Predlog zakona

Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-2011-0003
Številka: 00720-32/2007/13
Ljubljana, 20.12.2007

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 151. redni seji dne 20.12.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O
BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr.Lovro Šturm, minister za pravosodje,
- Robert Marolt, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
- Leon Petrevčič, generalni direktor na Ministrstvu za pravosodje.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2007-2011-0003

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI (ZBPP-B)

I. UVODNI DEL

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je bil sprejet v letu 2001 in noveliran leta 2004. Zakon opredeljuje pojem in pomen brezplačne pravne pomoči, določa upravičence do take pravne pomoči, pogoje za njeno dodelitev, oblike pravne pomoči in obseg odobritve, osebe, pooblaščene za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči, postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pristojne organe, vprašanje spremembe okoliščin in vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, njeno financiranje in način plačevanja storitev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, vračilo iz tega naslova prejetih sredstev, nadzor in evidenco nad izvajanjem zakona ter brezplačno pravno pomoč v čezmejnih sporih.

Med dosedanjim izvajanjem zakona se je izkazalo, da je postopek dodeljevanja brezplačne pravne pomoči in izvajanje celotnega sistema precej zapleten in vsebuje nekatere pomanjkljivosti in da obremenjuje delo sodišč. To je ugotovilo tudi Računsko sodišče, ki je v revizijskem poročilu o izvajanju instituta brezplačne pravne pomoči iz leta 2006 opozorilo, da bi bilo treba proučiti, kdo naj bi bili upravičenci do take pomoči, kdo naj jo izvaja, v kolikšni obliki, obsegu ter za kakšen namen naj država zagotavlja brezplačno pravno pomoč, kakšna naj bo vloga in odgovornost Vrhovnega sodišča RS pri izvajanju brezplačne pravne pomoči in kakšen naj bo postopek njenega izvajanja. Izvajalci brezplačne pravne pomoči (predsedniki sodišč, odvetniki, notarji in osebe, ki so pri Ministrstvu za pravosodje vpisane v register oseb, ki to dejavnost opravljajo brez namena pridobivanja dobička) ocenjujejo, da je postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči zapleten, ker morajo prosilci predložiti številne listine in podatke, da je način ugotavljanja finančnega položaja prosilcev prav tako zapleten in da se pogosto podvajajo predlogi za oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov po ZBPP in po procesnih zakonih. Vprašljiva naj bi bila tudi pravna pomoč pri dajanju prvega pravnega nasveta, ki ni vezana na ugotavljanje pogojev za dodelitev pravne pomoči. Pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči pa omogočajo tudi zlorabe. Iz vrst sodstva so prišli tudi posamični predlogi, naj bi se BPP sploh izločila iz pristojnosti sodišč in organizirala bodisi pri Ministrstvu za pravosodje ali pa v okviru drugih državnih organov ali pri Odvetniški zbornici Slovenije. Predsedniki okrožnih sodišč pa so se tudi opredelili za rešitev, da bi se ZBPP najprej le noveliral, da bi z novelo odstranili nekatere pomanjkljivosti in nejasnosti ter da naj bi se nato pripravil celovit nov pristop k urejanju brezplačne pravne pomoči in na podlagi razprave o takem celovitem urejanju brezplačne pravne pomoči sprejelo stališče, ali naj Vlada RS predlaga nov zakon o brezplačni pravni pomoči.

Iz poročila o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o izvajanju Zakona o brezplačni pravni pomoči za leto 2006 izhaja, da je rast tovrstnih zadev izredna, enako pa velja tudi glede rasti porabljenih finančnih sredstev. Sodišče je v letu 2001 prejelo 557 zadev, v letu 2002 - 3.595 zadev, v letu 2003 - 10.052 zadev, v letu 2004 - 11086 zadev in v letu 2005- 12.215 zadev. Poraba sredstev za brezplačno pravno pomoč je bila v letu 2001-150.393 SIT, v letu 2002 - 31.081.120 SIT, v letu 2003 - 88.803.000 SIT, v letu 2004 - 207.987.658.000 SIT in v letu 2005 - 300.109.000 SIT. Podatki za leto 2006 so še ekstremnejši, saj je sodišče prejelo 11.862 zadev, finančna obremenitev državnega proračuna pa je znašala kar 445.456.789 SIT. V primerjavi z letom 2005 so se izdatki povečali kar za 48,4 %. V strukturi vseh sredstev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ta postavka predstavlja že 16.5 % delež, oziroma v strukturi celotnega proračuna sodišč 1.4%. Statistični podatki se nanašajo na delo sodišč in ne vključujejo dela oseb, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost BPP s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, in so vpisane v register, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki nudijo pravno svetovanje v obliki prvega pravnega nasveta in brezplačnega pravnega svetovanja.

Leto	Nove zadeve
2001	557
2002	3.595
2003	10.052
2004	11.086
2005	12.215
2006	11.862

Vir: Sodna statistika 2006, Ministrstvo za pravosodje

Poraba sredstev za brezplačno pravno pomoč

Leto	Poraba sredstev (SIT)
2001	150.393
2002	31.081.120
2003	88.803.000
2004	207.987.658
2005	300.109.000
2006	445.456.789

Tudi število opravljenih prvih pravnih nasvetov se iz leta v leto veča in tudi proračunska sredstva iz leta v leto naraščajo. Podatki iz sodne statistike kažejo, da je bilo v letu 2006 na sodiščih nudenih 6466 prvih pravnih nasvetov, statistika Ministrstva za pravosodje pa kaže, da je bilo pri registriranih osebah nudenih 9.295 prvih pravnih nasvetov, kar predstavlja 9,5% povečanje glede na leto 2005, ko je bilo nudenih 8.490 prvih pravnih nasvetov. V letu 2006 je bilo tako skupaj nudenih 15.761 prvih pravnih nasvetov. Za nudenje prvih pravnih nasvetov s steni oseb, ki so registrirane pri Ministrstvu za pravosodje je bilo v letu 2006 izplačanih 165.587.00 € oziroma 39.681.484 SIT.

Število opravljenih prvih pravnih nasvetov, ki jih izvajajo strokovne službe na sodiščih, se je v obdobje med letoma 2001 in 2004 povečalo za dvaindvajsetkrat.

Novela se nanaša na nekatera vprašanja odpravljanja prevelike zapletenosti posameznih delov postopka dodeljevanja brezplačne pravne pomoči, zlasti pa na tiste institute in določbe zakona, ki so nejasne in praksi povzročajo največ problemov, kot na primer vprašanje, ali naj se upošteva pri ugotavljanju pogojev bruto ali neto dohodke, vprašanje meril za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pridobivanja dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP in sredstev za BPP, vprašanje, kako se izbirajo osebe pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in vprašanje, ali naj se pri odločanju o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči upošteva tudi sprememba premoženjskega stanja zaradi sodne ali izvensodne poravnave, ter vprašanje načina izvršitve odločbe o neupravičeno prejeti BPP. Kljub temu da bi predvidene spremembe povzročile nekolikšno zmanjšanje števila upravičencev do BPP, je potrebno poudariti, da to ne bi šlo v škodo tistih posameznikov, ki so do BPP resnično upravičeni.

Iz dosedanje prakse podeljevanja brezplačne pravne pomoči je razvidno, da se zastavlja tudi nekaj drugih vsebinskih vprašanj in sicer, ali naj bo še vedno brezplačna pravna pomoč za prvi pravni nasvet priznana brez ugotavljanja pogojev, ali naj strokovna služba za BPP še vedno sama ugotavlja izpolnjevanje finančnih pogojev ali se naj v sistem vključi kakšen drug organ ter, kako uvesti elektronsko vodeno evidenco o brezplačni pravni pomoči za vso državo oziroma za vse organe, ki odločajo o podelitvi brezplačne pravne pomoči. Takšna evidenca, ki bi morala v vsakem trenutku odražati dejansko stanje obsega, vrst in oblik dodeljene BPP v posamezni zadevi in za vsako stranko posebej, bi bistveno pripomogla k nadzoru nad upravičenostjo dodeljevanja te pomoči, zmanjšanju možnosti zlorabe in k racionalnejši porabi proračunskih sredstev. Tudi ureditev teh institutov zahteva parcialno spreminjanje in dopolnjevanje zakona.

Razloga za sprejem predlaganega zakona je torej potreba po odpravi nekaterih nejasnosti in nedorečenosti v besedilu veljavnega zakona, ki povzročajo različne razlage in sodno prakso glede odločujočih vprašanj in institutov znotraj sistema BPP ter uvedba nekaterih institutov, ki bodo vsebinsko dogradili sedanji sistem ureditve izvajanja brezplačne pravne pomoči, kot so nudenje prvega nasveta upravičencu ter ureditev elektronskega vodenja evidence postopkov brezplačne pravne pomoči.

2. Cilji in načela predloga zakona

Glede na to, da gre za spremembe in dopolnitve ZBPP, novela zasleduje naslednje cilje oziroma načela:

- načelo racionalnosti
Predlog zakona zasleduje cilj zagotavljanja transparentnosti razpolaganja s proračunskimi sredstvi in njihovega zmanjševanja s poenotenjem finančnih in postopkovnih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči in z dodelitvijo proračunskih sredstev pristojnim sodiščem, ki bodo ta sredstva tudi izplačevala.

- načelo učinkovitosti
Z novelo zakona naj bi se vzpostavil celovit in učinkovit sistem zagotavljanja brezplačne pravne pomoči, predvsem hitrejši postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in uporabniku prijazen postopek.

- načelo enakopravnosti
Prosilec za BPP bo lahko po noveli zakona sam izbral izvajalca BPP, s čimer bo postavljen v enakopraven položaj s tistimi, ki imajo zadosti sredstev in si nudenje pravne pomoči lahko zagotovijo brez pomoči države.

Cilj je omogočiti upravičencem brezplačno pravno pomoč zaradi uveljavljanja pravice do sodnega varstva. Drago zastopanje v civilnih, kazenskih in upravnih postopkih včasih bistveno otežujejo socialno najšibkejšemu sloju državljanov in vseh prebivalcev dostop do sodišča, zaradi česar naj brezplačna pravna pomoč posredno uveljavi tudi načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS in zlasti načela socialne države iz 2. člena Ustave RS.

3. Poglavitne rešitve zakona

a) Pri določbah o ugotavljanju dohodkovnega in premoženjskega stanja prosilca sklicevanje na določila predpisov, ki so podlaga za dodeljevanje drugih socialnih transferjev
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu opozorilo, da je potrebno ponovno preučiti, kdo naj bi bili upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena socialno šibkejšemu sloju prebivalcev, je potrebno pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči poenotiti z drugimi socialnimi transferji, ki jih po navadi socialno šibkejši sloj prejema. Tako naj bi bili preprečene absurdne situacije iz prakse, ki nastajajo zaradi nepoenotenih kriterijev različnih socialnih transferjev. S takšno spremembo se bo po pričakovanjih krog upravičencev do BPP nekoliko zožil, hkrati pa ne bo poseženo v pravice tistih, ki pravice do sodnega varstva kot izredno pomembne ustavne pravice, ne morejo uresničiti na drug način, vendar bo le zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev. Novela odpravlja tudi nejasnost glede ugotavljanja lastnega dohodka prosilca in njegove družine upoštevajoč neto ali bruto osebni dohodek. V nekaterih primerih so doslej namreč organi, ki so o brezplačni pravni pomoči odločali, upoštevali bruto osebne dohodke prosilca in članov njegove družine, nekateri organi pa v podobnih primerih neto dohodke, zaradi česar so bili prosilci za BPP dejansko različno obravnavani, kar ni dopustno. Novela zato jasno določa, da se dohodki upoštevajo v neto višini, kar pomeni, da se upoštevajo dohodki po plačilu obveznih prispevkov za socialno varnost, nikakor pa se sem ne štejejo različni drugi odtegljaji, kot so npr. krediti. Poleg tega spremembe in dopolnitve zakona dopolnjujejo določbe o družinskih članih, saj so se v praksi pojavljali primeri, ko npr. polnoletnemu otroku, ki so ga starši še vedno dolžni preživljati in ki je samostojna stranka v sodnem postopku zaradi zakonske luknje kot njegove družinske člane ni bilo mogoče šteti njegove starše, ki pa glede na svoje premoženjsko stanje ne bi bili upravičeni do brezplačne pravne pomoči.

b) Določitev novega cenzusa in dopolnitev določb o ugotavljanju dohodkovnega in premoženjskega stanja prosilca
Bistvena novost novele zakona je določitev novega dohodkovnega cenzusa, ki se ne veže več na minimalno plačo, ampak na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je urejen v zakonu, ki ureja socialno varstvene storitve. Novela tega določa v višini 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Računsko sodišče je namreč v revizijskem poročilu opozorilo, da je potrebno ponovno preučiti, kdo naj bi bili upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena socialno šibkejšemu sloju prebivalcev, je potrebno cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči prilagoditi finančnim razmeram najšibkejših. S predvideno spremembo cenzusa bo tudi odpravljena nejasnost glede ugotavljanja lastnega dohodka prosilca in njegove družine upoštevajoč neto ali bruto osebni dohodek. V nekaterih primerih so doslej namreč organi, ki so o brezplačni pravni pomoči odločali, upoštevali bruto osebne dohodke prosilca in članov njegove družine, zaradi česar so bili prosilci za BPP dejansko različno obravnavani, kar ni dopustno. Novo določeni cenzus – 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - pa je določen v neto znesku in tako odpravlja različno uporabo v praksi. Poleg tega se s spremembo cenzusa uvaja skladnost med dodeljevanjem denarne socialne pomoči in brezplačne pravne pomoči. Oseba, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, prejmejo avtomatično tudi brezplačno pravno pomoč, če zanjo zaprosijo, strokovna služba za BPP pa ne ugotavlja izpolnjevanje finančnih pogojev. Sprememba cenzusa je zato zelo pomembna pri uskladitvi obeh socialnih transferjev, saj bi po noveli zakona oba temeljila na isti osnovi. Sprememba določbe je tudi v skladu z 3. odstavkom 5. člena Direktive sveta EU 2003/8/ES o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih, ki določa, da države članice lahko določijo prage, nad katerimi se prosilci za pravno pomoč štejejo delno ali v celoti sposobni nositi stroške postopka, določene v členu 3(2).

c) Nova ureditev prvega pravnega nasveta
Ena glavnih novosti, ki jo prinaša novela, je opredelitev, da se daje prvi pravni nasvet v okviru brezplačne pravne pomoči le tedaj, ko prosilec izpolnjuje pogoje iz tretjega poglavja zakona in da nihče nima pravice do prvega pravnega nasveta brezplačno, če ne izpolnjuje pogojev za podelitev take pomoči. Izkazalo se je namreč, da se številni državljani poslužujejo te oblike pravne pomoči, čeprav očitno ne izpolnjujejo pogojev. To seveda spreminja smisel nudenja te oblike brezplačne pravne pomoči in neupravičeno obremenjuje izvajalce BPP, prav tako pa tudi proračunska sredstva, namenjena za brezplačno pravno pomoč. Po grobih ocenah naj bi bilo okoli 12% neupravičeno nudenih prvih pravnih nasvetov, torej, da upravičenci zanj ne bi bili upravičeni, če bi morali izpolnjevati pogoje.

Poleg tega novela ukinja nudenje prvega pravnega nasveta v službah za BPP na sodiščih. Strokovne službe sodišč se razlikujejo namreč po kadrovski strukturi, pri čemer so pri nudenju prvega pravnega nasveta na posameznih sodiščih vključeni celo sodniški pripravniki. Pri tem se postavlja vprašanje zagotavljanja kakovostnega izvajanja prvega pravnega nasveta oseb, ki se usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita, predvsem zaradi kratkega časovnega obdobja, ki je na voljo za opravljanje nalog s področja BPP. Dvom o zagotavljanju kakovostnega prvega pravnega nasveta izhaja iz njegove vsebine, ki vključuje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, kot tudi za seznanitev s pravicami in obveznostmi glede postopka izvajanja BPP ter občasno tudi velike psihične obremenitve na delovnem mestu.

d) Financiranje BPP preko proračunov pristojnih sodišč
Financiranje BPP se bo zagotovilo na enak način kot financiranje drugih nalog sodišč, to je z zagotovitvijo sredstev v proračunih okrožnih sodišč, s čimer bo odpravljeno nepotrebno administrativno delo, ki po veljavni ureditvi obremenjujejo sodišča, še posebej Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ne prispeva pa k boljšemu delovanju sistema BPP.

e) Elektronsko oblikovana evidenca o brezplačni pravni pomoči
Novela uvaja tudi elektronsko vodeno evidenco o vrstah, oblikah in porabljenih sredstvih iz naslova dodeljene BPP ter prosilcih za BPP pri pristojnih sodiščih in skupno evidenco o brezplačni pravni pomoči, ki jo bo vodilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije za vso državo, ki bo obsegala podatke o navedenem v smislu centralizirane evidence. Ta evidenca bo vključevala tudi brezplačno pravno pomoč v domačih in tujih čezmejnih sporih. Način vodenja, obseg podatkov in druga vprašanja, povezana z navedenimi evidencami, bodo urejena s podzakonskim aktom ministra za pravosodje.

f) Možnost prosilca, da si sam izbere izvajalca BPP
Za učinkovito in uspešno zastopanje po odvetniku je nujen odnos zaupanja med odvetnikom in klientom, zato mora imeti prosilec najprej možnost, da si odvetnika, s katerem bo takšen odnos izgradil, izbere sam. Le v primeru, da si ga prosilec sam ne izbere, mu bo ta dodeljen s strani pristojnega organa za BPP. Po veljavni ureditvi lahko prosilec prošnji za BPP priloži predlog za določitev odvetnika, ki bo izvajal storitve pravne pomoči ali osebe, ki je vpisana v register. Prosilec si izvajalca BPP lahko izbere le iz seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov oziroma iz seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije oziroma iz registra, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. S takšno omejitvijo pri izbiri izvajalca BPP se prosilca spravlja v neenak položaj v pravici do sodnega varstva z osebami, ki si pooblaščenca prosto izbirajo. Novela to neenakost odpravlja in daje tudi prosilcu BPP možnost izbire izvajalca BPP.

g) Spremenjen postopek izterjave neupravičeno prejete BPP
Statistike kažejo, da je iz naslova neupravičeno prejete BPP izterjano le okoli 20% sredstev, zato je potrebno določila, ki se navezujejo na izvršbo v teh primerih, ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Z novelo zakona se odpravlja dosedanji sistem izvršbe po sodni poti in uvaja sistem prisilne izterjave s strani davčnega organa po zakonu, ki ureja prisilno izterjavo davkov. S tem se uvaja hitrejši način izterjave dolgovanih zneskov in zagotavlja racionalnejše razpolaganje s proračunskimi sredstvi.

4. Finančne posledice za proračun in za druga javna finančna sredstva ter druge posledice zakona

Ker novela zakona v primerih nudenja pravne pomoči za prvi pravni nasvet uveljavlja ugotavljanje pogojev za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči, so pričakovani učinki zakona za proračun s tega vidika pozitivni, saj bodo zmanjšali obseg stroškov, potrebnih za izvajanje brezplačne pravne pomoči, kar bo omogočilo tudi pravočasno plačevanje nagrad in povrnitve stroškov osebam, ki tako pravno pomoč nudijo. Na sodiščih je bilo v letu 2006 nudenih 6.744 prvih pravnih nasvetov, s strani registriranih oseb pri Ministrstvu za pravosodje pa 9.295, kar skupaj predstavlja 15.761 prvih pravnih nasvetov. Za nudenje prvih pravnih nasvetov s strani oseb, ki so registrirane pri Ministrstvu za pravosodje je bilo v letu 2006 za nudenje prvih pravnih nasvetov izplačanih približno 165.587.00 € oziroma 39.681.268 SIT. Iz grobih ocen izhaja, da naj bi bilo okoli 12% prvih pravnih nasvetov nudenih neupravičeno, torej nudenih osebam, ki pogojev ne bi izpolnjevale. Če izhajamo iz te predpostavke in novosti, ki jih uvaja novela-da bodo morali prosilci tudi za prvi pravni nasvet izpolnjevati pogoje, ki pa bodo strožji, se predvideva zmanjšanje odhodkov proračuna zaradi sprememb v ureditvi prvih pravnih nasvetov v višini do 40.000 €. Potrebno je poudariti, da gre tu le za grobo oceno zmanjšanja odhodkov iz proračuna, saj je nemogoče natančno oceniti koliko neupravičenih prvih pravnih nasvetov je bilo danih v preteklosti, glede na to da po veljavni zakonodaji zanje ni potrebno izpolnjevati nobenih pogojev. Iz navedenega tudi izhaja, da za izvajanje novele zakona ne bo potrebnih dodatnih sredstev iz proračuna.
Novela nima učinka na druga javna finančna sredstva.
Druge posledice zakona:

Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.	Novela ZBPP predpisuje, da mora prosilec tudi za nudenje prvega pravnega nasveta izpolnjevati pogoje po zakonu, za katerega mu do sedaj ni bilo potrebno izpolnjevati pogojev. V praksi se je tako dogajalo, da so posamezniki v istih zadevah prejeli več prvih pravnih nasvetov, poleg tega pa je bil ta institut zlorabljen s strani izvajalcev prvega pravnega nasveta, kar je posledično pomenilo neutemeljeno koriščenje proračunskih sredstev.
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.	Prosilec pri okrožnem sodišču vloži vlogo za brezplačno pravno pomoč. Ta izvede postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP in po koncu prosilcu izda odločbo, prosilec pa nato pri izvajalcih BPP dobi ustrezno pravno pomoč, glede na to, kaj potrebuje. Ves nadaljnji postopek pa izvedejo izvajalci BPP, prosilcu ni več potrebno sodišču predložiti izpolnjeno napotnico za izplačilo sredstev izvajalcu BPP.
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.	Stranka mora za uveljavljanje pravic po tem zakonu izpolniti obrazec o prošnji za BPP. Na izjavi prosilec le obkroži odgovore na različna vprašanja (npr. ste lastnik nepremičnine: DA/NE). Za izpolnitev predvidenega obrazca porabi približno 5 minut. Strokovna služba za BPP pa sama pridobi ustrezne podatke. Za postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP se ne plača sodna taksa.
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.	Strokovna služba za BPP bo podatke, navedene v izjavi o premoženjskem stanju, ki je del prošnje za BPP pridobila iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, po uradni dolžnosti. Če se te uradne evidence, registri in javne knjige vodijo v informatizirani obliki, bo služba za BPP pridobila podatke pri upravljavcu na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa. S tem se za stranko olajšuje postopek vlaganja predlogov za BPP, ki so ga do sedaj urejali le podzakonski predpisi. Le če strokovna služba za BPP določenih podatkov sama ne bo mogla pridobiti, jih bo lahko zahtevala od stranke.
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).	Storitev bo za prosilca brezplačna.
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka.	Postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP se na portalu e-uprave nanaša na življenjski dogodek pod rubriko "država in družba", rubrika "brezplačna pravna pomoč".
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka.
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče.	Možna bi bila izvedba vlaganje prošenj za BPP po elektronski poti.
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.	Strokovna služba za BPP bo potrebne podatke pridobivala sama, po uradni dolžnosti, na podlagi izjave prosilca, ki jo bo podal pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Strokovna služba za BPP bo pridobivala podatke iz centralnega registra prebivalstva, podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod, podatke o invalidnosti, podatke o izplačanih pokojninah, invalidnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, podatke o brezposelnih osebah, podatke o obdavčljivih dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o kapitalskih naložbah, podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač, o lastništvu motornih vozil, o lastništvu nepremičnin…

5. Primerjalno pravni prikaz

Mednarodne konvencije, ki se nanašajo na človekove pravice in svoboščine ne opredeljujejo pravice do brezplačne pravne pomoči, prav tako pa celovito tudi ne uredbe ali direktive Evropske skupnosti. Le Direktiva 2002/8, z dne 27. 1. 2003, določa minimalna skupna pravila o nudenju brezplačne pravne pomoči, vendar le v primerih, ko ima ena od strank v sporu prebivališče v eni izmed držav članic, sodni postopek pa vodi sodišče druge države članice. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v nekaj svojih odločbah načelno opredelilo pravico do brezplačne pravne pomoči, prvič v odločbi Airey v. Ireland (11. 9. 1979, Serije A Nr.. 32). Evropsko sodišče utemeljuje pravico do brezplačne pravne pomoči z nujnostjo zagotoviti enakost pred zakonom. Evropsko sodišče pa se ni spustilo v razčlenjevanje pogojev za dodeljevanje brezplačne pravne pomoči in ni izoblikovalo natančnejši stališč o postopku podeljevanja te pomoči. Predlog pravnega akta RS ne prenaša določb direktiv EU oz. ni sprejet z namenom usklajevanja s pravnim redom EU.

Evropske države, zlasti države Evropske skupnosti poznajo brezplačno pravno pomoč kot podlago za uveljavljanje pravice do sodnega varstva in za zagotavljanje enakosti pred zakonom. V Nemčiji obstaja razlika med pomočjo v obliki pravnega svetovanja (Beratungshilfe) in pomočjo v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka (Prozesskostenhilfe). Zakon o pravnem svetovanju in zastopanju (Beratunghilfegesetz), sprejet leta 1980, zagotavlja ljudem z nizkimi dohodki, da prejmejo pomoč za stroške pravnega svetovanja in zastopanja zunaj sodnega postopka. V Nemčiji pravna pomoč po navedenem zakonu ni docela brezplačna, ker mora upravičenec plačati osebi (odvetniku), ki mu nudi pravno pomoč 10 evrov, ki predstavljajo neke vrste pristojbino. O brezplačni pravni pomoči po tem zakonu odločajo t.i. Rechtspflegerji. Pomoč za kritje stroškov postopka je urejena v zakonu o pravdnem postopku (ZPO) in pomeni obročno odplačevanje stroškov postopka, pri čemer je višina obroka odvisna od premoženjskega stanja upravičenca. Pravna pomoč (pomoč v obliki pravnega svetovanja in pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka) se odobri, če je prosilčev osebni in premoženjski položaj takšen, da ne more sam zbrati potrebnih sredstev in nima nobene druge razumne možnosti za pridobitev pomoči (npr. zavarovanje pravnega varstva, svetovanje s strani združenja najemnikov ali sindikata). Razen tega predvideno uveljavljanje pravic ne sme biti niti namerno niti zlonamerno. Da se odobri pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, mora obstajati razumna možnost uspeha načrtovanega sodnega pregona ali obrambe. Sodišče, ki odloča o vlogi za pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, mora na podlagi prosilčeve predstavitve dejstev in razpoložljive dokumentacije preučiti, ali je pravno stališče prosilca pravilno ali vsaj upravičeno, in mora biti prepričano, da je mogoče vložiti tožbo. O pomoči za kritje stroškov postopka odloča sodeči sodnik in odločanje o tem dejansko pomeni prejudiciranje zadeve. Prosilec si lahko sam izbere odvetnika, ki mu bo zagotovil pomoč v obliki pravnega svetovanja. V mestih Bremen in Hamburg zagotavlja pravno svetovanje Urad za pomoč državljanom. Odvetniki lahko prevzem zadeve zavrnejo le, če za to obstajajo opravičeni razlogi. Če prosilci sami ne morejo najti odvetnika, ki bi jih bil pripravljen zastopati, jim dodeli odvetnika predsedujoči sodnik. Tudi nemška zakonodaja uveljavlja delno ali popolno vrnitev vseh stroškov, če se premoženjsko stanje upravičenca spremeni, pri čemer se premoženjsko stanje upravičenca spremlja še 4 leta po odobritvi brezplačne pravne pomoči.

Avstrija ureja brezplačno pravno pomoč v svojem Zivillprozessordnung-u, in sicer v paragrafih 63-73. Tudi v Avstriji je seveda temeljni kriterij za podeljevanje pravne pomoči premoženjsko stanje prosilca. Avstrijski sistem brezplačne pravne pomoči pozna le eno vrsto brezplačne pravne pomoči, to je oprostitev plačila stroškov postopka. Pomoč pri plačilu stroškov postopka se odobri, če prosilec plačila stroškov postopka, glede na njegovo dohodkovno in premoženjsko stanje ne bi zmogel brez ogrozitve sredstev za preživljanje, ki so potrebna za normalno življenje. Pomoč pri plačilu stroškov se ne odobri, če je zadeva zlonamerna ali nima izgledov za uspeh. Prošnja za pomoč pri plačilu stroškov se vloži pri sodišču prve stopnje, pri čemer je obvezna uporaba predpisanega obrazca. Prosilec mora v prošnji navesti podatke o svojem finančnem stanju in stanju svoje družine, pri čemer mora za navedene podatke predložiti dokazila. V Avstriji Odvetniška zbornica določi tistega odvetnika, ki bo nudil določenemu prosilcu brezplačno pravno pomoč oziroma ga zastopal v konkretni zadevi, upravičenec pa ima pravico predlagati odvetnika, ki ga želi kot zastopnika. Premoženjsko stanje upravičencev se neprestano preverja in če med postopkom ali v treh letih po podelitvi pravne pomoči pride do spremembe tega stanja v korist upravičenca, mora upravičenec vrniti vse ali del zanj plačanih stroškov.

V Franciji je sistem brezplačne pravne pomoči urejen v dveh zakonih: Zakon o pravni pomoči (št. 91-647 z dne 10. julija 1991) in Uredba št. 91-1266 z dne 18. decembra 1991. Sistem brezplačne pravne pomoči zajema: finančno pomoč za sodne postopke in zunajsodne postopke, pomoč za plačilo odvetniških honorarjev v kazenskih postopkih, ki so na voljo namesto kazenskega pregona (poravnava in mediacija), za pravno pomoč priprti osebi zaradi zaslišanja na policiji in za disciplinske postopke v zaporih ter dostop do prava (informacij, usmerjanja, brezplačnega pravnega svetovanja). Na podlagi pravne pomoči ima prejemnik pravico do brezplačne pomoči s strani odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka (sodnega izvršitelja, odvetnika pri pritožbenem sodišču (avoué), notarja, dražitelja itd.) in do oprostitve sodnih stroškov. Pravna pomoč je na voljo pri uradu za pravno pomoč pri regionalnem sodišču, prejemnik pa mora izpolnjevati zahteve v zvezi s sredstvi, državljanstvom, stalnim prebivališčem in dopustnostjo. Obrazec za vlogo za pravno pomoč je treba izpolniti in mu priložiti dokazila, določena na obrazcu; ta so povezana s finančnimi sredstvi (osebnimi sredstvi prosilca in sredstvi oseb, ki živijo v gospodinjstvu prosilca), predmetom vloge prosilca in zadevnim sodiščem. Pravno pomoč je mogoče prejeti, če povprečna skupna sredstva za prejšnje koledarsko leto (razen družinskih dodatkov in nekaterih socialnih ugodnosti) ne presegajo mejne vrednosti, ki je zakonsko določena vsako leto. Vloge za pravno pomoč, vložene leta 2007, se na primer pregledajo na podlagi sredstev, prejetih leta 2006. Leta 2004 je omejitev za mesečna sredstva za eno osebo znašala 830 EUR za polno pravno pomoč in 1 244 EUR za delno pravno pomoč. Cenzus se zviša za 149 EUR za prvi dve vzdrževani osebi in za 94 EUR za tretjo in naslednje vzdrževane osebe. Vse stranke v sporu lahko prosto izberejo odvetnika. Če odvetnika izbere prosilec sam, mora na obrazcu za vlogo za pravno pomoč navesti njegovo ime. Če prosilec ne pozna nobenega odvetnika, mu ga bo določil predsednik odvetniške zbornice za regionalno sodišče.

Brezplačno pravno pomoč v Belgiji zagotavlja Urad za pravno pomoč. Pogoje za organizacijo in delovanje Urada izda Odvetniška zbornica. Organizacijska razdelitev sledi sodnim okrožjem, številu prebivalstva in številu odvetniških kandidatov. Koncept pravne pomoči zajema svetovanje, zastopanje in obrambo pred sodišči. Če stranka izpolnjuje pogoje za pomoč, Urad določi pooblaščenca, ki je po navadi odvetniški kandidat ali pripravnik. Za presojanje izpolnjevanja finančnih pogojev morajo prosilci priložiti davčno napoved za preteklo leto in podati izjavo o pomanjkanju sredstev za zagotovitev pravne pomoči. Pravna pomoč se dodeli, če je tožba upravičena in je nezadostnost prosilčevih sredstev dokazana s primerjavo prosilčevega dohodka in predvidenimi stroški bodočega postopka.

V Italiji je brezplačna pravna pomoč dostopna brez izjem za vsako pristojnost in vsak postopek, kjer je potrebna pomoč odvetnika. Pravno pomoč nudi Komisija za pravno pomoč, ki je ustanovljena pri vsakem sodišču. Prosilec mora dokazati potrebo po zagotovitvi sredstev čimbolj popolno. Pri tem poda izjavo o svojem premoženjskem stanju, dokazati pa mora tudi določeno stopnjo verjetnosti za uspeh v postopku. Premoženjsko stanje se ugotavlja na podlagi zadnje davčne napovedi. Odvetniki, ki so imenovani za primere brezplačne pravne pomoči delujejo brezplačno, to pomeni, da za svoje delo niso plačani. Stranka naslovi predlog za odobritev brezplačne pravne pomoči na sodnika, pristojnega za obravnavanje zadeve. Navajanje neresničnih podatkov je kaznivo. V primeru, da sodnik prizna pravico do brezplačne pravne pomoči, izda odločbo, ki jo hrani sodniška pisarna.

Na Norveškem je sistem pravne pomoči urejen v Zakonu o pravni pomoči, razen v kazenskih zadevah, ki so urejene v Zakoniku o kazenskem postopku. Prosilec mora izpolnjevati finančne in nefinančne kriterije za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Posebnost norveškega sistema je, da so lahko tudi stranke, ki le minimalno presegajo postavljeno finančno mejo, do brezplačne pravne pomoči upravičene, pri tem pa morajo tudi same prispevati določena sredstva. Nefinančni kriteriji so predvsem naslednji: narava primera, pomembnost primera za prosilčevo osebno situacijo, možnost uspeha postopka za stranko. Pravno pomoč dajejo odvetniki, ki so zavezani, da dajejo pravno pomoč v sistemu brezplačne pravne pomoči.

II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA

1. člen

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

"Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.".

2. člen

V drugem odstavku 11. člena se pred piko na koncu stavka doda besedilo ", razen v primeru iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona".

3. člen

V prvem odstavku 13. člena se pred piko na koncu stavka doda besedilo "oziroma stroškov nudenja pravne pomoči".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).".

4. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

"14. člen

Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27. a, 27. b, 27. c, 27. č, 28., 28. a, 29. a, 30. in prvega odstavka 30. a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07).".

5.člen

Črtajo se 15., 16., 17., 18. in 19. člen.

6. člen

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

"20. člen

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki, pristojni organ za BPP pridobi podatke pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa.

Pristojni organ za BPP dostopa do teh podatkov preko osebne identifikacijske številke prosilca in njegovih družinskih članov, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Za pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora pristojni organ za BPP pridobiti pisno privolitev prosilca in družinskega člana, na katerega se podatki nanašajo. Če prosilec ali njegov družinski član v pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost ne privoli ali, če pristojni organ za BPP podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov ne more pridobiti sam, jih mora predložiti prosilec.

Če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.

Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Če je drugačno premoženjsko stanje prosilca oziroma njegove družine ugotovljeno po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.".

7. člen

Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.".

8.člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

"23. člen

Za družinske člane prosilca po tem zakonu se štejejo naslednje osebe:
– zakonec oziroma oseba, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja;
– starši prosilca, dokler so ga ti dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja;
– pastorki prosilca, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali razmerje iz prve alinee tega odstavka;
– mladoletni vnuki, nečaki in bratje oziroma sestre prosilca ali osebe iz prve alinee tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake ali brate oziroma sestre, ki so brez staršev;
– odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega posla (v pretežnem delu) dolžan preživljati kdo od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja v višini določeni v drugem odstavku 13. člena tega zakona.
Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v družino po tem zakonu ne štejejo:
– zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino;
– otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena niso bili dodeljeni v vzgojo ali varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ali osebi iz prve alinee prvega odstavka tega člena;
– otroci in pastorki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki se poročijo ali živijo v življenjski skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka;
– otroci in pastorki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki so v rejništvu in za katere so starši v celoti oproščeni plačila rejnine, in
– druge osebe, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.

Pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oseb, ki živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se smiselno uporabljajo določbe, ki se uporabljajo za zakonce oziroma osebe, ki živijo s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.".

9. člen

Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:
– zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in
– je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.".

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"V primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
(do sojenja v razumnem roku), se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva, ali je
nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v življenjski stiski.".

Četrti odstavek se spremeni tako da se glasi:

"Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna pravna pomoč).".

Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

10. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

"25. člen

Za prvi pravni nasvet se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe.

Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se upravičencem lahko posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.

Za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči mora upravičenec posebej zaprositi. Upravičenec in njegovi družinski člani morajo za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni in premoženjski pogoj, kot je določen v drugem odstavku 13. člena tega zakona, vsebinskega pogoja iz prejšnjega člena pa se ne presoja. Pristojni organ za BPP se o izpolnjevanju finančnega in premoženjskega pogoja prosilca in njegove družine prepriča na hiter način. O prošnji mora odločiti takoj, ko prosilec predloži prošnjo.

V nujnih primerih, ko prosilec ne predloži napotnice o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, se mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta, na podlagi prosilčevih lastnih navedb o dohodkih, prejemkih in premoženju prosilca in njegove družine, na hiter in primeren način prepričati o finančnem stanju prosilca. V primeru, da prosilec pridobi pravico do brezplačnega prvega pravnega nasveta, mora nemudoma, najpozneje pa v treh dneh, pri pristojnem organu za BPP zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, ter napotnico o brezplačni pravni pomoči posredovati osebi, ki mu je prvi pravni nasvet nudila. Če prosilec v navedenem roku ne predloži napotnice za nudenje brezplačne pravne pomoči, mora osebi, ki je prvi pravni nasvet nudila, ta pravni nasvet plačati.

Če oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta ugotovi, da prosilec iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, odkloni nudenje take pomoči. Prosilec lahko tudi v tem primeru po predpisanem postopku pri pristojnem organu za BPP zaprosi za dodelitev pravice do brezplačne pravne pomoči.

Prosilec ima v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta. Podatke o tem, ali je prosilec v isti zadevi že prejel prvi pravni nasvet, pristojni organ za BPP pridobi z vpogledom v centralno evidenco upravičencev do brezplačne pravne pomoči iz drugega odstavka 52. člena.

Nudenje prvega pravnega nasveta ne sme trajati več kot pol ure, razen, če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. V tem primeru mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta v zapisniku iz 40. člena tega zakona natančno navesti razloge za daljše trajanje.".

11. člen

V 1. točki petega odstavka 26. člena se črta besedilo "sodnih taks".

2. do 5. točka postanejo 1. do 4. točka.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Sredstva za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev iz 44. člena tega zakona.".

12. člen

Za tretjim odstavkom 28. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije dobroverno sodelovati.".

Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

13. člen

29. člena se spremeni tako, da se glasi:

"29. člen

Pravno pomoč po tem zakonu izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo (v nadaljnjem besedilu: odvetniki) ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat.

Prvi pravni nasvet iz 25. člena lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje. Osebe lahko pridobijo soglasje iz prejšnjega odstavka, če izpolnjujejo naslednje pogoje, da:
– so registrirane v Republiki Sloveniji;
– po predpisih, po katerih so ustanovljene, lahko opravljajo dejavnost pravnega svetovanja;
– imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z univerzitetnim diplomiranim pravnikom oziroma pravnico z opravljenim pravniškim državnim izpitom ali da ima oseba sama tako izobrazbo;
– imajo ustrezne prostore in opremo za pravno svetovanje;
– s pravili delovanja zagotovijo ustrezen nadzor nad dajanjem pravne pomoči po tem zakonu;
– sklenejo zavarovalno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo pri svetovanju vsaj na najnižjo zavarovalno vsoto.

Število oseb, ki lahko pridobijo soglasje iz prejšnjega odstavka, postopek za preizkus izpolnjevanja pogojev, natančnejše pogoje glede prostorov in opreme ter postopek za izdajo soglasja, pravila nadzora nad dajanjem pravne pomoči ter višino in način plačila za pravno pomoč in najnižjo zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.".

14. člen

Prvi in drugi odstavek 30. člena se spremenita tako, da se glasita:

"Prosilec lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne določi, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.".

V desetem odstavku se črta besedilo "V tem primeru se ne uporablja določba petega odstavka 32. člena tega zakona".

15. člen

Naslov VI.poglavja "Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pristojni organi" se spremeni tako, da se glasi: "Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč".

16. člen

31.člen se spremeni tako, da se glasi:

"31. člen

Strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP opravlja strokovna služba za BPP, organizirana pri vsakem pristojnem sodišču.

Za delovna razmerja delavcev v strokovnih službah za BPP veljajo določbe Zakona o sodiščih, ki urejajo položaj administrativno-tehničnih delavcev in strokovnih sodelavcev na sodiščih.

Strokovne službe za BPP opravljajo vse strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP, brezplačno svetujejo in nudijo informacije zainteresiranim osebam o možnostih in pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči ter o drugih vprašanjih, povezanih z odobritvijo in izvajanjem brezplačne pravne pomoči, in pomagajo prosilcu pri sestavi prošnje za brezplačno pomoč, pri ravnanju z napotnico ter dajejo drugim izvajalcem navodila pri izvajanju brezplačne pravne pomoči.

V strokovni službi za BPP mora biti zaposlena najmanj ena oseba, ki izpolnjuje pogoje za strokovnega sodelavca po Zakonu o sodiščih in najmanj ena oseba, ki izpolnjuje pogoje za administrativno-tehnične delavce po Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07).

Predsednik sodišča lahko skladno z zakonom razporedi na delo v strokovno službo za BPP strokovne sodelavce na sodišču ali osebe, ki se na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita.

Število zaposlenih v posameznih strokovnih službah za BPP določi v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, predsednik sodišča s sistemizacijo delovnih mest.".

17. člen

Za 31. členom se dodata novo VI.A poglavje in 31.a člen, ki se glasita:

"VI.A POSTOPEK ZA DODELITEV BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI

31.a člen

18. člen

Prvi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na predpisanem obrazcu.".

Peti, šesti in sedmi odstavek se črtajo.

Osmi odstavek se spremni tako, da se glasi:

"Obrazec za prošnjo iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje.".

Dosedanji osmi odstavek postane peti odstavek.

19. člen

Četrti odstavek 34. člena se spremeni tako da se glasi:

"Zoper odločbo oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.".

20. člen

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

"38. člen

Odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, se vroči tudi državnemu pravobranilcu in pristojnemu sodišču, pred katerim teče postopek, v zvezi s katerim je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena, če je ta že v teku.".

21. člen

Četrti odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Napotnica mora vsebovati:
– osebno ime oziroma firmo upravičenca do brezplačne pravne pomoči, EMŠO oziroma matično številko pravne osebe, davčno številko in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža;
– številko in datum odločbe pristojnega organa za BPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči;
– kratko oznako zadeve, za katero je odobren brezplačna pravna pomoč;
– obliko in obseg odobrene brezplačne pravne pomoči;
– podpis pooblaščene osebe, ki je napotnico izdala;
– dan izdaje napotnice;
– vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal s prilogami;
– skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči;
– datum, ko je napotnica vrnjena;
– obračun stroškov in posamezni zneski, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti;
– podpis osebe, ki je obračun sestavila;
– podpis pristojnega organa za BPP s predlogom za izplačilo;
– pouk o pravnih posledicah kršitev določb tega zakona o ravnanju z napotnico.".

22. člen

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

"40. člen

Izvajalec brezplačne pravne pomoči je dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri vsakem pristojnem sodišču.
K napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti preloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu.
Morebitni popravki na napotnici so veljavni samo, če jih podpiše oseba, ki je za to pooblaščena.
Zapisnik o prvem pravnem nasvetu se sestavi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Zapisnik se sestavi v treh izvodih. Vse izvode zapisnika mora podpisati upravičenec do brezplačne pravne pomoči. En izvod zapisnika se izroči upravičencu do brezplačne pravne pomoči. V zapisniku o prvem pravnem nasvetu mora biti natančno opisana opravljena storitev, naveden pa mora biti tudi porabljen čas opravljene storitve.
Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičene do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.
Pristojno sodišče odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice.
Stroški nudenja brezplačne pravne pomoči se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto.
Potrdilo o izdani napotnici in potrdilo oseb, ki so izvajale pravno pomoč, je izvršilni naslov za izterjavo plačanih storitev pravne pomoči.".

23. člen

Peti odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne oziroma ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem z odločbo, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP, izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov.".

24. člen

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

"44. člen

Sredstva, potrebna za izvajanje tega zakona, se pristojnim sodiščem zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.".

25. člen

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

"45. člen

Sredstva za plačilo storitev po tem zakonu se izplačujejo na podlagi odredbe pristojnega organa za BPP.".

26. člen

Drugi stavek drugega odstavka 46. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog Državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba s katero sodišče razsodi o stroških šteje za izvršilni naslov.".

27. člen

47. člen se črta.

28.člen

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

"48. člen

"Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona, vključno s stroški iz šestega odstavka 34. člena tega zakona.

Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil.

S tem ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke.".

29. člen

Prvi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po prejšnjem členu, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.".

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Kadar upravičenec do BPP v skladu s prvim odstavkom plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke.".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Za namene iz prvega odstavka tega člena ima državni pravobranilec pravico do vpogleda v evidenco, ki jo v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezanca-upravičenca do brezplačne pravne pomoči vodi pristojni davčni organ ter druge evidence, ki se vodijo v zvezi z njegovimi dohodki in premoženjem."

Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

30. člen

Naslov XI.poglavja "XI. NADZOR IN EVIDENCA BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI" se spremeni tako, da se glasi: "XI. EVIDENCA BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI".

31. člen

Črtata se 50. in 51. člen.

32. člen

V 52. členu se druga alinea drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:

"– podatke o prosilcu oziroma upravičencu in njegovih družinskih članih (osebno ime oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko pravne osebe, davčno številko, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža), če je tujec pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, če mu je ta dodeljen in podatke o državljanstvu." .

Doda se nova peta alinea, ki se glasi:

"– dan pravnomočnosti odločbe."

Dosedanja peta, šesta in sedma alinea postanejo šesta, sedma in osma alinea.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Vrhovno sodišče Republike Slovenije vodi centralno elektronsko evidenco o brezplačni pravni pomoči, vključno z evidenco brezplačne pravne pomoči v domačih in tujih čezmejnih sporih, ki obsega podatke iz prejšnjega odstavka in podatke iz 52. m člena tega zakona.".

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Podrobnejše navodilo o vodenju in vsebini evidenc iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.".

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

33. člen

Četrti odstavek 52. e člena se črta.

34. člen

V tretjem odstavku 52. h člena se besedilo "iz drugega odstavka 24. člena" nadomesti z besedilom "iz tretjega odstavka 24. člena".

35. člen

Četrti odstavek 52. l člena se spremeni tako, da se glasi:

"Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne dolgovanega zneska v roku, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov.".

36. člen

Prvi odstavek 52.m člena se spremeni tako da se glasi:

"Za izvajanje določb tega poglavja Vrhovno sodišče vodi evidenco domačih čezmejnih sporov in evidenco tujih čezmejnih sporov.".

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

37. člen

Podzakonski predpisi iz tretjega odstavka 29. člena, petega odstavka 32. člen, drugega odstavka 39. člena, četrtega odstavka 40. člena in petega odstavka 52. člena zakona se uskladijo z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

38. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe četrtega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 12. člena in 71. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo).

39. člen

Ta zakon začne veljati 1. septembra 2008.

III. OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH ČLENOV ZAKONA:

K 1. členu

Ta člen vsebuje definicijo namena brezplačne pravne pomoči, ki jo je zakon doslej opredeljeval kot obseg brezplačne pravne pomoči v IV. poglavje zakona. Zakon je tako »obseg« brezplačne pravne pomoči opredeljeval kot namen in kot dejanski obseg brezplačne pravne pomoči. Zato novela pojem namena in obsega brezplačne pravne pomoči jasneje definira. Namen brezplačne pravne pomoči je omogočiti upravičencem do pravne pomoči dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Brezplačna pravna pomoč je torej institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega varstva.

K 2. členu

Določba tega člena uvaja izjemo za odobritev prvega pravnega nasveta, saj je odobritev zanj možna tudi za nazaj. Po predlogu novele zakona se lahko namreč v nujnih primerih tisti, ki prvi pravni nasvet nudi, prosilec pa mu ne predloži napotnice za nudenje prvega pravnega nasveta, sam na hiter in primeren način na podlagi prosilčevih lastnih navedb prepriča o finančnem položaju prosilca. Prvi pravni nasvet mu nudi, šele nato prosilec pri upravni enoti zaprosi za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, ki pa se v primeru izpolnjevanja pogojev odobri za nazaj. Ta izjema velja torej le za prvi pravni nasvet v nujnih primerih.

K 3. členu

Prvi odstavek 13.člena veljavnega zakona določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki gleda na svoj finančni položaj in položaj svoje družine ne zmore stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine. Ker pa brezplačna pravna pomoč zajema tudi druge stroške (stroški nudenja prvega pravnega nasveta, za katerega se tudi presoja izpolnjevanje finančnega kriterija), se prvemu odstavka dodajajo stroški nudenja pravne pomoči.
Nadalje predlog novele na novo določa finančni kriterij, ki mora biti izpolnjen za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Veljavni zakon določa, da se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne presega višine minimalne plače. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o izvajanju brezplačne pravne pomoči opozorilo, da bi bilo potrebno ponovno preučiti, kdo naj bi bili upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Finančni kriterij je eden izmed temeljnih kriterijev pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči. Ureditev brezplačne pravne pomoči pa se vedno giblje med finančno zmogljivostjo države na eni strani in med določeno mero učinkovitega zagotavljanja brezplačne pravne pomoči revnejšim na drugi strani. Predlagatelj je pri preučevanju izvajanja brezplačne pravne pomoči v praksi in spremljanju porasta števila zadev in višine sredstev državnega proračuna ugotovil, da je potrebno cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči določiti na novo. Predlagatelj se je odločil za višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določa zakon, ki ureja socialno varstvene storitve. Osnovni znesek minimalnega dohodka je osnova za izračunavanje izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev denarne socialne pomoči, pri čemer se ta cenzus upošteva v neto znesku. Pri dosedanjem izvajanju brezplačne pravne pomoči se je namreč izkazalo, da nekatere strokovne službe za BPP minimalno plačo upoštevajo v bruto, drugi pa v neto znesku, kar pomeni, da so prosilci neenako obravnavani, kar ni dopustno. Veljavni zakon določa za cenzus minimalno plačo na družinskega člana (za leto 2007 znaša 538 EUR bruto), novela pa ta cenzus zvišuje na 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določa zakon, ki ureja socialno-varstvene storitve (za leto 2007 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 205,57 EUR, 2-kratnik tega zneska pa znaša 411 EUR). Glede na to, da so po večini strokovne službe za BPP upoštevale minimalno plačo v bruto znesku (neto torej nekje okoli 379 EUR), se cenzus zvišuje za približno 32 EUR. Poleg tega se s spremembo cenzusa uvaja skladnost med dodeljevanjem denarne socialne pomoči in brezplačne pravne pomoči. Oseba, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, prejmejo avtomatično tudi brezplačno pravno pomoč, če zanjo zaprosijo, strokovna služba za BPP pa ne ugotavlja izpolnjevanje finančnih pogojev. Sprememba cenzusa je zato zelo pomembna pri uskladitvi obeh socialnih transferjev, saj bi po noveli zakona oba temeljila na isti osnovi.

K 4. členu

Veljavni zakon je pri določanju finančnih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči povzemal določbe zakona, ki ureja socialno varstvene storitve, torej je povzemal določbe o finančnih kriterijih za dodelitev denarne socialne pomoči. Ker so se v vmesnem času določbe nekoliko dopolnile in postrožile, bi bilo potrebno, če bi želeli slediti trendu sprememb na področju denarne socialne pomoči, člene veljavnega Zakona o brezplačni pravni pomoči, dopolniti. Po mnenju Službe Vlade za zakonodajo pa je bolj praktično, da se le navaja člene zakona, ki so relevantni in se tako izogne podvajanju istih členov v obeh zakonih. Novela tako taksativno določa člene Zakona o socialnem varstvu, ki so uporabni za ugotavljanje izpolnjevanja finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako se v nekaterih segmentih spreminja dosedanji sistem ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Namesto minimalne plače se torej uvaja nov finančni cenzus-osnovni znesek minimalnega dohodka, ki pa ni pomemben samo pri presojanju višine mesečnih dohodkov prosilca in njegove družine, ampak tudi pri upoštevanju njihovih prihrankov in premoženja. Po veljavnem zakonu je bilo določeno, da prihranki in premoženje prosilca in njegove družine ne smejo presegati višine 20 minimalnih plač (kar znaša 10.256,60 EUR) . Po predlogu pa se ta cenzus določa v višini 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar znaša 12.334,20 EUR). Poleg tega se po predlogu zakona ugotavlja višina prihodkov družine v zadnjih treh mesecih in ne več v zadnjih šestih mesecih, saj je potrebno zagotoviti poenotenje določb o finančnih kriterijih pri brezplačni pravni pomoči in drugih socialnih transferih. Novela predlaga tudi brisanje določbe o vpisu odločbe o dodelitvi BPP v zemljiško knjigo, ker je ta določba v praksi dejansko neizvedljiva, saj veljavni zakon ne določa, kdo je pristojen za kasnejše izbrise teh vpisov, prav tako pa so izplačila na osnovi teh vpisov zelo redka.

K 5. členu

Glede na to, da predlog novele že v 14. členu navaja določbe Zakona o socialnem varstvu, ki se uporabljajo pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, so odveč določbe 15., 16., 17., 18. in 19. člena veljavnega Zakona o brezplačni pravni pomoči.

K 6. členu

20. člen veljavnega zakona ureja dolžnost prosilca, da izpolni izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov, vendar pa te izjave ne poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, kar v praksi povzroča številne nepravilne, pomanjkljive in napačne izjave o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine in s tem neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v breme državnega proračuna. Novela to pomanjkljivost odpravlja. Poleg tega dosedanji člen določa, da strokovna služba za BPP lahko preveri premoženjsko stanje prosilca pri pristojnih organih, ki o posamezni vrsti premoženja vodijo evidenco. Če se evidence nahajajo v informatizirani obliki, podatke pridobi na podlagi neposrednega elektronskega dostopa, drugače pa s pisnimi zaprosili. Strokovna služba za BPP lahko torej od prosilca zahteva le dokazila o tistih podatkih, o katerih sama ne more pridobiti podatkov (npr. podatki o premoženju v tujini). V primerih, da gre za podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pa mora prosilec in družinski član v pridobitev takšnih podatkov s strani strokovne službe za BPP privoliti, v nasprotnem primeru jih mora predložiti sam. Če pa jih tudi po roku, ki ga določi strokovna služba za BPP ne predloži, strokovna služba za BPP ravna po 140. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006), ki določa, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno, za svoje navedbe pa mora predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če torej stranka ne predloži podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, strokovna služba za BPP prošnjo zavrne zaradi nedokazanosti nezmožnosti plačila stroškov sodnega postopka oziroma nudenja brezplačne pravne pomoči prosilca in njegove družine.

K 7. členu

Ugotavljanje finančnih pogojev prosilca za BPP je po noveli vezano na 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnova cenzusa torej ni več minimalna plača, ampak osnovni znesek minimalnega dohodka. Zaradi navedenega je potrebno spremeniti tudi zakonsko določeno višino premoženja, ki ga upravičenec in njegovi družinski člani lahko imajo, da se jim klub temu dodeli brezplačna pravna pomoč. Veljavni zakon za višino takšnega premoženja določa cenzus 20 minimalnih plač (kar znaša 10.256,60 EUR), novela pa ta cenzus spreminja na višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar znaša 12.334,20 EUR).

K 8. členu

Tudi členi glede opredelitve oseb, ki se štejejo med družinske člane in s tem med osebe, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, so povzeti po Zakonu o socialnem varstvu, vendar pa jih novela ne zajame že v 5.členu, ker je vsekakor potrebno v sistemu brezplačne pravne pomoči v primerjavi s sistemom denarne socialne pomoči ohraniti nekatere specifike. Ena takšnih je opredelitev družinskih članov. Otroci, ki so jih starši dolžni preživljati po predpisih, ki urejajo dolžnost preživljanja, so lahko prosilci za brezplačno pravno pomoč, ne morejo pa biti prosilci za denarno socialno pomoč, zato je potrebno v tem segmentu določiti, kdo se šteje za njihove družinske člane. V praksi se je namreč dostikrat pokazal problem, ali naj bodo otroci obravnavani kot samske osebe ali naj se med njihove družinske člane štejejo tudi njihovi starši, ki so jih dolžni preživljati. Predlog novele to dilemo odpravlja in določa, da se starši otrok, ki prosijo za brezplačno pravno pomoč, štejejo med njihove družinske člane, kar posledično pomeni, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi dohodki, prihranki in premoženje staršev, ki lahko tako s svojimi dohodki in premoženjem pomagajo pri stroških pravne pomoči svojemu otroku.

K 9. členu

Ta določba jasneje opredeljuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanašajo na izglede prosilca za dodelitev pravne pomoči, da bo v postopku uspel in na pomen zadeve za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj. Obenem kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z uveljavljanjem kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do sojenja v razumnem roku) opredeljuje razlog, da se je prosilec zaradi predolgega sodnega postopka znašel v življenjski stiski. Skupni motiv za opredelitev teh pogojev je v načelu, naj država s podeljevanjem brezplačne pravne pomoči ne bi omogočala pravdanja brez resnih izgledov za uspeh, pa tudi ne pravdanja v zadevah, ki celo za prosilca samega niso pomembne. Po predlogu novele zakona bo ugotavljala izpolnjevanje t.i. vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči upravna enota. Predlagatelj meni, da mora biti presoja t.i. vsebinskega kriterija široka, saj mora iti v tem primeru za očitnost nerazumnosti, preozko ocenjevanje verjetnih izgledov za uspeh pa bi lahko povzročilo prejudiciranje zadeve. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je pomembnost zadeve za ekonomsko socialni položaj posameznika potrebno gledati tudi z vidika stroškov postopka nudenja brezplačne pravne pomoči. Če bi bili namreč predvideni stroški pravne pomoči višji od ekonomske koristi, ki bi jo prosilec s pravno pomočjo pridobil višji, bi vsekakor šlo za zadevo, ki bi bila za vidika upravičenosti lahko zavrnjena iz vsebinskega razloga. Izpolnjevanje vsebinskih kriterijev se bo presojalo po ugotavljanju finančnih kriterijev, vsebinski kriteriji pa so torej dokaj široko zastavljeni in se bo prošnja za brezplačno pravno pomoč zaradi njih zavrnila le v očitnih primerih zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči.

K 10. členu

Ta člen ne priznava več pravice do brezplačne pravne pomoči za prvi pravni nasvet, ne da bi pred tem pristojni organ ugotavljal izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Že veljavni zakon med cilji zakona navaja ureditev dostopnosti pravnega svetovanja pred začetimi sodnimi postopki strankam, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, vendar se je v praksi izkazalo, da se brezplačnih pravnih nasvetov poslužujejo tudi stranke, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvi in ki do brezplačnih storitev ne bi bile upravičene. Tudi Računsko sodišče je v revizijskem poročilu opozorilo na zelo veliko tveganje nadaljevanja trenda rasti števila prvih pravnih nasvetov v smislu brezplačne pravne pomoči, saj se s spoznanjem, da je prvi pravni nasvet brezplačen, ne glede na finančni položaj prosilca, povečuje interes ljudi za koriščenje tega instituta. Poleg tega pa je v večini evropskih držav za brezplačni pravni nasvet potrebno izpolnjevati pogoje, sicer se pravni nasvet ne financira iz državnega proračuna. Novela zaradi navedenih razlogov uvaja dolžnost izpolnjevanja finančnih pogojev za nudenja prvega pravnega nasveta po tem zakonu, torej financiranja prvih pravnih nasvetov iz državnega proračuna.
Postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa naj bi po vzoru nemškega sistema potekal hitro in naj bi bila odločba in napotnica izdana še isti dan oziroma takoj, ko je pristojna služba za BPP prejela prošnjo oziroma ko se je prosilec zglasil pri pristojni službi za BPP. Prosilec bo podal le izjavo o premoženjskem stanju, ki je del prošnje in ki jo bo podal pod kazensko in materialno odgovornostjo. Strokovni sodelavec v službi za BPP bo nato na podlagi ustnih navedb prosilca glede njegovih dohodkov in premoženja, izdal odločbo in napotnico. Ker se predvideva, da bo izdaja odločbe in napotnice podprta z računalniškim programom, bo lahko ta postopek potekal zelo hitro.
Seveda pa obstajajo nujni primeri, ko ugotavljanje teh pogojev pred nudenjem brezplačne pravne pomoči ne bi bilo na mestu, ker lahko samo ob primerni hitrosti pravne pomoči prosilec učinkovito uveljavi svojo pravico. V takem primeru bi na hiter in primeren način ugotavljala pogoje tista oseba, ki pravno pomoč nudi. Prosilec pa bi ji moral kasneje posredovati odločbo za nudenje brezplačne pravne pomoči ali pa ta pravni nasvet plačati.
Prosilec ima v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta. Da prosilec ne bi v isti zadevi prejel več kot en pravni nasvet, novela uvaja dolžnost preverjanja podatkov iz centralne evidence upravičencev, ki jo vodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kjer lahko pristojne službe za BPP na hiter način preverijo, ali je bil prosilcu prvi pravni nasvet v isti zadevi že nuden ali ne.

K 11. členu

Oprostitev plačila sodnih taks bo urejena s predvideno novelo zakona, ki ureja sodne takse in v predvidenih novelah postopkovnih zakonov. Da ne bi prihajalo do podvajanja oprostitev plačila sodnih taks, novela zakona črta možnost oprostitve plačila sodnih taks kot oblike brezplačne pravne pomoči. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči bo tako moral za oprostitev plačila sodnih taks zaprositi posebej, po določbah drugih zakonov.

K 12. členu

Člen je potrebno spremeniti zaradi prenosa dela pristojnosti iz sodišč na upravne enote.
V člen se dodaja tudi nov odstavek glede mediacije. Upravna enota bo tako lahko odrekla brezplačno pravno pomoč prosilcu, ki bo odrekel soglasje za mediacijo, če je nasprotna stranka podala takšen predlog, ali v primeru, da ne sodeluje v dobri veri, na primer pride na sestanek v mediaciji in noče sodelovati. Spodbujanje mediacije je namreč ena od rešitev, ki naj bi pripomogle k večjemu številu reševanja sporov v postopku mediacije in s tem k zmanjševanju števila tožb in posledično zmanjšanju pripada zadev na sodišča. Določba je bila v predlog zakona vnesena na pobudo Društva mediatorjev Slovenije.

K 13. členu

Člen je le redakcijski določbe o izvajalcih prvega pravnega nasveta, ki so bile uvrščene v 31. člen, prenaša v ta člen, da so izvajalci BPP oziroma osebe, pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči urejene na enem mestu.

K 14. členu

Prosilcu je bil odvetnik oziroma oseba, pooblaščena za izvajanje brezplačne pravne pomoči po sedaj veljavni ureditvi dodeljena s strani organa za BPP. Novela to ureditev odpravlja. Za učinkovito in uspešno zastopanje po odvetniku je nujen odnos zaupanja med odvetnikom in klientom, zato mora imeti stranka najprej možnost, da si odvetnika, s katerem bo takšen odnos izgradila, izbere sama. Le v primeru, da izbrani odvetnik ne bi želel prevzeti zastopanja, bo upravičencu do BPP odvetnika postavil organ za BPP. Ista ureditev velja za nudenje prvega pravnega nasveta, kjer bo lahko prosilec sam izbral osebo, pooblaščeno za izvajanje prvega pravnega nasveta. Prosta izbira upravičenca do BPP torej ni omejena le na listo, ki jo predloži območni zbor odvetnikov, ampak si lahko upravičenec izbere odvetnika po svojih željah, tako, kot bi to storil, če bi imel zadosti finančnih sredstev, da bi lahko njegove storitve plačal sam. Predlagana rešitev je tudi v skladu 3.c točko Priporočila št. R (93) Ministrskega odbora Sveta Evrope državam članicam o učinkovitem dostopu zelo revnih do sodišč in pravosodja, ki ga je Ministrski odbor sprejel 8.januarja 1993.

K 15. členu

Gre za redakcijski popravek. Določbe o strokovni službi za BPP so bile do sedaj urejene v 30. členu med drugi določbami in postopku in o izvajalcih prvega pravnega nasveta. Zaradi boljše preglednosti je bilo uvedeno novo poglavje, ki se nanaša samo na strokovno službo za BPP.

K 16. členu

Dosedanji 31. člen je vseboval različne sklope področij BPP, ki jih je urejal (odločanje o prošnji, strokovna služba za BPP, izvajalci prvih pravnih nasvetov). Zaradi preglednosti in sistematičnosti, je bil oblikovan nov člen, ki vsebuje samo določbe o strokovni službi za BPP, ostale določbe dosedanjega 31. člena pa so bile prenesene v druge člene novele zakona. V noveli 31. člena je bil črtan le odstavek o materialnih stroških za delo strokovnih služb za BPP. Ker se bodo sredstva za BPP (plačevanje storitev BPP) po noveli zakona zagotavljala iz proračuna pristojnih sodišč, se bodo sredstva za materialne stroške za delo strokovnih služb črpala iz rednih proračunskih postavk za delo sodišč.
Z novelo te določbe pa se popravlja tudi navedba objave zakon o sodiščih, ki je bil noveliran, v Uradnem listu Republike Slovenije.

K 17. členu

Gre za redakcijski popravek. Ker je bilo v prejšnjih členih uvedeno novo poglavje, se zato s tem členom uvaja novo oštevilčenje poglavja, ki ureja postopek dodelitve BPP. Doda se novi člen 31.a , ki pomeni le redakcijsko spremembo. Novi člen je v bistvu prvi del obstoječega 31. člena.

K 18. členu

Predlog novele zakona določa, da naj bi se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlagala le na predpisanem obrazcu in ne kot po veljavnem zakonu, po katerem je lahko prošnja vložena tudi posebej, vendar morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, predvsem, da je vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini obrazca. Ker naj bi po noveli zakona obrazec vseboval le navedbo ključnih podatkov, v izjavi o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine pa le vprašanja, na katere bo potrebno odgovoriti pritrdilno ali nikalno, je zaradi lažje izvedbe postopka smiselno, da se določa vlaganje prošenj le na obrazcih. Strokovna služba za BPP bo ob prejemu izpolnjene prošnje podrobneje preučila premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, s tem, da bo pridobila podatke iz uradnih evidenc in od drugih državnih organov, le izjemoma bo lahko zahtevala predložitev dokumentacije od prosilca. Po predložitvi izpolnjenega obrazca pa bo strokovni službi za BPP pridobivanje podatkov dosti lažje, saj bo prosilec nekaj ključnih podatkov navedel sam (npr. ali je sploh lastnik nepremičnin-v primeru negativnega odgovora strokovna služba za BPP sploh ne bo potrebovala brskati po evidencah in pridobivati podatkov o tem dejstvu).

K 19. členu

Vse odločbe bodo vročene tudi državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa, to pa bo imelo možnost, da vlaga tako pritožbe kot tudi sproža upravne spore kot aktivno legitimiran vlagatelj. Državno pravobranilstvo je tudi sicer zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, ki jih določa zakon, pred sodišči in upravnimi organi pred sodišči in upravnimi organi aktivna stranka v sodnih in drugih postopkih. Smiselno je, da je to tudi v postopku BPP, kjer gre za odločanje o proračunskih sredstvih. Tožilstvo na drugi strani izvršuje funkcijo organa v javnem interesu na področju kazenskega pregona. Glede na navedeno, je sistemsko smiselno, da je izvajanje aktivne funkcije vlagatelja pritožb in tožb v upravnem sporu v zadevah BPP le na strani državnega pravobranilca, zato se črta možnost vlaganja pritožb in tožb v upravnem sporu s strani državnega tožilca.

K 20. členu

Novela spreminja obveznost vročanja odločb državnemu pravobranilstvu, državnemu tožilstvu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in krog oseb, katerim je potrebno odločbo vročiti zožuje. Namen vročitve je vlaganje pritožb in tožb v upravnem sporu osebam, ki imajo pravni interes. Po izrecni določbi prvega odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu je zastopnik javnega interesa v upravnem sporu državni pravobranilec. Novela določa obveznost vročanja odločb o BPP državnemu pravobranilcu in pristojnemu sodišču, pred katerim teče postopek v zvezi s katerim je bila dodeljena BPP.

K 21. členu

Novela jasno določa obvezne sestavine napotnice in ukinja eksemplifikativno naštevanje vsebine napotnice. Dalje tudi dopolnjuje obvezne sestavine napotnice, s tem da za pravne osebe zahteva tudi matično številko.

K 22. členu

Veljavni zakon določa, da je napotnico strokovni službi dolžan vrniti upravičenec do BPP, novela pa to obveznost prenaša na izvajalca BPP. V praksi so napotnice namreč v večini primerov že sedaj vračali izvajalci BPP. Da bi se dosegla disciplina in da se postopki ne bi po nepotrebnem zavlačevali, so izvajalci BPP dolžni napotnico vrniti v osmih dneh od dneva, ko so bile storitve po napotnici opravljene. Ta obveznost je določena že v veljavnem zakonu, ravno tako pa je določena tudi posledica zamude tega roka - neupravičenost do plačila storitev BPP.
Zaradi zlorabljanja instituta brezplačne pravne pomoči pri izvajalcih predlog natančnejše predpisuje dokumentacijo, ki jo morajo izvajalci brezplačne pravne pomoči predložiti pristojnemu sodišču, zaradi obračuna nagrade in izdatkov. Tako mora predložiti napotnico s specificiranim stroškovnikom in zapisnikom o nudenih storitvah. Zapisnik o prvem pravnem nasvetu bo moral po novem biti sestavljen na obrazcu, ki ga bo predpisal minister, pristojen za pravosodje. V zapisniku bo morala biti natančno opisana opravljena storitev, naveden pa bo moral biti tudi čas opravljene storitve. Zaradi preprečevanja zlorab bo moral upravičenec do prvega pravnega nasveta podpisati vse izvode zapisnika o prvem pravnem nasvetu, s čimer bo potrdil resničnost vsebine zapisnika.
Pravočasno plačevanje nagrad in povrnitev stroškov osebam, ki tako pravno pomoč nudijo, je koristno in potrebno predvsem zaradi tega, ker so v našem pravnem sistemu zamudne obresti za neplačane obveznosti še vedno sorazmerno visoke. Novela uvaja roke za odločanje o stroških nudenja pravne pomoči in za njihovo izplačilo. 24. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2007 in 2008 določa za proračunske uporabnike 30 dnevni plačilni rok. Podlaga za izplačilo je računa izvajalca storitve (odvetnika) in sklep pristojnega sodišča, da je storitev opravljena v skladu z zakonom.

K 23. členu

Statistika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kaže, da je iz naslova neupravičeno prejete BPP izterjano zelo malo sredstev v primerjavi z izplačanimi sredstvi. Podatki za leto 2005 kažejo, da je bilo izplačanih 300.109.585 SIT sredstev za BPP, izterjanih pa le 1.338.937 SIT neupravičeno prejete BPP. Nekatera sodišča določb zakona, ki se nanašajo na neupravičeno prejeto BPP, sploh niso izvajala. Zaradi teh razlogov, se namesto sodne izvršbe uvaja t.i davčna izvršba. Z novelo zakona se odpravlja dosedanji sistem izvršbe po sodni poti in uvaja sistem prisilne izterjave s strani davčnega organa po zakonu, ki ureja prisilno izterjavo davkov. S tem se uvaja hitrejši in učinkovitejši način izterjave dolgovanih zneskov in zagotavlja racionalnejše razpolaganje s proračunskimi sredstvi.

K 24. členu

Financiranje BPP se bo zagotovilo na enak način kot financiranje drugih nalog sodišč. To je z zagotovitvijo sredstev v proračunih sodišč, ki izvajajo obračun stroškov v sistemu brezplačne pravne pomoči. S tem bo na eni strani dosežena večja odgovornost za gospodarjenje s temi sredstvi, po drugi strani pa se bo odpravilo nepotrebno administrativno delo, ki ne prispeva k boljšemu delovanju sistema BPP. Z oblikovanjem postavk na posameznih sodiščih ne bo bila prizadeta niti transparentnost niti preglednost porabe sredstev, saj uveljavljeni model proračuna omogoča spremljanje porabe tako za posamezno postavko, kot za celoten podprogram in tudi ustrezno omejuje možnost prerazporejanja sredstev. Sredstva za brezplačno pravno pomoč se bodo zagotavljala sodiščem po kriteriju nastanka stroškov. Sredstva za kritje stroškov iz prvega stavka petega odstavka 34.člena tega zakona na primer se bodo zagotavljala Upravnemu sodišču, pri katerem bodo stroški v zvezi z upravnim sporom nastali in ne sodišču, katerega odločbo tožnik izpodbija.

K 25. členu

Iz istega razloga, kot je naveden v obrazložitvi prejšnjega člena, je potrebno spremeniti način odobritve izplačila, ki se po noveli izvaja na podlagi odredbe pristojnega organa za BPP, to je predsednika pristojnega sodišča, ki je odgovoren za ravnanje s proračunskimi sredstvi svojega sodišča.

K 26. členu

Po veljavni ureditvi je predlog za izvršbo po uradni dolžnosti vložil pristojni organ za BPP, ki je odločil o odobritvi BPP. Gre za izvršbo v primeru prehoda terjatve zoper nasprotno stranko na Republiko Slovenijo. Novela predlaga ureditev izvršbe tako, da predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog Državnega pravobranilstva, ki je zastopnik Republike Slovenije pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.

K 27. členu

Zaradi nepotrebnega podvajanja z 48. členom, se 47. člen črta.

K 28. členu

Po tej določbi je upravičenec dolžan državi povrniti razliko med dejanskim zneskom BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, ki v postopku ni uspela, oz. je bil izterjan od nje. To velja tako v primeru pravnomočne odločbe sodišča, kot tudi, ko sta se stranki sodno oz. izvensodno poravnali. Pri tem pa veljata dve izjemi. Od upravičenca se ne more terjati več, kot je v postopku dejansko pridobil, v nobenem primeru pa ni dolžan povrniti stroškov če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. S tem se vzpostavlja analogija z ureditvijo prejemkov, izvzetih iz izvršbe (1.točka 101.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07)). Ker pa je upravičenec stroške za BPP plačal namesto druge stranke, s svojim plačilom avtomatično pridobi zahtevek do nasprotne stranke.

K 29. členu

Sedanji zakon v prvem odstavku 49. člena ureja primer, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku, njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje pa se v enem letu po pravnomočnosti odločbe izboljša. Nova določba pa to razširja na kakršenkoli izid tožbe, vendar pa je upravičenec dolžan poravnati sredstva, le če teh še ni poravnal nasprotni udeleženec v skladu s 46. in 48. členom predlagane novele. Vendar pa tako kot v prejšnjem členu upravičenec s tem ko poravna znesek namesto nasprotnega udeleženca, proti njemu pridobi zahtevek. Določba prav tako podaljšuje čas v katerem se preverja premoženjsko stanje upravičenca do BPP iz enega leta na štiri leta. Pri pregledu primerjalnih ureditev je namreč zaslediti, da je ta "preizkusni čas" veliko daljši kot po dosedanji slovenski ureditvi. V Avstriji znaša to obdobje 3 leta od zaključka postopka, v Nemčiji pa celo 4 leta od zaključka postopka. Novela za preverjanje teh pogojev določa samo državno pravobranilstvo, črta pa pristojnost državnega tožilstva iz razlogov, navedenih v obrazložitvi k 23. členu.

K 30. členu

Ker se v členih iz tega poglavja črtajo določbe o nadzoru nad izvajanjem določil tega zakona (obrazložitev k členu 35), se ustrezno spremeni tudi naslov poglavja, ki sedaj zajema le določbe o vodenju evidenc.

K 31. členu

Določba o nadzoru nad izvajanjem določb tega zakona s strani Računskega sodišča je odveč, saj zakon, ki ureja javne finance Računskemu sodišču že daje take pristojnosti. Ker bodo sredstva za BPP zagotovljena iz proračunov pristojnih sodišč, katera so zajeta v sodno statistiko, tudi ločeno poročanje Vrhovnega sodišča ni potrebno, zato se ti dve določbi črtata.

K 32. členu

Zakon uvaja s to določbo elektronsko oblikovano evidenco o brezplačni pravni pomoči, ki jo vodijo okrožna sodišča, vsako za svoje zadeve in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, za območje celotne države. Podrobnejša opredelitev vsebine in vodenja te evidence pa ni zakonodajna materija, saj bo vprašanja v zvezi z vodenjem in vsebino skupne elektronske evidence uredil minister, pristojen za pravosodje.

K 33. členu

Veljavni zakon različno določa obveznost vračanja napotnic strokovni službi za BPP. Na splošno to obveznost določa za upravičence do BPP, v čezmejnih sporih pa to dolžnost nalaga izvajalcem BPP. Ker novela za vse vrste sporov določa enotno obveznost vračanja napotnice s strani izvajalca BPP, je določba 4. odstavka 52.e člena nepotrebno podvajanje. Ta sprememba je vsekakor potrebna, saj ni dovoljeno različno obravnavati domače spore in t.i. čezmejne spore.

K 34. členu

Gre za redakcijsko spremembo, saj se 3. odstavek 52.h člena sklicuje na določbe 24. člena, v katere je bil vnesen nov odstavek.

K 35. členu

Zaradi razlogov, navedenih v obrazložitvi k 23. členu tega zakona, se namesto sodne izvršbe uvaja t.i davčna izvršba. Z novelo zakona se odpravlja dosedanji sistem izvršbe po sodni poti in uvaja sistem prisilne izterjave s strani davčnega organa po zakonu, ki ureja prisilno izterjavo davkov. S tem se uvaja hitrejši in učinkovitejši način izterjave dolgovanih zneskov in zagotavlja racionalnejše razpolaganje s proračunskimi sredstvi.

K 36. členu

V 52. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči je bil dodan nov 3. odstavek, ki celotno centralno evidenco brezplačne pravne pomoči nalaga Vrhovnemu sodišču RS. Ta tako po noveli vodi tudi evidenco o domačih in tujih čezmejnih sporih, ki je bila po veljavni ureditvi naložena ministrstvu za pravosodje.

K 37. členu

Novela določa le obveznost ministra, pristojnega za pravosodje, da v skladu s spremembami zakona ustrezno spremeni tudi podzakonske predpise, ki so izdani na podlagi tega zakona. Ker novel uvaja tudi drugačno razporeditev členov, se spreminjajo tudi mesta, kjer je obveznost prejetja podzakonskih predpisov navedena v zakonu.

K 38. členu

Nov člen določa prenehanje uporabe 71. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07), ki v tem členu rešuje položaj obdolženca, ki zaradi svojih slabih gmotnih razmer ne zmore sam plačati zagovornika. Tako lahko potekata vzporedno dva postopka, po Zakonu o kazenskem postopku in po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Z vidika enakopravnosti upravičencev do BPP je zato smotrno, da se ohrani le en postopek, drugi pa se ukine.

K 39. členu

Ker je zakon vsebinsko povezan z zakonom, ki ureja pravdni postopek in zakonom, ki ureja sodne takse, je dan začetka veljavnosti isti kot za omenjena zakona z izjemo 29. in 30. člena, ki se nanašata na uporabo proračunskih sredstev. V dosedanji ureditvi se sredstva za BPP zagotavljajo v okviru finančnega načrta Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na eni proračunski postavki, po noveli pa bi morala biti proračunska postavka za BPP v finančnih načrtih vseh sodišč. Na podlagi zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo izvrševanje državnega proračuna se lahko nove integralne proračunske postavke vključi v finančne načrte proračunskih uporabnikov samo ob sprejemanju državnega proračuna, zato je potrebo omogočiti uporabo 29. in 30. člena s pričetkom proračunskega leta, torej s 01.01.2009.

IV. DOLOČBE VELJAVNEGA ZAKONA, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO

1. člen

Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti.
Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom.
Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, si mora prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu.

11. člen

Oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče).

Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč).

Pri upravičencih do brezplačne pravne pomoči iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona se finančni položaj prosilca ne ugotavlja.

13. člen

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka.

Šteje se, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).

14. člen

V dohodek prosilca oziroma njegove družine se štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma in v tujini, razen:
– dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč ter dodatki za tujo nego in pomoč;
– otroškega dodatka;
– dodatka za nego otroka;
– pomoči za opremo novorojenčka;
– stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom;
– štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje in izobraževanje;
– dohodkov iz občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve;
– sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče;
– nagrada za otroka v rejništvu, ki jo prejema prosilčeva družina;
– odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Od ugotovljenega lastnega dohodka se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.

15. člen

Pri ugotavljanju lastnega dohodka (samske osebe oziroma prosilca in njegove družine), kot podlage za odobritev brezplačne pravne pomoči se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca – samsko osebo oziroma za prosilca in njegovo družino v obdobju oziroma za obdobje šest koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje.

Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, ki jih prosilec oziroma njegova družina dejansko prejme.

Dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti in dohodek iz kmetijske dejavnosti, se v lastni dohodek štejeta v skladu z metodologijo, ki je za upoštevanje dohodka iz dejavnosti oziroma dohodka iz kmetijske dejavnosti predpisana na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo.

16. člen

Če lastnega dohodka ni mogoče izračunati na način iz prejšnjega člena, ker so prosilec ali njegovi družinski člani prenehali prejemati periodične dohodke v obdobju iz prvega odstavka prejšnjega člena, se periodični dohodki, ki so jih prejemali, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo.

Če so prosilec ali njegovi družinski člani v obdobju iz prvega odstavka prejšnjega člena šele začeli prejemati periodični dohodek, se pri ugotavljanju višine lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega periodičnega dohodka.

Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih prosilec oziroma njegova družina prejemajo v enakih oziroma podobnih zneskih.

17. člen

Priložnostni dohodki, ki jih je prosilec oziroma njegova družina prejel samo enkrat za enkratno opravljeno delo v obdobju iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, se v lastni dohodek upoštevajo v sorazmernih deležih (1/6).

18. člen

Občasni, neperiodični dohodki, ki so po tem zakonu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je prosilec oziroma njegova družina prejel samo enkrat v obdobju iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, se upoštevajo v višini prejetih dohodkov, razdeljenih v sorazmernih deležih (1/6).

19. člen

Ne glede na določbe tega zakona se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač.

Kot premoženje se po tem zakonu ne upošteva:

– stanovanje, ki ga zakon določa kot primerno stanovanje, in v katerem prosilec živi oziroma v njem ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani;

– predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz 5. točke 79. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 89/99 – ZPPLPS);
– osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač in
– premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca.

Kot premoženje iz prvega odstavka tega člena po tem zakonu se šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo.

Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi.

20. člen

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov iz prejšnjega člena se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo izpolni na obrazcu o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine. Strokovna služba za BPP lahko preveri premoženjsko stanje prosilca pri pristojnih organih, ki o posamezni vrsti premoženja vodijo evidenco. V vsakem primeru pa mora strokovna služba za BPP premoženjsko stanje preveriti, če to zahteva pristojni organ za BPP ali če to zahteva državni pravobranilec.

Državni organi in organizacije so dolžni brezplačno posredovati zahtevane podatke za namene iz prejšnjega odstavka.

Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč, se prošnja z odločbo zavrne in jo prosilec ne more vložiti nadaljnjih 6 mesecev od dneva izdaje odločbe.

Če je drugačno premoženjsko stanje prosilca oziroma njegove družine ugotovljeno po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

22. člen

Ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega vrednosti premoženja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči).
Šteje se, da je prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami, če so stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje družinskega člana, s stroški za vzdrževanje invalidnega ali drugače prizadetega družinskega člana, s stroški za vzgojo in izobraževanje otrok s prilagojenimi potrebami in drugimi stroški, ki so nastali zaradi višje sile ali zaradi razlogov, ki niso na strani prosilca ali družinskih članov.
Šteje se, da je prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.
Šteje se, da je zahteva za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (potres, poplave itd.).
Mnenje o dejstvih iz prejšnjih odstavkov tega člena mora na zahtevo pristojnega organa za BPP podati tudi pristojni center za socialno delo, če ima podatke o prosilcu in njegovi družini.

23. člen

Za družinske člane prosilca po tem zakonu se štejejo naslednje osebe:
– zakonec oziroma oseba, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86 – ZNP, 1/89 in Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 82/94 – ZN, 26/99 – ZPP, 70/2000 – ZZNPOB) v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati – v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma do dopolnjenega 26 leta starosti ali otroci prosilca, ki zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka, šolanja niso končali v predpisanem roku, in sicer še toliko časa, za kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo;
– pastorki prosilca, če so v varstvu in vzgoji pri prosilčevem zakoncu oziroma osebi, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– vnuki ali nečaki prosilca ali osebe iz prve alinee tega člena, če ta oseba preživlja vnuke ali nečake, ki so brez staršev;
– odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega akta v pretežnem delu dolžan preživljati prosilec ali kdo od njegovih družinskih članov, če ta oseba nima lastnih dohodkov in premoženja po merilih po tem zakonu.

Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov iz prejšnjega odstavka.

24. člen

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:
– zadeva ni očitno nerazumna ali
– je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ali
– je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena ali
– ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve ali
– je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski.

Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Prosilcu se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna brezplačna pravna pomoč).

25. člen

Prvi pravni nasvet za vse upravičence iz prvega odstavka 10. člena tega zakona je brezplačen in zanj ni potreben postopek ugotavljanja pogojev iz III. poglavja tega zakona.

Za prvi pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe.
Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se upravičencem lahko posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti.

Upravičenec ima v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta

26. člen

Brezplačna pravna pomoč se v isti zadevi lahko dodeli:
– za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet;
– za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah;
– za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave;
– za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji;
– za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi;
– za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo;
– za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči;
– za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti;
– kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku.

Za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena se šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.

Za pravno zastopanje iz prvega odstavka tega člena se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvensodno poravnavanje sporov.

Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila:
1. sodnih taks;
2. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov;
3. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi);
4. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem;
5. drugih stroškov postopka.
Sredstva za plačilo stroškov iz 2., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev iz 44. člena tega zakona.

28. člen

Brezplačna pravna pomoč se odobri praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila odobrena.

Pristojni organ za BPP lahko:

– določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat;

– dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da odobritev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji);

– določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja;

– omeji brezplačno pravno pomoč na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški.

Pristojni organ za BPP lahko veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe).

Če prosilec ne izpolni roka ali pogoja iz prejšnjega odstavka, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je potrebno v določenem roku vložiti tožbo, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, odobrena pa mu je tudi pravna pomoč za postopek na prvi stopnji).
V primeru iz prejšnjega odstavka prosilec v tej zadevi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani. O teh okoliščinah odloča pristojni organ za BPP.

29. člen

30. člen

Odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za BPP z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če za izvajanje pravne pomoči ne določi odvetnika ali osebe iz enajstega odstavka 31. člena tega zakona, ki jo je predlagal prosilec, pristojni organ za BPP v odločbi navede razloge za takšno odločitev.

Pristojni organ za BPP določi odvetnika iz seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov oziroma iz seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.

Če odvetnik iz prvega odstavka zaradi opravičljivih razlogov ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči, na napotnici iz 39. člena tega zakona navede poleg svojega imena in priimka še razlog, zaradi katerega ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči.

O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ za BPP po predhodnem mnenju Odvetniške zbornice Slovenije oziroma Notarske zbornice Slovenije, ki je obvezujoče.

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko odvetnik odkloni izvajanje pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena tega zakona le iz razlogov, na katere ne more vplivati. V tem primeru o tem takoj obvesti pristojni organ za BPP. O utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za BPP brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka.

Za pravno pomoč po tem zakonu je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči.

Kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, so nični.

Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči.

Pristojni organ za BPP sme na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije.

Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. V tem primeru se ne uporablja določba petega odstavka 32. člena tega zakona.

Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

VI. POSTOPEK ZA DODELITEV BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI IN PRISTOJNI ORGANI

31. člen

O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer:
– okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo;
– delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov;
– upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in
– tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči ali izvensodnega poravnavanja sporov.
Če prosilec – tuja oseba ali oseba brez državljanstva, ki je lahko upravičenec po tem zakonu, nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odloča o prošnji iz prejšnjega odstavka pristojni organ za BPP na enem od sodišč, ki ga prosilec lahko izbere sam.
Po določbah prvega in drugega odstavka tega člena zagotavlja pristojni organ za BPP tudi prvi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona.
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP opravlja strokovna služba za BPP, organizirana pri vsakem pristojnem sodišču.
Materialni stroški za delo strokovnih služb za BPP se zagotavljajo iz sredstev iz 44. člena tega zakona.
Za delovna razmerja delavcev v strokovnih službah za BPP veljajo določbe zakona o sodiščih, ki urejajo položaj administrativno-tehničnih delavcev in strokovnih sodelavcev na sodiščih.
Strokovne službe za BPP opravljajo vse strokovne in administrativno-tehnične naloge za pristojni organ za BPP, zagotavljajo upravičencem prvi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona, brezplačno svetujejo in nudijo informacije zainteresiranim osebam o možnostih in pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči ter o drugih vprašanjih, povezanih z odobritvijo in izvajanjem brezplačne pravne pomoči, in pomagajo prosilcu pri sestavi prošnje za brezplačno pomoč, pri ravnanju z napotnico, ter dajejo eventualna navodila pri izvajanju brezplačne pravne pomoči.
V strokovni službi za BPP mora biti zaposlena najmanj ena oseba, ki izpolnjuje pogoje za strokovnega sodelavca po zakonu o sodiščih in najmanj ena oseba, ki izpolnjuje pogoje za administrativno tehnične delavce po zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99 – ZPP, 38/99, 28/2000 in 26/2001 – PZ).
Predsednik sodišča lahko skladno z zakonom razporedi na delo v strokovno službo za BPP strokovne sodelavce na sodišču ali osebe, ki se na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita.
Število zaposlenih v posameznih strokovnih službah za BPP določi v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, predsednik sodišča s sistemizacijo delovnih mest.
Prvi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona ter brezplačno pravno svetovanje iz 26. člena tega zakona lahko izvajajo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, in so vpisane v register, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Osebe lahko pridobijo soglasje iz prejšnjega odstavka, če izpolnjujejo naslednje pogoje, da:
– so registrirane v Republiki Sloveniji;
– po predpisih, po katerih so ustanovljene, lahko opravljajo dejavnost pravnega svetovanja;
– imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z univerzitetnim diplomiranim pravnikom oziroma pravnico z opravljenim pravniškim državnim izpitom ali da ima oseba sama tako izobrazbo;
– imajo ustrezne prostore in opremo za pravno svetovanje;
– s pravili delovanja zagotovijo ustrezen nadzor nad dajanjem pravne pomoči po tem zakonu;
– sklenejo zavarovalno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo pri svetovanju vsaj na najnižjo zavarovalno vsoto.
Število oseb, ki lahko pridobijo soglasje iz prejšnjega odstavka, postopek za preizkus izpolnjevanja pogojev, natančnejše pogoje glede prostorov in opreme ter postopek za izdajo soglasja ter vodenje registra, ki vsebuje podatke o imenu oziroma firmi ter začasnem oziroma stalnem prebivališču ali sedežu, pravila nadzora nad dajanjem pravne pomoči ter višino in način plačila za pravno pomoč in najnižjo zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom.

32. člen

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, ki mu morajo biti priložene ustrezne listine.

Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini obrazca iz prejšnjega odstavka.

Prošnja mora vsebovati predvsem:
– osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča prosilca;
– osebno ime, EMŠO, davčno številko in stalno ali začasno prebivališče družinskih članov;
– osebno ime, datum in kraj rojstva in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če je prosilec tujec;
– podatke o zadevi;
– navedbo željene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči;
– podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov;
– podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov;

Če gre za prosilce za brezplačno pravno pomoč iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, mora prošnja vsebovati predvsem:
– ime oziroma firmo, stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež prosilca;
– podatke o zadevi;
– navedbo željene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči.

Prosilec lahko prošnji priloži predlog za določitev odvetnika, ki bo izvajal storitve pravne pomoči, iz seznama po drugem odstavku 30. člena tega zakona ali osebe, vpisane v register iz enajstega odstavka 31. člena tega zakona.

Prošnji morajo biti predložene listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu in z njimi razpolaga prosilec.

Listine iz prejšnjega odstavka, morajo biti predložene v izvirniku ali overjenem prepisu, razen če strokovna služba za BPP po vpogledu izvirnika na listini s podpisom in žigom sodišča potrdi verodostojnost kopije.

Obrazec za prošnjo ter vrste listin iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje.

34. člen

Prosilec vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Predsednik okrajnega sodišča mora zagotoviti, da se prejete prošnje nemudoma posredujejo pristojnemu sodišču.

Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

O prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči pristojni organ za BPP z odločbo, o vprašanjih postopka pa s sklepom.

Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložita tudi državni pravobranilec in državni tožilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.

Nagrada in dejanski stroški odvetnika za sestavo tožbe in za zastopanje v upravnem sporu ter sodne takse za tožbo, se krijejo iz sredstev po 44. členu tega zakona, če upravno sodišče tožbi ugodi. Če upravno sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno, plača vse stroške tožnik sam.

38. člen

Odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč se vroči tudi državnemu pravobranilcu, državnemu tožilcu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ter pristojnemu sodišču, pred katerim teče postopek, če je ta že v teku.

39. člen

Na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, izda strokovna služba za BPP upravičencu »napotnico«.

Napotnica mora biti izdana na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.

Napotnico izdaja in podpisuje oseba, zaposlena v strokovni službi za BPP, ki jo je za izdajo in podpisovanje pooblastil pristojni organ za BPP.
Napotnica mora vsebovati predvsem:
– osebno ime oziroma firmo upravičenca do brezplačne pravne pomoči, EMŠO in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža;
– številko in datum odločbe pristojnega organa za BPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči;
– kratko oznako zadeve, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč;
– obliko in obseg odobrene pravne pomoči;
– podpis pooblaščene osebe, ki je napotnico izdala;
– dan izdaje napotnice;
– vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo oziroma organ, ki jo je izvajal (s prilogami);
– skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči;
– datum, ko je bila napotnica vrnjena;
– obračun stroškov in posamezni zneski, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti;
– podpis osebe, ki je obračun sestavila;
– podpis pristojnega organa za BPP s predlogom za izplačilo;
– pouk o pravnih posledicah kršitev določb tega zakona o ravnanju z napotnico.

Strokovna služba za BPP lahko izda na podlagi odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu tudi več napotnic, če je odobrenih več oblik pravnih pomoči za vsako obliko posebej (npr. posebej za pravno svetovanje in zastopanje, posebej za oprostitev plačila sodnih stroškov postopka) ali za posamezne faze znotraj vsake oblike pravne pomoči (npr. za sestavo tožbe ali pravnega sredstva).

40. člen

Upravičenec je dolžan napotnico po končani opravi storitev pravne pomoči vrniti takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka.

K napotnici, ki jo prosilec zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka.

Ne glede na prvi odstavek tega člena mora napotnico strokovni službi za BPP vrniti oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, če ta obveznost izhaja iz napotnice.

Če upravičenec ne vrne napotnice v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, se šteje, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, če so bile iz naslova brezplačne pravne pomoči že opravljene oziroma plačane določene storitve.

Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, napotnice ne vrne v roku iz prejšnjega odstavka, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.

Enako kot v primeru iz četrtega odstavka tega člena velja tudi, če upravičenec zlorabi napotnico tako, da nanjo kaj pripisuje, izbriše ali kako drugače spreminja njeno vsebino. Morebitni popravki na napotnici so veljavni samo, če jih podpiše oseba, ki je za to pooblaščena.

Potrdilo o izdani napotnici in potrdilo oseb, ki so izvajale pravno pomoč, je izvršilni naslov za izterjavo plačanih storitev pravne pomoči.

43. člen

Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.

Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije.

O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči.

Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov.

Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen, in če upravičenec prostovoljno ne vrne oziroma ne plača dolžnega zneska v roku, določenem z odločbo, predlaga pristojni organ za BPP sodišču izvršbo po uradni dolžnosti, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov.

44. člen

Sredstva, potrebna za izvajanje tega zakona, se Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

45. člen

Sredstva za plačilo storitev po tem zakonu se izplačujejo na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na predlog pristojnega organa za BPP.

46. člen

Terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka.

S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izvršbo po uradni dolžnosti vloži pristojni organ za BPP, ki je odločil o odobritvi brezplačne pravne pomoči.

47. člen

Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči uspel v postopku ter je na tej podlagi pridobil premoženje in če nasprotna stranka ne izpolni prostovoljno obveznosti iz naslova stroškov postopka, je za dolg proti Republiki Sloveniji subsidiarno odgovoren upravičenec do brezplačne pravne pomoči razen, če je dobil preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

48. člen

Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku, in mu je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča prisojeno premoženje oziroma dohodki razen premoženja iz 47. člena tega zakona, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenije izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

49. člen

Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku, ni dolžan povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči razen, če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v enem letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, končan tako spremeni, da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (npr. sprejem dediščine, darila, sprememba zaposlitve, dobitek pri igri na srečo).

V obdobju iz prejšnjega odstavka je upravičenec dolžan ravnati skladno z 41. členom tega zakona.

Za namene iz prvega odstavka imata državni pravobranilec in državni tožilec pravico do vpogleda v evidenco, ki jo v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezanca – upravičenca do brezplačne pravne pomoči vodi pristojni davčni organ ter v druge evidence, ki se vodijo v zvezi z njegovimi dohodki in premoženjem.

Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči.

50. člen

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona iz poglavja VIII., IX. in X. je pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije.

Za prisilno izterjavo dolžnih zneskov po določbah tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodno izvršbo in zavarovanje. Pristojni organ za BPP, ki je izdal odločbo po tem zakonu, predlaga izvršbo po uradni dolžnosti.

51. člen

Vrhovno sodišče Republike Slovenije letno obvešča Državni zbor Republike Slovenije, Vlado Republike Slovenije in Varuha človekovih pravic o:

– številu vloženih prošenj za brezplačno pravno pomoč;
– številu izdanih odločb o odobritvi brezplačne pravne pomoči;
– vrsti zadev, za katere je bila odobrena brezplačna pravna pomoč;
– obsegu sredstev, izplačanih za brezplačno pravno pomoč po posameznih sodiščih;
– obsegu vrnjenih sredstev;
– statističnem gibanju števila zadev in sredstev glede na preteklo leto.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora Vrhovno sodišče Republike Slovenije predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

52. člen

Pristojni organ za BPP vodi evidenco o brezplačni pravni pomoči.

Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje predvsem:
– zaporedno številko zadeve;
– podatke o prosilcu oziroma upravičencu (osebno ime oziroma firmo, EMŠO, davčno številko, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža), če je tujec pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča;
– številko in datum odločbe;
– obseg odobrene brezplačne pravne pomoči;
– obseg izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči;
– obseg vrnjenih sredstev;
– druge podatke po tem zakonu.

Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo v evidenci 20 let po zadnjem vpisu v posamezni zadevi, nato pa se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive.

Podrobnejše navodilo o vodenju in o vsebini evidence iz drugega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.

52.e člen

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se upošteva tudi okoliščina, ali ima upravičenec iz 52.a člena tega zakona sklenjeno zavarovalno pogodbo za kritje stroškov pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem ali stroškov sodnega postopka oziroma drugo možnost za kritje teh stroškov.

Poziv za odpravo pomanjkljivosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločba ali sklep, s katerim pristojni organ za BPP odloči o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in napotnica se pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ki poskrbi za vročitev upravičencu iz 52.a člena tega zakona.

Če je v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določen odvetnik, pristojni organ za BPP tudi njemu vroči izvod odločbe in napotnice.

Ne glede na prvi in tretji odstavek 40. člena tega zakona napotnico strokovni službi za BPP vrne odvetnik iz prejšnjega odstavka. Če napotnice ne vrne v roku iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.

52.h člen

Upravičenec iz 52.f člena tega zakona vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri okrožnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Prošnja se vloži pisno na obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti in se objavi v Uradnem listu Evropske unije, ali na obrazcu, ki je določen s predpisi države članice Evropske unije, v kateri ima sedež sodišče, pristojno za odločanje v zadevi, oziroma organ, pristojen za izvršbo.

Sodišče iz prejšnjega odstavka pošlje prošnjo skupaj s priloženimi listinami ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: organ pošiljatelj), razen če niso izpolnjeni pogoji iz 52.f člena tega zakona ali če je zadeva očitno nerazumna.

Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če obstajajo okoliščine in dejstva iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

Zoper odločitev, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne pošlje organu pošiljatelju, ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Ta zadeva se v upravnem sporu obravnava kot nujna.

Nagrada in dejanski stroški odvetnika za sestavo tožbe in za zastopanje v upravnem sporu ter sodne takse za tožbo se krijejo iz sredstev po 44. členu tega zakona, če upravno sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. Če upravno sodišče tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, plača vse stroške tožnik sam.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravičenec iz 52.f člena tega zakona prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošlje neposredno organu, ki je pristojen za sprejemanje prošenj v državi članici Evropske unije, v kateri ima sedež sodišče, pristojno za odločanje v zadevi, oziroma organ, pristojen za izvršbo (v nadaljnjem besedilu: organ prejemnik).

52.l člen

Pristojni organ za BPP zahteva od upravičenca iz 52.f člena tega zakona vrnitev stroškov prevoda iz 52.i in 52.k člena tega zakona, če je prošnja za brezplačno pravno pomoč v državi članici Evropske unije, v kateri je organ prejemnik, pravnomočno zavržena ali zavrnjena, ali če upravičenec prošnjo umakne.
Vrnjena sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Republike Slovenije.
O načinu in roku za vrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči pristojni organ za BPP z odločbo. Ne glede na to lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov.
Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne dolžnega zneska v roku, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka, pristojni organ za BPP predlaga sodišču izvršbo po uradni dolžnosti, pri čemer je odločba izvršilni naslov.

52.m člen

Za izvajanje določb tega poglavja ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco domačih čezmejnih sporov in evidenco tujih čezmejnih sporov.

Evidenca domačih čezmejnih sporov vsebuje:
– zaporedno številko zadeve,
– podatke o upravičencu iz 52.a člena tega zakona: osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča; če je tuj državljan pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in državljanstvo,
– podatek o načinu prejema prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in o vrsti obrazca (prvi odstavek 52.d člena tega zakona),
– številko in datum odločbe ali sklepa iz drugega odstavka 52.e člena tega zakona,
– druge podatke po tem zakonu.

Evidenca tujih čezmejnih sporov vsebuje:
– zaporedno številko zadeve,
– podatke o upravičencu iz 52.f člena tega zakona: osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča; če je tuj državljan pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in državljanstvo,
– podatek o vrsti obrazca iz prvega odstavka 52.h člena tega zakona,
– podatek o odločitvi pristojnega organa države, v kateri je organ prejemnik, o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, oziroma o umiku prošnje,
– druge podatke po tem zakonu.

Podatki iz evidenc iz drugega in tretjega odstavka tega člena se hranijo v evidenci 20 let po zadnjem vpisu v posamezni zadevi, nato pa se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive.

Podrobnejše navodilo o vodenju in vsebini evidenc iz drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.

Zadnja sprememba: 02/18/2008

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov