Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Skupina poslancev
Državnega zbora Republike Slovenije
Ljubljana, 21. december 2007
Gospod
Franc Cukjati
Predsednik
Državni zbor Republike Slovenije
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/2002) vlagamo
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE (ZKGZ - B)
in ga pošiljamo v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku.
Na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in na sejah matičnih delovnih teles bomo sodelovali podpisani poslanci.
Poslanci Državnega zbora RS:
Sašo Peče (prvopodpisani)
Zmago Jelinčič Plemeniti
Srečko Prijatelj
I. NASLOV ZAKONA
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE (ZKGZ - B)
II. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, v nadaljevanju: ZKGZ je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 20.05.1999 in ga objavil v Uradnem listu RS, št.41-2025/1999, ter ga prvič noveliral že v letu 2003 (Ur.l. 33-1376/2003). Druge spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na redni seji 27. 02. 2004 (ZKGZ-A).
Kmetijsko gozdarska zbornica (v nadaljevanju: KGZS) je bila prvič ustanovljena že leta 1937 na podlagi državne uredbe o kmetijsko gozdarski zbornici, vendar je le-ta veljala le do leta 1941. Po koncu druge svetovne vojne je bila leta 1952 kmetijsko gozdarska zbornica znova ustanovljena za zastopanje takratnega družbenega kmetijstva in gozdarstva, vendar je bila leta 1960 ukinjena. Vse do sprejema zakona leta 1999 je tako interese kmetijstva in gozdarstva zastopala Gospodarska zbornica Slovenije. Kmetje so bili tako člani gospodarske zbornice preko zadružnih organizacij, v katere so se združevali.
Osnovne naloge KGZS so predvsem predstavljanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, nudenje strokovne pomoči članom zbornice, obravnavanje problematike kmetijstva, gozdarstva in ribištva, sodelovanje pri pripravi zakonodajnih pobud in pravnih predpisov, ki se nanašajo na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo in opozarjanje na učinke sprejetih zakonodajnih rešitev, skrb za strokovno usposabljanje članov in promocija, sodelovanje z zbornicami in drugimi organizacijami s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter sodelovanje v postopkih priprave stališč Slovenije na teh področjih.
Zbornica naj bi zagotavljala ne le organiziranost tistih, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, temveč tudi krepila njihov vpliv na (so)oblikovanje kmetijske politike in njenih ukrepov, mehanizmov pospeševanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva in s tem na njihov socialni položaj.
Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je uvedel koncept obveznega združevanja v zbornico kot pravno osebo javnega prava. Rešitev, po kateri se KGZS podeli takšen pravni status, je bila v preteklosti utemeljena z visoko stopnjo izraženega javnega interesa na tem področju in z obsegom, s strani države prenesenih javnih pooblastil, ki naj bi jih KGZS izvajala. Obvezno članstvo v KGZS je bilo utemeljeno tudi z željo po zagotavljanju primerne številčne zastopanosti tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom in s tem tudi po omogočanju reprezentativnosti članstva ter vzpostavitvi partnerskega odnosa z državo, saj naj bi le zadostno število članstva zagotavljalo neodvisno in strokovno izvajanje, z zakonom določenih nalog KGZS.
V praksi pa se je pokazalo, da so pogoji za obvezno članstvo v KGZS v Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije določeni tako, da je obvezno članstvo poleg tistih fizičnih oseb, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, zajelo nekaj deset tisoč fizičnih oseb, ki takšne dejavnosti ne opravljajo. Ti člani KGZS so zgolj lastniki večinoma manjših kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo kot virom dohodka. Takšni člani obvezno članstvo večino dojemajo kot prisilo in nedemokratično demonstracijo moči države. Ti člani ne čutijo nikakršne pripadnosti KGZS, od katere tudi ne potrebujejo in ne pričakujejo nobenih storitev, sicer plačanih s članarino. To so nazorno pokazale tudi zadnje volitve v organe KGZS leta 2004, ki se jih je udeležilo le 13,04% volilnih upravičencev iz prve volilne skupine, torej izmed fizičnih oseb. Takšno neugodno stanje pa potrjujejo tudi težave, ki jih ima Davčna uprava RS pri pobiranju in izterjavi zborničnega prispevka od zavezancev iz prve volilne skupine. Zgovoren in nazoren je namreč podatek, da kar 40,6% zavezancev iz prve volilne skupine plačuje zbornični prispevek le kot pavšalni znesek v višini 8,35 evrov (2.000 SIT).
Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 42. člena določa pravico do svobodnega združevanja z drugimi.
Ustavno sodišče je v Odločbi U-I-283/99 pod točko B.-III zapisalo oziroma sprejelo stališče: »Da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvajanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave.« Prav tako je Ustavno sodišče opredelilo namen ustanovitve zbornic, in sicer: »Zbornice so bile ustanovljene z javnopravnim aktom (zakonom) in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu«.
Slovenija se je z osamosvojitvijo začela približevati tržnemu gospodarstvu, katerega osnovno vodilo leži v svobodni podjetniški iniciativi oziroma v prostovoljnem združevanju, katerega osnovni kriterij je ekonomska učinkovitost. Obstoječ sistem obveznega zborničnega prispevka je v nasprotju z osnovno idejo tržnih zakonitosti, in za mnoge predstavlja izključno finančno breme.
V državah Evropske unije se na področju organizacije ali delovanja javnih in državnih institucij ne glede na odsotnost t.i. aquis communautaire intenzivira prostovoljno interesno združevanje posameznikov in mehanizem družbene (samo)regulacije, iz katerega se klasična država umika. Takšen proces lahko (predvsem pri novih državah članicah) ugotovimo tudi pri zbornicah.
Zbornice so pravne osebe, v katerih se brez profitnega motiva združujejo gospodarski subjekti (gospodarske zbornice) ali posamezniki, ki opravljajo določen poklic (poklicne zbornice). Glede na način ustanovitve ločimo javnopravne zbornice, ki jih ustanovi država z aktom (običajno zakonom), in zasebnopravne zbornice, ki se ustanovijo na prostovoljni podlagi s pogodbo, statutom ipd.
Javnopravne zbornice izhajajo iz evropskega kontinentalnega modela, ki jim daje avtonomen, strokoven in reprezentativen značaj, stabilno finančno oporo v obvezni članarini, ter jim omogoča izvajanje javnih nalog ter javnih pooblastil, za katere država meni, da se lahko bolj racionalno izvajajo v okviru zbornice. Značilnosti tega modela zbornice posledično pogosto podajajo osnovo očitkom o premajhni učinkovitosti njenega delovanja.
Zasebnopravne zbornice imajo osnovo v anglo-ameriškem modelu, ki jih ob odsotnosti obvezne članarine usmerja v izrazito tržno-interesno naravnanost. Učinkovitost delovanja s tržnimi storitvami je condicio sine qua non zagotavljanja članstva, pri čemer pa so pomisleki usmerjeni v reprezentativnost, strokovno neodvisnost in teritorialno nepokritost njenega delovanja, ki ga zgolj redko dopolnjujejo dana javna pooblastila ali celo javne naloge.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 15/2005 - UPB1; v nadaljevanju ZGD) je sicer gospodarsko interesno združenje uredil v členih od 496 do 509. Gospodarsko interesno združenje je posebna vrsta pravne osebe, katere cilj ni pridobivanje lastnega dobička, temveč podpora dejavnosti članov. Cilj združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov, izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička (drugi odstavek 496. člena ZGD). ZGD v tretjem odstavku 496. člena tudi posebej poudarja, da mora biti dejavnost združenja v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi članov in ima lahko v razmerju do teh dejavnosti le pomožen značaj. V okviru gospodarskega interesnega združenja lahko fizične oziroma pravne osebe uresničujejo nekatere svoje interese. Vendar je namen gospodarskega interesnega združenja pospeševati predvsem pridobitno dejavnost svojih članov ter izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti. Ni pa gospodarsko interesno združenje namenjeno zadovoljevanju širših interesov članov, ki jih lahko ustrezno etablira npr. ureditev zasebnopravnih zbornic.
Na področju pravne subjektivitete naš pravni sistem temelji na načelu »numerus clausus« pravnih oseb. To pomeni, da lahko v pravnem prometu nastopajo le tiste pravne osebe, ki jim zakon priznava pravno subjektiviteto oziroma ki pridobijo pravno subjektiviteto na podlagi zakonske ureditve. Zbornice so se uveljavile kot poseben tip pravnega subjekta, vendar zaradi kratkega obdobja, v katerem so pridobile na svojem pomenu (to je obdobje po letu 1991), ta oblika pravnih subjektov ni dobila jasnih okvirov in jasne vsebine. Javne polemike predhodnih let, predvsem pa zadnjih mesecev, so usmerjene v potrebo po prenovi ali spremembi obstoječega zborničnega sistema, ki odraža vrsto slabosti. Celovita sistemska sprememba zborničnega sistema pa zahteva tudi iskanje ustreznejšega sistemskega okvira. Zato je pristojno ministrstvo v letu 2005 pripravilo analizo obstoječega zborničnega sistema s poudarkom na Gospodarskih zbornici Slovenije (v nadaljevanju GZS) s predlogi izboljšav. Implementacija izboljšav je bila predstavljena v okviru štirih temeljnih scenarijev, ki so upoštevali tako kriterije prostovoljnega kot obveznega članstva, temeljite organizacijske prenove ali zgolj prenove financiranja ipd. Gospodarski kolegij je sprejel odločitev o izbiri scenarija prostovoljnega članstva gospodarskih zbornic. V tem okviru je bila predlagana tudi sprememba zakona o gospodarskih zbornicah, ki je dala pravno podlago za spremembo članstva v zbornicah iz obveznega v prostovoljnega.
Razlogi za sprejem zakona
Osnovni razlog za sprejem zakona je v ustvarjanju ekonomsko-prijaznega okolja (po zakonu obveznim in prostovoljnim) članom v Kmetijsko gozdarski zbornici. Predlagatelji smo prepričani, da je sistem obveznega zborničnega prispevka v nasprotju s postopki liberalizacije trga. Poglavitna sprememba obstoječega zakona, tj. prostovoljni zbornični prispevek, bi po našem mnenju pripomogla k vzpostavitvi pravičnega režima delovanja interesnih zbornic kar pomeni, da bi prostovoljni zbornični prispevek plačevali tisti subjekti, ki z zbornico tudi dejansko sodelujejo. Prav tako pa bi sprejem zakona pripomogel k večji učinkovitosti zbornice, saj bi le ta bila podvržena učinkovitosti oziroma odvisnosti od svojega dela.
2. Cilji in načela
Novela zakona zasleduje potrebo po večji učinkovitosti zbornice, predvsem v njenem kvalitetnejšem delu in njeni dostopnosti do uporabnikov storitev zbornice.
Predlagatelji ocenjujemo, da bi z novelo zakona zadovoljili tudi javni interes (katerega opredeljuje krovni zakon kot javnopravni akt), ki se izkazuje v potrebi po kvalitetnejšem delu tovrstnih institucij. Prav tako pa predlagatelji ocenjujemo, da bi se s sprejemom zakona približali ustavnemu načelu enakosti na zborničnem področju, kajti prepričani smo, da finančno breme obstoja zbornic oziroma njenega izvajanja in zagotavljanja javnega interesa (opredeljen v zakonu), ne sme na silo bremeniti zgolj njene člane.
3. Poglavitne rešitve
S spremembami in dopolnitvami zakona se:
- na novo opredeli sistem pobiranja zborničnega prispevka
- uvede institut prostovoljnega zborničnega prispevka
Glede na ugotovitve in odločitev Ustavnega sodišča, da obvezno včlanjevanje v različna zbornična združenja na podlagi javnega interesa ni v neskladju z 42. členom slovenske ustave, je po našem mnenju smotrno na novo opredeliti sistem pobiranja zborničnega prispevka in uvesti institut prostovoljnega plačevanja. Glede na osnovni namen zborničnega delovanja (zastopanje, usklajevanje interesov, svetovanje, predstavljanje doma in v tujini, pravna pomoč) imajo člani določene pravice in obveznosti. Svobodna odločitev vsakega posameznika pa je, ali bo določene storitve koristil ali ne in v sklopu tega prostovoljno prispeval zbornični prispevek ter s tem omogočil izvajanje zborničnih nalog v sklopu javnega interesa.
S sistemom prostovoljnega zborničnega prispevka bi se v slovenskem prostoru na področju delovanja zbornic približali zakonitostim tržnega gospodarstva in svobodni podjetniški iniciativi, ki bi pripomogla k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu delovanju posameznih zbornic, predvsem na področju zastopanja posameznih interesov.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije
Temeljno izhodišče za prostovoljno plačevanje prispevkov Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je predvsem način njenega delovanja, ki naj temelji na tržnih zakonitostih.
Države članice Evropske unije z visoko stopnjo demokracije in tržnega gospodarstva se področju zborničnega delovanja vpeljujejo aktivnosti, ki so za svoje člane brezplačne, tudi v povezavi z zborničnim prispevkom. V nadaljnji predstavitvi ureditve v drugih pravnih sistemih so predstavljene države, ki za uspešno delovanje na področju kmetijstva in gozdarstva nimajo vpeljanega sistema obveznega zborničnega članstva, delovanje je delno subvencionirano s strani države.
Madžarska, tranzicijska država in bodoča članica Evropske unije, pa je v nadaljevanju predstavljena kot nosilka "pretekle" družbeno politične ureditve, kateri žal trenutno sledi tudi Republika Slovenija.
Danska
Na Danskem je področje kmetijstva organizirano v zadružne sisteme. Vse institucije so osebe zasebnega prava.
Zadružni sistem se začne na stopnji predelave in prodaje (ne na ravni pridelave). Zadruge so gospodarske organizacije in so organizirane panožno. So v lasti članov, ki z njimi tudi upravljajo. Na njih ni neposrednega vpliva politike. Zadružništvo ni zakonsko urejeno. Medsebojna razmerja članov so urejena s statutom. Temeljijo na tržnem načelu (ni državnih dotacij). Članstvo v zadrugah je prostovoljno, vendar je velika večina kmetov članov zadrug. Članstvo pomeni pogodbo za vse kmetijske proizvode s kmetije. Prodaja zadrugi je za kmeta tako pravica, kot tudi obveza. Izstop iz zadruge je potrebno napovedati eno leto prej. Panožno se zadruge združujejo v zvezo, panožne zveze pa so članice zveze zadrug. (Federation of Danish Co-operatives). Člani upravnih odborov so kmetje.
Izvajanje svetovalne dejavnosti na Danskem je dokaj edinstveno. Značilnosti te dejavnosti so naslednje:
- upravljajo jo uporabniki in organizirajo jo kmetijske organizacije,
- delno jo finančno podpira tudi država v skladu z zakonom o subvencijah, ki zahteva, da so svetovalci nepristranski in ekonomsko neodvisni.
- splošno sprejeto je, da so uraden posvetovalni organ in da delujejo nepristransko,
- nudijo svetovanje za vse vidike kmetijske proizvodnje,
- deluje tako na lokalnem, kot nacionalnem nivoju.
Kmetijski svetovalni centri niso v povezavi z organi državne uprave, razen na področju delnega financiranja - subvencije države so v letu 1994 znašale 130 milijonov DK, kar pomeni 13% stroškov teh centrov. Ustanovitelji so kmetje preko svojih interesnih združenj - Danska zveza kmetov in Danska zveza družinskih kmetij. Njihovo delo je v pretežni meri prepuščeno tržnim načelom ob tem, da jih delno subvencionira država. Članstvo v teh organizacijah je prostovoljno, a so iz praktičnih razlogov skoraj vsi kmetje včlanjeni. Kmetje sami odločajo, ali rabijo pomoč, kdaj jo rabijo in za katero področje ter so izključni lastniki in upravitelji kmetijske svetovalne službe. V delo te službe ne posega država.
Nemčija
Kmetijske zbornice, njihova organiziranost, članstvo, obveznosti članstva (finančne) in pravice članstva so v Zvezni Republiki Nemčiji urejene z zakoni posameznih zveznih dežel. Ureditev, predvsem pa pristojnosti kmetijskih zbornic, so v posameznih zveznih deželah različno definirane.
Svetovalno dejavnost v kmetijstvu izvajajo državna uprava (uprava zveznih dežel), kmetijske zbornice, združenja pridelovalcev in privatne svetovalne institucije. Delež posameznega nosilca svetovanja je od dežele do dežele različen, vendar je za nekatera področja svetovalne dejavnosti značilno, da je pomen posameznih nosilcev svetovanja prevladujoč. Tako je delež državne (deželne) uprave (kmetijskih ministrstev) pomemben pri svetovanju s področja ekonomike poslovanja, financiranja, zahtevkov za državne pomoči (tudi sredstva, ki jih kmetje pridobivajo iz proračuna EU), zavarovanja, svetovanje v zvezi z gradnjami, tehnologije pridelovanja oziroma vzreje, varstvo okolja in gospodinjsko svetovanje. Na teh področjih ima približno enako težo tudi svetovanje kmetijskih zbornic, nekaterih privatnih svetovalnih institucij in deloma združenj pridelovalcev.
Svetovanje, ki ga izvaja država, poteka preko deželnih ministrstev oz. deželne državne uprave. V nekaterih zveznih deželah je to prevladujoča oblika svetovanja - npr. v južno nemških zveznih deželah in v Thüringenu ter v deželi Sachsen. Izvajajo ga krajevno pristojni uradniki, ki upravljajo tudi upravne naloge na področju kmetijstva. Za kmete je tovrstno svetovanje brezplačno.
V zveznih deželah s kmetijskimi zbornicami se celotno svetovanje s področja poslovanja izvaja preko zbornic in ne direktno preko državne uprave. Izjema je Rheinland-Pfalz, kjer imajo na tem področju dejavno tako deželno upravo kot tudi zbornico.
Kmetijske zbornice kot osebe javnega prava opravljajo to dejavnost na podlagi prenešenih pooblastil države.
Razmerje med svetovanjem, upravnimi nalogami in izobraževanjem je v severno-nemških deželah različno urejeno. Poleg svetovanja preko podružnic kmetijskih zbornic svetovanje direktno izvajajo tudi same centrale zbornic in sicer predvsem različna specialna svetovanja. Svetovanje preko sistema kmetijskih zbornic je za kmete brezplačno (vsaj neposredno, sicer pa kmetje plačujejo članarino kmetijskim zbornicam). Zbornice so tudi ustanoviteljice oziroma izvajalke raziskovalnih, preizkusnih dejavnosti in aktivnosti v zvezi z dopolnilnim izobraževanjem za kmete.
V deželah Schleswing-Holstein in Niedersachsen so že desetletja, v novejšem času pa tudi v deželah Branderburg, Rheinland-Pfalz in Baden-Würtemberg na področju svetovanja dejavna tudi Združenja pridelovalcev oziroma rejcev kot prostovoljne zveze kmetov.
Francija
V Franciji so kmetijske zbornice ustanovljene po departmajih (zakon iz leta 1924). Kmetijske zbornice so po zakonu javnopravne organizacije administrativnega značaja in so poleg institucij države glavne nosilke razvoja na področju kmetijstva. Njihov položaj je podrobnejše urejen z dekreti.
Kmetijske zbornice opravljajo dve temeljni nalogi in sicer zastopanje in varovanje poklicnih koristi kmetov in spodbujanje ter sprejemanje in izvajanje gospodarskih in socialnih ukrepov v korist kmetijstva.
Na področju svetovanja je uveljavljen princip delitve dela in odgovornosti med državo (kmetijsko ministrstvo na nacionalnem nivoju in njegove izpostave v departmajih) in med profesionalnimi združenji kmetov ter institucijami, ki jih združenja ustanavljajo. Med združenji so poleg departmajskih kmetijskih zbornic (osebe javnega prava) tudi zveze kmetov kot zasebno pravni subjekti, predelovalne zadruge, predelovalna industrija.
Glavne nosilke splošnega svetovanja na področju kmetijstva in posredovanja informacij so departmajske kmetijske zbornice (93 departmajskih zbornic, od tega 4 za departmaje izven Francije - prekomorski departmaji) kot poklicni posvetovalni organi za področje kmetijstva. Vsebina svetovanja zajema poleg splošnega svetovanja kmetom tudi podjetniško svetovanje.
Zbornice lahko ustanavljajo različne svetovalne ustanove oziroma svetovalne službe, ki izvajajo dejavnosti, ki so pomembne za nadaljnji razvoj kmetijstva: npr. Služba za uporabno kmetijstvo in razvoj, različne institucije na nivoju departmajev, ki skrbijo za vzrejo, kontrolo in identifikacijo - izvor živali, kmetijske službe in službe, ki skrbijo za strokovno informacijo.
Te institucije subvencionira država in so osebe zasebnega prava.
Financiranje svetovalne dejavnosti poteka iz javnih sredstev (proračunska postavka v ministrstvu za svetovanje na nacionalnem nivoju in v departmajih, Nacionalni sklad za razvoj kmetijstva - Fonds national de devéloppement agricole), z dodatnimi davščinami, ki jo plačujejo lastniki kmetijskih površin, in s plačilom za nekatere vrste svetovalnih storitev. Svetovanje je za uporabnike brezplačno, če gre za svetovanje skupini kmetov, določeni zvrsti kmečke proizvodnje ipd. Individualno svetovanje pa se zaračunava.
Veterinarsko in fitosanitarno svetovanje izvajajo strokovne organizacije, v katere se kmetje združujejo prostovoljno. Te skupine delujejo v povezavi z javnimi (državnimi) veterinarskimi in fitosanitarnimi službami. Tudi na tem področju uveljavlja Francija princip soupravljanja in delitve odgovornosti med državo in organizacijami s področja kmetijstva.
Madžarska
Pravna podlaga za ustanovitev kmetijskih zbornic na Madžarskem je zakon o gozdarskih zbornicah iz leta 1994. Na podlagi 20. člena navedenega zakona je bila decembra 1994. leta ustanovljena Kmetijska zbornica Madžarske, ki jo sestavljajo 20 regionalnih kmetijskih zbornic in kmetijska zbornica Budimpešte. Kmetijska zbornica Madžarske in regionalne kmetijske zbornice so osebe javnega prava. Na zbornice so prenešene tudi nekatera javna pooblastila tudi z namenom, da se zmanjša aktivno poseganje države na področje gospodarstva oziroma kmetijstva. Glavna naloga kmetijskih zbornic pa je zastopanje interesov kmetov in s kmetijstvom povezanih subjektov.
Članstvo v zbornicah je obvezno za kmete, kmetijska podjetja in kmetijske organizacije. Kmetijska zbornica Madžarske ima 182.500 članov, od tega 8500 pravnih oseb, 24.000 podjetij - individualnih proizvajalcev in okrog 150.000 majhnih kmetov.
Naloge Kmetijske zbornice Madžarske so zbiranje ekonomskih, pravnih in tehničnih informacij za člane, sodelovanje v regionalnih razvojnih svetih, mednarodno sodelovanje, promocija razvoja in raziskav na področju kmetijstva, kontrole kvalitete in regulacije tega področja, nadzor nad tečaji za praktično usposabljanje kmetov, izvajanje izpopolnjevalnih izobraževalnih oblik in sodelovanje pri strokovnem izobraževanju. Pomembna vloga kmetijske zbornice je tudi vodenje registra kmečkih proizvajalcev, priprava tržnih pravil na področju kmetijstva in nadzor nad njihovim upoštevanjem, pridobivanje javnih pooblastil in vodenje registra pooblastil, izdaja potrdil, ki se uporabljajo v trgovini.
Kmetijska zbornica ima pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju interesov kmetijstva napram oblastnim organom (lahko nastopijo kot pobudniki za spremembo zakonov).
Kmetijske zbornice se financirajo iz sredstev članarine, s plačili za storitve zbornic, s sredstvi, ki jih pridobivajo iz naslova pooblastil, z državnimi subvencijami in iz drugih prihodkov.
Glavne nosilke kmetijskega svetovanja so Kmetijska zbornica Madžarske in regionalne kmetijske zbornice.
V decembru 1997 je madžarski parlament dopolnil zakon o gospodarskih zbornicah, s katerim je bilo celotno področje svetovanja preneseno na kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica Madžarske je razvila (prevzela pod svoje okrilje) svetovalno mrežo, v kateri deluje 560 svetovalcev na celotnem madžarskem ozemlju. Svetovalci so zaposleni v kmetijski zbornici. Področje svetovanja zajema tako svetovanje s področja praktičnega usposabljanja kmetov za boljše obdelovanje zemlje kot tudi za uveljavljanje sodobnih metod vzreje živine (tehnologija in tehnika), pravno svetovanje kot tudi načine pridobivanja in porabe državnih subvencij za področje kmetijstva.
Zasebnih svetovalnih podjetij oziroma samostojnih svetovalcev zaenkrat še ni.
Ministrstvo za kmetijstvo zaenkrat nima neposrednih pristojnosti na področju svetovalne dejavnosti. Njegovo vlogo je mogoče opaziti predvsem pri opredeljevanju in koordinaciji izobraževalnih programov na področju strokovnega izobraževanja med različnimi šolami (fakultete, srednje strokovne šole) skupaj z Ministrstvom za izobraževanje.
5. Finančne posledice predloga zakona za državni proračun in druga javno finančna sredstva
Predlog zakona ne bo imel neposrednih finančnih posledic za državni proračun.
Sprejem zakona pa bo imel pozitivne posledice za izboljšanje kakovosti dela kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pri izvajanju in izvrševanju javnih pooblastil. Po drugi strani pa sledi izpolnitvi navedenih ciljev in razlogov za sprejem zakona.
Sprememba Novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici se bo odražala v samem proračunu zborničnega združenja.
Podatkov o sredstvih, zbranih preko obveznega članskega prispevka, ne poseduje niti Ministrstvo za finance, kar nakazuje, da se navkljub zakonsko zahtevanemu izvajanju javnega interesa, le-ta ne odvija v sodelovanju z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. To pa po naši oceni povzroča tudi določeno netransparentnost pridobivanja sredstev.
6. Druge posledice zakona
Ocenjujemo, da bo zakon imel za posledico kakovostnejše opravljanje dela Gozdarske zbornice Slovenije, fleksibilnejše in smotrnejše poslovanje in ustreznejše predstavljanje slovenskega kmetijstva doma in v tujini. Sprememba zakona bo vplivala, predvsem na učinkovitejše in fleksibilnejše prilagajanje kmetijske dejavnosti razmeram na globalnem tržišču. Zaradi prostovoljnega plačevanja prispevkov bo članom zagotovljeno delovanje njihovega združenja na podlagi ekonomskega interesa, zaradi katerega so posamezniki tudi včlanjeni v omenjeno zbornico.
Ustreznejše in smotrnejše delovanje KGZS za zadovoljitev potreb njenih članov pri izvrševanju javnih pooblastil, pri pripombah in predlogih k zakonskim in podzakonskim aktom, izobraževalnih programih in drugih dokumentih na področju kmetijstva, gospodarstva in ribištva zagotavlja tudi dolgoročnost in samostojnost njenega obstoja. Zato bi bilo smotrno ponovno opredeliti tudi pravice in obveznosti članov, plačnikov zborničnega prispevka in pravice članov, ki zborničnega prispevka ne plačujejo.
7. Razlogi za sprejem po skrajšanem postopku
Glede na to, da Predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve predlagamo, da se v skladu s 142. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) predlagani zakon sprejme po skrajšanem postopku.
III. BESEDILO ČLENOV
1. člen
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
"22. člen
(prihodki)
Člani zbornice plačujejo zbornični prispevek prostovoljno."
2. člen
Doda se nov 22. a člen, ki se glasi:
" 22. a člen
(določitev zborničnega prispevka)
Na podlagi prostovoljne odločitve članov zbornice o plačilu zborničnega prispevka se oblikujejo kriteriji za zbornični prispevek."
3. člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
"23. člen
(zbornični prispevek A)
Plačniki zborničnega prispevka A so ena izmed oseb iz prve in četrte alineje prvega odstavka in osebe iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, ki so tudi hkrati zavezanci za plačilo davka od dohodka iz kmetijstva. Plačniki zborničnega prispevka A so tudi pravne osebe iz prve alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti.
Osnova za zbornični prispevek A je višina katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki se zmanjša za katastrski dohodek, od katerega se davek iz kmetijstva po 29. in 30. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94-popr., 7/95, 14/96 - odločba US in 44/96) ne plačuje, in za olajšave v primeru naravnih nesreč.
Zbornični prispevek A se odmeri v odstotku od katastrskega dohodka, ki mora biti enak za vse plačnike zborničnega prispevka A na območju Slovenije."
4. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
"43. člen
(začasna stopnja zborničnih prispevkov)
Do sprejema stopnje zborničnih prispevkov na pristojnem organu zbornice znaša letni zbornični prispevek:
- za plačnike zborničnega prispevka A iz 24. člena tega zakona: 3% od osnove, vendar ne manj kot 8 evrov.
- za plačnike zborničnega prispevka B iz 25. člena tega zakona: 1,53 % od osnove;
- za plačnike zborničnega prispevka C iz 26. člena tega zakona: 0,20 % od osnove.
Plačniki plačujejo zbornični prispevek od prvega dne v naslednjem mesecu po konstituiranju sveta zbornice.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije sklenejo sporazum o višini in načinu plačevanja prostovoljnega prispevka tistih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki so zaradi raznovrstnih dejavnosti člani dveh ali vseh treh navedenih zbornic."
5. člen
Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu
Prvi člen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije med prihodke KGZS uvršča tudi zbornični prispevek, ki ga plačujejo člani KGZS prostovoljno.
K 2. členu
Izhajajoč iz prvega člena oz. določila tega člena, da je zbornični prispevek članov prostovoljen, drugi člen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v novem 22. a členu narekuje oblikovanje kriterijev za plačilo oz. višino prostovoljnega prispevka.
K 3. členu
Tretji člen sledi prvima dvema členoma in temelji na postavki, da je zbornični prispevek prostovoljen. Na tej podlagi 3. člen spreminja vsebino 23. člena že veljavnega Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Ur.l. 41/99, 33/03 O.R.), ki opredeljuje zbornični prispevek A. Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka (A) so v tretjem členu opredeljeni kot plačniki zborničnega prispevka.
K 4. členu
5. člen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije usklajuje besedilo obstoječega 43. člena veljavnega Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije na podlagi predlaganega prostovoljnega zborničnega prispevka. Zavezance za plačilo zborničnega prispevka (A, B, C) iz veljavnega zakona na novo opredeli kot plačnike zborničnega prispevka (A,B,C), ki temeljijo na prostovoljni bazi.
K 5. členu
Določena je veljavnost tega zakon, in sicer začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. ČLENI, KI SE SPREMINJAJO
22. člen
(prihodki)
Sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, zbornica pridobiva:
- z zborničnim prispevkom;
- s prihodki iz lastne dejavnosti;
- s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo država, občine in druge lokalne skupnosti;
- z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno).
Člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek.
S sredstvi, zbranimi na podlagi prvega odstavka tega člena, razpolaga zbornica in pri tem zagotavlja tudi gmotne pogoje za delo območnih enot in izpostav.
Zbornica se lahko tudi zadolžuje do vrednosti 15% premoženja, s katerim razpolaga.
Zbornični prispevki se plačujejo na način in v roku, ki ga določi svet zbornice s splošnim aktom najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto. Splošni akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Upravni odbor zbornice lahko na podlagi vloge zavezanca, h kateri predloži dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju, dovoli odlog plačila zborničnega prispevka oziroma dovoli plačilo v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca. Natančnejše kriterije za odlog plačila, plačilo v obrokih ali odpis plačila določi Upravni odbor zbornice najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto.
Republika Slovenija zagotavlja zbornici v skladu z letnim programom dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov, h katerim da letno soglasje vlada, iz proračuna sredstva za delo kmetijske in gozdarske svetovalne službe, selekcijske, kontrolne in rodovniške službe v živinoreji, poskusnih vinogradniških in vinarskih centrov ter drugih dejavnosti kmetijsko-gozdarskega zavoda, katerih financiranje ni zagotovljeno s prodajo blaga ali storitev oziroma iz drugih virov.
Revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov izvaja Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom.
23. člen
(zbornični prispevek A)
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so:
- ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
- osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona;
- osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000 tolarjev.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
24. člen
(zbornični prispevek B)
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka B so osebe iz druge alinee in ena izmed oseb iz tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona.
Osnova za zbornični prispevek B je dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini.
Stopnja za odmero zborničnega prispevka B znaša 1,53% od osnove.
V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
43. člen
(začasna stopnja zborničnih prispevkov)
Do sprejema stopnje zborničnih prispevkov na pristojnem organu zbornice znaša letni zbornični prispevek:
- za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A iz 23. člena tega zakona: 3% od osnove, vendar ne manj kot 2000 tolarjev.
- za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B iz 24. člena tega zakona: 1,53 % od osnove;
- za zavezance za plačilo zborničnega prispevka C iz 25. člena tega zakona: 0,20 % od osnove.
Zavezanci morajo zbornični prispevek plačevati od prvega v naslednjem mesecu po konstituiranju sveta zbornice.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije sklenejo sporazum o višini in načinu plačevanja prispevka tistih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki so zaradi raznovrstnih dejavnosti obvezni člani dveh ali vseh treh navedenih zbornic.
| Zadnja sprememba: 02/15/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |