz stečajne mase. Ker je bil nad KGZ Gabrovka uveden stečajni postopek, zastopa omenjeno stranko stečajni upravitelj Ivan SIMIČ.

Za objekt na parc. št. 26 k.o. Dole pri Litiji se je zanimala družina Mitrevski, ki je bila pripravljena prevzeti vse pravne posledice, ki izhajajo iz nerešene problematike. Podan je bil predlog, da se z njimi in stečajnim upraviteljem sklene 3-partitna pogodba o prodaji in nakupu, vendar je pravna služba SRD opozorila na nejasnosti in spornost posla.

Prav tako v postopek lastninskega preoblikovanja ni bila vključena parc. št. 275 (gozdarska hiša), 263 (gospodarsko poslopje) in 2791/44 (travnik), ZKV 619, ker naj bi Gozdno gospodarstvo Brežice s pravdnim postopkom uveljavljalo lastninsko pravico.

Parceli 275 in 2791/44 sta nastali po parcelaciji parc. št. 2791/39. V zvezi s to parcelo je bila na Okrožnem sodišču v Trebnjem dne 24.11.1998 med GG Brežice in M. Kocijanom sklenjena sodna poravnava, v kateri stranki sporazumno ugotavljata, da je GG Brežice lastnik dela parcele št. 2791/39 in sicer stavbišča z gozdarsko hišo v izmeri 119 m2 in travnika v izmeri 2385 m2. V skladu s poravnavo je GG Brežice dolžna M. Kocijanu plačati 500.000 SIT, Kocijan pa pooblašča GG Brežice za naročilo parcelacije parc. št. 2791/39 in se obveže izročiti te nepremičnine v posest GG Brežice v 8-ih dneh po plačilu.

Na poizvedovanje SRD (dopis z dne 29.11.2001) o poteku postopkov, smo dne 10.01.2002 prejeli dopis GG Brežice, da v zvezi s parc. št. 26, ZKV 228, k.o. Dole pri Litiji ni sprememb oziroma da nimajo informacij v zvezi s tem. Za parc. št. 275 in 2791/44 k.o. Trebelno pa sporočajo, da sta v (so)lasti fizičnih oseb, parc. 263 pa naj ne bi obstajala.

Glede na do sedaj prejeto dokumentacijo, iz katere ni jasno razvidno kakšno je dejansko stanje, so bili (telefonsko) pozvani, naj potek postopkov natančneje opišejo in med drugim pojasnijo, na kakšni podlagi je do lastništva fizičnih oseb prišlo (upoštevajoč sklenjeno sodno poravnavo). Obrazložitve nismo prejeli, pač pa je direktor telefonsko zagotovil, da so podatki, ki so jih posredovali 10.01.2002 točni. Katere podatke smatrati za dejanske je vprašljivo, ob tem pa se postavlja tudi vprašanje pristojnosti SRD-a glede ugotavljanja dejanskega stanja, če družba ne pokaže pripravljenosti na sodelovanje.


7. HMEZAD KMETIJSTVO d.o.o. Žalec – v stečaju

Postopke vodi stečajni upravitelj, ki od SRD zahteva dokazila, da smo upravičeni zahtevati iz stečajne mase premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci podjetja. Potrebno bi bilo ločiti funkcionalna od kmetijskih zemljišč in izvršiti parcelacijo.

Za sporno premoženje sta se zanimala lastnika nepremičnin, ki mejijo na ta zemljišča, vendar sta ponudbo zavrnila zaradi previsoke cene. Podan je bil predlog, da se za obnovitev postopka prodaje pooblasti stečajnega upravitelja.


8. ILIRIJA Trgovina d.d. Ilirska Bistrica

Družba ILIRIJA d.d. je obvestila SRD, da v otvoritveni bilanci na dan 01.01.1993 ni bilo upoštevanih več zemljišč, ker jih po nakupu niso zavedli v poslovne knjige, prav tako pa ni bil izpeljan zemljiškoknjižni prenos lastništva. Po navedbah družbe jih tudi niso uporabljali, ampak so jih uporabljali prejšnji lastniki (kot kmetijska zemljišča). Da so zemljišča njihova last, so izvedeli preko interesenta za odkup teh zemljišč.

Ker gre za (nefunkcionalna) kmetijska zemljišča, je SRD pozval direktorja družbe, da uredi prenos teh zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Dne 15.1.2002 smo družbo pisno pozvali k predložitvi dokumentacije o prenosu kmetijskih zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Družba je odgovorila, da še urejajo in zbirajo dokumentacijo ter, da bodo pridobili strokovno mnenje revizijske hiše.


9. IZTR Inženiring in projektiranje d.o.o. Ljubljana

Dne 24.07.1998 je bil na SRD posredovan seznam premoženja, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci družbe IZTR d.o.o. na dan 01.01.1993. Po poizvedovanju o razlogih za neupoštevanje predmetnih nepremičnin v postopku lastninjenja, je družba posredovala odločbo Oddelka za splošne zadeve Skupščine občine Ljubljana – Center z dne 31.08.1970. V 3. točki izreka te odločbe je navedeno, da bi moral »Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije po izvršeni adaptaciji posameznega dela zgradbe prenesti pravico imetnika uporabe brezplačno na dokončnega koristnika adaptirane zgradbe, odnosno če ta ni določen na Občino Ljubljana – Center.« Iz citirane odločbe je tudi jasno razvidno katere parcele mora družba IZTR d.o.o. prenesti na končnega koristnika oziroma če le-ta ni določen na občino. V tem primeru torej ne gre za 6. člen ZZLPPO, ker je urejanje premoženjsko-pravnih razmerij določeno že z odločbo.

Podobno velja za primer denacionalizacije, ki ga družba IZTR d.o.o. navaja kot razlog za prenos premoženja na SRD po 6. členu ZZLPPO. Ker gre za pomoto pri izvrševanju denacionalizacijske odločbe (nekaj parcel pomotoma ni bilo preneseno na upravičenca), mora zavezanec t.j. družba IZTR d.o.o. to ustrezno korigirati.

Družba IZTR je bila nato dne 18.04.2002 pozvana, da na SRD posreduje podatke samo o tistem premoženju v njihovi lasti na dan 01.01.1993, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci stanja za potrebe lastninjenja, bi pa v skladu z metodologijo moralo biti. Na dopis je direktor družbe ustno odgovoril, da drugega premoženja, ki bi ga bilo potrebno obravnavati v skladu s 6. členom ZZLPPO ni.


10. KOČNA d.d. Kamnik

V postopku lastninskega preoblikovanja ni bilo upoštevano naslednje premoženje: travnik 451 m2 (parc. št. 25/1, vl.št. 1201 k.o. Kamnik), travnik 747 m2 (parc.št. 56, vl.št. 156 k.o. Kamnik) in parkirišče 405 m2 (parc št. 57, vl.št 156 k.o. Kamnik). Za slednjo parcelo je na Ministrstvu za kulturo vložena zahteva za vračilo – denacionalizacija.

Ugotovljeno je bilo, da v tem primeru ne gre za premoženje, ki bi ga morala v skladu s 6. členom Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe d.d. (ZZLPPO) SRD prenesti v svojo posest, upravljanje in razpolaganje, temveč gre za tako vrsto premoženja, ki bi ga bilo potrebno s pogodbo brezplačno prenesti na Občino Kamnik. Dopis v podjetje je bil posredovan dne 02.04.2002.


11. KOMPAS KOPER d.d. Koper

Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij je dne 12.07.2000 obvestila SRD, da je v postopku revizije za obdobje od 01.01.1993 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register ugotovila, da v otvoritveni bilanci družbe KOMPAS KOPER d.d. na dan 01.01.1993 ni bilo upoštevano stavbno zemljišče v vrednosti 4.166.400,00 SIT (vrednost je po stanju na dan 01.01.1993).

V odgovor na zahtevo SRD za predložitev ustrezne dokumentacije, je bil s strani družbe poslan dopis, ki zavrača ugotovitve Agencije RS za revidiranje in s tem tudi posredovanje dokumentacije na SRD. Iz revizijskega poročila o postopku revizije za obdobje od 01.01.1993 do 31.12.1998 namreč izhaja, da družba Kompas Koper d.d. otvoritvene bilance na dan 01.01.1993 ni sestavila, saj se ni samostojno lastninila. Zato se za družbo Kompas Koper d.d. ne morejo upoštevati določila 6. člena ZZLPPO.


12. KOTO d.d. Ljubljana

Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij je dne 12.07.2000 obvestila SRD, da je v postopku revizije za obdobje od 01.01.1993 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register ugotovila, da v otvoritveni bilanci družbe KOTO d.d. na dan 01.01.1993 ni bilo upoštevano naslednje premoženje: parc. št. 247/7 gozd v izmeri 613 m2, parc. št. 818/2 neplodno v izmeri 285 m2, zemljišče na parc. št. 247/10 v izmeri 326 m2 ter umetniške slike v vrednosti 1.611.350,00 SIT (vrednosti po stanju na dan 31.12.1995).

Ugotovljeno je bilo, da je bila parc. št. 247/7 prodana že v letu 1989 in zato ni bila vključena v otvoritveno bilanco stanja. Prav tako je bila prodana parc. št. 247/10 in sicer v letu 1994. Parc. št. 818/2 je bila vključena v otvoritveno bilanco in v cenitev podjetja po novi geodetski odmeri pod parc. št. 243/4.


13. MERCATOR-SREMIČ Hoteli-gostinstvo Krško, d.o.o., Krško

Dne 20.06.2001 je družba MERCATOR d.d. Ljubljana, v imenu družbe Mercator-Sremič Krško d.o.o., obvestila Slovensko razvojno družbo, da del zemljišča (1.561 m2), parc. št. 771/4, k.o. Sremič ni bilo olastninjenega. Šlo je za zazidano stavbno zemljišče, ki naj bi bilo (v skladu s 6. členom ZZLPPO) odkupljeno od Slovenske razvojne družbe.

Meseca septembra 2001 je bila izdelana cenitev tega dela parc. št. 771/4, k.o. Sremič, dne 03.10.2001 pa sklenjen dogovor med Slovensko razvojno družbo in družbo Mercator-Sremič Krško d.o.o., na podlagi katerega je bila dne 23.10.2001 kupnina navedenega zemljišča v višini 2.916.000,00 SIT prenešena na SRD. S tem se je primer zaključil.


14. MERCATOR Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. Kočevje

Družba je SRD dne 22.11.2000 obvestila, da del premoženja (5 stanovanj) pomotoma ni bil upoštevano v postopku lastninjenja. Nadaljnja navodila so jim bila posredovana samo telefonsko, vendar z njihove strani ni bilo odziva. Z dopisom z dne 29.11.2001 jih je SRD ponovno pozvala k posredovanju manjkajoče dokumentacije, vendar odziva s strani družbe še ni bilo. Po ponovnem pozivu s strani SRD, je bilo zagotovljeno, da bodo zadevo preučili in nato posredovali manjkajoče podatke.

Dne 03.12.2002 so iz podjetja Mesnine dežele Kranjske, d.d., Kočevje (MERCATOR Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. je eden od pravnih predhodnikov tega podjetja) sporočili, da je bilo ugotovljeno, da so bila vsa ta stanovanja lastninjena s strani pravnih predhodnikov podjetja. Zaradi kasnejših zunanjih okoliščin, ki so nastopile po izvedenem lastninjenju (spremembe hišnih številk) pa so v podjetju Mercator KG Kočevje d.o.o. napačno sklepali, da omenjene nepremičnine niso bile lastninjene. Dokazila v zvezi s temi navedbami so posredovali dne 20.12.2002.

O dodatnem premoženju, ki po 6. členu ZZLPPO preide na SRD smo bili obveščeni dne 12.09.2002 s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG RS). Gre za parcelo št. 240/1, k.o. Željne (stanovanjska stavba z dvoriščem), ki je bila pomotoma vključena v pogodbo o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je bila sklenjena med Mercator - KG Kočevje in SKZG RS, tako da s strani podjetja ni bila vključena v otvoritveno bilanco in s tem tudi ni bila lastninjena. Predmetna stanovanja so bila dana v najem za nedoločen čas, naloga Slovenske razvojne družbe, d.d. - v likvidaciji pa je ureditev medsebojnih razmerij med SRD, kot lastnico nepremičnine in najemniki.


15. MIP d.d. Nova Gorica

Ob vrednotenju podjetja v postopku lastninjenja je bila pomotoma izpuščena parcela št. 959/2 k.o. Solkan v izmeri 66 m2, ki v naravi predstavlja parcelo ob cestišču. Le-ta tudi ni bila vključena v pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. V kartografski dokumentaciji občinskih planskih aktov je parcela opredeljena kot obstoječe stavbno zemljišče.

Dokumentacija je bila na SRD posredovana, vključno s cenitvijo te parcele iz meseca septembra 1998. Na osnovi prejete dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je neolastninjeno premoženje pločnik, zato je bilo podjetje napoteno na Občino, da uredi prenos te parcele na Občino in sklene ustrezno pogodbo.

Po poizvedovanju SRD kako je s podpisom pogodbe, je bilo pojasnjeno, da se je zadeva nekoliko ustavila zaradi kadrovskih sprememb. Meseca februarja 2002 je bila vsa potrebna dokumentacija posredovana na Občino. Odločba o podelitvi statusa grajenega javnega dobra je bila izdana dne 08.04.2002, predmetna nepremičnina pa je s tem prešla v last Mestne občine Nova Gorica.


16. OBRTNO PODJETJE KRANJ d.o.o. Kranj

V otvoritveni bilanci na dan 01.01.1993 ni bilo upoštevanih 27,05 m2 prostorov (mala shramba in del velike shrambe v kleti ter nerazdelni prostori). Družba sporoča, da vpisa lastništva teh nepremičnin v zemljiško knjigo ne dovoli direktor GRADNJE Kranj, ki je (poleg OBRTNEGA PODJETJA Kranj in KOMUNALE Kranj) eden od pravnih naslednikov DO KOGP. SRD je bila obveščena, da za navedene nepremičnine obstaja potencialni kupec, trenutno pa so prostori dani v najem.

Na podlagi pregleda dokumentacije in telefonskega razgovora z direktorico družbe je bilo ugotovljeno, da do razrešitve spora glede lastništva navedenih nepremičnin, ni podlage za aktivnosti SRD po 6. členu ZZLPPO.


17. PUV Nizke in vodne gradnje Celje d.d. Celje

Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je z dopisom z dne 01.02.1999 obvestila SRD, da družba PUV, Nizke in vodne gradnje Celje d.d. ni lastninilo parcele št. 1920/56 k.o. Žalec, za katero podjetje zahteva uskladitev zemljiškoknjižnega stanja. Naknadno je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov poslal na SRD dopis, da je družba na Sklad naslovila vlogo za ureditev prenosa lastništva za omenjeno parcelo. To parcelo je na RS prenesla družba HMEZAD KMETIJSTVO ŽALEC (v stečaju), ki je bila kot imetnica pravice uporabe vpisana v ZKV 1219 k.o. Žalec.

Po navedbah direktorja družbe prenos na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ne bi smel biti izveden, ker ne gre za tovrstno zemljišče, ki bi moralo biti po zakonu preneseno na Sklad, ampak za zazidljivo zemljišče. V skladu z zakonom bi morala biti omenjena parcela prenesena na občino. V kolikor so navedbe pravilne (dokazil še nismo prejeli), bi morala družba PUV d.d. oziroma Občina od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zahtevati prepis lastništva.


18. SAP SERVO d.d. Ljubljana

Družba GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o. Ljubljana je zaradi reševanja lastniških zadev na svoji lokaciji obvestila SRD, da je zemljiškoknjižni lastnik nekaterih parcel (1845/2, 1845/3, 1845/4, 1845/5, 1845/6 in 1845/7, ZKV 1831) prometno podjetje SAP Ljubljana. Po prvih informacijah naj bi bila lastnica teh zemljišč družba SAP SERVO d.d., ena od pravnih naslednic podjetja SAP Ljubljana, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da le-te niso bile vključene v otvoritveno bilanco na dan 01.01.1993.

Za navedene parcele je bil že izražen interes za odkup. Trenutno se preverja ali so predmetne parcele sploh predmet prenosa po 6. členu ZZLPPO.


19. USZ Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, d.o.o. Ljubljana

S strani g. Slavka Sakelška, ki je 2/3 lastnik objekta na Pleteršnikovi 18 v Ljubljani (parcela št. 2118, vl. št. 954, k.o. Bežigrad) smo bili obveščeni, da je preostali del objekta (240/1000 prej omenjene parcele) v zemljiško-knjižni lasti podjetja SOSESKA Ljubljana oziroma v lasti njenega pravnega naslednika, podjetja USZ Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč d.o.o. Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da družba USZ tega premoženja ni vključila v otvoritveno bilanco na dan 01.01.1993 in da gre za prenos premoženja v last in upravljanje SRD v skladu s 6. členom ZZLPPO. Po pridobitvi ustreznih dokazil in druge dokumentacije, je bila dne 17.05.2002 med Slovensko razvojno družbo d.d. in podjetjem USZ d.o.o. Ljubljana sklenjena Pogodba o prodaji in nakupu nepremičnine št. 02-02/014. Z nakazilom kupnine iz navedene pogodbe dne 12.06.2002 je primer zaključen.

Med komuniciranjem z družbo USZ d.o.o. je le-ta opozorila na možnost obstoja več podobnih primerov, zato je pričela s sistematičnim preverjanjem zemljiško-knjižnega stanja in stanja v otvoritveni bilanci na dan 01.01.1993.

SRD je družbi USZ podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, d.o.o., Vojkova 63, Ljubljana, prodala solastniški delež 80/1000 in solastniški delež 34/1000 nepremičnine na parc. št. 2118 pri vl. št. 954 k.o. Bežigrad, kar predstavlja hišo z dvoriščem na naslovu Pleteršnikova 18, Ljubljana, na podlagi cenitvenega poročila cenilke Kogovšek Gilčvert Nikolaje z dne 28.1.2002 in revalorizacije cenitve z dne 28.4.2003.


20. ZARJA d.d. Kamnik

Prvotno je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izbrisu družbe ZARJA, Montaža-elektronika-inženiring, d.d. Kamnik, vendar je bil zaradi pritožbe SRD umaknjen. SRD je bil namreč obveščen, da za zemljišče z nepremičnino (dvorišče – parc.št. 184/3 in poslovna stavba ), katerih lastnik je ZARJA d.d. obstaja potencialni kupec.


21. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj

V okviru lastninjenja po Zakonu o veterinarstvu, naj bi prišlo do prenosa dela dejavnosti in pripadajočega dela sredstev na nameravano družbo VETSERVIS d.o.o., vendar do realizacije ni prišlo, nameravana firma pa je bila zato izbrisana iz sodnega registra. V zvezi s tem je SRD oblikovala mnenje, da sporna sredstva pripadajo obstoječemu Veterinarskemu zavodu, ker do dejanskega prenosa na drugo družbo ni prišlo. S tem je zadeva (z vidika 6. člena ZZLPPO) urejena.

V skladu s točko 4.3. omenjene pogodbe je SRD ob zaključku poslovnega leta 1998 oblikovala popravke premoženja v skladu z 71. členom Pravilnika o računovodstvu SRD in za popravke vrednosti terjatev in naložb zmanjšala obveznost SRD do RS.

V skladu s točko 4.4. pogodbe je SRD višino tako oblikovanih vrednosti terjatev in naložb sporočila RS (MF), ki na tej podlagi uskladi višino terjatev do SRD, za enako vrednost pa se spremeni obveznost SRD do RS.

ZZLPPO v 24. členu določa, da SRD iz prodaje PID izvzame tiste terjatve in naložbe bank v sanaciji, ki jih potrebuje za izvajanje programa prestrukturiranja podjetij, in jih določi Vlada RS s posebnim sklepom. Vlada RS je na svoji 80. seji dne 15. Oktobra 1998 sprejela sklepe, s katerim se iz prodaje PID izvzamejo določene terjatve in naložbe bank v sanaciji, ki so bile na podlagi 26. člena ZZLPPO prenesene na SRD.



TABELA : PRENOS TERJATEV ASBH NA SRD - GLAVNICE IN DRUGE TERJATVE

ZAP.	PODJETJE	GLAVNICA	TEČAJNE	USKLADITEV	GLAVNICA
ŠT.		V SIT	RAZLIKE	oz.	V SIT
		na dan30.04.98	SIT	PRENOS (I)	na dan 1.5.1998
1	ADRIA AIRWAYS	218.553.625,49			218.553.625,49
2	ADRIA AIRWAYS	1.384.979.630,79			0,00
2	BANJALUŠKA BANKA	167.878.157,99			167.878.157,99
3	CEPORT ŠEMPETER PRI NG	183.287.546,30			183.287.546,30
4	CICIBAN MIREN	2.006.745.950,90			2.006.745.950,90
5	DEKORATIVNA	284.265.773,09			284.265.773,09
6	ELAN BEGUNJE	134.787.767,40			134.787.767,40
7	ELEKTROKOVINA MARIBOR	263.878.337,95			263.878.337,95
8	EMONA COMMERCE	179.158.432,44			179.158.432,44
9	EUROTRANS RIBNICA	397.687.812,87			397.687.812,87
10	EXCAT KRANJ	5.779.575,56			5.779.575,56
11	FERROMOTO AVTOMOBILI	610.822.086,07			610.822.086,07
12	FERROMOTO EXPORT	192.468.675,93			192.468.675,93
13	FERROMOTO HOLDING	217.866.040,60			217.866.040,60
14	FERROMOTO INFORMATIKA	75.194.970,99			75.194.970,99
15	FOTONA	0,00			0,00
16	FOTONA	1.821.461,00			1.821.461,00
17	GORENJE ELEKTRONIKA VELENJE	983.915.291,11			983.915.291,11
18	GORIŠKA LIVARNA NOVA GORICA	175.466.661,80			175.466.661,80
19	GOSTOL HOLDING	838.930.061,61			838.930.061,61
20	GOSTOL L.E.O.	691.448.805,36			691.448.805,36
21	GOSTOL PESKARSKA TEH.	1.020.610.619,89			1.020.610.619,89
22	GOSTOL PREHRAM. PROC. OPREMA	1.675.519.268,78			1.675.519.268,78
23	HIDROSTATIKA	86.959.466,38			86.959.466,38
24	ISKRA ELEKTROZVEZE	280.178.396,69	-7.489,66		280.170.907,03
25	ISKRA ELEKTROZVEZE	63.000.000,00			63.000.000,00
26	ISKRA VIDEOMATIKA	65.736.604,33			65.736.604,33
27	ISKRA ŽARNICE	122.599.303,76	-3.277,29		122.596.026,47
28	ITAS KOČEVJE	267.488.737,86			267.488.737,86
29	JUGOBANKA SPLIT	1.096.313.393,20			1.096.313.393,20
30	JUGOTURBINA DIES KARLOVAC	149.666.721,27			149.666.721,27
31	JUGOTURBINA INŽ. MOT. KARLOVAC	3.013.524.702,68			3.013.524.702,68
32	KOLAR JANKO	5.610.749,00			5.610.749,00
33	KOSOVSKA BANKA PRIŠTINA	819.674,01			819.674,01
34	KREDITNA BANKA PRIŠTINA	39.618.482,96			39.618.482,96
35	KTL NAVITA EMBALAŽA	141.597.398,31		-32.454.008,03	174.051.406,34
36	KUNIS	2.460.000,00			2.460.000,00
37	KZ GORIŠKA BRDA	13.510.000,00			13.510.000,00
38	LB GF ZAGREB	98.755.872,71			98.755.872,71
39	LESNA INDUSTRIJA IDRIJA	2.950.321.852,69			2.950.321.852,69
40	LESNINA INTERLES LJUBLJANA	4.851.828.467,67			4.851.828.467,67
41	MEBLO HOLDING	1.380.035.058,95	-36.890,74		1.379.998.168,21
42	METALNA TIO	132.801.708,93			132.801.708,93
43	OBČINA BRDA	7.760.000,00			7.760.000,00
44	OBČINA KOČEVJE	14.000.000,00			14.000.000,00
45	PALOMA SLADKOGORSKA	109.433.849,33		13.214,16	109.420.635,17
46	PREVOZ TOLMIN	231.370.363,03			231.370.363,03
47	PRIMEX NOVA GORICA	376.089.281,40			376.089.282,40
48	PRIMORJE EXPORT NOVA GORICA	1.491.427.247,19			1.491.427.247,19
49	PRIVREDNA BANKA NOVI SAD	20.898.860,49			20.898.860,49
50	PRIVREDNA BANKA ZAGREB	10.275.065,22			10.275.065,22
51	PROMET IDRIJA	753.723.669,22			753.723.669,22
52	RIKO HOLDING	71.390.963,28			71.390.963,28
53	SGP STAVBAR VISOKE GRADDNJE	47.327.395,01			47.327.395,01
54	SGP ZIDAR KOČEVJE	5.789.863,10			5.789.863,10
55	SLOVENSKE ŽELEZARNE	184.398.094,07	-4.929,28		184.393.164,79
56	SSD METALNA	207.128.036,93		-58.100.665,24	265.228.702,17
57	ŠPEDTRANS MARIBOR	104.031.713,34			104.031.713,34
58	TALUM	2.986.576.696,40	-79.836,41		2.986.496.859,99
59	TEKSTILNA TOVARNA TABOR	209.118.787,77			209.118.787,77
60	TPO BATUJE	227.007.646,88			227.007.646,88
61	TRGOVAČKA BANKA BEOGRAD	190.991.818,74			190.991.818,74
62	TSP MARIBOR	102.297.180,82		390.420,22	101.906.760,60
63	TUS SLOVENJ GRADEC	54.505.393,40			54.505.393,40
64	UNIS KOM. BANKA SARAJEVO	49.474.225,79			49.474.225,79
65	UNIS TOS LJUBLJANA	23.321.418,78			23.321.418,78
66	UTENSILIA LJUBLJANA	220.560.048,26			220.560.048,26
67	UTOK KONFEKCIJA KAMNIK	38.216.285,50			38.216.285,50
68	UTOK TOV. USNJA KAMNIK	98.788.428,07			98.788.428,07
69	UTOK TRGOVINA	138.872.173,10			138.872.173,10
70	UTOK USNJARNA KAMNIK	336.299.229,30			336.299.229,30
71	V.S.E. ŠEMPETER PRI NOVI GORICI	271.369,80			271.369,80
72	VARIFORMN LJUBLJANA	4.987.974,19			4.987.974,19
73	VIDEM CELULOZA PAPIR	8.428.560.615,17			8.428.560.615,17
	SKUPAJ SIT:	43.218.786.838,90	-132.423,38	-90.151.038,89	41.923.825.824,62

TABELA : PRENOS TERJATEV ASBH NA SRD - OBRESTI

ZAP.	PODJETJE	OBRESTI	TEČAJNE	OBRESTI
ŠT.		V SIT	RAZLIKE	V SIT
		na dan 30.04.98	SIT	na dan 1.5.1998
1	FOTONA			0,00
3	ISKRA ELEKTROZVEZE	88.399.172,02	2.363,06	88.396.808,96
4	ISKRA ŽARNICE	43.212.567,69	1.155,15	43.211.412,54
5	KOLAR JANKO	2.788.902,71		2.788.902,71
6	KTL NAVITA EMBALAŽA	110.752.222,80		110.752.222,80
7	KUNIS	34.182.417,50		34.182.417,50
8	KZ GORIŠKA BRDA	0,00		0,00
9	MEBLO HOLDING	247.624.758,68	6.619,46	247.618.139,22
10	OBČINA BRDA	0,00		0,00
11	OBČINA KOČEVJE	117.235.441,30		117.235.441,30
12	PALOMA SLADKOGORSKA	26.668.586,57		26.668.586,57
13	PREVOZ TOLMIN	383.550.249,33		383.550.249,33
14	PRIMEX NOVA GORICA	1.004.135.238,30		1.004.135.238,30
15	SGP STAVBAR VIS. GR.	391.386.887,11		391.386.887,11
16	SLOVENSKE ŽELEZARNE	12.549.060,88	335,45	12.548.725,43
17	SSD METALNA D.D.	152.853.770,05		152.853.770,05
18	TALUM	490.945.931,77	11.120,15	490.934.811,62
19	TSP MARIBOR	43.759.791,94		43.759.791,94
20	TUS SLOVENJ GRADEC	317.475.226,00		317.475.226,00
	SKUPAJ SIT:	3.467.520.224,65	21.593,27	3.467.498.631,38

TABELA : PRENOS NALOŽB ASBH NA SRD

ZAP.	PODJETJE	VREDNOST NALOŽBE	POPRAVKI	VREDNOST NALOŽBV
ŠT.		V SIT	NALOŽB
		na dan 30.4.1998	30.4.98	1.5.98
1	ADRIA AIRWAYS	5.536.743.910,78	1.394.779.424,48	5.536.743.910,78
2	ISKRA AVTOELEKTRIKA	513.422.048,50		513.422.048,50
3	ISKRA ELEKTROZVEZE	0,00		0,00
4	ISKRA SEMICON V STEČAJU	45.532.214,12		45.532.214,12
5	ISKRA TEL	1.553.681.880,76	205.039.004,26	1.553.681.880,76
6	KTL NAVITA EMBALAŽA	267.951.304,00		267.951.304,00
7	LESNA INDUSTRIJA IDRIJA	0,00		0,00
8	PLUTAL	469.127.313,00		469.127.313,00
9	SDD METALNA	6.259.418.383,05	6.252.893.301,59	6.259.418.383,05
10	TALUM D.D.	5.070.259.326,05		0,00
	SKUPAJ SIT:	19.716.136.380,26	7.852.711.730,33	14.645.877.054,21

REKAPITULACIJA:

1	Stanje naložb na dan 30.4.1998 (v SIT)
	* glavnica	43.218.786.838,90
	* obresti	3.467.520.224,65
	* naložbe	19.716.136.380,26
		66.402.443.443,81
2	Popravki naložb (v SIT)	7.852.711.730,33
3	Neto vrednost na 30.4.1998 (v SIT)	58.549.731.713,48

TABELA: IZTERJANE TERJATVE, KI IZHAJAJO IZ PRENOSA PREMOŽENJA ASBH NA SRD V OBDOBJU OD 01.05.1998 DO 31.12.2001 (PO LETIH)

	Podjetje	Izterjani znesek v SIT
		Leto 1998; od 1.5. do 31.12.
1	CICIBAN MIREN V STEČAJU	167.149.745,00
2	FERROMOTO EXPORT V STEČAJU	52.178.033,46
3	GORENJE ELEKTRONIKA VELENJE V STEČAJU	16.196.081,70
4	GOSTOL PREHRAM. IN PROC. OPREMA V STAČAJU	28.298.289,12
5	HIDROSTATIKA V STAČAJU	9.974.203,70
6	ISKRA ELEKTROZVEZE	98.422.818,15
7	KZ GORIŠKA BRDA	3.117.067,00
8	MEBLO HOLDING	95.647.820,56
9	OBČINA BRDA	1.566.608,00
10	RIKO HOLDING V STEČAJU	130.796.987,77
11	SLOVENSKE ŽELEZARNE	102.712.776,02
12	TALUM	510.624.198,35
13	UTENSILIA LJUBLJANA V STEČAJU	1.708.716,78
14	VIDEM CELULOZA PAPIR V STEČAJU	45.829.265,00
	Skupaj izterjano- ASBH v letu 1998	1.264.222.610,61

	Podjetje	Izterjani znesek v SIT
		Leto 1999; od 1.1. do 31.12.
1	ELEKTROKOVINA V STEČAJU	2.633.028,70
2	FOTONA	193,77
3	ISKRA ELEKTROZVEZE	56.379.293,39
4	KZ GORIŠKA BRDA	12.472.837,00
5	LESNINA INTERLES V STEČAJU	58.254.173,00
6	MEBLO A+A	7.076.598,97
7	MEBLO HOLDING	190.326.064,34
8	MEBLO IVERKA	17.082.182,27
9	MEBLO JOGI	10.627.300,76
10	OBČINA BRDA	3.644.720,00
11	PROMET IDRIJA V STEČAJU	31.000.000,00
12	SLOVENSKE ŽELEZARNE	101.293.067,30
13	TALUM	1.741.765.793,34
14	TOVARNA SUKANCEV IN TRAKOV	30.907.912,00
15	UTOK TRGOVINA V STEČAJU	7.689.109,44
16	VIDEM CELULOZA PAPIR V STEČAJU	11.712.740,50
	Skupaj izterjano- ASBH v letu 1999	2.282.865.014,78

	Podjetje	Izterjani znesek v SIT
		Leto 2000; od 1.1. do 31.12.
1	ISKRA ELEKTROZVEZE	225.185.129,49
2	ISKRA TEL	208.654.163,20
3	ISKRA ŽARNICE V STEČAJU	99.346.508,87
4	JUGOTURBINA DIES. KARLOVAC	181.665.793,77
5	MEBLO A + A	102.947.219,86
6	MEBLO HOLDING	111.474.184,49
7	MEBLO IVERKA	244.532.635,74
8	MEBLO JOGI	154.716.641,68
9	OBČINA BRDA	2.343.880,00
10	PRIMORJE EXPORT V STEČAJU	156.226.765,18
11	PROMET IDRIJA V STEČAJU	54.767.966,00
12	TALUM	1.485.718.784,80
13	UTOK USNJARNA V STEČAJU	85.278.675,60
14	VIDEM CELULOZA V STEČAJU	399.863.301,57
	Skupaj izterjano- ASBH v letu 2000	3.512.721.650,25

	Podjetje	Izterjani znesek v SIT
		Leto 2001; od 1.1. do 31.12..
1	FERROMOTO AVTOMOBILI v stečaju	34.468.345,10
2	FERROMOTO EXPORT - IMPORT v stečaju	7.426.852,80
3	FERROMOTO HOLDING v stečaju	23.521.938,10
4	ISKRA AVTOELEKTRIKA/FAE	710.356.500,00
5	ISKRA TEL	221.727.473,74
6	ISKRA ŽARNICE v stečaju	1.176.780,93
7	MEBLO HOLDING/MEBLO INVEST 2000	117.526.638,15
8	OBČINA BRDA	1.049.422,00
9	PALOMA	861,02
10	TPO BATUJE	122.678.631,30
11	UTOK KONFEKCIJA v stečaju	2.836.448,36
12	V.S.E.	411.586,09
13	OBČINA KOČEVJE	52.480.721,20
14	SGP STAVBAR VISOKE GRADNJE	3.410.687,11
	Skupaj izterjano- ASBH v letu 2001	1.299.072.885,90

SRD, d.d. je v obdobju od prevzema terjatev (1.5.1998) do 31.12.2001 izterjala terjatve oziroma prodala naložbe v višini 8.358.882.161,54 SIT. Od tega je bilo v letu 1998 izterjanih 1.264.222.610,61 SIT terjatev, v letu 1999 2.282.865.014,78 SIT, v letu 2000 3.512.721.650,25 SIT in v letu 2001 1.299.072.885,90 SIT.

Na podlagi pogodbe je pooblaščeni cenilec družbe Deloitte & Touche izdelal dne 27.2.2001 vrednotenje prenesenih terjatev in naložb po stanju 31.12.2000 in ugotovil pošteno vrednost:

- terjatev, brez terjatev do bank v višini 447.816.487 SIT
- naložb v kapital podjetij v višini 3.447.717.550 SIT
Skupaj: 3.895.534.037 SIT

Skupaj s predhodnimi obveznostmi v višini 7.785.629.065 SIT je dolgoročna obveznost SRD,d.d. do RS iz naslova ASBH tako znašala 11.681.163.102 SIT. Obveznost se je delno poravnavala z dokapitalizacijo štirih podjetij, skladno z naslednjimi sklepi Vlade RS o dokapitalizaciji SRD, d.d. v skupni vrednosti 8.564.614.760 SIT:

- Vlada RS je dne 17.02.2000 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep 316-08/00-1, da se Slovenska razvojna družba dokapitalizira za namen finančne in poslovne sanacije družbe Elan d.d. v znesku 5.607.964.760,00 SIT iz naslova terjatve Republike Slovenije do SRD d.d., ocenjene v skladu s pogodbo po stanju na dan 31.12.2000. Delež SRD, d.d. v Elanu, d.d. je bil skladno s Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate, z dne 7.12.2001, prenesen na pooblaščene investicijske družbe za namen pokrivanja privatizacijske vrzeli.

- Vlada RS je dne 21.09.2000 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep 408-12/98-36, da se dokapitalizira Slovenska razvojna družba za namen prestrukturiranja družbe Paloma d.o.o. Sladki Vrh v znesku 1.511.000.000,00 SIT iz naslova terjatve Republike Slovenije do SRD d.d., ocenjene v skladu s pogodbo po stanju na dan 31.12.2000. Delež SRD, d.d. v Palomi d.d. je bil s sklepom Vlade z dne 14.2.2002 prenesen na RS (za prenos na Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo).

- Vlada RS je dne 26.04.2001 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep 317-06/2001, da se dokapitalizira Slovenska razvojna družba za zagotovitev sredstev za financiranje družbe Peko d.d. v znesku 578.000.000,00 SIT iz naslova terjatve Republike Slovenije do SRD d.d., ocenjene v skladu s pogodbo po stanju na dan 31.12.2000.

