Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV



Ljubljana, 20.04.2009



Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1 in 109/08) in 114. v povezavi s 142. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) vlagamo spodaj podpisani poslanki in poslanci


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI



ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in sprejem po skrajšanem postopku.

Državnemu zboru Republike Slovenije predlagam, da Predlog zakona o spremembah Zakona o brezplačni pravni pomoči na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevni spremembi zakona.


Pri obravnavi predloga zakona na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles bo kot predstavnik predlagateljev sodeloval poslanec dr. Vinko Gorenak.




Priloga:


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI


I. UVOD


1 OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE ZAKONA

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je bil sprejet v letu 2001 ter noveliran leta 2004 in leta 2008. Zakon opredeljuje pojem in pomen brezplačne pravne pomoči, določa upravičence do take pravne pomoči, pogoje za njeno dodelitev, oblike pravne pomoči in obseg odobritve, osebe, pooblaščene za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči, postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pristojne organe, vprašanje spremembe okoliščin in vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, njeno financiranje in način plačevanja storitev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, vračilo iz tega naslova prejetih sredstev, nadzor in evidenco nad izvajanjem zakona ter brezplačno pravno pomoč v čezmejnih sporih.

Med dosedanjim izvajanjem ZBPP, sprejetega leta 2001, se je izkazalo, da je postopek dodeljevanja BPP in izvajanje celotnega sistema precej zapleteno in vsebuje nekatere pomanjkljivosti. Pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči pa so v preteklosti omogočali tudi zlorabe, kar je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS. Zato je bila v letu 2008 sprejeta tudi novela ZBPP. Iz vrst sodstva so prišli tudi posamični predlogi, naj bi se BPP sploh izločila iz pristojnosti sodišč in organizirala bodisi pri Ministrstvu za pravosodje ali pa v okviru drugih državnih organov ali pri Odvetniški zbornici Slovenije.

Predlagani spremembi sta glede na navedeno manjši spremembi, ki nista sistemske narave, zato je predlagana obravnava predloga zakona po skrajšanem zakonodajnem postopku.

Predlagatelji zakona ocenjujemo, da ureditev vprašanja zastopanja strank v primerih, kjer je navzočnost zagovornika obvezna ne sodi v okvir ZOdv, temveč v Zakon o brezplačni pravni pomoči in v Zakon o kazenskem postopku.

Vsi navedeni primarni razlogi opravičujejo sprejem predloga tega zakona.



2 Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

2.1 Cilji in načela

Temeljni cilj predloga novele zakona o brezplačni pravni pomoči je uresničevanje pravne varnosti in zagotavljanje brezplačne pravne pomoči.

Z novelo zakona se spreminja oziroma dopolnjuje ureditev vprašanja izvajanja storitve brezplačne pravne pomoči tako, da se širi možnost nudenja storitve brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti pristojni organ za BPP, in sicer če ni mogoče zagotoviti storitve brezplačne pravne pomoči se osebo določi iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, upoštevajoč sedež odvetnikove pisarne. V teh slednjih primerih določitve osebe, pooblaščene za nudenje brezplačne pravne pomoči iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, pri se upošteva sedež odvetnike pisarne.

Glede na to, da gre za spremembe in dopolnitve ZBPP, novela ohranja sledenje naslednjim ciljem oziroma načelom:

- načelo učinkovitosti
Z novelo ZBPP naj bi se vzpostavil celovit in učinkovit sistem zagotavljanja brezplačne pravne pomoči, predvsem hitrejši postopek zagotavljanja brezplačne pravne pomoči in uporabniku prijazen postopek. S tem se zagotavlja izvajanje pravice do sojenja v razumnem roku v skladu s 23. členom Ustave RS in 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

- načelo enakopravnosti
Prosilec za BPP bo lahko tudi po noveli zakona sam izbral izvajalca BPP, s čimer bo zagotovljen enakopraven položaj s tistimi, ki imajo zadosti sredstev in si nudenje pravne pomoči lahko zagotovijo brez pomoči države.

Cilj je omogočiti upravičencem brezplačno pravno pomoč zaradi uveljavljanja ustavne in konvencijske pravice do sodnega varstva. Drago zastopanje v civilnih, kazenskih in upravnih postopkih včasih bistveno otežujejo socialno najšibkejšemu sloju državljanov in vseh prebivalcev dostop do sodišča, zaradi česar naj brezplačna pravna pomoč posredno uveljavi tudi načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS in zlasti načela socialne države iz 2. člena Ustave RS.

2.2 Poglavitne rešitve

Poglavitne zakonske rešitve se nanašajo na naslednja področja, katera so: Za učinkovito in uspešno zastopanje po odvetniku je nujen odnos zaupanja med odvetnikom in klientom, zato mora imeti prosilec najprej možnost, da si odvetnika, s katerem bo takšen odnos izgradil, izbere sam. Le v primeru, da si ga prosilec sam ne izbere, mu bo ta dodeljen s strani pristojnega organa za BPP. Če ni mogoče zagotoviti storitve brezplačne pravne pomoči se osebo določi iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, upoštevajoč sedež odvetnikove pisarne.

S posegom v Zakon o odvetništvu, kjer se v 10. alineji 2. točke 60. člena določa črtanje besedila "s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona.", se določa sankcijo v primeru neupravičene odklonitve nudenja storitve brezplačne pravne pomoči in sicer kot hujšo disciplinski kršitev. Črtanje je potrebno zaradi spremembe v 1. členu tega zakona, ki določa, da se v primeru, ko ne bo mogoče postaviti osebe, pooblaščene za nudenje storitve brezplačne pravne pomoči, določi osebo za nudenje storitve brezplačne pravne pomoči iz seznama odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči upoštevajoč sedež odvetnikove pisarne.


3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Novela Zakona o brezplačni pravni pomoči ne bo imela dodatnih finančnih posledic za državni proračun.

Že prejšnja novela zakona iz leta 2008 je v primerih nudenja pravne pomoči za prvi pravni nasvet uveljavila ugotavljanje pogojev za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči, tako da so pričakovani učinki zakona za proračun s tega vidika pozitivni, saj bodo zmanjšali obseg stroškov, potrebnih za izvajanje brezplačne pravne pomoči, kar bo omogočilo tudi pravočasno plačevanje nagrad in povrnitve stroškov osebam, ki tako pravno pomoč nudijo.

Predlagatelji zakona ocenjujemo, da se bodo izdatki državnega proračuna za nagrade odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, v prihodnje relativno znižali. Ni pa mogoče napovedati zadevnih izdatkov proračuna v absolutnem znesku. Na število primerov odobrene brezplačne pravne pomoči namreč predlagani zakon nima nobenega vpliva. Sicer pa so sredstva za plačila nagrad ter potrebnih stroškov odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči v državnem proračunu zagotovljena.

Predlog zakona ne bo imel nobenih posledic za druga javna finančna sredstva.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

4.1 Prilagojenost ureditve pravu EU

Predlagana ureditev ni povezana s pravom Evropske unije, saj pravni akti Evropske unije vprašanj, ki so predmet urejanja tega zakona, ne urejajo.
Mednarodne konvencije, ki se nanašajo na človekove pravice in svoboščine ne opredeljujejo pravice do brezplačne pravne pomoči, prav tako pa celovito tudi ne uredbe ali direktive Evropske skupnosti. Le Direktiva 2002/8, z dne 27. 1. 2003, določa minimalna skupna pravila o nudenju brezplačne pravne pomoči, vendar le v primerih, ko ima ena od strank v sporu prebivališče v eni izmed držav članic, sodni postopek pa vodi sodišče druge države članice. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v nekaj svojih odločbah načelno opredelilo pravico do brezplačne pravne pomoči, prvič v odločbi Airey v. Ireland (11. 9. 1979, Serije A Nr.. 32). Evropsko sodišče utemeljuje pravico do brezplačne pravne pomoči z nujnostjo zagotoviti enakost pred zakonom. Evropsko sodišče pa se ni spustilo v razčlenjevanje pogojev za dodeljevanje brezplačne pravne pomoči in ni izoblikovalo natančnejši stališč o postopku podeljevanja te pomoči. Predlog pravnega akta RS ne prenaša določb direktiv EU oz. ni sprejet z namenom usklajevanja s pravnim redom EU.


4. 2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Evropske države, zlasti države Evropske skupnosti poznajo brezplačno pravno pomoč kot podlago za uveljavljanje pravice do sodnega varstva in za zagotavljanje enakosti pred zakonom. V Nemčiji obstaja razlika med pomočjo v obliki pravnega svetovanja (Beratungshilfe) in pomočjo v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka (Prozesskostenhilfe). Zakon o pravnem svetovanju in zastopanju (Beratunghilfegesetz), sprejet leta 1980, zagotavlja ljudem z nizkimi dohodki, da prejmejo pomoč za stroške pravnega svetovanja in zastopanja zunaj sodnega postopka. V Nemčiji pravna pomoč po navedenem zakonu ni docela brezplačna, ker mora upravičenec plačati osebi (odvetniku), ki mu nudi pravno pomoč 10 evrov, ki predstavljajo neke vrste pristojbino. O brezplačni pravni pomoči po tem zakonu odločajo t.i. Rechtspflegerji. Pomoč za kritje stroškov postopka je urejena v zakonu o pravdnem postopku (ZPO) in pomeni obročno odplačevanje stroškov postopka, pri čemer je višina obroka odvisna od premoženjskega stanja upravičenca. Pravna pomoč (pomoč v obliki pravnega svetovanja in pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka) se odobri, če je prosilčev osebni in premoženjski položaj takšen, da ne more sam zbrati potrebnih sredstev in nima nobene druge razumne možnosti za pridobitev pomoči (npr. zavarovanje pravnega varstva, svetovanje s strani združenja najemnikov ali sindikata). Razen tega predvideno uveljavljanje pravic ne sme biti niti namerno niti zlonamerno. Da se odobri pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, mora obstajati razumna možnost uspeha načrtovanega sodnega pregona ali obrambe. Sodišče, ki odloča o vlogi za pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, mora na podlagi prosilčeve predstavitve dejstev in razpoložljive dokumentacije preučiti, ali je pravno stališče prosilca pravilno ali vsaj upravičeno, in mora biti prepričano, da je mogoče vložiti tožbo. O pomoči za kritje stroškov postopka odloča sodeči sodnik in odločanje o tem dejansko pomeni prejudiciranje zadeve. Prosilec si lahko sam izbere odvetnika, ki mu bo zagotovil pomoč v obliki pravnega svetovanja. V mestih Bremen in Hamburg zagotavlja pravno svetovanje Urad za pomoč državljanom. Odvetniki lahko prevzem zadeve zavrnejo le, če za to obstajajo opravičeni razlogi. Če prosilci sami ne morejo najti odvetnika, ki bi jih bil pripravljen zastopati, jim dodeli odvetnika predsedujoči sodnik. Tudi nemška zakonodaja uveljavlja delno ali popolno vrnitev vseh stroškov, če se premoženjsko stanje upravičenca spremeni, pri čemer se premoženjsko stanje upravičenca spremlja še 4 leta po odobritvi brezplačne pravne pomoči.

Avstrija ureja brezplačno pravno pomoč v svojem Zivillprozessordnung-u, in sicer v paragrafih 63-73. Tudi v Avstriji je seveda temeljni kriterij za podeljevanje pravne pomoči premoženjsko stanje prosilca. Avstrijski sistem brezplačne pravne pomoči pozna le eno vrsto brezplačne pravne pomoči, to je oprostitev plačila stroškov postopka. Pomoč pri plačilu stroškov postopka se odobri, če prosilec plačila stroškov postopka, glede na njegovo dohodkovno in premoženjsko stanje ne bi zmogel brez ogrozitve sredstev za preživljanje, ki so potrebna za normalno življenje. Pomoč pri plačilu stroškov se ne odobri, če je zadeva zlonamerna ali nima izgledov za uspeh. Prošnja za pomoč pri plačilu stroškov se vloži pri sodišču prve stopnje, pri čemer je obvezna uporaba predpisanega obrazca. Prosilec mora v prošnji navesti podatke o svojem finančnem stanju in stanju svoje družine, pri čemer mora za navedene podatke predložiti dokazila. V Avstriji Odvetniška zbornica določi tistega odvetnika, ki bo nudil določenemu prosilcu brezplačno pravno pomoč oziroma ga zastopal v konkretni zadevi, upravičenec pa ima pravico predlagati odvetnika, ki ga želi kot zastopnika. Premoženjsko stanje upravičencev se neprestano preverja in če med postopkom ali v treh letih po podelitvi pravne pomoči pride do spremembe tega stanja v korist upravičenca, mora upravičenec vrniti vse ali del zanj plačanih stroškov.

V Franciji je sistem brezplačne pravne pomoči urejen v dveh zakonih: Zakon o pravni pomoči (št. 91-647 z dne 10. julija 1991) in Uredba št. 91-1266 z dne 18. decembra 1991. Sistem brezplačne pravne pomoči zajema: finančno pomoč za sodne postopke in zunajsodne postopke, pomoč za plačilo odvetniških honorarjev v kazenskih postopkih, ki so na voljo namesto kazenskega pregona (poravnava in mediacija), za pravno pomoč priprti osebi zaradi zaslišanja na policiji in za disciplinske postopke v zaporih ter dostop do prava (informacij, usmerjanja, brezplačnega pravnega svetovanja). Na podlagi pravne pomoči ima prejemnik pravico do brezplačne pomoči s strani odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka (sodnega izvršitelja, odvetnika pri pritožbenem sodišču (avoué), notarja, dražitelja itd.) in do oprostitve sodnih stroškov. Pravna pomoč je na voljo pri uradu za pravno pomoč pri regionalnem sodišču, prejemnik pa mora izpolnjevati zahteve v zvezi s sredstvi, državljanstvom, stalnim prebivališčem in dopustnostjo. Obrazec za vlogo za pravno pomoč je treba izpolniti in mu priložiti dokazila, določena na obrazcu; ta so povezana s finančnimi sredstvi (osebnimi sredstvi prosilca in sredstvi oseb, ki živijo v gospodinjstvu prosilca), predmetom vloge prosilca in zadevnim sodiščem. Pravno pomoč je mogoče prejeti, če povprečna skupna sredstva za prejšnje koledarsko leto (razen družinskih dodatkov in nekaterih socialnih ugodnosti) ne presegajo mejne vrednosti, ki je zakonsko določena vsako leto. Vloge za pravno pomoč, vložene leta 2007, se na primer pregledajo na podlagi sredstev, prejetih leta 2006. Leta 2004 je omejitev za mesečna sredstva za eno osebo znašala 830 EUR za polno pravno pomoč in 1 244 EUR za delno pravno pomoč. Cenzus se zviša za 149 EUR za prvi dve vzdrževani osebi in za 94 EUR za tretjo in naslednje vzdrževane osebe. Vse stranke v sporu lahko prosto izberejo odvetnika. Če odvetnika izbere prosilec sam, mora na obrazcu za vlogo za pravno pomoč navesti njegovo ime. Če prosilec ne pozna nobenega odvetnika, mu ga bo določil predsednik odvetniške zbornice za regionalno sodišče.

Brezplačno pravno pomoč v Belgiji zagotavlja Urad za pravno pomoč. Pogoje za organizacijo in delovanje Urada izda Odvetniška zbornica. Organizacijska razdelitev sledi sodnim okrožjem, številu prebivalstva in številu odvetniških kandidatov. Koncept pravne pomoči zajema svetovanje, zastopanje in obrambo pred sodišči. Če stranka izpolnjuje pogoje za pomoč, Urad določi pooblaščenca, ki je po navadi odvetniški kandidat ali pripravnik. Za presojanje izpolnjevanja finančnih pogojev morajo prosilci priložiti davčno napoved za preteklo leto in podati izjavo o pomanjkanju sredstev za zagotovitev pravne pomoči. Pravna pomoč se dodeli, če je tožba upravičena in je nezadostnost prosilčevih sredstev dokazana s primerjavo prosilčevega dohodka in predvidenimi stroški bodočega postopka.

V Italiji je brezplačna pravna pomoč dostopna brez izjem za vsako pristojnost in vsak postopek, kjer je potrebna pomoč odvetnika. Pravno pomoč nudi Komisija za pravno pomoč, ki je ustanovljena pri vsakem sodišču. Prosilec mora dokazati potrebo po zagotovitvi sredstev čimbolj popolno. Pri tem poda izjavo o svojem premoženjskem stanju, dokazati pa mora tudi določeno stopnjo verjetnosti za uspeh v postopku. Premoženjsko stanje se ugotavlja na podlagi zadnje davčne napovedi. Odvetniki, ki so imenovani za primere brezplačne pravne pomoči delujejo brezplačno, to pomeni, da za svoje delo niso plačani. Stranka naslovi predlog za odobritev brezplačne pravne pomoči na sodnika, pristojnega za obravnavanje zadeve. Navajanje neresničnih podatkov je kaznivo. V primeru, da sodnik prizna pravico do brezplačne pravne pomoči, izda odločbo, ki jo hrani sodniška pisarna.

Na Norveškem je sistem pravne pomoči urejen v Zakonu o pravni pomoči, razen v kazenskih zadevah, ki so urejene v Zakoniku o kazenskem postopku. Prosilec mora izpolnjevati finančne in nefinančne kriterije za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Posebnost norveškega sistema je, da so lahko tudi stranke, ki le minimalno presegajo postavljeno finančno mejo, do brezplačne pravne pomoči upravičene, pri tem pa morajo tudi same prispevati določena sredstva. Nefinančni kriteriji so predvsem naslednji: narava primera, pomembnost primera za prosilčevo osebno situacijo, možnost uspeha postopka za stranko. Pravno pomoč dajejo odvetniki, ki so zavezani, da dajejo pravno pomoč v sistemu brezplačne pravne pomoči.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Predlog zakona ne bo imel drugih posledic.


6. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku

Gre za manj zahtevno spremembo zakona, in sicer za spremembo in dopolnitev izvajanja brezplačne pravne pomoči in določitev odvetnikov za izvajanje le te. Zato na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam obravnavo po skrajšanem postopku.



II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 - UPB4 in 23/2008) se drugi odstavek 30. člena spremeni tako, da se glasi:

"Če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne izbere, jo v vseh primerih po tem zakonu določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije; če to ni mogoče jo določi iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, upoštevajoč sedež odvetnikove pisarne."

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Sprememba v drugem zakonu


2. člen

V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993, 24/1996 - odločba US, 24/2001, 111/2005 - odločba US in 54/2008) se v 10. alinei 2. točke 60. člena črta besedilo: "s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona."


3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



III. OBRAZLOŽITEV K ČLENOM


K 1. členu:
V 1. členu tega zakona se spreminja oziroma dopolnjuje ureditev vprašanja izvajanja storitve brezplačne pravne pomoči. Pristojni organ za BPP določi osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.

Če to ne bi bilo možno oziroma bi bilo zvezano s težavami, ki bi vplivale na hitrost in učinkovitost vodenja sodnega postopka, pa pristojni organ za BPP določi osebo iz imenika odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč sedež odvetnikove pisarne. S tem se tudi zagotavlja izvajanje pravice do sojenja v razumnem roku v skladu s 23. členom Ustave RS in 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je torej ustavna kategorija že od dne 23.12.1991 (dneva razglasitve Ustave Republike Slovenije). Njena podrobnejša konkretizacija z vidika postopka in meril za njeno varstvo ter pravičnega zadoščenja v primerih njene kršitve se ureja z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006).


K 2. členu:
S posegom v Zakon o odvetništvu, kjer se v 10. alineji 2. točke 60. člena določa črtanje besedila "s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona.", se določa sankcijo v primeru neupravičene odklonitve nudenja storitve brezplačne pravne pomoči in sicer kot hujšo disciplinski kršitev. Črtanje je potrebno zaradi spremembe v 1. členu tega zakona, ki določa, da se v primeru, ko ne bo mogoče postaviti osebe, pooblaščene za nudenje storitve brezplačne pravne pomoči, določi osebo za nudenje storitve brezplačne pravne pomoči iz seznama odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči upoštevajoč sedež odvetnikove pisarne.


K 3. členu:
Določen je običajni rok začetka veljavnosti zakona.



IV. BESEDILI ČLENOV, KI SE SPREMINJATA


1. ZAKON O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI

30. člen

Prosilec lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne izbere, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.

Če odvetnik iz prvega odstavka zaradi opravičljivih razlogov ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči, na napotnici iz 39. člena tega zakona navede poleg svojega imena in priimka še razlog, zaradi katerega ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči.

O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ za BPP po predhodnem mnenju Odvetniške zbornice Slovenije oziroma Notarske zbornice Slovenije, ki je obvezujoče.

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko odvetnik odkloni izvajanje pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena tega zakona le iz razlogov, na katere ne more vplivati. V tem primeru o tem takoj obvesti pristojni organ za BPP. O utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za BPP brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka.

Za pravno pomoč po tem zakonu je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči.

Kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, so nični.

Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči.

Pristojni organ za BPP sme na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije.

Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega.

Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.


2. ZAKON O ODVETNIŠTVU

60. člen

Disciplinske kršitve pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse se delijo na lažje in hujše.

1. Lažje disciplinske kršitve so:

– neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva;

– opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne;

– opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;

– vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;

– opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje;

– ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega;

– nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse;

– nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;

– opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva;

– informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;

– nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke;

– kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;

– sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;

– nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke;

– kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;

– kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke;

– povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti.

2. Hujše disciplinske kršitve so:

– storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica;

– storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let;

– organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov;

– zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje;

– odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah;

– višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora;

– obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo;

– neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko;

– neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja;

– neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona;

– opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse;

– opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica;

– ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona;

– opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva;

– opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.

Zadnja sprememba: 06/09/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov