1.0	UVOD	1
1.1.	Predpostavke, metodologija in izhodišča PP 2002	2
2.0	SPLOŠNA PREDSTAVITEV POSLOVANJA V LETU 2002	6
3.0	IZVAJANJE OSNOVNIH PROJEKTOV V LETU 2002	10
3.1.	Obrat za pridobivanje rude	13
3.1.1	601 – Izvedba rudarskih projektov za podzemne objekte – RŽV / ZI	20
3.1.2.	602 – Vzdrževanje in sanacija jamskih objektov za izvedbo zapiralnih del – RŽV	21
3.1.3.	620 – Zaprtje odkopnih polj, pristopnih ramp in smernikov – ZI	23
3.1.4.	621 – Vrtanje odvodnjevalnih vrtin – ZI	24
3.1.5.	623 – Sanacija potopljenih odkopov – ZI	24
3.1.6.	628 – Trajno odlaganje že odkopane rude – RŽV	25
3.1.7.	630 – Pripravljalna dela – RŽV/ZI	26
3.1.8.	631 – Zapiranje jaška ZJ-8-ZI	27
3.1.9.	632 – Zapiranje podkopa P-12 in jaška ZJ-5-ZI	27
3.1.10.	647 – Presipališče deponije rude in dovozna cesta – ZI	27
3.1.11.	670 – Odstranitev jeder raziskovalnih vrtin – ZI	28
3.1.12.	671 – Sanacija površin območij starih raziskovalnih podkopov – ZI	28
3.1.13.	681 – Končna ureditev začasnega odlagališča P-9 – ZI	28
3.2.	Obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata	29
3.2.1.	750 – Stranski odkop pri predelovalnih obratih – RŽV/ZI	30
3.2.2.	742 – Plato predelovalnega obrata – RŽV/ZI	31
3.3.	Jalovišča	32
3.3.1.	801 – Raziskave in verifikacija parametrov – RŽV/ZI	35
3.3.2.	804 – Izdelava RP in pridobivanje dovoljenj za izvedbo – RŽV/ZI	36
3.3.3.	814 – Jalovišče HMJ Boršt – RŽV/ZI	36
3.3.4.	832 – Jalovišče jamske jalovine Jazbec – RŽV/ZI	36
4.0.	OSTALA DELA	37
4.1.	Stroški zagotavljanja pogojev	39
4.1.1.	Nadzor nad vplivi na okolje	40
4.1.2.	Varnost pri delu in varovanje zdravja	41
4.1.3.	Zagotavljanje pogojev	42
4.1.4.	Fiksne obveznosti	43
4.1.5.	Stroški dela	44
4.2.	Prezaposlovanje	47
4.2.1.	Prihodki in stroški lastne realizacije	50
4.3.	Odškodnine	54
4.4.	Nabava opreme	55
5.0.	DINAMIKA IZVAJANJA DEL	56
6.0.	FINANČNI DEL	57
6.1.	Celotni stroški izvajanja projekta	57
6.2.	Viri financiranja	59
6.3.	Pokritje stroškov z viri sredstev	60
6.4.	Bilance	61
7.0.	ZAKLJUČEK	62
	PRILOGE	64

Zap.št.	Objekt	Dolžina san. odseka v m	Površina san.odseka v m2	Obzorje
1	H-3	240	1920	530
2	H-6/2	105		480
3	R-1	170	1360	530
4	PR-8/9a-2	115	920	pov.obj. 430-480
5	PR-9/14a-2	200	1600	pov.obj. 430-480
6	R-505-530	70	560	pov.obj. 500-530
7	S-(7-8)/0	75	600	430
8	PR-9/3	20	160	pov.obj. 530-580
9	PR-9/13a-1	150	1200	pov.obj. 530-580
10	PR-9/14a-1	150	1200	pov.obj. 530-580
11	PR-9/15a-1	82	656	pov.obj. 530-580
12	H-208	65	520	580
13	H-2/1	250	2000	580
SKUPAJ:	1692 m	13.536 m2

	mere	2002	I. četrt.	II. četrt.	III. četrt.	IV. četrt.	SKUPAJ	Poraba/plan
Pesek (0-4)	m3	840	184	147	186	195	712	84,8
Pesek (0-30)	m3	400	172	243	-	-	415	103,8
Cement	t	480	104	123	80	92	399	83,1
Aditiv	kg	21.000	5.060	4.050	5.115	5.375	19.600	93,3
Nafta	l	24.000	3.514	4.178	4.021	5.143	16.856	70,2
Sidra (l=2m)	kos	200	66	84	-	-	148	74,0
Les (rezan in okrogel)	m3	12	11,2	10,0	-	-	21,2	175,8
PEHD cevi	m	-	200	400	150	250	1.000	-
Pesek za posip.cestišč	m3	-	-	26	60	110	196	-
El. energija	kwh	2,000.000	289.034	323.527	452.380	579.324	1,644.265	82,2

SKLOP 1 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100203)

Pripravljalna dela

V okvir pripravljalnih del pod tem sklopom spada priprava delovišč za izvajanje del.
Pred vsakim začetkom del je bilo potrebno zagotoviti:
- v primeru slepega delovišča separatno zračenje,
- elektrifikacijo v primeru uporabe električnih porabnikov,
- očistiti dostope do delovišč.
Po opravljenih pripravljalnih delih se je pričelo izvajati dela v skladu s projektom in popisom del.

Izdelava pregrad

Izdelano je bilo 11 zračilnih pregrad iz Ytong plinobetonskih elementov. Povprečna velikost pregrad je znašala 17 m2 (zapiranje obzorja 530 in 480).

Izdelana je bila drenaža za odvajanje vode iz proge H 4/1 ter zajetje vode iz vrtine s stidren cevmi fi 200, obbetoniranimi z drenažnim betonom 16/32. Izdelana je bila pregrada tipa B na začetku proge H 4/1 (zapiranje obzorja 480).

Izdelana je bila pregrada tipa D pod zračilnih jaškom SJ 6/2 na k. 430/480 (zapiranje obzorja 430).


Izdelava pretočnega objekta med obzorjem k 480 in obzorjem k. 430

Najprej so bila zvedena pripravljalna dela. Sledila je izdelava komore za vrtalno garnituro in jamomerska določitev koordinat in nato izvedba odvodnjevalnih vrtin za pretočni objekt.

3.1.4. 621 Vrtanje odvodnjevalnih vrtin - ZI

SKLOP 2 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100204)

V okviru pripravljalnih del znotraj sklopa 2 je bilo izdelanih 14 merilnih mest v jami za izvajanja monitoringa jamskih vod. Odvzem vzorcev je bil izveden dvakrat mesečno pred začetkom vrtalnih del, po začetku vrtalnih del pa enkrat mesečno. Odvzem vzorcev vode iz vrtine DP-30 pa je bil izveden enkrat tedensko. Vzorci vod pred začetkom vrtalnih del so bili analizirani v laboratoriju RTH, vzporedno pa zaradi primerjave še v laboratoriju RŽV. Pred začetkom vrtanja je bila izvedena montaža TP za potrebe vrtanja in montaža vrtalne garniture s pripadajočo elektro opremo.

Vrtanje 14 drenažnih vrtin predstavlja tehnično zahtevno opravilo zaradi zelo spreminjajoče geološke sestave hribine. Velika vsebnost kremena SiO2 v rudi in hribini povzroča veliko obrabo vrtalnih kron. Zavrtana je vrtina DP-30 v dolžini 150 m, dotok vode iz vrtine je 4 l/min, odklon vrtine je majhen. Trenutno se vrta vrtino DP-31.

3.1.5. 623 Sanacija potopljenih odkopov – ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

Za preprečitev onesnaževanja jamske vode z vodo potopljenih odkopov v jami je po projektu predvidena uporaba karnijskega peščenjaka z Boršta. V ta namen so izvedli odkrivko na Borštu ter izkopali ter presejali približno 5000 m3 karnijskega peščenjaka. Peščenjak je bil prepeljan na deponijo na P11 in tam začasno deponiran.

Preprečitev onesnaževanja jamske vode z vodo potopljenih odkopov je v jami obsegala naslednja glavna opravila:
- pripravljalna dela,
- postavitev ventilatorjev in zračilnih cevi za zagotovitev zadostnih količin svežega zraka oziroma prezračevanja,
- priprava črpalke, vodov, črpanje vode in premiki črpalke,
- čiščenje prostorov (odstranjevanje jalovine, demontaža električnih kablov in vodov),
- zasipavanje odkopov vključno s pripravo zasipnega materiala in transportom do 6km,
- izdelava tesnilne pregrade tip AB.

Odkop 0-7/6-1 –1 z vpadnikom OR-7/11

Zapiralna dela na tem odkopu in vpadniku so v celoti končana. Voda je bila izčrpana, odkop in vpadnik sta zasuta s karnijskim peščenjakom. Na ustju vpadnika je izdelana tesnilna pregrada tipa AB.


Odkop 0-7/6-1 II L

Zapiralna dela na tem odkopu so v celoti končana. Voda je bila izčrpana, odkop je zasut s karnijskim peščenjakom. Na vhodu v odkop je izdelana tesnilna pregrada tipa AB.

Odkop 0-7/10-1 IL,O-7/10-1 ID

Odkop je bil zasut s staro jamsko jalovino, ki jo je bilo pred začetkom zapiralnih del potrebno odstraniti in deponirati na ustreznih mestih v jami. Odstranjeno je bilo okrog 2785 m3 jalovine. Odkop je zasut s karnijskim peščenjakom.

3.1.6. 628 Trajno odlaganje že odkopane rude – RŽV

Fizična realizacija plana nakladanja, transporta in trajnega odlaganja že odkopane rude iz presipališča rude na drobilnici v projektirane jamske objekte je bila zaključena. Sanacijo površin v območju drobilnice in presipališča rude je nadaljeval zunanji izvajalec. Za zapiranje objektov z odloženo rudo so bile izdelane načrtovane zadelke in opravljen interni tehnični pregled z izdelano tehnično dokumentacijo izvedenih del. Pregled količine odvoženih in odloženih materialov ter ostalih del je prikazan v naslednji tabeli:

Pregled transportov že izkopane rude in jalovine

Zap.

Objekt

Odpeljano

Pripeljano (t)

št.		(t)	Ruda (t)	U3O8 (kg)	Rev.ruda (t)	U3O8 (kg)	Jalovina (t)	U3O8 (kg)
1.	Presipal. rude	2758	-	-	-	-	-	-
2.	Smernik S-(4-5)/1	-	1539	565	-	-	-	-
3.	Jalovišče Jazbec	-	-	-	991	191	228	31

Za zapiranje objektov z odloženo rudo so bila v jami opravljena še naslednja dela:

- izdelava zidane pregrade v smerniku S-7/5 (odložena ruda v letu 2001) iz proge PR-6/4-2 in kanala dolžine 10 m v križišču obeh objektov,
- izdelava zidane pregrade v smerniku S-7/5 (odložena ruda v letu 2001) iz proge PR-8/8a in kanala dolžine 10 m v križišču obeh objektov,
- izdelava zidane pregrade v smerniku S-(4-5)/1 iz proge PR-5 in kanala dolžine 10 m v križišču obeh objektov,
- izdelava zidane pregrade v smerniku S-8/4 za odlaganje dodatno registrirane rude pri odvozu izkopanine iz odlagališča P-9.

Pregled planiranih in porabljenih materialov ter energije

Material

Enota

Plan

P o r a b a 2 0 0 2

	mere	2002	I.četrt.	II.četrt.	III. četrt.	IV. četrt.	SKUPAJ
Nafta	l	8.000	1.751	1.799	-	-	3.500
El. energija	kwh	-	2.500	1.500	-	-	4.000
Cement	t	-	2,6	2,9	-	-	5,5
Pesek (0-4)	m3	-	5,0	4,5	-	-	9,5
Pesek (0-30)	m3	-	5,0	5,0	-	-	10,0

Za potrebe zapiranja jaškov in zasipavanja odprtih jamskih prostorov v blokih 1 in 2 v skupni ocenjeni količini ca 50.000 m3 je bilo potrebno za potrebe kamionskega transporta izvesti gradbena dela in asfalterska dela na lokalni dovozni cesti Kozina- Budl.

Zaradi lastništva ceste (občinska javna cesta), pričakovanih težav pri pridobivanju soglasij soglasodajalcev in že razpoložljive cenejše dokumentacije za izvedbo del kot je bilo predvideno s projektom RŽV je kot investitor nastopala občina Gorenja vas, pri čemer so se dela izvajala na naslednjih izhodiščih:
- Občina Gorenja vas –Poljane nastopa kot investitor, RŽV d.o.o. pa kot plačnik gradbenih oz. asfalterskih del,
- o medsebojnih obveznostih na relaciji občina – rudnik je bil sklenjen dogovor, pri čemer je pridobitev tehnične dokumentacije, soglasij in gradbenega dovoljenja, izvedba javnega razpisa ter fizična izvedba v pristojnosti lokalne skupnosti,
- pri delu razpisne komisije so sodelovali tudi člani iz RŽV,
- za izvedbo gradbenih in asfalterskih del so bile sklenjene tripartitne pogodbe,
- rudnik je sredstva nakazoval lokalni skupnosti v skladu z dinamiko izvajanja del,
- po končanih delih se rudniku posreduje dvojnik celotne razpisne in izvedbene dokumentacije.

V okviru javnega razpisa, ki ga je izvedla Občina Gorenja vas –Poljane je bil izbran izvajalec del Težka gradbena mehanizacija Marjan Vehar s.p. Žirovski vrh Sv.Urbana 24, 4224 Gorenja vas, za asfalterska dela pa SCT Ljubljana.

Za gradbena dela so bile sklenjene naslednje pogodbe:

- Pogodba št. 11/630/02 izvedba gradbenih del na javni cesti Žirovski vrh, odsek Kozina-Sivc v znesku	15,081.778,00 SIT z DDV
- Pogodba št. 12/630/02 izvedba gradbenih del II. faza na javni cesti Žirovski vrh, odsek Kozina - Budl v občini Gorenja vas – Poljane z dne 1.08.2002 v znesku	13,068.000,00 SIT z DDV
- Aneks št. 1 k pogodbi št. 12/630/02 o izvedbi gradbenih del II. faza na javni cesti Žirovski vrh odsek Kozina Budl z dne 1.08.2002 (izvedba bankin in urejanje dostopov) v znesku	2,940.000,00 SIT z DDV
- Za asfalterska dela: Pogodba št. 027-10/02-RO obnova in asfaltiranje lokalnih in javnih cest v občini Gorenja vas-Poljane	32,349.689,30 SIT z DDV

Skupna vrednost pogodbenih del za cesto Kozina - Budl znaša 63,431.006,04 SIT. Postavka presega planirano višino postavke PN 2002, saj je bilo plačilo vseh del prvotno predvideno v obdobju 2002 – 2003. Glede na izpad rabe sredstev na segmentu izvedbe preizkusnih polj prekrivk so se dela na cesti Kozina – Budl izvedla v večjem obsegu del, ki je bil sicer predviden v letu 2003, pri čemer je za leto 2003 tako ostala še obveznost izvedbe in plačila nekaterih dodatnih del (utrjevanje nestabilne brežine) v vrednostnem obsegu 2.262.000,00 SIT.

3.1.8. 631 Zapiranje jaška ZJ-8 – ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

Za zapiranje oziroma zasipavanje zračilnih jaškov je bilo potrebno pripraviti polnilni beton MB 15 z agregatom iz jamske jalovine. V ta namen je Cestno podjetje Ljubljana odkupilo betonarno tip Gradis SB 35, ki je že bila postavljena na območju RŽV. Na deponijo jamske jalovine P-9 so pripeljali mobilno sejalno napravo in presejali približno 7000 m3 jamske jalovine frakcije 0-32 mm. Presejana jamska jalovina je bila prepeljana na začasno deponijo na P11 v neposredno bližino betonarne in uporabljena za pripravo polnilnega betona MB 15.

Zapiranje zračilnih jaškov je v jami obsegalo naslednja dela:
- priprava delovišča (urejanje dostopov, montažo potrebne opreme in vodov),
- zapiranje dna jaška z betonskim čepom (beton MB-30),
- zasipavanje jaška s polnilnim betonom MB-15,
- čiščenje delovišča.

Dela v jami so končana. Izdelana sta bila dva betonska čepa pod jaškom ZJ-8/II na k. 480 in jaškom ZJ-8/III na k. 430. Oba jaška sta zasuta z polnilnim betonom MB-15.

Poraba betonov pri zapiranju zračilnega jaška ZJ-8:
Betonski čep ZJ-8/I….……………..………………141,5 m3 MB-30
Betonski čep ZJ-8/III………………………………..113 m3 MB-30
Jašek ZJ-8/I ………………………………………...582 m3 MB-15
Jašek ZJ-8/III…………………… ……………….1043 m3 MB-15

3.1.9. 632 Zapiranje podkopa P-12 in jaška ZJ-5 – ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

Dela v jami so končana. Izdelan je bil betonski čep pod jaškom ZJ-5 na k. 430, s polnilnim betonom je bil zasut slepi jašek SJZ-5/II med koto 430 in koto 480 in pristopni prečnik iz R-1/1 do slepega jaška ZJ-5/II. Izdelana je bila pregrada tipa AB na vstopu iz prečnika R-1/1 v pristopnem prečniku je SJZ-5/II).

Poraba betonov:
Betonski čep SZJ-5/II……………………………….. 58,1 m3 MB-30
Jašek SZJ-5/II…………………… …………………….650 m3 MB-15
Pristopni prečnik je SJZ-5/II med k.430/530……… 226 m3 MB-15

3.1.10 647 Presipališče deponije rude in dovozna cesta – ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

Na območju presipališča deponije rude so porušili asfaltno površino v izmeri 2600 m2, 440 m3 armiranobetonskih podpornih zidov ter 250 m3 betonskega vozišča. Porušili so tudi 600 m2

asfaltnega vozišča z drenažami in jaški. Vse ruševine so bile odpeljane na odlagališče ruševin na Jazbecu. Po predhodnih in sprotnih meritvah kontaminiranosti terena je bil izveden izkop za dekontaminacijo reliefa do kote naravnega terena v količini 8000 m3. Kontaminirani nasuti materiali so bili prepeljani na jalovišče Jazbec, kjer so bili planirani in valjani v plasteh. Za rekonstrukcijo novega reliefa z nosilnim dolomitnim materialom je bilo vgrajeno 4000 m3 materiala, ki je bil prav tako vgrajen v plasteh in komprimiran.

3.1.11. 670 Odstranitev jeder raziskovalnih vrtin – ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

V okviru sanacije raziskovalnih vrtin s površine so odstranili 22 kupov z jedri vrtin, ki so ostala ob lokacijah vrtanja ali v njihovi neposredni bližini. Jedra so bila prepeljana na jalovišče Jazbec.

3.1.12 671 Sanacija površin območij starih raziskovalnih podkopov - ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

Sanacija površin območij starih raziskovalnih podkopov je bila predvidena z PN 2002; izvedba te aktivnosti pa dejansko v letu 2002 ni potekala, saj je izvajalec izvajal dela v skladu z dejansko ponudbo cen in dinamike del ob odpiranju ponudb (predvideno v letu 2003).

3.1.13. 681 Končna ureditev začasnega odlagališča P-9 - ZI

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

Po projektu končne ureditve odlagališč jamske jalovine (P-1 in P-9) so pričeli z odkopavanjem jamske jalovine ter kontaminirane zemljine na jalovišču P-9. Odkopane in prepeljane jalovine je bilo ca 70.000 m3. Vsa jalovina in kontaminirana zemljina je bila prepeljana na deponijo Jazbec, kjer so jo planirali v plasteh in valjali.


3.2. Obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata

Kot je bilo že omenjeno, je potrebno na segmentu dokončne ureditve obrata za proizvodnjo uranovega koncentrata izvesti le še nekatera sanacijska (sanacija nestabilnih brežin, okolica potoka) ter rušitvena dela.

Tabela 6: Realizacija izvedbe zapiralnih del obrata za proizvodnjo uranovega koncentrata
glede na Poslovni načrt





Tabela 7: Realizacija izvedbe zapiralnih del obrata za proizvodnjo uranovega koncentrata
glede na Noveliran program




Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 2002 realizirano kar 51 % celotno predvidenega obsega projekta; rezultat izhaja iz dejstva, da skoraj polovico celotnega projekta predstavlja sanacija brežine (27.000.000,00 SIT) izza bivšega objekta za proizvodnjo rumene pogače.

Na poziciji 702 Zaključna dela planiran in realiziran strošek predstavlja strošek tehničnega pregleda rušenja predelovalnega obrata, ki je bil sicer realiziran že v letu 2001 (le stroškovni učinek)


3.2.1. 750 Stranski odkop pri predelovalnih obratih – RŽV/ZI

Pozicija po vsebini opredeljuje sanacija podora in zaščito brežine ob objektu 303. Na osnovi javnega razpisa in izbora je bila podpisana pogodba z izvajalcem del RGS d.d. Dimičeva 16, 1000 Ljubljana v znesku 18,112.213,20 SIT z DDV:
- Objava v Uradnem listu: Uradni list št. 32-33, z dne 12.4.2002, Ob-67052,
- Prijavljeni potencialni izvajalci:
PUH d.d. Ljubljana pon. cena z DDV: 20,373.207,48 SIT
PUV d.d. Celje pon. cena z DDV: 25,479.974,24 SIT
RGS d.d. Ljubljana pon. cena z DDV: 18,112.213,20 SIT
SGP Tehnik d.d. Škofja Loka pon. cena z DDV: 18,143.718,00 SIT
SGP Zasavje d.d. Trbovlje pon. cena z DDV: 19,992.346,80 SIT,
- Izbrani ponudnik: RGS d.d. Dimičeva 16, 1000 Ljubljana,
pogodbena cena 18,112.213,20 SIT z DDV,
- Objava o izbiri: Uradni list št. 24.03.2003

Strokovni nadzor nad deli je izvajal Lokainvest Škofja Loka (naročila male vrednosti).

Dela na izvedbi sanacije plazovite brežine za zagotovitev varnosti z ureditvijo naklona strme brežine v dolžini ca 100 m z izvedbo armiranobetonske podpore in odvozom odvečnega materiala so bila v letu 2002 zaključena. Za več dela (dejanska količina potrebnega vgrajenega materiala je bila večja od projektno predvidene) je bil sklenjen aneks k osnovni pogodbi , tako da je skupna pogodbena vsota znaša 24,160.505,16 SIT.

Po opravljenem tehničnem pregledu in odpravi eventualnih pomanjkljivosti bo izplačano še preostalih 10% pogodbene vsote. Celotni stroški postavke sicer kljub aneksu ne presegajo planirane stroške PN 2002.


3.2.2. 742 Plato predelovalnega obrata – RŽV/ZI

Na osnovi pridobivanja ponudb male vrednosti je bila podpisana pogodba št. 4/742/02 z izvajalcem del Težka gradbena mehanizacija Marjan Vehar s.p. Žirovski vrh Sv.Urbana 24, 4224 Gorenja vas v znesku 1,187.280,00 SIT z DDV. Za več dela (dejanska količina odpeljanega materiala je bila večja od ocenjene, glede na mnogo večji obseg kontaminiranega materiala od prvotno predvidenega) je bil sklenjen aneks k osnovni pogodbi, tako da je skupna pogodbena vsota znaša 4,432.729,92SIT.

Izvajalec del je odstranil kontaminirano nasutje iz jamske jalovine med desnim bregom potoka Brebovščica in cesto Gorenja vas Lučine v dolžini ca 150 metrov in globini do 3,5 metrov. Material (2083 ton) je bil odpeljan in trajno odložen na jalovišču Jazbec in nadomeščen z inertnim materialom, uredila se je brežin potoka.


3.3. Jalovišča

Kot je bilo že omenjeno v skladu z Noveliranim programom ni bilo v letu 2002 predvidenih aktivnosti na trajni sanaciji jalovišča hidrometalurške (HMJ) jalovine Boršt ter jamske jalovine Jazbec.

Glede na priporočilo recenzorja Noveliranega programa pa so se pričeli izvajati pilotni testi prekrivk na jaloviščih Boršt in Jazbec, s čimer se preverijo izbrane tehnične rešitve, izvedljivost predlagane projektirane tehnologije vgradnje prekrivk ter alternativno optimizacija predvidene prekrivk. Na osnovi javnega razpisa in izbora je bila podpisana pogodba z izvajalcem del SCT d.d., Slovenska 56, 1000 Ljubljana:
- Objava v Uradnem listu: Uradni list št. 60-61, z dne 11.7.2002, Ob-73719,
- Prijavljeni potencialni izvajalci:
Cestno podjetje d.d., Ljubljana pon. cena z DDV: 64,602.948,69 SIT
SCT d.d. Ljubljana pon. cena z DDV: 63,994.540,68 SIT,
- Izbrani ponudnik:
SCT d.d., Slovenska 56, 1000 Ljubljana,
pogodbena cena 63,994.540,68 SIT z DDV,
- Objava o izbiri: Uradni list št. 90-91, z dne 25.10.2002, Ob-79820

Testi na eni strani torej podajajo presojo izvedljivosti projektiranih tehnologij, pomenijo delno tudi že izvedbo končne prekrivke na poskusnih poljih, presoja višine stroškov izvedbe pa je potrebno presojati z vidika dveh ključnih ugotovitev:
- RŽV nima izvedljivo tehnično dokumentacijo trajne sanacije jalovišča HMJ Boršt (oportunitetni stroški izbire izvajalca za dela, ki bi jih ne bi bilo mogoče izvesti ali bi izvedba posledično lahko pomenila likvefakcijo jalovišča),
- testi so ugotovili z več vidikov večjo ustreznost alternativne »monolitne« prekrivke (namesto prvotno predvidene petslojne), kar v končni fazi potencialne uporabe lahko prinaša pocenitve, ki (na ožjem segmentu prekrivke) pomeni bistveno večje prihranke od izvedbe poskusnih polj prekrivke.

Ključna je seveda ugotovitev glede neustreznosti dosedanje dokumentacije:

Republiški sekretar za energetiko je dne 12.6.1991 imenoval Strokovni projektni svet z nalogo, da preverja in potrjuje celovitost in primernost osnovnih izhodišč za projektiranje trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic izkoriščanja na okolje. Med drugim je strokovni svet na številnih sejah (18., 19., 25., 31., 35.,…) obravnavala in potrdil tudi sanacijo jalovišča Boršt »in situ«. Izpostavljen problem pri sanaciji je predstavljal predvsem fosilni plaz podlage jalovišča, medtem, ko je bilo telo jalovišča vseskozi obravnavano kot stabilnostno neproblematično. Tehnični direktor RŽV p.o. je tako na teh osnovah 18.10.2000 izdelal projektno nalogo, ki je usmerjal projektanta pri izdelavi ustreznega projekta trajne sanacije jalovišča Boršt.

V februarju 2001 je bil izdelan RP: »Končna ureditev pridobivalnega prostora RUŽV – jalovišče hidrometalurške jalovine Boršt«, št. proj. UZVP – B103/38, IBE d.d. Podlago projekta je predstavljal spisek 32 tehničnih poročil (poročila o laboratorijskih preiskavah, izmerah, testiranja prekrivnih materialov, študij, geologij območja, vrednotenje variant…).


Eksperti Wismut-a so pri mednarodni reviziji Noveliranega programa (ki upošteva zgoraj navedeno dokumentacijo), v svojem poročilu predlagajo, da se pred izvedbo del opravijo potrebne študije, strokovne ocene, analize, kakor tudi dodatna projektiranja z namenom, da se načrtovana dela optimizirajo s tehničnega in finančnega vidika v povezavi z dolgoročnimi koristi za okolje. Za jalovišči so predlagali izvedbo poskusnih polj prekrivk.

Na osnovi Poslovnega načrta družbe RŽV za leto 2002 je bilo v drugi polovici leta 2002 na osnovi rudarskih projektov za izvedbo Poskusnega polja prekrivk za jalovišči Boršt (Jalovišče hidrometalurške jalovine Boršt - poskusno polje prekrivke, IBE, projekt za razpis - februar 2002, projekt za izvedbo - maj 2002) in Jazbec ter projektov za razpis Poskusnega polja prekrivk za jalovišči Boršt in Jazbec izbran izvajalec (SCT, d.d. Ljubljana) za dela poskusnih polj prekrivke.Iz ugotovitev pilotnih testov prekrivke Boršt v letu 2002 izhaja, da izvedba sanacije jalovišča Boršt (trajna ureditev) po predlaganem projektu (IBE 2000) ni možna. Problem predstavlja predvsem projektirana rešitev izvedbe trajne sanacije jalovišča Boršt, ki bi morala zagotavljala dolgoročno stabilnost trajne sanacije jalovišča HMJ Boršt.

Generalno je z vidika stroke potrebna utemeljena rešitev predvsem dveh problemov:

1. Zagotoviti dolgoročno stabilnost širšega območja jalovišča Boršt (problem makrolokacije),
2. Opredeliti izvedljivo tehnologijo sanacije jalovišča in dolgoročno stabilnost samega telesa jalovišča (problem mikrolokacije).
Prvi problem se nanaša na problem podlage jalovišča (fosilnega plazu), ki je razčiščen v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja. Upravni organ je v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja zahteval dokazila glede ustrezne varnosti glede potresa in visokih voda, čemur je investitor sledil s predložitvijo dveh študij:
1. Hidrotehnično študijo za jalovišče Boršt št. C-1036, ki jo je junija 2000 izdelal Vodnogospodarski inštitut, d.o.o., Hajdrihova 28, Ljubljana,
2. Študijo stabilnosti plazu ob potresu v območju jalovišča Boršt št. P 1612-750, ki jo je julija 2000 izdelal Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljana.

Upravni organ je v nadaljevanju postopka postavil izvedenca dr. Branka Zadnika, katerega izvedeniško mnenje je, da poenostavljeno – je skladno z ugotovitvami omenjenih študij na jalovišče Boršt z vidika fosilnega plazu zagotovljena ustrezna varnost glede stabilnosti plazu ter hidrologije.

Drugi problem se nanaša na samo strukturo ožjega območja jalovišča; dosedanji rezultati pilotnih testov prekrivk podajajo utemeljen sum tiksotropije materiala telesa jalovišča (vlažen, nezgoščen produkt predelave zrnatosti –0,6 mm), kar ob ali po izvedbi trajne sanacije jalovišča in ob pojavu izrednih dogodkov (izjemno deževje, potres) lahko pripelje do utekočinjenja (likvefakcije) telesa jalovišča. Ex post lahko sicer sodimo, da tako strokovni svet, pristojni tehnični direktor kakor tudi projektant izvedbenega projekta ni posvečal zadostne pozornosti problematiki telesa jalovišča; splošno uveljavljeno strokovno mnenje je bilo, da je telo jalovišča stabilno in da skratka v telesu jalovišča ni voda. Problematične strukturne lastnosti telesa jalovišča (voda v jalovišču in posledično tiksotropija materiala) so pokazali sami konkretni

Tabela 8: Realizacija izvedbe trajne sanacije jalovišč glede na Poslovni načrt




Tabela 9: Realizacija izvedbe trajne sanacije jalovišč glede na Noveliran program






Poziciji 801 ter 804 nista bili predvideni v Noveliranem programu; stroški so posledica recenzije Noveliranega programa, ki je priporočala izvedbo pilotnih testov preizkusnih polj prekrivk. Konkretno so stroški v letu 2002 v letu 2002 posledica izvedbe vseh postopkov pridobitve dovoljenja za izvajanje del za pilotne teste (dokumentacija, izmere, soglasja, upravni postopek). Glede na dosedanje rezultate preizkusnih testov prekrivk bodo stroški na teh pozicijah nastajali tudi v naslednjih letih (Izvedba nove dokumentacije za trajno sanacijo).

Na poziciji 819 Zadrževalni bazen beležimo le stroške urejanja zadrževalnega bazena za dela, ki so bila sicer opravljena v letu 2001 (zaradi valutnih razlogov stroškovni učinek v letu 2002).


3.3.1. 801 Raziskave in verifikacija parametrov - RŽV/ZI

Geološki zavod Slovenije je izdelal izračun vodne bilance za sedanje stanje in stanje po zaključeni izvedbi na osnovi teoretičnih parametrov. Izračun vodne bilance je osnova za zasnovo opazovalne mreže podzemne vode na jalovišču Boršt.

Izdelana je bila projektna dokumentacija za preveritev izvedljivosti projektiranih, rešitev končne ureditve jalovišč Boršt in Jazbec. Za ugotavljanje stabilnosti plazišča jalovišča Boršt je bila v okviru programiranega opazovanja izvedena letna geodetska navezava lokalne mreže Boršt in izmera horizontalnih in vertikalnih premikov jalovišča.

Doc. dr.Branko Zadnik, univ. dipl.inž gradb. je v postopku izdaje dopolnilnega lokacijskega dovoljenja o deponiji hidrometalurške jalovine Boršt izdelal izvedensko mnenje.


3.3.2. 804 Izdelava RP in pridobivanje dovoljenj za izvedbo - RŽV/ZI

Izdelani so bili Rudarski projekti za končno ureditev jalovišč Boršt in Jazbec in revizije le teh. Na osnovi zahtev hidrotehnične študije in priporočil Wismuta je Inštitut za vode izdelal projekt »Ureditev površinskega odvodnjevanja zalednih vod jalovišča Boršt«.

IRGO Ljubljana je izdelal dokumentacijo za »Pridobivanje avtohtonih materialov za potrebe testnih tehnoloških preizkusov prekrivanja jalovišč Boršt in Jazbec«


3.3.3. 814 Jalovišče HMJ Boršt - RŽV/ZI

Izvršena je bila skupna oddaja del za pilotni polji prekrivk za jalovišče Boršt in Jazbec z razpisom in izvedbo je kot najugodnejši ponudnik dobilo podjetje SCT, d.d. Ljubljana. Za nadzor je bil izbran konzorcij Projekt NG in GI-ZRMK. Dela so se začela izvajati v mesecu oktobru. Zaradi slabega vremena in neizvedljivosti po projektu, ki ni upošteval tiksotropičnosti jalovine in podtalnice v jalovišču, so se dela na HMJ Boršt prekinila in aktivnosti prenesle na jalovišče Jazbec. Zaradi nastopa zime so bila dela prekinjena in se bodo nadaljevala v mesecu aprilu 2003.

Nadzor je ugotovil, da se del na HMJ Boršt ne more nadaljevati brez spremembe projekta in nadaljevati projektiranje brez pridobitve odgovarjajočih podatkov. Zato so bili v začetku leta 2003 podani predlogi za izvedbo nujnih dodatnih raziskav.


3.3.4. 832 Jalovišče jamske jalovine Jazbec – RŽV/ZI

V mesecu novembru in decembru je SCT izvedel odgovarjajoče preoblikovanje vzhodne brežine in zaščitil teren zaradi zime. Izvedba poskusnega polja prekrivk se bo nadaljevala v letu 2003. Istočasno so bile še preverjene zaloge prekrivnih materialov za izvedbo poskusnih polj. Kot rezultat tega dela je tudi sprememba tehnologije spreminjanja naklona (zmanjševanja) brežine z dosipavanjem. S tem bo delno znižan strošek v ta namen in zmanjšan vpliv na okolje zaradi rokovanja z rdečim blatom.

4.0. OSTALA DELA

Noveliran program opredeljuje tudi stroške poslovanja družbe, ki po vsebini predstavljajo v pretežni meri fiksne stroške poslovanja družbe za aktivnosti, ki morajo biti zagotovljene za izvajanje zagotavljanje pogojev za izvedbo osnovnih projektov zapiranja rudnika:

- stroški zagotavljanja pogojev,
- prezaposlovanje,
- odškodnine,
- nabava opreme.

Teh del ni mogoče načrtovati v sklopu izvajanja posameznih projektov ali organizacijskih enot. Z izvajanjem nadzora nad vplivi na okolje, varstvom pri delu, vzdrževanja, finančno računovodskih, komercialnih, splošnih in kadrovskih opravil se zagotavljajo pogoji za normalno, s predpisi usklajeno poslovanje. Med ostala dela spadajo tudi vsa strokovno tehnična opravila, ki zagotavljajo nemoteno izvajanje projektov zapiranja in zagotavljanje pogojev za delo zunanjih izvajalcev.

V Noveliranem programu so dela in aktivnosti navedena v poglavju 7.5. Ostala dela, in ovrednotena v tabelah 7.5.11 - 7.5.3.3. V Poslovnem načrtu za leto 2002 pa so dela in aktivnosti s stroški navedena v poglavju 2.4.0.

Tabela 10: Realizacija ostalih del glede na Poslovni načrt





Tabela 11: Realizacija ostalih del glede na Noveliran program





4.1. Stroški zagotavljanja pogojev

V skladu z metodologijo Noveliranega programa ostala dela zajemajo naslednje aktivnosti:

- nadzor nad vplivi na okolje,
- varnost pri delu in varovanje zdravja,
- zagotavljanje pogojev,
- fiksne obveznosti,
- stroške dela.


Tabela 12: Realizacija stroškov zagotavljanja pogojev glede na Poslovni načrt





Tabela 13: Realizacija stroškov zagotavljanja pogojev glede na Noveliran program



4.1.1. Nadzor nad vplivi na okolje

Aktivnosti, planirane v zvezi z nadzorom nad vplivi na okolje, so bile fizično izvedene praktično 100 %. V oceno vpliva IO sevanja na okolje so poleg programa nadzora radioaktivnosti okolja RUŽV stroškovno vključene analize aerosolov v zračnih delcih na obeh jaloviščih (emisije).

Največjo posamezno postavko predstavlja izvajanje nadzora radioaktivnosti v okolju Rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem programa trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in odpravljanje posledic rudarjenja. Zaradi racionalizacije stroškov ter želje, da se za večletni razpis pridobijo nižje cene na enoto je bil izveden javni razpis za obdobje 2003 do 2005:
- Objava v Uradnem listu: Uradni list št. 96-97, z dne 15.11.2002, Ob 80923,
- Prijavljeni potencialni izvajalci:

	ZVD d.d. Ljubljana	IJS Ljubljana
Skupna ponudbena cena z DDV Skupna ponudbena cena brez DDV Skupna ponudbena cena z DDV letno	62,384.400,00 SIT 51,987.000,00 SIT 20,794.800,00 SIT	62,215.920,00 SIT 51,846.600,00 SIT 20,738.640,00 SIT

- Izbrani ponudnik:
Institut Jožef Stefan, Jamova 39, 1000 LJUBLJANA,
pogodbeni znesek 62,215.920,00 SIT z DDV, 51,846.600,00 SIT brez DDV, 20,738.640,00 SIT z DDV letno,
- Objava o izbiri: Uradni list št. 13, z dne 7.2.2003, Ob-87053.


Tabela 14: Realizacija nadzora nad vplivi na okolje glede na Poslovni načrt



4.1.2. Varnost pri delu in varovanje zdravja

Izvajanje varstva pri delu je potekalo v načrtovanem obsegu. Planirana sredstva so bila zadostna za izvedbo načrtovanih aktivnosti. Prekoračitev pri stroških materiala gre predvsem na račun večjih stroškov nakupa zaščitnih sredstev in materiala za izvejanje meritev od planiranih. Pri 6storitvah so bili stroški manjši predvsem pri zdravstvenih pregledih, razlog temu pa je bil manjši obseg izrednih in specialnih pregledov ter sputumov delavcev. Kalibracija instrumentov je bila iz jeseni 2002 prenešena na pomlad 2003, s tem pa tudi strošek storitve. Vzdrževanje reševalnih dihalnih aparatov in usposabljanje reševalcev je potekalo nemoteno.


Tabela 15: Realizacija varnosti pri delu in varovanja zdravja glede na Poslovni načrt



4.1.3. Zagotavljanje pogojev

Zagotavljanje pogojev v ožjem smislu zajema naslednja sklopa:

- vzdrževanje infrastrukture,
- obratovanje tehnoloških sklopov.

V okviru službe vzdrževanja se je zagotavljalo pogoje za izvajanje del. Pri vzdrževanju mehanizacije in vozil je zaradi zmanjšanja števila zaposlenih poraba materiala in rezervnih delov manjša, servisne usluge pa so večje od načrtovanih. V skupnem je bilo za vzdrževanje infrastrukture porabljeno manj sredstev (66%) od načrtovanih.

Za obratovanje tehnoloških sklopov je bila poraba energije in vode manjša od načrtovane, prav tako je tudi poraba materiala in sredstev za obratovanje laboratorija manjša od predvidene.


Tabela 16: Realizacija zagotavljanja pogojev glede na Poslovni načrt



Edina presežena postavka predstavlja stroške aktivnosti 213 Popravilo naprav in registracija vozil, ki je presežna iz naslednjih razlogov:
- dejanskega stanja voznega parka rudnika (jamska vozila TAM so bila nabavljena v obdobju 1979 – 1985); stroški se bodo racionalizirali v letu 2003 z nakupom novih (rabljenih) vozil in racionalizacijo (zmanjšanjem) potrebnega obsega vozil,
- v drugi polovici leta je bilo potrebno tudi nujno popravilo dotrajane kotlovnice (izvajalec Weishaupt d.o.o.).

4.1.4. Fiksne obveznosti

Fiksne obveznosti so tiste osnovne dejavnosti družbe, ki jih je potrebno izvajati ne glede na intenzivnost izvajanja zapiralnih del. Prav tako so to tudi z zakonom predpisane obveznost, ki jih RŽV mora izpolnjevati.

Stroški fiksnih obveznosti so prikazani v Prilogi 6. Nominalno skupni stroški presegajo načrtovane za skoraj 30 %.

V skupini Skupnih stroškov so bili preseženi stroški predvsem zaradi izvajanja dejavnost, povezanih z reorganizacijo in preoblikovanjem družbe. Povečan poudarek je bil na prikazu aktivnosti RŽV v javnosti in oblikovanju celostne podobe.

V skupini skupnih storitev pa odstopa največ nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.


Tabela 17: Realizacija fiksnih obveznosti glede na Poslovni načrt



29 % prekoračitev planiranih obveznosti je nastala iz naslednjih razlogov:
- 303 Literatura, časopisi: povečani stroški se nanašajo na stroške internega glasila (Uranar), ki izide dvakrat letno v drugi polovici leta (julij, december); celotni ogroženi populaciji glede dodatnega sevalnega prispevka (Todraž, Gorenja in Dolenja dobrava) je bilo z namenom seznanjanja javnosti poleg glasila predstavljena tudi priloga glede varovanja okolja s strani RŽV,
- 304 dnevnice, kilometrine, nočnine: pozicijo bremenijo ne predvideni majski stroški predstavitve projekta sanacije jalovišč v Bruslju kot posledica prijave na sredstva Phare – TFNS, dvodnevnega obiska sanacije uranskega jalovišča Mecsek – Madžarska (avgust) in predstavitev projekta zapiranja RŽV na simpoziju UMREG v Freiburgu – Nemčija (september),
- 305 Reprezentanca in promocija: pozicijo bremenijo stroški spremenjene celostne podobe družbe (tiskovine, označevalne table…) kot posledica preoblikovanja družbe, izdelava predstavitvenega prospekta družbe (Multima, d.o.o.), stroški aktivnosti ob dnevu rudarjev, 4.7., aktivnosti ob podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem za jamska dela (tiskovna konferenca) ter izvedba skupne reševalne vaje rudnikov Slovenije,
- 337 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: v PN 2002 predvideno plačilo je bilo planirano kot likvidnostna kategorija, kar je bilo v letu 2002 tudi realizirano (dejanski odliv v višini 15.000 tisoč SIT). Kot posledica pritožbe na odločbo z dne 26.06.2001 v višini 31.980 tisoč SIT je bila 28.12.2001 izdana s strani DURS nova (nižja) odločba glede plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2001. Predplačilo stavbnega zemljišča v letu 2001 za leto 2001 se smatra kot avans in se v računovodskem smislu vodi terjatev (na SM 961-občina –stavbno zemljišče) do občine. Po letošnji odločbi, z dne 15.05.2002, je bil v stroške knjižen celoten znesek, v višini 26.986 tisoč SIT . Odliv pa je bil manjši za znesek, ki smo ga kompenzirali s preplačilom.

4.1.5. Stroški dela

Plače obsegajo stroške, povezane z delom. Pri obračunu plač RŽV upošteva Zakon o omejevanju plač in podjetniško kolektivno pogodbo. Povečevanje plač je tako v celoti odvisno od predpisov, ki to področje urejajo. V letu 2002 so bili načrtovani prenizki stroški plač in so dejanski stroški večji. Posebej so prikazani stroški plač, regresa in dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (katerega plačilo v Noveliranem programu ni bilo predvideno).

Plače za zagotavljanje pogojev obsegajo plače za delavce tako imenovanega jedra družbe, ki obsega vodstvo, skupne službe in tiste delavce tehničnih dejavnosti, ki zagotavljajo izvajanje del zunanjim izvajalcem.


Tabela 18: Realizacija stroškov plač glede na Poslovni načrt



Plače za presežne delavce so bile v letu 2002 načrtovane zaradi znanih posledic reorganizacije družbe in zmanjševanja števila zaposlenih.V skupino presežnih delavcev so bili uvrščeni delavci, katerih delo ni bilo več potrebno in katerih delo je bilo, oziroma naj bi bilo preneseno na zunanje izvajalce.Pri tem je bilo načrtovano, da bodo vsi postopki izvedeni v prvi polovici leta. Zaradi zakonskih omejitev in nekaterih individualnih rešitev za presežne delavce invalide in ugotavljanja invalidnosti so bili nekateri delavci prezaposleni v drugi polovici leta. Prav tako je bilo načrtovano, da bo dejavnost laboratorija skupaj z delavci prenesena na novo družbo. Na osnovi analize pa je bilo ugotovljeno, da je smiselno laboratorij zadržati in ga vključiti v jedro družbe. Zato so stroški dela laboratorija večji za celotne stroške druge polovice leta, nižji pa stroški na zagotavljanju pogojev, kjer je bilo predvideno plačilo storitev zunanjega izvajalca. Enako je bilo tudi s čiščenjem, kjer je bila posebna dokončna rešitev izbrana za starejšo delavko in za telefonista. Vsem delavcem, ki so se odločili za odpravnino, in so bili pripravljeni takoj prekiniti delovno razmerje, v skladu z zakonom pripada tudi šest-mesečno nadomestilo plače. Zaradi manjših stroškov od načrtovanih na drugih postavkah, bi bili skupni stroški za presežne delavce za malenkost višji.


Tabela 19: Realizacija stroškov plač za presežne delavce glede na Poslovni načrt



Realizirani stroški plač za presežne delavce presegajo planirane stroške plač iz naslednjih razlogov:
- na poziciji 420 Delo – laboratorij je bilo prvotno planirano delo teh delavk samo v prvi polovici leta; ekonomska analiza ni pokazala ekonomske upravičenosti ukinitve laboratorija (stroški dela in materiala laboratorija ne presegajo stroškov storitev potrebnega obsega kemijskih analiz referenčnih laboratorijev za potreben obseg del). Stroški dela so bili tako na postavki 420 realizirani v obsegu 9.822 tisoč SIT glede na planiranih 4.800 tisoč SIT. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da ni bilo na segmentu zagotavljanja pogojev na poziciji 256 v drugem polletju realiziranih planiranih stroškov storitev za kemijske analize v obsegu 4.800 tisoč SIT,
- povečana je postavka 426 delavci, ki predstavlja stroške dela presežnih delavcev; razlika izhaja iz pravnomočne sodbe Pd 76/2000 – zadeva Zajc, po kateri je morala družba po izgubljeni tožbi iz razloga neupravičene prekinitve delovnega razmerja za obdobje od 24.03.1998 do 07.04.2000 izplačati bivšemu delavcu plačo v neto zneskih skupaj z zamudnimi obrestmi, kar je skupaj z ostalimi stroški postopka znašalo 7.576 tisoč SIT.

RŽV je še zmeraj dolžan za plačilo zavarovalne dobe, ki šteje s povečanjem, za obdobje 1984-1990. Načrtovano je bilo, da se celotni dolg, ki je bil ca 100 mio. SIT, plačuje delno po letih, da obremenitev ne bi povzročila težav pri financiranju. Za leto 2002 je bilo tako načrtovano plačilo 16 mio. SIT, ki je bilo tudi v celoti realizirano. V letu 2003 bo poravnan še preostanek dolga in bo s tem zadeva zaključena.


Tabela 20: Realizacija plačila benifikacij glede na Poslovni načrt




4.2. Prezaposlovanje

Noveliran program ne predvideva proračunskih virov za pokrivanje stroškov aktivne politike prezaposlovanja presežnih delavcev družbe, ki so se pojavili ob preoblikovanju družbe iz družbe, ki izvaja zapiralna dela v družbo, ki zagotavlja pogoje za izvajanje zapiralnih del z zunanjimi izvajalci. Noveliran program v grobem predvideva potrebno strukturo zaposlenih za potrebe zagotavljanja pogojev , ne pa razreševanja presežnih delavcev:

- 36 delavcev za zagotavljanje pogojev,
- skupni stroški razreševanja skupaj 45 presežnih delavcev v obdobju 2001 – 2005 v višini 234.300.000,00 SIT.

V skladu z noveliranim programom naj bi način in pogoje razreševanja presežnih delavcev operacionaliziral »Program prestrukturiranja in kadrovske sanacije RŽV«, ki naj bi ga sprejela Vlada RS.

Družba je imela na dan 01.01.2002 70 zaposlenih delavcev.

Za natančno obravnavo problema in iskanje najbolj optimalnih rešitev je bil izdelan »Program organizacijskega preoblikovanja RŽV s kadrovsko socialnim programom« (Program), BSC Kranj, februar 2002. V Programu je bil izdelan predlog nove organizacije družbe, določeno potrebno število delavcev in navedeni možni načini razreševanja problema presežnih delavcev. Program upošteva naslednja izhodišča:

- zagotavljanje pogojev je možno zagotoviti z 31 delavci jedra, medtem ko naj bi 18 delavcev opravljalo konkretna zapiralna dela v letu 2002 in se njihovo število tekom zapiranja jame znižuje,
- sredstva aktivne politike prezaposlovanja (premije delodajalcem za prezaposlitev) se zagotovijo iz lastnih virov družbe – odprodaje poslovno nepotrebnih sredstev (dezinvestiranje).

Na podlagi navedenih izhodišč program vsebuje:

- preoblikovanje podjetja – novo organiziranost RŽV,
- načine in stroške reševanja presežnih delavcev,
- možnosti razvoja nadomestnih dejavnosti in predlog razvojnih pomoči za lokalno skupnost.

Razreševanje problema presežnih delavcev je bilo predvideno na naslednje načine:

- prezaposlitev pri drugih delodajalcih,
- samozaposlitev,
- sporazumno prenehanje delovnega razmerja z odpravnino,
- upokojitev z dokupom zavarovalne dobe,
- redna upokojitve.

Izvajanje načrtovanih aktivnosti se je pričelo s prezaposlitvijo dveh delavcev po dogovoru med MORS in RŽV o prednostnem zaposlovanju delavcev RŽV za dejavnost, ki se nahaja na območju in v prostorih, ki so bili last RŽV.

Nadaljevanje aktivnosti je bila objava javnega razpisa za dodelitev sredstev za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest v Uradnem listu RS št.35 z dne 19.04.2002. Na razpis so se prijavili naslednji ponudniki za prezaposlitev delavcev:

- Marmor Hotavlje,
- OŠ Poljane,
- LTH Škofja loka,
- Varnost Kranj,
- G7 d.o.o. Trzin,
- en delavec RŽV pa se je prijavil za samozaposlitev na osnovi javnega razpisa.

Vsi prijavljeni so izpolnjevali zahtevane pogoje. Tako je bila vsem delavcem RŽV dana možnost, da si izberejo enega od prijavljenih delodajalcev. Trije delodajalci so bili zainteresirani za prezaposlitev po enega delavca, ki so ga poznali že od prej, saj so občasno delavci že delali pri njih. Dve družbi pa sta ponudili prezaposlitev za večje število delavcev. Da bi ju delavci bolje spoznali, sta pripravili na RŽV posebno predstavitev.

Delavcem je bil dan čas za premislek in dana prosta izbira, h kateremu delodajalcu se bodo prezaposlili. Prav tako pa je bilo vsem delavcem omogočeno, da se namesto za prezaposlitev po razpisu odločijo tudi za samostojno reševanje svojega socialnega statusa. Po končanem razpisanem postopku na osnovi javnega razpisa je bila realizacija prezaposlitev naslednja:

Prijavljeni delodajalec	število
Prezaposlitve
Marmor Hotavlje	0
OŠ Poljane	1
LTH Škofja Loka	1
Varnost Kranj	4
G/ Trzin	0
Samozaposlitve
Metod Eržen	1
SKUPAJ	7

Zaradi možnosti izbire načina reševanja svojega socialnega statusa se je za samostojno reševanje odločilo 9 delavcev.

V letu 2002 so pogoje za redno upokojitev izpolnili trije delavci, en delavec pa je izpolnil pogoje za upokojitev z dokupom. Vsem navedenim je tudi prenehalo delovno razmerje.


Plan in realizacija prezaposlovanja s stroški v letu 2002 je prikazan v naslednji tabeli:

Način prezaposlitve	delavci	stroški	delavci	stroški
	plan	plan	realiz.	realiz.
prezaposlitev pri drugih delodajalcih:	15	58.500.000,00	8	18.000.000,00
- MORS brez plačila			2
- po razpisu brez plačila			2
- po razpisu s plačilom			4	18.000.000,00
samozaposlitev:			1	4.500.000,00
sporazumno prenehanje delovnega razmerja z odpravnino:	1	1.700.000,00	9	18.063.063,00
upokojitve z dokupom zavarovalne dobe:			1	1.773.627,86
redne upokojitve:	4		3	-
SKUPAJ	20	60.300.000,00	22	42.336.690,86

Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 2002 potrebno razrešiti problem 20 presežnih delavcev. Dodatno pa sta se še dva delavca odločila, da sama rešita svoj problem prezaposlitve, tako da je bil v letu 2002 rešen problem 22 delavcev.

Ob upoštevanju časovne dinamike odhodov delavcev zaradi delovno-praven zakonodaje je bilo stanje zaposlenih na dan 31.12.2002 48 delavcev z naslednjo strukturno razdelitvijo:

- 33 delavcev »jedra« družbe, ki zagotavljajo pogoje za delo zunanjim izvajalcem (plan 31),
- 15 delavcev, ki so opravljali konkretne zapiralne dela v jami (plan 18).

Način razreševanja problema presežnih delavcev je bil nekoliko drugačen od načrtovanega, saj so imeli delavci pravico izbire tistega načina, ki je bil po njihovi presoji in odločitvi zanje najbolj ugoden. Načrtovano je bilo, da bo za večino presežnih delavcev potrebno poiskati novo delovno mesto z spodbujanjem prezaposlovanja v druge družbe preko premij. Dejansko pa se je več delavcev, kot je bilo načrtovano odločilo, da bodo sami poskrbeli za socialno varnost in si zagotovili drugo ustrezno zaposlitev.

Vsi delavci, ki so se odločili, da bodo sami poskrbeli za svojo zaposlitev oziroma socialno varnost, so v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo prejeli odpravnino za trajne tehnološke presežke. Prezaposlitev z izplačilom premije za odpiranje novih delovnih mest drugemu delodajalcu je bilo manj od načrtovanih iz zgoraj navedenega razloga.

Realizirani način razreševanja presežnih delavcev je bil tudi finančno ugoden za RŽV. Stroški odpravnine za presežne delavce so bili nižji od stroškov odpiranja novih delovnih mest. Poleg tega pa je bila prezaposlitev dveh delavcev (varnostnik) urejena tako, da je bila s prezaposlitvijo prenesena tudi delovna naloga na novega delodajalca (varovanje), zato ni bilo stroška, enako je bilo za delavca, ki sta bila prezaposlena v MORS.

V tabeli navedeni stroški so stroški prezaposlovanja, ki so bili neposredno povezani z delavci in zagotavljanje socialne varnosti. Celotni stroški prezaposlovanja v letu 2002 pa so večji še za 4.682.251,00 SIT, kar predstavljajo stroški izdelave Programa organizacijskega preoblikovanja RŽV s kadrovskim socialnim programom, ki ga je na osnovi posebne zahteve MOPE izdelal BSC Kranj.


Tabela 21: Realizacija stroškov prezaposlovanja glede na Poslovni načrt



Celotni stroški prezaposlovanja v letu 2002 so tako znašali 47.018.942,31 SIT. Potrebna sredstva za realizacijo prezaposlovanja so bila na zahtevo MOPE v poslovnem načrtu načrtovana iz lastnih virov družbe. Potrebna sredstva za realizacijo prezaposlitev so bila tudi pridobljena. Natančnejša obrazložitev je navedena v poročilu o lastni realizaciji.

Končna ugotovitev je, da je bila v celoti izpeljana reorganizacija družbe, ki bo lahko v sedanji obliki zagotavljala izvajanje zapiralnih del do končne izvedbe. Doseženo je bilo načrtovano zmanjšanje števila delavcev, kar stroškovno pomeni zmanjšanje fiksnih stroškov. Vse načrtovane dejavnosti in postopki reorganizacije in prestrukturiranja so bili izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi in v soglasju z delavci in sindikatom.

4.2.1. Prihodki in stroški lastne realizacije

Osnovna dejavnost delavcev RŽV je izvajanje zapiralnih del, ki je financirano iz sredstev proračuna. Poleg osnovne dejavnosti pa delavci RŽV opravljajo v manjšem obsegu tudi dela, ki so vezana na premoženje RŽV, niso pa neposredno izvajanje zapiralnih del. Vsa ta dejavnost je vodena kot lastna dejavnost družbe.

Lastna dejavnost prinaša na eni strani prihodke, ki jih opredeljujemo kot lastne vire, na drugi strani pa povzroča tudi stroške. Prihodki in stroški lastne dejavnosti so v knjigovodstvu ločeni od neposrednih stroškov zapiranja. Skupaj so prikazani le v letnih poročilih o poslovanju družbe.

Za pokrivanje stroškov, ki niso neposredno povezani z zapiranjem, uporablja RŽV lastne vire, ki so bili tudi načrtovani in navedeni v poslovnem načrtu družbe za leto 2002. Stalni viri (najemnine, stanarine, ipd) so bili realizirani v načrtovanem oziroma nekoliko večjem obsegu, saj vse dejavnosti tečejo nemoteno. Prav tako ni bilo nepredvidenih izpadov prihodkov.


Tabela 22: Realizacija stroškov lastne realizacije glede na Poslovni načrt




Tabela 23: Realizacija prihodkov/prilivov lastne realizacije glede na Poslovni načrt



Po vsebini vse navedene stroške iz razdelimo na naslednje skupine: MORS (900, 901), stanovanjska dejavnost (907, 908, 909, 910, 920), počitniška dejavnost (903, 904, 905, 906), stroški prodaje (920, 949), ostalo (902, 911, 912). Vsaka stroškovna skupina ima za pokrivanje na drugi strani tudi prihodke:MORS (950, 951), stanovanja in zemljišča (952, 953, 954), počitniška dejavnost (955), prodaja premičnin in nepremičnin (958, 959, 960) in finančni prihodki (956, 957). Stroški vsake skupine se pokrivajo z lastno dejavnostjo.

Pri analizi stroškov ter prihodkov/prilivov lastne realizacije je potrebno ugotoviti naslednje:

- številne postavke izkazujejo tako povečane stroške kot prihodke (delo MORS, počitniška dejavnost), kar opozarja , da so bili tako stroški kot prihodki planirani generalno na prenizkem nivoju,
- občina – stavbno zemljišče izkazuje prihodek iz naslova preveč plačanega stavbnega zemljišča iz leta 2001; prihodek se je kompenziral s plačilom sklada stavbnih zemljišč za leto 2002. Iz enakega razloga so prikazani preseženi stroški fiksnih stroškov v tabeli 17, čeprav zaradi pobota ni bilo dejanskih odlivov v stroškovni višini,
- stroški prodaje nepremičnin v obsegu 18,688 mio. SIT so prikazani kot računovodska kategorije (izredni odpis osnovnih sredstev v višini knjigovodske vrednosti prodanih nepremičnin); prilivi v obsegu 18,536 mio. SIT pa seveda predstavljajo tudi likvidno kategorijo,
- razlika med prihodki in odhodki zadošča za pokrivanje stroškov prezaposlovanja.

Enkratni viri, med katere štejemo prodajo različnega premoženja niso bili realiziran v obsegu, kot je bilo načrtovano. Delno je bila realizacija zaradi dolgih postopkov premaknjena v 4. četrtletje, delno pa je bila v skladu z nastajajočimi stroški zmanjšana. Poudarek je bil na prodaji tistega premoženja, ki se pri zapiranju ne bo več uporabljalo in tudi ne prinaša koristi.

V Poslovnem načrtu za leto 2002 je bil posebej načrtovan program dezinvestiranja, ki tudi spada k lastni realizaciji in je v prilogi 10 naveden pod šiframi 958, 959 in 960. Osnovni namen prodaje različnega premoženja družbe je bil pridobitev sredstev za financiranje prezaposlovanja presežnih delavcev RŽV. Potrebna sredstva za ta namen v Noveliranem programu zapiranja niso predvidena, zato so se v letu 2002 in se bodo tudi v prihodnosti uporabljala lastna sredstva družbe, v glavnem pridobljena s prodajo premoženja.

Fizična in finančna realizacija je bila precej drugačna, kot je bila načrtovana v Poslovnem načrtu. Razlike so bile naslednje:

- prodano je bilo več rudarske opreme,
- prodano je bilo več počitniških stanovanj,
- prodano je bilo manj stanovanj.

Prodajo rudarske in druge opreme družbe je zelo težko realizirati, saj je zelo stara in delno kontaminirana. Zato tudi ni bila realizirana prodaja načrtovane opreme. Zaradi začetka izvajanja zapiralnih del v RŽV pa je bila izvajalcem prodana oprema, ki jo bodo zunanji izvajalci rabili pri izvajanju zapiranja.

Prodaja počitniških stanovanj je bila večja od načrtovane. Prodali smo dve stanovanji na eni lokaciji in se s tem izognili zapletom in stroškom v zvezi z urejanjem lastništva, ki je v Republiki Hrvaški zelo težavna.

Prodaja stanovanj je bila prilagojena potrebam financiranja prezaposlovanja. Ker so bili stroški prezaposlovanja nižji od načrtovanih, je bila tudi prodaja stanovanj manjša.

Planirana in realizirana prodaja opreme in stanovanj je prikazana v tabeli prodaje premoženja.

Vrsta premoženja	prihodki	prihodki
	plan	realizacija
stanovanje Podlubnik 161	11.590.674,00	11.385.838,00
stanovanje Podlubnik 160	11.595.148,00
stanovanje Sestranska vas 15	9.406.828,00
stanovanje Sestranska vas15	2.820.372,00
počitniško stan Miholaščica 1	3.152.167,00	7.150.000,00
počitniško stan.Miholaščica 2		vrednost za obe skupaj
SKUPAJ NEPREMIČNINE	38.565.189,00	18.535.838,00
vrtalna garnitura AC Simba H-221	2.500.000,00
vrtalna garnitura Diamec 260	3.000.000,00
tov.vozilo tatra	500.000,00	200.000,00
tov.vozilo tatra		200.000,00
betonarna		3.047.800,00
jamsko kamion GHH		3.983.000,00
jamski nakladalec AT		4.640.000,00
platforma BELT		500.000,00
os.vozilo Lada Niva		18.000,00
SKUPAJ OPREMA	6.000.000,00	12.588.800,00
material in rezervni deli	200.000,00	2.892.779,00
SKUPAJ MATERIAL	200.000,00	2.892.779,00
SKUPAJ PRODAJA	44.765.189,00	34.017.417,00

4.3. Odškodnine

Urejanje škode, ki jo povzroča rudarjenje regulira "Zakon o rudarstvu - ZRud" (Ur. list RS št. 56/99) v svojem 62. členu. Zakonodaja nalaga rudniku, da krije vse stroške odprave škode, ki je posledica rudarskih del. Tovrstne odškodnine so predvidene tudi v Programu (skupna ocena 219.000,00 EUR - stalne cene 2000 - za celotno obdobje).

Izvedba Programa opredeljuje tudi zapiralna in sanacijska dela (sanacija zračilnih objektov in starih podkopov, zasipavanje jaškov, sanacija vrtin in jeder raziskovalnih vrtin, …), ki pa bodo potekala tudi na nepremičninah (zemljiščih) v lasti fizičnih oseb. Za posege v lastnino tujih pravnih in fizičnih oseb mora družba pridobiti soglasje.

V skladu z določili rudarske zakonodaje in obligacijskega prava je torej rudnik dolžan in bo po končanih delih saniral zemljišče oziroma vzpostavil prvotno stanje. V kolikor pa bo kljub temu z sanacijskimi in zapiralnimi deli povzročena škoda, ki je ni možno sanirati oziroma škoda ni bila sanirana v zadostni meri (vzpostavitev prvotnega stanja) ali pa z deli povzročena posredna škoda (izpad kmetijskega pridelka ipd.), je lastnik upravičen do odškodnine. Glede upravičenosti do odškodnine na nepremičninah tujih pravnih in fizičnih oseb znotraj pridobivalnega in raziskovalnega prostora, ki so nastali kot posledica rudarjenja odloča komisija za rudarsko škodo.


Tabela 24: Realizacija stroškov odškodnin glede na Poslovni načrt


Iz tabele je razvidno, da so bile odškodnine planirane v premajhnem obsegu (postavka sicer po obsegu ne predstavlja pomembnejše vrednosti). Za zasipanje jame z območja Žirovskega vrha je predhodno potrebno pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, kar pomeni tudi ureditev odškodninskih zahtevkov.


4.4. Nabava opreme

V letu 2002 se je nabavila načrtovana oprema potrebna za realizacijo načrtovanih del. Namesto načrtovanih 40 rudarskih svetilk je bilo potrebno nabaviti le 30 svetilk proizvajalca Krušik. Nabavilo se je terensko vozilo in vozilo za jamo. Dotrajana vozila so bila izločena iz uporabe, tako da so bili stroški vzdrževanja( popravila in rezervni deli) manjši.

Zaradi ukinitve varnostne službe v nočnem času in v delu prostih dnevih (konec tedna in prazniki) je bilo potrebno namestiti varnostni sistem na nekaterih objektih RŽV, pri čemer je urejeno tudi daljinska signalizacija protivlomnega varovanja, okvar na ventilacijskem sistemu rudnika in požarno javljanje na Varnost Kranj.

Za potrebe dokumentiranja del na dekomisiji in dekontaminaciji pri izvedbi sanacijskih in zapiralnih del je bil nabavljen digitalni fotoaparat, s čimer je omogočeno ažurno spremljanje in grafično dokumentiranje stanja.


Tabela 25: Realizacija nabave opreme glede na Poslovni načrt





5.0. DINAMIKA IZVAJANJA DEL

Z dinamiko letnega izvajanja del želimo na kvartalnem nivoju (skladno z metodologijo planiranja stroškov) prikazati izvajanje aktivnosti projekta zapiranja rudnika v letu 2002 glede na celotno predvideno dobo zapiranja. Ker se fiksni stroški poslovanja pojavljajo skozi celotno leto je poleg celote grupiranih aktivnosti smiselno prikazati le dinamiko izvajanja osnovnih aktivnosti:

- obrat za pridobivanje rude (priloga 1),
- obrat za proizvodnjo koncentrata (priloga 2),
- jalovišče jamske jalovine Jazbec (priloga 3),
- jalovišče HMJ Boršt (priloga 4).

Iz dinamike izvajanja del je mogoče ugotavljati časovno skladnost izvajanja del z aktivnostmi predvidenimi z Noveliranim programom.

Kot je v uvodu omenjeno je RŽV izdelal dokument »Ocena izvedbe Noveliranega programa izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh« (Ocena izvedbe), ki zaradi različnih razlogov (vsebinskih - revizija Wismut in statusnih - kasnitve reorganizacije, prestrukturiranja in izbire zunanjih izvajalcev, kakor tudi premajhnega obsega sredstev Proračuna RS namenjenih zapiranju rudnika v letu 2001) kot prvo leto izvajanja Noveliranega programa privzema leto 2002. Prvotne dinamične ocene izvedbe projekta (5 let) oziroma vrednostne ocene glede na celoto predvidenih sredstev (37,3 mio. EUR) po Noveliranem programu se zaenkrat po do sedaj znanih podatkih ne spreminjajo bistveno. Ker je Ocena izvedbe torej poleg navedenega zamika pričetka izvajanja del tudi pokazala, da bo kljub odstopanjem projekt lahko realiziran v vrednostnem obsegu, predvidenim z Noveliranim programom, je zato smiselno:

- stroškovno kontrolo izvajati glede na planirane aktivnosti po Noveliranem programu (pri čemer bo prišlo zaradi manjših vsebinskih in vrednostnih odstopanj do drugačnega vrednostnega obsega posamezne aktivnosti, kar pa generalno ne bo spremenilo celotnih predvidenih stroškov),
- kontrolo dinamike izvajanja del primerjati glede na predvideno dinamiko po Oceni izvedbe.

V prilogah so tako za posamezne aktivnosti osnovnih projektov predstavljene naslednje primerjave dinamike izvajanja del:

- celotna dinamika izvajanja del v skladu z Noveliranim programom,
- dinamika izvajanja del v skladu z omenjeno Oceno izvedbe,
- dinamika PN 2002 – kvartalni prikaz,
- izvedba zapiralnih aktivnosti v 2002 – kvartalni prikaz.


6.0. FINANČNI DEL

Finančni del je sestavljen iz štirih segmentov:

- prikaza celotnih stroškov izvajanja projekta zapiranja v letu 2002,
- navedbe virov financiranja,
- prikaza pokritja stroškov z viri sredstev,
- prikaza poslovnega izida ter bilance stanja.


6.1. Celotni stroški izvajanja projekta

Celotni stroške izvedbe projekta zapiranja rudnika glede na vir sredstev (Proračun RS, lastna sredstva) in na to, kdo je prejemnik sredstev Proračuna RS delimo na:

- stroške RŽV, d.o.o. (stroški zapiranja jame - aktivnosti 601, 602, 628 in 630, obrata za proizvodnjo uranovega koncentrata – aktivnosti 702, 742, 750, jalovišča – aktivnosti 801, 804, 814, 819, 832; stroški ostalih del, prezaposlovanja, odškodnin, nabave opreme; stroški lastne dejavnosti),
- stroški zunanjih izvajalcev (stroški zapiranja jame – aktivnosti 620, 621, 623, 631, 632, 647, 670, 671 ter 681).

Celotni stroški RŽV d.o.o. so prikazani v izkazu poslovnega izida, medtem, ko se zaradi narave financiranja zapiralnih del na mednarodnem razpisu izbranih zunanjih izvajalcev (direktna plačila MOPE konzorciju izbranih zunanjih izvajalcev CP, d.d. & RTH d.o.o.) ti stroški v družbi vodijo zunajbilančno. V izkazu poslovnega izida so zajeti tudi stroški amortizacije in prevrednotovalni odhodki zaradi dezinvestiranja.

V nadaljevanju stroški amortizacije in prevrednotovalni odhodki zaradi dezinvestiranja niso prikazani, saj predstavljajo le računovodsko kategorijo, ki se ne zajemajo v obračunskih situacijah za črpanje Proračuna SR, namenjenega zapiranju rudnika.

Celotni stroški RŽV, razdeljeni na stroške namenjene izvajanju zapiranja ter stroške lastne dejavnosti so razvidni iz naslednje tabele:

Stroški izvedbe zapiranja: 724.941.947,00 SIT
Stroški lastne realizacije: 61.177.499,00 SIT
Skupaj RŽV, d.o.o. 786.119.446,00 SIT

Skupni stroški zunanjih izvajalcev za namen zapiranja jame so v letu 2002 znašali 282.362.300,00 SIT.

Skupni stroški izvedbe vseh aktivnosti rudnika so v letu 2002 znašali 1.068.481.746,00 SIT.


Struktura rabe proračunskih sredstev

RŽV, d.o.o. je Proračunska sredstva RS, namenjena zapiranju rudnika uporabila za naslednje namene:

- pokrivanje stroškov zagotavljanja pogojev, odškodnin, nabave opreme,
- pokrivanje stroškov zapiralnih del v lastni režiji (aktivnost 602,628),
- pokrivanje stroškov zapiralnih del z zunanjimi podizvajalci RŽV (601, 630, 702-742, 801-832).

Zagotavljanje pogojev, odškodnine, nabava opreme:	392.856.958 SIT
Zapiralna dela v lastni režiji:	137.261.358 SIT
Zapiralna dela s podizvajalci:	147.804.689 SIT
SKUPAJ:	677.923.005 SIT

Skupna realizacija zapiranja rudnika glede na status izvajalca del (le Proračun RS - brez stroškov prezaposlovanja in stroškov lastne dejavnostije razvidna iz naslednje tabele:

Izvajanje zapiranja rudnika RŽV:		677.923.005 SIT
- zagotavljanje pogojev	392.856.958 SIT
- zapiralna dela v lastni režiji	137.261.358 SIT
- zapiralna dela s podizvajalci	147.804.689 SIT
Izvajanje zapiranja- mednarodni razpisi:		282.362.300 SIT
SKUPAJ:		960.285.305 SIT

6.2. Viri financiranja

Vir financiranja za kritje stroškov izvajanja programa trajnega program prenehanja izkoriščanja uranove rude ter preprečevanje posledic rudarjenja v letu 2002 predstavljajo v veliki večini sredstva Proračuna RS ter v manjši meri sredstva iz naslova lastne realizacije družbe.

Osnovni vir financiranja družbe in tako osnovni planski vir financiranja družbe je v letu 2002 predstavljal razpoložljiv obseg sredstev proračuna RS za namen financiranja projekta zapiranja rudnika:
1503 Upravljanje z radioaktivnimi odpadki
15032501 Nadzor in kontrola sevanj
3541 Rudnik Žirovski vrh
410 subvencije 900.232.432,00 SIT.

Proračunska sredstva MOP so se uporabljala za kritje vseh z noveliranim programom predvidenih stroškov grupiranih aktivnosti:
- obrat za pridobivanje rude,
- obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata,
- jalovišča,
- ostala dela,
- odškodnine,
- nabava opreme.

Realizacija prihodkov lastne realizacije po posameznih planiranih postavkah PN 2002 je razvidna iz tabele 23 in je znašala 114.860.876,00 SIT.

Lastni viri sredstev so namenjeni za kritje:
- stroškov prezaposlovanja po kadrovsko-socialnem programu, razen stroškov odpravnin ob upokojitvah,
- stroškov, ki izhajajo iz izvajanja lastne dejavnosti na trgu in ne bodo pokriti iz sredstev republiškega proračuna.

Celotni razpoložljivi viri za izvedbo vseh aktivnosti rudnika so v letu 2002 tako znašali 1.015.092.809,00 SIT.

Kot je bilo že navedeno je bil v začetku leta sprejet »Zakon o najetju kredita pri Evropski investicijski banki v znesku 20 milijonov EUR za financiranje ekološke sanacije rudnika urana Žirovski vrh« (Ur. list RS št. 58/02). Ne glede na dejstvo, da je zunanji vir pokrivanja stroškov poslovanja družbe RŽV, d.o.o. ter zunanjim izvajalcem, ki izvajajo zapiralna dela Proračun RS Proračun RS, se sredstva EIB po namenu alocirajo za neto neposredno izvajanje osnovnih projektov obrata za pridobivanje rude, predelovalnega obrata in trajne sanacije jalovišč, medtem ko izvirni prihodki proračuna krijejo stroške ostalih del, odškodnin, nabave opreme ter DDV.

6.3. Pokritje stroškov z viri sredstev

Pri ocenjevanju pokritja stroškov z viri se zaradi transparentne razvidnosti tabel 23 in 24, ki prikazujeta prihodki in odhodke lastne realizacije omejimo samo na proračunske vire sredstev.

Pri razumevanju pokritja stroškov z viri sredstev je potrebno upoštevati naslednje:
- v prvi polovici leta je financiranje družbe potekalo v omejenem obsegu s tremi začasnimi pogodbami za obdobje januar - april; skupna vrednost začasnih pogodb, opravljenih del po začasnih pogodbah ter plačil Proračuna RS je znašala 204.907.000,00 SIT.
- 15.07.2002 je bila podpisana letna pogodba o financiranju družbe št. 2523-02-100198 (maj – december). Vrednost te pogodbe in opravljenih del je znašala 496.844.000,00 SIT; likvidna realizacija je bila manjša za 58.212.000,00 SIT, kar v naravi predstavlja stroške družbe za mesec december 2002, in ki bodo zaradi plačilnega roka (30 dni) poplačana v breme Proračuna RS za leto 2003. Skupna vrednost pogodb za leto 2002 je znašala 701.751.000,00 SIT, obračunana realizacija pa 643.539.000,00 SIT,
- vrednost opravljenih del in pogodb zunanjih izvajalcev za leto 2002 je znašala 282.362.300,00 SIT; likvidna realizacija v letu 2002 je bila 254.126.070,00 SIT, to je manjša za ca. 10 % pretežno zaradi pogodbenega načina plačila izvedenih del (10% plačila izvedenih del se plača po odpravljenih pomanjkljivostih, ugotovljenih na tehničnem pregledu ob zaključku del). Razlika torej znaša 28.236.230 SIT.

V naslednji razpredelnici so obveznosti pokritja zapiralnih del (brez upoštevanja stroškov amortizacije in prevrednotovalnih odhodkov zaradi dezinvestiranja) deljene na obveznosti kritja iz naslova Proračuna 2002 in kasnejših obdobij pokrivanja:

Izvajalec: Situacije Obveznost 2002 Obveznost 2003/04
RŽV, d.o.o. 701.751.000 SIT 643.539.000 SIT 58.212.000 SIT
konzorcij CP, d.d. & RTH d.o.o. 282.362.300 SIT 254.126.070 SIT 28.236.230 SIT
SKUPAJ 897.665.070 SIT 86.448.230 SIT

Iz razpredelnice lahko ugotovimo, da so bila razpoložljiva proračunska sredstva (900.232.432,00 SIT) obračunana (pravočasno, z upoštevanjem valutnih rokov 30 oziroma 60 dni) v višini likvidne realizacije 897.665.070,00 SIT (99,7 %).

Ob navedenem pa je potrebno še posebno opozoriti na dejstvo da v skladu z obsegom fakturiranih del po obračunskih situacijah ta dela v celoti niso bila plačana iz naslova proračunskih sredstev 2002:

Izvajalec: Obveznost 2002 Plačano Razlika
RŽV, d.o.o. 643.539.000 SIT 643.539.000 SIT 0
konzorcij CP, d.d. & RTH d.o.o. 254.126.070 SIT 151.039.626 SIT 103.086.444 SIT
SKUPAJ 897.665.070 SIT 794.578.626 SIT 103.086.444 SIT

Poleg predviden razlike neplačanih del opravljenih v letu 2002 v višini 86.448.230,00 SIT je potrebno pri črpanju proračunskih sredstev leta 2003 upoštevati še neizvršeno plačilo (zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu ob koncu leta) v višini 103.086.444,00 SIT, kar zmanjšuje planiran obseg razpoložljivih proračunskih virov financiranja za plačilo izvedbe zapiralnih del po Poslovnem načrtu za letu 2003.

6.4. Bilance

Rezultati poslovanja so predstavljeni v izkazu poslovnega izida (SRS 25, različica I) in v bilanci stanja (SRS 24) Bilanci sta razvidni iz priloge 5 in priloge 6.

Prikazano poslovanje v izkazu poslovnega izida kaže izgubo v višini 22.346.142,00 SIT. Izguba je posledica obračunane amortizacije, ki v sedanjem sistemu financiranja ni pokrita.

Kot je razvidno iz poročila in iz vseh prilog o prikazanih stroških in prihodkih, poteka sicer celotno poslovanje v okviru zagotovljenih sredstev. Družba pokriva vse svoje obveznosti tekoče, je likvidna in nima zapadlih neporavnanih obveznosti.

Kot je že omenjeno, RŽV v svojih poslovnih knjigah evidentira in prikazuje v rezultatih poslovanja tiste poslovne dogodke, katere sam naroča in plačuje. Poleg tega se po poslovnem načrtu družbe za leto 2002 v RŽV izvajajo zapiralna dela, sklenjena po posebnih pogodbah, po katerih izvajalci prejemajo plačila direktno od MOPE. Ti poslovni dogodki se v RŽV v poslovnih knjigah evidentirajo zunajbilančno in niso vključeni v rezultatih poslovanja.

Višina premoženja in njegova struktura je razvidna iz bilance stanja. Struktura se je delno spremenila zaradi nekaterih načrtovanih poslovnih dogodkov (zmanjšala so se stalna sredstva in povečala gibljiva sredstva).

Poleg lastnega premoženja ima RŽV v upravljanju tudi zemljišča, ki so predmet zapiranja (jalovišči Boršt in Jazbec) in so v lasti države. To je prikazano v zunajbilančnih obveznostih.Vrednost se je nekoliko povečala, ker je bilo potrebno dokupiti del zemljišča, ki je bil funkcionalno že od izgradnje del v uporabi družbe.

7.0. ZAKLJUČEK

Poslovno poročilo družbe Rudnik Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o. je dokument, s katerimi družba izpolni obveznost:

- 10. člena ZTPIU ter 2. člena ZTPIU-A,
- predloži poslovno poročilo Nadzornemu svetu družbe v skladu z zahtevami Statuta ter Uredbe.

Poročilo je strukturirano v skladu z metodologijo izdelave Noveliranega programa ter Poslovnega načrta za leto 2002, kar omogoča enostavno primerjavo realiziranih ter načrtovanih ciljev.

Tabela 26: Realizacija celotnih stroškov zapiranja rudnika glede na Poslovni načrt




Tabela 27: Realizacija celotnih stroškov zapiranja rudnika glede na Noveliran program




Neskladje poslovnih dogodkov 2002 z Noveliranim programom (poleg vrednostnih in dinamičnih odstopanj predstavljata dve aktivnosti), ki ju Noveliran program ne vsebuje ali vrednostno ne opredeljuje:

- stroški aktivnega razreševanja (prezaposlovanja); pokrivanje iz prejemkov lastne dejavnosti,
- plačilo ZPIZ-u benificirane delovne dobe preteklih let.

Pri ocenjevanju rezultatov poslovanja je potrebno upoštevati, da predstavlja leto 2002 (in ne leto 2001 kot predvideva Noveliran program) prvo leto implementacije izvedbe zapiranja rudnika v skladu z strategijo ZTPIU-A ter Noveliranega programa. Tako je zaradi procesnih razlogov šele sredi leta lahko prišlo do organizacijskih sprememb, v skladu s katerimi družba predvsem zagotavlja pogoje za delo zunanjih izvajalcev in na drugi strani do izbire zunanjih izvajalcev, izbranih na mednarodnem razpisu za izvedbo prvega planiranega osnovnega projekta – zapiranja jame.

Dosedanji poslovni dogodki predvsem na obvladovanju stroškov ostalih del (zagotavljanje pogojev, odškodnine, nabava opreme) ter stroškov zapiranja jame ne kažejo bistvenih odstopanj od planiranih vrednosti Noveliranega programa; dejanski stroški ostalih del po reorganizaciji družbe v drugi polovici leta ter ponudbe izbranih zunanjih izvajalcev na treh sklopih (od štirih) osnovnem projektu zapiranja jame omogočajo oceno glede možnosti izvedbe projekta na teh dveh segmentih v skladu z vrednostnim obsegom in dinamiko (seveda z enoletno zamudo) Noveliranega programa.

Možnost, da projekt v obsegu celotno predvidenih stroškov (37,3 mio. EUR) v predvidenem petletnem obdobju (2002 – 2006) ne bo izveden v tem trenutku ogrožata naslednji dejstvi:

- družba še vedno ni pridobila dopolnilnega lokacijskega dovoljenja za jalovišči HMJ Boršt in Jazbec, katerih izvedba je že sedaj na kritični poti (postopki pridobitve gradbenega dovoljenja in dinamika izvedbe mednarodnih javnih razpisov),
- že dosedanji rezultati poskusnih testov poskusnih polj prekrivk na jalovišču HMJ Boršt opozarjajo na pomanjkljivost projektiranih tehničnih rešitev in nakazujejo dodatne strokovne probleme, ki jih bo potrebno rešiti v letu 2003; na izvedbi tega dela projekta je potrebno računati z večjimi stroški izvedbe trajne sanacije jalovišč (predvsem jalovišča HMJ Boršt).

Vsekakor se bo rešitev navedenih dilem razjasnila v letu 2003, ko bo mogoče podati natančnejšo prognozo stroškov izvedbe projekta, predvsem tudi za področje trajne sanacije jalovišč.

Realizacija izvedbe v predvidenem obdobju in predvidenem stroškovnim obsegom bo vsekakor v največji meri odvisna od zagotavljanja vsakoletnega zadostnega obsega proračunskih sredstev, namenjenih zapiranju rudnika. Pri vsakoletnem določevanju obsega teh sredstev je potrebno upoštevati, da podaljšanje izvedbe projekta pomeni tudi podražitve projekta; praktično vse postavke stroškov zagotavljanja pogojev (poglavje 4.1.) imajo namreč značaj fiksnih stroškov poslovanja.



Matej Požun, univ. dipl. inž. rud.
Direktor