- Vlada RS je dne 13.09.2001 v vlogi skupščine SRD sprejela sklep št. 317-06/2001-6, da se iz premoženja SRD na RS prenesejo delnice družbe Peko, d.d., ki jih ima SRD na dan uvedbe postopka prisilne poravnave družbe Peko d.d., kot tudi delnice, ki jih bo SRD pridobila na podlagi konverzije terjatev v nove delnice družbe Peko d.d., po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Za vrednost delnic, kot je bila ocenjena na podlagi cenitev družbe Peko, d.d. po metodi likvidacijske vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec revizijske družbe Delloitte & Touche ( v višini 867.650.000,00 SIT) se zmanjša obveznost SRD d.d., do RS iz naslova prenosov terjatev, delnic in deležev ASBH po pogodbi. Novembra 2001 je bila sklenjena pogodba o odplačnem prenosu delnic med Republiko Slovenijo in Slovensko razvojno družbo d.d..

Ob sprejemu Programa prenehanja Slovenske razvojne družbe d.d. in načinu zagotavljanja izvedbe njenih funkcij v postopku likvidacije je Vlada Republike Slovenije v funkciji skupščine SRD dne 14.2.2002 sprejela sklep, da se iz premoženja SRD na Republiko Slovenijo (za prenos na Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo) prenesejo delnice in poslovni deleži v devetih družbah, ki so v lasti SRD d.d.. Skupna vrednost prenesenih naložb je znašala 6.749.645.075 SIT. Za vrednost prenesenih delnic in poslovnih deležev v višini 3.116.538.342,00 SIT se zmanjša terjatev Republike Slovenije do SRD na podlagi pogodbe z dne 23.10.1998, kolikor je le-ta znašala po stanju na dan 31.12.2000. Za preostanek vrednosti prenesenih delnic in poslovnih deležev v višini 3.633.106.733,00 se je zmanjšal kapital Slovenske razvojne družbe d.d..

Glede na določila pogodbe in na sprejete sklepe Vlade kot skupščine, Slovenska razvojna družba d.d. nima več obveznosti do Republike Slovenije iz naslova prenosa premoženja Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.


DENACIONALIZACIJA

Zakonska ureditev

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96; dalje: ZLPP), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD (Ur.l. RS, št. 30/98; ZZLPPO), je v posebnem poglavju uredil zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Na tej podlagi so bila podjetja zavezana stvari, ki so predmet začasne odredbe ali pisnega sporazuma o izločitvi sredstev popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar (13.člen ZLPP), v kolikor pa se je začasna odredba oziroma pisni sporazum po 15. členu ZLPP glasila na zavarovanje lastniškega deleža, je bilo podjetje zavezano ob lastninskem preoblikovanju izdati in prenesti na Sklad navadne delnice v višini, ki je določena z začasno odredbo oz. sporazumom, v sorazmerju z vrednostjo podjetja po otvoritveni bilanci (14. člen ZLPP).


ZAVAROVANJE LASTNIŠKEGA DELEŽA

V času veljavnosti ZLPP je v skladu s 14. členom zakona, po obstoječih evidencah, 91 podjetij preneslo na SRD navadne delnice, kot zavarovanje lastniškega deleža denacionalizacijskega upravičenca na družbenem kapitalu podjetja. Samo pri 29 podjetjih so zaključeni vsi denacionalizacijski postopki, ki se nanašajo na rezervacijo delnic, pri čemer je bil v 23 podjetjih upravičencem priznan delež oz. delnice v rezervirani višini. V ostalih podjetjih še niso zaključeni vsi začeti denacionalizacijski postopki oz. je zaključen le del začetih postopkov.

Pogodba o prenosu delnic rezerviranih za denacionalizacijo, ki jo SRD sklene na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe s katero je upravičencu v celoti ali delno priznan zahtevek, je bila sklenjena med SRD in denacionalizacijskimi upravičenci v primeru 43-tih podjetij ( število pogodb je seveda večje, saj so pri posameznem podjetju največkrat rezervirane delnice za več upravičencev, in sicer 84 pogodb). V primerih zavrnjenih oziroma delno zavrnjenih denacionalizacijskih zahtevkov je ostal del delnic nerazporejen oziroma pravilneje, postal na podlagi 51. člena ZZLPPO last SRD. Takšen primer je podan pri 11-ih podjetjih. V navedenih primerih je SRD dolžna postopati v skladu s 3. odstavkom 51. člena ZZLPPO, to je, zavarovane delnice, katerih izročitev je bila denacionalizacijskim upravičencem zavrnjena, ponuditi delničarjem oziroma družbenikom podjetja. Do sedaj so bile družbenikom oz. delničarjem posredovane ponudbe za odkup delnic v 9-tih primerih, pri čemer so se za odkup odločili v enem samem podjetju, v štirih podjetjih so odkup odklonili, medtem ko pri ostalih podjetjih postopek za odkup še vedno poteka.

V zvezi z navedenimi ostanki delnic (zavrnjenih ali delno zavrnjenih denacionalizacijskih zahtevkov) se je SRD srečevala s problemom neizvedljivosti določil prej veljavnega ZLPP, ki je določal, da mora SRD delnice v višini zavrnjenega dela, ponuditi lastnikom podjetja, in sicer na način in pod pogoji določenimi z odobrenim programom lastninskega preoblikovanja. H konkretni izvedbi ponudbe delnic je SRD posledično pristopila s časovnim zamikom, to je po uveljavitvi ZZLPPO, ki je začel veljati meseca maja 1998, ki je na novo in dokaj natančno uredil postopke v primeru zavrnjenih zahtev za denacionalizacijo, določil je tudi način določanja prodajne cene delnic in nadaljnji postopek v primeru, da za nakup teh delnic ni interesa med delničarji oz. družbeniki podjetja. V skladu z določilom 18. člena zakona v zvezi s 4. odstavkom 51. člena, ki določa, da se vrednost delnic določi na podlagi ocene, ki jo opravi pooblaščeni cenilec po tekočem stanju in vrednostih (izjema velja za interno razdelitev in notranji odkup, ki v konkretnih primerih ni podana, saj je lastninsko preoblikovanje podjetij že zaključeno), je bila cena ponujenih delnic določena na podlagi cenitve tekočega stanja in vrednosti delnic. V primerih, ko bi bili stroški cenitve za potrebe prodaje delnic nesorazmerni z vrednostjo predmeta prodaje, ker so ocenjeni na več kot 10 % knjigovodske vrednosti predmeta prodaje, cenitev ni bila izdelana. Cena delnic je bila v teh primerih določena na podlagi knjigovodske vrednosti iz otvoritvene bilance stanja na dan 1.1.1993, ki se je revalorizirala z indeksom drobnoprodajnih cen do dneva sklenitve pogodbe o prodaji delnic.



TABELA : DELNICE ZA ZAVAROVANJE LASTNIŠKEGA DELEŽA DENACIONALIZACIJSKIH UPRAVIČENCEV PO STANJU NA DAN 31.12.2002

	MAT. ŠT.	NAZIV PODJETJA	ŠT. DELNIC	NOM. VRED. DEL.	PROD. VRED. DEL.
1	5146984	AGROKOMBINAT MARIBOR	45.335	1.000	1.218
2	5097053	ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ	11.491	2.000	2.500
3	5143837	ALPINUM BOHINJSKO JEZERO	13.828	10.000	12.500
4	5043794	BETI METLIKA	20.694	4.000	5.160
5	5042801	CINKARNA CELJE	2.149	6.000	7.966
6	5049393	DANA MIRNA	6.825	1.000	1.300
7	5254132	DO STEKLARNA HRASTNIK	38.598	1.000	1.250
8	5033187	EMBALAŽA MARIBOR	22.013	1.000	1.200
9	5042178	ETI IZLAKE	2.292	4.000	2.332
10	5060788	FARMA STIČNA	29.301	1.000	1.546
11	5048664	FRUCTAL AJDOVŠČINA	1.462	1.000	1.038
12	5001382	GORENJKA KRANJSKA GORA	46.554	1.000	1.000
13	5001170	GOSTINSKO PODJETJE DAJ-DAM LJUBLJA.	2.559	2.000	2.222
14	5074894	GRADIS GP JESENICE	9.974	2.000	2.500
15	5001153	GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA	0	1.000	1.142
16	5004861	HOTEL EVROPA CELJE	0	1.000	1.278
17	5005051	HOTEL JELOVICA BLED	0	1.000	1.000
18	5036640	IBI KRANJ	0	10.000	14.556
19	5033632	IMGRAD LJUTOMER	29.627	1.000	1.000
20	5226538	IMP ČRPALKE LJUBLJANA	0	1.000	1.486
21	5504813	IMP LIVAR IVANČNA GORICA	0	1.000	1.252
22	5077982	IMP PROMONT LJUBLJANA	0	1.000	1.288
23	5504821	IMP TOVARNA ARMATUR IVANČNA GORICA	0	1.000	1.250
24	5033535	IMPREGNACIJA HOČE	8.702	1.000	1.444
25	5034469	INDOS LJUBLJANA	2.040	2.000	2.730
26	5074614	INGRAD KONCERN CELJE	1.425	10.000	12.500
27	5042097	IZR ŠKOFJA LOKA	1.608	1.000	1.580
28	5038634	JAVOR PIVKA	0	1.000	1.530
29	5040043	JELOVICA ŠKOFJA LOKA	25.299	1.000	1.000
30	5037590	JUTEKS ŽALEC	0	1.000	1.536
31	5043247	KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK	2.391	1.000	3.606
32	5053447	KINO SORA	642	10.000	12.500
33	5213959	KLASJE CELJE	0	1.000	1.250
34	5038251	KLI LOGATEC	7.653	1.000	1.000
35	5132614	KOLINSKA LJUBLJANA	2.533	1.000	1.065
36	5157714	KOVINA ŠMARTNO	31.871	1.000	1.310
37	5037158	LABOD NOVO MESTO	12.857	1.000	1.400
38	5038057	LESNA LITIJA	50.098	1.000	1.250
39	5316766	LIKO VRHNIKA	66.376	1.000	1.202
40	5075041	LIO ŠKOFJA LOKA	25.841	1.000	1.276
41	5033993	LJUBEČNA IKI CELJE	0	1.000	1.372
42	5053269	LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI LJUBLJANA	22.474	2.000	2.810
43	5132452	LJUTOMERČAN LJUTOMER	0	1.000	1.000
44	5284619	LTH ŠKOFJA LOKA	55	10.000	13.018
45	5035333	MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR	29.304	1.000	1.314
46	5003563	MERKUR KRANJ	0	10.000	7.738
47	5014026	MESO KAMNIK	1.122	10.000	10.000
48	5025648	MI MODERNI INTERIERI LJUBLJANA	146	10.000	16.080
49	5033128	MINERAL LJUBLJANA	2.963	1.000	1.230
50	5015456	MLAJ MIZ.IN TESAR.ZADOBROVA	18.282	1.000	1.000
51	5033942	MLINOSTROJ DOMŽALE	7.418	1.000	1.000
52	5034213	MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE	3.969	4.000	5.750
53	5038618	NOVOLES STRAŽA	0	2.000	2.580
54	5034175	ODEJA ŠKOFJA LOKA	21.925	1.000	790
55	5033721	PAPIRNICA VEVČE	55.764	1.000	1.000
56	5034701	PEKO TRŽIČ	0	10.000	5.620
57	5141966	PERUTNINA PTUJ	7.586	1.000	1.000
58	5049318	PIVOVARNA LAŠKO	163.819	1.000	876
59	5034663	PLANIKA KRANJ	0	2.000	2.500
60	5072000	PMSP KRISTAL MARIBOR	6.162	1.000	1.000
61	5048877	PPS-PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČ.PTUJ	1.160	10.000	13.296
62	5033217	PREDILNICA LITIJA	15.512	10.000	5.012
63	5035830	SATURNUS-EMBALAŽA LJUBLJANA	1.865	10.000	13.854
64	5111358	SAVA KRANJ	20.376	10.000	10.118
65	5129451	SEMESADIKE MENGEŠ	44.607	1.000	1.084
67	5098173	SGP GRADBINEC KRANJ	6.960	2.000	3.028
68	5005710	SLOVENIJALES LJUBLJANA	239	10.000	13.972
69	5005965	SLOVENIJALES STOLARNA DOBREPOLJE	36.426	1.000	606
70	5005817	SORA MEDVODE	8.609	1.000	1.404
71	5037948	STOL KAMNIK	11.064	10.000	13.172
72	5036500	SVILANIT KAMNIK	0	2.000	2.632
73	5015553	TIKO TRŽIČ	4.009	2.000	2.500
74	5860555	TOTRA TEKSTIL	8.431	1.000	966
75	5043093	TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK	39.694	1.000	1.186
76	5034248	TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA	31.948	2.000	2.596
77	5226546	TRATA LJUBLJANA	0	2.000	1.260
78	5040060	TRGOVINA NOVOTEKS NOVO MESTO	2.521	1.000	1.000
79	5024757	TRGOVSKO PODJETJE RADEČE	2.080	1.000	1.254
80	5041821	UNITAS LJUBLJANA	0	1.000	1.940
81	5036941	UNIVERZALE DOMŽALE	106	1.000	1.408
82	5039860	VALKARTON LOGATEC	0	1.000	1.446
83	5132347	VINO BIZELJSKO-BREŽICE	4.141	1.000	1.322
84	5042623	ZLATOROG MARIBOR	0	10.000	10.000
85	5089972	ZVEZDA KRANJ	6.580	1.000	1.000
86	5391814	ŽITO LJUBLJANA	0	10.000	12.960
87	5081661	ŽITO MLINI	81.641	1.000

ZAVAROVANJE SREDSTEV

51. člen ZZLPPO se ne nanaša samo na delnice ampak tudi na sredstva, ki so bila v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja zavarovana v korist upravičencev do denacionalizacije, in ki postanejo v primeru, da je njihova izročitev upravičencem pravnomočno zavrnjena, last SRD. Tako pridobljena sredstva pa je SRD na podlagi 9 odstavka 51. člena že navedenega zakona zavezana ponuditi v odkup podjetju. Navedena ureditev je drugačna od ureditve v ZLPP, ki je določal, da se iz naslova denacionalizacije izločene stvari, katerih izročitev je bila denacionalizacijskim upravičencem zavrnjena, naknadno lastninijo v skladu s programom lastninskega preoblikovanja. Posledično je to pomenilo predkupno pravico delničarjev podjetja na izločenih sredstvih. Takšna ureditev je pomenila, da bi delničarji postali solastniki teh stvari in ne moremo govoriti o lastninjenju v skladu s programom preoblikovanja. V nadaljevanju bi delničarji s temi sredstvi kot stvarnimi vložki morali dokapitalizirati pravno osebo. Rezultat vsekakor ne bi bil enak kot v primeru lastninskega preoblikovanja skladno s programom. Iz navedenih razlogov je ZZLPPO drugače in pravno konsistentnejše uredil predmetno področje, vendar je izvajanje navedenega določila oteženo, predvsem iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

V primeru, da se je začasna odredba ali sporazum nanašala na zavarovanje sredstev, podjetja do SRD niso imela nikakršne obveznosti sporočanja podatkov. Enako tudi organi, pristojni za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov in predlogov za izdajo začasnih odredb, niso bili zavezani SRD obveščati o vloženih predlogih in izdanih začasnih odredbah. Glede na navedeno zakonsko ureditev, evidenca o izločenih sredstvih iz naslova denacionalizacije na SRD ni mogla biti izdelana.

ZLPP je nalagal obveznost obveščanja podjetju in organu, ki je po predpisih o vračanju premoženja pristojen za odločanje na prvi stopnji, tako o vloženem predlogu kot o izdani začasni odredbi, v odnosu do Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Pristojni organ je bil Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo izdano začasno odredbo dolžan tudi vročiti. Podatki o izločenih sredstvih iz naslova denacionalizacije se se na Agenciji zbirali preko posameznih programov lastninskega preoblikovanja, pri čemer Agencija ni vodila posebne evidence iz naslova izločenih sredstev. Z namenom izdelave evidence o izločenih sredstvih iz naslova denacionalizacije, smo Agencijo v mesecu juniju 1998 in ponovno decembra 1998 zaprosili za posredovanje podatkov o izločenih sredstvih po 13. členu ZLPP, z obširno obrazložitvijo našega zahtevka. Zaprošene podatke, smo v povsem neobdelani obliki, to je v obliki skeniranih programov lastninskega preoblikovanja podjetij, prejeli v marcu 1999. Navedeni podatki omogočajo izdelavo seznama izločenih sredstev iz naslova denacioanalizacije po posameznih podjetjih, ne dajejo pa odgovora o odločitvi v postopku denacionalizacije glede tako izločenih sredstev. Seznam izločenih sredstev, ki vsebuje podatke o zavezancu in upravičencu do denacionalizacije ter predmet denacionalizacijskega postopka s podatki o izdanih upravnih aktih v času izdelave programa lastninskega preoblikovanja, je izdelan. Žal je zaradi razpoložljivih podatkov nepopoln, saj so nam bili posredovani zgolj skenirani programi preoblikovanja, ne pa tudi priloge, iz katerih so razvidni potrebni podatki za identifikacijo zahtevka. Za nadaljnje reševanje predmetne problematike je potrebno pridobiti podatke o stanju denacionalizacijske zadeve, bodisi preko zaprosila za posredovanje podatkov o stanju zadeve zavezancu ali zaprosila pristojni upravni enoti. Zaradi pomanjkljivih podatkov s katerimi razpolagamo je vprašljiva popolnost in natančnost takih zaprosil.

Do sedaj je bilo na podlagi 9. odstavka 51. člena ZZLPPO sklenjenih 21 pogodb o prodaji in nakupu nepremičnine (v letu 1998 ena pogodba, v letu 1999 pet pogodb, v letu 2000 tri pogodbe, v letu 2001 ena pogodba, v letu 2002 deset pogodb ter v letu 2003 pet pogodb). V postopku je 20 odprtih zadev, od tega v aktivni obdelavi 8 zadev. Razlog tako majhnega števila pogodb je na eni strani v dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih, zlasti kadar se nanašajo na sredstva, na drugi strani pa predvsem v dejstvu, da podjetje – zavezanci, SRD ne obveščajo o pravnomočno zavrnjenih denacionalizacijskih zahtevkih. Kot že navedeno, SRD o pravnomočnih odločitvah tudi ne obveščajo upravne enote. Po obveznem navodilu Ministrstva za gospodarstvo z dne 6.5.2002 upravne enote SRD seznanjajo z dokončanimi denacionalizacijskimi postopki.

Da bi SRD lahko aktivneje pristopila k izvajanju 51. člena ZZLPPO bi potrebovala tudi podatke o stanju posameznih denacionalizacijskih zadev. Glede na določilo 51. člena v povezavi s 6. členom ZZLPPO smo Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve zaprosili za pomoč pri zagotovitvi evidenc s področja denacionalizacije, ki jih upravne enote in republiški upravni organi vodijo preko Centra Vlade RS za informatiko. Ministrstvo za pravosodje smo zaprosili za posredovanje naslednjih podatkov:

- vloženi predlogi za izdajo začasne odredbe,
- izdane začasne odredbe,
- izdane odločbe oz. delne odločbe o denacionalizaciji v zadevah, kjer so bili vloženi predlogi za izdajo začasne odredbe.

Navedene upravne akte pa bi bilo potrebno specificirati glede na upravno enoto oz. pristojni organ, ki ga je izdal, z navedbo opravilne številke in datumom izdaje, glede na podatke o zavezancu in upravičencu ter po predmetu zahtevka. Šele na podlagi tako oblikovanih podatkov bi bilo SRD omogočeno da uveljavi lastninsko pravico na podlagi 51. člena ZZLPPO, ter da ugotovi, ali je denacionalizacijski postopek pravnomočno zaključen ter v primeru zavrnjenega oz. delno zavrnjenega denacionalizacijskega zahtevka vzpostavi kontakt s podjetjem ter mu s pogodbo ponudi nepremičnino v odkup. Oziroma v kolikor podjetje ne bo zainteresirano za odkup nepremičnine, proda le – to pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate.

V zvezi z našim zaprosilom je kolegij ministra Ministrstva za pravosodje sprejel dne 13.9.1999 sklep, da našemu zaprosilu ne morejo ugoditi, z obrazložitvijo, da podatki iz zbirne statistične evidence, s katerimi razpolaga Ministrstvo za pravosodje, po Zakonu o varstvu osebnih podatkov ne vsebujejo podatkov, ki jih potrebuje SRD.

V mesecu decembru 1999 smo zaprosilo z enako vsebino naslovili še na Urad za denacionalizacijo, Ljubljana. Po ponovnem zaprosilu smo dne 28.11.2000 prejeli tabelo s pregledom stanja denacionaliziranega premoženja v gospodarskih družbah, iz katere pa je razvidno, da je njihova evidenca (170 predmetov zahtevka) veliko skromnejša kot pa tista, ki smo jo na SRD izdelali s pomočjo skeniranih programov lastninskega preoblikovanja, ki smo jih pridobili od Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Po tako zbranih podatkih obstaja okrog 700 predmetov zahtevka, v približno 300 podjetjih, postopki pa se vodijo v okvirno 100 upravnih enotah.

Čeprav ZZLPPO v 51. členu določa, da postanejo sredstva katerih izročitev je bila denacionalizacijskim upravičencem pravnomočno zavrnjena, last SRD, pa upravne enote v izreku odločbe o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka hkrati ne odločijo, da sredstva po 51.členu ZZLPPO v zavrnjenem delu postanejo last SRD. Hkrati se izdane odločbe ne vročajo SRD. V primerih, ko je z denacionalizacijsko odločbo nepremičnina vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, Slovenska razvojna družba v svoji evidenci »izknjiži« konkretno nepremičnino. Ta sredstva je Slovenska razvojna družba dolžna ponuditi v odkup podjetju z opcijo 60 dni. Če sredstva niso prodana na tak način, jih je Slovenska razvojna družba dolžna prodati pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate. Kupnino, ki jo Slovenska razvojna družba pridobi, je dolžna razdeliti Slovenski odškodninski družbi (20%), Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja (20%), Pooblaščenim investicijskim družbam (20%), preostalih 40% pa v skladu s 14. členom ZZLPPO.

Slovenska razvojna družba je namreč dolžna upoštevati pravnomočne odločbe upravnih organov v primerih, ki zadevajo nepremičnine. Zakon, kot že navedeno, jasno določa, da stvari v delu, ki so bile denacionalizacijskemu upravičencu zavrnjene postanejo last SRD. Posledično to pomeni, da bi morale upravne enote v odločbi, s katero se denacionalizacijski zahtevek v celoti ali delno zavrne, hkrati odločiti tudi, da stvari v zavrnjenem delu postanejo last SRD.

Večji problem, ki se pojavlja je ta, da je denacionalizacijski upravičenec med postopkom spremenil svoj zahtevek in namesto vračila nepremičnine zahteval vračilo delnic podjetja. UE je spremembi njegovega zahtevka ugodila in izdala odločbo, po kateri je podjetje upravičencu dolžno vrniti rezervirane delnice podjetja. Ker je podjetje med tem časom zaključilo lastninsko preoblikovanje in v skladu z ZGD postalo gospodarska družba z znanimi lastniki, delnic seveda ne more vrniti, ker imajo vse delnice znane lastnike. Slovenska razvojna družba seveda v teh primerih nima rezerviranih delnic, ker je bila izločena nepremičnina.

Opisana problematika s katero se srečuje SRD pri izvajanju določila 51. člena ZZLPPO po našem mnenju ni posledica nedorečene zakonske ureditve ali pomanjkanja podzakonskih predpisov, temveč v prvi vrsti nepoznavanja predmetnih določil ZZLPPO s strani pristojnih upravnih enot oz. vsaj njihovega neizvajanja. Ob tem je potrebno navesti, da v primerih, ko so predmet denacionalizacijskega zahtevka delnice, upravne enote v večini primerov postopajo v skladu z zakonom, medtem, ko je v primeru sredstev situacija povsem drugačna. Takšno dejansko stanje lahko kaže tudi na nerazumevanje predmetnih določil.

Vračanje premoženja je bilo v procesih lastninskega preoblikovanja urejeno v 9. do 16. točki ZLPP. Ta zakon je določal, da upravičenec predlaga izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Pristojni organ z začasno odredbo odredi, da se podjetju ali lastniku prepove razpolaganje s stvarmi ali odredi prenos delnic na tedanji Sklad RS za razvoj. Razvidno je torej, da je zakon, na podlagi katerega se je lastninila večina slovenskih podjetij predvidel zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov ali z izločitvijo sredstev (nepremičnin, premičnin) ali pa z rezervacijo delnic kar pomeni, da podjetje, ki je v skladu s tedaj veljavno zakonodajo izločilo sredstva, sedaj ne more vračati delnic.

ZZLPPO ureja privatizacijo preostanka podjetij, ki se zaradi takih ali drugačnih razlogov niso uspela lastniniti po ZLPP do 1.5.1998. ZZLPPO v 49. členu zahteva, če se predlog za izdajo začasne odredbe nanaša na vrnitev stvari, se te stvari izločijo iz otvoritvene bilance, istočasno pa Slovenska razvojna družba pred privatizacijo zadrži tudi ustrezen delež delnic podjetja. ZZLPPO zaradi tako širokega zavarovanja omogoča tudi spremembo zahtevka saj v 4. odstavku 49. člena pravi, če se upravičenec odpove vrnitvi stvari in je Slovenska odškodninska družba dolžna vrniti upravičencu obveznice, izroči SRD SOD-u zadržane delnice.

Menimo, da je temeljni vzrok za nastalo situacijo predvsem ta, da se upravne enote opirajo zgolj na ZZLPPO, ki pa ureja privatizacijo le ozkega segmenta podjetij, ki na dan 1.5.1998 še niso bila olastninjena. Dejstvo je namreč, da je velika večina slovenskih podjetij izvedla postopke lastninjenja in s tem tudi zavarovanja zahtevkov upravičencev v skladu z ZLPP, ki ob izločitvi sredstev ni zahteval tudi ustrezne rezervacije delnic.
Zaradi ureditve navedenega problema smo želeli doseči ustrezen dogovor z Ministrstvom za notranje zadeve. Dne 14.12.2000 je bil sestanek med predstavniki Slovenske razvojne družbe d.d. in Urada za organizacijo in razvoj uprave na temo » Problematika nezmožnosti (ničnosti) izvrševanja nekaterih odločb upravnih organov v postopkih denacionalizacije«. Glavni namen sestanka je bil, kako seznaniti upravne enote z vlogo Slovenske razvojne družbe, d.d. v procesu denacionalizacije ter poiskati kar najboljši predlog za tesnejše sodelovanje med upravnimi enotami in SRD.

Dogovorjeno je bilo, da Slovenska razvojna družba pripravi »Informacijo o denacionalizaciji«, ki jo bo posredovala Uradu za organizacijo in razvoj uprave, le ta jo bo posredoval naprej upravnim enotam in poskrbel, da bodo s problematiko seznanjena ustrezna ministrstva. Glede na to, da smo se z Uradom za organizacijo in razvoj uprave dogovorili, da bodo v obliki navodil seznanili upravne enote z določili ZZLPPO ter njihovo posledično obveznostjo o vključitvi zakonskih rešitev v izrek denacionalizacijske odločbe ter zagotovili obveščanje SRD z vsemi pravnomočnimi denacionalizacijskimi odločbami, kjer je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe skladno z ZLPP predlagamo, da

Vlada RS naloži:

- Ministrstvu za pravosodje posredovanje že zahtevanih podatkov glede stanja denacionalizacijskih zadev, ki so kot obrazloženo potrebni za razjasnitev dosedanjega stanja zadev in razrešitev morebitnega neolastninjenega družbenega premoženja.

V zvezi z zgoraj opisano problematiko je Ministrstvo za gospodarstvo dne 28.2.2002 na Ministrstvo za pravosodje, Sektor za evropske zadeve in denacionalizacijo naslovilo pismo, s katerim je pozvalo, da naj upravne enote opozorijo na probleme, s katerimi se Slovenska razvojna družba srečuje pri izvrševanju pravnomočno zavrnjenih denacionalizacijskih zahtev. Ker je bilo omenjeno pismo posredovano v vednost na SRD d.d., je bil na Ministrstvu za gospodarstvo opravljen tudi sestanek, na katerem so se predstavniki MG in SRD d.d. dogovorili, da se bo Ministrstvo za gospodarstvo aktivneje vključilo v reševanje dosedanje slabe prakse pri izdajanju denacionalizacijskih odločb in pospešilo aktivnosti v cilju izboljšanja postopkov.

V mesecu februarju 2003 smo na UE Celje, ki smo jo naključno izbrali, poslali dopis, v katerem smo jih pozvali, da nam odgovorijo, v kakšni fazi so denacionalizacijski postopki, ki se vodijo pri njih in navedejo, kako so se postopki končali, če so se pravnomočno zaključili. Dne 18.09.2003 so nam poslali celoten seznam zadev, ki so se zaključile ali pa so še odprte na njihovi Upravni enoti.

V postopku izvajanja 51. člena ZZLPPO za nepremičnino na Dalmatinovi 2 v Ljubljani (blagovnica in del poslovne stavbe), je bila na skupščini družbe Metalka Trgovina d.d. Ljubljana dne 18.07.2003 sprejeta odločitev za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom. Na osnovi pogodbe o prenosu stvarnega vložka je bila izdana odločba Ministrstva za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, Izpostava Ljubljana Center, s katero je bil SRD d.d. v likvidaciji kot zavezancu odmerjen davek na promet nepremičnin po stopnji 2 % v znesku 11.182.486,00 SIT. Davek je bil plačan, vendar je bila vložena pritožba, ker menimo, da z vidika podjetja in z vidika Slovenske razvojne družbe d.d. v likvidaciji, Pogodba o prenosu stvarnega vložka oziroma Pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov (Pogodba o prodaji/nakupu nepremičnine) po 51. členu ZZLPPO, predstavlja nadaljevanje lastninskega preoblikovanja oz. privatizacije. V primeru sklenitve takih pogodb davek na promet nepremičnin po našem mnenju ne bi smel biti odmerjen.

Z namenom razrešitve problematike plačila davka od prometa nepremičnin smo dne 09.10.2003 na MF, DURS, Glavni urad posredovali dopis.


POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI

V zvezi z izvajanjem določil 51. člena ZZLPPO je potrebno opozoriti tudi na vloženo pobudo za oceno ustavnosti 6. člena, 2. odstavka 13. člena ter 18., 19., 20., 27., 51. in 63 člena ZZLPPO v kateri pobudniki zatrjujejo, da je ZZLPPO v njihovo škodo onemogočil naknadno lastninjenje premoženja zavarovanega v korist denacionalizacijskih upravičencev. To premoženje naj bi bili sedaj prisiljeni odkupovati po tržnih pogojih in ne na način in pod pogoji, pod katerimi so izvedli lastninsko preoblikovanje. Z določitvijo drugačnih pogojev glede odkupa premoženja naj bi ZZLPPO posegel v pričakovane pravice pobudnikov, šlo naj bi za nedopustno retroaktivno učinkovanje zakona in poseg v načelo varstva zaupanja v pravo ter kršitev načela enakosti.

Ustavno sodišče je izdalo sklep št. U-I-208/99 z dne 21.1.2000 s katerim je navedeno pobudo za oceno ustavnosti sprejelo ter hkrati zadržalo izvrševanje devetega odstavka 51. člena ZZLPPO ter drugih določil zakona, ki se nanašajo na zavarovana sredstva (ne pa tudi zavarovane delnice).

Ustavno sodišče RS je dne 19.1.2001 izdalo Odločbo št: U-I-208/99-25, s katero je med drugim ugotovljeno, da sta 4. In 9. Odstavek 51. Člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora neskladnost odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu RS. Do odprave protiustavnosti, opcijski rok iz 9. Odstavka 51. Člena ZZLPPO ne more začeti teči.

V povezavi z zgoraj navedenimi ugotovitvami Ustavnega sodišča je SRD nadaljeval z delom in opozoril podjetja na 2 možnosti in sicer:

1. Počakati s privatizacijo oziroma prodajo/nakupom konkretne nepremičnine do odprave neskladnosti 4. In 9. odstavka 51. člena ZZLPPO;
2. Privatizacijo izvršiti s prodajo/nakupom nepremičnine, vendar po pogojih, po katerih je SRD deloval do sedaj, to je odkup po ocenjeni vrednosti nepremičnine (tekoča, poštena tržna vrednost). SRD v pogodbi navede določilo, da je kupec seznanjen z izdano odločbo Ustavnega sodišča ter se odpoveduje vsakršnim zahtevkom nasproti Slovenski razvojni družbi;

Zakonodajalec je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-208/99-25 z dne 19.1.2001 uskladil izpodbijano določilo 51. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe z objavo novele 51. člena ZZLPPO v mesecu oktobru 2001 (Ur.l. RS, št. 30/98, 12/99 in 79/01; dalje: ZZLPPO). Ker se je pobuda za oceno ustavnosti nanašala predvsem na način določanja vrednosti ponujenih nepremičnin v odkup, je bil vsem podjetjem, kjer je pravnomočno zavrnjena zahteva po predpisih o denacionalizaciji za vrnitev v naravi, posredovan dopis, s katerim je bilo podjetje seznanjeno z novelo 51. člena ZZLPPO ter pozvano k posredovanju odločitve glede nameravanega odkupa konkretne nepremičnine. Pogoji prodaje nepremičnin, v skladu s spremenjenim določilom ZZLPPO, temeljijo na ocenjeni vrednosti nepremičnin, ki se skladno s 4. odstavkom 51. člena ZZLPPO določi na enak način, kot je podjetje določilo vrednost osnovnega kapitala za izvedbo lastninskega preoblikovanja, upoštevajoč pri tem stanje in vrednost na dan 1.1.1993, ki se revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen do dneva plačila kupnine. Na podlagi veljavne ureditve se pri določanju prodajne cene premoženja upošteva tudi 50 % popust na prodajno ceno, če je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja kot eno izmed metod izbralo tudi notranji odkup. Popust se določi glede na delež izvedenega notranjega odkupa oz. v primerih, ko notranji odkup še poteka, se za neodkupljeni delež notranjega odkupa določi popust glede na delež predvidenega notranjega odkupa. Podjetje je upravičeno tudi do obročnega odkupa premoženja, ki se nanaša na delež izvedenega notranjega odkupa.

Situacija je drugačna v primerih pravnomočno dokončanih denacionalizacijskih postopkov stanovanj, ki jih imetniki stanovanjske pravice lahko odkupijo na osnovi določil Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 18/94 in 21/94). Ustavna odločba v te primere ne posega, tako da je bilo do sedaj podpisanih deset pogodb o prodaji in nakupu stanovanja.

ZUNAJBILANČNA EVIDENCA SREDSTEV IN POGOJNIH OBVEZNOSTI PODJETIJ DO SRD

Družbena podjetja so bila v procesu lastninskega preoblikovanja, v skladu z določbami Zakona o lastninskem preoblikovanju dolžna sestaviti otvoritveno bilanco stanja na podlagi Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja. Uredba v 57. Členu določa, da podjetja lahko zmanjšajo svoja sredstva:

· Do višine knjigovodske vrednosti naložb za nepremičnine, opremo in druga opredmetena osnovna sredstva v republikah nekdanje Jugoslavije
· Do višine bruto vrednosti naložb za dolgoročne finančne naložbe v republikah nekdanje Jugoslavije
· Do višine bruto terjatev (dolgoročnih in kratkoročnih) po zaključnem računu za leto 1992 v republikah nekdanje Jugoslavije ter Iraka, Kube in Ljudske republike Angole.

Podjetja so na podlagi naštetih možnosti vzpostavila izvenbilančno evidenco sredstev, na osnovi podpisane Pogodbe o vzpostavitvi izvenbilančne evidence sredstev in pogojnih obveznosti do SRD-a (dalje: Pogodba). Sklad RS za Razvoj in kasneje Slovenska razvojna družba je s podjetji sklenila skupno 214 pogodb. Podjetje je po tej pogodbi dolžno voditi izvenbilančno evidenco in hraniti dokumentacijo o tem premoženju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in sicer za obdobje 5 let. Pogodba med ostalim določa, da mora podjetje SRD izpolniti denarno obveznost v višini prejete kupnine za posamezno nepremičnino, posamezen kos opreme ali del nepremičnine, najkasneje v enem mesecu od dne, ko nepremičnino ali opremo proda oziroma z njo pravno razpolaga ali kakorkoli gospodarsko izkorišča. Za terjatve ter posamezne finančne naložbe velja, da mora podjetje SRD izpolniti denarno obveznost najkasneje v enem mesecu od dne, ko podjetje izterja glavnico, obresti in/ali zapadlo udeležbo na dobičku ali likvidaciji oziroma terjatev proda, pobota ali cedira. SRD dovoli podjetju, da od vsakega posameznega zneska 20% zadrži za stroške.

V obdobju od leta 1994 do 1998 je bilo 214 sklenjenih pogodb v višini 20.638.747.000 SIT po knjigovodski vrednosti na dan 31.12.1992 oziroma 337.510.172 DEM (1DEM na 31.12.1992 = 61,15 sit). Največ pogodb je bilo sklenjenih v letu 1996, v letih 1995 in 1997 je bilo sklenjenih enako število pogodb in sicer 47.

Sklenjene pogodbe po letih

Leto	Št. pogodb	Delež	Vrednost v 000 sit na 31.12.1992	Delež
Leto 1994	14	6,54	935.400	4,53
Leto 1995	47	21,96	4.028.716	19,52
Leto 1996	71	33,18	4.846.750	23,48
Leto 1997	47	21,96	8.895.851	43,10
Leto 1998	35	16,36	1.932.030	9,36
	214	100,00	20.638.747	100,00

stanje na 31.12.92 v 000 sit

		Delež
Nepremičnine	4.363.559	21,14
Oprema	1.063.546	5,15
Naložbe	751.403	3,64
Dolg. Terj. Iz poslov.	2.314.971	11,22
Kratk. Terj. Iz poslov.	10.568.117	51,21
Irak, Kuba, Angola	1.577.151	7,64
SKUPAJ	20.638.747	100,00

Hrvaška	1.198.505	27,22
Makedonija	38.935	0,88
Bosna	885.288	20,10
Srbija	2.233.003	50,71
Črna Gora	48.006	1,09
Federacija
SKUPAJ	4.403.737	100,00

Hrvaška	391.389	54,12
Makedonija	50.079	6,93
Bosna	90.192	12,47
Srbija	155.859	21,55
Črna Gora	4.468	0,62
Federacija	31.163	4,31
SKUPAJ	723.150	100,00

v 000 sit Delež

Hrvaška	2.729.510	29,60
Makedonija	1.366.510	14,82
Bosna	2.272.829	24,65
Srbija	2.789.747	30,26
Črna Gora	40.155	0,44
Federacija	21.760	0,24
SKUPAJ	9.220.511	100,00
Vse skupaj	14.347.398

Podjetje

Kolpa Ker – Kolpa Radatoviči

Mlekarna Planika – Kraš Zagreb

Jadroagent Koper – Jadroagent Rijeka

Inles Ribnica – Javor Jušići

Pivovarna Union – BUP Buzet

Mlinotest – Istranka Umag

Kovinoplastika Lož – Lož Metalpres

Peko Tržič – Budučnost Ludbreg

Prebold – Prebold Slunj, Prebold Biograd na moru

Tado d.d. Beli Manastir- IMV Holding

Sana d.o.o. Hoče –Podravka Koprivnica

Podjetje

Kolpa Ker – Kolpa Radatoviči

Mlekarna Planika – Kraš Zagreb

Jadroagent Koper – Jadroagent Rijeka

Inles Ribnica – Javor Jušići

Pivovarna Union – BUP Buzet

Mlinotest – Istranka Umag

Kovinoplastika Lož – Lož Metalpres

Peko Tržič – Budučnost Ludbreg

Prebold – Prebold Slunj, Prebold Biograd na moru

Tado d.d. Beli Manastir- IMV Holding

Sana d.o.o. Hoče –Podravka Koprivnica

4. seja : 16.02.2001 : Sprejeti so sklepi s katerimi se ustanovijo začasne pravne osebe v Mlekarni Planika Kobarid, Sana Hoče in v Istarski pivovari Buzet in sprejelo se imenovanje članov skupne komisije za popis premoženja, predvideno z določbami 11. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Komisija je ugotovila, da je potrebno sprejeti posebno Metodologijo za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani. Ker so za to potrebna specifična znanja smo predlagali, da se ustanovi Podkomisija za določitev Metodologijo za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani, v sestavi cenilec podjetij, revizor in član komisije, z strani SRD in HFP.

5. seja : 25.04.2001 : Komisija je sprejela stališče, da ni pristojna za reševanje premoženjskopravnih razmerij v primerih kjer gre za razreševanje problemov poslovnih enot. Premoženjskopravna razmerja v tej zadevi je potrebno urejati v skladu z določbami 2. člena meddržavne pogodbe. Zato komisija vlagateljem vlog in priložene dokumentacije predlaga, da svoje zahtevke, v obliki predlogov za priznavanje prispevkov pri pridobitvi predmetnih nepremičnin oziroma skupnih vlaganj v te nepremičnine in s tem morebitnih solastniških upravičenj, poskušajo utemeljiti in uveljaviti v skladu z določbami 2. člena meddržavne pogodbe. Komisija je pregledala dokumentacijo in vloge, ki so na HFP in SRD prispele kot vloge za razreševanje v okviru delovanja mešane komisije. Ugotovljeno je bilo, da se po vsebini vloge nanašajo na razreševanje razmerij glede nepremičnin, v katerih so poslovale nekdanje poslovne enote. Komisija je pregledala naslednje primere:

Podjetje	Iz dokumentacije izhaja, da gre v vseh primerih za nepremičnine nekdanjih poslovnih enot. Po posameznih primerih so bili sprejeti naslednji sklepi:
Agrotehnika Gruda	SRD poskuša pridobiti dokument, iz katerega izhaja, da iz poslovne enote Bjelovar ni nikoli nastala pravna oseba
Birostroj Computers Maribor	Komisija izda predhodno oblikovan sklep
Intertrade Zagreb	Komisija izda v zadevi »Birostroj« oblikovan sklep
Borovo	Komisija izda v zadevi »Birostroj« oblikovan sklep, če bo potrebno z slovenske strani.
Intereuropa Koper	SRD poskuša pridobiti informacijo o statusu poslovnih enot Intereurope na Hrvaškem
Termika Ljubljana	SRD poskuša pridobiti informacijo o statusu poslovnih enot Termike na Hrvaškem, hkrati pa pridobiti informacijo ali so vse nepremičnine na Hrvaškem vpisane na pravno osebo Termika Ljubljana
Stol Kamnik	SRD poskuša pridobiti informacijo o statusu poslovnih enot Stol-a na Hrvaškem
Domus Rijeka	Komisija izda v zadevi »Birostroj« oblikovan sklep
Slovenijales Osijek	SRD poskuša pridobiti informacijo o statusu poslovnih enot Slovenijalesa na Hrvaškem

Pregled drugih zadev:

Podjetje
Jeklotehna Maribor-Niveta Zagreb	Niveta je kot upnik zoper Jeklotehna pridobila pravni in izvršilni naslov, vendar je zaradi slabe informiranosti zamudila prekluzivni rok za priglasitev terjatev v stečajno maso
Riko Holding Ribnica	Podjetje je v stečaju. HFP nas je obvestil na tožbo na ničnost prodaje nepremičnine v stečaju
Global Veletrgovina Lj.	Kazenska ovadba po podatkih HFP
Trend form	-

6. seja : 05.07.2001 : Komisija je opravila ogled ex Istarske pivovare –BUP Buzet . Hrvaška stran nam je predhodno dostavila revizijsko poročilo za BUP za leto 2000 in popis premoženja ex Istarske pivovare na dan 31.12.1998. Po mnenju HFP iz dostavljenega revizijskega poročila izhaja, da s strani Pivovarne Union ni bilo nikakršnih vlaganj v ex Istarski pivovari Buzet oz. BUP in smatra, da sprejeti sklep o ustanovitvi tretje pravne osebe ni več veljaven. SRD je izrazila ugotovitev, da revizorjevo poročilo, ki je posredovano, predstavlja potrditev računovodskih izkazov BUP-a za leto 2000. Le-ta ne more biti podlaga za določanje deležev Pivovarne Union v premoženju ex Istarske pivovare Buzet. Po mnenju SRD je nujno formiranje Komisije za popis premoženja ex Istarske pivovare Buzet, ki bo v skladu z meddržavno pogodbo opredelila premoženje ex Istarske pivovare Buzet, na podlagi česar se bo lahko postopek ugotavljanja deleža Pivovarne Union v ex Istarski pivovari Buzet izvedel v skladu z meddržavno pogodbo.

Komisija je opravila ogled Istranke Umag, ki se bo v okviru delovanja meddržavne komisije razreševala v povezavi z Mlinotestom Ajdovščina.

Kolpa- Ker : Komisija je potrdila pismeni sporazum o razdelitvi premoženja obrata v Radatovičih in sicer 86% : 14% v korist slovenske strani .

Komisija je sprejela stališče , da se v popis premoženja, ki jih je potrebno opraviti v skladu z 11.členom meddržavne pogodbe, zajame celotno premoženje, ki je bilo pripojeno k drugi pravni osebi, ne glede na to kje se to premoženje nahaja.

7. seja komisije: 14.09.2001 : Komisija je obravnavala točko Metodologije za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani. Predloga koncepta za vrednotenje deležev po pogodbi med RS in RH o ureditvi premoženjskopravnih razmerij sta bila predstavljena in ob konstruktivni debati so bila ugotovljena bistvena razhajanja. Razhajanja bo Komisija skušala uskladiti na naslednji seji.

8. seja komisije : 15.11.2001 : Komisija je obravnavala točko Metodologije za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani. Predloga koncepta za vrednotenje deležev po pogodbi med RS in RH o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki sta bila predstavljena na prejšnji seji komisije, sta bili konkretizirani z številčnimi podatki. Razhajanja med obema konceptoma so le v treh točkah (kapitalizacija, obrestne mere in uporaba inflacijskega koeficienta ali DEM za preračun podatkov). Pomembnejši problem je pravne narave. Predvsem gre za vprašanje pravnega nasledstva. Pravne osebe - zavezanke, ki naj bi predlagale vpis v sodni register oziroma za katere SRD/HFP predlaga vpis v sodni register, če tega same ne storijo v tridesetih dneh od odločitve, se bodo praviloma sklicevale na to, da niso pravne naslednice pravnih oseb, na katere je bilo prenešeno premoženje, v katero so bila vložena sredstva, ki so se lastninsko preoblikovala in privatizirala ipd. Temu argumentu bo zelo težko nasprotovati, saj gre za enega temeljnih pravnih postulatov, namreč tega, da mora biti pravno nasledstvo izkazano, predvsem pa bi to po njihovem mnenju pomenilo poseg v obstoječa lastninska razmerja v pravnih osebah. Nasprotne argumente bo komisija obravnavala na naslednji seji.

9. seja komisije : 01.03.2002 : Skladno z sklepi prejšnje seje komisije, sta bila izmenjana predloga za izvrševanje odločitev po meddržavni pogodbi med RS in RH o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Dodatno je slovenska stran še pripravila predlog postopkov obravnave po določilih Meddržavne pogodbe. Nekaj pomembnejših dejstev :

Hrvaška stran :
· Meddržavne pogodbe se jasno in decidirano nanaša samo na pravne osebe iz 11.člena Meddržavne pogodbe (začasne pravne osebe) in na pravne osebe iz 9. člena Meddržavne pogodbe (pravne osebe ustanovljene iz premoženja poslovnih enot in drugih organizacijskih oblik brez lastnosti pravne osebe).
· Tekst 5. odstavka 10.člena Meddržavne pogodbe se ne nanaša na pravne osebe iz 8.člena Meddržavne pogodbe oziroma na situacije ko je ustanovljena nova pravna oseba v privatni lastnini (kot so Sana Hoče in Lož Metalpres)
· Predlagane rešitve v smislu povečanja osnovnega kapitala v pravnih osebah v privatni lastnini, ki uporabljajo popisano premoženje bi bile protiustavne v RH , kot tudi protizakonita glede na veljavne zakone v RH, razen če ne gre za sporazumen način razrešitve ( 6. odstavek 10.člena Meddržavne pogodbe)

Slovenska stran :

· Določbe 10.člena se uporabljajo v celoti tudi za pravne osebe iz 8. in 9.člena pogodbe, če do sporazuma ne pride, tako da je končni izbor pravnih oseb, za katere velja 10.člen pogodbe, naslednji: pravne osebe iz 8., 9. in 11.člena pogodbe. (osnova je 6 odstavek 10.člena Meddržavne pogodbe)
Nasprotni argument, ki bi dopuščali poseg v ”privatno lastnino” : pravne osebe, o katerih medsebojnih premoženjskopravnih razmerjih bodo odločili Komisija oziroma SRD/HFP, so se ali pa bi se morale pri prenosih premoženja zavedati, da gre za premoženje, katerega položaj še ni urejen, o katerem se državi pogajata in ki bo razrešeno v skladu s pravili, ki jih bo šele določila mednarodna pogodba. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (to načelo se uporablja v obligacijskih razmerjih obeh držav) bi bilo prav, če bi pravne osebe, v katerih premoženju se ta hip nahaja premoženje, pridobljeno na enega od načinov, ki jih ureja pogodba, oblikovale rezervacije za ta sredstva. Zagovarjati bi bilo treba stališče, da gre za premoženje, ki je vrednostno neopredeljeno, je pa določljivo (v skladu z metodologijo) in obremenjuje vsakokratnega imetnika, uporabnika tega premoženja: šlo bi za konstrukcijo, podobno tistim s področja stvarnega prava. Osnovna dilema iz prejšnje seje komisije je ostala odprta (pravno nasledstvo pravnih oseb, na katere je bilo prenešeno premoženje). Do naslednje seje mora hrvaška stran pripraviti pisno argumentacijo kje so zakonske ovire, da način kot ga je predlagala slovenska stran ne bi bil možen in kateri členi Meddržavne pogodbe tako izvrševanje ne omogočajo oziroma predlagajo druge možne rešitve.

10. seja komisije : 24.05.2002 : Komisija je ponovno obravnavala Metodologijo za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani. Predstavljena sta bila koncepta ugotavljanja deležev hrvaške in slovenske strani , pri čemer so bila ugotovljena bistvena razhajanja glede izhodišč vrednotenja . Komisija je sprejela sklep, da se pripravijo pisna izhodišča za ugotavljanje % udeležbe hrvaške in slovenske strani, ki bodo obravnavana na naslednji seji.

11. seja komisije: 12.05.2003: Na seji komisije je bilo podano poročilo o aktivnostih na posameznih projektih.

Slovenska stran je podala poročilo o aktivnostih na projektih:

Sana Hoče-Podravka
SRD je naročil cenilno poročilo za podjetje Sana d.o.o. Hoče, ki je bilo izdelano avgusta 2001 po stanju na dan 31.12.2000. Istočasno je bilo izdelano cenilno poročilo s strani Podravke Koprivnica. Ugotovljeno je bilo, da ni večjih odstopanj pri cenitvi podjetja razen pri vrednotenju nepremičnin. SRD in Podravka sta izmenjali kar nekaj izračunov preko elektronske pošte, predstavniki obeh strani so imeli dva sestanka in sicer v Hočah in Ljubljani. Pogajanja še vedno potekajo. Slovenska stran pričakuje, da bo v kratkem dosežen sporazumni dogovor.

Začasna pravna oseba Planika Kobarid – Tolmin d.o.o.
SRD je dne 16.10.2001 sprejela akt o ustanovitvi družbe PLANIKA Kobarid – Tolmin, družba za upravljanje s premoženjem, d.o.o. Oblikovan je bil nadzorni svet začasne pravne osebe, v katerega sta bila imenovana dva hrvaška predstavnika (Kraš d.d. Zagreb) g. Jakovljević in ga. Zorka Bubalo in slovenska članica, predlagana s strani SRD. Do sedaj je imela družba pet sej nadzornega sveta PLANIKA Kobarid – Tolmin, na katerih je izredno težko odločati o predlaganih sklepih direktorja, ki so v korist začasne pravne osebe, ker predstavnika Kraš d.d. zavirata odločanje zaradi nerešenih premoženjsko pravnih zadev iz preteklosti. SRD je pisno pozval Kraš d.d. že v letu 2000, ponovno v letu 2002 in 2003, da utemelji oz. odgovori na ugotovitve slovenske strani. Do sedaj SRD še ni prejel nikakršnega uradnega dopisa oz. odgovora Kraš d.d., ki bi pomenil začetek sporazumnega reševanja premoženjskopravnih razmerij.

SRD d.d. – v likvidaciji ugotavlja, da bo zaradi neaktivnosti pri razreševanju premoženjskopravnih razmerij nastala škoda na premoženju in prihodkih začasne pravne osebe. Najemniki namreč zaradi nejasne situacije glede odkupa nepremičnin nočejo vlagali v nepremičnine, zato le te propadajo, največji najemnik Mlekarna Planika išče primerne večje prostore zaradi zahtevane razširitve proizvodnje zaradi Evropske Unije, to bo izpad največjega dela prihodkov, težko pa bo te nepremičnine kasneje prodati zaradi specifične proizvodnje in infrastrukture.

Hrvaška stran je slovensko stran obvestila, da Hrvatski fond za privatizacijo že razpolaga z izdelanim predlogom Kraš d.d. o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga mora potrditi še Nadzorni svet Kraš d.d.. Po potrditvi predloga s strani NS Kraš d.d., bo predlog posredovan na SRD d.d.-v likvidaciji.

Hrvaška stran je podala poročilo o aktivnostih na projektih:

Lož Metalpres, Plešce – Kovinoplastika Lož
Pred mesecem dni je potekal skupni sestanek Hrvaškega fonda za privatizacijo, lokalne skupnosti, zaposlenih v Metalpresu in Kovinoplastike Lož. Hrvaška stran ocenjuje, da so bile usklajene osnove dogovora. Pozitivno ocenjujejo, da so v hrvaški pravni osebi že razdeljeni poslovni deleži, kar pomeni ustrezno kapitalsko povezanost slovenske in hrvaške strani. Nesporno je bilo ugotovljeno, da družba uspešno posluje in redno izplačuje plače zaposlenim. Kovinoplastika Lož bo skupaj s hrvaško pravno osebo Metalpres pripravila v roku dveh mesecev »business plan«, v katerem bo opredelila razvojno strategijo družbe, prevzemanje obveznosti, ohranitev zaposlenih in upoštevanje ekoloških standardov. Predložen program in jamstva tako slovenske matične firme, kot tudi hrvaške družbe bodo služila Hrvatskemu fondu za privatizacijo kot podlaga za nadaljnje pogovore o primerni ceni za celotno sporno premoženje. Premoženje bo odkupila hrvaška pravna oseba.
Predviden model odkupa je odkup nepremičnin, Kovinoplastika ne uveljavlja nikakršnih vlaganj iz preteklosti, pri oblikovanju cene bo hrvaška stran upoštevala predložen program (zaposlenost, razvoj, prevzemanje obveznosti..)

Istranka Umag – Mlinotest Ajdovščina
Mlinotest Ajdovščina je pooblastila za pogajanja hrvaškega odvetnika, ki živi v Sloveniji. Mlinotest Ajdovščina je poslal na Hrvatski fond za privatizacijo svoj predlog ureditve premoženjskopravnih razmeri, v katerem ponuja hrvaški strani 15% delež na nepremičninah. Tak predlog za hrvaško stran ni sprejemljiv.

Istarska Pivovarna Buzet – Union Ljubljana
Do sedaj Union Ljubljana še ni stopil v kontakt s Hrvatskim fondom za privatizacijo, niti ni predložil nobenega predloga ureditve premoženjskopravnih razmerij.

Komisija je sprejela sklep, da HFP in SRD upoštevata vsak svoja izhodišča pri sporazumnem dogovarjanju s pravnimi osebami. Uporabljena izhodišča pri uspešno zaključenih sporazumnih dogovorih bodo služila kot osnova za dogovarjanja pri projektih, ki se bodo razreševali na sami komisiji.



Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Dne 08.10.1999 je bila v Uradnem listu RS št. 24 – Mednarodne pogodbe objavljena ratifikacija Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij z dne 13.7.1998.

Po vsebini je Meddržavna pogodba z Makedonijo podobna pogodbi s Hrvaško. (torej način razreševanja premoženjskopravnih razmerij v dveh sklopih : prvi se nanaša na fizične in pravne osebe, ki imajo izkazan pravni temelj za pridobitev stvarnopravnih pravic na nepremičnih ali premičnem premoženju in drugi sklop ureditev premoženjskopravnih razmerij v pravnih osebah, v katerih je prihajalo do vlaganj sredstev v zvezi z opravljanjem dejavnosti na načine določene s pogodbo) Meddržavna pogodba z Makedonijo predvideva ustanovitev posebne komisije, katere predstavnike določita Vlada Republike Makedonije in Vlada Republike Slovenije.

Z podpisom Meddržavnih pogodb razlogi, ki so dovoljevali podjetjem, da je v okviru lastninskega preoblikovanja izločijo premoženje na ozemlju Republike Hrvaške in Makedonije v izvenbilančno evidenco sredstev, ne obstajajo več in se zato posledično pogodbene obveznosti podjetij do SRD urejujejo ob preteku petletnega obdobja, ko morajo podjetja predložiti cenilno poročilo. V času do preteka petletnega obdobja se morajo podjetja obnašati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in storiti vse, kar je potrebno za pridobitev sredstev v neomejeno pravno in dejansko razpolaganje, kot je opredeljeno v Pogodbi o vzpostavitvi izvenbilančne evidence sredstev in pogojnih obveznosti podjetja do SRD.

PRODAJE DELNIC PODJETIJ POOBLAŠČENIM INVESTICIJSKIM DRUŽBAM

SRD je dolžna ponuditi PID v odkup delnice, ki so jih podjetja v procesu lastninskega preoblikovanja prenesla na SRD na podlagi:
· tretje alinee prvega odstavka 22. člena (20% družbenega kapitala),
· tretjega odstavka 23. člena (preostanek interne razdelitve),
· šestega odstavka 25. člena (neodkupljene delnice, rezervirane za notranji odkup) in
· 29. člena ZLPP (preostanek delnic po ostalih prenosih).

Postopek prodaje delnic je bil opredeljen v Uredbi o načinu prodaje delnic v lasti Sklada, U.l. RS 6/94 (nadalje Uredba). SRD lahko prodaja delnice PID na podlagi opravljenega javnega razpisa za zbiranje ponudb ali pa na javni dražbi, po predhodni odobritvi.

SRD je do sedaj organizirala prodajo delnic na petih javnih dražbah in sedmih javnih razpisih za zbiranje ponudb (sumarni podatki prodaj so v nadaljevanju).

CILJI SRD PRI PRODAJI
Na osnovi predpisov, ki so SRD nalagali naloge v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, je SRD, pri prodaji delnic PID, zasledovala sledeča osnovna cilja:
· prodati vse delnice, ki so bile, z namenom, da se prodajo PID, prenešene na SRD,
· doseči čim višjo prodajno ceno posameznih delnic ob predpostavki, da se agregatno doseže najmanj cena, ki ni nižja od doseženih cen v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij in
· glede na vlogo SRD čim preje izstopiti iz teh podjetij in zaključiti privatizacijo.

JAVNE DRAŽBE

Na osnovi proučitev obeh načinov prodaje in izkušenj drugih je bila sprejeta odločitev za prodajo na javnih dražbah. Ta odločitev je temeljila na sledečih predpostavkah:
· postopek javne dražbe je popolnoma transparenten,
· omogoča PID, da s pomočjo zviševanja cen pride do želenih delnic,
· konkurenca na strani povpraševanja.

Pri javnih dražbah je SRD prodajala delnice manjšega podjetja v enem paketu, delnice večjega podjetja pa je razbila v več, lahko tudi različno velikih, paketov. Izklicne cene paketov delnic je, v skladu z Uredbo, določila Komisija za cene. Komisija za cene je tudi določila, do katere najnižje izklicne cene se lahko paket delnic posameznega podjetja prodaja, nato pa se umakne iz javne dražbe. Posamezen paket je na začetku lahko kupila le ena PID, kasneje pa je bilo možno, da je posamezen paket kupilo več PID, ki jih upravlja ista pooblaščena družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU).

Izkušnje so pokazale, da sistem javnih dražb ni zagotavljal doseganje zastavljenih ciljev. PID so se, razen na tretji javni dražbi, predhodno dogovorile o nastopu na javni dražbi. Ta dogovor je, zaradi pomanjkanja konkurence na strani povpraševanja, vplival na višino doseženih cen pri prodaji. Delnice »boljših« podjetij so bile v glavnem kupljene po izklicni ceni oziroma ne bistveno višje od nje. V nasprotju s tem, pa je SRD delnice »slabših« podjetij umaknil iz javne dražbe, v skladu s sklepi Komisije, pri ceni, po katerih jih PID niso bile pripravljene kupiti. Tako so delnice teh podjetij še vedno ostale v lasti SRD.

Delno je na to vplivalo dejstvo, da so PID zbrale bistveno več certifikatov, kot je bilo prvotno predvideno, prav tako pa je bilo jasno, da ne bo dovolj družbenega premoženja, glede na razpoložljive certifikate pri PID. Ocena »privatizacijske luknje« oziroma presežka certifikatov nad višino družbenega kapitala se je takrat, glede na različne predpostavke, gibala med 110 in 137 milijard SIT.

Na osnovi ugotovitev o obstoju »privatizacijske luknje« je bil 09.10.1996 sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (ZZSPID), U.l. RS 59/96. S tem zakonom je RS prevzela obvezo, da bo »zagotovila tolikšen obseg družbenega kapitala, ki se lastninsko preoblikuje ali premoženja v lasti države, da bodo vse PID lahko zbrane lastniške certifikate uporabile za delnice ali druga sredstva«. Obseg in vrsta premoženja s tem zakonom nista bili določeni. V zakonu je bilo navedeno,da to določi poseben zakon. Šele Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD (ZZLPPO), U.l. RS 30/98 je podrobneje določil roke in postopke za določitev dodatnega premoženja, ki se proda PID za certifikate.

SRD je sicer v povprečju pri prodaji delnic dosegla ceno, ki je bila višja od tiste v procesu lastninskega preoblikovanja, ni ji pa uspelo prodati delnic vseh podjetij, ki so bile v procesu lastninskega preoblikovanja, s tem namenom prenesena na SRD (v vseh petih javnih dražbah je bila SRD prisiljena umakniti138 paketov, katerih izhodiščna vrednost je bila 12,9 milijard SIT).