Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

EVIDENČNI PODATKI
Številka: 310-00/2001-13
Ljubljana, 29.01.2004

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

LJUBLJANA

Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 36/92 in 28/00) vam pošiljamo:

- poslovni načrt družbe Rudnik Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o., za leto 2004,

ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 59. redni seji dne 29.1.2004.

Mirko Bandelj
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

POSLOVNI NAČRT DRUŽBE

RUDNIK ŽIROVSKI VRH,

javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o.
za leto 2004

Todraž, november 2003 RŽV d.o.o.:

Matej Požun
Direktor:

KAZALO

Stran

1.0.0	UVOD	1
2.0.0	OPERATIVNI PLAN AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO PROGRAMA	4

2.1.0.	OBRAT ZA PRID0BIVANJE RUDE	5
2.1.1.	601 Izvedba rudarskih projektov za podzemne objekte in strokovni nadzor– ZI	5
2.1.2.	602 Vzdrževanje in sanacija jamskih objektov za izvedbo zapiralnih del – RŽV	6
2.1.3.	603 Nadzor izvajanja zapiralnih del v jami (EU+strok.n.)	6
2.1.4	624 Demontaža rudarske opreme - RŽV	6
2.1.5.	625 Demontaža RTP in električnih vodov – RŽV	6
2.1.6.	628 Trajno odlaganje že odkopane rude - RŽV	6
2.1.7.	630 Pripravljalna dela - ZI	7
2.1.8.	620 Zaprtje odkopnih polj, pristopnih ramp in smernikov – ZI (MOPE)	7
2.1.9.	611 Pripravljalna dela v okviru - SKLOPA 1 – ZI (MOPE)	7
2.1.10.	621 Vrtanje odvodnjevalnih vrtin – ZI (MOPE)	7
2.1.11.	629 Stabilizacija odprtih prostorov v blokih - ZI (MOPE)	7
2.1.12.	671 Sanacija površin območij starih raziskovalnih podkopov – ZI (MOPE)	8
2.1.13	680 Končna ureditev začasnega odlagališča P-1 – ZI (MOPE)	8
2.1.14.	681 Končna ureditev odlagališča P-9 - ZI (MOPE)	8
2.1.15.	612 Pripravljalna dela v okviru SKLOPA 3 – ZI (MOPE)	8
2.1.16.	633 Zapiranje podkopa P-10 - ZI (MOPE)	8
2.1.17.	636 Zapiranje podkopa P-1 in P-i – ZI (MOPE)	8
2.1.18.	639 Zapiranje podkopa P-11 ZI (MOPE)	9
2.1.19.	649 Ventilatorska postaja na P-1 - ZI (MOPE)	9
2.1.20.	643 Demontaža in rušenje pomožnih objektov na P-9 - ZI (MOPE)	9

2.2.0.	OBRAT ZA PROIZVODNJO URANOVEGA KONCENTRATA	9
2.2.1.	702 + 720 Zaključna dela	9
2.2.2.	750 Stranski odkop pri predelovalnih obratih - ZI	9

2.3.0.	JALOVIŠČA	10
2.3.1.	801 Raziskave in verifikacija normativov Boršt - ZI	10
2.3.2.	804 Izdelava PGD in pridobitev GD za jalovišče Boršt - ZI	10
2.3.3.	814 Jalovišče Boršt (Ureditev zalednih voda) – ZI (MOPE)	11
2.3.4.	821 Nadzor nad izvajanjem del Boršt (EU+strok.n.) - ZI	11
2.3.5.	822 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa – Boršt - ZI	11
2.3.6.	834 Raziskave in verifikacija norm – Jazbec - ZI	11
2.3.7.	835 Izdelava PGD in pridobitev GD – Jazbec - ZI	12
2.3.8.	832 838 Jalovišče Jazbec – ZI (MOPE)	12
2.3.9.	836 Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU+strok.n.) - ZI	12
2.3.10.	837 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa – Jazbec - ZI	12

2.4.0.	OSTALA DELA	12
2.4.1.	Nadzor nad vplivi na okolje	13
2.4.2.	Varnost pri delu in varovanje zdravja	13
2.4.3.	Zagotavljanje pogojev	13
2.4.4.	Fiksne obveznosti	14

2.5.0.	STROŠKI DELA	15

2.6.0.	PREZAPOSLOVANJE	15

2.7.0.	ODŠKODNINE	16

2.8.0.	NABAVA OPREME	16

2.9.0.	LASTNA REALIZACIJA	16
2.9.1.	Izgradnja gospodarske cone Todraž	17
2.9.2.	Prenos premoženja na lokalno skupnost	18

3.0.0.	DINAMIKA IZVAJANJADEL	20

4.0.0.	FINANČNI NAČRT	21
4.1.0.	VIRI FINANCIRANJA	21
4.1.1.	Proračunski viri in kredit EIB	21
4.1.2.	Lastni viri	22
4.1.3.	Program dezinvestiranja	23

4.2.0.	POKRITJE STROŠKOV Z VIRI SREDSTEV	24

4.3.0.	PREDKALKULIRANE BILANCE	24

5.0.0.	ZAKLJUČEK	26

Priloge
	- Priloga 1 – Delovni koledar	27
	- Priloga 2 - Zapiralna dela v letu 2004	28
	- Priloga 3 - gantogram aktivnosti obrata za pridobivanje uranove rude	29
	- Priloga 4 - gantogram aktivnosti zapiranja jalovišč	30

	Tabele:	31-40
	- Izkaz poslovnega izida	41
	- Bilanca stanja	42
	- Črpanje kredita EIB	44

1.0.0. UVOD

Poslovni načrt družbe Rudnik Žirovski vrh, d.o.o. za leto 2004 (v nadaljevanju PN 2004) načrtuje za leto 2004 izvajanje Noveliranega programa izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku Žirovski vrh, IBE, april 2001, št. proj. UZVI-B103/29 (v nadaljevanju Noveliran program), ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije 31.05.2001 pod sklepom št. 310-00/2001-3.

PN 2004 je izdelan na podlagi določb:
- 10. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (Ur.l.RS, št. 36/92), v nadaljnjem besedilu ZTPIU ter
- 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZTPIU (Ur.l. RS, št. 28/2000), v nadaljnjem besedilu ZTPIU-A.

Omenjena krovna zakonodaja zahteva izdelavo "Operativnega plana aktivnosti za izvedbo programa v tekočem letu", kar je detajlno opredeljeno v drugem poglavju PN 2004. V času potrebne priprave "operativnega plana aktivnosti za izvedbo programa" v letu 2004 kot Predloga PN 2004, v septembru 2003, (ki naj po namenu krovne zakonodaje predstavlja letni dinamični izsek iz krovnega programa) je bil znan takrat razpoložljiv obseg proračunskega financiranja za plansko leto (Ur. list RS št. 118/02 z dne 30.12.2002) - proračunska postavka 3541: 1.695.170 tisoč SIT. Predlog PN 2004 je bil predstavljen na 10. redni seji NS dne 19.09.2003 in sprejet pod sklepom št.70. Že ob sprejemu pa se je tako poslovodstvo kot NS zavedalo potrebnih sprememb in dopolnitev PN 2004 do konca leta, ki so upoštevana v tem dokumentu (PN 2004, november 2003). Spremembe dokumenta so naslednje in so nastopile iz naslednjih razlogov:

- Vlada je pripravila Predlog Proračuna RS 2004, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 83; Rudnik Žirovski vrh je za leto 2004 dobil novo proračunsko postavka 2999 v višini 1.849.195 tisoč SIT, kar tudi pomeni, da se črpanje (povečanega obsega) proračunskih sredstev ne bo v letu 2004 več izvajalo preko Agencije RS za okolje;
- Celoten povečan obseg sredstev se nameni izvedbi osnovnih projektov, predvsem na projektih trajnega zapiranja jame in sanacije obeh jalovišč; Opisi posameznih aktivnosti zapiranja jame in trajne sanacije jalovišč tako upoštevajo dodatne predvidene tako opisno kot vrednostno v ustreznih tabelah;
- V novembru je bil med MF, MOPE ter RŽV podpisan "Protokol v zvezi s koriščenjem posojila EIB za financiranje sanacije Rudnika Žirovski vrh"; v ta namen je v PN 2004 dodano poglavje »Proračunski viri in kredit EIB« in dodatna spremljajoča tabela, ki razmejuje stroške, ki se v skladu s posojilno pogodbo EIB lahko (posredno) krijejo iz te kreditne linije;
- V PN 2004 so upoštevane tudi spremembe, ki so posledica dejanske izvedbe projekta v letu 2003 ( v avgustu smo pri izdelavi PN 2004 operirali z realizacijo v planskih okvirih);
- PN 2004 je dodan delovni koledar ter pregledna karta planiranih del v letu 2004 (ter opravljenih v preteklih letih).

Poleg proračunskih virov financiranja PN 2004 vsebuje tudi planirane prilive in odlive lastne realizacije. Poznani okviri poslovanja nam omogočajo celotno planiranje ne samo predvidenih stroškov, temveč tudi prihodkov planskega leta. Uredba o preoblikovanju Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, p.o., v Rudnik Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o., Ur.l. RS, št. 79/2001 (v nadaljevanju Uredba) ter Statut Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, d.o.o., ki ga je sprejela Vlada RS na 58. redni seji z dne 17.01.2002 pod št. 310-00/2001-6 (v nadaljevanju Statut) poleg priprave »Operativnega plana aktivnosti za izvedbo programa v tekočem letu« namreč zahteva tudi izdelavo finančnega načrta, kar je detajlno opredeljeno v četrtem poglavju PN 2004 (viri financiranja, predkalkulirane bilance).

Poleg razpoložljivih proračunskih sredstev pa PN 2004 pri načrtovanju upošteva tudi naslednja izhodišča in predpostavke:

- na osnovi pridobljenega dopolnilnega lokacijskega dovoljenja z dne 8.5.2003 pod št. 350-03-77/95 SR/GL za trajno sanacijo jalovišča HMJ Boršt in jamske jalovine Jazbec bo družba v skladu z 71. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV) izdelala do konca leta 2003 varnostno poročilo k načrtovani trajni sanaciji jalovišča jamske jalovine Jazbec; sočasno je potrebno izdelati dopolnitev rudarskega projekta trajne sanacije jalovišča jamske jalovine Jazbec (spremembe prekrivke) in tehnični dokument ter varnostno poročilo v začetku leta uskladiti z Upravo RS za jedrsko varnost (URSJV).

- na osnovi omenjenega dopolnilnega lokacijskega dovoljenja, ki predvideva sanacijo jalovišča HMJ Boršt na mestu, bo na osnovi dodatnih raziskav jalovišča Boršt po programu strokovnega sveta bo družba do konca leta 2003 pridobila strokovno tehnične rešitve načina trajne sanacije jalovišča HMJ Boršt v obliki predloga projektne naloge za izdelavo projekta trajne sanacije HMJ Boršt, ki bi na ravni splošno uveljavljenih kakovostnih zahtev in predpisov ter priporočil za objekte odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki vplivajo na sevalno varnost zagotavljal dolgoročno stabilnost trajne sanacije jalovišča HMJ Boršt,

- do konca leta 2003 dokončati I. fazo mednarodnega javnega razpisa po omejenem postopke »Opustitev obratovanja jalovišč hidrometalurške in jamske jalovine s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami odlaganja« in tako pridobiti nabor izvajalcev, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti,

- ministrica, pristojna za regionalni razvoj je s sklepom št. 012-113/2003-1 z dne 23.06.2003 imenovala komisijo za prenos kompleksa bodoče obrtne cone Todraž na lokalno skupnost v sestavi; prenos predvideva, bo komunalno opremljanje gospodarske cone Todraž RŽV izvedel z viri sredstev, ki predstavljajo poslovno nepotrebna sredstva premoženja družbe. PN 2004 tako predpostavlja, da bo komisija do konca leta pripravila program prenosa, družba pa izdelala »Investicijski program komunalnega opremljanja gospodarske cone Todraž«, ki bo opredelil obseg in dinamiko potrebnih vlaganj komunalnega opremljanja gospodarske cone Todraž.

Osnovni cilji PN 2004 so torej naslednji:

- v skladu z dinamiko razpisne dokumentacije in ponudbe izbranega zunanjega izvajalca Konzorcij Cestno podjetje Ljubljana d.d., Rudnik Trbovlje Hrastnik d.o.o. glede na ponudbeno opcijo fiksnih cen izvedbe del v ponudbenem roku prioritetno glede na obseg razpoložljivih sredstev izvajati v letu 2004 predvidene aktivnosti na zapiranju jame za sklope 1, 2, 3 ter 4. Dela zunanjih izvajalcev na projektu zapiranja jame na drugi strani tudi pogojujejo tudi znaten del fiksnih stroškov poslovanja (še dodatni stroški dela za vzdrževanje jame in zagotavljanje pogojev za delov jami zunanjih izvajalcev v lastni režiji), zato je prioriteta zapiranja jame glede na oportunitetno odločitev trajne sanacije jalovišč še bolj smiselna,

- do konca II. kvartala na osnovi dopolnjenega rudarskega projekta trajne sanacije jamske jalovine Jazbec in soglasja URSJV v skladu z 76. členom od upravnega organa, pristojnega za rudarstvo za omenjeno dokumentacijo pridobiti dovoljenje za izvajanje del,

- dokončati II. fazo mednarodnega javnega razpisa po omejenem postopke »Opustitev obratovanja jalovišč hidrometalurške in jamske jalovine s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami odlaganja« za jalovišče jamske jalovine Jazbec do konca drugega kvartala 2004 in s tem izbiro izvajalca za dela trajne sanacije za jalovišče jamske jalovine Jazbec.

- do konca leta 2004 na podlagi projektne naloge strokovnega sveta za izdelavo rudarskega projekta trajne sanacije HMJ Boršt izdelati projekt, sočasno v skladu z 71. členom ZVISJV varnostno poročilo in ga uskladi z URSJV.

Zaradi različnih razlogov je prišlo do vsebinskih, vrednostnih, predvsem pa časovnih odstopanj od Noveliranega programa; kot prvo leto izvajanja programa lahko smatramo leto 2002 (zamik enega leta). Odstopanja so bila po vsebini nakazana že z revizijo Krovnega programa (Wismut). Z dokumentom »Ocena izvedbe noveliranega programa izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh« (Ocena izvedbe), RŽV, april 2002 so bila odstopanja grobo opredeljena. Z realizacijo navedenih ciljev PN 2004 bi konec leta lahko po obsegu in dinamiki natančneje opredelili vsa odstopanja. Ocenjujemo, da bi bilo konec leta 2004 (s pridobitvijo vseh potrebnih izvedbenih dokumentov predvsem trajne sanacije jalovišč) potrebno pristopiti k izdelavi sprememb in dopolnitev Noveliranega programa.

Metodologija planiranja programov in podprogramov je identično metodologiji Noveliranega programa. PN 2004 temelji na vrednostnem in časovnem prikazu ocene izvedbe posameznih podprogramov in aktivnosti v letu 2004 glede na predvidevanja Noveliranega programa. Za vrednostni in časovni prikaz izvedbe posameznih podprogramov in aktivnosti se upošteva kvartalna doba. Enak metodološki pristop PN 2004 kot Noveliran program omogoča tudi kasnejše spremljanje izvajanja plana prek poročil ter tudi enostavno primerjavo izvajanja Noveliranega programa.

Delovni koledar je razviden iz priloge 1.

2.0.0. OPERATIVNI PLAN AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO PROGRAMA

Operativni plan načrtuje izvajanje osnovnih izvedbenih projektov:

- trajno prenehanje pridobivanja uranove rude,
- trajno prenehanje proizvodnje koncentrata in
- trajno prenehanje obratovanja jalovišč.

V skladu z metodologijo izdelave Noveliranega programa so planirani tudi stroški ostalih del, to so v pretežni meri fiksni stroški (zagotavljanje pogojev) ter ločeno stroški odškodnin, prezaposlovanja ter nabave opreme.

V operativnem planu so aktivnosti, ki jih bodo izvajali tuji izvajalci posebej označene; dela, ki se izvajajo v lastni režiji (pripravljalna dela v jami in demontažna dela) so detajlno planirana po grupiranih naravnih vrstah stroškov. Dela, ki se po vsebini posredno financirajo iz sredstev kredita EIB so predstavljena posebej v četrtem poglavju.

V sklopu izvajanja trajnega prenehanja pridobivanja rude se načrtuje prioritetno izvajanje del:
- izvajanja pripravljalnih del na glavnih transportnih in zračilnih poteh ter demontaža opreme v jami v lastni režiji,
- nadaljevanje izvajanja aktivnosti zapiranja jame sklopov 1, 2, 3 ter 4.

V sklopu prenehanja proizvodnje uranovega koncentrata je predviden le stroškovni učinek sanacije usada brežine predelovalnega obrata (stranski odvzem) ter prenos del iz leta 2003 (rušenje še preostalih objektov na platoju predelovalnega obrata).

V sklopu izvedbe prenehanja obratovanja jalovišč se načrtuje izvedbe izbira zunanjega izvajalca na mednarodnem javnem razpisu in začetek del trajne sanacije jalovišča jamske jalovine Jazbec.

Ostala dela načrtujejo izvajanje nadzora nad vplivom rudnika na okolje, izvajanje varnosti pri delu in ostala dela pri zagotavljanju pogojev za izvajanje Noveliranega programa in za poslovanje podjetja. Obseg načrtovane izvedbe ostalih del je enak ali manjši obsegu ostalih del po Noveliranem programu. Vsa odstopanja in posebnosti pa so v nadaljevanju posebej opredeljena in obrazložena.

Rekapitulacija stroškov zapiralnih del je razvidna iz tabele 1.

2.1.0 OBRAT ZA PRID0BIVANJE RUDE

Pri izvajanje zapiranja obrata za pridobivanja uranove rude velja najprej ugotoviti, da so dokončani vsi postopki in izbran zunanji izvajalec za vsa dela zapiranja jame. Zaradi prioritete zapiranja jame glede na trajno sanacijo jalovišč (opcija fiksnih cen izvedbe del v ponudbenem roku zunanjih izvajalcev, fiksni stroški dela RŽV na zagotavljanju pogojev) in omejitev virov financiranja se načrtuje nadaljevanje del iz leta 2003 v največjem možnem obsegu:

- priprava podzemnih objektov za izvajanje del pri zapiranju in demontažna dela (RŽV)
- trajno zapiranje jamskih objektov, povezav podzemnih objektov s površino in dela za zmanjšanje koncentracije urana v jamski vodi (zunanji izvajalci).

Po posameznih sklopih izvajanja del je potrebno opozoriti, da bodo že v letu 2003 dela na sklopu 2 (drenažno vrtanje – izdelava drenažnih vrtin) končana in pomenijo stroški dela sklopa 2 v letu 2004 le plačilo (likvidni odliv) zadržanega plačila po pogodbi zaradi pogodbenih določil (10% plačila izvedenih del se plača po odpravljenih pomanjkljivostih, ugotovljenih na tehničnem pregledu ob zaključku del). Pripravljalna dela se bodo izvajala na osnovi rudarskega projekta: »Pripravljalna in sanacijska dela za izvedbo projektov trajnega zaprtja jame RUŽV - 1.del: pripravljalna dela za zunanje izvajalce«, št. proj. ic 341/03, IRGO Consulting.

Na površini se načrtujejo sanacijska dela prizadetih območij, delno odvoz jamske izkopanine iz odlagališč in rušenje manjših objektov na odlagališčih.

Poleg navedenega se v okviru stroškov zapiranja jame upoštevajo tudi stroški nadzora, ki se vodijo posebej na stroškovni postavki 603:
- investicijski nadzor zunanjih izvajalcev nad izvajanjem del – IRGO d.d. (skladnost izvajanja del z razpisno dokumentacijo, kontrola in potrjevanje obračunskih situacij),
- EU konzultant (skladnost izvajanja del v skladu z noveliranim programom v skladu z določili posojilne pogodbe EIB).

Iz tabele 2 so razvidni stroški prenehanja pridobivanja uranove rude s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami pridobivanja – dela v lastni režiji oziroma delno zunanji izvajalci, iz tabele 3 pa posebej stroški prenehanja pridobivanja uranove rude s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami pridobivanja - zunanjih izvajalcev, izbranih na mednarodnem javnem razpisu (neposredna plačila zunanjim izvajalcem). Specifikacija stroškov obrata za pridobivanje rude - del v lastni režiji (602, 624, 625, 628) po naravnih vrstah je razvidna iz tabele 4.

Pregledna karta planiranih del v letu 2004 ločeno za RŽV in zunanje izvajalce (na kateri so označena že opravljena dela) je razvidna iz priloge 2.

2.1.1. 601 Izvedba rudarskih projektov za podzemne objekte in strokovni nadzor – ZI

Izdelava tehnične dokumentacije bo obsegala pričetek izdelave rudarskega projekta izvedenih del, tehnološki projekt vrtanja in črpanja betonske paste za zasipavanje opuščenih in delno zarušenih odkopov v blokih 1 in 2 in izdelava manjše dokumentacije, kot so odmiki od projektov ali pa dokumentacija za potrebe sanacije nevarnih del v jami.

Po končanih delih na posameznih projektih v jami in na površini se bodo opravili tehnični pregledi objektov in pridobila uporabna dovoljenja. Za potrebe končne ureditve površine na posameznih projektih bodo opravljene radiološke meritve po dekontaminaciji in izdelani potrebni elaborati.

2.1.2. 602 Vzdrževanje in sanacija jamskih objektov za izvedbo zapiralnih del – RŽV

Planira se redno vzdrževanje podkopa P-11 (v zimskem času) in ostalih cestišč za potrebe zapiralnih del, kontrola in vzdrževanje visokonapetostnih kablov in jamskih razdelilnih transformatorskih postaj (RTP-530, RTP-H-33), potrebni letni strojni in elektro remonti glavnih ventilatorjev in vzdrževanje cevovodov za tehnološko vodo vključno z zajetjema Dršak in Zala.

Glede na stanje zapiralnih del po projektih v jami se planira sanacija podgradnje na najvišjem obzorju 610. Posamezne odseke proge H-2/3 kot glavna izstopna zračna pot z energetskimi dovodi za glavne ventilatorje in za napajanje jame s tehnološko vodo bo potrebno sanirati. Poleg proge H-2/3 se bodo sanirali tudi pristopi do te proge na obzorju 580. Za zagotavljanje glavnega prezračevanja jame bodo po potrebi postavljeni regulatorji pretoka.

2.1.3. 603 Nadzor izvajanja zapiralnih del v jami (EU+strok.n.)

Nadziranje del zunanjih izvajalcev po sklenjenih pogodbah za sklop 1, 2, 3 in 4 bo izvajal IRGO Consulting, kateri je že izvajal strokovni nadzor v letu 2002 in 2003. Prav tako bo v letu 2004 EU konzultant Wismut nadaljeval nadzor za potrebe banke EIB.

2.1.4. 624 Demontaža rudarske opreme – RŽV

Planira se demontaža, nakladanje in transport različne rudarske opreme iz jame na površino, ki je neuporabna (korozija) in je povezana z odstranitvijo različnih strojnih olj in masti. Po odstranitvi nevarnih snovi iz opreme na površini se opremo plamensko razreže, dekontaminira in razvrsti v skupine za nadaljnjo uporabo ali trajno odloži v jamo.

2.1.5. 625 Demontaža RTP in električnih vodov – RŽV

V letu 2004 se planira demontaža RTP-580 in pričetek demontaže RTP-H-33. Opremo RTP se transportira na površino, odstrani olja iz stikalnih naprav, plamensko razreže, dekontaminira in opravi radiološke meritve za potrebe razvrščanja glede kontaminiranosti.

2.1.6. 628 Trajno odlaganje že odkopane rude – RŽV

Planira se zaključek odvoza jamske jalovine iz odlagališča P-1 in P-9 in s tem tudi možnost, da se še registrira ruda, ki je bila odložena v času izvajanja odpiralno – raziskovalnih del jame. Vsa novo registrirana ruda se bo iz jalovišča Jazbec odpeljala v jamo, kjer se bo trajno odložila.

2.1.7. 630 Pripravljalna dela – ZI

Za potrebe dostopa do zajetja tehnološke vode se planira dokončanje del iz leta 2003 na ureditvi ceste Budlov mlin – Podgozdnik. Na cesti se ojača zgornji ustroj in odvodnjevanje (17.960 tisoč SIT) in asfaltiranje dostopne ceste do jalovišča Boršt bo le delno pri Bačenskem mlinu (6.140 tisoč SIT).
Za dostope do merilne postaje pri Polenšku se ojača zgornji ustroj in odvodnjevanje poti (17.960 tisoč SIT).

2.1.8. 620 Zaprtje odkopnih polj, pristopnih ramp in smernikov – ZI (MOPE)

V planu je predvideno nadaljevanje del iz leta 2003. Dela bomo nadaljevali na izgradnji zračilnih in vodnih pregrad za zapiranje odkopnih blokov in jamskih obzorij. Nadaljevanje urejevanja odvodnjavanja v progi H6/2 (izdelava kanala in polaganje drenaže) in priključitev kanala na glavni odvodnjevalni sistem v P-10.

Zapiranje jaškov RS-3, SJ-3 in SZJ-3: zapiralna dela za zapiranje jaškov obsegajo izdelavo betonskih plomb pod jaški, zasipavanje jaškov in pristopnih prog z polnilnim betonom MB-15; predvidene količine polnilnih betonov v letu 2004 znašajo po oceni 5000m3.

2.1.9. 611 Pripravljalna dela v okviru SKLOPA-1 – ZI (MOPE)

Pripravljalna dela se bodo vršila celo leto. Pripravljalna dela obsegajo: sanacijo dostopov do jamskih blokov, sanacijo prog z brizganim betonom in sidri, napeljavo vodov za industrijsko vodo, elektrifikacijo delov jame, kjer se bodo izvajala rudarska dela.

SKLOP 2 (Gradbena pogodba – sklop 2 št. 2523-02-100204)

2.1.10. 621 Vrtanje odvodnjevalnih vrtin – ZI (MOPE)

Dela bodo v celoti končana v letu 2003. V prvi polovici leta 2004 je predviden tehnični pregled objektov, odprava pomanjkljivosti, ugotovljenih na tehničnem pregledu in obračun 10% zadržanega plačila.

SKLOP- 3 (Gradbena pogodba – sklop 3 št. 2523-02-100205)

2.1.11. 629 Stabilizacija odprtih prostorov v blokih – ZI (MOPE)

V okviru teh del bomo izvedli potrebna dela za utrjevanje zarušenih odkopov. Stabilizacijo odkopnih prostorov v bloku 1 in bloku 2 bomo dosegli z zapolnjevanjem odkopnih prostorov s cementno maso, sestavljeno iz jamske jalovine, cementa in elektrofilterskega pepela.

Za stabilizacijo odprtih prostorov v blokih 1 in 2 so predvidene naslednje aktivnosti:
- geodetsko določanje lokacije posameznih vrtin v Bloku 1in Bloku 2,
- izdelava dostopnih poti in manipulativnih prostorov na mestu vrtanja,
- transport vrtalne opreme na lokacijo vrtanja in postavitev stroja za vrtanje,
- vrtanje vrtin in priprava jamske jalovine in zapolnjevanje jamskih blokov .
Vrtine se zapolnjujejo po sistemu najprej periferne nato centralne. Groba ocena prostornin v Bloku 1 je 25000m3, 15000 m3 v bloku 2, skupaj 40000 m3. V letu 2004 predvidevamo izvedbo 80% obseg del. Dela za stabilizacijo odprtih prostorov bomo končali predvidoma v prvi polovici leta 2005. Začetek del na površini se predvideva v mesecu marcu.

2.1.12. 671 Sanacija površin območij starih raziskovalnih podkopov – ZI (MOPE)

Dela bomo nadaljevali iz leta 2003. Dela bodo končana v celoti drugi polovici leta (dela so odvisna od vremenskih prilik). Nadaljevanje del je predviden v poznih spomladanskih mesecih. Predvidoma potrebno sanirati še pet raziskovalnih podkopov.

2.1.13. 680 Končna ureditev začasnega odlagališča P-1 – ZI (MOPE)

Nadaljevanje del iz leta 2003. Trajna sanacija je predvidena po končanih zapiralnih delih P-1 in P-i. Trajana sanacija vključno z rekultivacijo odlagališča P-1 se predvideva v drugi polovici leta 2004.

2.1.14. 681 Končna ureditev odlagališča P-9 – ZI (MOPE)

Večina del bo opravljena v letu 2003. Del odlagališča na površini po katerem je izdelan dostop do podkopa P-9 in manipulativni prostor pred P-9 bo saniran po končani sanaciji in likvidaciji podkopa P-9. Sanacija podkopa P-9 bo končana prvi polovici leta 2005.

2.1.15. 612 Pripravljalna dela v okviru SKLOPA-3 – ZI (MOPE)

Pripravljalna dela se bodo vršila celo leto. Pripravljalna dela obsegajo: sanacijo dostopov do jamskih blokov, sanacijo prog z brizganim betonom in sidri, napeljava vodov za industrijsko vodo, elektrifikacijo delov jam, kjer se bodo izvajala rudarska dela.

SKLOP- 4 Gradbena pogodba – sklop 4 št. 2523-03-100160 (CPL št.201/2003)

2.1.16. 633 - Zapiranje podkopa P-10 – ZI (MOPE)

Nadaljevanje del iz leta 2003. Dokončna sanacija podkopa po celotni dolžini se predvideva v drugi polovici leta 2004.

V podkop je potrebno še vgraditi 400 m betonskih cevi fi –1000 mm – izdelava glavnega odvodnjevalnega sistema. Jamski prostor se zapolnjuje z polnilnim betonom MB-15, predvidena količine vgradnje znaša 1653 m3.

2.1.17. 636 - Zapiranje podkopa P-1 in P-i – ZI (MOPE)

V okviru del je predvidena sanacija ostenja podkopov, vgradnja drenaž, polni zasip prog z inertnim polnilnim betonom MB-15 in sanacija vhodov pred vstopom v podkopa. Sledi trajna sanacija in rekultivacija površine pred vstopom v podkop P-1 in P-i.

Dela bodo končana konec leta 2004.

2.1.18. 639- Zapiranje podkopa P-11 ZI (MOPE)

V zadnjem kvartalu se bodo pričela dela na zasipanju povezovalnega jaška med podkopom P-11 in podkopom P-10

2.1.19. 645 - Ventilatorska postaja na P-1 – ZI (MOPE)

V okviru zapiranja podkopa P-1 je potrebno demontirati opremo ventilatorske postaje in rušenje objekta ventilatorske postaje.

2.1.20. 643 – Demontaža in rušenje pomožnih objektov na P-9 – ZI (MOPE)

Predvideva se demontaža in rušenje objektov na P –9. S tem bo mogoče zaključiti dela na ureditvi začasnega odlagališča na P-9.

2.2.0. OBRAT ZA PROIZVODNJO URANOVEGA KONCENTRATA

Pri izvajanju trajnega prenehanja proizvodnje uranovega koncentrata v Programu ni večjih načrtovanih aktivnosti. Planirani stroški pa se nanašajo na dokončanje del sanacije novih dveh podorov brežine kot posledica močnega deževja v mesecu oktobru 2002, ko se je porušilo ca 300 m3 brežine ter prenos del iz leta 2003 (rušenje še preostalih objektov na platoju predelovalnega obrata).

2.2.1. 702 + 720 Zaključna dela

Dela obsegajo sanacijo in rušenje naslednjih pomožnih objektov predelovalnega obrata:
- objekt za izganjanje amoniaka (št. 307),
- objekt za pripravo natrijevega klorata (308),
- objekt za skladiščenje natrijevega klorata (309),
- skladišče uranovega koncentrata (312),
- objekt za skladiščenje goriv (317),
- sanacija brežine stranskega odkopa.

Dela so bila planirana v letu 2003, vendar se bodo izvedla v letu 2004, ker kljub prostorski zasnovi območja, ki predvideva tu gospodarsko cono dela ni mogoče izvesti na podlagi lokacijske informacije, temveč je potrebno pridobiti projekt rušenja ter enotno gradbeno dovoljenje,

2.2.2. 750 Stranski odkop pri predelovalnih obratih - ZI

Na sanaciji dveh usadov se predvideva zaključek del izvajalca izbranega na osnovi javnega razpisa, objavljenega v Ur. listu RS 68/70 v letu 2003.

2.3.0. JALOVIŠČA

Na projektu trajne sanacije jalovišč je kot bistveno potrebno navesti, da je družba pridobila dne 8.5.2003 pod št. 350-03-77/95 SR/GL dopolnilno lokacijsko dovoljenje za trajno sanacijo jalovišča HMJ Boršt in jamske jalovine Jazbec in tako vse aktivnosti v letu 2004 temeljijo na navedenem dovoljenju.

Generalno lahko dela na projektu trajne sanacije jalovišč delimo v:

- fizična dela trajne sanacije jalovišča Jazbec, ki se bodo pričela v letu 2004,
- dela na pridobitvi izvedbene dokumentacije trajne sanacije jalovišča HMJ Jazbec.

Celotni stroški prenehanja obratovanja jalovišč s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami pridobivanja so razvidni iz tabele 6. Zaradi transparentnosti so posamezne aktivnosti projekta sanacije jalovišč grupirane ločeno za jalovišče HMJ Boršt ter jalovišče HMJ Jazbec.

Jalovišče HMJ Boršt

Planirane aktivnosti v letu 2004 temeljijo na lokaciji dopolnilnega lokacijskega dovoljenja, ki predvideva sanacijo jalovišča HMJ Boršt »in situ«.

Osnovo aktivnosti v letu 2004 tako predstavljajo rezultati dodatnih raziskav jalovišča Boršt po programu strokovnega sveta, ki podajajo celovite strokovno tehnične rešitve načina trajne sanacije jalovišča HMJ Boršt v obliki predloga projektne naloge za izdelavo projekta trajne sanacije HMJ Boršt.

Cilj, ki ga želi družba doseči je, do se na podlagi projektne naloge strokovnega sveta za izdelavo rudarskega projekta trajne sanacije HMJ Boršt izdelati rudarski projekt za izvedbo, sočasno pa v skladu z 71. členom ZVISJV usklajeno varnostno poročilo z URSJV.

2.3.1. 801 Raziskave in verifikacija normativov Boršt – ZI

Stroški predvideni na tej aktivnosti zajemajo:
- plačilo dela stroškov strokovnega sveta za dela 2002, ki zapade v plačilo 2003,
- izvajanje in spremljanje meritev ter po potrebi izvedbo dodatnih meritev za izdelavo projekta trajne sanacije po programu strokovnega sveta,
- redna izmera horizontalnih in vertikalnih premikov.

2.3.2. 804 Izdelava PGD in pridobitev GD za jalovišče Boršt – ZI

Predvidevajo se stroški izdelave rudarskega projekta izvedbe del trajne sanacije jalovišča HMJ Boršt, ter stroški vse dokumentacije, potrebne za izdelavo varnostnega poročila (projekt monitoringa), kakor tudi stroški samega varnostnega poročila. Poleg navedenega so na postavki predvideni tudi stroški izdelave projekta dolgoročnega monitoringa na jalovišču HMJ Boršt.

2.3.1. 814 Jalovišče Boršt (Ureditev zalednih voda)– ZI (MOPE)

Na ureditvi vzhodnega in zahodnega potoka se bodo dela predvidoma zaključila v letu 2003, planira se plačilo 10% zadržanega plačila po odpravi pomanjkljivosti po opravljenem tehničnem pregledu v skladu s pogodbenimi določili.

2.3.2. 821 Nadzor nad izvajanjem del Boršt (EU+strok.n.) – ZI

Na aktivnosti so planirani parcialni stroški EU konzultanta ter stroški nadzora nad izgradnje monitoring sistema.

2.3.3. 822 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa - Boršt– ZI

Na osnovi projekta dolgoročnega sistema monitoringa se predvideva začetek fizične izgradnje sistema, ki bo v skladu s predvidenim projektom zagotavljal stalni nadzor nad fizikalno-kemičnimi, vremenskimi, geomehaničnimi in radiološkimi parametri, ter ustrezno opozorilno ukrepal v primeru pojava anomalij.

Za potrebe stalnega pridobivanja vremenskih podatkov ( padavine, temperatura, itd.) se planira postavitev meteorološke postaje in izgradnja lisimetrov za spremljavo delovanja predlagane prekrivke za končno ureditev jalovišča HMJ. Planirajo se tudi eventuelne dodatne raziskave z vrtanjem kot posledica zaključkov izvedbe programa hidrogeoloških in geotehničnih raziskav v letu 2003.

Jalovišče jamske jalovine Jazbec

Osnovo aktivnosti v letu 2004 predstavlja z URSJV usklajeno varnostno poročilo glede trajne sanacije jalovišča jamske jalovine Jazbec in izdelana dopolnitev rudarskega projekta trajne sanacije glede strukture prekrivke, podane na osnovi ugotovitev izvedbe preizkusnih polj prekrivke, izvedene v letu 2003 (»Zaključno poročilo izvajanja strokovnega nadzora na poskusnih poljih prekrivk jalovišč Boršt in Jazbec«, ZRMK, Institut, 2003.)

Na osnovi navedenega in I. faze mednarodnega javnega razpisa po omejenem postopke »Opustitev obratovanja jalovišč hidrometalurške in jamske jalovine s trajnim zavarovanjem okolja pred posledicami odlaganja« je v letu 2004 tako potrebno izvesti:
- zbrati vsa potrebna soglasja (mnenje pooblaščenega revizorja za sevalno varnost, finančno jamstvo za izvedbo in plačilo stroškov dolgoročnega nadzora….) in pridobiti dovoljenje za izvajanje del trajne sanacije jalovišča od upravnega organa, pristojnega za rudarstvo,
- izbrati zunanjega izvajalca in pričeti dela trajne sanacije jalovišča Jazbec.

2.3.4. 834 Raziskave in verifikacija norm - Jazbec – ZI

Na postavki so predvideni stroški potrebnih dodatnih ekspertiz za potrebe varnostnega poročila, (stroški dodatne izdelave vodnih bilanc glede na predvideno prekrivko, …), ter stroški revizije projekta trajne sanacije jalovišča.

2.3.5. 835 Izdelava PGD in pridobitev GD - Jazbec – ZI

Aktivnost predvideva:
- plačilo dopolnitev rudarskega projekta trajne sanacije jalovišča, izdelanega v letu 2003,
- plačilo izdelave varnostnega poročile, izdelanega v letu 2003,
- stroški izdelave projekta dolgoročnega monitoringa na jalovišču Jazbec.

2.3.6. 832, 838 Jalovišče Jazbec – ZI (MOPE)

Stroški so v tabeli 6 deljeni v tri postavki:

- Sklop 4: na osnovi gradbena pogodba – sklop 4 št. 2523-03-100160 (CPL št.201/2003) so planirani prevozi jalovine pripeljane iz začasnih jalovišč P –1 in P – 9; potrebno je izvesti razgrinjanje in valjanje po plasteh, kakor je predvideno v projektu končne ureditve jalovišča Jazbec.
- 838 – pralna ploščad: planirano je plačilo 10% zadržanega plačila po odpravi napak, ugotovljenih na tehničnem pregledu izvedbe pralne ploščadi na jalovišču Jazbec (dela izvedbe pralne ploščadi so izvedena v letu 2003),
- v zadnjem kvartalu se predvideva tudi prva plačila zunanjim izvajalcem iz naslova začetka izvajanja trajne sanacije jalovišča Jazbec.

2.3.7. 836 Nadzor nad izvajanjem del Jazbec (EU+strok.n.)– ZI

Na aktivnosti so planirani parcialni stroški EU konzultanta za jalovišče Jazbec, stroški nadzora nad izvajanjem del zunanjih izvajalcev ter stroški nadzora nad izgradnje monitoring sistema.

2.3.8. 837 Izgradnja sistema dolgoročnega monitoringa – Jazbec – ZI

Na osnovi projekta dolgoročnega sistema monitoringa se predvideva začetek fizične izgradnje sistema, ki bo v skladu s predvidenim projektom zagotavljal stalni nadzor nad fizikalno-kemičnimi, vremenskimi, geomehaničnimi in radiološkimi parametri, ter ustrezno opozorilno ukrepal v primeru pojava anomalij.

2.4.0. OSTALA DELA

V Noveliranem programu so kot ostala dela navedena vsa tista dela in aktivnosti, ki so potrebna za nemoteno izvajane osnovnih izvedbenih projektov in dela, ki so potrebna za nemoteno poslovanje družbe. Teh del ni mogoče planirati v sklopu posameznih osnovnih projektov.in obsegajo naslednje aktivnosti:
- nadzor nad vplivi rudnika na okolje,
- varstvo pri delu in varstvo pred ionizirajočimi sevanji,
- zagotavljanje pogojev
- fiksne obveznosti
- plače zaposlenih in druge stroške iz dela

Celotni stroški ostalih del so prikazani v tabeli 7.
2.4.1. Nadzor nad vplivi na okolje

Planirana dela obsegajo:
- izvajanja programa nadzora radioaktivnosti v okolju RŽV s potrebnimi meritvami in analizami, izdelava ocene izpostavljenosti prebivalstva
- izvajanje nadzora tekočih in plinastih izpustov rudnika, odpadnih voda,
- zagotavljanje obratovanja in vzdrževanje merilnih postaj.

Neradiološki nadzor potokov Brebovščica in Todraščica ter reke Sore, ki je bil planiran za izvedbo v letu 2003 in prestavljen v leto 2004, se prestavi še za eno leto v leto 2005. Vzrok prestavitev je zamik izvedbe del na jaloviščih Boršt in Jazbec.

Stroški nadzora nad vplivi na okolje so razvidni iz tabele 8.

2.4.2. Varnost pri delu in varovanje zdravja

Plan varnosti pri delu in varovanja zdravja načrtuje:
- predpisane in potrebne aktivnosti za zagotavljanje varnega dela, vključno z varstvom pred ionizirajočimi sevanji,
- aktivnosti v zvezi z izvajanjem potrebnih meritev izvajanja trajne ureditve rudniških objektov vključno z dekontaminacijo objektov in površin,
- izvajanje zdravstvenega varstva zaposlenih in nekdaj v RUŽV zaposlenih delavcev,
- vzdrževanje merilne opreme ter reševalnih aparatov, kalibracijo merilne opreme
- delovanje jamske reševalne čete.

Skladno s 6. alineo 2. člena Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v RUŽV se je v letu 2003 začela izvedba zdravstvenega nadzora prve skupine delavcev, ki so delali na delovnih mestih z benificirano delovno dobo. V letu 2004 se bo projekt zaključil

Reševalno četo rudnika določa Zakon o rudarstvu (ZRud) oziroma podzakonski akt Pravilnik o tehničnih ukrepih in o varnosti pri podzemeljskih rudarskih delih. V skladu z določili zakonodaje je reševalna četa za rudarske družbe, članstvo pa v skladu z 419. členom pravilnika prostovoljno. Nagrajevanje aktivnosti reševalne čete (prikazani stroški reševalne čete) ureja enoten pravilnik centralne jamske reševalne službe enako za vse slovenske rudnike.

Stroški varstva pri delu so razvidni iz tabele 9.

2.4.3. Zagotavljanje pogojev

V sklopu zagotavljanja pogojev se načrtujeta:
- vzdrževanje razpoložljivosti objektov, opreme, mehanizacije in infrastrukture, potrebnih pri izvajanju Noveliranega programa in
- obratovanje tehnično tehnoloških sklopov skupnega pomena.

Plan vzdrževanja infrastrukture

Načrtovana dela obsegajo redna vzdrževalna dela in obnove ter popravila:
- zunanjih objektov rudnika z instalacijami in opremo ter spremljajočih površin,
- redno vzdrževanje jalovišč,
- čistilnih naprav sanitarne in jamske vode,
- kotlovnice in toplovodnega sistema,
- črpališča za pitno in požarno vodo z razvodi,
- transformatorskih postaj, agregatov, elektro instalacij in naprav ter naprav za zveze in organizacijo,
- elektronskih sklopov in požarnih javljalcev in
- rudarskih naprav in postrojev, ki se bodo potrebovali za izvajanje del.

Obratovanje tehnoloških sklopov

Načrtuje se obratovanje kotlovnice, transformatorskih postaj, laboratorija in čistilnih naprav za sanitarno (ČNSV) in jamsko vodo (ČNJV).

Planirani obseg del ter stroški materiala in meritev v laboratoriju obsegajo:
- analize trdnih in tekočih vzorcev na uran
- analize trdnih in tekočih eluatov
- analize tekočih vzorcev na amonij, prevodnost in pH
- kompleksne analize voda

Planirani obseg del ter stroški materiala v čistilnih napravah so predvideni za
- celoletno 24 urno obratovanje ČNSV,
- celoletno dvoizmensko obratovanje ČNJV.

Stroški zagotavljanja pogojev so razvidni iz tabele 10.

2.4.4. Fiksne obveznosti

Med fiksne obveznosti so po Noveliranem programu vključene obveznosti, ki nastajajo ne glede na dinamiko izvajanja del po Noveliranem programu. Pri tem gre za zagotavljanje poslovanja osnovnih splošnih služb družbe, kakor tudi za zakonsko predpisane obveznosti.

Z izpolnjevanjem fiksnih obveznosti je zagotovljeno nemoteno izvajanje režijskih del in aktivnosti tehnično tehnološke priprave in nadzora ter skupnih služb, ki niso neposredno odvisni od dinamike obsega izvajanja Noveliranega programa in jih ni mogoče načrtovati v sklopu izvajanja posameznih projektov.

Tako so zagotovljeni pogoji za normalno, s predpisi usklajeno poslovanje vseh potrebnih opravil. Promocijska dejavnost je vključena zaradi specifične dejavnosti (IO sevanje, ekologija) zaradi katere je potrebno aktivno komuniciranje z zunanjim okoljem.

Fiksni stroški so razdeljeni na skupne stroške, na skupne storitve ter usposabljanje in izobraževanje. Njihova višina in dinamika nista v večji odvisnosti od dinamike izvajanja zapiralnih del..

Stroški fiksnih obveznosti so razvidni iz tabele 11.

2.5.0. STROŠKI DELA

Stroških dela obsegajo celotne stroške za plače (vključeni so tudi prispevki delodajalca) in druge stroške, ki izhajajo iz dela (prevoz, prehrana, jamski dodatek, itd.) delavcev za zagotavljanje pogojev. Načrtovana dela obsegajo:
- vodenje podjetja in organizacijskih enot,
- tehnično pripravo in nadzor za skupno dejavnost,
- opravljanje splošno kadrovskih in splošnih del,
- opravljanje finančno računovodskih del,
- opravljanje komercialnih del in skladiščenje,
- upravljanje stanovanjskih in počitniških kapacitet.
Za delo na zagotavljanju pogojev za izvajanje zapiralnih del in za zagotavljanje nemotenega poslovanja podjetja je do konca zapiranja, to je do 2005 po Noveliranem programu predvideno 36 delavcev (delavci jedra). RŽV je s prenosom nekaterih del na zunanje izvajalce zmanjšal število na 30 delavcev.

Posebej so prikazani stroški za regres in dodatno pokojninsko zavarovanje. Stroški za dodatno pokojninsko zavarovanje so vzpostavljeni na osnovi dogovora ekonomsko-socialnega odbora na področju energetike med lastniki (MOP), delodajalci ter delojemalci (SDE) z dne 11.09.2001 na podlagi dogovora posredovanega predloga sklepa ESOE o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja in sklepa št. 5 NS RŽV. Teh stroškov Novelirani program ne vsebuje.

Stroški za plače delavcev ne obsegajo plač za 14 delavcev, ki bodo izvajali povečan obseg del pri pripravljanju jamskih prostorov za intenzivno izvajanje osnovnega projekta prenehanja pridobivanja. Stroški za plače so prikazani na enak način neposredno na posameznih projektih (602-628).

Višina plač je izračunana na osnovi izplačanih plač za avgust 2003 z upoštevanim povečanjem v skladu z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002-2004.

Stroški dela so razvidni iz tabele 12.

2.6.0. PREZAPOSLOVANJE

Noveliran program samo nakazuje, da se kadrovsko socialna problematika rešuje z uporabo modelov in dokumentov, ki jih je potrebno opredeliti v ločenem programu. Iz tega razloga je bil izdelan Kadrovsko socialni program z reševanjem presežnih delavcev, BSC Kranja, januar 2002, dopolnjen v januarju 2003 (v nadaljevanju Kadrovsko socialni program).

V letu 2004 po Kadrovsko socialnem programu ni presežnih delavcev. Kljub temu se planira prezaposlitev delavcev, ki bi si sami želeli zagotoviti dolgoročno zaposlitev pri drugem delodajalcu ali z lastno dejavnostjo. Na ta način bi delavcem, ki bi se za prezaposlitev zanimali, lahko omogočili dolgoročno zaposlitev, ki bi ustrezala tudi delavcem. Sredstva za prezaposlovanje bodo v celoti zagotovljena iz lastnih virov družbe.

Predvidena višina stroška za prezaposlitev (prevzem delavca z otvoritvijo novega delovnega mesta ali samozaposlitev (premija novemu delodajalcu) znaša 4.500.000,00 SIT (shema je s sklepom Komisije za nadzor nad državnimi pomočmi lahko izvajana do vključno leta 2005).

2.7.0. ODŠKODNINE

Odškodnine se planirajo na osnovi predvidenih posegov na površini na zemljiščih tujih fizičnih in pravnih oseb.

Del odškodnin je predviden kot nadomestilo za uporabo zemljišč za potrebe vzorčevanja vodotokov oziroma lokacij in dostopov radiološke za merilne postaje. Te odškodnine bodo upravičencem nakazane v enkratnem znesku, za obdobje od 2002 do dokončanja del.

2.8.0. NABAVA OPREME

Za zagotavljanje pogojev in za izvajanje del na zapiranju bo RŽV v letu 2004 nabavil opremo, ki jo bo potreboval in uporabljal do konca zapiranja:
- pod zamenjavo vozil se predvideva zamenjava osebnega vozila Lantra in terenskega vozila Lada Niva (starost obeh preko deset let),
- računalniška oprema se predvideva skladno z planom zamenjave po principu menjave posameznega računalnika z dobo prek pet let,
- program za spremljanje podatkov in obdelavo pomeni zajem, kontrolo in regulacijo (racionalizacijo) razvoda toplotne energije,
- dokončanje začetih del na obnovi ogrevalnega sistema (obnovitev instalacij, menjava kotla, priprava za priključitev drugih uporabnikov)
- daljinsko samodejno pošiljanje podatkov za radonove kratkožive potomce na merilni postaji Tavčar ali Gorenja vas, Boršt-meteorološka postaja

Stroški so razvidni iz tabele 16.

2.9.0. LASTNA REALIZACIJA

Kot lastno dejavnost v RŽV imenujemo tiste aktivnosti, ki niso neposredno izvajanje zapiralnih del. Največji del predstavlja zagotavljanje energije za MORS. Drugi pomembnejši del je gospodarjenje z lastnimi stanovanji, ki pa se bo v letu 2004 po predvidenem prenosu oziroma prodaji precej zmanjšal. V zelo majhni meri pa se izvaja nekatere druge storitve za zunanje stranke, prodaja materiala, posoja opreme itd.

Vsi stroški navedenih dejavnosti so pokriti s prihodki teh dejavnosti. Pozitivna razlika pa se bo kot prihodek lastne realizacije uporabil za prezaposlovanje delavcev oziroma za izgradnjo infrastrukture za industrijsko cono.

Prihodki lastne realizacije so razvidni iz tabele 17, stroški lastne realizacije pa iz tabele 18.
2.9.1. Izgradnja gospodarske cone Todraž

Obveznost zagotoviti nova delovna mesta je RŽV dolžan v skladu z 2. členom ZTPIU, ki pravi, da »po tem zakonu pomeni trajno prenehanje izkoriščanja in raziskovanja uranove rude….. - programiranje in uvedbo primernih nadomestnih dejavnosti za zaposlovanje delavcev…«.

Gospodarska cona P 8 - Todraž (GC Todraž) je predvidena v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škofja Loka za območje Občine Gorenja vas – Poljane (Ur. list RS št. 67/01 – 4.člen) - Odlok. GC Todraž obsega zemljišča in trenutne zgradbe, ki (delno še) služijo RŽV izvajanju svoje poslovne dejavnosti. Obravnavano območje zemljišč RŽV v Todražu so zaradi svoje lege in komunalne opremljenosti zanimive za uvajanje novih dejavnosti, ki bodo nadomestile rudarjenje.

S ciljem ohraniti ekonomsko moč lokalnega okolja z ustvarjanjem pogojev za odpiranje novih delovnih mest, ki se izgubljajo z zapiranjem rudnika se predvideva, da se nepremičnine (zemljišča), ki se nahajajo v bodoči gospodarski coni Todraž brezplačno prenesejo na lokalno skupnost. Izgradnja in prenos gospodarske cone Todraž bi pomenil prostorsko obliko razvojne rente lokalni skupnosti kot nadomestilo izgubi delovnih mest zaradi zapiranja rudnika. Razvojno infrastrukturo je mogoče brezplačno prenesti na lokalno skupnost v skladu z določili zakonodaje skladnega regionalnega razvoja.

Izgradnja gospodarske cone Todraž pomeni prostorsko obliko razvojne rente lokalni skupnosti kot nadomestilo izgubi delovnih mest zaradi zapiranja rudnika.

Z vidika končnega cilja – vzpostavitve novih delovnih mest – se predvideva izvedba celotnega projekta izgradnje in oddaje komunalno opremljenih parcel OIC Todraž na način, da bi preko:
- dezinvestiranja poslovno nepotrebnih sredstev RŽV (ostale nepremičnine, kapitalske naložbe, opreme RŽV) zagotovili vir sredstev za izvedbo komunalne infrastrukture,
- izvedbo komunalnega opremljanja GC Todraž z investitorstvom RŽV in lokalne skupnosti (plačnik RŽV)
- ter odprodaja/oddaja komunalno opremljene obrtne cone, z uporabo instrumenta zbiranja ponudb z osnovo fiksne subvencionirane cene nepremičnino ponudili investitorju, ki bi ob finančnem jamstvu ponudil najugodnejšo novo dejavnost po merljivih kriterijih zbiranja ponudb.

Izgradnja gospodarske cone Todraž temelji torej na naslednjih izhodiščih:
- pretežen vir financiranja predstavljajo lastna sredstva RŽV iz naslova odprodaje premoženja RŽV – poslovno nepotrebnih sredstev (dezinvestiranje),
- proračunska sredstva so predvidena v minimalnem obsegu za dela, ki jih opredeljuje že Noveliran program,
- lokalna skupnost pridobi potrebna soglasja, dokumentacijo ter gradbena dovoljenja (razen dokumentacijo za urejanje ožjega območja cone – RŽV) ter sofinancira lokalne potrebe ob izgradnji komunalne infrastrukture za cono (odcepi za potrebe lokalne skupnosti),
- zemljišča bodoče obrtne cone se brezplačno prenesejo na lokalno skupnost v skladu z zakonodajo skladnega regionalnega razvoja.

Aktivnosti komunalnega opremljanja v letu 2004 temeljijo na »Investicijskem programu komunalnega opremljanja gospodarske cone Todraž«, ki bo izdelan do konca leta 2003 in bo celovito opredelil obseg in dinamiko potrebnih vlaganj komunalnega opremljanja gospodarske cone Todraž.

Potrebna sredstva so prikazana na koncu tabele 17. Pridobljena so bila delno z lastno dejavnostjo v preteklih letih, delno pa bodo pridobljena s prodajo nepremičnin, predvsem stanovanj. Finančne obveznosti so prikazane v tabeli 18 na stroškovnih nosilcih 930 in 931. Dokončni program del in financiranja še ni izveden, zato so tudi navedene vrednosti le okvirne. Določena je skupna višina razpoložljivih sredstev v letu 2004 in njihovi viri.

Vsebina bo v celoti določena po uskladitvi programa z občino Gorenja vas poljane in z njenim sprejemom plana za leto 2004. Izvedba izgradnje gospodarske cone se bo pričela, ko bosta izpolnjena naslednja poslovna pogoja:

- izdelan program prenosa nepremičnin bodoče GC Todraž na lokalno skupnost in s strani Vlade RS podpisana pogodba o prenosu, iz katere je jasno razvidna obveza RŽV d.o.o., da bo komunalno opremljanje gospodarske cone Todraž izvedel v skladu z obsegom in dinamiko, ki bo opredeljena v investicijskem programu komunalnega opremljanja gospodarske cone Todraž z viri sredstev, ki predstavljajo poslovno nepotrebna sredstva premoženja družbe,
- Izdelan in na NS sprejet »Investicijskem programu komunalnega opremljanja gospodarske cone Todraž«, iz katerega je jasno razvidno, da stroški komunalnega opremljanja, ki se financirajo iz premoženja družbe ne presegajo iztržljive vrednosti dezinvestiranja tega premoženja.

Celotna vsebina predvidene izvedbe vlaganja v infrastrukturo in pokritje investicije je prikazano v spodnji tabeli.

Stran

Vrsta investicije/sredstev	Vrednost v SIT

Ureditev industrijske cone Todraž	42.000.000,00
Financiranje druge infrastrukture	136.000.000,00
Skupaj investicija	178.000.000,00

Lastna sredstva preteklih let	122.000.000,00
Lastna sredstva 2003	30.000.000,00
Lastna sredstva 2004	26.000.000,00
	178.000.000,00

2.9.1. Prenos premoženja na lokalno skupnost

Razvojno infrastrukturo je mogoče brezplačno prenesti na lokalno skupnost v skladu z določili zakonodaje skladnega regionalnega razvoja. V skladu s pravili omenjene zakonodaje je Ministrica, pristojna za regionalni razvoj s sklepom št. 012-113/2003-1 z dne 23.06.2003 imenovala komisijo za prenos kompleksa bodoče gospodarske cone Todraž na lokalno skupnost .

RŽV je že predhodno izvedel parcelacijo Gospodarske cona P 8 – Todraž, kot je predvidena v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škofja Loka za območje Občine Gorenja vas – Poljane (Ur. list RS št. 67/01) na del, katerega je možno takoj prenesti na lokalno skupnost (I. faza prenosa), na del, kateri bo v uporabi RŽV do dokončanja projekta zapiranja rudnika (II. faza prenosa) oziroma del, ki bo trajno ostal v lasti RS za potrebe institucionalnega razvoja. Komisija je v letu 2003 opredelila nepremičnine, ki so predmet prenosa (parcele 835, 865/1, 433/1, 434/1 ter 438/1 v skupni izmeri 44.270 m2 vse k.o. Dolenja Dobrava) ter pridobila zemljiško-knjižne izpiske ter ostale lastniške listine nepremičnin, ki so predmet prenosa. Izdelana je revalorizacija nepremičnin, ki so predmet prenosa, pridobljeno je predhodno soglasje lokalne skupnosti oziroma župana k nameravanemu prenosu v skladu z 78. členom Zakona o javnih financah ter soglasje pristojne regionalne razvojne agencije (BSC Kranj). Glavni predmet prenosa v letu 2004 bo torej zemljišče industrijske cone v izmeri ca 44.270 m2.

Sedanja knjigovodska vrednost nepremični, predvidenih za prenos je bila ocenjena v letu 2001. Pred prenosom bodo v skladu s predpisi nepremičnine ponovno ocenjene, v poslovnih knjigah pa bodo upoštevani knjigovodski podatki.

STANOVANJA *	Inv.št.	m2	Nabavna vred.	Odpisana vr.	Sedanja vred.

Sestranska vas 15/13	90011	52,25	9.568.289,60	151.588,60	9.416.701,00
Sestranska vas 17/20	90037	37,70	6.689.482,80	105.863,50	6.583.619,30
Sestranska vas 17/16	90034	69,65	11.124.218,90	176.301,80	10.947.917,10
Sestranska vas 15/11	90010	25,30	2.922.556,20	46.032,10	2.876.524,10
Poljanska cesta 70	90000	72,82	10.499.222,90	166.762,60	10.332.460,30
Sestranska vas 15/21	90016	70,75	6.742.604,80	106.707,20	6.635.897,60
Sestranska vas 17/6	90031	65,35	6.491.868,50	102.724,70	6.389.143,80
STANOV.SKUPAJ			54.038.243,70	855.980,50	53.182.263,20

ZEMLJIŠČA
Lokacija Todraž **		30.000			107.430.000,00

SKUPAJ PRENOS					160.612.263,20

* Za stanovanja so upoštevane knjigovodske vrednosti na dan 01. 01.2003.
** Vrednost zemljišča je izračunana iz povprečne vrednosti zemljišč na lokaciji Todraž.po
cenitvi z dne 29.05.2001 (str.99).

3.0.0. DINAMIKA IZVAJANJA DEL

Z dinamiko letnega izvajanja del želimo na kvartalnem nivoju (skladno z metodologijo planiranja stroškov) prikazati izvajanje aktivnosti projekta zapiranja rudnika. Ker se fiksni stroški poslovanja pojavljajo skozi celotno leto je poleg celote grupiranih aktivnosti smiselno prikazati le dinamiko izvajanja osnovnih aktivnosti:

- obrat za pridobivanje rude,
- jalovišča.

Dinamika obrata za proizvodnjo koncentrata ni prikazana grafično, saj se bodo v I. kvartalu leta le zaključila dela na sanaciji usada stranske brežine.

Iz dinamike izvajanja del je mogoče ugotavljati časovno skladnost izvajanja del z aktivnostmi predvidenimi z Noveliranim programom. Obseg načrtovanih aktivnosti v letu 2002 in 2003 je bil manjši od predvidevanj Noveliranega programa; zamiki nastali v letu 2002 in 2003 vplivajo na planiranje aktivnosti v letu 2004. Plansko leto tako najprej vsebuje izpadle aktivnosti leta preteklih let ter nadaljnje predvidene aktivnosti leta 2004.

Predvsem iz razlogov izpada proračunskega financiranja leta 2002, kakor tudi vsebinskih, vrednostnih (recenzija Wismut), predvsem pa časovnih odstopanj od Noveliranega programa (kot prvo leto izvajanja programa lahko smatramo leto 2002 - zamik enega leta) je družba v letu 2002 izdelala dokument »Ocena izvedbe noveliranega programa izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, RŽV, april 2002. V dokumentu so bila odstopanja ugotovljena in opredeljena po vsebini, dinamiki in eventualni spremembi vrednostnega obsega. Ker je Ocena izvedbe poleg navedenega zamika pričetka izvajanja del tudi pokazala, da bo kljub odstopanjem projekt lahko realiziran v vrednostnem obsegu, predvidenim z Noveliranim programom, je zato smiselno:

- stroškovno kontrolo izvajati glede na planirane aktivnosti po Noveliranem programu (pri čemer bo prišlo zaradi manjših vsebinskih in vrednostnih odstopanj do drugačnega vrednostnega obsega posamezne aktivnosti, kar pa generalno ne bo spremenilo celotnih predvidenih stroškov),
- kontrolo dinamike izvajanja del glede na predvideno dinamiko po Oceni izvedbe.

Odstopanja tekočega leta se bodo sicer ugotavljala z letnim poslovnim poročilom.

Dinamika izvajanja del PN 2004 sledi predvidevanjem ocene izvedbe.

Dinamika izvajanja del je razvidna iz prilog 1 in 2.

4.0.0. FINANČNI NAČRT

Uredba ter Statut družbe v svojih določilih opredeljujeta zahtevo po izdelavi finančnega načrta, ki ga obravnavata nadzorni svet družbe in ustanovitelj.

Finančni načrt je izdelan iz treh segmentov:
- navedbe virov financiranja,
- pokritje stroškov z viri sredstev,
- predkalkuliranih bilanc.

4.1.0. VIRI FINANCIRANJA

Vir financiranja za kritje stroškov izvajanja programa trajnega program prenehanja izkoriščanja uranove rude ter preprečevanje posledic rudarjenja predstavljajo v veliki večini sredstva Proračuna RS ter v manjši meri sredstva iz naslova lastne realizacije družbe.

Proračunska sredstva MOP se predvidevajo za kritje vseh z noveliranim programom predvidenih stroškov grupiranih aktivnosti:
- obrat za pridobivanje rude,
- obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata,
- jalovišča,
- ostali stroški (zagotavljanje pogojev),
- odškodnine,
- nabava opreme.

Lastni viri sredstev so namenjeni za kritje:
- stroškov kadrovsko-socialnega programa, razen stroškov odpravnin ob upokojitvah,
- stroškov, ki izhajajo iz izvajanja lastne dejavnosti na trgu in ne bodo pokriti iz sredstev republiškega proračuna,
- stroškov izgradnje gospodarske cone Todraž iz naslova odprodaje poslovno nepotrebnih sredstev – premoženja družbe.

4.1.1. Proračunski viri in kredit EIB

Kot glavni vir financiranja bodo za RŽV predstavljala sredstva Proračuna RS.

1503 Upravljanje z radioaktivnimi odpadki
15032501 Nadzor in kontrola sevanj
2999 Rudnik Žirovski vrh
410 subvencije 1.849.195.000,00 tolarjev

Na osnovi Poročevalca DZ št. 83 z dne 10.10.2003 je predvidena višina proračunskih sredstev za izvedbo planiranih aktivnosti v obsegu 1.849.195.000,00 tolarjev .

Plačilo zunanjim izvajalcem, izbranim na mednarodnem javnem razpisu, ki bodo opravljali dela zapiranje obrata za pridobivanje rude ter trajno sanacijo jalovišč se izvaja neposredno iz navedene proračunske postavke. Razmejitev alokacije proračunskih sredstev na neposredna plačila zunanjim izvajalcem in direktna plačila družbi je razvidna iz tabele 19.

V Uradnem listu RS št. 58/02 z dne 04.07.2002 je bil objavljen »Zakon o najetju kredita pri Evropski investicijski banki v znesku 20 milijonov evrov za financiranje ekološke sanacije rudnika urana Žirovski vrh« (ZNKRŽV), ki je stopil v veljavo 29. maja 2003 z ratifikacijo pogodbe v Državnem zboru RS.

Ne glede na dejstvo, da je zunanji vir pokrivanja stroškov poslovanja družbe RŽV, d.o.o. ter zunanjim izvajalcem, ki izvajajo zapiralna dela Proračun RS, se sredstva EIB po namenu alocirajo za neposredno izvajanje osnovnih projektov obrata za pridobivanje rude, predelovalnega obrata in trajne sanacije jalovišč, medtem ko izvirni prihodki proračuna krijejo ostale stroške ter DDV:

a.) Kredit EIB
Sredstva kredita EIB bodo posredno preko proračunske postavke 2999 namenjena pokrivanju neto stroškov tujih izvajalcev, izbranih na javnih razpisih, ki bodo opravljali dela na konkretnih področjih:
- obrat za pridobivanje rude,
- obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata,
- jalovišča,

b.) Drugi prihodki Proračuna RS
Izvirni prihodki Proračuna RS bodo posredno preko proračunske postavke 2999 zagotavljalo sredstva za kritje:
- ostali stroški,
- stroškov odškodnin,
- stroškov nabave opreme,
- DDV

V novembru 2003 je bil s strani Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Rudnikom Žirovski vrh podpisan »Protokol o dejavnostih v zvezi s koriščenjem posojila EIB za financiranje ekološke sanacije Rudnika Žirovski vrh«. V skladu z določili protokola je RŽV dolžan MF obveščati o planiranih in izvedenih aktivnostih, ki se vsebinsko pokrivajo s kreditnimi viri EIB.

S kreditnimi viri EIB se posredno financira izvajanje osnovnih projektov, zmanjšano za DDV. Poleg neto stroškov (brez DDV) zunanjih izvajalcev, ki so izbrani na mednarodnem javnem razpisu se torej posredno iz vira sredstev kredita EIB planira tudi pokrivanje neto stroškov del v lastni režiji in neto stroškov del ostalih zunanjih izvajalcev na podprojektih obrata za pridobivanje rude in trajne sanacije jalovišč.

Črpanje kreditnih sredstev EIB je razvidno iz tabele 22(kumulativno po glavnih projektih) oz. tabel 23 – 25 (razčlenjeno po posameznih aktivnostih glavnih projektov ter z navedbo nosilca izvajanja)

4.1.2. Lastni viri

Lastni viri izhajajo iz lastne realizacije na trgu, najemnin, danih dolgoročnih kreditov iz naslova odprodaje stanovanj, ter v minimalnem obsegu odprodaje premoženja družbe (dezinvestiranje – nepremičnine, premičnine; finančne naložbe) ter ostalih virov neproračunskega izvora. Zaradi preglednosti in izključitve stroška amortizacije so lastni viri v tabelah prikazani v obliki denarnega toka.
Pozitivna razlika prejemkov nad izdatki lastne dejavnosti na trgu (storitve drugim, najemnine, dividende…) predstavljajo vir za pokrivanje stroškov kadrovsko-socialnega programa.

Prilivi in odlivi lastne realizacije so razvidni iz tabel 17 in 18.

4.1.3. Program dezinvestiranja

Premoženje družbe, ki bo v letu 2004 namenjeno prodaji predstavlja:
- osnovna sredstva v obliki nepremičnin
- osnovna sredstva v obliki premičnin
Pri prodaji premoženja bo družba smiselno upoštevala določbe Uredbe o postopku prodaje in drugih oblik razpolaganja z državnim premoženjem (Ur.list RS 47/01 in letne dopolnitve). Komisija za prodajo premoženja družbe, imenovana s strani direktorja, bo vodila postopke prodaje po pravilih postopkih in metodah omenjene uredbe.

1. Prodaja nepremičnin

Nepremičnine, namenjene odprodaji predstavljajo stanovanja, ki jih družba oddaja v začasni najem. Ocenjene vrednosti, evidentirane v poslovnih knjigah izhajajo iz Cenitvenega poročila nepremičnin v lasti RŽV na dan 31.05.2001, ki ga je izdelal sodni izvedenec in cenilec Janez Fajfar. Cenitev je bila narejena za potrebe preoblikovanja družbe ob njenih statusnih spremembah. Pred izvedbo prodaje bodo stanovanja ponovno ocenjena. Nova ocenjena vrednost bo začetna cena na javni prodaji.

V letu 2004 bodo prodaji namenjena stanovanja, katerih stanovalci imajo neomejeno stanovanjsko pravico po stanovanjskem zakonu in v letu 2003 ni bila realizirana. Verjetnost prodaje je zelo majhna, prav tako je cena zaradi omejitev stanovanjske pravice bistveno nižja od ostalih stanovanj.

Poleg omenjenih stanovanj je za prodajo predvidenih še nekaj stanovanj, ki so začasno oddana v najem. Predvidena je prodaja 3 takih stanovanj. Realizacija prodaje je odvisna od potrebe po sredstvih za izgradnjo industrijske cone in druge infrastrukture. V primeru bolj intenzivnih aktivnosti pri izgradnji industrijske cone v letu 2004, kot je navedeno v PN 2004, bo podan dodatni predlog za prodajo dodatnega premoženja, v primeru manjših potreb pa bo prodaja manjša. Vrednost stanovanj ni navedena, ker bo znana po ocenitvi pred začetkom postopka prodaje. Za realizacijo poslovnega načrta bo potrebno doseči 22 mio SIT, kar je navedeno v tabeli 17 .

Seznam nepremičnin, namenjenih za prodajo v naslednjem obdobju:

Naslov	Kraj	Št.st.
Podlubnik 161	Škofja loka	29/7
Frankovo naselje 165	Škofja loka	6/2
Sestranska vas 17	Gorenja vas	22/3
Sestranska vas 17	Gorenja vas	3/P
Sestranska vas 14	Gorenja vas	25/M
Sestranska vas 16	Gorenja vas	23/3
Sestranska vas 15	Gorenja vas	15/2

2. Prodaja premičnin

Premičnine namenjene prodaji v letu 2004 v naravi predstavljajo rudarsko opremo, ki je družba za svoje potrebe ne bo več rabila. Navedene vrednosti so ocenjene s strani tehničnih delavcev družbe. Pred prodajo bo opremo, ki ima večjo vrednost kot 500.000,00 SIT, ocenil pooblaščeni cenilec opreme in strojev. Edini verjetni kupec rudarske opreme je lahko izvajalec zapiralnih del na RŽV, saj drugje v Sloveniji taka oprema ni v uporabi. Izvajalcu del na RŽV bo oprema prodana neposredno, če jo bo potreboval.

Seznam premičnin, namenjenih za prodajo v naslednjem obdobju:

- jamski kamion GHH 2.000.000,00 SIT
- jamski nakladalec ARA TORO 2.000.000,00 SIT

4.2.0. POKRITJE STROŠKOV Z VIRI SREDSTEV

V letu 2004 bodo nastopale naslednje vrste stroškov:
- stroški izvajanja osnovnih projektov - vir proračun RS,
- ostali stroški - vir proračun RS,
- stroški odškodnin in nabave opreme - vir proračun RS,
- stroški prezaposlovanja - lastna sredstva,
- stroški lastne dejavnosti - lastna sredstva,
- stroški izgradnje gospodarske cone - lastna sredstva,
- stroški druge infrastrukture - lastna sredstva.

Z realizacijo planiranih aktivnosti bo tako v letu 2004 potrebno pokriti stroške v skupni višini 2.070.795 tisoč SIT. Sredstva za pokrivanje stroškov se bodo zagotavljala iz:
- proračuna RS,
- lastne realizacije.

Družba bo v letu 2004 razpolagala z 2.070.795 tisoč SIT sredstev za pokrivanje poslovanja.

Specifikacija stroškov ter viri financiranja so razvidni iz tabel 20 in 21.

4.3.0. PREDKALKULIRANE BILANCE

Planiran poslovni rezultat je predstavljen v izkazu uspeha v skladu z SRS. Planiran poslovni rezultat je negativen, v obsegu 336.112 tisoč SIT. Vir izgube predstavljajo:

- brezplačni prenos premoženja na lokalno skupnost,
- stroški industrijske cone in druge infrastrukture, za katere so bili prihodki večinoma
ustvarjeni v preteklih letih,
- amortizacija.

Brezplačen prenos premoženja bo izveden na osnovi ustreznih sklepov lastnika. Izguba iz tega dela bo v višini neodpisane sedanje vrednosti. Obračunana amortizacija se kot strošek iz proračunskih sredstev ne pokriva, zato se za celotni znesek poveča izguba. Vsi stroški zapiranja so v celoti pokriti iz proračuna, druge dejavnosti pa imajo pozitivni rezultat. Zaradi nastale tekoče izgube in izgube preteklih let poslovanje družbe ne bo moteno, saj bo likvidnost tekoče zagotovljena.

Izkaz uspeha zaradi specifičnega poslovanja družbe nima večje izrazne vrednosti; izvajanje aktivnosti zapiranje rudnika pomeni v računovodskem smislu likvidiranje sredstev družbe, kar se bo skozi poslovne odhodke iz poslovanja odražalo v naslednjih obdobjih kot izguba.

Nastala izguba bo vidna tudi v bilanci stanja. Ko bodo izvedeni vsi zemljiškoknjižni postopki prenosa premoženja na lokalno skupnost bo možno s soglasjem lastnika izgubo pokriti v breme kapitala.

Pri planiranju bilanc je potrebno upoštevali, da se kritje stroškov tujih izvajalcev, izbranih na mednarodnem razpisu pokriva neposredno iz predvidene proračunske postavke. Ti plasmaji proračunske postavke, namenjene zapiranju RŽV se v družbi vodijo samo evidenčno za potrebe celotnega pregleda stroškov izvajanja projekta, spremljanja realizacije izvedenih del in izdelave poročil v skladu z določili Zakona in Uredbe.

5.0.0. ZAKLJUČEK

Poslovni načrt družbe RŽV, d.o.o. za leto 2004 je dokument, s katerim družba:

- predloži ustanovitelju in organom upravljanja operativni plan aktivnosti za izvedbo programa v tekočem letu v skladu z ZTPIU ter ZTPIU-A ter finančni načrt v skladu z zahtevami Statuta ter Uredbe,
- po normativno predpisani verifikaciji PN 2004 pridobi izvedbeni dokument za izvajanje aktivnosti zapiranja rudnika v letu 2004,
- z verificiranim PN 2004 osnovo za sklepanje pogodbe med MOP in RŽV, d.o.o. glede zagotovitve proračunskih virov financiranja projekta zapiranja rudnika v letu 2004.

Cilji katere želimo doseči v letu 2004 so podani v uvodu:

- prioritetno glede na obseg razpoložljivih sredstev izvajati v letu 2004 predvidene aktivnosti na zapiranju jame za sklope 1, 2, 3 ter 4.
- na osnovi dopolnjenega rudarskega projekta trajne sanacije jamske jalovine Jazbec in soglasja URSJV v skladu z 76. členom od upravnega organa, pristojnega za rudarstvo za omenjeno dokumentacijo čimprej pridobiti dovoljenje za izvajanje del,
- na mednarodnem razpisu čimprej izbrati izvajalca za dela trajne sanacije za jalovišče jamske jalovine Jazbec in začeti dela trajne sanacije jalovišča,
- na podlagi projektne naloge strokovnega sveta za izdelavo rudarskega projekta trajne sanacije HMJ Boršt izdelati projekt, sočasno varnostno poročilo in ga uskladiti z URSJV.

PN 2004 je izdelan na nivoju predloga: planiranje vsebuje dejansko realizacijo v letu 2003 ter že podpisane pogodbe v letu 2003 za leto 2004. Gotovo pa lahko pričakujemo tudi poslovne dogodke, ki jih danes ne moremo predvideti, lahko pa bistveno vplivajo na realizacijo PN 2004.

V PN 2004 so večkrat omenjena vsebinska, vrednostna, predvsem pa časovna odstopanja od Noveliranega programa (tako kot prvo leto izvajanja programa lahko smatramo leto 2002 - zamik enega leta). Na odstopanja je opozorila že revizija Wismut-a, grobo opredeljena pa so bila z dokumentom »Ocena izvedbe noveliranega programa izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh«, RŽV, april 2002. Nenazadnje se bo samo zaradi zamika izvajanja projekta projekt dokončal izven predvidene dobe zapiranja po Krovnem programu (zakonsko predvidena doba zapiranja 2001 – 2005).

S pridobitvijo vseh potrebnih izvedbenih dokumentov predvsem trajne sanacije jalovišč lahko konec leta na ravni zahtev dokumentacije za investicijski program po obsegu in dinamiki natančno opredelimo odstopanja od Noveliranega programa. RŽV tako ocenjuje, da bi bilo potrebno konec leta 2004 pristopiti k izdelavi sprememb in dopolnitev Noveliranega programa, ga izdelati v obliki investicijskega programa in ga posredovati Vladi RS v potrditev.

ZAPIRALNA DELA V LETU 2004

Zadnja sprememba: 12/13/2004

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov