Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Skupina poslancev (Alojz Posedel)


Gospod France Cukjati
predsednik Državnega zbora

Ljubljana, 24.8.2007



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 in 69/04), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94) ter 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) vlagamo

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona
o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije,



ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena Poslovnika Državnega zbora RS.


Poslanci:

- Alojz Posedel (prvopodpisani),
- Matej Lahovnik,
- Majda Širca,
- Pavel Gantar,
- Cveta Zalokar Oražem.



ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 20. maja 1999. Osnovne naloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS) so predvsem predstavljanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, nudenje strokovne pomoči članom zbornice, obravnavanje problematike kmetijstva, gozdarstva in ribištva, sodelovanje pri pripravi zakonodajnih pobud in pravnih predpisov, ki se nanašajo na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo in opozarjanje na učinke sprejetih zakonodajnih rešitev, skrb za strokovno usposabljanje članov in promocija, sodelovanje z zbornicami in drugimi organizacijami s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter sodelovanje v postopkih priprave stališč Slovenije na teh področjih.

S tako zasnovanim sistemom delovanja naj bi KGZS zagotavljala univerzalno interesno zastopstvo za tiste fizične in pravne osebe, katerih dejavnost je povezana s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom. Zbornica je pomembna ustanova demokratičnega sistema, ki naj bi zagotavljala uveljavljanje posebnih interesov kmečkemu delu slovenskega prebivalstva. Zbornica naj bi zagotavljala ne le organiziranost tistih, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, temveč tudi krepila njihov vpliv na (so)oblikovanje kmetijske politike in njenih ukrepov, mehanizmov pospeševanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva in s tem na njihov socialni položaj.

Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je uvedel koncept obveznega združevanja v zbornico kot pravno osebo javnega prava. Rešitev, po kateri se KGZS podeli takšen pravni status, je bila v preteklosti utemeljena z visoko stopnjo izraženega javnega interesa na tem področju in z obsegom, s strani države prenesenih javnih pooblastil, ki naj bi jih KGZS izvajala. Obvezno članstvo v KGZS je bilo utemeljeno tudi z željo po zagotavljanju primerne številčne zastopanosti tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom in s tem tudi po omogočanju reprezentativnosti članstva ter vzpostavitvi partnerskega odnosa z državo, saj naj bi le zadostno število članstva zagotavljalo neodvisno in strokovno izvajanje, z zakonom določenih nalog KGZS.

Vendar se je skozi čas, v praksi pokazalo, da so pogoji za obvezno članstvo v KGZS v Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije določeni tako, da je obvezno članstvo poleg tistih fizičnih oseb, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, zajelo tudi na desettisoče fizičnih oseb, ki takšne dejavnosti ne opravljajo. Ti številni člani KGZS so zgolj lastniki večinoma manjših kmetijskih ali gozdnih zemljišč in ne opravljajo kmetijske ali gozdarske dejavnosti, ki bi jim predstavljala vir dohodka ter zato obvezno članstvo pogosto dojemajo kot prisilo in nedemokratično demonstracijo moči države. Ti člani ne čutijo nikakršne pripadnosti KGZS, od katere tudi ne potrebujejo (in ne pričakujejo) nikakršnih uslug oziroma storitev, sicer plačanih s članarino. To so nazorno pokazale tudi zadnje volitve v organe KGZS leta 2004, ki se jih je udeležilo le 13,04% volilnih upravičencev iz prve volilne skupine, torej izmed fizičnih oseb. In ne nazadnje, takšno neugodno stanje potrjujejo tudi težave, ki jih ima Davčna uprava RS pri pobiranju in izterjavi zborničnega prispevka od zavezancev iz prve volilne skupine. Zgovoren in nazoren je namreč podatek, da kar 40,6% zavezancev iz prve volilne skupine plačuje zbornični prispevek le kot pavšalni znesek v višini 8,35 evrov (2.000 SIT).


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Predpisano obvezno članstvo v KGZS in z njim povezana obveznost plačevanja prispevka zagotavljata sicer visoko stopnjo neodvisnosti in strokovnosti pri izvajanju nalog KGZS, vendar pa bi bilo za dosego ciljev KGZS zadostno obvezno članstvo le tistih fizičnih oseb, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, in ne vseh tistih, ki imajo v lasti številna manjša kmetijska ali gozdna zemljišča.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se povečuje znesek katastrskega dohodka, ki predstavlja pogoj za obvezno članstvo fizične osebe v KGZS - v 9. členu veljavnega zakona se prva alinea prvega odstavka spremeni tako, da se dvigne najnižji katastrski dohodek na 355 evrov oziroma nekdanjih 85.000 slovenskih tolarjev. Takšno zvišanje spodnje meje oziroma zneska katastrskega dohodka omogoča, da bo obvezno članstvo v KGZS dejansko zajelo le tiste fizične osebe, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, hkrati pa zagotavlja ohranitev reprezentativnosti zbornice in zadostnega števila članov, kar bo KGZS omogočilo resnično neodvisno in strokovno izvajanje nalog.

KGZS ima trenutno okoli 175.000 članov v prvi volilni skupini, torej med fizičnimi osebami. Da so trenutni pogoji za obvezno članstvo fizičnih oseb v KGZS v veljavnem Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije neprimerni (prenizki) kaže tudi dejstvo, da kar približno 70.000 zavezancev iz prve volilne skupine - fizičnih oseb plačuje pavšalni znesek zborničnega prispevka.

Po zvišanju zneska katastrskega dohodka, ki predstavlja pogoj za nastanek obveznega članstva fizične osebe v KGZS, na 355 EUR, bo imela KGZS približno 86.000 članov iz prve volilne skupine. Glede na dejstvo, da je po zakonu o dohodnini v kmetijski dejavnosti približno 76.000 zavezancev, da v kmetijstvu, lovstvu, gozdarstvu in ribištvu dela okoli 88.000 ljudi in da Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na razpis za ukrepe kmetijske politike prejme približno 63.000 zbirnih vlog, zagotavlja cenzus 355 evrov katastrskega dohodka za članstvo fizičnih oseb v KGZS, da bo po novem obvezno članstvo v KGZS dejansko zajelo le vse tiste fizične osebe, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost.

Poudariti je treba, da predlagana novela zakona nikakor ne posega v osnovna načela, na katerih temelji veljavni zakon:
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona

a) Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Zaradi sprejetja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ne bodo potrebna nova sredstva iz državnega proračuna.

Edina obveznost, ki izvira iz obveznega članstva v KGZS, je plačilo zborničnega prispevka. Ker gre za obvezno dajatev, ima ta značaj javne dajatve. Predlog zakona predvideva občutno zmanjšanje števila zavezancev iz prve volilne skupine, zato se bo zmanjšal tudi prihodek KGZS iz tega naslova. Predlog zakona drugih finančnih posledic za druga javna finančna sredstva ne bo imel.

b) Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena

Sredstva za izvajanje zakona iz Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 in iz Proračuna Republike Slovenije za leto 2008 niso potrebna.

4. Prikaz ureditve v nekaterih drugih pravnih sistemih

a) Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlagane spremembe zakona niso povezane s pravnim redom Evropske unije in urejajo notranja pravna vprašanja.

b) Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Avstrija

Deželni zakoni o kmetijskih zbornicah v Avstriji urejajo zbornice na deželni, včasih pa tudi na nižji (okrajni) ravni. Na zvezni ravni deluje Predsedniška konferenca kmetijskih zbornic.

Med najstarejše avstrijske deželne zakone o kmetijski zbornici sodi zakon o kmetijski zbornici Gradiščanske. Njegovo prečiščeno besedilo izhaja iz leta 1925. Vendar so določbe o članstvu v kmetijski zbornici spremenili z novelo iz leta 1995, ki se uporablja od 1. avgusta 1996. Po prvi točki prvega odstavka novega 2.a člena so obvezni člani kmetijske zbornice lastniki zemljišč v kmetijski ali gozdarski rabi, katerih površina obsega najmanj 5.700 kvadratnih metrov. Osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot osnovni poklic, ne sodijo v krog oseb pod prvo točko 2. a. člena, temveč so opredeljene kot obvezni člani zbornice šele v naslednji, 2. točki prvega odstavka 2. a člena. Fizične osebe plačujejo kmetijski zbornici t. im. doklado od enake osnove, ki velja ali bi veljala za odmero zemljiškega davka.

Zakon o Gradiščanski deželni kmetijski zbornici iz leta 2002 (Gesetz vom 18. April 2002 über die Burgenländische Landwirtschaftskammer, Burgenländisches Land wirtschaftskammergesetz, LGBl. Nr. 76/2002) določa sedem volilnih enot. V vsaki od njih člani zbornice volijo določeno število svetnikov v skupščino. Vendar zakon ne določa fiksnega števila svetnikov, ki se volijo v vsaki enoti. Zakon določa način, kako se izračuna zastopanost posameznih volilnih enot v skupščini zbornice. Tako je zagotovljena sorazmerna zastopanost, ne da bi bilo potrebno zaradi morebitnih večjih sprememb v številu članstva po posameznih volilnih enotah naknadno spreminjati zakon z namenom zagotovitve ustrezne območne zastopanosti. Po zakonu člani zbornice volijo svetnike v skupščino zbornice na tajnem glasovanju na podlagi enake, neposredne in osebne volilne pravice (§ 29). Skupščino zbornice sestavlja 32 svetnikov (§ 12).

Po zakonu o kmetijsko gozdarskih zbornicah, ki ga je sprejela avstrijska zvezna dežela Štajerska, so ustanovljene deželna in okrajne kmetijsko gozdarske zbornice. Kmetijsko gozdarske zbornice imajo zastopniško, svetovalno in pospeševalno funkcijo.

Pripadniki zbornic so:
a) lastniki, užitkarji in zakupniki na Štajerskem ležečih kmetij, ki so zavezanci za zemljiški davek in opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj glavni poklic ali imajo najmanj en hektar zemljišč oziroma najmanj en hektar veliko kmetijo,
b) družinski člani teh oseb, ki so dopolnili osemnajsto leto in opravljajo kmetijsko dejavnost kot glavni poklic ali jim je zagotovljeno preživljanje na kmetiji ter ne opravljajo drugega poklica, ter
c) kmetijske in gozdarske zadruge. Za kmetijske in gozdarske zadruge zakon šteje tiste pridobitne in gospodarske zadruge, katerih člani so pretežno pripadniki kmetijsko gozdarske zbornice in se ukvarjajo s skupno uporabo kmetijskih in gozdarskih naprav oziroma orodij, predelujejo proizvode iz kmetijskih in stranskih, s kmetijstvom povezanih dejavnosti, prevzemajo v hrambo ali prodajajo nepredelane kmetijske in gozdarske proizvode oziroma prodajajo blago za potrebe kmetij, vključno za poslopja in za stranske, s kmetijstvom povezane obrate.

Sredstva za svoje delo kmetijsko gozdarske zbornice na Štajerskem pridobivajo z zbornično doklado, z zborničnimi prispevki, s prihodki iz lastne dejavnosti, z dotacijami, ki jim jih za pospeševanje kmetijstva dodeljujejo (zvezna) država, dežela in občine, pa tudi z izrednimi prihodki in krediti.

Zbornična doklada je dajatev, ki jo zbornici plačujejo zemljiški lastniki in zakupniki v odstotku, ki ga določi občni zbor deželne zbornice od osnove za zemljiški davek. Ta odstotek lahko preseže v zakonu določeno najvišjo mejo samo, če izjemo dovoli poseben deželni zakon.

Poleg zbornične doklade, ki mora biti enaka za vse pripadnike zbornice, se lahko na predlog okrajne zbornice za območje te zbornice uvede tudi dodatna dajatev, ki pa ne sme biti višja od osnovne zbornične doklade. Zbornično doklado pobirajo zvezne davčne oblasti, za kar jim je z zakonom zagotovljeno 4-odstotno nadomestilo od zbranih prihodkov. Pripadniki zbornice, ki niso zavezanci za zbornično doklado, plačujejo zbornični prispevek "B". Osnova za ta zbornični prispevek je enaka osnovi za odmero davka iz kmetijstva in gozdarstva. Ta prispevek na podlagi obvezne prijave vsakega zavezanca okrajni zbornici odmeri, pobira in izterjuje deželna zbornica.

Osnova za zbornični prispevek "C", ki ga plačujejo pravne osebe, pa je obdavčljivi letni obseg poslovanja.

Financiranje z zbornično doklado in prispevki in morebitnimi dodatki je centralizirano. Ta sredstva pridobiva deželna zbornica in jih razporeja na območne zbornice glede na njihove potrebe. V letnem obračunu, ki ga mora deželna zbornica predložiti tudi deželni vladi, pa mora biti posebej izkazano finančno poslovanje območnih zbornic.

Obvezni člani koroške deželne zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo so lastniki kmetij, ki so velike najmanj en hektar, dalje lastniki, ki dejansko uporabljajo zemljišča za kmetijstvo in gozdarstvo, opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost za svoj račun in površina njihovih zemljišč dosega najmanj en hektar; zatem zakupniki in užitkarji, ki opravljajo kmetijsko dejavnost za svoj račun in kmetija oziroma zemljišča merijo več kot dva hektara; osebe, ki opravljajo drugo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot glavni poklic (na primer rejci perutnine, čebelarji in podobno); zakonci teh oseb in vodilni delavci kmetijskih in gozdarskih obratov na Koroškem, ki so pooblaščeni za zastopanje teh obratov. Drugi družinski člani (razen zakonca nosilca kmetije), ki pretežno delajo na kmetiji ali so svoj čas kot lastniki, užitkarji ali zakupniki poklicno kmetovali, nato pa predali kmetijo nasledniku in jim je zagotovljeno preživljanje na kmetiji, po koroškem deželnem zakonu niso obvezni člani zbornice, zakon jim zagotavlja le pravico do uporabe zborničnih storitev.

Ob pogoju, da imajo v lasti, užitku ali zakupu enako površino zemljišč, kot je predpisana za volilne upravičence, ki so fizične osebe, ali da samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, so članice zbornice tudi pravne osebe.

Zbornica pridobiva sredstva za svoje poslovanje s prihodki iz lastne dejavnosti, z zborničnim prispevkom, z dotacijami in z delnim povračilom stroškov za določene storitve. Prispevek članov, ki so lastniki, zakupniki in uživalci kmetijskih zemljišč se odmerja od enake osnove kot zemljiški davek, prispevek drugim samostojnim poklicem v kmetijstvu pa od osnove, ki se kot dohodek iz kmetijstva in gozdarstva upošteva pri odmeri dohodnine. Prispevek, ki ga plačujejo vodilni nameščenci kmetijskih podjetij, se odmerja v določenem odstotku (največ 5%) od letne plače.


Francija

V Franciji so kmetijske zbornice organizirane na ravni departmajev, regij in države. Predpisi o volitvah v kmetijske zbornice zagotavljajo zastopanost članov predvsem po socialno ekonomskih merilih.

Osnova kmetijskega zborničnega sistema v Franciji so departmajske zbornice. V vsakem departmaju je kmetijska zbornica sestavljena iz članov, ki jih volilni upravičenci volijo v desetih volilnih skupinah oziroma kolegijih. Prvih pet kolegijev sestavljajo različne skupine posameznikov (t. i. "colleges individuels"):
Nadaljnjih pet kolegijev sestavljajo skupine pravnih oseb:
Po samem zakonu se v departmajsko kmetijsko zbornico vključujejo tudi izvoljeni upravniki regijskih gozdarskih centrov (code rural, člen R.511-6).

Regijske kmetijske zbornice sestavljajo predsedniki departmajskih kmetijskih zbornic, voljeni člani in člani po zakonu. Po dekretu je število članov, ki jih v regijsko kmetijsko zbornico volijo nosilci kmetij, odvisno od števila departmajev, ki jih zajema območje kmetijske zbornice. Drugi člani departmajskih zbornic prek svojih kolegijev izvolijo v regijsko kmetijsko zbornico določeno število članov, ki je enotno predpisano za vse regijske kmetijske zbornice (code rural, člen R. 512-3).

Stalna skupščina kmetijskih zbornic, organizirana na ravni države, pa je sestavljena iz predsednikov departmajskih in regijskih kmetijskih zbornic (code rural, člen L 513-2).

Po francoskem zakonu so v kmetijske zbornice vključene fizične in pravne osebe, ki so na različne načine povezane s kmetijstvom. Na prvem mestu zakon našteva osebe, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom kot samostojno poklicno dejavnostjo. To so nosilci kmetij (chefs d'exploitation), ki kot lastniki, zakupniki ali užitkarji ali člani katerekoli družbe opravljajo kmetijsko dejavnost kot osnovno dejavnost in so vključeni v eno od shem kmetijskega socialnega zavarovanja. Pod enakimi pogoji so vključeni v zbornico tudi lastnikovi (oziroma zakupnikovi ali užitkarjevi) zakonci, sodelujoči družinski člani in t. im. družabniki na kmetiji (associes d'exploitation), četudi te osebe niso lastniki, zakupniki oziroma užitkarji (1. točka člena R.511-8 code rural).

Ne glede na to, v kolikšnem obsegu se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo oziroma ali to dejavnost sploh opravljajo (»ayant ou non la qualite d'exploitant«), pa so obvezni člani kmetijske zbornice tudi osebe, ki imajo lastninsko pravico ali pravico užitka na zemljiških parcelah, za katere velja posebna ureditev kmetijskega zemljiškega zakupa (2. točka člena R.511-8 code rural). Posebna ureditev kmetijskega zakupa ne velja edinole za t. im. »majhne zemljiške parcele«, ki niso jedro kmetijskega gospodarstva ali njegov bistveni sestavni del. Vrste in največjo površino zemljiških parcel, ki se lahko izvzamejo iz ureditve zemljiškega zakupa, za vsak departma posebej določi z odlokom komisar republike po tem, ko je pridobil mnenje posvetovalne komisije za zemljiški zakup (člen L. 411-3 code rural).

Sredstva za delo kmetijskih zbornic v Franciji se med drugim zagotavljajo tudi z dajatvijo, ki se odmeri od iste osnove kot zemljiški davek od nezazidanih zemljišč (taxe fonciere, 1604. člen Code general d'impots). Če je zemljišče v zakupu, plača polovico dajatve lastnik, polovico pa zakupnik (člen L. 514-4 Code rural).

Stroške ustanovitve in poslovanja kmetijske zbornice zagotavljajo še s takso od nezazidanih zemljišč ter s subvencijami in posojili organizacij, ki imajo nalogo varovati kmetijske koristi. Glavne subvencije kmetijskim zbornicam dodeljuje državni sklad za razvoj kmetijstva. Po odredbi kmetijskega ministra in predhodnem mnenju stalne skupščine kmetijskih zbornic lahko kmetijske zbornice dobivajo subvencije, posojila in garancije za najete kredite iz Državnega sklada za poklicno prilagajanje in dejavnost kmetijskih zbornic (Fonds national de perequation et d'action professionelle des chambres d'agriculture).

Ta sklad ima odprt račun pri stalni skupščini kmetijskih zbornic in ga upravlja poseben odbor pod neposrednim nadzorom ministra za kmetijstvo. Viri tega sklada so:
Nemčija

Položaj kmetijskih zbornic v Nemčiji urejajo deželni zakoni in podzakonski predpisi. Po drugi svetovni vojni kmetijske zbornice niso bile obnovljene samo v treh deželah, ki so bile pod ameriško upravo (Bavarska, Hessen in Baden Würtemberg). Po zgledu zahodnih dežel so sprejeli zakone o ustanovitvi kmetijskih zbornic tudi v novih vzhodnih deželah. Na podlagi zakona nemške zvezne dežele Severno Porenje - Westfalija o kmetijskih zbornicah sta ustanovljeni dve kmetijski zbornici. Prva kmetijska zbornica deluje na območju Severnega Porenja, druga pa zajema ostali del dežele (Westfalijo-Lippe).

Člane kmetijskih zbornic volita dve volilni skupini. V prvi volijo fizične osebe, ki kot lastniki, uživalci ali zakupniki gospodarijo na kmetijskem obratu ali na kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču, če so zavezane za davek od tega obrata ali od zemljišč in površina zemljišč v kmetijski rabi dosega najmanj 2 hektara, v primeru gozdarske rabe zemljišča najmanj 10 ha, v primeru vrtnarske rabe pa najmanj 0,5 hektara.

S temi osebami so izenačeni zakonci in drugi družinski člani, ki so polno zaposleni na kmetiji ali se šolajo za kmetijski poklic. V isto skupino zakon uvršča tudi pravne osebe, ki najmanj tri mesece gospodarijo s kmetijskim obratom na volilnem območju.
V drugi volilni skupini volijo člane kmetijske zbornice delavci, ki so zaposleni na kmetijskih obratih ali so na poklicnem šolanju in ne spadajo v prvo skupino.

Po zakonu o kmetijski zbornici dežele Schleswig-Holstein (Gesetz über die Landwirtschaftskammer Schleswig-Holstein, vom 26. Februar 2002, GVOBl. Schl.-H. 2002 S. 28) sestavlja skupščino (Hauptversammlung) kmetijske zbornice 48 članov, ki jih volijo člani zbornice, 17 kooptiranih članov, ki jih izvoli sama skupščina, in do 5 članov s posvetovalnim glasom, ki jih imenuje pristojno ministrstvo na predlog upravnega odbora zbornice. Zakon zahteva, da so v najvišjem organu zbornice vsaj z enim predstavnikom zastopane vse veje kmetijstva, posebej pa tudi ekološko kmetijstvo, prizadevati pa si je treba tudi za uravnoteženo zastopanost moških in žensk, kot predpisuje deželna ustava (§ 5).

Člani zbornice volijo 48 predstavnikov na neposrednih, svobodnih in tajnih volitvah na podlagi enake volilne pravice. Območje dežele je razdeljeno na štiri volilne enote, od katerih vsaka zajema območje enega političnega okrožja in enega mesta. Zakon določa število članov skupščine, ki jih člani zbornice iz posamezne volilne skupine (samozaposleni oziroma delavci) volijo v posamezni volilni enoti (od enega do štiri). Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je pooblaščeno, da v primeru, ko se spremeni območje okrožij ali mest, določi novo število članov skupščine, ki jih volijo člani zbornice v posamezni volilni enoti, tako, da je ohranjeno z zakonom predpisano sorazmerno zastopstvo kmetov in kmetijskih delavcev (§ 8).

Kmetijska zbornica sprejme statut (pravila), v katerih natančneje uredi svojo organiziranost in delovanje. Za uporabo zborničnih storitev lahko skupščina zbornice določi pristojbine. Sklepe, ki jih skupščina kmetijske zbornice sprejme o finančnem načrtu in o pristojbinah, mora pred uveljavitvijo potrditi pristojni minister.

Poljska

Po poljskem zakonu o kmetijskih zbornicah so člani teh zbornic fizične in pravne osebe, ki so zavezanke za davek po predpisih o kmetijskem davku ali zavezanke za davek od dohodka od posebne kmetijske proizvodnje oziroma člani kmetijskih proizvodnih zadrug, ki so v te zadruge vložili svoja zemljišča (drugi odstavek 1. člena).

Po zakonu o kmetijskem davku so predmet tega davka zemljišča kmetijskih gospodarstev. Za kmetijsko gospodarstvo se štejejo obdelovalna zemljišča, zemljišča pod ribniki ter zemljišča pod stavbami, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, če je celotna površina teh zemljišč večja od 1 hektara, pa tudi obdelovalna zemljišča, ki presegajo 1 hektar primerljive oziroma preračunane površine (1. člen).

Kmetijske zbornice se financirajo iz več virov. Prvi odstavek 35. člen zakona, ki našteva vire financiranja, omenja članske prispevke šele v 4. točki. O višini članskih prispevkov odloča skupščina zbornice. Do 31. 12. 2000 se je poslovanje financiralo tudi iz sredstev, oblikovanih na ravni vojvodstev v višini, ki je določena v proračunskem zakonu za posamezno leto. Od 1. januarja 2001 pa kmetijske zbornice prejemajo tudi sredstva v višini 2% od zbranih sredstev na podlagi kmetijskega davka.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Uveljavitev zakona bo v KGZS povečala vpliv tistih članov - fizičnih oseb, ki dejansko opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in obenem zmanjšala vpliv določenih političnih strank, ki prek vodstva KGZS uresničujejo svoje politične cilje v imenu in na račun praviloma popolnoma pasivnih članov KGZS, ki imajo v lasti 1,5 mio ha kmetijskih zemljišč in gozdov, kar predstavlja skoraj 74 odstotkov celotne površine Republike Slovenije.



II. BESEDILO ČLENOV
1. člen

V Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) se v prvi alinei prvega odstavka 9. člena letnica "1998" nadomesti z letnico "2005" ter besedilo "20.000 tolarjev" nadomesti z besedilom "355 evrov".

2. člen

V prvem odstavku 13. člena se število "3000" nadomesti s številom "1500".

3. člen

V tretjem odstavku 23. člena se besedilo "2.000 tolarjev " nadomesti z besedilom "14 evrov".

4. člen

V drugem odstavku 25.a člena se besedilo "2.000 tolarjev " nadomesti z besedilom "3.400 evrov".


PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

Z dnem razpisa naslednjih volitev v svet zbornice preneha članstvo v zbornici tistim fizičnim osebam iz prve volilne skupine, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 9. člena zakona.

Zbornica mora najkasneje do dneva razpisa naslednjih volitev v svet zbornice obvestiti fizične osebe iz prejšnjega odstavka, da jim z dnem razpisa naslednjih volitev v svet zbornice preneha članstvo v zbornici ter o možnosti prostovoljnega članstva v skladu z 11. členom zakona.
6. člen

Zbornica mora statut uskladiti z določbami tega zakona najkasneje do dneva razpisa naslednjih volitev v svet zbornice.

7. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od dneva razpisa naslednjih volitev v svet zbornice, razen določbe drugega odstavka 5. člena in določbe 6. člena, ki se začneta uporabljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Določba zvišuje znesek katastrskega dohodka, ki predstavlja pogoj za nastanek obveznega članstva fizične osebe v KGZS na 355 evrov. To zagotavlja, da bo obvezno članstvo v KGZS zajelo zgolj tiste fizične osebe, ki v pomembnem obsegu opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost. Upoštevajoč Uredbo o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka za leto 2005 (Ur. l. RS, št. 60/05) se kot novo izhodiščno leto za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja za obvezno članstvo fizičnih oseb v KGZS določi leto 2005.

K 2. členu

Ker predlog zakona predvideva občutno zmanjšanje števila zavezancev iz prve volilne skupine, je potrebno tudi znižati kriterij, po katerem svet KGZS sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov prve volilne skupine iz vsake območne enote, in sicer tako, da število članov Sveta KGZS ostane približno enako. Spremenjen kriterij (po en član na vsakih začetih 1500 članov) bo tudi povečal vpliv tistih, ki jim opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti predstavlja edini vir dohodka na odločitve KGZS.


K 3. členu

Člen določa, da zbornični prispevek A ne more znašati manj kot pavšalni znesek v višini 14 evrov, kar je 4% zneska 335 evrov, ki predstavlja mejo za obvezno članstvo fizične osebe v KGZS.


K 4. členu

Člen v povezavi s predhodnim členom določa, da pavšalni znesek znaša 14 evrov. Pavšalni znesek v višini 14 evrov bodo plačevali tudi prostovoljni člani, ki jih je bilo v prvi volilni skupini na dan 31. decembra 2005 le nekaj deset.

K 5. členu

Člen določa, da dosedanjim članom KGZS iz prve volilne skupine, ki po novem ne bodo več izpolnjevali pogoja za obvezno članstvo v KGZS, preneha članstvo z dnem razpisa naslednjih volitev v svet KGZS. KGZS jih mora najkasneje do dneva razpisa naslednjih volitev po uradni dolžnosti obvestiti, da jim z dnem razpisa volitev v svet zbornice preneha članstvo v KGZS ter o možnosti prostovoljnega članstva.

K 6. členu

Člen določa, da mora KGZS svoj statut z določbami tega zakona uskladiti najkasneje do dneva razpisa naslednjih volitev v svet KGZS.

K 7. členu

Člen določa vacatio legis. Zaradi upoštevanja načela racionalnosti in zmanjševanja stroškov se zakonske določbe začnejo uporabljati z dnem razpisa naslednjih volitev v svet KGZS, razen določbe drugega odstavka 5. člena in določbe 6. člena. To bo KGZS omogočilo, da uskladi svoj statut še pred dnem razpisa naslednjih volitev v svet KGZS ter da najkasneje do dneva razpisa naslednjih volitev po uradni dolžnosti obvesti tiste dosedanje člane, ki jim z dnem razpisa volitev v svet KGZS preneha članstvo v KGZS, o prenehanju članstva.



IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
9. člen
(prva volilna skupina)

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
- če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj 20.000 tolarjev, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka;
- osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
- če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
- osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.

Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.
13. člen
(sestava in delovno področje sveta)

Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov prve volilne skupine iz vsake območne enote, iz druge volilne skupine pa po dva člana iz vsake območne enote.

Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
- izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
- voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
- na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
- na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
- sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
- v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
- obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
- sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
- sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
- usmerja delo območnih enot;
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.

Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj enim članom.

Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
- voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
- obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
- predlaga letno poročilu o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
- obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
- sprejema poslovnik o svojem delu;
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.
23. člen
(zbornični prispevek A)

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so:
- ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
- osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona;
- osebe iz prve alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000 tolarjev.

V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
25.a člen
(pavšalni znesek)

Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska so:
- osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
- osebe iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.

Pavšalni znesek znaša 2.000 tolarjev.

Pavšalni znesek iz prejšnjega odstavka se valorizira po stopnji, kot se v skladu s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka valorizira katastrski dohodek, kar letno ugotovi svet zbornice.

Zadnja sprememba: 11/12/2007
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov