Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-2011-0101
Številka: 00720-4/2008/15
Ljubljana, 21.02.2008

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 159. redni seji dne 21.02.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovala:

– dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
– Robert Marolt, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2007-2011-0101

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je treba predvsem z vidika (razloga) učinkovitosti sojenja ter z vidika pravne varnosti delno spremeniti oziroma dopolniti Zakon o kazenskem postopku. Predlagani Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku prinaša deveto spremembo Zakona o kazenskem postopku po letu 1994 in predstavlja dograjevanje že veljavne ureditve ter ne predstavlja sistemskih sprememb na področju predkazenskega ali kazenskega postopka z vidika učinkovanja na pravice osumljencev, obdolžencev, obtožencev ali drugih strank kazenskega postopka. Predlagane spremembe so glede na navedeno manjše spremembe, ki niso sistemske narave, vendar je glede na njihovo količino potrebna obravnava predloga zakona po rednem zakonodajnem postopku.

V kazenskem postopku je treba upoštevati dejstvo, da je potreben tudi v kazenskem sodstvu določen pomembnejši premik v smeri "informacijske dobe", tako na področju vročanja sodnih pisanj kot na področju informacijskega beleženja (snemanje) procesnih dejanj sodišča. Navedene spremembe pripomorejo k učinkovitosti kazenskega postopka na splošno in so nekoliko prijaznejše do strank sodnih postopkov, seveda ob upoštevanju dejstva, da gre pri sodnem odločanju (sodne oblasti) za oblastno odločanje. Navedene "informacijske" spremembe so sicer dolgoročnejši projekt sodstva samega, ki bodo morale biti izvedene postopno, v sodelovanju med sodno oblastjo in Ministrstvom za pravosodje, tako da bi bili novi sistemi uvedeni na način, ki ne bi povzročil zastojev oziroma nepotrebnih administrativnih obremenitev za oblastno odločanje sodstva v kazenskih in predkazenskih postopkih, niti škode pravicam osumljencev, obdolžencev, obtožencev ali drugih strank kazenskega postopka.

Drugi vidik (razlog) zakonskih sprememb upošteva predlog novega Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je v zakonodajnem postopku v Državnem zboru Republike Slovenije. Glede na določbe KZ-1 je potrebno v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku upoštevati, da bo ukinjen institut dejanja majhnega pomena iz 14. člena Kazenskega zakonika, poleg tega pa se glede na predlog KZ-1 zaradi vidikov načela zakonitosti v kazenskem pravu in pravne varnosti na splošno izvaja ustrezno preštevilčevanje členov Kazenskega zakonika, kot so navedeni v Zakonu o kazenskem postopku oziroma preimenovanje njihovih nazivov.

Tretji vidik (razlog) zakonskih sprememb pa izhaja iz vidika spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije¹ in izpolnjuje zahteve iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2007², v kateri je bilo ugotovljeno, da je 20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-G, Uradni list RS, št. 101/05) neustaven ter določen način izvršitve odločbe Ustavnega sodišča.

Vsi navedeni primarni razlogi opravičujejo sprejem predloga tega zakona.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA

2.1. Cilji zakona

Cilja predloga zakona sta zagotavljanje učinkovitosti oziroma informacijske posodobitve delovanja kazenskega sodstva ter uresničevanje pravne varnosti.

2.1. Načela zakona

V predlogu zakona so upoštevana načela pravne varnosti, administrativnih razbremenitev kazenskega sodstva (na daljši rok), administrativnih razbremenitev strank kazenskega postopka ter načelo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin (84. in 85. člen predloga zakona).

2.2. Poglavitne rešitve zakona

Poglavitne zakonske rešitve se nanašajo pretežno na sedem področij, katera so:

- področje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
- področje dodelave določitve pristojnosti glede odkrivanja in pregona storilcev kaznivih dejanj iz kroga določenih uradnih oseb s prisilnimi pristojnostmi,
- področje posodobitve vročanja sodnih pisanj,
- področje posodobitve beleženja postopkovnih dejanj ali vlaganja vlog z informacijskimi
sredstvi,
- področje podaljšanja zakonskih rokov za vložitev pritožbe zoper sklep,
- področje posodobitev stroškov sodnega postopka v zvezi s sodnimi taksami,
- izpolnjevanje odločbe Ustavnega sodišča.
_________________________
¹ Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06.
² Odločba US, št. U-I-24/04, 20.4.2007; objava: Uradni list RS, št. 40/07.

a) Področje varstva oziroma uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Z vidika učinkovitosti delovanja kazenskega sodstva pri posegih oziroma omejevanjih človekovih pravic je predlagana sprememba sestave Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti glede pripora, saj mora biti odločanje glede omejevanja osebne svobode oziroma o priporu hitro, ni pa odločilno za dokončno presojo posamezne kazenske zadeve. V takih primerih lahko hitro oziroma učinkoviteje odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ni posega v kakovost sodnega odločanja. Senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča pa bo odločal v sestavi petih sodnikov v zadevah, ko je dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče.

Na področju instituta predloga za pregon, kjer oškodovanec delno "prosto razpolaga" s svojimi koristmi in interesi v razmerju do javnopravnega interesa kazenskega pregona je predlagana sprememba (možnosti) podaje izjave o umiku predloga za pregon tudi pri pristojnemu državnemu tožilcu pred začetkom kazenskega postopka. Uvaja se tudi domneva umika predloga za pregon, če oškodovanec, ki je v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo ali na narok za zaslišanje in svojega izostanka ne opraviči. V takem primeru sodišče izda zavrnilno sodbo oziroma sklep o ustavitvi postopka, oškodovancu pa pripada možnost, da zahteva vrnitev v prejšnje stanje.

Predlagane so posebne določbe glede pomoči in svetovanja oškodovancu v kazenskem postopku, ki je žrtev nasilja, pri tem mu lahko pomaga in je pri postopkovnih dejanjih prisotna oseba, ki ji zaupa.

Predlagan je tudi poseben člen, s katerim se izpolnjuje zahteva iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2007³, v kateri je bilo ugotovljeno, da je 20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-G, Uradni list RS, št. 101/05) neustaven. Možnost vložitve posebne zahteve za varstvo zakonitosti za določena nekdanja politična kazniva dejanja v širšem smislu ni več omejena s taksativno naštetimi kaznivimi dejanji, s to odločbo je usklajen tudi datum pravnomočnosti sodne odločbe, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je podaljšan na datum 31.12.2012.

Predlagana je tudi razširitev kroga upravičencev za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka po smrti obsojenca v primeru pravnomočnih obsodilnih kazenskih sodb iz 2. člena Zakona o popravi krivic in sicer na krvne sorodnike v stranski vrsti do vključno tretjega kolena in na zakonite zastopnike registriranih verskih skupnosti, v kolikor je šlo za sodne postopke zoper duhovnike in duhovnice oziroma redovnike in redovnice registriranih verskih skupnosti, saj je treba tudi tem osebam omogočiti vsa izredna pravna sredstva zoper zgoraj navedene sodbe. Zahtevo za obnovo postopka bodo lahko te osebe vložile do 31.12.2012.

b) Področje dodelave določitve pristojnosti glede odkrivanja in pregona storilcev kaznivih dejanj iz kroga določenih uradnih oseb s prisilnimi pristojnostmi,

V predlogu sprememb 158.a člena Zakona o kazenskem postopku so z vidika zakonitosti v kazenskem postopku jasno določena pooblastila policistov specializiranega oddelka Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

c) Področje posodobitve vročanja sodnih pisanj

Z vidika informacijske posodobitve se uvaja vročanje sodnih pisanj po varni elektronski poti, katero velja za osebno vročanje. Predlagane so tudi spremembe glede oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku, ker se predlog zakona usklajuje s Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku⁴.
______________________
³ Odločba US, št. U-I-24/04, 20.4.2007; objava: Uradni list RS, št. 40/07.
⁴ Uradni list RS, št. 88/07.

Določeno je, kdaj sodišče vroča pisanja naslovnikom po varni elektronski poti v varen poštni predal. Naslovniki bodo načeloma morali zahtevati od sodišča elektronski način vročanja, saj se vročanje po elektronski poti ne bo nikoli domnevalo, razen pri določenih udeležencih postopka, in tistih, ki bodo vložili pisanje po varni elektronski poti, pa še pri teh samo, če sodišču ne bodo sporočili, da želijo vročanje pisanj na drug način. Izjemoma pa se ohranja možnost klasičnega vročanja (v fizični obliki), in sicer takrat, ko sodišče ne bi moglo vročiti pisanja na navedeni naslov varnega poštnega predala iz kakršnegakoli (tehničnega ali pravnega) razloga.

Predlagano je tudi obvezno vročanje po varni elektronski poti v varen elektronski predal, ki bi veljalo le za vročanje državnim organom, odvetnikom, sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačem ter preostalim osebam oziroma organom, pri katerih se na podlagi njihove narave dela, javnopravnega razmerja do države ali poklicne etike lahko domneva večja zanesljivost.

Pisanja v elektronski obliki se bodo tako lahko vročala po elektronski poti in v fizični obliki (tj. po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču itd.). Vročanje v fizični obliki bi potekalo tako kot zdaj, torej po določbah XII. poglavja v Zakonu o kazenskem postopku, ki ureja vročanje pisanj, in sicer tako, da bi sodišče natisnilo pisanje, ki je v elektronski obliki, in ga overjenega poslalo v fizični obliki stranki. Elektronsko vročanje, ki bi bilo pravno enakovredno klasičnemu vročanju, pa bi se opravilo po informacijskem sistemu, s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. Vročanje bi potekalo tako, da bi informacijski sistem samodejno poslal naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje in istočasno samodejno tudi informativno sporočilo, v katerem bi navedel, da je v informacijskem sistemu pisanje in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne, ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal, sicer bo pisanje izbrisano iz informacijskega sistema, vročalo pa se bo po določbah za vročanje pisanj v fizični obliki. Naslovnik bi pisanje prevzel iz informacijskega sistema tako, da bi z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokazal svojo istovetnost, vpogledal v varen poštni predal in elektronsko podpisal vročilnico. Vročitev bi bila tako opravljena z dnem, ko bi naslovnik prevzel pisanje. Če pisanja ne bi prevzel v 15 dneh, bi informacijski sistem pisanje izbrisal in poslal naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo, da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in da se bo vročalo po določbah za vročanje pisanj v fizični obliki. Informacijski sistem bi o vročitvi obvestil sodišče, ki je vročitev odredilo, z vročilnico v elektronski obliki. Elektronsko vročanje bi bilo mogoče tudi za tista pisanja sodišča, ki imajo izvirnike v fizični obliki, če bi bil elektronski dokument, ki je izdelan na podlagi fizičnega izvirnika, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

č) Področje posodobitve beleženja postopkovnih dejanj ali vlaganja vlog z informacijskimi sredstvi

S predlogom zakona je celovito urejeno vlaganje vlog z dodatno možnostjo vlaganja v elektronski obliki. Predlagana rešitev ločuje pisne vloge na vloge v fizični obliki in vloge v elektronski obliki ter določa, kako so podpisane in kako se vlagajo. Vloge v fizični obliki se pošljejo sodišču po pošti ali se predajo v vložišču sodišča, lahko pa se izročijo tudi neposredno sodniku na naroku, kar se zaznamuje v zapisniku.Vlaganje vlog v elektronski obliki pa bo potekalo po elektronski poti z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, po informacijskem sistemu, ki ga bo vzpostavil Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije in bo vložniku samodejno potrdil prejem vloge. Podrobneje bo pogoje in način elektronskega vlaganja vlog v elektronski obliki ter njihovo obliko določil minister za pravosodje s podzakonskim predpisom. S podzakonskim predpisom bosta podrobneje določena tudi organizacija in delovanje informacijskega sistema. V predlaganem členu se torej pri vlogah v pisni obliki fizična oblika izenačuje z elektronsko obliko, če je primerna za obdelavo na sodišču, kot to predpisuje tudi veljavni 13. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu⁵ (v nadaljnjem besedilu: ZEPEP). Izenačujeta pa se tudi lastnoročni podpis in podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, kar izhaja že iz 15. člena ZEPEP. Predlagana sprememba pa določa tudi, da če je vloga, vložena po elektronski poti, v taki obliki zapisa, da je sodišče ne more obdelati, gre za nerazumljivo vlogo. Za te vloge Zakon o kazenskem postopku v tretjem odstavku 76. člena določa, da sodišče od vložnika zahteva, da mora vlogo popraviti. Kljub temu, da bo ustrezno obliko zapisa vloge v elektronski obliki minister za pravosodje predpisal v podzakonskem aktu, se z dopolnitvijo predlaga, da sodišče vložniku v zahtevi po popravku sporoči tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. Vlaganje vlog v elektronski obliki po elektronski poti pa lahko doseže svoj namen informacijske posodobitve le, če zakon določi izjemo od vlaganja vlog v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Zato je predlagano, da ustrezno število izvodov v teh primerih zagotovijo sodišča s tiskanjem ali fotokopiranjem, kar pomeni določeno dodatno obremenitev sodnega osebja, ki pa ni prekomerna. Z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma varovanja učinkovitega delovanja kazenskega sodstva pa je v prehodnih določbah predlagano, da se enotni informacijski sistem sodišč uvede šele, ko so izpolnjeni tehnični pogoji za njegovo varno in zakonito delovanje, tako je predlagano pooblastilo ministru za pravosodje, da šele po oceni, da so izpolnjeni ob tehnični pogoji za vlaganje po elektronski poti, z odredbo, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega je mogoče vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti.

Predlagane so tudi informacijske posodobitve glede uporabe ustreznih tehničnih sredstev za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje postopkovnih dejanj ter ustrezne pravne varovalke pravic, npr. da ima po končanem zaslišanju zaslišani pravico, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo. Na zahtevo zaslišanega pa se mora posnetek takoj, ko je to tehnično izvedljivo, predvajati, njegovi popravki in pojasnila v zvezi z zapisi v posnetku pa se prav tako posnamejo.

d) Področje podaljšanja zakonskih rokov za vložitev pritožbe zoper sklep

Predlagano je podaljšanje splošnega roka za pritožbo zoper sklep s treh dni na osem dni, ker je sedaj veljavni tridnevni rok prekratek. Z vidika pravne varnosti je predlagana rešitev koristna obem nasprotujočim si strankam kazenskega postopka.

e) Področje posodobitev stroškov sodnega postopka v zvezi s sodnimi taksami

Zaradi uskladitve z predlaganim Zakonom o sodnih taksah je treba uskladiti izrazoslovje, tako se npr. izraza povprečnina sedaj predlaga uporaba izraza sodna taksa.

f) Izpolnjevanje odločbe Ustavnega sodišča

S predlogom se izpolnjuje zahteva iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2007⁶, v kateri je bilo ugotovljeno, da je 20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-G, Uradni list RS, št. 101/05) neustaven ter določen način izvršitve odločbe Ustavnega sodišča. Posebna zahteva za varstvo zakonitosti za določena nekdanja politična kazniva dejanja v širšem smislu se tako usklajuje z navedeno odločbo Ustavnega sodišča, rok za njeno vložitev pa se podaljšuje do 31.12.2012.
____________________________
⁵ Uradni list RS, št. 98/04, 73/04 - ZN-C in 61/06 - ZEPT.
⁶ Odločba US, št. U-I-24/04, 20.4.2007; objava: Uradni list RS, št. 40/07.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona nima finančnih posledic, saj predlog zakona ne določa t.i. sistemskih sprememb Zakona o kazenskem postopku. Sredstva za informatizacijska posodabljanja delovanja kazenskega sodstva po določbah predloga zakona so pretežno zagotovljena v okviru rednih proračunskih postavk za delovanje sodstva Republike Slovenije, ob upoštevanju dejstev, da bo glede tehničnih pogojev njihovo dokončno izpolnjenost ugotovil minister za pravosodje ter da bodo očitno priprave na izvajanje teh določb dolgotrajnejše.

Predlog nima posledic na druga javna finančna sredstva, z vidika obveznosti predlagateljev pregona kaznivih dejanj, da v določenih primerih njihove pasivnosti poravnajo stroške kazenskega postopka, pa celo predstavlja potencialen prihodek javnih finančnih sredstev.

4. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU

Sredstva za izvajanje zakona so zagotovljena v Proračunu Republike Slovenije v okviru obstoječih proračunskih postavk sodišč Republike Slovenije. V Proračunu Republike Slovenije za leto 2008 (Uradni list RS, št. 126/06 in 114/07) so v proračunski postavki 7949 določeno za področje informatizacije sodstva v letu 2008 finančna sredstva v višini 4.172.926,00 evrov. Iz razlogov dolgotrajnosti uvedbe in izvajanja navedenih projektov bodo uporabljana namenska sredstva za informatizacijo sodstva tudi iz proračunov v prihodnjih letih.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

5.1. Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlagana ureditev ni povezana s pravom Evropske unije, saj pravni akti Evropske unije vprašanj, ki so predmet urejanja tega zakona, ne urejajo.

5.2. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

5.2.1. Zvezna republika Nemčija

Vročanje sodnih pisanj v Zvezni republiki Nemčiji urejajo naslednji zakoni oziroma vplivajo na ta institut:
- Civilnopravdni red⁷,
- Kazenskopravdni red⁸,
- Zakon o vročanju v upravnih postopkih⁹,
- Zakon o prijavi prebivališča¹⁰.

Ker se Kazenskopravdni red Zvezne republike Nemčije v določbah 37. člena¹¹ glede vročanja sodnih pisanj v kazenskem postopku sklicuje na smiselno uporabo določb Civilnopravdnega reda Zvezne republike Nemčije o vročanju, so v nadaljevanju pretežno predstavljene rešitve iz Civilnopravdnega reda.
________________________
⁷ Zivilprozessordnung - ZPO - Zakon o pravdnem postopku.
⁸ Strafprozessordnung - StPO - Zakon o kazenskem postopku.
⁹ Verwaltungszustellgesets - VwZG.
¹⁰ Melderechtsrahmengesetz - MRRG.
¹¹ 37. člen Kazenskopravdnega reda Zvezne republike Nemčije določa:
"(1) Določbe Civilnopravdnega reda se smiselno uporabljajo glede postopka vročanja. Za zakonske roke veljajo roki v smislu drugega stavka 187. člena Civilnopravdnega reda.
(2) Vročanje pisanj v tujino se lahko izvrši tudi s priporočeno pošiljko z vročilnico, če mednarodne pogodbe dopuščajo neposredno posredovanje pisanj preko poštnega sistema.
(3) Ko se pisanja, naslovljena na udeleženca, vročijo več osebam, ki so pooblaščene, da jih prejmejo, se roki štejejo od dneva zadnje izvršene vročitve."

Civilnopravdni red določa dve vrsti vročanja, ki sta: vročanje po uradni dolžnosti (166.-190.člen) in vročanje na pobudo strank (191.-195. člen).

Načini vročanja (glede na vročevalca) so:
- po pošti,
- po pravosodnem (sodnem) delavcu,
- po podjetju, ki je pridobilo javno pooblastilo na podlagi določb Zakona o pošti,
- lahko se pooblasti sodni izvršitelj ali kak drug organ (npr. policija).

Kraji (mesta) vročanja so:
- pisanje se lahko vroči osebi na vsakem kraju, kjer se jo najde (177. člen),
- pri nadomestni vročitvi je določeno, da se lahko izvede, če se oseba ne najde v njenem stanovanju (kjer dejansko biva), poslovnem prostoru ali prostoru institucije, kjer živi (178. člen),
- ter na sodišču (173. člen).

Nemški pravni sistem ne loči med osebnimi in navadnimi vročitvami.

Postopek vročanja:

Vročitev nadomestnim osebam (178. člen):
Nadomestne osebe, katerim je možno vročiti pisanje, če se prejemnika ne najde, so:
- odrasli član družine, v družini zaposlena oseba ali odrasli stalni sostanovalec (če gre za vročitev v stanovanju naslovnika),
- oseba, ki je v prostorih vročanja zaposlena (če gre za vročitev v poslovnih prostorih),
- vodji institucije ali pooblaščencu (če gre za vročitev v prostorih institucije, kjer naslovnik živi).

Nadomestna vročitev v poštni predalčnik (180. člen):
Če ni možno vročitev po 178. členu, potem se opravi nadomestna vročitev v poštni predalčnik. S tem se šteje pisanje za vročeno. Tako ni mogoče vročiti prejemnikom v instituciji, kjer živijo.

Nadomestna vročitev s položitvijo (181. člen):
Če pisanje ni mogoče vročiti po 178. in 180. členu, se pisanje se načeloma deponira pri sodišču prve instance, na področju katerega bi vročitev morala biti opravljena. Prejemniku se pusti obvestilo (na predpisanem obrazcu) glede opravljene vročitve. Obvestilo se pusti, kakor da je navadno pismo in s tem se šteje vročitev za opravljeno. Položeno pisanje čaka na prevzem 3 mesece, nato pa se vrne pošiljatelju.

Nekateri posebni primeri vročanja:

Vročitev zaupanja vrednim osebam (174. člen) velja za vročanje odvetnikom, notarjem, državnim uradnikom, izvršiteljem in drugim zaupanja vrednim osebam, se lahko vroči s povratnim potrdilom o prejemu. Tako so možne tudi vročitve preko telefaksa in elektronske pošte.

V primeru neupravičene odklonitve prejema (179. člen), se sodno pisanje lahko pusti v stanovanju ali poslovnem prostoru. Če naslovnik nima prostorov, kjer bi se lahko pisanje pustilo, se pošlje nazaj pošiljatelju. Z zavrnitvijo se šteje pisanje za vročeno.

Vročanje v tujino (183. člen) poteka po naslednjih možnostih:
- s podpisom povratnice, če mednarodne pogodbe to dovoljujejo,
- z zaprosilom predsednika sodišča preko oblastvenih organov tuje države, ali po diplomatski oz. konzularni poti,
- z zaprosilom predsednika sodišča preko zunanjega funkcionarja, ki v tujini uživa imuniteto in zastopa Zvezno republiko Nemčijo.

Pooblaščenec za vročanje (184. člen): če gre za vročanje v tujino, lahko sodišče postavi rok, v katerem si mora prejemnik postaviti pooblaščenca za vročanja. Če si tega ne postavi, se mu vroča po navadni pošti. Vročitev se šteje za opravljeno po preteku 2 tednov od oddaje pisanja na pošto.

Vročanje z javnim naznanilom (185. - 188. člen) se pisanje vroči:
- če gre za osebo neznanega prebivališča in vročitev odvetniku ali pooblaščencu za vročitve ni možna,
- če vročitev v tujino ni možna oz. ne obeta uspeha,
- če vročitve ni mogoče izvesti, ker je kraj vročitve stanovanje osebe, ki po 18-20. členu Zakona o ureditvi sodišč ni podvržena sodni pristojnosti.

Vročitev se opravi z objavo na oglasni deski ali objavi v elektronskem informacijskem sistemu, ki je javno dostopen na sodišču (186. člen). Vročitev se šteje za opravljeno po preteku enega meseca od dneva objave (188. člen).

Glede vročanja na pobudo strank (191.-195. člen) se načeloma smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za vročanje po uradni dolžnosti, če predpisi o vročanju na pobudo strank ne določajo drugače. Vroča se lahko preko sodnega izvršitelja ali pa gre za vročanje odvetnik - odvetnik.

Zakon o vročanju v upravnih postopkih Zvezne republike Nemčije določa tudi uporabo dela določb Civilnopravdnega reda za vročanje upravnih pisanj.

Zakon o prijavi prebivališča Zvezne republike Nemčije v 11. členu ureja dolžnost prijave prebivališča, po kateri se mora oseba, ki se vseli v stanovanje, se mora takoj prijaviti na prijavnem organu, oseba, ki se iz stanovanja izseli in se ne naseli v stanovanje znotraj državnih meja, pa se mora pri prijavnem organu takoj odjaviti. Po tretjem odstavku 11. člena morajo na zahtevo prijavnega organa, prebivalci, ki so se dolžni prijaviti, posredovati določene podatke, ki so potrebni za vodenje registra. Če ima prebivalec več stanovanj znotraj države, potem se eno od teh določi za stalno prebivališče in to mora prebivalec sporočiti prijavnemu organu, stalno prebivališče pa je lahko tudi tisto stanovanje, ki ga prebivalec največ uporablja. Začasno prebivališče pa je vsako dodatno stanovanje prebivalca ali prebivalke.

5.2.2. Republika Avstrija

a) Vprašanje pravne ureditve vročanja

Zakoni, ki urejajo vročanje v Republiki Avstriji so:
- (Zvezni) Zakon o vročanju uradnih dokumentov¹²,
- Zakon o ureditvi sodišč¹³,
- Civilnopravdni red¹⁴,
- Kazenskopravdni red¹⁵.

Zakon o vročanju uradnih dokumentov ureja vročanje sodišč in upravnih oragnov ter vročanje tujih organov oblasti. Zakon ureja tudi elektronsko vročanje, vendar to ne velja za sodišča (za sodne postopke). Sodišča glede elektronskega vročanja uporabljajo določbe iz Zakona o ureditvi sodišč.

Zakon o vročanju uradnih dokumentov se uporablja subsidiarno v civilnem in kazenskem postopku, v celoti pa velja za upravni postopke. Poglavje o elektronskem vročanju velja samo za upravni postopek.

Načini vročanja (glede na vročevalca) so:
- organi oblasti (sodišča in upravni organi),
- pošta,
- druga služba za vročanje uradnih listin,
- drug organ ali občina.

Kraj vročanja so:
- stanovanje ali drugo prenočišče,
- objekti podjetja, sedež (za pravne osebe),
- poslovni prostor, pisarna,
- delovno mesto,
- neposredno pri organu.
_________________________
¹² Zustellgesetz - ZustG.
¹³ Gerichtsorganisationgesetz - GOG.
¹⁴ Zivilprozessordnung - ZPO - Zakon pravdnem postopku.
¹⁵ Strafprozessordnung - StPO - Zakon o kazenskem postopku.

Pisanja, ki se vročajo osebno (Zustellung zu eigenen Handen), se ne smejo vročiti nadomestnim prejemnikom. Katera pa so takšna pisanja določajo področni zakoni. Po Civilnopravdnem redu se osebno vročajo tožbe in pisanja, ki se vročajo kot tožbe.

Postopek vročanja

Osebna vročitev:
Če prejemnika ni na kraju vročitve, se mu v predalčniku ali na vratih pusti sporočilo, kdaj se bo skušala vročitev opraviti drugič. Če tudi drugi poskus vročitve ni uspešen, se pisanje deponira glede na 17. člen zakona.

Navadna vročitev:
Prejemniku se poskuša vročiti na kraju vročitve (načeloma stanovanje oz. prenočišče).
Če prejemnika ni mogoče najti, lahko pride do vročitve nadomestnim osebam:
- vsaki odrasli osebi, ki prebiva na istem kraju vročitve (če stanuje v istem gospodinjstvu ga je dolžna sprejet, druga če v sprejem privoli),
- vsaki odrasli osebi, ki je delojemalec ali delodajalec prejemnika.
Če pisanja ni mogoče vročiti na kraju vročanja, vročevalec pa oceni, da se prejemnik ali njegov zastopnik redno zadržuje na tem kraju, potem se pisanje v primeru, da se vroča preko pošte deponira pri pristojnem poštnem uradu, v vseh drugih primerih pa pri občinskem uradu ali organu oblasti, če v isti občini. Prejemniku se o tem v poštnem predalčniku ali na vratih pusti obvestilo. Če prejemnik ne dvigne pisanja, nastopi fikcija vročitve. Če prejemnik ne prevzame deponirane pošiljke, se le-ta vrne pošiljatelju.

Nekatere posebnosti vročanja:
- pošiljanje za naslovnikom (18. člen) - v določenih primerih je možnost, da se pisanje, ki se ni moglo vročiti, pošlje za naslovnikom. Seveda je potrebno ugotoviti njegov novi naslov. To je možno samo znotraj države;
- odklonitev sprejema (20. člen) - če prejemnik oziroma nadomestni prejemnik, ki je dolžan sprejeti pošiljko (odrasla oseba v skupnem gospodinjstvu), odkloni sprejem, potem se pošiljka pusti na kraju vročitve; če pa to ni mogoče, pa se deponira v skladu s 17. členom, vendar brez obvestila;
- deponiranje brez poskusa vročitve (23. člen) - na podlagi zakona lahko pošiljatelj odloči, da se opravi deponiranje pisanja brez predhodnega poskusa vročitve. Ta se zgodi na primer takrat, ko stranka ne sporoči spremembe dosedanjega kraja vročitve, do katere je prišlo po začetku postopka;
- vročanje z javnim naznanilom (25. člen) - se odredi, ko kraj vročitve ni znan ali ko organu niso znane osebe, katerim je pisanje potrebno vročiti. Obvestilo se razglasi na oglasni deski organa in po dveh tednih velja za vročeno. Takšna možnost vročitve pa ni možna v kazenskem postopku;
- vročitev brez dokaza o vročitvi (26. člen) - če je odrejena takšna vročitev, potem se pisanje pusti v poštnem predalčniku na kraju vročitve. Vročitev velja za opravljeno tretji delovni dan po predaji pošiljke organu vročanja (npr. pošti).

b) Vprašanje elektronskega poslovanja oziroma elektronskega vročanja sodišč

Zakon o ureditvi sodišč Republike Avstrije v določbah 89.a-89.i člena zelo podrobno določa elektronsko poslovanje sodišč (t.i. "elektronski pravni promet").

Vloge se lahko namesto v pisni (papirnati) obliki vložijo po elektronski poti, v skladu z uredbo Zveznega ministra za pravosodje, ki v skladu s tehničnimi možnostmi ter ob upoštevanju enostavnega in varčnega upravljanja in varstva pred zlorabami določi vloge, ki se smejo vlagati po elektronski poti ter določi sodne sklepe oziroma odločbe, katerih vsebina se sme namesto v obliki pisnih izvodov posredovati v elektronski obliki. Namesto pisnih izvodov sodnih sklepov ali odločb ter namesto prepisov in rubrik vlog, ki so bile vložene po elektronski poti, lahko sodišče posreduje podatke vlagateljem, ki vložijo vloge v elektronski obliki, tudi po elektronski poti. Za elektronske vloge veljajo določbe o vsebini pisnih vlog; zanje ni potreben niti podpis niti prepis in rubrike. Če se potrebujejo prepisi in rubrike vloge, mora sodišče izdelati elektronske izpise (iztiske). Priloge k elektronski vlogi, ki jih ni treba predložiti v izvirniku, se smejo posredovati po elektronski poti, če so za to pri sodišču izpolnjeni tehnični pogoji, v drugih primerih je treba uporabiti druge določbe Zakona o ureditvi sodišč ali sodne postopkovne zakonodaje in drugih predpisov o prilogah. Za elektronsko posredovane sodne sklepe oziroma odločbe veljajo določbe o vsebini pisnih izvodov sodnih sklepov oz. odločb, zanje ni potreben niti podpis niti overovitev. Navesti pa je treba osebno ime sodnika ali sodnega referenta, ki je izdal odločitev. Elektronsko posredovani sodni sklepi oziroma odločbe in vloge se štejejo za vročene, takoj ko so njihovi podatki prispeli na razpoložljivo elektronsko območje prejemnika.

5.2.3. Italijanska republika

a) Vročanje

Vročanje je v Zakoniku o kazenskem postopku Italijanske republike urejeno v Naslovu V. navedenega Zakonika (148.-171. člen).

Če ni v Zakoniku o kazenskem postopku izrecno drugače določeno, je splošno pravilo, da vročanje sodnih pisanj izvaja pravosodni uslužbenec ali druga oseba, ki opravlja to dolžnost, možna pa je tudi vročitev preko poštnega urada, na način, določen s posebnim predpisom. V primerih pripornikov pa to izvršuje pravosodna policija. Možne so tudi vročitve preko telefona in telegrama, če je to nujno in to zahteva stranka. Kadar to zahtevajo posebne okoliščine, pa lahko sodnik po uradni dolžnosti z obrazloženo odredbo na koncu sodnega pisanja odredi, da se vročitev osebi, ki ni obtoženec, izvrši z uporabo drugih tehničnih sredstev (npr. elektronska pošta), ki zagotavlja seznanitev s postopkovnim dejanjem, v odredbi pa mora tudi navesti konkretni (tehnični) način vročitve.

b) Snemanje oziroma stenografiranje postopkovnih dejanj

Zapisniki postopkovnih dejanj se po Zakoniku o kazenskem postopku (predvsem 134.-139. člen ter drugi odstavek 483. člena) v celoviti ali skrajšani obliki in to stenografsko ali z uporabo tehničnih sredstev. Zapisnik sestavlja sodniški pomočnik. Če se izvaja skrajšani zapisnik, se ga sestavlja s pomočjo zvočnega snemanja. Če se prej navedeni načini sestavljanja zapisnika smatrajo za neustrezne, se izvaja zvočno-slikovno snemanje. Če se izvaja zvočno ali zvočno-slikovno snemanje, se lahko izvaja le pod nadzorom sodniškega pomočnika, če pa je zaradi tehničnih razlogov potrebno, da se to snemanje izvaja s pomočjo organov državne uprave izven sodišča, pa se izvaja pod nazorom sodniškega pomočnika. Zapisi iz zvočnega ali zvočno-slikovnega snemanja se prepišejo najkasneje v treh dneh od njihovega nastanka (drugi odstavek 483. člena v zvezi s 528. členom).

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Učinek na postopke javne uprave ali pravosodja in na obveznosti strank v teh postopkih:

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.	Predlog zakona predstavlja določene razbremenitve za stranke kazenskega postopka na področju vročanja sodnih pisanj in vlaganja vlog, uvaja namreč vlaganje po elektronski poti. Tako da nekoliko poenostavlja postopek z vidika sodelovanja strank kazenskega postopka in drugih udeležencev kazenskega postopka.
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.	Ker je kazenski postopek vezan na določeno sodišče glede na prvi odstavek 126. člena Ustave Republike Slovenije, tega načela v kontekstu kazenskega postopka ni možno upoštevati.
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.	Predlog zakona ne uvaja novih porab časa ali stroškov za stranke, temveč jih z uvedbo elektronskega poslovanja na določenih področjih razbremenjuje. Določene stroške bodo imeli predlagatelji pregona le na področju njihove pasivnosti v kazenskem postopku - takrat bodo morali plačati stroške kazenskega postopka, kar pa je v javnem interesu, saj je bil postopek uveden na njihov predlog.
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.	Uvedba elektronskega poslovanja zmanjšuje obveznosti strank in drugih udeležencev kazenskega postopka.
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).	/
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.	/
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka. /
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.	Predlog zakona predstavlja določene razbremenitve za stranke kazenskega postopka na področju vročanja sodnih pisanj in vlaganja vlog, uvaja namreč vlaganje po elektronski poti. Elektronske storitve bodo strankam in udeležencem sodnih postopkov na razpolago, kvalificirani udeleženci oziroma stranke (državno tožilstvo, odvetniki…) pa bodo morali obvezno izvajati elektronsko poslovanje.
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.	Samo tisti, kot jih določa Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (EPA: 1800 - IV, redni postopek) v 1. členu, s katerim se določa novo besedilo 13. člena Zakona o sodiščih (drugi odstavek).

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 - uradno prečiščeno besedilo in 102/07 - ZSKZDČEU) se v osmem odstavku 25. člena doda nov drugi stavek, ki se glasi: »O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o priporu iz četrtega odstavka 420. člena odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov, razen če je bil pripor podaljšan s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena). V tem primeru o zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.«

2. člen

V 52. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»(3) Ob vložitvi zasebne tožbe mora biti plačana sodna taksa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče zasebnega tožilca opozori na posledice neplačila sodne takse iz četrtega odstavka tega člena.

(4) Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za zasebno tožbo ni plačana in niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodišče zasebno tožbo zavrže.«

3. člen

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

»57. člen

(1) Oškodovanec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, pred tem pa pristojnemu državnemu tožilcu, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave.Če je izjava podana nepristojnemu organu, jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu ali sodišču.

(2) Zasebni tožilec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, umakne zasebno tožbo do konca glavne obravnave.

(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov oškodovanec in zasebni tožilec izgubita pravico, da vnovič podata predlog oziroma vložita tožbo.«

4. člen

Za 61. členom se doda nov 61. a člen, ki se glasi:

»61.a člen

(1) Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca, predsednik senata sodišča prve stopnje dovoli vrnitev v prejšnje stanje oškodovancu, ki je bil v redu povabljen kot priča ter iz opravičenih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo in tega pravočasno sporočiti sodišču, zaradi česar se je skladno s tretjim odstavkom 306. člena tega zakona štelo, da je umaknil predlog za pregon in je bila po začetku glavne obravnave izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, če oškodovanec prosi za vrnitev v prejšnje stanje v osmih dneh po prejemu sodbe. V tem primeru se razpiše nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na podlagi nove glavne obravnave, razveljavi prejšnja sodba. Če na novo glavno obravnavo v redu povabljeni oškodovanec kot priča ne pride, ostane prejšnja sodba v veljavi.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se uporabijo določbe tretjega in četrtega odstavka 58. člena in četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena pred začetkom glavne obravnave izda sklep o ustavitvi postopka ali se tak sklep izda, ker oškodovanec v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena ne pride na narok za zaslišanje in se skladno s prvim odstavkom 244. člena tega zakona šteje, da je umaknil predlog za pregon, se smiselno uporabijo določbe drugega do petega odstavka 58. člena tega zakona.«

5. člen

V tretjem odstavku 65. člena se številka »201.« nadomesti s številko »192.«, besedi »mladoletne osebe« z besedo »otroka«, številka »387.a« pa s številko »113.«

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) V predkazenskem in kazenskem postopku je lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoča oseba, ki ji oškodovanec zaupa. Takšna oseba je lahko navzoča tudi ob drugem oškodovancu, ki je žrtev nasilja.«

6. člen

V prvem odstavku 76. člena se za besedo »pisno« vstavi besedilo »(pisna vloga)«, in doda nov stavek, ki se glasi: »Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga v fizični obliki se vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno organu. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem.«

V drugem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.«

V tretjem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če vloga v elektronski obliki ni primerna za obdelavo na sodišču, le-to v zahtevi vložniku sporoči tudi predpisano obliko zapisa te vloge.«

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.«

7. člen

V 77. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena se vloge v elektronski obliki pošljejo sodišču v enem izvodu. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij, kolikor jih je potrebnih za nasprotno stranko.«

8. člen

V drugem odstavku 79. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Zapisnik se lahko vodi tudi na drug način, če je tako določeno s tem zakonom.«

9. člen

V 83. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Če se vodi spis v elektronski obliki, se izločena obvestila, zapisniki in drugi izločeni dokazi izločijo v informacijskem sistemu iz njega in se v informacijskem sistemu vodijo v posebni mapi tako, da so dostopni v povezavi z obravnavano zadevo. Če predsednik sodišča ali sodišče druge stopnje v primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena pregleda in uporabi te izločene dokaze, jih mora po tem spet shraniti v posebno mapo v informacijskem sistemu in na njej označiti, da jih je pregledalo. Ta določba se smiselno uporablja tudi pri drugih določbah tega zakona, ki urejajo izločanje dokazov.«

10. člen

V prvem odstavku 84. člena se besedilo »napravo za zvočno ali slikovno snemanje« nadomesti z besedilom »ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje.«

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Če se snemanje preiskovalnega dejanja prekine, se mora to skupaj s časom prekinitve na posnetku ustrezno označiti. Enako velja za nadaljevanje in konec snemanja.«

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Po končanem zaslišanju ima zaslišani pravico, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo. Na zahtevo zaslišanega se posnetek takoj, ko je to tehnično izvedljivo, predvaja.«

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »napravo za zvočno ali slikovno« nadomesti z besedilom »ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno«, za besedo »spisom« pa se doda besedilo »ali samodejno zabeležen v informacijskem sistemu sodišča«.

Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

Dosedanji sedmi odstavek se črta.

V osmem odstavku se besedilo »napravo za zvočno ali slikovno« nadomesti z besedilom »ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno«.

11. člen

V 86. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:

»(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, se v informacijskem sistemu vodi v posebni mapi tako, da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. Tak zapisnik sme pregledati samo višje sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu. V takem primeru mora višje sodišče zapisnik spet shraniti v posebno mapo v informacijskem sistemu in na njej označiti, da ga je pregledalo.

(6) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, iz prejšnjega odstavka tega člena ter izločenih dokazov v elektronski obliki iz šestega odstavka 83. člena tega zakona.«

12. člen

V tretjem odstavku 87. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Če se pošlje vloga v elektronski obliki po elektronski poti, se šteje čas, ko jo je sprejel informacijski sistem, za trenutek izročitve tistemu, kateremu je poslana.«

13. člen

V drugem odstavku 92. člena se v 3. točki črta besedilo »obdolženca oziroma tistega, ki mu je bila vzeta prostost«, v 5. točki pa na koncu podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če se ti stroški plačajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja;«, v 6. točki drugega odstavka 92. člena pa beseda »povprečnina« nadomesti z besedama »sodna taksa.«

Tretji odstavek se črta.

V četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »iz 1. do 5. točke« nadomesti z besedilom »iz 1., 2., 4. in 5. točke«, za besedo »postopek« pa vstavi besedilo »v zvezi s stroški iz 3. točke drugega odstavka tega člena pa mora organ, ki je izvršil privedbo, sodišču predložiti obračun stroškov,» ter za besedo »pa« vstavi besedilo »se vsi ti stroški«. V drugem stavku se za besedo »izplačani« vstavi besedilo »oziroma za katere je bil sodišču predložen obračun stroškov«.

Peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

14. člen

V prvem odstavku 94. člena se besede »ustrezen del povprečnine« nadomestijo z besedami »ustrezno sodno takso«.

15. člen

V prvem odstavku 95. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Če se izda sodba o kaznovalnem nalogu, obdolženec ne plača sodne takse.«

V tretjem odstavku se beseda »povprečnine« nadomesti z besedama »sodne takse«.

V četrtem odstavku se v drugem stavku za besedo »senata« vstavi besedilo »na predlog obdolženca«, za besedo »postopka,« se doda besedilo »odložiti plačilo stroškov kazenskega postopka«. Doda se nov tretji stavek, ki se glasi: » Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.«

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz prejšnjega odstavka se lahko smiselno uporabijo tudi za druge udeležence kazenskega postopka, ki se jim smejo naložiti v plačilo stroški kazenskega postopka.«

16. člen

Drugi odstavek 96. člena se črta.

V tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku pred besedami »potrebne izdatke obdolženca« vstavi besedilo »če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne oziroma iz 1.do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če se postopek konča s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obtožnica zavrže, in«, besedilo »če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe, ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne, ali s sklepom, s katerim se postopek ustavi, ali obtožnica zavrže« pa črta.

Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Oškodovancu kot tožilcu se smejo naložiti v plačilo samo tisti stroški, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilca, do tedaj nastali stroški pa obremenijo proračun.

17. člen

V drugem odstavku 98. člena se beseda »povprečnina« nadomesti z besedama »sodna taksa«.

18. člen

117. člen se spremeni tako, da se glasi:

»117. člen

(1) Pisanja se vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Vročajo se lahko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu, izjemoma pa lahko vročanje opravi tudi policija, če vsi drugi predhodno poizkušani načini vročanja niso bili uspešni.

(2) Obdolženec, priča, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec lahko sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal, katerega naslov navede v vlogi ali na naroku in je enakovreden naslovu prebivališča. Če navedene osebe pošljejo vlogo v elektronski obliki po varni elektronski poti, se šteje, da želijo vročanje po varni elektronski poti, dokler ne sporočijo drugače. Če sodišče ugotovi, da vročitev v varen poštni predal ni mogoča, vroči pisanje na drug način v skladu s prvim odstavkom tega člena in navede razlog za tako vročitev.

(3) Državnemu tožilcu in drugim državnim organom, odvetnikom, sodnim izvedencem, sodnim cenilcem, sodnim tolmačem in drugim osebam oziroma organom, pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost, se pisanja vročajo po elektronski poti v varen poštni predal, če je tako vročanje mogoče in če drug način vročanja iz prvega odstavka tega člena ni primernejši.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku, ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic v kazenskem postopku.
(5) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje, obliko in način vročanja po varni elektronski poti ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča v kazenskem postopku.

(6) Vabilo na glavno obravnavo in druga vabila sodišče ustno naznani osebi, kadar je ta pred njim, in jo pri tem pouči o posledicah, če ne bi prišla. Na ta način opravljeno vabilo se zaznamuje v zapisniku, ki ga povabljeni podpiše, razen če je to že zapisano v zapisniku o glavni obravnavi. Šteje se, da je vabilo s tem veljavno vročeno.«

19.člen

Za 117.členom se doda nov 117.a člen, ki se glasi:

»117. a člen

(1) Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po elektronski poti.

(2) V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

(3) Po elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu, s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja.

(4) Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje in hkrati tudi informativno sporočilo, v katerem ga opozori, da je v informacijskem sistemu pisanje in da ga mora prevzeti v 15 dneh od dne, ko mu je bilo poslano v varni poštni predal, sicer bo pisanje izbrisano iz informacijskega sistema, naslovniku pa se bo pisanje vročalo po določbah tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

(5) Naslovnik prevzame pisanje iz informacijskega sistema tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost, vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico.

(6) Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje. Če ga ne prevzame v 15 dneh, informacijski sistem pisanje izbriše ter pošlje naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo, da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in da se bo naslovniku vročalo po določbah tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

(7) Informacijski sistem obvesti o vročitvi sodišče, ki je vročitev odredilo, z vročilnico v elektronski obliki.

(8) Na način, določen v tem členu, se po elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja, ki imajo izvirnike v fizični obliki, če je elektronski (skeniran) prepis, ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

(9) Če je treba naslovniku poslati cel spis in se ta vodi v elektronski obliki, se to opravi po varni elektronski poti, če je tak način mogoč.«

20. člen

V 118. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Za osebno vročitev se šteje tudi vročitev po varni elektronski poti v skladu z določbami 117. in 117. a člena tega zakona.«

21. člen

Za 119. členom se doda nov 119.a člen, ki se glasi:

»119. a člen

Če vročitev na navedenem naslovnikovem naslovu ni mogoča zato, ker se je naslovnik odselil, in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.«

22. člen

V tretjem odstavku 120. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Sodbe o kaznovalnem nalogu ni dovoljeno vročiti s pritrditvijo na sodno desko.«

V četrtem odstavku se v prvem stavku besedi "prejšnjega člena" nadomestita z besedilom "119. člena tega zakona.«

23. člen

V 126. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Kadar se o stroških kazenskega postopka odloči s posebnim sklepom, se vročitev sklepa opravi po določbah zakona, ki ureja upravni postopek.«

24. člen

V 128. členu se dodata nov sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:

»(7) Spis v elektronski obliki imajo upravičenci pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem upravičenec dokaže svojo istovetnost s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis.

(8) Upravičenci imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka.«

25. člen

V 130. členu se znesek »10.000,00 tolarjev« nadomesti z zneskom »42,00 evrov« in doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Denarno kazen, ki je predpisana v tem zakonu, prisilno izterja pristojni carinski organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na predlog sodišča, ki je to denarno kazen izreklo.«

26. člen

Prvi odstavek 131. člena se spremeni tako, da se glasi: » (3)Glede stroškov kazenskega postopka, ki jih je treba prisilno izterjati v dobro proračuna, in glede odvzema premoženjske koristi izvrši sodbo pristojni carinski organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, in to na predlog sodišča, ki je izdalo sodbo. Glede drugih stroškov kazenskega postopka in glede premoženjskopravnih zahtevkov pa izvrši sodbo pristojno sodišče po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek.«

Drugi odstavek se črta.

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

27. člen

V tretjem odstavku 132. člena se v drugem stavku črtata besedi »in drugega«.

28. člen

V prvem odstavku 141. a člena se besedilo v oklepaju »3. točka 42. člena in tretji odstavek 297. člena« nadomesti z besedilom »tretji odstavek 294. člena«.

29. člen

V drugi točki četrtega odstavka 149.a člena se številka »143.« nadomesti s številko »133.«, številka »145.« s številko »135.«, številka »217.« s številko »211.«, številka »221.« s številko »217.«, številka »241.« s številko »236.«, številka »243.« s številko »238.«, številka »250.« s številko »244.«, številka »256.« s številko »251.«, številka »257.« s številko »252.«, številka »261.« s številko »257.«, številka »266.« s številko »260.«, besede »izdaje uradne tajnosti« se nadomesti z besedami »izdaje tajnih podatkov«, številka »287.« s številko »282«, številka »317.« s številko »314.«, številka »333.« s številko »332.«, beseda »uničenja« z besedo »uničevanja«, besedi »in prostora« se črtata, številka »335.« se nadomesti s številko »334.«, besedilo »vnašanja nevarnih snovi v državo« z besedilom »uvoza in izvoza radioaktivnih snovi«, številka »337.« s številko »336.« in številka »338.« s številko »337.«.

30. člen

V drugi točki drugega odstavka 150. člena se številka »144.« nadomesti s številko »134.«, številka »187.« s številko »176.«, številka »196.« s številko »186.«, beseda »mamili« z besedilom »prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog«, številka »197.« s številko »187.«, beseda »mamil« z besedama »prepovedanih drog«, številka »218.« s številko »213.«, številka »243.« s številko »238.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »252.« s številko »245.«, številka »255.« s številko »250.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.«, številka »269.« s številko »263.«, beseda »daril« z besedo »koristi«, številka »269. a« s številko »264.«, številka »297.« s številko »294.«, številka »310« s številko »307.«, beseda »eksplozivov« z besedo »eksploziva« in številka »319.« s številko »316.«.

31. člen

V drugem odstavku 151. člena se številka »144.« nadomesti s številko »134.«, številka »197.« s številko »187.«, beseda »mamil« z besedama »prepovedanih drog«, številka »218.« s številko »213.«, številka »252.« s številko »245.« in številka »255.« s številko »250.«.

32. člen

V tretjem odstavku 153. člena se v drugem stavku beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

33. člen

V drugem stavku drugega odstavka 155. a člena se na koncu besedila doda beseilo, ki se glasi: "ki lahko delujejo tudi pod vnaprej pripravljeno prirejeno identiteto, v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja policijo."

34. člen

V prvem odstavku 158. a člena se besedilo »uradna oseba, napotena na misijo v tujini« nadomesti z besedilom »uradna oseba, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku in je napotena na misijo v tujini«. Na koncu prvega odstavka se za besedo »zakon« doda besedilo, ki se glasi: »in vsa pooblastila, ki jih lahko izvršujejo uradne osebe iz prvega odstavka 158. člena tega zakona.« ter nov stavek, ki se glasi: » Policisti specializiranega oddelka izvršujejo pooblastila iz prejšnjega stavka tudi glede oseb, ki so imele v času storitve kaznivega dejanja iz prejšnjega stavka status uradne osebe iz prejšnjega stavka, pa jim je v teku predkazenskega postopka prenehal status uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. «.

V zadnjem stavku tretjega odstavka se besedilo »Dodeljeni policisti« nadomesti z besedilom »Policisti specializiranega oddelka in policije«.

Dosedanja četrti in peti odstavek se črtata.

35. člen

V prvem odstavku 161. člena se v prvem stavku na koncu doda besedilo: »ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin), ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«

36. člen

V drugem odstavku 161.a člena se številka »134.« nadomesti s številko »123.«, številka »135.« s številko »124.«, številka »212.« s številko »205.«, številka »215.« s številko »208.« in številka »224.« s številko »220.«

37. člen

V drugem odstavku 162. člena se številka »«197.« nadomesti s številko »187.«, beseda »mamil« z besedama »prepovedanih drog«, številka »212.« s številko »205.«, številka »215.« s številko »208.«, številka »218.« s številko »213.«, številka »234. a« s številko »228.«, številka »224.« s številko »220.«, številka »245.« s številko »209.«, za besedo »poneverbe« se doda besedilo »in neupravičene uporabe tujega premoženja« in številka »253.« se nadomesti s številko »246.«.

38. člen

V prvem odstavka 181. člena se v 2. točki besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedami »krivdo ali kaznivost.« Doda se nova 5. točka, ki se glasi: » ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin), ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«.

39. člen

V prvem odstavku 194. člena se za besedo »vabila« vstavijo besede »ali sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen«, besedi »mu obdolženec« pa se nadomestita z besedama »obdolženec vročitvi«, za besedo »izmika« pa se doda besedilo »po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni.« .

40. člen

V drugem odstavku 196. člena se pred številko »XV.« doda številka »XIV.«, številka »XXXV.« pa črta.

41.člen

V 200. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Zoper sklep o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora je treba pritožbo podati v treh dne od dne, ko je bil sklep vročen, razen če določbe tega zakona o priporu ne določajo drugače.«

42. člen

V tretjem odstavku 212. člena se beseda »upravnika« nadomesti z besedo »direktorja«.

43. člen

V drugem odstavku 213. d člena se beseda »paznikov« nadomesti z besedama »pravosodnih policistov«.

44. člen

V tretjem odstavku 227. člena se besedilo »3. točka 42. člena, tretji odstavek 297. člena« nadomesti z besedilom »tretji odstavek 294. člena«.

45. člen

V prvem odstavku 239. člena se pred oklepajem doda pika in vstavi nov stavek nov drugi stavek, ki se glasi: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, se oškodovanca, ki je vabljen kot priča, v vabilu opozori, da se bo v primeru neopravičenega izostanka štelo, da je umaknil predlog za pregon.«

46. člen

V četrtem odstavku 240. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Pri zaslišanju priče, mlajše od štirinajst let, je lahko navzoča oseba, ki ji priča zaupa.«

47. člen

V prvem odstavku 244. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, na narok ne pride in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon in se kazenski postopek za to dejanje s sklepom ustavi, če se je že začel.«

48. člen

Za 244. členom se doda nov 244. a člen, ki se glasi:

»244. a člen

Zaslišanje z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca)

(1.) V skladu z določbami tega člena se zaslišanje lahko opravi z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike in glasu.

(2.) Zaslišanje obdolženca ali priče prek videokonference se lahko opravi, če:

1. gre za zaščiteno osebo po zakonu, ki ureja zaščito prič, in bi s prihodom k organu, ki opravlja zaslišanje, nastala resna nevarnost za njeno življenje ali telo, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena), ali oseb, ki jih je predlagala v skladu z določbami zakona, ki ureja zaščito prič,

2. gre za anonimno pričo in bi s prihodom k organu, ki opravlja zaslišanje, nastala resna nevarnost za njeno življenje ali telo, življenje ali telo njenega bližnjega sorodnika (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena), ali oseb, ki jih je predlagala v skladu z določbami zakona, ki ureja zaščito prič,
3. je pristojni organ podal ustrezno zaprosilo drugi državi v skladu z zakonom ali mednarodno pogodbo, ali
4. zaradi drugih upravičenih razlogov ni zaželeno ali možno, da bi oseba prišla k organu, ki opravlja zaslišanje.

(3.)Če je podan pogoj iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, se lahko opravi zaslišanje izvedenca prek videokonference.

(4.) Zaslišanje prek videokonference se opravi s smiselno uporabo določb tega zakona o zaslišanju obdolženca, priče ali izvedenca.

(5.) Ob obdolžencu ali priči, ki se prek videokonference zaslišuje na ozemlju Republike Slovenije, mora biti navzoča pristojna oseba organa, ki opravlja zaslišanje, in zagotoviti ustrezno identifikacijo zaslišane osebe. Ob takem zaslišanju so lahko prisotni zagovornik in osebe, ki skrbijo za varnost.

(6.) Ob obdolžencu ali priči, ki se prek videokonference za potrebe domačega kazenskega postopka zaslišuje na ozemlju druge države, mora pristojni organ iz tretje alinee prvega odstavka tega člena zagotoviti, da je ob obdolžencu ali priči navzoča pristojna oseba pristojnega organa te države, ki zagotovi identifikacijo zaslišane osebe.«

49. člen

V prvem odstavku 271. člena se pred številko »3« beseda »ali« nadomesti z vejico, za številko »3« pa se dodata besedi »ali 5.«.

50. člen

V 2. točki prvega odstavka 277. člena se besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedami »krivdo ali kaznivost«. Doda se nova 5. točka, ki se glasi: » ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin), ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«

51. člen

V prvem odstavku 278. člena se pred številko »3« beseda »ali« nadomesti z vejico, za številko »3« pa se dodata besedi »ali 5.«.

52. člen

V tretjem odstavku 286. člena se za besedo »senata« vstavijo besede »sam ali na predlog strank«.

V četrtem odstavku se besedilo »Ko senat (šesti odstavek 25. člena)« nadomesti z besedilom »Ko sodišče druge stopnje«.

53. člen

Tretji odstavek 287. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Glavna obravnava se sme opraviti tudi v drugem kraju na območju pristojnega sodišča, če na predlog predsednika senata to dovoli predsednik sodišča.«

54. člen

V četrtem odstavku 288. člena se dodata nova stavka, ki se glasita: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, se oškodovanca opozori, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave. Oškodovanca, ki je vabljen kot priča v primeru iz prejšnjega stavka, pa se v vabilu opozori še, da se bo v primeru neopravičenega izostanka štelo, da je umaknil predlog za pregon.«

55. člen

V tretjem odstavku 294. člena se besedi »paznika obtoženca« nadomestita z besedama »pravosodnega policista«.

56. člen

V 306. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

» (3) Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon in se pred začetkom glavne obravnave za to dejanje izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka, po začetku glavne obravnave pa sodba, s katero se obtožba zavrne.«

57. člen

V tretjem odstavka 314. člena se v prvem stavku besedilo »zvočno ali slikovno snemanje glavne obravnave« nadomesti z besedilom »da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje«, ter na koncu doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Kadar se glavna obravnava snema, se v zapisnik ne glede na prvi odstavek tega člena vpiše le, da je glavna obravnava posneta, podatke iz prvega in drugega odstavka 316. člena in 317. člena ter kje je shranjen posnetek, če ni priložen spisom ali samodejno zabeležen v informacijskem sistemu sodišča.«

V četrtem odstavku se besedilo »Predsednik senata lahko« nadomesti z besedilom »Če se glavna obravnava ne snema, lahko predsednik senata«.

V petem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na glavni obravnavi, ki se ne snema, sme predsednik senata, če je to potrebno, zlasti pa, če se v zapisnik dobesedno vpiše kakšna izjava, odrediti, da se ta del zapisnika takoj prebere.«

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Strankam se omogoči predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema sodišča takoj, ko je to tehnično izvedljivo. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi.«

58. člen

V 315. členu se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita:

»(5) Če se zapisnik izda v elektronski obliki, podpišeta predsednik senata in zapisnikar zapisnik s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben.

(6) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje, obliko in način vodenja zapisnika o glavni obravnavi in spisa v elektronski obliki.«.

59. člen

V drugem odstavku 319. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, predsednik senata oškodovanca opozori, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave.«.

60. člen

V petem odstavku 350. člena se besedilo »3. točke 42. člena ali« črta, številka »297.« pa se nadomesti s številko »294.«.

61. člen

V 2. točki 358. člena se besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedami »krivdo ali kaznivost«.

Doda se nova 4. točka, ki se glasi:»ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin), ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«

62. člen

V tretjem odstavku 359. člena se besedilo »(tretji odstavek 107. člena Kazenskega zakonika)« nadomesti z besedilom »ali da bo kazen zapora nadomeščena z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti ali da bo nadomeščena s hišnim zaporom«.

63. člen

V drugem odstavku 361. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek v povezavi s četrtim odstavkom 195. b in 195. a členom tega zakona, se v primeru, če sta v pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom določeni navodili prepovedi približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi ali prepovedi dostopa na posamezne kraje (6. in 7. točka tretjega odstavka 65. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)), glede ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi smiselno uporabljajo določbe petega in šestega odstavka tega člena. Smiselno se v takem primeru uporabljajo tudi določbe prvega odstavka tega člena.«

64. člen

Drugi odstavek 363.člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Sodbo, ki se izdela v fizični obliki, podpišeta predsednik senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. Sodbo, ki se izdela v elektronski obliki, podpišeta predsednik senata in zapisnikar s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim elektronskim potrdilom, ki vsebuje navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben.«

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Sodba, ki je bila izdelana v fizični ali elektronski obliki, se strankam vroči v overjenem prepisu, elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki.«

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v prvem in drugem stavku za besedo »sodbe« doda vejica in besedilo »elektronski (skeniran) prepis ali elektronska oblika sodbe«.

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v prvem in drugem stavku za besedo »sodbe« doda vejica in besedilo »elektronski (skeniran) prepis ali elektronsko obliko sodbe«, v drugem stavku pa pred besedo »prepis« vstavi beseda »overjen«, številka » 69.« pa nadomesti s številko »73.«.

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »prepis« doda vejica in besedilo »elektronski (skeniran) prepis ali elektronsko obliko«.

Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Določbe tega člena o tem, v kakšni obliki se pošlje sodba upravičencem, se smiselno uporabljajo pri vseh vrstah sodnih odločb.«

65. člen

V osmem odstavku 364. člena se črta besedilo »ko je spoznalo, da je treba izreči strožjo kazen od predpisane (46. člen kazenskega zakonika), ali«.

66. člen

V petem odstavku 367. člena se številka »69.« nadomesti s številko »73.«, številka »96.« s številko »75.«, številka »98.« pa s številko »77.«.

67. člen

Peti odstavek 368. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Obtoženec, tožilec in oškodovanec se lahko odpovejo pravici do pritožbe od razglasitve sodbe do izteka roka za pritožbo. Če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen, pa se sme obtoženec pravici do pritožbe odpovedati šele, ko mu je bila sodba vročena. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko pritožniki že podano pritožbo umaknejo. Odpoved pritožbe in umik pritožbe se ne moreta preklicati.«

68. člen

V 2. točki 372. člena se besedi »kazensko odgovornost » nadomestita z besedama »krivdo ali kaznivost«.

69. člen

V šestem odstavku 392. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi: »V takem primeru sme sodišče druge stopnje za kazniva dejanja iz nerazveljavljenega dela sodbe izreči kazensko sankcijo.«

70. člen

V 396. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam.«

71. člen

V prvem odstavku 398. člena se v 1.točki beseda »dvajsetih« nadomesti z besedo »tridesetih«.

72. člen

V drugem odstavku 400. člena se beseda »treh« nadomesti z besedo »osmih«.

73. člen

V prvem odstavku 407. člena se v 2. točki številka »48.« nadomesti s številko »55.«.

74. člen

V prvem odstavku 437. člena se pred številko »3« beseda »ali« nadomesti z vejico, za številko »3« pa se dodata besedi »in 5.«.

75. člen

Za 442. členom se doda nov 442. a člen, ki se glasi:

»442.a člen

(1) Sodnik lahko odloči, da se bo zapisnik o glavni obravnavi vodil tako, da ga bo sam glasno narekoval v napravo za zvočno snemanje.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se v pisno izdelanem zapisniku navedejo le podatki iz prvega odstavka 316. člena in 317. člena tega zakona ter sklep sodnika o drugačnem vodenju zapisnika.

(3) Za zvočno snemanje nareka zapisnika o glavni obravnavi se smiselno uporabijo določbe 84. člena tega zakona. Prepisi zvočnega zapisa zapisnika o glavni obravnavi morajo biti izdelani v treh dni po razglasitvi sodbe, s katero je bil obdolženec obsojen na zaporno kazen, v drugih primerih pa v treh dni po napovedi pritožbe. Če pritožba ni bila napovedana, se prepisi ne izdelajo.

(4) Če je bila glavna obravnava preložena za več kot en mesec, morajo biti v vsakem primeru izdelani prepisi zvočnega zapisa zapisnika o glavni obravnavi. Prepisi se lahko izdelajo tudi na zahtevo stranke ali če sodnik sam tako odredi.«

76. člen

V drugem odstavku 443. člena se črta drugi stavek.

Tretji odstavek se črta.

Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

77. člen

V prvem odstavku 490. člena se beseda »upravnik« nadomesti z besedo »direktor«.

78. člen

V prvem odstavku 498. a člena se številka »252.« nadomesti s številko »245.«, številka »162.« s številko »151.«, številka »168.« s številko »157.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.«, številka »269.« s številko »263.«, številka »269.a.« s številko »264.«, v 1. točki prvega odstavka se številka »252.« nadomesti s številko »245.«, v 2. točki prvega odstavka se številka »162.« nadomesti s številko »151.«, številka »168.« s številko »157.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.«, številka »269.« s številko »263.« in številka »269. a« s številko »264.«.

79. člen

V prvem odstavku 500. člena se številki »96. in 98.« nadomestita s številkama »75. in 77.«.

80. člen

V drugem odstavku 507. člena se številki »96. in 98.« nadomestita s številkama »75. in 77.«.

81. člen

V prvem odstavku 508. člena se številka »103.« nadomesti s številko »82.«.

82. člen

V prvem odstavku 511. člena se številka »104.« nadomesti s številko »83.«.

83. člen

V prvem odstavku 513. člena se številka »67.« nadomesti s številko »71.«, številka »68.« s številko »72.« in številka »101.« s številko »80.«.

84. člen

V šestem odstavku 519. člena se številka »252.« nadomesti s številko »245.«, številka »162.« s številko »151.«, številka »168.« s številko »157.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.« in številka »269.« s številko »263.«.

85. člen

V tretjem in četrtem odstavku 548. člena se beseda »upravnik« nadomesti z besedo »direktor«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

86. člen

Pristojni organ za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem.

Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti z odredbo določi datum, od katerega je mogoče vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti.

Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti z odredbo določi datum, od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti v varni poštni predal.

Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki z odredbo določi datum, od katerega je mogoče pregledovati in prepisovati spis tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka.

Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za izvedbo zaslišanja z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca) z odredbo določi datum, od katerega je mogoče izvajati zaslišanje z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca).

87. člen

Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske predpise iz petega odstavka 76. člena, šestega odstavka 86. člena, četrtega in petega odstavka 117. člena ter šestega odstavka 315. člena tega zakona v dveh letih od njegove uveljavitve.

Seznam oseb in organov iz tretjega odstavka 117. člena tega zakona po sprejetju podzakonskih predpisov iz prejšnjega člena in po tehnični izpolnitvi pogojev za elektronsko vročanje določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. Osebe in organi s seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo varnega poštnega predala. Za uradni naslov varnega poštnega predala iz tretjega odstavka 117. člena zakona se šteje naslov, ki je objavljen na seznamu.

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo vročanje kot registrirano dejavnost in imajo posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po določbah, ki veljajo za pravdni postopek, prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v kazenskem postopku, ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v kazenskem postopku po pravnih in fizičnih osebah, izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.

88. člen

V 20. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 101/05) se v prvem odstavku črta besedilo »iz drugega odstavka tega člena«, datum »2. 7. 1990« nadomesti z datumom »1. 1. 1995«, datum »31. 12. 2008« pa z datumom »31. 12. 2012«.

Drugi odstavek se črta.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prejšnjih odstavkov« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjih odstavkov« nadomesti z besedilom »prvega odstavka«.

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

89. člen

Obnovo kazenskega sodnega postopka, ki je bil končan s pravnomočno obsodilno kazensko sodbo iz 2. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 70/2005 – ZPKri-uradno prečiščeno besedilo 2), smejo po obsojenčevi smrti poleg oseb iz prvega odstavka 411. člena Zakona o kazenskem postopku do 31.12.2012 zahtevati tudi krvni sorodniki v stranski vrsti do vključno tretjega kolena .

V zvezi s sodnimi postopki zoper duhovnike in duhovnice oziroma redovnike in redovnice registriranih verskih skupnosti, lahko zahtevo za obnovo postopka iz prejšnjega odstavka po njihovi smrti vložijo tudi zakoniti zastopniki njihovih registriranih verskih skupnosti.

90. člen

Če je treba skladno s Kazenskim zakonikom (KZ–1) uporabljati določbe Kazenskega zakonika (KZ), se v kazenskem postopku uporabljajo tiste določbe Zakona o kazenskem postopku, ki navajajo posamezne določbe Kazenskega zakonika (KZ) in so veljale do uveljavitve sprememb.

91. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 11. 2008.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu
Spremenjena je sestava vrhovnega sodišča pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti glede pripora. Pri odločanju o priporu gre za t. i. incidenčno odločanje, to je odločanje med postopkom, ki mora biti hitro, ni pa odločilno za dokončno presojo in praviloma pri tem odločanju tudi ne gre za zelo ali celo najbolj zapletena pravna vprašana. V teh zadevah lahko odloča senat treh sodnikov vrhovnega sodišča, razen seveda, ko je dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora, ki ga je izdalo vrhovno sodišče. Takrat odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

K 2. členu
Plačilo sodne takse je določeno kot procesna predpostavka ob vložitvi zasebne tožbe, kar pomeni, da bo, če sodna taksa ne bo plačana v roku, ne bodo pa izpolnjeni v določbi našteti pogoji, zasebna tožba zavržena. Plačilo in pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo te sodne takse podrobneje ureja predlog Zakona o sodnih taksah.

K 3. členu
Sprememba uvaja možnost podaje izjave o umiku predloga za pregon tudi pristojnemu državnemu tožilcu pred začetkom kazenskega postopka. Takšno izjavo pa bo lahko prejela tudi policija in jo nato odstopila pristojnemu državnemu tožilcu, ki pa bo še vedno lahko preveril pravno opredelitev dejanja. Zaradi večje preglednosti je določba, ki se nanaša na zasebnega tožilca, v posebnem odstavku, vsebinsko pa je nespremenjena.

K 4. členu
Ta člen se uvaja zaradi predlaganega novega tretjega odstavka 306. člena in spremembe prvega odstavka 244. člena, ki uvajata domnevo umika predloga za pregon, če oškodovanec, ki je v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo ali na narok za zaslišanje in svojega izostanka ne opraviči. V takem primeru sodišče izda zavrnilno sodbo oziroma sklep o ustavitvi postopka, oškodovancu pa je treba dati možnost, da zahteva zahteva vrnitev v prejšnje stanje, kakor je določeno v predlaganem členu.

K 5. členu
Sprememba prvega odstavka 65. člena je potrebna zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1).

V novem četrtem odstavku predlog daje oškodovancu, ki je žrtev nasilja, možnost, da je v postopku ob njem navzoča oseba, ki ji zaupa, glede na 7. člen predlaganega Zakona o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer pa se predlagana sprememba nasilja ne omejuje zgolj na družinsko okolje, saj treba dati to možnost tudi pri drugih oblikah nasilja, ki so predmet postopka v kazenskih zadevah. Pri mladoletnem oškodovancu zaradi posebnega varstva ta pravica ni omejena glede na vrsto kaznivega dejanja, ki se obravnava v postopku.

K 6. členu
V predlagani spremembi 76.člena se celovito ureja vlaganje vlog z dodatno možnostjo vlaganja v elektronski obliki. Ta člen po novem loči pisne vloge na vloge v fizični obliki in vloge v elektronski obliki ter določa, kako so podpisane in kako se vlagajo. Vloge v fizični obliki se pošljejo sodišču po pošti ali se izročijo v vložišču sodišča, lahko pa se izročijo tudi neposredno sodniku na naroku, kar se zaznamuje v zapisniku.. Vlaganje vlog v elektronski obliki pa bo potekalo po elektronski poti z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, po informacijskem sistemu, ki ga bo vzpostavil Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije in bo vložniku samodejno potrdil prejem vloge.

Podrobneje bo pogoje in način elektronskega vlaganja vlog v elektronski obliki ter njihovo obliko določil minister za pravosodje s podzakonskim predpisom. Z le-tem bosta podrobneje določena tudi organizacija in delovanje informacijskega sistema. V predlaganem členu se torej pri vlogah v pisni obliki fizična oblika izenačuje z elektronsko obliko, če je primerna za obdelavo na sodišču, kakor to predpisuje tudi veljavni 13. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/2004; v nadaljnjem besedilu: ZEPEP). Izenačujeta pa se tudi lastnoročni podpis in podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, kar izhaja že iz 15. člena ZEPEP.

Predlagana sprememba pa določa tudi, da če je vloga, vložena po elektronski poti, v taki obliki zapisa, da je sodišče ne more obdelati, velja za nerazumljivo vlogo. Za te vloge veljavni ZKP v tretjem odstavku 76. člena določa, da sodišče od vložnika zahteva njihov popravek. Kljub temu da bo ustrezno obliko zapisa vloge v elektronski obliki minister za pravosodje predpisal v podzakonskem aktu, se z dopolnitvijo predlaga, da sodišče vložniku v zahtevi po popravku sporoči tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki.

K 7. členu
Vlaganje vlog v elektronski obliki po elektronski poti bo v celoti lahko delovalo le, če zakon predvidi izjemo od vlaganja vlog v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Ustrezno število izvodov bodo v teh primerih zagotovila sodišča s tiskanjem ali fotokopiranjem.

K 8. členu
Predlog zakona v novem 442. a členu predvideva možnost drugačnega vodenja zapisnika o glavni obravnavi, zato je treba dopolniti drugi odstavek 79. člena.

K 9. členu
Ker se v kazenski postopek uvaja možnost elektronskega poslovanja v najširšem smislu, kar vključuje tudi vodenje spisov v elektronski obliki, predlog dopolnjuje 83.člen z ureditvijo, kako se v takem primeru izločajo dokazi iz elektronskega spisa in kako se hranijo.

K 10. členu
Sprememba tega člena daje možnost snemanja preiskovalnih dejanj z različnimi ustreznimi tehničnimi sredstvi, ki jih ima sodišče na voljo, pri čemer tretji odstavek uvaja dolžnost ustrezne označitve časa prekinitve na posnetku, enako pa velja za nadaljevanje in konec snemanja. Nov četrti odstavek pa je potreben zato, ker posnetka z nekaterimi tehničnimi sredstvi ni mogoče takoj predvajati, kakor je predpisano v veljavni določbi, zato predlagana sprememba predpisuje dolžnost, da se posnetek na zahtevo zaslišanega predvaja takoj, ko je to tehnično izvedljivo. S predlaganim črtanjem sedmega odstavka se drugim osebam onemogoča, da snemajo preiskovalno dejanje, saj lahko svoj upravičen interes uveljavijo s predlogom preiskovalnemu sodniku, da odredi snemanje preiskovalnega dejanja.

K 11.členu
Zaradi uvedbe možnosti elektronskega poslovanja v najširšem smislu, kar vključuje tudi vodenje spisov v elektronski obliki ter s tem tudi zapisnika o posvetovanju in glasovanju v takšni obliki, se s predlagano dopolnitvijo 86. člena predpisuje podpisovanje takega zapisnika v elektronski obliki. V teh primerih se predlaga uporaba varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom. S predlagano dopolnitvijo tega člena se predpisuje ustrezna hramba zapisnika o posvetovanju in glasovanju v elektronski obliki. Podrobneje pa bo hrambo in sledljivost tega zapisnika in izločenih dokazov v elektronski obliki predpisal minister za pravosodje s podzakonskim predpisom.

K 12. členu
Tudi pri elektronskem pošiljanju vlog v elektronski obliki je treba določiti čas, ko štejemo, da je vloga izročena sodišču. V teh primerih je to trenutek, ko prejme vlogo informacijski sistem.

K 13. členu
Predlagana sprememba 3. točke drugega odstavka 92. člena kot stroške kazenskega postopka določa izdatke za privedbo vseh udeležencev postopka, ki se po zakonu lahko privedejo, in ne zgolj obdolženca oziroma tistega, ki mu je vzeta prostost. V spremenjeni 5. točki drugega odstavka 92. člena pa predlog zakona določa, da stroški za zdravljenje priprtega obdolženca in stroški poroda obdolženke, ki je v priporu, spadajo med stroške postopka le, če gre za osebo, ki ni zdravstveno zavarovana. Za osebe, ki so zdravstveno zavarovane, se ti stroške namreč plačajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja na podlagi zakona, ki ureja to zavarovanje. Sprememba 6. točke drugega odstavka 92. člena in črtanje tretjega odstavka sta potrebna zaradi uskladitve s predlaganim Zakonom o sodnih taksah, ki uvaja plačilo sodne takse tudi za kazenski postopek in določa njeno višino glede na izrečeno kazen oziroma v fiksnih zneskih in se tako povprečnina nadomešča s sodno takso.

Če neposredni uporabniki proračuna izvajajo nekatere naloge na podlagi zakona, morajo imeti zagotovljeno pravico porabe za pokrivanje njihovih stroškov. Če torej neposredni uporabniki drug drugemu po zakonu opravljajo storitve, jih med seboj ne smejo zaračunavati in refundirati nastalih stroškov. Skladno s tem organ, ki izvrši odredbo, obvesti sodišče o višini in sestavi nastalih stroškov zgolj z obračunom, na podlagi katerega jih sodišče nato naloži v plačilo tistemu, ki jih mora po določbah tega zakona poravnati in jih glede na zgoraj navedeno ne izplača predhodno organu, ki je izvršil odredbo. Plačani stroški privedb so prihodek proračuna RS, s čimer se zagotavlja načelo proračunske popolnosti, ki določa, da se v proračunu izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi in vsi njeni izdatki. Skladno z navedenim je s tem predlogom spremenjena določba četrtega odstavka 92. člena, ki postane tretji odstavek, tako da je izvzeta 3. točka drugega odstavka 92. člena (izdatki za privedbo) iz vnaprejšnjega plačila stroškov.

K 14. členu
Tudi navedena sprememba je potrebna zaradi uskladitve s predlaganim Zakona o sodnih taksah.

K 15. členu
Prvi odstavek 95. člena je dopolnjen z določilom o neplačilu sodne takse ob izdaji sodbe o kaznovalnem nalogu glede na to, da je takšna sodba izdana brez glavne obravnave. Takšno določbo omogoča tudi predlagani Zakon o sodnih taksah.

Sprememba v tretjem odstavku je potrebna zaradi uskladitve s terminologijo predlaganega Zakona o sodnih taksah.

Zaradi večje jasnosti predlog zakona četrti odstavek dopolnjuje četrti odstavek tako da je obdolženec po izdaji odločbe o stroških lahko oproščen povrnitve stroškov ali se mu omogoči obročno plačilo stroškov zgolj na njegov predlog, kar je skladno s predlaganim Zakonom o sodnih taksah, ki predvideva tudi možnost odloga plačila sodne takse, zato je ta možnost uvedena v predlagano spremembo tega člena za vse stroške. Usklajeno z zgoraj navedenim predlogom zakona je določen tudi rok, do katerega lahko obdolženec poda ta predlog, in sicer dokler ne poteče rok za plačilo stroškov (za plačilo sodne takse se v plačilnem nalogu določi 15 dnevni rok od vročitve plačilnega naloga, kakor je to določeno v predlaganem Zakonu o sodnih taksah).

Dodaja se nov peti odstavek, saj je treba vsem udeležencem v postopku, ki morajo plačati stroške, omogočiti enake možnosti.

K 16. členu
Drugi odstavek 96. člena se črta, ker se kriva kazenska ovadba lahko ugotavlja šele po tem, ko je kazenski postopek, v katerem naj bi bila podana, že pravnomočno končan, torej v novem kazenskem postopku; v prvem kazenskem postopku namreč stroškov ni mogoče naložiti v plačilo nekomu na podlagi dejstva, ki še ni ugotovljeno s sodno odločbo.

Ker predlagani Zakon o sodnih taksah predpisuje poleg plačila vstopne sodne takse v kazenskem postopku na zasebno tožbo in ob vstopu oškodovanca kot tožilca v postopek, plačilo dodatne sodne takse zgolj, če se postopek konča s sodbo ali sklepom, s katerim sodišče izreče sodni opomin, je treba v veljavnem tretjem odstavku 96. člena, ki postane drugi odstavek, če se postopek konča s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obtožnica zavrže, izvzeti dolžnost povrnitve sodne takse iz 6. točke drugega odstavka 92. člena.

Zdaj veljavni tretji odstavek nalaga oškodovancu kot tožilcu, če se postopek ne konča z obsodilno sodbo, dolžnost povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka, ne glede na to, kdaj je prevzel pregon od državnega tožilca, zato je z novim tretjim odstavkom uvedena izjema, da stroški, ki so nastali v času, ko je pregon vodil državni tožilec, obremenjujejo proračun.

K 17. členu
Navedeni člen je treba spremeniti zaradi uskladitve s terminologijo predlaganega Zakona o sodnih taksah.

K 18. členu
Z dopolnitvijo prvega odstavka 117. člena se kot način vročanja določa tudi vročanje po varni elektronski poti in izjemoma po policiji (le-ta bi na primer lahko uspešno vročila pisanje pričam, ki so brezdomci in vročanje na drug način ni mogoče, brez pravilne vročitve pa tudi ni mogoča prisilna privedba, tudi ne zaradi vročitve pisanja na sodišču; policija pa mnogokrat razpolaga s podatkom, kje se takšne priče dejansko nahajajo). Zaradi večje učinkovitosti in ekonomičnosti v kazenskem postopku je omogočeno tudi vročanje po sodnem osebju, ki pa mora imeti pooblastilo predsednika sodišča. Pri spremembi glede oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku, pa gre za uskladitev s Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 88/2007).

S predlaganim novim drugim odstavkom se določa, kdaj lahko sodišče vroča pisanja naštetim naslovnikom po varni elektronski poti v varen poštni predal. Ti bodo od sodišča načelno morali zahtevati elektronsko vročanje, saj se vročanje po elektronski poti ne bo nikoli domnevalo, razen pri udeležencih postopka, navedenih v predlaganem novem tretjem odstavku tega člena, in tistih, ki bodo vložili pisanje po varni elektronski poti, pa še pri teh samo, če sodišču ne bodo sporočili, da želijo vročanje pisanj na drug način iz prvega odstavka tega člena. Izjemoma se ohranja možnost klasičnega vročanja (v fizični obliki), in sicer takrat, ko sodišče ne bi moglo vročiti pisanja na navedeni naslov varnega poštnega predala iz kakršnegakoli razloga. Največkrat bi bila v praksi onemogočena vročitev na navedeni naslov varnega poštnega predala zato, ker bi sodišče pri preverjanju ugotovilo, da tak poštni predal sploh ne obstaja. V teh in preostalih primerih bi zato moralo imeti možnost, da naslovniku vroči pisanje v fizični obliki in ga obvesti o razlogih za tako vročanje.

V predlaganem novem tretjem odstavku je določeno obvezno vročanje po varni elektronski poti v varen elektronski predal, ki bi veljalo le za vročanje državnim organom, odvetnikom, sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačem ter preostalim osebam oziroma organom, pri katerih se na podlagi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost. Navedene osebe oziroma organi bi morali obvezno imeti varen poštni predal, odprtje katerega določajo prehodne določbe. Določena je tudi izjema, če tak način vročanja ne bi bil mogoč, na primer zaradi tehničnih težav, ali če bi bil drug način vročanja primernejši. To bi prišlo v poštev, kadar sodišče lahko vroči odločbe že neposredno na naroku.

Podzakonski akt iz novega četrtega odstavka je usklajen z zgoraj navedenim pravilnikom, pri vročilnicah pa bo moral minister za pravosodje poleg tistih v fizični obliki zaradi uvedbe elektronskega vročanja predpisati tudi obliko elektronskih vročilnic in s podzakonskim aktom iz novega petega odstavka podrobneje urediti celotno varno elektronsko vročanje.

V novem šestem odstavku se predpisuje, da je treba navzoči osebi vabilo na naslednji narok vedno naznaniti ustno, kar terja ekonomičnost postopka.

K 19. členu
S predlaganim novim členom se določa način vročitve pisanj v elektronski obliki. Ta pisanja bi se lahko vročala po elektronski poti in v fizični obliki (tj. po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču itd.). Vročanje v fizični obliki bi potekalo tako kakor zdaj, torej po določbah XII. poglavja v ZKP, ki ureja vročanje pisanj, in sicer tako, da bi sodišče natisnilo pisanje, ki je v elektronski obliki, in ga stranki overjenega poslalo v fizični obliki. Elektronsko vročanje, ki bi bilo pravno enakovredno klasičnemu, pa bi se opravilo po informacijskem sistemu s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. Slednje bi potekalo tako, da bi informacijski sistem naslovniku v njegov varni poštni predal samodejno poslal pisanje in hkrati tudi informativno sporočilo, v katerem bi ga opozoril, da je v informacijskem sistemu pisanje in da ga mora prevzeti v 15 dneh od dne, ko je bilo poslano v njegov varni poštni predal, sicer bo izbrisano iz informacijskega sistema, vročalo pa se bo po določbah za vročanje pisanj v fizični obliki.

Naslovnik bi pisanje prevzel iz informacijskega sistema tako, da bi z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokazal svojo istovetnost, vpogledal v varen poštni predal in elektronsko podpisal vročilnico. Vročitev bi bila tako opravljena z dnem, ko bi prevzel pisanje. Če ga ne bi prevzel v 15 dneh, bi ga informacijski sistem izbrisal ter poslal naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo, da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in da se bo vročalo po določbah za vročanje pisanj v fizični obliki. Informacijski sistem bi o vročitvi obvestil sodišče, ki jo je odredilo, z vročilnico v elektronski obliki. Elektronsko vročanje bi bilo mogoče tudi za tista pisanja sodišča, ki imajo izvirnike v fizični obliki, če bi bil elektronski dokument, ki je izdelan na podlagi fizičnega izvirnika, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

S predlaganim devetim odstavkom pa se zaradi uvedbe možnosti vodenja spisa v elektronski obliki določa, da se taki spisi naslovniku (na primer drugim sodiščem, državnemu tožilstvu itd.) pošljejo po varni elektronski poti, če je seveda takšno elektronsko poslovanje omogočeno.

K 20. členu
Način vročanja po varni elektronski poti, določen v predlaganem novem 117. in 117. a členu, velja za osebno vročanje.

K 21. členu
Zaradi ekonomičnosti postopka novi člen ureja, da če vročevalec izve za novi naslov tistega, ki mu je treba pisanje vročiti (osebe včasih naročijo pri pošti preusmeritev vseh pošiljk na novi naslov, lahko pa vročevalec tudi na drug način izve za novi naslov), in sam prepošlje pisanje na novi naslov ter o tem obvesti sodišče, s čimer se preprečuje zamudno vračanje takega pisanja nazaj na sodišče in ponovno pošiljanje na nov naslov.

K 22. členu
Dopolnitev tretjega odstavka 120. člena je potrebna zato, ker v primeru sodbe o kaznovalnem nalogu obdolženec predhodno ni seznanjen z obtožnim aktom, ki ga je sicer treba vročiti osebno, zato je treba v tem primeru sodbo vedno vročiti osebno in se vročitev ne more opraviti s pritrditvijo na sodno desko.

Sprememba četrtega odstavka je potrebna zaradi predlaganega novega 119. a člena, zaradi česar se 120. člen ne more več sklicevati na prejšnji člen, temveč na 119. člen.

K 23. členu
Ker se s posebnim sklepom po četrtem odstavku 92. člena zgolj začasno odloči o stroških postopka in se po tretjem odstavku 93. člena odloči s posebnim sklepom le o višini stroškov, o tem, kdo jih je dolžan povrniti, pa mora biti odločeno že v odločbi o glavni stvari in ker se po drugem odstavku 94. člena s posebnim sklepom odloči o nekaterih krivdnih stroških, predlagana sprememba določa, da se vročitev takšnih sklepov opravi po določbah zakona, ki ureja upravni postopek. To zagotavlja večjo učinkovitost in hitrost ter onemogoča zlorabo z izmikanjem vročanju takšnih sklepov in njihovi izvršitvi.

K 24. členu
S predlaganim novim osmim odstavkom bi imeli upravičenci pravico, da v informacijskem sistemu spremljajo potek postopka. Način izvajanja te pravice bo podrobneje urejen v Sodnem redu, tako kakor to že zdaj velja za pravico do pregledovanja in prepisovanja spisov. Izjema od ureditve načina izvajanja pravice do pregledovanja in prepisovanja spisov le v Sodnem redu je pri elektronskem pregledovanju in prepisovanju spisov, ki se vodijo v elektronski obliki, saj je v predlaganem novem sedmem odstavku določeno, da upravičenci lahko pregledujejo in prepisujejo spis v elektronski obliki tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka dokaže svojo istovetnost s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Smisel določitve načina izvajanja te pravice že v zakonu je, da se stranke pri tako pomembni novosti na enem mestu seznanijo ne le s pravico, temveč tudi z načinom njenega uresničevanja.

K 25. členu
Predlagana dopolnitev 130. člena zaradi večje učinkovitosti izvršbe in s tem tudi večje učinkovitosti samega izrekanja denarnih kazni določa, da denarne kazni, ki jih sodišče izreče na podlagi tega zakona, izvršijo pristojni carinski organi na predlog sodišča, ki je izreklo kazen, in sicer na podlagi Zakona o davčnem postopku. To pomeni, da se neplačane denarne kazni ne bodo več izterjevale po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, torej na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Denarna kazen je iz tolarskega zneska spremenjena v eure.

K 26. členu
Predlagana sprememba v prvem odstavku in črtanje drugega odstavka 131. člena prenaša pristojnost izvršitve sodbe glede stroškov, ki jih je treba povrniti proračunu, in glede odvzema premoženjske koristi na carinski organ, ki te stroške in premoženjsko korist prisilno izterja po določbah Zakona o davčnem postopku. Razlogi za takšno odločitev so enaki kakor pri obrazložitvi predlaganega 130. člena. Druge stroške postopka in premoženjskopravne zahtevke pa bodo še naprej prisilno izterjevala sodišča po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, saj gre za razmerja med strankami v kazenskem postopku.

K 27. členu
Ta sprememba je potrebna zaradi uskladitve s predlagano spremembo 131. člena.

K 28. členu
Sprememba 141. a člena je potrebna zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1). ki ne vsebuje več določbe iz 3. točke 42. člena veljavnega Kazenskega zakonika, zato je to besedilo črtano, drugi navedeni člen pa je preštevilčen.

K 29. členu
Tudi sprememba 149. a člena je potrebna zaradi preštevilčenja členov in preimenovanja nekaterih kaznivih dejanj v predlogu Kazenskega zakonika (KZ -1).

K 30. členu
Gre za uskladitev 150. člena s preštevilčenjem členov in preimenovanjem nekaterih kaznivih dejanj v predlogu Kazenskega zakonika (KZ–1).

K 31. členu
Sprememba 151. člena je potrebna zaradi preštevilčenja členov in preimenovanja nekaterih kaznivih dejanj v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 32. členu
Navedena sprememba je potrebna zaradi uskladitve s 84. členom, ki je spremenjen.

K 33. členu

Z prehodno pripravo prirejene identite (ni nujna) ni potrebna sodna odločba, saj še ne gre za poseg v človekove pravice v predkazenskem postopku. Z vidika učinkovitosti je torej v zakonu dana možnost, da lahko policija predhodno pripravi prirejeno identiteto (prirejeni osebni dokumenti in podobno) v skladu s pogoji, ki jih bo natančno moral določiti Zakon o policiji. Bodoči možni tajni delavec ne bo smel izvajati nobenih prikritih preiskovalnih ukrepov, dokler ne bo v skladu z določbami 155. a člena Zakona o kazenskem postopku odločeno o izvajanju tajnega delovnanja. Tudi v primerjalniopravni ureditvi, npr. v 1109. a členu Kazenskopravdnega reda Nemčije ni določeno, da za predhodno pripravio prirejene identiteet potrebna odločba sodišča. Predlagana sprememba določbe 155. a čle. ne bo začela učinkovati, dokler ne bo spremenjen Zakon o policiji.

K 34. členu
V spremembi prvega odstavka gre za terminološko uskladitev z Zakonom o državnem tožilstvu. Natančneje je določeno, da imajo policisti specializiranega odddelka pri opravljanju svojih z zakonom določenih nalog tudi pooblastila in pristojnosti, kot jih imajo z zakonom določeni pristojni organi v ministrstvu, pristojnem za obrambo za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, storjenih v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo.V tem odstavku je dodan tudi nov stavek, ki nedvoumno določa pristojnost policistov specializiranega oddelka tudi, če osumljencu, ki je imel v času storitve kaznivega dejanja status uradne osebe iz prejšnjega stavka, ta status preneha, s čimer se odpravljajo težave v praksi v primerih, če je predkazenski postopek še v teku, uradni osebi pa je zaradi različnih razlogov (prenehanje delovnega razmerja, premestitev na drugo delovno mesto) že prenehal takšen status

V tretjem odstavku se besedilo Zakona o kazenskem postopku usklajuje z Zakonom o državnem tožilstvu.

Četrti in peti odstavek se črtata, saj tudi pristojnost odvzeti osebi prostost spada med pooblastila policije, navedena v prvem odstavku tega člena in te pristojnosti ni treba posebej določati.

K 35. členu
Sprememba je potrebna, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.

K 36. členu
Gre za uskladitev 161. a člena s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ–1).

K 37. členu
Sprememba 162. člena je potrebna zaradi preštevilčenja členov in preimenovanja nekaterih kaznivih dejanj v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 38. členu
Gre za uskladitev s predlogom Kazenskega zakonika (KZ–1) in za potrebno spremembo, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.

K 39. členu
Zaradi izmikanja obdolžencev vročitvi sodne odločbe predlagana sprememba 194. člena daje možnost, da sodišče odredi njihovo privedbo na sodišče tudi zaradi vročitve sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, potem ko so bili seveda uporabljeni vsi drugi možni zakonski načini vročanja.

K 40. členu
Sprememba 196. člena je potrebna zaradi preštevilčenja členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ -1).

K 41. členu
Zaradi predlagane spremembe drugega odstavka 400. člena, ki splošni rok za pritožbo zoper sklep podaljšuje s treh na osem dni, je bilo treba v zakonu določiti izjemo pri sklepih o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora, ker je v teh primerih potrebna hitra pravnomočna odločitev in je zato tudi pritožbe treba vlagati hitro. V teh primerih rok za pritožbo ostaja tri dni od prejema sklepa, razen v primerih, kjer določbe o priporu določajo še krajši rok.

K 42. členu
Gre za terminološko uskladitev s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

K 43. členu
Tudi v tem členu gre za terminološko uskladitev s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

K 44. členu
Tudi navedena sprememba 227. člena je potrebna zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ne vsebuje več določbe iz 3. točke 42. člena veljavnega Kazenskega zakonika, zato je to besedilo črtano, drugi navedeni člen pa je preštevilčen.

K 45. členu
Glede na predlagano spremembo prvega odstavka 244. člena, ki uzakonja domnevo umika predloga za pregon, če v redu povabljeni oškodovanec kot priča ne pride na narok za zaslišanje in svojega izostanka ne opraviči, je bilo treba dopolniti prvi odstavek 239. člena tako, da je treba oškodovanca na to posledico v vabilu opozoriti.

K 46. členu
Predlog zakona v dopolnjenem četrtem odstavku 240. člena dopušča možnost, da je tudi pri zaslišanju priče, ki ni oškodovanec iz predlaganega novega četrtega odstavka 65. člena, je pa mlajša od štirinajstih let, navzoča oseba, ki ji priča zaupa, zaradi posebnega varstva takšnih oseb, za katere je lahko udeležba na glavni obravnavi zelo stresna.

K 47. členu
Ker oškodovanec s tem, ko kljub izkazanemu vabilu priči ne pride na narok za zaslišanje in svojega izostanka ne opraviči, jasno pokaže, da ni več zainteresiran za pregon obdolženca, se če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, po predlagani spremembi 244. člena šteje, da je oškodovanec umaknil predlog za pregon, in se kazenski postopek za to dejanje s sklepom ustavi, če se je že začel. Tako se preprečujejo nesmiselne prisilne privedbe takšnih oškodovancev in se razbremenjuje policija, okrožna državna tožilstva in sodišča pa se razbremeni nepotrebnega obravnavanja bagatelne kriminalitete. Oškodovanci pa imajo s predlaganim novim 161. a členom možnost vrnitve v prejšnje stanje.

K 48. členu
Uporaba videokonference je ukrep, določen v skladu zdoločbami Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Glede na določbe navedenih konvencij morajo države članice zagotoviti pravno možnost uporabe video-konferenčnega sistema.

V skladu s predlaganim novim 244. a členom se zaslišanje osebe lahko opravi preko videokonference.

V 1. do 4. točki drugega odstavka predlaganega člena so določeni primeri, v katerih se lahko opravi zaslišanje obdolženca ali priče preko videokonference.

V tretjem odstavku je omogočeno, da se preko videokonference zasliši tudi izvedenca, če so za to podani razlogi iz 4. točke prejšnjega odstavka predlaganega člena.

V četretm odstavku je določilo o smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na zaslišanje obdolženca, priče in izvedenca.

V predlaganem petem in šestem odstavku pa je določeno, da mora biti ob obdolžencu oziroma priči, ki se zaslišuje preko videokonference, prisotna oseba, ki jo organ pooblasti in zagotavlja ustrezno identifikacijo. Glede obdolženca je še določeno, da je pri takem zaslišanju lahko navzoč tudi njegov zagovornik.

K 49. členu
Sprememba je potrebna, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.

K 50. členu
Gre za uskladitev s predlogom Kazenskega zakonika (KZ–1) in za potrebno spremembo, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.

K 51. členu
Sprememba je potrebna, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.

K 52. členu
Zaradi večje jasnosti je s predlagano spremembo tretjega odstavka določeno, da se lahko sklep o izločitvi izda po uradni dolžnosti ali na predlog strank. V predlagani spremembi četrtega odstavka se pristojnost odločanja o pritožbi zoper tak sklep prenaša na sodišče druge stopnje, saj le-to pravnomočno odloči o obtožbi, s čimer je vsekakor povezano tudi predhodno izločanje dokazov.

K 53. členu
Ker glavno obravnavo vodi predsednik senata, predlagana sprememba tretjega odstavka 287. člena daje pristojnost za predlog, da se glavna obravnava opravi v drugem kraju, predsedniku senata in ne predsedniku sodišča. Slednji in ne več predsednik višjega sodišča je po novem pristojen, da ugodi takemu predlogu, saj gre za glavno obravnavo, ki se vodi na prvi stopnji.

K 54. členu

Glede na predlagani nov tretji odstavek 306. člena, ki uzakonja domnevo umika predloga za pregon, če v redu povabljeni oškodovanec kot priča ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, je bilo treba dopolniti četrti odstavek 288. člena tako, da je treba oškodovanca na to posledico v vabilu opozoriti. Oškodovanca, ki je vabljen zgolj kot oškodovanec, pa se opozori na njegovo pravico, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave.

K 55. členu
Tudi sprememba tega člena je potrebna zaradi uskladitve s terminologijo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

K 56. členu
Ker oškodovanec s tem, ko kljub izkazanemu vabilu priči ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, jasno pokaže, da ni več zainteresiran za pregon obdolženca, se pri kaznivem dejanju, ki se preganja na predlog, po predlagani spremembi 306. člena šteje, da je oškodovanec umaknil predlog za pregon in se kazenski postopek za to dejanje s sklepom ustavi ali pa se obtožba s sodbo zavrne, glede na fazo postopka. Razlogi za uvedbo takšne pravne domneve in pravice oškodovanca v zvezi s tem so navedeni že v obrazložitvi k predlagani spremembi 244. člena.

K 57. členu
Sprememba tega člena daje možnost snemanja glavne obravnave z različnimi ustreznimi tehničnimi sredstvi, ki jih ima na voljo sodišče. Za take primere se v predlaganem tretjem odstavku 314. člena določa, kaj vse mora vsebovati zapisnik.

Spremembi četrtega in petega odstavka sta redakcijski.

V predlaganem novem šestem odstavku je strankam omogočeno predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema sodišča, določeno pa je tudi, kdaj se posnetki glavnih obravnav prepišejo.

K 58. členu
Poleg omenjenih področij elektronskega vlaganja in elektronskega vročanja se predlaga tudi uvedba elektronskega poslovanja sodišča. Zapisnik o glavni obravnavi bi se lahko izdelal tudi v elektronski obliki in bi ga v tem primeru podpisovala predsednik senata in zapisnikar z varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodišča, pa varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Zapisnik o drugih dejanjih, pri katerih je potreben podpis še drugih navzočih oseb, bi se še vedno izdeloval v fizični obliki in se ob vodenju spisa v elektronski obliki po vseh potrebnih podpisih skeniral in vložil v elektronski spis.

Natančneje bo vodenje zapisnika v elektronski obliki in celotnega elektronskega spisa urejeno s podzakonskim aktom.

K 59. členu
V predlaganem dodanem drugem stavku v drugem odstavku 319. člena se z opozorilom oškodovancu, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave, preprečuje, da bi se glavna obravnava začela in bi se povzročili nepotrebni stroški, če oškodovanec ni več zainteresiran za pregon.

K 60. členu
Tudi navedena sprememba 350. člena je potrebna zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ne vsebuje več določbe iz 3. točke 42. člena veljavnega Kazenskega zakonika, zato je to besedilo črtano, drugi navedeni člen pa je preštevilčen.

K 61. členu
Gre za uskladitev s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1) in za potrebno spremembo, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.
.
K 62. členu
Gre za uskladitev tretjega odstavka 359. člena s predlogom Kazenskega zakonika (KZ–1), ki ne vsebuje več določbe iz zdaj veljavnega tretjega odstavka 107. člena, pač pa jo vsebuje zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, zato lahko sodišče v sodbi odredi, v katerem zavodu bo obtoženec prestajal kazen, če je obsojen na kazen zapora do treh oziroma petih let. Predlagana sprememba omogoča tudi, da sodišče že v sodbi izreče, da bo kazen zapora (po predlogu Kazenskega zakonika (KZ–1) do enega leta) nadomeščena z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti oziroma da bo kazen zapora do šestih mesecev nadomeščena s hišnim zaporom, ki ga na novo uvaja predlog Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 63. členu
Glede na novi določeni navodili v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom v predlaganem Kazenskem zakoniku (KZ–1), je treba dopolniti drugi odstavek 361. člena tako, da je mogoče ukrep prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi podaljšati tudi, če je obtožencu izrečena taka pogojna obsodba, kar po veljavnem drugem odstavku 361. člena ne bi bilo mogoče, saj je treba ob izrečeni pogojni obsodbi tak ukrep odpraviti. Predlagana sprememba omogoča tudi, da se lahko ta ukrep odredi ob izreku take pogojne obsodbe, kar je po veljavni določbi zdaj mogoče le ob izreku zaporne kazni. Taka sprememba je potrebna zaradi večje varnosti oškodovancev, če pri obdolžencih obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.

K 64. členu
Zaradi uvajanja elektronskega poslovanja bi sodišča po novem lahko izdelovala sodbe v fizični in elektronski obliki, pri čemer bi se za podpis sodb v elektronski obliki uporabljal varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom. S predlagano spremembo se kljub predlaganemu novemu 117. a členu, ki celovito ureja način elektronskega vročanja, na tem mestu še enkrat določa način vročanja sodb, saj bo vročanje z uvedbo elektronske oblike sodbe nekoliko drugačno kakor doslej. Za sodbo, ki se izdela v elektronski obliki, na primer ne moremo govoriti, da je v izvirniku, zato pri njenem vročanju po elektronski poti ne moremo govoriti o vročitvi overjenega prepisa sodbe, kakor je zdaj določeno v 363. členu za sodbe, izdelane v fizični obliki. Sodba, ki bo izdelana v fizični ali elektronski obliki (v t.i. elektronskem spisu), bi se strankam lahko vročila v overjenem prepisu (taka oblika prepisa bi veljala, če bi bila sodba izdelana v fizični ali elektronski obliki, vročitev pa opravljena v fizični obliki) oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu (taka oblika prepisa bi veljala če bi bila sodba izdelana v fizični obliki in vročitev opravljena po elektronski poti) ali v elektronski obliki (v že omenjenem primeru vročitve sodbe, izdelane v elektronski obliki, po elektronski poti). V takih oblikah pa se lahko vročajo tudi vse druge sodne odločbe.

Sprememba dosedanjega petega odstavka je potrebna tudi zaradi uskladitve s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 65. členu
Ker predlog Kazenskega zakonika (KZ-1) ne vsebuje več določbe iz 46. člena veljavnega Kazenskega zakonika (strožja kazen pri večkratnem povratku), je bilo treba v osmem odstavku 364. člena črtati besedilo, ki se nanaša na to določbo.

K 66. členu
Tudi sprememba petega odstavka 367. člena je potrebna zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 67. členu
S predlagano spremembo se odpravlja pravna praznina, saj veljavni zakon ne ureja podrobneje odpovedi pravici do pritožbe.

K 68. členu
Gre za uskladitev s predlogom Kazenskega zakonika (KZ –1).

K 69. členu
S predlagano spremembo se odpravlja pomanjkljivost dosedanje ureditve, po kateri v primeru zgolj delne razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, kazensko sankcijo za vsa dejanja izreče sodišče prve stopnje, ko ponovno odloči o razveljavljenem delu, zdaj pa bo v nerazveljavljenem delu kazensko sankcijo lahko izreklo sodišče druge stopnje. Le-to po veljavnih določbah lahko zgolj potrdi ali spremeni posamezne določene kazni za dejanja v steku, ki pa dokler ni izrečena enotna kazen, še niso izvršljive.

K 70. členu
S predlaganim novim tretjim odstavkom 396. člena je urejeno elektronsko poslovanje med sodišči, kadar bi ta vodila spise v elektronski obliki, kar je na splošno uvedeno že s predlaganim devetim odstavkom novega 117. a člena, v tem členu pa je še dodatno določeno, da bi pošiljanje takih spisov pri reševanju pritožbe z druge na prvo stopnjo potekalo po elektronski poti. Pri tem sodišču druge stopnje ne bi bilo treba pošiljati tudi overjenih prepisov svoje odločbe, saj bi bila odločba v elektronski obliki ter bi jo sodišče prve stopnje poslalo strankam in drugim prizadetim osebam po elektronski poti ali bi samo naredilo kopijo v fizični obliki in jo poslalo po pošti.

K 71. členu
S 1. točko prvega odstavka 398. člena je zagotovljeno, da lahko sodbo v pritožbenem postopku preizkusi najvišje sodišče v državi, če gre za izrekanje najtežje kazni, s čimer je zagotovljeno večje jamstvo, da je sodba zakonita in pravilna ter da je izrekanje najtežje kazni čim bolj izenačeno v vsej državi. Ker je po veljavnem Kazenskem zakoniku kot najvišja kazen predpisana kazen tridesetih let zapora in ne več dvajset let, tako pa je določeno tudi v predlaganem Kazenskem zakoniku (KZ-1), je bilo potrebno spremeniti tudi navedeno določbo. Glede na predlog KZ-1 bo takšna pritožba seveda možna tudi v primeru izreka dosmrtnega zapora.

K 72. členu
Predlagana sprememba podaljšuje splošni rok za pritožbo zoper sklep na osem dni, saj je veljavni tridnevni rok prekratek glede na določbo četrtega odstavka 88. člena zakona, po kateri se rok, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

K 73. členu
Sprememba je potrebna, ker predlagani Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena kot razloga za izključitev kaznivosti dejanja.

K 74. členu
Gre za preštevilčenje v 407. členu, ki je potrebno zaradi uskladitve s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 75. členu
Zaradi ekonomičnosti postopka predlagani novi člen sodniku v lažjih zadevah daje možnost voditi zapisnik o glavni obravnavi tako, da ga sam narekuje v napravo za zvočno snemanje (npr. diktafon). Predpisano je, kaj mora v takem primeru vsebovati pisno izdelani zapisnik, smiselna uporaba določb 84. člena zakona in v katerih primerih so izdelani prepisi zvočnega zapisa zapisnika o glavni obravnavi.

K 76. členu
Ker je splošni rok za pritožbo zoper sklep podaljšan na osem dni, je bilo treba s predlagano spremembo 443. člena podaljšati tudi rok za pritožbo zoper sodbo v skrajšanem postopku, ki je v veljavni določbi tretjega odstavka tega člena osem dni, saj je za pritožbo zoper sodbo nedvomno potreben daljši rok kakor za pritožbo zoper sklep. S črtanjem tretjega odstavka tega člena tako tudi v skrajšanem postopku velja petnajstdnevni rok iz rednega postopka. Predlagana sprememba tega člena s črtanjem drugega stavka drugega odstavka izenačuje tudi rok za pisno izdelavo sodbe v rednem in skrajšanem postopku na trideset oziroma petnajst dni v pripornih zadevah, kar je skladno s prej navedenim podaljšanjem rokov za pritožbo. To pa je potrebno tudi zaradi zahtevnosti izdelave sodb tudi v skrajšanem postopku.

K 77. členu
Tudi navedena sprememba 490. člena je potrebna zaradi uskladitve s terminologijo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

K 78. členu
Sprememba 498. a člena je potrebna zaradi preštevilčenja členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 79. členu
Tudi 500. člen se spreminja zaradi uskladitve s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ -1).

K 80. členu
Zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1) se spreminja tudi 507.člen.

K 81. členu
Gre za uskladitev 508. člena s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 82. členu
Tudi v 511. členu je potrebno preštevilčenje zaradi uskladitve s predlogom Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 83. členu
Tudi v tem členu gre za uskladitev 513. člena s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ–1).

K 84. členu
Tudi navedena sprememba 519. člena je potrebna zaradi uskladitve s preštevilčenjem členov v predlogu Kazenskega zakonika (KZ-1).

K 85. členu
Sprememba 548. člena je potrebna zaradi uskladitve s terminologijo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

K 86. členu
Ker se predlagane spremembe in dopolnitve v predlogu zakona, ki se nanašajo na elektronsko vlaganje pisnih vlog v elektronski obliki, elektronsko vročanje in elektronski spis, zaradi še ne popolnoma izdelane informacijske tehnologije ne morejo začeti uporabljati takoj z uveljavitvijo predlaganega zakona, je za poslovanje po elektronski poti predvideno, da minister za pravosodje ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti z odredbo določi datum, od katerega je mogoče vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti. Enako velja za vročanje po elektronski poti v varni poštni predal; elektronsko vročanje bo mogoče od datuma, ki ga bo z odredbo določil minister za pravosodje, ter za vodenje spisa v elektronski obliki; pregledovanje in prepisovanje spisa v elektronski obliki v informacijskem sistemu in spremljanje poteka postopka v tem sistemu bo mogoče od datuma, ki ga bo z odredbo določil minister za pravosodje.

Glede na to, da predlagani novi 244. a člen predvideva izvedbo zaslišanja z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca), zaradi še ne popolnoma izdelane tehnologije pa se navedena določba ne more začeti uporabljati takoj z uveljavitvijo predlaganega zakona, je tudi za izvedbo takšnega zaslišanja predvideno, da minister za pravosodje ob tehnični izpolnitvi pogojev za izvedbo zaslišanja z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca) z odredbo določi datum, od katerega je mogoča izvedba takšnega zaslišanja.

Enotni informacijski sistem bo vzpostavil Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

K 87. členu
V prvem odstavku se določa rok za izdajo podzakonskih predpisov.

V drugem odstavku se določa, da bo seznam oseb in organov, ki bi morali sprejemati pisanja po elektronski poti, objavilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani po sprejetju podzakonskih predpisov in po tehnični izpolnitvi pogojev za elektronsko vročanje. Osebe in organi s seznama bi morali odpreti varen poštni predal ter Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala. Tak naslov bi se štel kot uradni naslov varnega poštnega predala osebe ali organa, na katerega bi sodišča vročala pisanja.

V tretjem odstavku je določeno, kdaj pravne in fizične osebe, ki opravljajo vročanje kot registrirano dejavnost in imajo posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po določbah, ki veljajo za pravdni postopek, prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v kazenskem postopku.

K 88. členu
Ta sprememba je potrebna zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-24/04 z dne 20.4.2007,s katero se ugotavlja, da je navedeni 20. člen ZKP-G v neskladju z Ustavo in se zakonodajalcu nalaga, da mora to neskladje odpraviti. V skladu s to odločbo možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ni več omejena s taksativno naštetimi kaznivimi dejanj; s to odločbo je usklajen tudi datum pravnomočnosti sodne odločbe, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je podaljšan na 31. 12. 2012. Druge predlagane spremembe so redakcijske.

K 89. členu
Predlagani novi člen razširja krog upravičencev za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka po smrti obsojenca v primeru pravnomočnih obsodilnih kazenskih sodb iz 2. člena Zakona o popravi krivic, tudi na krvne sorodnike v stranski vrsti do vključno tretjega kolena in na zakonite zastopnike registriranih verskih skupnosti, če so se vodili sodni postopki zoper duhovnike in duhovnice oziroma redovnike in redovnice registriranih verskih skupnosti, saj je treba tudi tem osebam omogočiti vsa izredna pravna sredstva zoper zgoraj navedene sodbe. Zahtevo za obnovo postopka bodo te osebe lahko vložile do 31. 12. 2012.

K 90. členu
Po določbi 7. člena predloga Kazenskega zakonika (KZ-1) se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, razen če je novi milejši, kar pomeni, da se bo za kazniva dejanja še vedno uporabljal tudi Kazenski zakonik, zato je bilo s to prehodno določbo v takih primerih treba določiti uporabo tistih členov zdaj veljavnega zakona, kateri se sklicujejo na posamezna kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku in ne uporabe spremenjenih členov po tem predlogu.

K 91. členu
Določbe tega zakona predvidoma ne bodo potrebovale posebnega prilagajanja oziroma usklajevanja, zato je določen običajni rok začetka veljavnosti, rok uporabe pa je vezan na začetek veljavnosti predlaganega Kazenskega zakonika (KZ-1).

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO

25. člen

(1) Na prvi stopnji:

1) sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, o kaznivih dejanjih, za katera je predpisana milejša kazen in o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, pa v senatih, ki jih sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika;
2) sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let;
3) je sodnik posameznik pri okrajnem sodišču v postopku o izrednih pravnih sredstvih ter v posebnih postopkih pristojen tudi za naslednja procesna dejanja, za katera je sicer po določbah tega zakona pristojen predsednik senata ali senat iz šestega odstavka tega člena:
a) da odloči o zahtevi za obnovo kazenskega postopka (prvi odstavek 412. člena);
b) da zavrže zahtevo za izredno omilitev oziroma poda predlog vrhovnemu sodišču (tretji in četrti odstavek 419. člena);
c) da zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 422. člena);
č) da odloči o spremembi varnostnih ukrepov (drugi odstavek 496. člena);
d) da odloči o preklicu pogojne obsodbe (tretji in četrti odstavek 506. člena);
e) da odloči o izbrisu obsodbe (peti odstavek 511. člena);
f) da odloči o prenehanju varnostnih ukrepov (četrti odstavek 513. člena).

(2) Na drugi stopnji sodijo višja sodišča v senatih, ki jih sestavljajo trije sodniki.

(3) Na tretji stopnji sodi vrhovno sodišče v senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov.

(4) Dejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, preiskovalna dejanja v postopku pred okrajnim sodiščem pa opravlja sodnik posameznik tega sodišča.

(5) Predsednik sodišča in predsednik senata odločata v primerih, ki so določeni v tem zakonu.

(6) V senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega in sodnika posameznika okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja in zoper druge sklepe, če je tako določeno v tem zakonu, odločajo na prvi stopnji zunaj glavne obravnave, izvajajo postopek in izdajajo sodbe po določbah 517. člena tega zakona ter dajejo predloge v primerih, ki so določeni v tem ali v kakšnem drugem zakonu.

(7) O zahtevi za izredno omilitev kazni odloča vrhovno sodišče v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki.

(8) O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče v senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov, če pa je zahteva vložena zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena, pa odloča o tem senat, ki ga sestavlja sedem sodnikov.

52. člen

(1) Za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, je treba predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.

(2) Če je tožilec vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve, sme obdolženec do konca glavne obravnave tudi po preteku roka iz prejšnjega odstavka vložiti tožbo zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil (nasprotno tožbo). V takem primeru izda sodišče eno samo sodbo.

57. člen

Oškodovanec in zasebni tožilec lahko z izjavo, ki jo podata sodišču, pred katerim teče postopek, umakneta predlog oziroma zasebno tožbo do konca glavne obravnave. V takem primeru izgubita pravico, da vnovič podata predlog oziroma vložita tožbo.

65. člen

(1) Zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki smejo izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblaščencu.

(2) Če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad tri leta, lahko postavi sodišče oškodovancu kot tožilcu na njegovo zahtevo pooblaščenca, če je to koristno za postopek in če oškodovanec kot tožilec po svojih gmotnih razmerah ne more plačati stroškov zastopanja. O zahtevi odloči preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata, pooblaščenca pa postavi predsednik sodišča izmed odvetnikov.

(3) V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 201. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 387.a členu kazenskega zakonika, mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem pred sodiščem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblaščenca še nima, postavi pooblaščenca sodišče po uradni dolžnosti izmed odvetnikov.

76. člen

(1) Zasebne tožbe, obtožnice in obtožni predlogi oškodovanca kot tožilca, predlogi, pravna sredstva ter druge izjave ter sporočila se vlagajo pisno ali dajejo ustno na zapisnik.

(2) Vloge iz prejšnjega odstavka morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba da se dajo obravnavati, ter podpisane.

(3) Če ni v tem zakonu drugače določeno, zahteva sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, naj jo popravi oziroma dopolni; če tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže.

(4) V zahtevi za popravek oziroma dopolnitev vloge opozori sodišče vložnika na posledice, če tega ne bi storil.

77. člen

(1) Vloge, ki se po tem zakonu vročajo nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in drugo stranko.

(2) Če take vloge niso izročene sodišču v zadostnem številu izvodov, zahteva sodišče od vložnika, naj v določenem roku izroči zadosti izvodov. Če vložnik ne ravna po naročilu sodišča, preskrbi sodišče potrebno število izvodov na vložnikove stroške.

79. člen

(1) O vsakem dejanju, ki se opravi v kazenskem postopku, se sestavi zapisnik sproti, ko se dejanje opravlja; če to ni mogoče, pa neposredno po tem.

(2) Zapisnik piše zapisnikar. Le tedaj, če se opravlja hišna ali osebna preiskava ali če se opravlja dejanje zunaj uradnih prostorov organa in ni mogoče dobiti zapisnikarja, lahko piše
zapisnik tudi tisti, ki opravlja dejanje.

(3) Zapisnik, ki ga piše zapisnikar, se napravi tako, da tisti, ki dejanje opravlja, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.

(4) Zaslišancu se dovoli, da narekuje odgovore v zapisnik sam. Ta pravica se mu lahko odreče, če jo zlorablja.

83. člen

(1) Preden državni tožilec poda preiskovalnemu sodniku zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena), predlog za soglasje najse ne opravi preiskava (prvi odstavek 170. člena), ali vloži
obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170. člena) oziroma obtožni predlog na podlagi kazenske ovadbe (drugi odstavek 430.člena), ali poda sodniku posamezniku predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 431. člena) ali predlog za izdajo kaznovalnega naloga (prvi odstavek 445.a člena), izloči iz spisov, ki jih pošlje sodišču, obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. O opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom, ki jih pošlje sodišču, izločena obvestila pa shrani v svojem spisu. Če je h kazenski ovadbi priložen zapisnik o zaslišanju osumljenca (drugi odstavek 148.a člena), zapisniki o opravljenih preiskovalnih dejanjih (164. do 166. člen) ali drugi dokazi, za katere državni tožilec misli, da se na njih ne sme opirati odločba sodišča, pošlje spise, v katerih so taki dokazi preiskovalnemu sodniku oziroma sodniku posamezniku, ta pa ravna po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena.

(2) Če je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. Tako ravna tudi glede obvestil iz prejšnjega odstavka, če jih ni že prej izločil državni tožilec, kot tudi glede obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), ali ki po tem zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen). Stranke smejo zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov samo do začetka glavne obravnave, na glavni obravnavi pa samo, če tega niso mogle zahtevati že prej.

(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka o izločitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izločitev je dovoljena posebna pritožba. Po pravnomočnosti sklepa se izločeni zapisniki in drugi izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov in jih ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena.

4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme predsednik sodišča, ki odloča o zahtevi za izločitev sodnika iz razloga po 4.a točki 39. člena tega zakona, ter senat, ki odloča o pravnem
sredstvu zoper odločbo o glavni stvari, pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomočnim sklepom izločeni iz spisov, če je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izločitev sodnika. Po pregledu in uporabi se mora izločene zapisnike in druge dokaze spet zapreti v poseben ovitek in na njem naznačiti, kdo in kdaj jih je pregledal.

(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izločitvi dokazov (četrti odstavek 340. člena).

84. člen

(1) Preiskovalni sodnik lahko odredi, da se preiskovalno dejanje posname z napravo za zvočno ali slikovno snemanje. O tem mora poprej obvestiti zaslišanca.

(2) Posnetek mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, podatke, potrebne za identifikacijo tistega, čigar izjava se snema, in podatek, v kakšni lastnosti daje ta izjavo. Če se snemajo izjave več oseb, mora biti poskrbljeno, da se da iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo.

(3) Na zahtevo zaslišanca se posnetek takoj reproducira, njegovi popravki ali pojasnila pa se prav tako posnamejo.

(4) V zapisniku o preiskovalnem dejanju je treba zapisati, da je bilo dejanje posneto z napravo za zvočno ali slikovno snemanje in kdo je to napravil, da je bil zaslišanec vnaprej obveščen o snemanju, da je bil posnetek reproduciran in kje je shranjen posnetek, če ni priložen spisom.

(5) Preiskovalni sodnik lahko odredi, naj se zvočni posnetek v celoti ali deloma prepiše. Prepis mora preiskovalni sodnik pregledati, potrditi in priključiti zapisniku o opravljenem dejanju.

(6) Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.

(7) Preiskovalni sodnik sme dovoliti tistim, ki imajo opravičen interes, da z napravo za zvočno ali slikovno snemanje snemajo preiskovalno dejanje.

(8) Določbe prvega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če je kakšno drugo preiskovalno dejanje, razen zaslišanja, snemano z napravo za zvočno ali slikovno snemanje, ali če preiskovalno dejanje opravlja policija.

86. člen

(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.

(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo.

(3) Ta zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar. Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v sam zapisnik.

(4) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu. V tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek in na ovitku naznačiti, da je zapisnik pregledalo.

87. člen

(1) Roki, ki so določeni v tem zakonu, se ne smejo podaljšati, razen če to zakon izrecno dovoljuje. Če gre za rok, ki je s tem zakonom določen zaradi varstva pravic obrambe in drugih obdolženčevih procesnih pravic, se ta lahko skrajša, če obdolženec to zahteva pisno ali pred sodiščem ustno na zapisnik.

(2) Če je izjava vezana na rok, velja za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka.

(3) Če se izjava pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana.

(4) Obdolženec, ki je v priporu, lahko poda izjavo, vezano na rok, tudi na zapisnik pri sodišču, ki vodi postopek, ali jo izroči upravi zaporov; tisti ki prestaja kazen ali je v kakšnem zavodu, ker mu je bil izrečen varnostni ali vzgojni ukrep, pa lahko izroči tako izjavo upravi zavoda, v katerem je. Dan, ko se sestavi tak zapisnik oziroma ko se izjava izroči upravi zavoda, velja za dan izročitve organu, ki je pristojen da jo sprejme.

5) Če je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred pretekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po preteku roka, se šteje, da je pravočasna.

92. člen

(1) Stroški kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega.

(2) Stroški kazenskega postopka so:

1) stroški za priče in za ogled ter nagrada in stroški za izvedence, tolmače in strokovnjake;

2) vozni stroški za obdolženca;

3) izdatki za privedbo obdolženca oziroma tistega, ki mu je bila vzeta prostost;

4) vozni in potni stroški uradnih oseb;

5) stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu in stroški poroda;

6) povprečnina;

7) nagrada in potrebni izdatki zagovornika, potrebni izdatki zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca ter njunih zastopnikov in pa nagrada in potrebni izdatki njihovih pooblaščencev;

8) potrebni izdatki oškodovanca in njegovega zakonskega zastopnika ter nagrada in potrebni izdatki njegovega pooblaščenca.

(3) Povprečnina se določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo in največ desetkratni znesek te plače. Pri odmeri povprečnine sodišče upošteva trajanje in zamotanost postopka ter premoženjske razmere tistega, ki jo je dolžan plačati.

(4) Stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka tega člena ter potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaščenca oškodovanca ter oškodovanca kot tožilca, se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah tega zakona dolžni poravnati. Organ ki vodi kazenski postopek, mora vse stroške, ki so bili naprej izplačani, vpisati v seznam in seznam priložiti spisom.

(5) Stroški za prevajanje v slovenski, italijanski ali madžarski jezik, ki nastanejo z uporabo določb ustave in tega zakona o pravici pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti do uporabe svojega jezika, se ne zaračunajo tistim, ki so po določbah tega zakona dolžni povrniti stroške kazenskega postopka.

(6) Stroški za prevajanje se ne zaračunajo obdolžencu, če ne razume ali ne govori jezika, v katerem teče kazenski postopek.

94. člen

(1) Obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak (178. člen) plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine.

(2) O stroških iz prejšnjega odstavka izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari.

95. člen

(1) Če sodišče spozna obdolženca za krivega, izreče v sodbi, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka.

(2) Kdor je obdolžen več kaznivih dejanj, se ne obsodi na povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je oproščen obtožbe, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov.

(3) Če je z isto sodbo spoznanih za krive več obdolžencev, določi sodišče, kolikšen del stroškov plača vsak posamezen izmed njih; če tega ni mogoče določiti, obsodi vse obdolžence na nerazdelno plačilo stroškov. Plačilo povprečnine določi za vsakega obdolženca posebej.

(4) Sodišče sme v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme predsednik senata s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov kazenskega postopka, ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih.

96. člen

(1) Če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če se izda sklep s katerim se obtožnica zavrže, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, razen v primerih, ki so navedeni v naslednjih odstavkih.

(2) Kdor vedoma poda krivo kazensko ovadbo, plača stroške kazenskega postopka.

(3) Zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec morata povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne, ali s sklepom, s katerim se postopek ustavi, ali obtožnica zavrže, razen če se postopek ustavi oziroma če se obtožba s sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo
zasebnemu tožilcu ali oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru iz drugega odstavka 63. člena tega zakona. V slednjem primeru obremenjujejo stroški zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev proračun. Če se postopek ustavi zaradi umika obtožbe, se obdolženec in zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec lahko poravnata o svojih medsebojnih stroških. Če je več zasebnih tožilcev oziroma oškodovancev kot tožilcev, plačajo stroške vsi nerazdelno.

(4) Če sodišče zavrže obtožnico zaradi nepristojnosti, izda odločbo o stroških pristojno sodišče.

98. člen

(1) O dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 tega zakona.

(2) Povprečnina se ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist.

117. člen

(1) Pisanja se vročajo praviloma po pošti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost in ima posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po določbah, ki veljajo za pravdni postopek. Vročajo se lahko tudi po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje ali neposredno pri tem organu.

(2) Minister, pristojen za pravosodje, določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic v kazenskem postopku.

(3) Vabilo na glavno obravnavo in druga vabila lahko sodišče tudi ustno naznani osebi, ki je pred njim, in jo pri tem pouči o posledicah, če ne bi prišla. Na ta način opravljeno vabilo se zaznamuje v zapisniku, ki ga povabljeni podpiše, razen če je to že zapisano v zapisniku o glavni obravnavi. Šteje se, da je s tem vabilo veljavno vročeno.

118. člen

Pisanje, za katero je v tem zakonu določeno, da ga je treba osebno vročiti, se izroči neposredno naslovniku. Če tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vročeno, ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri katerih od oseb, omenjenih v 119. členu tega zakona ali v hišnem predalčniku, pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, ravna po prvem odstavku 119. člena tega zakona; s tem se šteje, da je vročitev opravljena.

120. člen

(1) Obdolžencu je treba osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo.

(2) Obdolžencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vročiti obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo, kot tudi pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor. Na zahtevo obdolženca vroči sodišče sodbo in druge odločbe osebi, ki jo on določi.

(3) Če je treba obdolžencu, ki nima zagovornika, vročiti sodbo, s katero mu je izrečena kazen zapora, pa mu sodbe ni mogoče vročiti na njegov dotedanji naslov, mu sodišče postavi po uradni dolžnosti zagovornika, ki opravlja to dolžnost, dokler se ne zve za njegov novi naslov. Postavljenemu zagovorniku določi sodišče potreben rok, da se seznani s spisi, nato pa mu vroči sodbo in postopek nadaljuje. Če gre za drugo odločbo, pri kateri teče od vročitve rok za pritožbo, ali za pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor, pritrdi sodišče odločbo oziroma pritožbo na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.

(4) Če ima obdolženec zagovornika, vroči sodišče pisanja iz drugega odstavka tega člena zagovorniku in obdolžencu po določbah prejšnjega člena. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.

(5) Če je treba vročiti pisanje zagovorniku obdolženca, ta pa ima več zagovornikov, zadošča, da se vroči enemu od njih.

126. člen

V primerih, ki jih ni v tem zakonu, se vročitev opravi po določbah, ki veljajo za pravdni postopek.

128. člen

(1) Vsakemu, ki ima opravičen interes, se sme dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov.

(2) Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec.

(3) Pregled in prepis posameznih kazenskih spisov se sme odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njegove izvršitve.

(4) Za pregled in prepis spisov, ki naj bo dovoljen zasebnemu tožilcu, oškodovancu kot tožilcu, oškodovancu in zagovorniku, veljajo določbe 59. oziroma 73. člena tega zakona.

(5) Obdolženec ima pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete.

(6) Obdolženec in zagovornik imata pri državnem tožilcu pravico pregledati uradne zaznamke o obvestilih, ki jih je državni tožilec izločil iz spisov (prvi odstavek 83. člena).

130. člen

Če se denarna kazen, ki je predpisana v tem zakonu, ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsakih začetih 10.000 tolarjev določi en dan zapora.

131. člen

(1) Glede stroškov kazenskega postopka, odvzema premoženjske koristi in glede premoženjskopravnih zahtevkov izvrši sodbo pristojno sodišče po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek.

(2) Prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka v dobro proračuna se opravi po uradni dolžnosti. Stroški prisilne izterjave se začasno izplačajo iz proračunskih sredstev.

(3) Če je izrečen v sodbi odvzem predmetov, odloči sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, ali naj se predmeti prodajo po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, ali naj se izročijo kriminalističnemu muzeju ali kakšnemu drugemu zavodu ali pa naj se uničijo. Denar, ki se dobi s prodajo predmetov, gre v proračun.

(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporabi tudi tedaj, če se izda odločba o odvzemu predmetov po 498. členu tega zakona.

(5) Pravnomočna odločba o odvzemu predmetov se sme, izven primerov obnove kazenskega postopka in zahteve za varstvo zakonitosti, spremeniti v pravdi, če nastane spor o lastnini odvzetih predmetov.

132. člen

(1) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se sklepi izvršijo, ko postanejo pravnomočni. Odredbe se izvršijo takoj, razen če organ, ki je odredbo izdal, ne odredi drugače.

(2) Sklep postane pravnomočen, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njega ni pritožbe.

(3) Sklepe in odredbe izvršujejo organi, ki so jih izdali, razen če je določeno drugače. Če je sodišče s sklepom odločilo o stroških kazenskega postopka, veljajo za izterjavo teh stroškov določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.

141a. člen

(1) Obdolžencem, ki se jim sme v določenih primerih kazen omiliti (3. točka 42. člena in tretji odstavek 297. člena Kazenskega zakonika) ter pričam iz 240.a člena tega zakona, glede katerih obstaja resna nevarnost za njihovo življenje ali telo, se mora v največji možni meri zagotoviti osebna varnost v predkazenskem postopku, med in po končanem kazenskem postopku.

(2) Po določbah zakona iz tretjega odstavka tega člena se osebna varnost na predlog obdolžencev oziroma prič iz prejšnjega odstavka zagotavlja tudi njihovim bližnjim sorodnikom (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena) in drugim ogroženim osebam.

(3) Zakon določa postopek in pogoje za vključitev v program zaščite ter za prenehanje programa zaščite, organe, pristojne za predlaganje in odrejanje zaščite, nujne zaščitne ukrepe, ukrepe v programu zaščite, evidence in zaščito podatkov ter financiranje in nadzor nad izvajanjem programov zaščite.

149 a. člen

(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v četrtem odstavku tega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, preprečiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, se lahko zoper to osebo odredi tajno opazovanje.

(2) Izjemoma se lahko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifikacije osumljenca iz prejšnjega odstavka, katerega osebni podatki niso znani, do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja osumljenec iz prejšnjega odstavka, oziroma do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.

(3) Tajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejšnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati na javnih ter javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. Pod pogoji iz tega člena se sme tajno opazovanje izvajati tudi v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora.

(4) Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, so:

1) kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let;

2) kazniva dejanja iz 2. točke drugega odstavka 150. člena tega zakona in kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti po 143. členu, ogrožanja varnosti po 145. členu, goljufije po 217. členu, prikrivanja po 221. členu, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti po 241. členu, zlorabe notranje informacije po 243. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. členu, ponarejanja listin po 256. členu, posebnih primerov ponarejanja listin po 257. členu, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu, izdaje uradne tajnosti po 266. členu, pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. členu, povzročitve splošne nevarnosti po 317. členu, obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 333. členu, vnašanja nevarnih snovi v državo po 335. členu, onesnaženja pitne vode po 337. členu, ter onesnaženja živil ali krme po 338. členu Kazenskega zakonika.

(5) Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz šestega odstavka tega člena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika.

(6) Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca v naslednjih primerih:

1) če se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, pri čemer je ta ukrep dopustno odrediti zgolj za kazniva dejanja iz drugega odstavka 150. člena tega zakona;

2) če izvedba ukrepa zahteva namestitev tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet;

3) za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora;

4) za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljenec (drugi odstavek tega člena).

(7) Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati:

1) podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep;

2) utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum;

3) v primeru iz drugega odstavka tega člena podatke, ki omogočajo določljivost osumljenca iz prvega odstavka tega člena, ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, lokacije, kjer se nahaja, oziroma njegovega prebivališča;

4) v primeru izvajanja ukrepa v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora, pisno soglasje imetnika prostora;

5) način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje ter ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa;

6) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način.

(8) Izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, lahko v primeru iz petega odstavka tega člena na ustni predlog policije državni tožilec, v primeru iz šestega odstavka tega člena pa na ustni predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik, dovoli začetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predčasno izvrševanje, mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predčasno izvrševanje mora obstajati utemeljen razlog, v nasprotnem primeru sodišče ne glede na siceršnjo upravičenost uporabe ukrepov vselej postopa po četrtem odstavku 154. člena tega zakona.

(9) Če pride oseba, zoper katero se ukrep izvaja, v stik z drugo neidentificirano osebo, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji, zaradi katerih se izvaja ukrep, lahko policija to osebo tajno opazuje tudi brez odredbe iz petega ali šestega odstavka tega člena, če je to nujno potrebno za ugotovitev identitete te osebe ali pridobitev drugih podatkov, pomembnih za kazenski postopek. Policija mora za tako opazovanje pridobiti predhodno ustno dovoljenje državnega tožilca, razen, če tega ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja. V tem primeru policija takoj, ko je mogoče in najpozneje v šestih urah od začetka izvajanja ukrepa, obvesti državnega tožilca, ki lahko prepove nadaljnje izvajanje ukrepa, če meni, da zanj ni utemeljenih razlogov. Ta ukrep sme trajati največ dvanajst ur od stika z osebo, zoper katero se ukrep izvaja. Policija pri izvajanju ukrepa iz tega odstavka ne sme uporabljati tehničnih naprav in sredstev iz 1. in 2. točke šestega odstavka tega člena, niti izvajati ukrepa v zasebnih prostorih. Policija takoj po prenehanju takšnega opazovanja napravi uradni zaznamek, ki ga brez odlašanja pošlje državnemu tožilcu, ki je izdal dovoljenje iz tega odstavka, in organu, ki je izdal prvotno odredbo za tajno opazovanje. Uradni zaznamek postane del kazenskega spisa.

(10) Izvajanje ukrepa lahko traja največ dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za dva meseca. Skupno lahko ukrep traja:

1) v primeru iz šestega odstavka tega člena največ šest mesecev;

2) v primerih iz petega odstavka tega člena največ štiriindvajset mesecev, če gre za kazniva dejanja iz četrtega odstavka tega člena; in največ šestintrideset mesecev, če gre za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. člena tega zakona.

(11) Policija preneha z izvajanjem ukrepa takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. Policija pošilja organu, ki je ukrep odredil, mesečna poročila o poteku izvajanja ukrepa in pridobljenih podatkih. Organ, ki je ukrep odredil, lahko v vsakem trenutku na podlagi tega poročila ali po uradni dolžnosti, če oceni, da ni več razlogov za uporabo ukrepa, ali da se ta izvaja v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepa ustavi.

(12) Če se ukrep zoper isto osebo izvaja več kot šest mesecev, zakonitost in utemeljenost izvajanja ukrepa ob prvem podaljšanju nad šest mesecev, in nato vsakih nadaljnjih šest mesecev, preveri senat (šesti odstavek 25. člena). Organ, ki je izdal odredbo za podaljšanje, senatu pošlje celotno gradivo, ta pa odloči v roku treh dni. Če senat oceni, da ni razlogov za izvajanje ukrepa ali da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda sklep, s katerim odredi prenehanje uporabe ukrepa. Zoper ta sklep ni pritožbe.

(13) Tajno opazovanje mora policija izvrševati na način, na katerega se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci.

150. člen

(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi:

1) nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju;

2) kontrola pisem in drugih pošiljk;

3) kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost;

4) prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru.

(2) Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredijo ukrepi iz prejšnjega odstavka, so:

1) kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let;

2) kaznivo dejanje ugrabitve po 144. členu, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po 187. členu, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu, omogočanja uživanja mamil po 197. členu, izsiljevanja po 218. členu, zlorabe notranje informacije po 243. členu, nedovoljenega sprejemanja daril po 247. členu, neupravičenega dajanja daril po 248. členu, pranja denarja po 252. členu, tihotapstva po 255. členu, jemanja podkupnine po 267. členu, dajanja podkupnine po 268. členu, sprejemanja daril za nezakonito posredovanje po 269. členu, dajanja daril za nezakonito posredovanje po 269.a členu, hudodelskega združevanja po 297. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu ter povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po tretjem odstavku 319. člena kazenskega zakonika;

3) druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let.

151. člen

(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se bo lahko v točno določenem prostoru pridobilo dokaze, katerih se z milejšimi ukrepi, vključno z ukrepi iz 149.a, 149.b in 150. člena tega zakona ne bi dalo zbrati oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ljudi, se lahko zoper to osebo izjemoma odredi prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih, z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore.

(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se lahko odredi v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena, kaznivimi dejanji iz 2. točke istega odstavka, razen za kazniva dejanja ugrabitve po 144. členu, omogočanja uživanja mamil po 197. členu, izsiljevanja po 218. členu, pranja denarja po prvem, drugem, tretjem in petem odstavku 252. člena in tihotapstva po 255. členu kazenskega zakonika, v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji iz 3. točke istega odstavka, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let pa le, če obenem obstaja resna nevarnost za življenje ljudi.

153. člen

(1) Po prenehanju uporabe ukrepov iz 149.a, 150., 151., 155. in 155.a člena tega zakona mora policija vse posnetke, sporočila in predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati državnemu tožilcu.

(2) Državni tožilec celotno gradivo, zbrano z ukrepi, ki jih je odredil preiskovalni sodnik, preda preiskovalnemu sodniku; ta pa preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na način, kot so bili odobreni.

(3) Organ, ki je odredil ukrep, lahko odredi, da se posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja v celoti ali deloma prepišejo. Glede prepisa teh posnetkov se uporabljajo
določbe petega odstavka 84. člena tega zakona.

(4) Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov, ki jih odreja državni tožilec, ne poda takšne izjave,
preiskovalnemu sodniku preda tudi celotno gradivo zbrano s temi ukrepi. Preiskovalni sodnik nato ravna po drugem odstavku 154. člena tega zakona.

155a. člen

(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila katerega izmed kaznivih dejanj iz četrtega odstavka 149.a člena tega zakona, oziroma če je mogoče utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz četrtega odstavka 149.a člena tega zakona, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, se lahko zoper to osebo uporabi tajno delovanje.

(2) Tajno delovanje se izvaja z vključitvijo tajnih delavcev in neprekinjenim ali ponavljajočim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Tajno delovanje pod vodstvom in nadzorom policije, s pomočjo prirejenih podatkov o osebi, prirejenih podatkov v zbirkah podatkov ter uporabo prirejenih dokumentov z namenom preprečitve, da bi bilo takšno zbiranje podatkov ali vključitev razkrita, izvaja eden ali več tajnih delavcev. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje države ali izjemoma, če izvedba tajnega delovanja drugače ni mogoča, druga oseba. Tajni delavec sme biti pod pogoji iz tega člena s prirejenimi dokumenti udeležen v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz tega člena uporabiti tudi tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video-snemanje.

(3) Ukrep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Odredba lahko obsega tudi dovoljenje za izdelavo, pridobitev in uporabo prirejenih podatkov in dokumentov.

(4) Ukrep tajnega delovanja, pri katerem bo tajni policijski delavec uporabil tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, se lahko odredi samo v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. člena tega zakona. Ukrep s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca.

(5) Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati:

1) podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep;
2) utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum;
3) način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa;
4) vrsto, namen in obseg uporabe posameznih prirejenih podatkov in dokumentov;
5) v primeru, da bo tajni delavec udeležen tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne udeležbe;
6) v primeru, da tajni delavec ni policist ali delavec policije tuje države, ampak druga oseba, utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo;
7) v primeru iz prejšnjega odstavka opredelitev vrste in načina uporabe tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje;
8) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način.

(6) Izvajanje ukrepa lahko traja največ dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za dva meseca, vendar skupno največ štiriindvajset mesecev, v primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. člena tega zakona pa skupno največ šestintrideset
mesecev.

(7) Glede prenehanja izvajanja tajnega delovanja, mesečnega poročanja policije in preverjanja daljšega trajanja s strani senata (šesti odstavek 25. člena) se smiselno uporabljajo določbe enajstega in dvanajstega odstavka 149.a člena tega zakona.

(8) Ukrepi iz tega člena se morajo izvrševati na način, na katerega se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci.

(9) Pri izvrševanju ukrepa tajni policijski delavec ne sme izzivati kriminalne dejavnosti. Glede izzivanja kriminalne dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 155. člena tega zakona.

158 a. člen

(1) Če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, storila uradna oseba, zaposlena v policiji oziroma druga uradna oseba, zaposlena na področju notranjih zadev, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku, ali uradna oseba, napotena na misijo v tujini, imajo policisti v specializiranem oddelku Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (v nadaljnjem besedilu: policisti specializiranega oddelka) pooblastila policije v predkazenskem postopku, ki jih določa ta zakon.

(2) Policisti specializiranega oddelka so o razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka, dolžni takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca iz specializiranega oddelka Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in mu redno poročati o načrtovanju in poteku predkazenskega postopka.

(3) Državni tožilec iz prejšnjega odstavka usmerja in nadzoruje predkazenski postopek iz prejšnjih odstavkov ter odloča o njegovem poteku in končanju. Pravico ima vpogledati spise, sodelovati pri zbiranju dokazov in neposredno opravljati posamezna dejanja v postopku. Dodeljeni policisti so dolžni delovati po usmeritvah državnega tožilca.

(4) Pod pogoji, ki jih določa ta zakon, smejo policisti specializiranega oddelka vzeti prostost osebi iz prvega odstavka tega člena, ki jo zasačijo pri kaznivem dejanju, storjenem v policiji, Slovenski vojski ali na misiji v tujini.

(5) O odvzemu prostosti iz prejšnjega odstavka morajo policisti specializiranega oddelka takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca iz drugega odstavka tega člena, osebo, ki ji je odvzeta prostost, pa brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku.

161. člen

(1) Državni tožilec zavrže ovadbo, če iz same ovadbe izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon, ali če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje. O tem, da je zavrgel ovadbo, in o razlogih za to obvesti državni tožilec v osmih dneh oškodovanca (60. člen), če je ovadbo podal državni organ, pa tudi njega.

(2) Če državni tožilec iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, ali če podatki v ovadbi ne dajejo dovolj podlage, da bi lahko odločil, ali naj zahteva preiskavo, ali če je do njega prišel le glas o kaznivem dejanju, zlasti pa, če je storilec neznan, lahko zahteva od policije, če tega ne more storiti sam ali po drugih organih, naj v roku, ki ga on določi, zbere potrebna obvestila in stori druge ukrepe, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec (148. in 149. člen). Državni tožilec sme ob vsakem času zahtevati od policije, da ga obvesti, kaj je ukrenila; ta mu je dolžna brez odlašanja odgovoriti.

(3) Državni tožilec sme zahtevati potrebne podatke od državnih organov, podjetij in drugih pravnih oseb, lahko pa v ta namen povabi tudi tistega, ki je vložil kazensko ovadbo.

(4) Državni tožilec zavrže ovadbo, če so tudi po opravljenih dejanjih iz drugega in tretjega odstavka tega člena podane kakšne okoliščine iz prvega odstavka tega člena.

(5) Državni tožilec in drugi državni organi, podjetja in druge pravne osebe, morajo pri zbiranju obvestil oziroma dajanju podatkov ravnati obzirno in paziti, da ne škodujejo časti in dobremu imenu tistega, na katerega se podatki nanašajo.

161 a. člen

(1) Državni tožilec sme ovadbo ali obtožni predlog za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, odstopiti v postopek poravnavanja. Pri tem upošteva vrsto in naravo dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za istovrstna ali druga kazniva dejanja, kot tudi stopnjo njegove kazenske odgovornosti.

(2) Zaradi posebnih okoliščin je dopustno poravnavanje tudi za kazniva dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena, posebno hude telesne poškodbe po četrtem odstavku 135. člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena, zatajitve po četrtem odstavku 215. člena in poškodovanja tuje stvari po drugem odstavku 224. člena Kazenskega zakonika; če je ovadba podana zoper mladoletnika, pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora do petih let.

(3) Poravnavanje vodi poravnalec, ki je zadevo dolžan prevzeti v postopek. Poravnavanje se sme izvajati le s pristankom osumljenca in oškodovanca. Poravnalec je pri svojem delu neodvisen. Poravnalec si mora prizadevati, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanj.

(4) Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, izvajanje sporazuma pripravijo in vodijo centri za socialno delo ob sodelovanju poravnalca, ki je vodil poravnavanje, in državnega tožilca.

(5) Ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, državni tožilec ovadbo zavrže. Poravnalec je državnega tožilca dolžan obvestiti tudi o neuspelem poravnavanju ter razlogih za to. Rok za
izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od treh mesecev.

(6) V primeru zavrženja ovadbe iz prejšnjega odstavka oškodovancu ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona, o čemer ga mora poravnavalec poučiti pred podpisom sporazuma.

(7) S splošnimi navodili, ki jih izda generalni državni tožilec, se podrobneje opredelijo pogoji in okoliščine iz prvega odstavka tega člena ter posebne okoliščine iz drugega odstavka tega
člena, ki vplivajo na odstop ovadbe v postopek poravnavanja.

162. člen

(1) Državni tožilec sme s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Te naloge so lahko:

1) odprava ali poravnava škode;

2) plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj;

3) oprava kakšnega splošno koristnega dela;

4) poravnava preživninske obveznosti.

(2) Zaradi posebnih okoliščin je dopustno odložiti kazenski pregon tudi za kazniva dejanja omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena, zatajitve po četrtem odstavku 215. člena, izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 218. člena, poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena, poškodovanja tuje stvari po drugem odstavku 224. člena, poneverbe po prvem odstavku 245. člena in izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po prvem in drugem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika; če je ovadba podana zoper mladoletnika pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora do petih let.

(3) Če državni tožilec določi nalogo odprave škode iz 1. točke ali nalogo iz 3. točke prvega odstavka tega člena, izvajanje dela pripravijo in vodijo centri za socialno delo ob sodelovanju državnega tožilca.

(4) Če osumljenec v roku, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, za nalogo iz 4. točke pa ne daljši od enega leta, izpolni nalogo, se ovadba zavrže.

(5) V primeru zavrženja ovadbe iz prejšnjega odstavka, oškodovancu ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona. O izgubi teh pravic mora državni tožilec poučiti oškodovanca, preden da ta soglasje po prvem odstavku tega člena.

(6) S splošnimi navodili, ki jih izda generalni državni tožilec, se podrobneje opredelijo posebne okoliščine, ki vplivajo na odločitev državnega tožilca o odložitvi kazenskega pregona.

181. člen

(1) Preiskavo ustavi s sklepom senat (šesti odstavek 25. člena), kadar med preiskavo odloča o kateremkoli vprašanju, in sicer v naslednjih primerih:

1) če spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, ni kaznivo dejanje;

2) če so okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obdolženca, pa ni pogojev za varnostne ukrepe;

3) če je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon;

4) če ni dokazov, da bi bil obdolženec storil kaznivo dejanje.

(2) Če preiskovalni sodnik spozna, da so razlogi za ustavitev preiskave iz prejšnjega odstavka, obvesti o tem državnega tožilca. Če državni tožilec v osmih dneh ne obvesti preiskovalnega sodnika, da odstopa od pregona, zahteva preiskovalni sodnik, naj senat odloči o ustavitvi preiskave.

(3) Sklep o ustavitvi preiskave se pošlje državnemu tožilcu, oškodovancu in obdolžencu; če je ta v priporu, ga je treba takoj izpustiti. Zoper ta sklep imata državni tožilec in oškodovanec pravico pritožbe.

(4) Če se je zoper sklep o ustavitvi preiskave pritožil samo oškodovanec in je pritožbi ugodeno, se šteje, da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon.

(5) Če so podane okoliščine, ki samo začasno preprečujejo pregon obdolženca (prvi odstavek 179. člena), senat s sklepom prekine preiskavo.

(6) Ko prenehajo ovire, ki so povzročile prekinitev, nadaljuje preiskovalni sodnik preiskavo.

194. člen

(1) Privedbo obdolženca lahko odredi sodišče, če je izdan sklep o priporu ali če v redu povabljeni obdolženec ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila, iz okoliščin pa je očitno, da se mu obdolženec izmika.

(2) Odredbo za privedbo izvrši policija.

(3) Privedba se odredi pisno. Odredba mora obsegati: ime in priimek obdolženca, ki naj se privede, označbo kaznivega dejanja, katerega je obdolžen, z navedbo določbe kazenskega zakona ter razlog, zakaj se odreja privedba, uradni pečat in podpis sodnika, ki odreja privedbo.

(4) Tisti, ki mu je naložena izvršitev odredbe, izroči odredbo obdolžencu in ga povabi, naj gre z njim. Če obdolženec to odkloni, ga privede s silo.

(5) Zoper vojaške osebe, pripadnike policije ali straže zavoda, v katerem so osebe, ki jim je vzeta prostost, se odredi privedba prek njihovega poveljstva oziroma predstojnika.

196. člen

(1) Če bi bilo treba obdolženca pripreti ali če je že v priporu samo zaradi tega, ker se je bati, da bo pobegnil, se lahko pusti na prostosti oziroma izpusti, če da on osebno ali kdo drug zanj varščino, da do konca kazenskega postopka ne bo pobegnil, sam obdolženec pa obljubi, da se ne bo skrival in da brez dovoljenja ne bo zapustil svojega prebivališča.

(2) Ob izpolnjenih pogojih za odreditev pripora samo iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena) se, razen v primeru, ko gre za kazniva dejanja iz XV., XIX., XX., XXI., XXVII., XXVIII., XXIX., XXX., XXXIII., XXXIV. in XXXV. poglavja kazenskega zakonika, za katera je predpisana kazen pet ali več let zapora, obdolženca ob dani varščini in obljubi, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, da poskušanega kaznivega dejanja ne bo dokončal oziroma da ne bo storil kaznivega dejanja, s katerim je grozil, lahko pusti na prostosti oziroma izpusti, če je že v priporu.

200. člen

(1) Pripor se sme odrediti samo ob pogojih, ki so določeni v tem zakonu.

(2) Pripor sme trajati najkrajši potrebni čas. Dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomoč je, da postopajo posebno hitro, če je obdolženec v priporu.

(3) Pripor se v kateremkoli času med postopkom odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen.

212. člen

(1) Pripornik prestaja pripor v posebnih prostorih za pripor oziroma v ločenem zaprtem delu zavoda za prestajanje kazni zapora ali njegovega oddelka.

(2) V istem prostoru ne smejo biti zaprte osebe, ki niso istega spola. Praviloma tudi ne smejo biti v istem prostoru osebe, ki so sodelovale pri istem kaznivem dejanju, in ne osebe, ki prestajajo kazen, s tistimi, ki so v priporu. Če je mogoče, ne smejo biti osebe, ki so obdolžene za kaznivo dejanje v povratku, priprte v istem prostoru z drugimi priporniki, na katere bi lahko škodljivo vplivale.

(3) Zaradi varnosti, reda in discipline ali uspešne in racionalne izvedbe kazenskega postopka, lahko pristojno sodišče premesti pripornika iz enega v drug zavod na predlog upravnika zavoda, v katerem je pripornik.

213 d. člen

(1) Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki izvršuje predsednik okrožnega sodišča.

(2) Predsednik sodišča ali sodnik, ki ga on določi, mora vsaj enkrat na teden obiskati pripornike in jih, če misli, da je to potrebno, tudi brez navzočnosti paznikov vprašati, kako se z njimi ravna. Dolžan je ukreniti, kar je potrebno, da se odpravijo nepravilnosti, ki jih je zapazil pri obisku zavoda. Določeni sodnik ne sme biti preiskovalni sodnik.

(3) Predsednik sodišča in preiskovalni sodnik smeta ob vsakem času obiskati pripornika, z njim govoriti in sprejemati pritožbe.

227. člen

(1) Ko se obdolženec zaslišuje prvič, ga je treba vprašati za ime in priimek in morebitni vzdevek, ime in priimek staršev, dekliški priimek matere, kje je rojen, kje stanuje, dan, mesec in leto rojstva, enotno matično številko (EMŠO), narodnost, državljanstvo, poklic, kakšne so njegove družinske razmere, ali je pismen, katere šole ima, ali je bil vojak, kje in kdaj, oziroma ali je podčastnik, častnik ali vojaški uslužbenec, ali je vpisan v vojaško evidenco in pri katerem organu za obrambo, ali je bil odlikovan, kakšni so njegov osebni dohodek in njegove premoženjske razmere, ali je bil že obsojen pa obsodba še ni bila izbrisana, kdaj in zakaj, in ali je in kdaj izrečeno kazen prestal, ali teče zoper njega postopek za kakšno drugo kaznivo dejanje, če je mladoleten pa tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora na vabilo priti in takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice, če ne bi tako ravnal.

(2) Obdolžencu se nato pove, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev. Pouči se ga, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo ter da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri, oziroma da se mu lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, postavi zagovornik po uradni dolžnosti, ki je lahko navzoč pri zaslišanju.

(3) Če gre za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predvideno, da se sme obdolžencu v določenih primerih kazen omiliti (3. točka 42. člena, tretji odstavek 297. člena Kazenskega zakonika), mu je tudi to treba povedati.

(4) Obdolženec se zaslišuje ustno. Pri zasliševanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske.

(5) Pri zasliševanju je treba obdolžencu omogočiti, da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva, ki so v korist njegovi obrambi.

(6) Ko obdolženec konča svojo izpovedbo, se mu postavijo vprašanja, če je treba, da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju.

(7) Zasliševanje se mora opraviti tako, da se v polni meri spoštuje obdolženčeva osebnost.

(8) Proti obdolžencu se ne smejo uporabiti sila, grožnja ali druga podobna sredstva (tretji odstavek 266. člena), da bi se dosegla kakšna njegova izjava ali priznanje.

(9) Obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika, če se je izrecno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna ali če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju (178. člen).

(10) Če obdolženec ni bil poučen o svojih pravicah iz drugega odstavka tega člena ali če dani pouk in izjava obdolženca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega ali devetega odstavka tega člena, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo.

239. člen

(1) Priče se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navede: ime, priimek in poklic vabljenega, kdaj in kam naj pride, kazenska zadeva, zaradi katere je vabljen, navedba, da se vabi kot priča, in opozorilo na posledice neopravičenega izostanka (244. člen).

(2) Mladoletna oseba, ki še ni dopolnila šestnajst let, se vabi za pričo po njenih starših oziroma po zakonskem zastopniku, razen če to ni mogoče zaradi tega, ker je treba hitro ravnati, ali zaradi drugih okoliščin.

(3) Priče, ki se zaradi starosti, bolezni ali hudih telesnih hib ne morejo odzvati vabilu, se smejo zaslišati v njihovem stanovanju.

240. člen

(1) Priče se zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič. Priča mora dajati odgovore ustno.

(2) Pričo je treba najprej opomniti, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, nato pa jo opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje. Pričo je treba opozoriti tudi, da ni dolžna odgovarjati na vprašanja iz 238. člena tega zakona in to opozorilo vpisati v zapisnik.

(3) Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do obdolženca in oškodovanca. Opozoriti jo je treba, da mora sporočiti sodišču spremembo naslova in prebivališča. Policista, ki nastopa kot priča, se namesto za prebivališče praviloma vpraša za naslov in naziv enote, ki ji pripada. Od neposrednega izvajalca ukrepov po 149.a, 150., 151., 155. in 155.a členu tega zakona se praviloma ne zahteva osebnih podatkov, ampak zadostuje, če se identificira s službenim delovnim imenom in uradnim dokumentom, ki potrjuje njegovo svojstvo.

(4) Pri zaslišanju mladoletne osebe, zlasti če je bila s kaznivim dejanjem oškodovana, je treba ravnati obzirno, da zaslišanje ne bi škodljivo vplivalo na njeno duševno stanje. Če je potrebno, se zaslišanje mladoletne osebe opravi s pomočjo pedagoga ali kakšnega drugega strokovnjaka.

244. člen

(1) Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, se sme odrediti da se privede s silo, sme pa se tudi kaznovati z denarno kaznijo, določeno v prvem odstavku 78. člena tega zakona.

(2) Če priča pride, pa potem, ko je bila opozorjena na posledice, brez zakonskega razloga noče pričati, se sme kaznovati z denarno kaznijo, določeno v prvem odstavku 78. člena tega zakona; če pa tudi potem noče pričati, se sme zapreti. Zapor traja, dokler priča ni pri volji pričati in dokler njeno pričanje ne postane nepotrebno ali dokler se kazenski postopek ne konča, vendar največ mesec dni.

(3) O pritožbi zoper sklep, s katerim je bila izrečena denarna kazen ali odrejen zapor, odloča vselej senat (šesti odstavek 25. člena). Pritožba zoper sklep o zaporu ne zadrži njegove izvršitve.

(4) Vojaške osebe in pripadniki policije se ne smejo zapreti, pač pa se o tem, da niso hoteli pričati, obvesti njihovo pristojno poveljstvo.

271. člen

(1) Če je vložil oškodovanec kot tožilec obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170. člena) ali če je bila vložena zasebna tožba zaradi kaznivega dejanja, za katero ni bila opravljena preiskava, zahteva predsednik senata okrožnega sodišča odločitev senata (šesti odstavek 25. člena), če misli da ni razlogov za pregon, ker so podane okoliščine iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 277. člena tega zakona.

(2) Če je oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 170. člena tega zakona vložil obtožnico ali zasebno tožbo brez preiskave za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, se šteje, da je podal zahtevo za preiskavo.

(3) Zoper sklep senata ima oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni tožilec pravico pritožbe.

277. člen

(1) Ko senat sklepa o ugovoru zoper obtožnico, odloči, da se obtožba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi, če ugotovi:

1) da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje;

2) da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov;

3) da je kazenski pregon zastaran, ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo, ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon;

4) da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.

(2) Če senat ugotovi, da ni zahteve upravičenega tožilca ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali če so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon, se sklepom obtožnica zavrže.

278. člen

(1) Ko sklepa o ugovoru zoper obtožnico državnega tožilca, vloženo po šestem odstavku 170. člena tega zakona, ali o zahtevi predsednika senata v zvezi s to obtožnico (284. člen), ali ko sklepa v primerih iz prvega odstavka 271. člena tega zakona o zahtevi predsednika senata sodišča prve stopnje, ki se ne strinja z obtožnico oškodovanca kot tožilca ali z zasebno tožbo, zavrže senat s sklepom obtožnico oziroma zasebno tožbo, če spozna da je podan kakšen razlog iz 1., 2. ali 3. točke prvega oziroma iz drugega odstavka prejšnjega člena; če so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi, če spozna, da je podan razlog iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena.

(2) Če je bila po ugovoru zoper obtožnico državnega tožilca iz prejšnjega odstavka ali po zahtevi predsednika senata v zvezi s to obtožnico (284. člen) opravljena preiskava (drugi odstavek 276. člena), senat pa po preiskavi spozna, da je podan kakšen razlog iz prvega odstavka prejšnjega člena, odloči s sklepom, da se obtožba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi.

286. člen

(1) Predsednik senata določi z odredbo dan, uro in kraj glavne obravnave.

(2) Predsednik senata določi glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema obtožnice pri sodišču, če je bila podana zahteva iz 284. člena tega zakona, pa brž ko jo je glede na odločbo senata mogoče določiti. Če v tem roku ne določi glavne obravnave, obvesti predsednika sodišča, iz katerih razlogov glavne obravnave ni določil. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se glavna obravnava določi.

(3) Če predsednik senata ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila iz 83. člena tega zakona, izda sklep o njihovi izločitvi, preden določi glavno obravnavo, po pravnomočnosti sklepa pa jih da v poseben ovitek in izroči preiskovalnemu sodniku, da jih hrani ločeno od drugih spisov.

(4) Ko senat (šesti odstavek 25. člena) odloča o pritožbi zoper sklep iz prejšnjega odstavka, sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim predsednikom senata.

287. člen

(1) Glavna obravnava se opravi na sedežu sodišča, in sicer v sodnem poslopju.

(2) Če so v posameznih primerih prostori v sodnem poslopju neprimerni za glavno obravnavo, sme predsednik sodišča določiti, naj bo obravnava v kakšnem drugem poslopju.

(3) Glavna obravnava sme biti tudi v drugem kraju na območju pristojnega sodišča, če na obrazložen predlog predsednika sodišča to dovoli predsednik višjega sodišča.

288. člen

(1) Na glavno obravnavo se povabijo obtoženec in njegov zagovornik, tožilec, oškodovanec in njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci ter tolmač. Prav tako se na glavno obravnavo povabijo priče in izvedenci, ki sta jih predlagala tožilec v obtožnici in obdolženec v ugovoru zoper obtožnico, razen tistih, za katere predsednik senata misli, da njihovo zaslišanje na glavni obravnavi ni potrebno. Tožilec in obtoženec lahko na glavni obravnavi ponovita predloge, ki jim predsednik senata ni ugodil.

(2) Glede vsebine vabila za obtoženca in priče veljajo določbe 193. in 239. člena tega zakona. V vabilu se obtoženec opozori, da se bo glavna obravnava opravila tudi v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (tretji odstavek 307. člena).

(3) Obtožencu se mora vabilo vročiti tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in dnevom glavne obravnave zadosti časa za pripravo obrambe, najmanj pa osem dni. Na zahtevo obtoženca ali na zahtevo tožilca s privolitvijo obtoženca se sme ta rok skrajšati.

(4) Oškodovancu, ki ni povabljen kot priča, sporoči sodišče v vabilu, da se bo glavna obravnava opravila tudi brez njega in da bo njegova izjava o premoženjskem zahtevku prebrana. Opozori ga tudi, da se bo v primeru, če ne pride, štelo, da ne namerava nadaljevati pregona, če bi državni tožilec umaknil obtožbo.

(5) Oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec se opozorita v vabilu, da se bo v primeru, če ne prideta na glavno obravnavo in tudi ne pošljeta pooblaščenca, štelo, da sta umaknila obtožbo.

(6) Obtoženec, priča in izvedenec se opozorijo v vabilu na posledice, če ne pridejo na glavno obravnavo (307. in 309. člen).

294. člen

(1) Glavna obravnava je javna.

(2) Na glavni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne osebe.

(3) Osebe, ki so navzoče na glavni obravnavi, ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega orodja, razen paznika obtoženca, ki je lahko oborožen.

306. člen

(1) Če na glavno obravnavo, ki je bila razpisana na podlagi obtožnice državnega tožilca, ne pride državni tožilec, se glavna obravnava preloži, predsednik senata pa o tem obvesti višjega državnega tožilca.

(2) Če na glavno obravnavo ne pride oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, čeprav sta bila v redu povabljena, in tudi ne njun pooblaščenec, ustavi senat postopek s sklepom.

314. člen

(1) O glavni obravnavi se mora pisati zapisnik, v katerega se vpisuje bistvena vsebina vsega poteka glavne obravnave.

(2) Predsednik senata lahko odredi, da se ves potek glavne obravnave ali njeni posamezni deli stenografirajo. Stenografski zapisniki se v oseminštiridesetih urah prepišejo, pregledajo in priložijo zapisniku.

(3) Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje glavne obravnave. Za tako snemanje se smiselno uporabljajo določbe 84. člena tega zakona.

(4) Predsednik senata lahko na predlog strank ali po uradni dolžnosti odredi, da se v zapisnik dobesedno vpišejo izjave, za katere misli, da so posebno pomembne.

(5) Če je treba, zlasti pa, če se v zapisnik dobesedno vpiše kakšna izjava, sme predsednik senata odrediti, da se ta del zapisnika takoj prebere. Vselej se takoj prebere, če to zahteva stranka, zagovornik ali tisti, čigar izjava se vpisuje v zapisnik.

315. člen

(1) Zapisnik mora biti končan na koncu zasedanja. Podpišeta ga predsednik senata in zapisnikar.

(2) Stranke imajo pravico pregledati končani zapisnik in njegove priloge, podati pripombe glede vsebine in zahtevati njegov popravek.

(3) Popravke napačno vpisanih imen, številk in drugih očitnih napak v pisanju sme odrediti predsednik senata na predlog stranke ali zaslišanca ali po uradni dolžnosti. Druge popravke in dopolnitve zapisnika sme odrediti samo senat.

(4) Pripombe in predloge strank glede zapisnika ter popravke in dopolnitve zapisnika je treba zapisati v nadaljevanju končanega zapisnika. V nadaljevanju zapisnika se zapišejo tudi razlogi, zaradi katerih posamezni predlogi in pripombe niso bili sprejeti. Predsednik senata in zapisnikar podpišeta tudi nadaljevanje zapisnika.

319. člen

(1) Po ugotovitvi obtoženčeve istovetnosti napoti predsednik senata priče in izvedence na kraj, ki je zanje določen in kjer naj počakajo, dokler jih ne pokličejo k zasliševanju. Če je potrebno, lahko predsednik senata pridrži izvedence, da spremljajo potek glavne obravnave.

(2) Če je oškodovanec navzoč, pa še ni priglasil svojega premoženjskopravnega zahtevka, ga predsednik senata pouči, da lahko poda predlog za uveljavitev tega zahtevka v kazenskem postopku in o pravicah iz 59. člena tega zakona.

(3) Če je treba oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca zaslišati kot pričo, ju ni dopustno odstraniti z zasedanja.

(4) Predsednik senata sme odrediti, kar je potrebno, da prepreči dogovarjanje med pričami, izvedenci in strankami.

350. člen

(1) Beseda strank se ne sme omejiti na določen čas.

(2) Predsednik senata sme po poprejšnjem opominu ustaviti tistega, ki v svoji besedi žali javni red in moralo ali žali drugega ali se spušča v ponavljanja ali izvajanja, ki očitno niso v nobeni zvezi z zadevo. V zapisniku o glavni obravnavi se mora navesti, da ga je predsednik ustavil in zakaj ga je ustavil.

(3) Kadar zastopa obtožbo več oseb ali obrambo več zagovornikov, se ti ne smejo ponavljati. Zastopniki obtožbe oziroma obrambe se morajo sporazumeti o vprašanjih, o katerih bodo govorili.

(4) Po vseh končanih govorih mora predsednik senata vprašati, ali želi še kdo kaj povedati.

(5) Določbo 3. točke 42. člena ali tretjega odstavka 297. člena Kazenskega zakonika o omilitvi kazni je mogoče uporabiti le v primerih, ko je obdolženec do konca glavne obravnave preprečil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj v hudodelski združbi ali kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, ali če je do konca glavne obravnave razkril podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj.

358. člen

Sodbo, s katero oprosti obtoženca obtožbe, izreče sodišče:

1) če dejanje, za katero je obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje;

2) če so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost;

3) če ni dokazano, da je obtoženec storil dejanje, katerega je obtožen.

359. člen

(1) V sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, izreče sodišče:

1) katerega dejanja ga spozna za krivega. Pri tem navede dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tiste, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona;

2) zakonsko označbo kaznivega dejanja in katere določbe kazenskega zakona je uporabilo;

3) na kakšno kazen se obtoženec obsodi ali se mu po določbah kazenskega zakona odpusti kazen;

4) odločbo o pogojni obsodbi;

5) odločbo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoženjske koristi;

6) odločbo o vštetju pripora ali že prestane kazni;

7) odločbo o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se pravnomočna sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji.

(2) Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati.

(3) Če je obtoženec obsojen na kazen zapora do treh oziroma do petih let, lahko sodišče v sodbi odredi v katerem zavodu bo obtoženec prestajal kazen (tretji odstavek 107. člena kazenskega zakonika).

(4) V primeru objave sodbe po 7. točki prvega odstavka tega člena se objavijo le naslednji osebni podatki iz izreka sodbe: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega, začasnega ali drugega prebivališča ter državljanstvo obtoženca.

361. člen

(1) Ob izreku sodbe, s katero senat obsodi obtoženca na kazen zapora, odredi pripor, če je podan kakšen razlog iz 1. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona.

(2) Pripor senat vselej odpravi in odredi izpustitev obtoženca, če je ta oproščen obtožbe ali spoznan za krivega, pa mu je odpuščena kazen, če je obsojen samo na denarno kazen ali mu je izrečen sodni opomin ali pogojna obsodba, če je zaradi vštetja pripora kazen že prestal ali če je obtožba zavrnjena ali obtožnica zavržena, razen če je zavržena zaradi nepristojnosti
sodišča.

(3) Za odreditev ali odpravo pripora po razglasitvi sodbe do njene pravnomočnosti oziroma do nastopa kazni velja prvi odstavek tega člena. O tem odloči senat sodišča prve stopnje (šesti odstavek 25. člena).

(4) Preden izda sklep, s katerim odredi ali odpravi pripor v primerih iz prvega in petega odstavka tega člena, zasliši senat državnega tožilca, če teče postopek na njegovo zahtevo ter obdolženca in njegovega zagovornika.

(5) Če je obtoženec že v priporu in senat spozna, da so še podani razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, ali da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, ga s posebnim sklepom podaljša; pripor pa odpravi, če spozna, da niso več podani razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. Poseben sklep izda senat tudi, kadar je treba odrediti ali odpraviti pripor. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

(6) Pripor, ki je bil odrejen ali podaljšan po določbah prejšnjih odstavkov, sme trajati do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka časa kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje.

(7) Kadar izreče sodišče kazen zapora, se sme obtoženec, ki je v priporu, oddati na podlagi sklepa predsednika senata, še pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni, če to sam zahteva.

363. člen

(1) Razglašena sodba mora biti pisno izdelana v petnajstih dneh po razglasitvi, če je obtoženec v priporu, v ostalih primerih pa v tridesetih dneh. Če sodba ni izdelana v tem roku, mora predsednik senata obvestiti predsednika sodišča, zakaj to ni bilo storjeno. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela.

(2) Sodbo podpišeta predsednik senata in zapisnikar.

(3) Overjen prepis sodbe se vroči tožilcu, obtožencu in zagovorniku pa v skladu s 120. členom tega zakona. Če je obtoženec v priporu, morajo biti overjeni prepisi sodbe odposlani v roku iz prvega odstavka tega člena.

(4) Obtožencu, zasebnemu tožilcu in oškodovancu kot tožilcu se vroči sodba s poukom o pravici do pritožbe.

(5) Overjen prepis sodbe s poukom o pravici do pritožbe vroči sodišče oškodovancu, če ima pravico do pritožbe, osebi, kateri je s to sodbo vzet predmet (drugi odstavek 69. člena kazenskega zakonika), ter pravni osebi, kateri je izrečen odvzem premoženjske koristi. Oškodovancu, ki nima pravice do pritožbe, vroči prepis sodbe v primerih iz drugega odstavka 61. člena tega zakona s poukom, da ima pravico zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Pravnomočna sodba se vroči oškodovancu, če to zahteva.

(6) Če je sodišče po določbah o odmeri enotne kazni za kazniva dejanja v steku izreklo kazen in pri tem upoštevalo tudi sodbe, ki so jih izdala druga sodišča, pošlje overjen prepis pravnomočne sodbe tem sodiščem.

364. člen

(1) Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. Sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev.

(2) Uvod sodbe obsega: navedbo, da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodišča, ime in priimek predsednika in članov senata ter zapisnikarja, ime in priimek obtoženca, kaznivo dejanje, za katero je bil obtožen, ali je bil navzoč na glavni obravnavi, dan glavne obravnave, ali je bila glavna obravnava javna, ime in priimek tožilca, zagovornika, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, ki so bili navzoči na glavni obravnavi, in dan razglasitve izrečene sodbe.

(3) Izrek sodbe obsega osebne podatke o obtožencu (prvi odstavek 227. člena) in odločbo, s katero se obtoženec spozna za krivega dejanja, katerega je obtožen, s katero se oprosti obtožbe za to dejanje ali s katero se obtožba zavrne.

(4) Če je obtoženec spoznan za krivega, mora izrek sodbe obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v 359. členu tega zakona, če pa je oproščen obtožbe ali je obtožba zavrnjena, mora izrek sodbe obsegati opis dejanja, katerega je bil obtožen, ter odločbo o stroških kazenskega postopka in o premoženjskopravnem zahtevku, če je bil podan.

(5) Če gre za stek kaznivih dejanj, navede sodišče v izreku sodbe kazni, ki jih je določilo za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa kazen, ki jo je izreklo za vsa dejanja v steku.

(6) V obrazložitvi sodbe navede sodišče razloge za vsako posamezno točko sodbe.

(7) Sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja.

(8) Če se obtoženec obsodi na kazen, je treba v obrazložitvi povedati, katere okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni. Sodišče mora posebej obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je spoznalo, da je treba izreči strožjo kazen od predpisane (46. člen kazenskega zakonika), ali ko je spoznalo, da je treba kazen omiliti, obtožencu kazen odpustiti ali izreči pogojno obsodbo ali da je treba izreči varnostni ukrep ali odvzem premoženjske koristi.

(9) Če se obtoženec oprosti obtožbe, je treba v obrazložitvi navesti zlasti, iz katerih razlogov iz 358. člena tega zakona se oprošča.

(10) V obrazložitvi sodbe, s katero zavrne obtožbo, se sodišče ne spušča v presojo glavne stvari, temveč se omeji samo na razloge za zavrnitev obtožbe.

367. člen

(1) Pravico do pritožbe imajo stranke, zagovornik, obtoženčev zakoniti zastopnik in oškodovanec.

(2) V korist obtoženca se smejo pritožiti tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen obtožencu oziroma njegovemu zagovorniku (četrti odstavek 120. člena).

(3) Državni tožilec se sme pritožiti tako v škodo kakor tudi v korist obtoženca.

(4) Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka; če pa je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca (drugi odstavek 63. člena), se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba (370. člen).

(5) Pritoži se lahko tudi oseba, kateri je bil vzet predmet (drugi odstavek 69. člena kazenskega zakonika) ali kateri je bila odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim
dejanjem (drugi odstavek 96. člena kazenskega zakonika), in pravna oseba, kateri je bil izrečen odvzem premoženjske koristi (98. člen kazenskega zakonika).

(6) Zagovornik in osebe iz drugega odstavka tega člena se smejo pritožiti tudi brez posebnega obtoženčevega pooblastila, vendar ne proti njegovi volji.

368. člen

(1) Upravičenci do pritožbe (367. člen) morajo pritožbo napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe (prvi odstavek 362. člena), najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek 362. člena).

(2) Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena, šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe.

(3) Če nihče od upravičencev do pritožbe (367. člen) pritožbe ne napove, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev. V tem primeru tudi ni potreben prepis zvočnega zapisa glavne obravnave.

(4) Če je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, napoved pritožbe ni potrebna. V tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazložena.

(5) Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko pritožniki že podano pritožbo umaknejo. Umik pritožbe se ne more preklicati.

372. člen

Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju:

1) ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje;

2) ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost;

3) ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, zlasti pa, ali je kazenski pregon zastaran ali izključen zaradi amnestije ali pomilostitve, ali pa je stvar že pravnomočno razsojena;

4) ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti;

5) ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu;

6) ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni.

392. člen

(1) Sodišče druge stopnje s sklepom ugodi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ali jo razveljavi po uradni dolžnosti in vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, razen primera iz drugega odstavka tega člena in primerov iz prvega odstavka 394. člena tega zakona, ali če misli, da je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja odrediti novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje.

(2) Če je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena tega zakona, se sodba sodišča prve stopnje ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v škodo obtoženca.

(3) Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje tudi ko sodba ni bila izpodbijana zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če nastane pri odločanju o pritožbi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi, zaradi česar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno v obtoženčevo škodo.

(4) Sodišče druge stopnje sme odrediti, da se opravi nova glavna obravnava pri sodišču prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom.

(5) V primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavi, ampak ravna po prvem odstavku 394. člena tega zakona.

(6) Sodišče druge stopnje sme razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje samo deloma, če se dajo posamezni deli sodbe izločiti brez škode za pravilno razsojo.

(7) Če je obtoženec v priporu, preizkusi sodišče druge stopnje, ali so še dani razlogi za pripor, in ga s sklepom podaljša ali odpravi. Zoper ta sklep ni pritožbe.

396. člen

(1) Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih izroči strankam in drugim prizadetim osebam.

(2) Če je obtoženec v priporu, mora sodišče druge stopnje poslati svojo odločbo s spisi sodišču prve stopnje najkasneje v treh mesecih od dneva, ko jih je od njega prejelo.

398. člen

(1) Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče vendar samo v navedenih primerih:
1) če je sodišče druge stopnje izreklo kazen zapora dvajsetih let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila izrečena taka kazen;

2) če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnavedejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo;

3) če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega.

(2) O pritožbi zoper sodbo sodišča druge stopnje odloča vrhovno sodišče na seji senata po določbah, ki veljajo za postopek na drugi stopnji. Pred tem sodiščem ni obravnave.

(3) Določbe 387. člena tega zakona se uporabijo tudi za soobtoženca, ki ni imel pravice pritožiti se zoper sodbo sodišča druge stopnje.

400. člen

(1) Pritožba se poda pri sodišču, ki je izdalo sklep.

(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, je treba pritožbo zoper sklep podati v treh dneh od dne, ko je bil sklep vročen.

407. člen

(1) Pravnomočna sodba se sme spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka:

1) če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca pravnomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku;

2) če je bila pri izreku enotne kazni po določbah o steku upoštevana kot določena (48. člen kazenskega zakonika) tudi kazen, ki je bila že zajeta v kazni, izrečeni po določbah o steku v kakšni prejšnji sodbi;

3) če se pravnomočna sodba, s katero je bila za več kaznivih dejanj izrečena enotna kazen, delno ne bi mogla izvršiti zaradi amnestije, pomilostitve ali iz drugih razlogov.

(2) V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka sodišče z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Za novo sodbo je pristojno sodišče prve stopnje, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni; pri kaznih iste vrste tisto sodišče, ki je izreklo najvišjo kazen; če so kazni enake, pa tisto sodišče, ki je zadnje izreklo kazen.

(3) V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena spremeni svojo sodbo sodišče, ki je pri izreku enotne kazni napačno upoštevalo kazen, že zajeto v kakšni prejšnji sodbi.

(4) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena spremeni sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, prejšnjo sodbo glede kazni in izreče novo kazen ali pa določi, koliko od kazni, ki je bila izrečena s prejšnjo sodbo, je treba izvršiti.

(5) Novo sodbo izda sodišče na seji senata na predlog državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo ali obsojenca po zaslišanju nasprotne stranke.

(6) Če so bile v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena pri izreku kazni upoštevane tudi sodbe drugih sodišče, je treba overjen prepis nove pravnomočne sodbe poslati tudi tem sodiščem.

437. člen

(1) Sodnik zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega oziroma v drugem odstavku 277. člena tega zakona; če so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena.

(2) Sklep s kratko obrazložitvijo se vroči tožilcu in obdolžencu.

443. člen

(1) Glavna obravnava se začne z branjem obtožnega predloga ali zasebne tožbe, ki jo prebere tožilec. Začeta glavna obravnava se dokonča, če je mogoče, brez prekinitve.

(2) Po končani glavni obravnavi sodnik takoj izreče sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi. Sodba mora biti izdelana pisno v petnajstih dneh od razglasitve.

(3) Zoper sodbo je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve prepisa sodbe.

(4) Določbe 361. člena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi glede odprave pripora potem, ko je izrečena sodba.

(5) Če izreče sodnik v sodbi kazen zapora, sme odrediti, da se obdolženec pripre oziroma da ostane v priporu, če so dani razlogi iz prvega odstavka 432. člena tega zakona. Pripor sme trajati v takem primeru do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar največ dotlej, dokler obdolžencu ne izteče kazen, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje.

(6) Če sodnik med ali po končani glavni obravnavi spozna, da je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče ali da je podan primer iz prvega odstavka 352. člena tega zakona, zavrže s sklepom obtožni akt.

490. člen

(1) Kadar so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon za spremembo odločbe o izrečenem vzgojnem ukrepu, odloči o tem sodišče, ki je na prvi stopnji izdalo sklep o vzgojnem ukrepu, če samo spozna, da je to potrebno, ali če to predlaga državni tožilec, upravnik zavoda ali organ socialnega varstva, ki mu je zaupano nadzorstvo nad mladoletnikom.

(2) Preden sodišče izda odločbo, zasliši državnega tožilca, mladoletnika, njegovega roditelja ali skrbnika ali druge osebe, poleg tega pa zahteva potrebna poročila od zavoda, v katerem mladoletnik prestaja zavodski ukrep, od organa socialnega varstva ali od drugih organov in ustanov.

(3) Po prejšnjih odstavkih ravna sodišče tudi, kadar odloča o ustavitvi izvrševanja vzgojnega ukrepa.

(4) O ustavitvi ali spremembi vzgojnega ukrepa odloča senat za mladoletnike. Pri odločanju mora upoštevati tudi uspešnost oziroma neuspešnost izvajanja vzgojnega ukrepa in mladoletnikovo sodelovanje v njem.

498. a člen

(1) Razen v primerih, ko se kazenski postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, se denar ali premoženje nezakonitega izvora iz 252. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije in protipravno dana ali sprejeta podkupnina iz 162., 168., 247., 248., 267., 268., 269. in 269.a člena kazenskega zakonika Republike Slovenije, vzamejo tudi:

1) če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja iz 252. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj, oziroma

2) če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivih dejanj iz 162., 168., 247., 248., 267., 268., 269. in 269.a člena kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki kažejo na to, da je bila dana ali sprejeta nagrada, darilo, podkupnina ali kakšna druga premoženjska korist.

(2) Poseben sklep o tem izda senat (šesti odstavek 25. člena) na obrazložen predlog državnega tožilca; pred tem pa mora preiskovalni sodnik na zahtevo senata zbrati podatke in raziskati vse okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev nezakonitega izvora denarja ali premoženja oziroma protipravno dane ali sprejete podkupnine.

(3) Overjen prepis sklepa iz prejšnjega odstavka se vroči lastniku odvzetega denarja ali premoženja oziroma podkupnine, če je ta znan. Če lastnik ni znan, se sklep pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena vročitev tudi neznanemu lastniku.

(5) Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena ima lastnik odvzetega denarja ali premoženja oziroma podkupnine pravico do pritožbe, če meni, da za odvzem ni zakonske podlage.

500. člen

(1) Kadar pride v poštev odvzem premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi (96. člen in 98. člen kazenskega zakonika), ga je treba povabiti zaradi zaslišanja v predhodnem postopku in na glavni obravnavi. Za pravno osebo se povabi njen zastopnik. V vabilu ga je treba opozoriti, da bo postopek izveden tudi brez njegove navzočnosti.

(2) Zastopnik pravne osebe se zasliši na glavi obravnavi za obdolžencem. Enako se ravna tudi glede drugega prejemnika koristi, če ni bil povabljen kot priča.

(3) Prejemnik koristi ter zastopnik pravne osebe imata v zvezi z ugotavljanjem premoženjske koristi pravico predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja
obdolžencu, pričam in izvedencem.

(4) Izključitev javnosti glavne obravnave ne velja za prejemnika koristi in zastopnika pravne osebe.

(5) Če sodišče šele med glavno obravnavo ugotovi, da pride v poštev odvzem premoženjske koristi, prekine glavno obravnavo in povabi prejemnika koristi oziroma zastopnika pravne osebe.

507. člen

(1) Če ni v tem poglavju določeno drugače, se glede postopka za uporabo varnostnih ukrepov, za odvzem premoženjske koristi, podkupnin in denarja ali premoženja nezakonitega izvora ter za postopek za preklic pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona.

(2) Določbe členov 498.a do vključno 506.a tega zakona, ki se nanašajo na odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora, podkupnin in druge premoženjske koristi, se smiselno uporabljajo tudi za odvzem premoženja v vrednosti, ki ustreza premoženjski koristi (96. in 98. člen kazenskega zakonika).

(3) Določbe 499. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za predkazenski in preiskovalni postopek; pri zbiranju dokazov in raziskovanju okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi pa poleg organov, pred katerimi teče kazenski postopek, sodelujejo tudi drugi organi, za katere zakon tako določa.

508. člen

(1) Če se obsodba po zakonu izbriše s pretekom določenega časa in s pogojem, da obsojenec v tem času ne stori novega kaznivega dejanja (103. člen kazenskega zakonika) izda po uradni dolžnosti odločbo o izbrisu obsodbe ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(2) Preden se izda odločba o izbrisu obsodbe, se opravijo potrebne poizvedbe, zlasti pa se zberejo podatki o tem, ali ne teče morda zoper obsojenca kazenski postopek za kakšno kaznivo dejanje, ki ga je storil pred pretekom roka, predpisanega za izbris obsodbe.

511. člen

(1) Postopek za izbris obsodbe na podlagi sodne odločbe (104. člen kazenskega zakonika) se uvede na obsojenčevo prošnjo.

(2) Prošnja se vloži pri sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji.

(3) Sodnik, ki je za to določen, preizkusi najprej, ali je pretekel čas, ki se zahteva po zakonu, nato pa opravi potrebne poizvedbe in ugotovi dejstva, na katera se sklicuje prosilec, ter zbere dokaze o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

(4) Sodišče lahko zahteva o obsojenčevem obnašanju poročilo od policije, na območju katere je obsojenec prebival po prestani kazni, lahko pa zahteva tako poročilo tudi od uprave zavoda, v katerem je obsojenec kazen prestal.

(5) Po poizvedbah in zaslišanju državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo, pošlje sodnik spise z obrazloženim predlogom senatu (šesti odstavek 25. člena).

(6) Zoper odločbo sodišča o prošnji za izbris obsodbe se lahko pritožita prosilec in državni tožilec.

(7) Če sodišče zavrne prošnjo zato, ker obsojenec s svojim obnašanjem ni zaslužil izbrisa obsodbe, sme obsojenec ponoviti prošnjo po preteku dveh let, odkar je sklep o zavrnitvi prošnje postal pravnomočen.

513. člen

(1) Postopek za prenehanje varnostnih ukrepov prepovedi opravljanja poklica in odvzema vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 67. in peti odstavek 68. člena kazenskega zakonika) in za prenehanje pravne posledice obsodbe (tretji odstavek 101. člena kazenskega zakonika) se uvede na obsojenčevo prošnjo, ki se vloži pri sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji.

(2) Sodnik, ki je za to določen, preizkusi najprej, ali je pretekel čas, ki se zahteva po zakonu, nato pa opravi potrebne poizvedbe in ugotovi dejstva, na katera se sklicuje prosilec, ter zbere dokaze o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

(3) Sodnik lahko zahteva o obsojenčevem obnašanju poročilo od policije, na območju katere je obsojenec prebival po prestani, odpuščeni ali zastarani glavni kazni, lahko pa zahteva tako poročilo tudi od zavoda, v katerem je obsojenec prestal kazen.

(4) Po poizvedbah in po zaslišanju državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo, pošlje sodnik spise z obrazloženim predlogom senatu (šesti odstavek 25. člena).

(5) Zoper sklep senata se lahko pritožita državni tožilec in obsojenec.

(6) Če je obsojenčeva prošnja zavrnjena, ni dovoljena nova prošnja, preden ne preteče eno leto od pravnomočnosti sklepa s katerim je bila prejšnja prošnja zavrnjena.

519. člen

(1) Če je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje tujec, ki ima stalno prebivališče v tuji državi, se smejo tej državi mimo pogojev iz 522. člena tega zakona odstopiti vsi kazenski spisi za kazenski pregon in sojenje, če tuja država temu ne nasprotuje.

(2) Preden je izdan sklep o preiskavi, odloča o odstopu pristojni državni tožilec. Med preiskavo odloča o tem na predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik, do začetka glavne obravnave pa senat (šesti odstavek 25. člena), tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča.

(3) Pri odločanju o odstopu kazenskih spisov organi iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega oziroma kazenskega postopka.

(4) Odstop kazenskih spisov se sme dovoliti za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do desetih let, kot tudi za kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa.

(5) Ni dovoljen odstop kazenskih spisov, če je oškodovanec državljan Republike Slovenije, ki temu nasprotuje, razen če je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premoženjskopravnega zahtevka.

(6) Ni dovoljen odstop kazenskih spisov, če je bil odrejen zaseg ali začasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena kazenskega zakonika ali protipravno dane ali sprejete podkupnine iz 162., 168., 247., 248., 267., 268. in 269. člena kazenskega zakonika, razen v primerih, ko je sodišče navedene odredbe izdalo na pobudo tuje države. V teh primerih in v primerih, ko je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, smejo organi iz drugega odstavka tega člena odstopiti kazenski spis tuji državi samo, če so pred tem ugotovili, da ima ta država ustrezno urejeno zakonodajo v zvezi z odvzemom premoženjske koristi in v zvezi z odstopom kazenskih spisov tuji državi, ter upoštevali vrednost začasno zavarovanega premoženja.

(7) Če je obdolženec v priporu, se od tuje države po najkrajši poti zahteva, naj v petnajstih dneh sporoči, ali prevzema pregon.

548. člen

(1) Tiralica se sme odrediti, če je obdolženec, zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in za katero je v zakonu predpisana kazen zapora dveh ali več let, na begu in če je izdana odredba, da se obdolženec privede, ali sklep, da se pripre.

(2) Tiralico odredi sodišče, pred katerim teče kazenski postopek.

(3) Tiralica se odredi tudi v primeru, če obdolženec pobegne iz zavoda, v katerem prestaja kazen, ne glede na njeno višino, ali če pobegne iz zavoda, v katerem prestaja zavodski ukrep, ki je zvezan z odvzemom prostosti. Odredbo izda v takem primeru upravnik zavoda.

(4) Odredba za tiralico, ki jo izda sodišče ali upravnik zavoda, se pošlje policiji v izvršitev.

(5) Policija vodi evidenco izdanih tiralic. Podatki o osebah, zoper katere je bila odrejena tiralica, se iz evidence zbrišejo, brž ko pristojni organ tiralico prekliče.

20. člen (ZKP-G)

(1) Ne glede na rok iz tretjega odstavka 421. člena zakona smejo obsojenec, zagovornik, osebe iz drugega odstavka 367. člena zakona in krvni sorodniki v stranski vrsti do vključno tretjega kolena zoper sodno odločbo za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, ki je postala pravnomočna do 2. 7. 1990 in o kateri ni bilo pravnomočno odločeno na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti po 559. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94), ter zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti do 31. 12. 2008.
(2) Zahteva za varstvo zakonitosti po prejšnjem odstavku se lahko vloži zoper sodne odločbe za kazniva dejanja iz:
1. Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45 in Uradni list SFRJ št. 59/46);
2. Zakona o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list DFJ, št. 26/45, 32/45 in 53/45);
3. Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list FLRJ, št. 56/46, 66/46, 74/46, 105/46, 44/47 in 104/47);
4. Zakona o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 87/48);
5. Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Ur. list SNOS in NVS, št. 7/45);
6. Uredbe o vojaških sodiščih (Vestnik, službeno glasilo glavnega štaba NOV in PO Slovenije, št. 6 z dne 20. 10. 1944);
7. Zakona o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (Ur. list DFJ, št. 40/45);
8. Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe (Ur. list FLRS, št. 61/46);
9. Zakona o vojaških kaznivih dejanjih (Uradni list FLRJ, št. 107/48):
– 16. člen (sovražno govorjenje o vojski),
– 34. člen (izmikanje vojaški službi zaradi verskega ali drugega osebnega prepričanja);
10. Temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 49/49):
– 112. člen,
– 113. člen;
11. Kazenskega zakonika (Uradni list FLRJ, št. 13/51, 30/59, 11/62 in 31/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, 15/67, 20/69 in 6/73):
– 109. člen (sodelovanje pri sovražnem delovanju proti FLRJ),
– 117. člen (združevanje zoper ljudstvo in državo),
– 118. člen (sovražna propaganda),
– 236. člen (neizpolnitev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov),
– 237. člen (dajanje krivih podatkov, ki so v zvezi z oddajo in umetno povečanje teže oddanih pridelkov),
– 238. člen (zanemarjanje obdelave zemlje in vzreje živine),
– 239. člen (škodljivstvo v kmetijstvu),
– 240. člen (izpodkopavanje zadruge),
– 241. člen (kršitev prostovoljnosti članstva v zadrugah),
– 292.a člen (širjenje lažnih vesti);
12. Kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90):
– 131. člen (sodelovanje pri sovražnem delovanju),
– 133. člen (sovražna propaganda),
– 201. člen (neizpolnitev ukaza ali odrekanje pokornosti),
– 202. člen (odklonitev sprejema ali uporabe orožja),
– 214. člen (nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi);
13. Kazenskega zakona SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90):
– 228. člen (širjenje lažnih vesti),
– 236. člen (zloraba vere in cerkve).
(3) V zvezi s sodnimi odločbami in sodnimi postopki iz prejšnjih odstavkov zoper duhovnike in duhovnice oziroma redovnike in redovnice registriranih verskih skupnosti lahko zahtevo za varstvo zakonitosti po tem členu vložijo tudi zakoniti zastopniki njihovih registriranih verskih skupnosti.
(4) Zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodne odločbe in sodne postopke iz prejšnjih odstavkov, ki so bile zavržene kot prepozne zaradi izteka roka iz 559. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94), se lahko v skladu s prejšnjimi odstavki ponovno vložijo.
(5) Krvni sorodniki v stranski vrsti do vključno tretjega kolena in zakoniti zastopniki registriranih verskih skupnosti smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti iz tega člena po obsojenčevi smrti in v njegovo korist.

Zadnja sprememba: 04/23/2008

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov