Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2004-2511-0189
Številka: 00719-64/2006/18
Ljubljana, 06.09.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 134. redni seji dne 06.09.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- Janez Podobnik, minister za okolje in prostor,
- mag. Mitja Bricelj, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor,
- Metka Černelč, generalna direktorica Direktorata za prostor, Ministrstvo za okolje
in prostor.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2004-2511-0189
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04 – ur.p. b. in 14/05 – popravek, 111/2005 – odločba Ustavnega sodišča, v nadaljevanju ZGO-1) je temeljni sistemski zakon s področja graditve objektov, ki ureja področje projektiranja, pogoje za projektiranje, postopke izdajanja projektnih pogojev in soglasij, gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj, gradnjo in nadzor nad gradnjo.
ZGO-1 je postavil temelje za sodobno zakonodajo na področju graditve objektov, ki je prinesla tudi številne dobre rešitve, kljub temu pa se je po uveljavitvi ZGO-1 v praksi pojavilo določeno število nejasnosti, ki jih predlog sprememb zakona ureja oziroma odpravlja, pri tem pa se omejuje na nujne spremembe in dopolnitve, ki zgolj izboljšujejo vzpostavljeni sistem graditve in ga ne spreminjajo v celoti.
Med rešitvami, ki so se pri projektiranju izkazale za nedorečene, izstopa zlasti določanje vplivnega območja in izdajanje projektnih pogojev in soglasij.
Kriteriji za določanje vplivnega območja v ZGO-1, ki je bilo namenjeno določitvi strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, so bili nejasni in nedoločeni, zato je treba v noveli določanje tega območja vezati na določnejše in v projektantski praksi izvedljive kriterije.
Stranke (ki niso investitor ali lastniki oziroma imetniki stvarnih pravic na zemljišču, kjer se nahaja nameravana gradnja ali po katerih potekajo priključki), so se po ZGO-1 določale glede na vplivno območje, ki ga v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikaže odgovorni projektant. Pomanjkljivost ZGO-1 je bila v tem, da razen definicije v točki 5.7. prvega odstavka drugega člena, po kateri je »vplivno območje objekta tridimenzionalni prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico«, ZGO-1 ni nikjer podrobneje določil, kako se vplivno območje določa in kakšni so natančni kriteriji ter merila za njegovo določitev. Zato je prav ta določba v praksi izvajanja ZGO-1 povzročila največ težav.
Po sprejemu ZGO-1 so bile zelo glasne zahteve oziroma kritike zlasti iz vrst projektantov, pa tudi upravnih enot, da so zlasti določbe ZGO-1 o določitvi vplivnega območja objekta preskope in da je treba v Pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04), katerega sprejem je predvidel ZGO-1, podrobneje določiti in opisati, kako se prikaže vplivno območje objekta. Predvideno je bilo namreč, da vplivno območje določi odgovorni projektant in je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vse vplive v vplivnem območju je pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji razvrstil glede na bistvene zahteve, kot jih našteva ZGO-1:
- mehanska odpornost in stabilnost objektov v okolici nameravane gradnje (da nameravana gradnja ne povzroči porušitve, večjih deformacij, škode na opremi in vgrajenih delih ipd.)
- varnost pred požarom (da bo nameravana gradnja zgrajena tako, da bo v primeru požara nosilna konstrukcija objekta določen čas ohranila svojo nosilno stabilnost, da bo omejeno širjenje požara na sosednje objekte in da bo osebam omogočena hitra evakuacija),
- higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice (da ne bo uhajanja strupenih plinov, nevarnih delcev, emisij nevarnega sevanja, onesnaženja in zastrupitve tal, napačnega odstranjevanja odpadkov in odpadnih voda, da ne bo prisotna vlaga ter da bo osenčenje sosednjih objektov primerno),
- varnost pri uporabi (da v okolici nameravane gradnje ne bo tveganja za zdrse, padce, opekline ipd.)
- zaščita pred hrupom (da bo hrup v okolici nameravane gradnje zmanjšan na raven, ki ne bo ogrožala zdravja ljudi in ki jim bo omogočala normalne pogoje za počitek in delo)
- varčevanje z energijo in ohranjanje toplote (da nameravana gradnja ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov.
Večina zgoraj navedenih zahtev je že podrobneje prevzetih in razdelanih v tehničnih (gradbenih) predpisih s področja graditve objektov. Te pa se, kot je bilo že prikazano, zlasti nanašajo na zaščito okolice nameravane gradnje oziroma objekta in ne samo na sam nameravan objekt. Nekaj teh predpisov je že sprejetih, npr. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04), Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Uradni list RS, št. 29/04), Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, še. 42/02), Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, t. 42/02) itd. Določeni predpisi kot je npr. pravilnik o osončenju, pa še niso sprejeti, temveč so šele v fazi priprave.
Glede na zgoraj navedeno dejstvo, da za posamezne zahteve že obstojijo predpisi in da jih je treba pri projektiranju upoštevati, se je postavilo vprašanje, ali je posebno prikazovanje vplivnega območja, kot to zahteva ZGO-1, sploh potrebno in kakšno zvezo ima s tem določanje strank v postopku, če pa je gradbene predpise pri projektiranju tako in tako treba spoštovati.
Ker je bilo v preteklosti določanje vplivnega območja zaradi dvoumnih kriterijev prepuščeno samim projektantom in njihovi subjektivni oceni, v postopkih izdajanja gradbenih dovoljenj pa so bili ti kriteriji zato težje preverljivi, je treba poiskati čimbolj objektivno določljiva merila oziroma kriterije, ki bi se jih projektanti lahko poslužili.
Kot izjemno problematično področje se je pri izvajanju ZGO-1 izpostavilo področje izdajanja projektnih pogojev in soglasij. Že ob uveljavitvi ZGO-1 se je ob pregledovanju vse veljavne področne zakonodaje, ki predstavlja podlago za izdajanje projektnih pogojev in soglasij, pokazalo, da gre za izjemno razvejano in obsežno ter raznoliko zakonodajo, ki se na zelo različne načine povezujejo s predpisi o graditvi objektov ter s samimi postopki izdajanja gradbenih dovoljenj. Zato je ZGO-1 vsa soglasja, razen okoljevarstvenih, izločil iz postopka izdajanja gradbenih dovoljenj in uvedel projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam ter predvidel enotni rok za izdajo soglasij. Takšna raznolika zakonodaja je posledica dejstva, da v Sloveniji za specifične objekte, za katere področna zakonodaja predpisuje specifične pogoje za projektiranje in gradnjo, s področno zakonodajo ni urejen sistem dovoljevanja za takšne objekte, ki bi bil v pristojnosti posameznih resornih organov in na način da bi področni predpisi posebnosti izdajanja dovoljenj za te objekte uredili drugače, zato se morajo ti organi glede skladnosti s temi predpisi opredeliti pri projektiranju takšnega objekta oziroma pred izdajo gradbenega dovoljenja za takšen objekt. Velik del soglasij pa odpade tudi na tkim. soglasja za priključitev, ki se po svoji naravi in vsebini ločijo od ostalih soglasij v tem, da se približujejo aktu poslovanja, saj z njimi upravljalec gospodarske javne infrastrukture poda pogoje za projektiranje, ki jim je treba zadostiti, da bo možna priključitev objekta na to infrastrukturo, zato je treba z novelo natančno ločiti vrste soglasij med seboj in opredeliti njihov status. Ker je pri izvajanju ZGO-1 v samih postopkih izdajanja projektnih pogojev in soglasij zaradi pomanjkljive in mestoma nedorečene zakonske dikcije prihajalo do težav v praksi, je treba z novelo urediti in na novo ter jasneje urediti tudi sam postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij.
Pri izvajanju ZGO-1 se je tudi pokazalo, da so določeni instituti, ki jih je uvedel zakon, odveč oziroma da niso bili regulirani na način, da bi dosegli zastavljene cilje in namen zakona, zato je bilo treba pretehtati smotrnost njihovega reguliranja, zlasti v luči odprave administrativnih ovir. Gre zlasti za področje projektiranja, kjer je ZGO-1 uvedel tudi s primerjalno pravnega vidika sorazmerno veliko število različnih vrst projektov ter glede na potrebe samih upravnih postopkov izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja vsebinsko sorazmerno obsežne projekte, poleg tega pa se določene vsebine po nepotrebnem podvajajo v sami vlogi in nato še v projektni dokumentaciji in zato predstavljajo administrativno oviro. Zato je namen novele prečesati vsebino ZGO-1 in zahteve po dokumentaciji zvesti na tisto vsebino, ki je nujno potrebna za odločanje po ZGO-1 oziroma za samo izvedbo gradnje, pri tem pa je treba imeti pred očmi zlasti izpolnjevanje zahteve po skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi akti ter izpolnjevanje bistvenih zahtev.
Nadalje se je pri uporabi ZGO-1 v praksi pri ugotavljanju razmejitve med nekaterimi instituti, ki jih je uvedel ZGO-1, npr. razlika med spremembo namembnosti in spremembo rabe, razlika med vrstami objektov glede na njihovo zahtevnost (enostavni, manj zahtevni in zahtevni), razlika med rekonstrukcijo in vzdrževalnimi deli itd. pojavilo veliko število dilem, ki izhajajo iz premalo določenih kriterijev v zakonu. Zato se mora z novelo proučiti in uvesti rešitve, ki bodo za določene razmejitve podale bodisi natančne kriterije v samem zakonu bodisi predvidele podzakonske akte, ki bodo te kriterije enotno in izčrpno podali na enem mestu. V ZGO-1 je bilo namreč mnogo pogojev in natančnih kriterijev, ki bi sicer sodili v podzakonski akt, opredeljenih že v samem zakonu, zato je bil manevrski prostor za pripravo izvršilnih predpisov izjemno ozek in dodatne poenostavitve v podzakonskih aktih niso bile možne.
Ker ZGO-1 kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja nikjer ni izrecno zapisal minimalne komunalne oskrbe stavb (voda, kanalizacija, elektrika, dostop do ceste), temveč je bilo prepuščeno posameznemu prostorskemu aktu, ali je ta pogoj zapisal v svoje določbe ali ne, se je v praksi na podlagi dovoljenj izvedlo veliko število gradenj, zlasti novogradenj, ki so ostale komunalno neopremljene oziroma neoskrbovane, čeprav je bilo zemljišče v prostorskem aktu opredeljeno kot zazidljivo. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je stališče predlagatelja, da je potrebno urediti to vprašanje v ZGO-1 in v tem delu poenotiti prakso glede tolmačenja, kaj se šteje za minimalno komunalno oskrbo objekta ter s tem zaščititi investitorja pred tem, da bi investiral v gradnjo objekta, ki ga ne bo mogoče uporabljati. S predlagano določbo se tudi sledi vzoru nekaterih drugih evropskih držav (Avstrija), ki imajo takšne določbe v zakonih o graditvi objektov vgrajeno kot varovalko.
Poleg nekaterih prenormiranih vsebin, ki so se nanašale na projektiranje, so bile prenormirane tudi nekatere zahteve ZGO-1 po pridobivanju upravnih dovoljenj in dejanj v zvezi z njimi, npr. uporabno dovoljenje za odstranitev objekta in obvezno imenovanje komisije za tehnični pregled v primeru vsake gradnje. Zato mora novela prečistiti tudi te vsebine in v največji možni meri poenostaviti in različnim vrstam gradenj prilagoditi upravne zahteve.
Določbe zakona, ki se nanašajo na pristojne poklicne zbornice in na pogoje za udeležence pri graditvi objektov se bodo na novo uredile v posebnem zakonu o dejavnosti s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki se že pripravlja. Zakon pa kljub temu že sedaj odpravlja nekatere pomanjkljivosti veljavnega zakona, zlasti tiste, ki se nanašajo na vpis v imenik pristojne poklicne zbornice in ki pomenijo nepotrebno podvajanje upravnih opravil. Glede na primerjalno pravne rešitve drugih evropskih držav mora novela v primerjavi z veljavnim dati večjo vlogo odgovornim vodjem projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pri dokončanju gradnje, kar je nujna varovalka pred izkrivljanjem rešitev, ki so bile določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Slednje se je v preteklosti v Sloveniji zlasti dogajalo v primerih različnih gradenj za trg, pa tudi pri nekaterih večjih javnih investicijah, tako da so se rešitve predvidene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, v projektu za izvedbo prikazale in posledično izvedle povsem drugače kot je bilo predvideno in na podlagi česar je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje.
V zakonu je treba z novelo spremeniti z zakonom predpisane kazni v globe in tolarske zneske prevesti v evre, hkrati pa na določenih delih razpone zvišati do meje, ki jo dopušča veljavni Zakon o prekrških.
S predlogom zakona je treba poleg zgoraj navedenih nedorečenosti v zakonu odpraviti tudi številne druge redakcijske pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju ZGO-1 v praksi, nenazadnje pa je treba veljavni zakon uskladiti z rešitvami že uveljavljenega novega Zakona o prostorskem načrtovanju.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Temeljni cilj predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC – B, 111/05 – odl.US in 93/05 - ZVMS) je v poenostavitvi postopkov, zahtevane dokumentacije in odpravi drugih administrativnih ovir ter zahtev v tistem delu, kjer so te zahteve glede na varovanje javne koristi nesorazmerne in nepotrebne, pri čemer sama novela predstavlja le del potrebnih sprememb. V duhu poenostavitve bo tako treba prenoviti tudi podzakonske predpise oziroma izdati določene nove podzakonske predpise. S predlogom zakona se ohranja v veljavi sistem in postopki, ki jih je na področju graditve objektov uvedel ZGO-1. Ker pa so se je pri izvajanju ZGO-1 pokazale določene pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki izvirajo iz veljavnega zakona, se s to novelo te pomanjkljivosti odpravljajo oziroma so z njo predlagane rešitve, ki predstavljajo njihovo odpravo in zagotavljajo večjo pravno varnost investitorjev pri graditvi objektov. Obenem pa sprejemu te novele sledi še poseben zakon o dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki bo sistemsko uredil področje same dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, odgovornosti udeležencev pri graditvi in njihova pooblastila, vključno z ureditvijo pristojnih poklicnih zbornic. Zato se novela v ZGO-1 delu, ki se nanaša na pooblastila udeležencev pri graditvi objektov, razen nujnih sprememb, v pričakovanju omenjenega novega zakona ne spreminja.
Predlagani zakon sledi istim načelom, ki jih je razglasil ZGO-1 in sicer:
- svobodna presoja investitorja o smotrnosti investicije;
- učinkovitost upravnega postopanja ter strokovnega in inšpekcijskega nadzorstva;
- eksaktni pogoji za opravljanje dejavnosti pri graditvi objektov;
- nedeljena odgovornost projektanta, nadzornika in izvajalca za varnost graditve, vključno z nedeljeno individualno odgovornostjo odgovornih oseb (tudi revidenta);
- odgovornost investitorja in udeležencev pri gradnji za zakonitost in skladnost graditve s predpisi;
- zagotavljanje strokovnosti vseh udeležencev pri graditvi;
- nedeljena odgovornost vseh subjektov, ki so udeleženi pri graditvi objekta, da bo objekt, ko bo zgrajen oziroma rekonstruiran, izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;
- transparentnost odnosov in učinkovit nadzor nad izvajanjem del in uporabo objektov.
Poglavitne rešitve zakona, s katerimi se uresničujejo cilji in načela zakona, so naslednje:
1. Z novelo se jasneje ureja postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij ter pri tem ločuje soglasja, ki so predpisana zaradi varovanja javnega interesa (na varovanih območjih in v varovalnih pasovih javne infrastrukture) in soglasja za priključitev, ki jih dajejo upravljalci gospodarske javne infrastrukture. Odpravljajo se tudi nejasnosti in pomanjkljivosti dikcij veljavnega zakona v zvezi s postopkom pridobivanja projektnih pogojev in soglasij ter jasneje opredeljuje status projektnih pogojev in soglasij ter maksimizira rok za izdajo soglasij pri stanovanjskih objektih.
2. Novela zakona po novem tudi jasno opredeljuje, kaj pomeni minimalno komunalno oskrbo (oskrba z vodo, elektriko, odvajanje odpadnih voda in dostop do ceste) in določa, da je to pri stanovanjskih stavbah pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na to, da je zemljišče sicer opredeljeno kot zazidljivo s prostorskimi akti. Za druge stavbe in gradbene inženirske objekte pa se obvezna minimalna komunalna oskrba presoja glede na namen objekta. Kot pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je v osnutku novele določeno, da morajo biti objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba, zgrajeni, s čimer se zagotavlja, da bodo objekti po izdaji uporabnega dovoljenja res uporabni za namen, za katerega so bili zgrajeni. S predlagano rešitvijo se bo zagotovilo, da bodo objekti, ki bodo zgrajeni, umeščeni v prostor oziroma na parcelo, na kateri je res zagotovljena predpisana komunalna oskrba. To je namreč dodatna varovalka, saj se s prostorskimi akti pogosto opredeli kot zazidljivo parcelo tudi takšno, ki ni komunalno opremljena, investitor pa za gradnjo na njej pridobi gradbeno dovoljenje in nato uporabno dovoljenje, čeprav objekta ne more uporabljati, ker ni zagotovljena osnovna komunalna oskrba, ne glede na to, da je komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja že plačal.
3. S predlagano spremembo zakona se odpravlja tudi nejasnosti pri določanju strank v postopku, ki so se doslej določale na podlagi vplivnega območja. Ker so bili kriteriji za določanje vplivnega območja nejasni in nedoločeni, predlog novele uvaja območje za določitev strank in natančno določene kriterije za njegovo določitev, vezane na vrsto objekta, ki jih bo podrobneje določila uredba vlade. Tako se bo v skladu s predlogom novele območje za določitev strank v postopku določalo na matematičen način in na podlagi zelo jasno določenih kriterijev.
4. V predlogu zakona se uvaja nova kategorija vrst objektov glede na zahtevnost in sicer nezahtevni objekti, ki bodo konstrukcijsko nezahtevni, vendar bo zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje, s tem da bo postopek pridobivanja tega dovoljenja skrajno poenostavljen. To dovoljenje se bo namreč izdajalo v skrajšanem postopku, v katerem bo stranka samo investitor, odločba pa se bo izdala na obrazcu, ki ga bo kot vlogo oddal investitor. Uporabno dovoljenje za pričetek uporabe nezahtevnih objektov ne bo potrebno.
5. Ker je bilo v veljavnem zakonu preveč podrobno zapisano, katere vrste objektov in pod kakšnimi pogoji sodijo v posamezno kategorijo vrst objektov glede na zahtevnost (zahtevni, manj zahtevni, po novem tudi nezahtevni in enostavni), se vse podrobne vsebine v zvezi z razvrščanjem objektov glede na zahtevnost črtajo, v predlogu novele pa je določeno, da bo vse vrste objektov glede na njihovo zahtevnost določila uredba vlade. S tem je predpis, s katerim se določijo vrste objektov glede na zahtevnost, dvignjen na višji nivo, na podlagi uvedbe nove kategorije nezahtevnih objektov pa je omogočeno, da bo uredba vlade v to kategorijo pod določenimi pogoji lahko uvrstila tudi katerega izmed sedanjih manj zahtevnih objektov oziroma enostavnih objektov, ki do sedaj niso izpolnjevali pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja in s tem za te objekte omogočila enostavnejši postopek.
6. Predlog zakona uvaja tudi novosti v zvezi s postopkom izdaje uporabnega dovoljenja in sicer, da v primeru manj zahtevnih objektov upravnemu organu ne bo treba izvajati tehničnega pregleda, v kolikor bo ocenil, da lahko izda uporabno dovoljenje na podlagi predložene dokumentacije oziroma na podlagi ogleda, ki ga opravi sam brez komisije. Novela prinaša tudi novost, da za odstranitev objekta ne bo več treba pridobiti uporabnega dovoljenja, uporabno dovoljenje pa tudi ne bo potrebno za manj zahtevne in enostavne objekte.
7. Predlog novele namesto spremembe rabe uvaja primere spremembe namembnosti znotraj posameznih razredov enotne klasifikacije vrst objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. S tem se odpravlja nepotrebne postopke za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj v primeru nepomembnih sprememb namena objekta, ki že po sami naravi spremembe ne morejo imeti večjega vpliva na okolico in se vzporedno z njimi ne izvaja rekonstrukcija (npr. znotraj upravnih in pisarniških stavb - sprememba namena iz pisarn podjetja v bančne prostore). Gre zlasti za spremembo namembnosti znotraj posameznih kategorij po enotni klasifikaciji vrst objektov, pri čemer je treba poudariti, da zaradi predlog zakona ne predvideva sprememb namembnosti brez gradbenega dovoljenja iz poslovnega objekta ali dela objekta v stanovanjski objekt ali del objekta in obratno, pa tudi ne sprememb namembnosti znotraj industrijskih stavb, saj je v primerih takšnih sprememb namembnosti velika verjetnost povečanja vplivov na okolico. V kolikor pa se bo istočasno s spremembo namembnosti izvajala tudi rekonstrukcija objekta, pa bo treba ne glede na predvidene izjeme pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo.
8. Določbe zakona, ki se nanašajo na pristojne poklicne zbornice in na pogoje za udeležence pri graditvi objektov ostajajo nespremenjene, saj bo to materijo uredil poseben zakon o dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki se pripravlja. Zakon pa v tem delu kljub vsemu poleg nekaterih nujnih sprememb in dopolnitev prinaša novost pri dokončanju gradnje oziroma pri ugotavljanju, ali je gradnja izvedena skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, s čimer se sledi tudi primerjalnim rešitvam v drugih evropskih državah.
9. Poleg opisanih rešitev se z zakonom odpravljajo tudi nekatere vsebinske in redakcijske pomanjkljivosti veljavnega zakona, besedilo zakona pa se prilagaja tudi Zakonu o prekrških ter tolarski zneski kazni, določeni v veljavnem zakonu prevajajo v eurske zneske, zakon pa se obenem prilagaja novi vsebini veljavnega Zakona o prostorskem načrtovanju.
3. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Uresničevanje sprememb zakona ne bo imelo finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije
a) Pravo Evropske unije:
Področja, ki so predmet sprememb, niso zavezujoče urejena v pravnem redu Evropske unije, tako da ta področja zakonodajalec lahko uredi glede na nacionalno pravo, pri čemer je vezan na temeljna načela evropskega prava, ta pa so v noveli upoštevana. V okviru primerjalnih ureditev bo prikazana ureditev sistema graditve objektov v Nemčiji, Avstriji in Italiji.
b) Nemčija:
Na področju graditve je na zvezni ravni sprejet zvezni gradbeni zakonik (Baugesetzbuch), sicer pa je natančnejša zakonodajna ureditev prepuščena posameznim nemškim deželam, način in pogoje za izdajo gradbenih dovoljenj pa urejajo določbe Vzorčnega gradbenega reda (Musterbauordnung). Dovoljenje je kombinacija prostorskega in gradbenega dovoljenja in se zahteva za vse gradbene aktivnosti, razen manjših del in enostavnih objektov, kar podrobneje določijo deželne zakonodaje. Za določene gradnje, ki so znotraj zazidalnega načrta oziroma podrobnega prostorskega plana, zadostuje zgolj prijava začetka del. Poleg gradbenega dovoljenja oziroma prijave pa nemški pravni red pozna še posebno okoljevarstveno soglasje za objekte, ki imajo znaten vpliv na okolje. Za večje infrastrukturne objekte (avtoceste, železnice, letališča in nekatere vrste komunalnih objektov) pa je potrebno speljati poseben postopek (planfeststellung), v katerem se združi prostorsko načrtovanje in postopek izdajanja gradbenega in drugih zahtevanih upravnih aktov (okoljska soglasja ipd.). Zoper sklep o sprejemu takšnega načrta je dovoljen upravni spor, po pravnomočnosti takšnega sklepa pa se gradnja lahko izvede brez dodatnega pridobivanja gradbenega ali kakršnekoli druge vrste dovoljenj.
Ko prejme pristojni organ prošnjo za gradbeno dovoljenje, mora najprej opraviti terenski ogled in na njem, na podlagi predhodne najave, zaslišati vse interesente, zlasti pa vse sosede in poslati predmetni predlog za dovolitev gradnje v mnenje pristojnemu svetu, ponavadi je to pristojni gradbeni odbor. Na razpravi oziroma komisijskem ogledu poskuša rešiti pristojna komisija pripombe zasebnopravnega značaja s poravnavo, in če ne uspe, napoti prizadete stranke na redno sodišče, nato pa izda pristojni organ na podlagi zaključkov razprave in mnenja pristojnega sveta ustrezno odločbo.
Gradnja se dovoli, če je nameravana gradnja poleg določb v gradbenem zakoniku in deželnih gradbenih predpisih skladna z zazidalnim načrtom, v že obstoječih zazidanih območjih brez zazidalnega načrta, če se nameravana gradnja vklaplja z značilnostmi bližnje okolice in je zagotovljena opremljenost zemljišča, zunaj naselij pa samo, če gre za gradnjo, ki se nanaša na kmetijstvo ali gozdarsko dejavnost ali če se v predmestje umešča iz kakšnih drugih posebnih razlogov. Ob vložitvi zahteve mora imeti vlagatelj zagotovljeno sodelovanje pooblaščenega inženirja oziroma arhitekta.
c) Italija:
Za začetek vsake graditve, razširitve (prizidave) in spreminjanje zunanjega izgleda objekta je potrebno dovoljenje (t.i. concessione), za izdajo katerega mora zahtevo podpisati inženir ali arhitekt, za manjša dela pa usposobljen tehnik, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti. Izjemoma zadostuje izjava (asseverazione), ki jo poda usposobljeni strokovnjak in v kateri izjavi, da bodo izvedena dela skladna z gradbenimi pravili ter občini predloži opis del. Ta izjema je dopustna za redna vzdrževalna dela v stanovanju, kot so zamenjava poda, pleskanje, zamenjava sanitarne opreme in podobno.
Zahteva za izdajo dovoljenja se poda pri pristojni občini, kjer se nato preveri, ali je predvidena gradnja skladna z ustreznim splošnim občinskim planom, ter z gradbenimi in drugimi predpisi. Dovoljenje izda župan občine, ki mora pridobiti tudi potrebna soglasja drugih organov v zvezi s požarno varnostjo, varstvom kulturne dediščine in podobno, hkrati pa župan preverja tudi, ali je opravljena revizija vseh gradbenih projektov.
Dovoljenje se izda, če je nameravana gradnja predvidena v območju, namenjenem gradnji in kjer se sklada z zahtevami v splošnem občinskem planu. V ruralnih območjih pa je dovoljena gradnja kmetijskih objektov, ki sovpadajo z regionalno prostorsko zakonodajo. V vseh primerih je potrebno pridobiti prostorsko - plansko dovoljenje oziroma odobritev. Povrh vsega pa nameravana gradnja ne sme nasprotovati nobenim prisilnim predpisom, vključno s sprejetimi prostorskimi plani, regionalno zakonodajo in gradbenimi predpisi.
Sosedov se o postopku izdaje dovoljenja ne obvešča po uradni dolžnosti, ampak se dovoljenje javno objavi na oglasni deski občine. Občina pa lahko v izjemnih primerih, določenih z zakonom, za izdajo dovoljenja zahteva pridobitev predhodnega soglasja sosedov.
V primeru zavrnitve zahteve za izdajo dovoljenja je v 60 dneh možna pritožba neposredno na regionalno upravno sodišče.
d) Avstrija:
Na zvezni ravni na področju graditve obstaja več posebnih zakonov, ki se predvsem ukvarjajo z urejanjem naselij, graditvijo stanovanjskih objektov in gradnjo nasploh ter posamezni specialnejši zakoni (npr. s področja telekomunikacij, rudarstva, železnic in podobno). Sicer pa je podrobnejše urejanje prepuščeno zakonodaji posameznih dežel.
V avstrijski deželi Steiermark na področju graditve in prostora na primer veljata dva zakona in sicer štajerski gradbeni zakon (Steiermarkische Baugesetz) in zakon o urejanju prostora (Steiermarkisches Raumordnungsgesetz). Občine sprejemajo načrte rabe zemljišč, ki opredelijo zazidljiva območja, prometna območja in nezazidana območja in zazidalne načrte, ki morajo dosledno upoštevati vsebino načrtov rabe zemljišč, ko konkretneje določajo razvoj na posameznem zazidalnem območju, z njimi pa tudi opredelijo konkretne pogoje, ki morajo biti pri gradnjah izpolnjeni.
Zakon o graditvi pozna gradbeno dovoljenje, dovoljenje za rušenje in uporabno dovoljenje. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja lahko vlagatelj pri pristojnem organu pridobi predhodno informacijo o zazidljivosti zemljišča ter podlage za zazidavo v določenem območju za konkreten primer. Prvostopenjski organ za izdajo dovoljenja je v občinah župan oziroma v mestih mestni svet, na drugi stopnji pa občinski svet v občinah, v mestih pa prizivna komisija.
Gradbeno dovoljenje se zahteva za vse nove gradnje, prizidave in prezidave, spremembo namembnosti objekta, ograje med sosednjimi zemljišči ali javnimi površinami do določene višine, postavitev naprav za kurjavo z oljem, za parkirišča avtodomov, prikolic za daljši čas zunaj javnih parkirišč in podobno. Dovoljenje za rušenje se zahteva za vsako rušenje stavb, razen prizidkov. Izjeme, za katere zadostuje zgolj prijava del pa so predvidene za novogradnje manjših hiš z določeno površino, če so izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo.
Gradbeno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo po zakonu in če bo predlagana oziroma nameravana graditev predvidena v načrtu rabe zemljišč oziroma če ne nasprotuje zazidalnemu načrtu, zazidalnim smernicam in značilnostim naselja ter drugim krajinskim značilnostim. Ko prejme pristojni organ prošnjo za gradbeno dovoljenje, mora najprej opraviti (v določenem roku) komisijski ogled na kraju samem, zaslišati vse interesente, zlasti vse sosede in poslati predmet v mnenje pristojnemu svetu, ponavadi je to pristojni gradbeni odbor. Na razpravi oziroma komisijskem ogledu poskuša rešiti pristojna komisija pripombe zasebnopravnega značaja s poravnavo, in če ne uspe, napoti prizadete stranke na redno sodišče, nato pa na podlagi zaključkov razprave in mnenja pristojnega sveta tudi izda pristojni organ ustrezno odločbo.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Spremembe zakona ne bodo imele drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 - odl.US in 93/05 - ZVMS) se v prvem odstavku 2. člena:
- točka 1.7 spremeni tako, da se glasi:
»1.7. zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike dimenzije, ali objekt za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi;«;
- v točki 1.8. črta besedilo »stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi in tisti gradbeni inženirski«, za besedo »zahtevne« pa se doda besedilo », nezahtevne ali enostavne«;
- točka 1.9. spremeni tako, da se glasi:
»1.9. nezahtevni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt;«;
- točke 1.9.1., 1.9.2., 1.9.3, 1.9.4. in 1.9.5. črtajo;
- za točko 1.9. doda nova točka 1.10., ki se glasi:
»1.10. enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje;«;
- v točki 4.2.2. za besedilom »projektno dokumentacijo« črta besedilo », in za kakovost obdelave celotnega projekta«;
- za točko 4.5.1. doda nova točka 4.5.2., ki se glasi:
»4.5.2. odgovorni vodja revidiranja je posameznik, ki revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila;«;
- v točki 5. črta besedilo »in tehnične«;
- točka 5.2. spremeni tako, da se glasi:
»5.2. projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del;«;
- točka 5.3. črta, dosedanje točke 5.4, 5.5., 5.5.1., 5.5.2., 5.6. in 5.7. pa postanejo točke 5.3., 5.4., 5.4.1., 5.4.2., 5.5. in 5.6.;
- v novi točki 5.4. črta besedilo »ali predpisom, izdanim na podlagi zakona«;
- za novo točko 5.4.2. doda nova točka 5.4.3., ki se glasi:
»5.4.3. soglasje za priključitev so pogoji upravljalca objekta gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo;«;
- v novi točki 5.5. črta besedilo »brezhibnosti in računske pravilnosti« ter besedilo »da bo v skladu s prostorskim aktom in gradbenimi predpisi in da bo objekt funkcionalen in primerno oblikovan, njegova raba pa učinkovita, varčna in gospodarna«;
- nova točka 5.6. črta;
- točka 6. spremeni tako, da se glasi:
»6. gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati;«;
- točka 6.2. črta, dosedanji točki 6.3. in 6.4. pa postaneta točki 6.2. in 6.3.;
- v novi točki 6.3. črta besedilo »znotraj gradbene parcele«;
- v točki 7. se za besedilom »rekonstrukcijo objekta« črta besedilo », nadomestno gradnjo«;
- v točki 7.2. črta besedilo »zunanji izgled in namembnost objekta«, na koncu točke pa se doda besedilo: », pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%«;
- točka 7.3. črta, dosedanja točka 7.4. pa postane točka 7.3.;
- točka 9. spremeni tako, da se glasi:
»9. sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico;«;
- točka 9.1. črta;
- točka 11.3. spremeni tako, da se glasi:
»11.3. poskusno obratovanje je preizkušanje, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami izpolnjuje z okoljevarstvenimi in drugimi predpisi določene parametre;«;
- točka 11.4. črta;
- v točki 12.1. črta besedilo »kakor tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil«.
2. člen
V 3. členu se v prvem odstavku za besedilom »rekonstrukcijo objekta« črta besedilo », nadomestna gradnja«. Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.
3. člen
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
»3.a člen
(pogoji za začetek gradnje enostavnih objektov)
(1) Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.«.
4. člen
V 4. členu se v naslovu črta besedilo »in spremembo rabe«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se namen objekta ali njegovega dela spremeni:
- znotraj skupine 122 (upravne in pisarniške stavbe), po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov (v nadaljnjem besedilu: CC-SI);
- znotraj razreda 123 (trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti) po CC-SI, razen podrazredov 12302 (sejemske dvorane, razstavišča) in 12303 (bencinski servisi) ;
- iz skupine 122 (upravne in pisarniške stavbe) v skupino 123 (trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti), razen podrazredov 12302 (sejemske dvorane, razstavišča) in 12303 (bencinski servisi);
- iz skupine 121 (gostinske stavbe), razen podrazredov 12111 (hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev) in 12120 (druge stavbe za kratkotrajno nastanitev) v skupino 122 (upravne in pisarniške stavbe) ali 123 (trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti) po CC-SI, razen podrazredov 12302 (sejemske dvorane, razstavišča) in 12303 (bencinski servisi).«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Investitor objekta lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka tudi za takšno spremembo namembnosti zahteva izdajo gradbenega dovoljenja.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena gre za spremembo namembnosti in je treba zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje vedno, ko se objektu ali delu objekta spremeni namembnost v:
- zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt;
- stavbe za kulturo in razvedrilo;
- skladišče ali odlagališče odpadkov;
- bencinsko postajo;
- trgovinska skladišča z namenom prodaje;
- gostinsko stavbo.
(6) Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če vpliva na predpisane bistvene zahteve.«.
5. člen
V 5. členu se v prvem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo: »Uporabno dovoljenje ni potrebno za odstranitev objekta ter za začetek uporabe nezahtevnega in enostavnega objekta.«.
6. člen
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen
(pogoji za začetek vzdrževanja objekta)
(1) Redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dela iz prejšnjega odstavka ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim aktom.
(3) Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih po svojih zunanjih lastnostih kvari zunanjo podobo naselja, občina lahko zaveže lastnika objekta, da v določenem roku izvede investicijska vzdrževalna dela. Če pa jih ne izvede, lahko to stori občina po tretji osebi na lastnikove stroške. Občina o tem odloči na podlagi sklepa občinskega sveta z odločbo, v kateri določi obseg izvedbe investicijskih vzdrževalnih del, rok za njihovo izvedbo ter da bo občina to storila po tretji osebi na lastnikove stroške, če lastnik objekta sam to ne izvede«.
7. člen
V 8. členu se v prvem odstavku za besedilom »manj zahtevne« doda besedilo », nezahtevne«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vlada z uredbo podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt ter dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.«.
8. člen
V 9. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, se lahko bistvene zahteve razlikujejo od sicer predpisanih, vendar samo pod pogojem, da z odstopanjem ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje.«.
9. člen
V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zanesljivost objektov se zagotavlja z njihovim projektiranjem, gradnjo oziroma izvajanjem del, gradbenim nadzorom, uporabo in z vzdrževanjem objektov.«.
10. člen
V 16. členu se v četrtem odstavku pred besedo »katastru« doda beseda »zbirnem«.
11. člen
Črta se19. člen.
12. člen
V 21. členu se v tretjem odstavku besedilo »z zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, v nadaljnjem besedilu: ZUP)«, spremeni tako, da se glasi »po predpisih o splošnem upravnem postopku«.
13. člen
V 27. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V zvezi z graditvijo objekta mora investitor poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila in prijave, določene s tem zakonom. Za projektiranje, revidiranje, izvajanje del in nadzor nad gradnjo mora investitor skleniti pisne pogodbe.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če pri projektiranju sodeluje več projektantov in odgovornih projektantov, mora investitor izmed odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta. Če pri revidiranju sodeluje več revidentov in odgovornih revidentov, mora investitor izmed odgovornih revidentov imenovati odgovornega vodjo revidiranja. Če pri izvajanju gradnje sodeluje več izvajalcev in odgovornih vodij del, mora investitor izmed odgovornih vodij del imenovati odgovornega vodjo gradbišča.«.
14. člen
V 33. členu se v tretjem odstavku besedilo »10.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »41.000 eurov«.
15. člen
V naslovu 1. poglavja prvega razdelka tretjega dela se črta besedilo »in tehnična«.
16. člen
V 35. členu se v prvem odstavku za besedo »obsega« doda besedilo »naslednje projekte«, 4. in 5. točka pa se spremenita tako, da se glasita:
»4. projekt za izvedbo in
5. projekt izvedenih del.«.
V drugem odstavku se pred piko na koncu stavka doda besedilo », na podlagi katere soglasodajalec navede projektne pogoje.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
Za novim petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Projekt izvedenih del je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.
(7) Projektna dokumentacija se izdela v slovenskem jeziku.
(8) Del projektne dokumentacije, ki omogoča ugotavljanje skladnosti objekta s prostorskimi akti, se izdela tudi v digitalni obliki in sicer po vsebini in obliki, ki zagotavlja povezavo s prostorskim informacijskim sistemom po predpisih o prostorskem načrtovanju.«.
17. člen
V 36. členu se v prvem odstavku pred besedo »sestavljajo« doda beseda »lahko«.
V drugem odstavku se:
- pred dvopičjem doda beseda »zlasti«,
- v 7. točki črta vejica in doda beseda »in«,
- v 8. točki vejica nadomesti s piko in
- črtata 9. in 10. točka.
18. člen
Za 36. členom se doda nov 36. a člen, ki se glasi:
»36. a člen
(elaborati)
Sestavni del projektne dokumentacije so lahko tudi študije, zasnove, strokovne ocene, elaborati, geodetski načrti in podobni dokumenti (v nadaljnjem besedilu: elaborati), kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt zgradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi.«.
19. člen
Črtajo se 37., 38. in 39. člen.20. člen
V 40. členu se v naslovu in besedilu črta besedilo »in tehnične«.
21. člen
Črta se 42. člen.
22. člen
V 43. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drug predpis.«.
Drugi odstavek se črta.
V četrtem odstavku se črta drugi stavek.
Dosedanji tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
23. člen
V 44. členu se črta besedilo »oziroma tehnične«.
24. člen
V naslovu 3. poglavja prvega razdelka tretjega dela se za besedo »dokumentacije« doda besedilo »ter pridobivanje projektnih pogojev in soglasij«.
25. člen
V 45. členu se v prvem odstavku na koncu stavka za piko doda besedilo: »Če pri izdelavi projektne dokumentacije nastopa samo en odgovorni projektant, ta v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo projektira, nastopa tudi kot odgovorni vodja projekta.«.
V drugem odstavku se črta besedilo »oziroma enostavni« in besedilo »in enostavnih«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kot odgovorni vodja projekta lahko nastopa katerikoli odgovorni projektant, ki je sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije.«.
26. člen
Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati.
(2) Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.«.
27. člen
V 48. členu se v tretjem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. določbe prostorskih aktov,«.
28. člen
Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu z rešitvami iz državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu s pogoji iz občinskega prostorskega načrta, s projektno dokumentacijo pa mora biti prikazano tudi območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.«.
29. člen
Za 49. členom se dodajo novi 49. a, 49. b, 49. c, 49. č in 49. d členi, ki se glasijo:
»49. a člen
(območje za določitev strank)
(1) Projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikaže območje za določitev strank. To območje se določi tako, da se na geodetskem načrtu okoli zaključenega poligona, ki nastane s tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, vriše območje za določitev strank.
(2) Vlada z uredbo predpiše podrobnejša merila za izračun in prikaz območja za določitev strank.«.
49. b člen
(obveznost pridobitve projektnih pogojev in soglasij oziroma soglasja za priključitev)
(1) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem zakonom opredeljeno kot varovalni pas gradbeno inženirskega objekta, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma službe. Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev.
(2) Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da so projektni pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Investitor mora po končanem projektiranju pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
(3) Na zahtevo investitorja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve za državni prostorski načrt, oziroma občina za občinski podrobni prostorski načrt, na območju katere je nameravana gradnja, investitorju posredujeta izvleček mnenj k državnemu prostorskemu načrtu oziroma občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu, iz katerega so jasno razvidni pogoji za projektiranje. Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, in občina morata posredovati izvleček mnenj k državnemu prostorskemu načrtu oziroma občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu brezplačno.
(4) Če se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne infrastrukture oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, investitorju v zvezi priključitvijo objekta ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak od upravljalcev gospodarske javne infrastrukture pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi samo soglasje za priključitev.
(5) Če posebni predpis ne določa drugače, se za izdajo soglasja za priključitev glede rokov smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek izdajanja soglasja, podlaga za izdajo soglasja za priključitev pa je idejna zasnova. Upravljalci komunalne infrastrukture ne morejo izdaje soglasja za priključitev pogojevati s tem, da investitor nosi breme finančnih stroškov zgraditve manjkajoče infrastrukture do svoje parcele, razen če sam tako želi in je o tem sklenjena pogodba, v kateri se mu mora zagotoviti povrnitev vseh stroškov.
49. c člen
(vrste varovalnih pasov in z njimi povezana soglasja)
Če s posebnimi predpisi ni določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih gradbenih inženirskih objektov na vsaki strani tlorisne projekcije:
1. avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, kategorizirane občinske ceste 10 m in državne kolesarske steze: 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
2. glavne železniške proge in regionalne železniške proge 200 m ter industrijskega tira 80 m, merjeno od osi skrajnih tirov;
3. nihalne žičnice 20 m, krožne žičnice 15 m in žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica 5 m, merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;
4. nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400kV in 220kV - 25m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400kV - 10m; nadzemnega večistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110kV in 35kV - 15m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110kV in 35kV - 3m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1kV do vključno 20kV - 10m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1kV do vključno 20kV - 1m; razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV - 2 m, pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje in transformatorske postaje ter pri čemer lahko večsistemski daljnovod naštetih nazivnih napetosti vključuje tudi sisteme nižjih napetosti, varovalni pasovi pa se lahko prekrivajo;
5. vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
49. č člen
(vrste varovanih območij in z njimi povezana soglasja)
Če s posebnimi predpisi ni določeno drugače, so varovana območja:
1. po predpisih, ki urejajo upravljanje morja, celinskih in podzemnih voda ter z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja) ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje vodnih in priobalnih zemljišč, zemljišča, ki segajo:
- v zvezi z morjem 25 m od meje vodnega zemljišča morja,
- v zvezi s celinskimi vodami 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode in
- v zvezi s celinskimi vodami 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;
2. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:
- akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in
- akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
3. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
- akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in
- akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;
4. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
- akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,
- akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,
- akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in
- akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;
5. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
- registra kulturne dediščine,
- akta o razglasitvi kulturnega spomenika in
- akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;
6. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa, in zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane in območje omejene rabe;
7. po predpisih, ki urejajo področje obrambe;
8. po predpisih, ki urejajo varstvo pred požarom ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
9. po predpisih, ki urejajo nadzor državne meje;
10. po predpisih, ki urejajo varovanje območja grobišč in pokopališč;
11. po predpisih, ki urejajo varovanje objektov pod veterinarskim nadzorom oziroma nadzorom nad kmetijsko dejavnostjo;
12. po predpisih s področja varstva pred sevanjem in področja jedrske varnosti.
49. d člen
(seznam soglasodajalcev)
Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve na svojih spletnih straneh objavi in vodi seznam vseh soglasodajalcev v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.«.
30. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»50. člen
(projektni pogoji)
(1) Zahtevo za določitev projektnih pogojev lahko predloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant z vlogo pri pristojnem soglasodajalcu. Vlogi, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, mora biti priložena idejna zasnova s predpisanimi sestavinami, ki jih določa pravilnik iz 40. člena tega zakona, razen če drug zakon ne predpisuje drugačnih sestavin.
(2) Pristojni soglasodajalec mora določiti projektne pogoje in jih poslati vlagatelju pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh, pri zahtevnem objektu pa v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če drug zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da projektnih pogojev ni določil in da je s tem dano njegovo soglasje. Za dokaz o predložitvi zahteve za določitev projektnih pogojev se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico.
(3) Pristojni soglasodajalec mora v projektnih pogojih navesti določbe zakona, ki so podlaga za določitev projektnih pogojev in dajanje soglasij, ter za vsak pogoj navesti podlago iz posebnega predpisa. Če teh podlag ne navede, se v tem delu šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih pogojev nima in je s tem soglasje dano.
(4) Če soglasodajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda pozitivno soglasje.
(5) Če soglasodajalec ugotovi, da gradnja oziroma sprememba namembnosti po predpisih ni dopustna ali mogoča, se vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja.
(6) Če soglasodajalec ugotovi, da ni treba pridobiti projektnih pogojev, o tem najkasneje v sedmih dneh obvesti investitorja.
(7) Projektni pogoji niso upravni akt in zoper njih ni pritožbe, lahko pa se izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja, razen če posebni predpis ne določa drugače.
(8) Če v skladu s tem členom nastopi zakonska domneva, po kateri se šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih pogojev nima in je soglasje s tem dano, pristojni upravni organ za gradbene zadeve pa pred izdajo dovoljenja prejme obvestilo pristojnega soglasodajalca, da ta ima projektne pogoje in jih uveljavlja, investitorju naloži, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladi s projektnimi pogoji in pridobi soglasje. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.«.
31. člen
Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:
»50. a člen
(soglasja)
(1) Zahtevo za izdajo soglasja lahko vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vlogi mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, ki jih določa poseben zakon.
(2) Pristojni soglasodajalec mora poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen če poseben zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da je soglasje dano. Za dokaz o poslani zahtevi za izdajo soglasja se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico. Za stanovanjske objekte je najdaljši rok za izdajo soglasja 60 dni, ne glede na določbe posebnih zakonov.
(3) Če soglasodajalec ugotovi, da so projektne rešitve v skladu s projektnimi pogoji, potrdi projektne rešitve z izjavo »REŠITVE SO USTREZNE«, razen če poseben zakon ne določa drugače. Če pa ugotovi, da načrt oziroma projekt ni izdelan skladno s projektnimi pogoji, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo.
(4) V postopku izdaje soglasja je stranka v postopku samo investitor, razen če poseben zakon ne določa drugače.
(5) Če soglasodajalec v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena ne določi projektnih pogojev ali v roku iz drugega odstavka tega člena ne odloči o izdaji soglasja, pa po poteku roka izda odločbo o zavrnitvi soglasja in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ta prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.«.
32. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»51. člen
(stroški projektnih pogojev in soglasij oziroma soglasja za priključitev)
Soglasodajalci za pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.«.
33. člen
Črta se 52. člen.
34. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»53. člen
(obveznost revizije projektne dokumentacije)
(1) Revizija je obvezna samo za tiste dele projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za zahtevni objekt, ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev, in za projektno dokumentacijo, za katero je tako določeno s posebnimi predpisi.
(2) Revident mora za revizijo posameznih načrtov imenovati odgovornega revidenta. Odgovorni revident je lahko samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ustrezne stroke in ima pri pristojni poklicni zbornici opravljen dopolnilni strokovni izpit za revidiranje. Če je odgovorni revident en sam, v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo revidira, nastopa tudi kot odgovorni vodja revidiranja.
(3) Z revizijo projektne dokumentacije je treba preveriti, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev .
(4) Odgovorni revident mora povzetek revizijskega poročila izdelati na obrazcu, katerega obliko in obvezne sestavine s pravilnikom iz 40. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, temu obrazcu pa priložiti celotno revizijsko poročilo.
(5) S potrditvijo dokumentacije postaneta revident in odgovorni revident skupaj s projektantom in odgovornim projektantom solidarno odškodninsko odgovorna za njene napake zaradi neizpolnjevanja bistvenih zahtev.
(6) Odgovorni revident ne sme opraviti revizije načrta oziroma projektne dokumentacije, pri kateri je sodeloval kot odgovorni projektant.«.
35. člen
Za 53. členom se za drugim razdelkom doda naslov novega 1. poglavja, ki se glasi:
»1. Pridobitev gradbenega dovoljenja«.
36. člen
Besedilo 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve investitor. V njej mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo in zemljišč, po katerih bodo potekali priključki na infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje.
(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloženo:
- najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in
- druge listine, če tako določa zakon.
(3) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1966.
(4) Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.
(5) Po prejemu vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pristojni upravni organ za gradbene zadeve o tem nemudoma obvesti občino, na območju katere je nameravana gradnja in jo pozove, da v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku. Obvestilu pristojni upravni organ za gradbene zadeve priloži povzetek podatkov o nameravani gradnji iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja.
(6) Vsebina povzetka iz prejšnjega odstavka se določi s pravilnikom iz 40. člena tega zakona.«.
37. člen
Črta se 55. člen.
38. člen
V 56. členu se v prvem odstavku na koncu druge alinee črta beseda »ali« in doda se nova tretja alinea, ki se glasi:
»- sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini, z dokazilom o vložitvi predloga za vpis te pravice v zemljiško knjigo, ali«.
V drugem odstavku se besedilo »potrdilom pristojnega sodišča o prejemu ali potrdilom o oddaji vloge po pošti, priporočeno ali brzojavno oziroma na način elektronskega poslovanja« nadomesti z besedilom »podatkom o zemljiškoknjižni plombi, pod katero se vodi predlog«.
V tretjem odstavku se za besedilom »javne infrastrukture« doda besedilo », pri odstranitvah objektov in za zemljišča, na katerih je predvidena ureditev gradbišča samo za čas gradnje,«.
39. člen
Črtajo se 57., 58. in 59. člen.
40. člen
V 60. členu se v prvem odstavku besedilo »državnim ali občinskim lokacijskim načrtom« nadomesti z besedilom »državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom«.
V drugem odstavku se pred besedo »območjih« doda beseda »drugih« in se črta besedilo », ki se urejajo s prostorskim redom,«.
41. člen
V 61. členu se v prvem odstavku:
- v napovednem stavku besedilo »z lokacijskim načrtom« nadomesti z besedilom »državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom«,
- 2. točka spremeni tako, da se glasi: »da območje za določitev strank ne sega preko meje parcel, na katerih je predvidena nameravana gradnja in«,
- v 3. točki vejica nadomesti s piko,
- 4., 5. in 6. točka črtajo.
42. člen
V 62. členu se v prvem odstavku besedilo »državnim ali občinskim lokacijskim načrtom« nadomesti z besedilom »z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom«.
V drugem odstavku se:
- v napovednem stavku besedilo »na območju, ki se ureja s prostorskim redom,« nadomesti z besedilom »na drugih območjih«,
- v 1. točki besedilo »ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve« nadomesti z besedilom »na katerih bo potekala gradnja in na katere sega območje za določitev strank«,
- v 2. točki črta besedilo »izven gradbene parcele«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja, razen na območju iz prvega odstavka tega člena, je stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku.«.
43. člen
Črta se 64. člen.
44. člen
V 65. členu se v drugem odstavku črta beseda »notarsko«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pisne izjave stranke ni treba overiti, če je njen podpis overjen na listini, s katero investitor izkazuje pravico graditi.«.
45. člen
Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Preden pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi:
- ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom,
- ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta,
- ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja iz 49. c in 49. č. člena tega zakona,
- ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta,
- ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti,
- ali ima investitor pravico graditi in
- ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.
(2) Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen.
(3) Če se minimalna komunalna oskrba zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture, se kot dokazilo za to oskrbo šteje:
1. soglasje o priključitvi, iz katerega izhaja, da je v tej enoti urejanja zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, potrebni za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe, ki je predpisana v prejšnjem odstavku, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek, da se bo lahko priključil na to infrastrukturo,
2. pogodba o opremljanju, če se v skladu z njo sočasno z gradnjo zagotavlja opremljanje zemljišča s to infrastrukturo in iz katere izhaja tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali
3. dokaz, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.«.
46. člen
V 68. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izrek gradbenega dovoljenja mora poleg sestavin, ki so s predpisi o splošnem upravne postopku predpisane za pisno odločbo, vsebovati tudi:
- podatek o vrsti gradnje oziroma predmetu gradbenega dovoljenja (gradnja novega objekta, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti),
- navedbo zahtevnosti gradnje (zahtevni objekt, manj zahtevni objekt),
- podatek o razvrstitvi objekta in posameznih njegovih delov glede na namen po enotni klasifikaciji vrst objektov, pri spremembi namembnosti pa tudi novi namen objekta ali njegovega dela objekta,
- navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele, na katerih se bodo izvedli nameravana gradnja in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje,
- navedbo odmikov nameravane gradnje od meje sosednjih zemljišč, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih,
- navedbo dimenzij oziroma gabaritov in pri stavbah navedbo etažnosti gradnje nameravanega objekta in njihovega oblikovanja, če je predpisano,
- navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, predpisane po tem zakonu,
- opis drugih značilnosti objekta, če so določene s prostorskimi akti ali drugim predpisom,
- podatke o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in datumu njegove izdelave,
- podatke o izdanih soglasjih ter pogojih glede izvedbe gradnje in uporabe, ki morebiti izhajajo iz njih v zvezi s predmetom gradbenega dovoljenja.«.
47. člen
V 69. členu se v prvem odstavku beseda »vroči« črta, za besedilom »strankam v postopku« pa se doda besedilo »vroči z vročilnico, v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku,«.
48. člen
V 70. členu se v drugem odstavku besedilo »takoj pravnomočna« nadomesti z besedilom »pravnomočna z dnem, ko se pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora odpove zadnja stranka«.
Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.
49. člen
V 71. členu se v prvem odstavku v 3. točki besedilo »in enostavnega objekta« črta.
50. člen
Črta se 74. člen.
51. člen
Za 74. členom se dodajo naslov novega 2. poglavja in novi 74. a, 74. b, 74. c in 74. č člen, ki se glasijo:
»2. Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja
za gradnjo nezahtevnega objekta«
74. a člen
(zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
(1) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le:
- prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč,
- značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena,
- soglasja pristojnih soglasodajalcev,
- dokazilo o pravici graditi.
(2) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.
(3) Za dokazilo o pravici graditi nezahtevni objekt se štejejo dokazila iz 56. člena tega zakona.
(4) Glede pridobivanja soglasij se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izdajanje soglasij s tem, da:
- je rok za izdajo soglasja 15 dni,
- pred izdajo soglasja ni treba pridobiti projektnih pogojev, razen če drug zakon ne določa drugače, in
- je treba vlogi za izdajo soglasja priložiti prikaz iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
(5) Prikaze iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena lahko izdela investitor.
74. b člen
(stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je stranka samo investitor.
74. c člen
(postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)
(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, če ugotovi, da:
- so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov,
- je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom,
- da so pridobljena vsa predpisana soglasja in
- da ima investitor pravico graditi.
(2) Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh po njeni vročitvi na ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
74. č člen
(veljavnost in sprememba gradbenega dovoljenja
za gradnjo nezahtevnega objekta)
(1) Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta neha veljati, če investitor ne začne graditi v enem letu od njegove pravnomočnosti.
(2) Gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega začasnega objekta, preneha veljati z dnem, določenim v tem dovoljenju.
(3) Roka veljavnosti gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti oziroma ni mogoče podaljšati časa njegove veljavnosti.
(4) Gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti.«.
52. člen
V 76. členu se v prvem odstavku za piko na koncu prvega stavka doda besedilo: »Če pri gradnji nastopa samo en odgovorni vodja del, v zvezi s to gradnjo nastopa tudi kot odgovorni vodja gradbišča.«.
Drugi odstavek se črta.
53. člen
V 81. členu se v prvem odstavku za besedami »pri višinskih kotah« črta besedo »gradbene«.
54. člen
V 82. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ne glede na določbe tega člena mora investitor pri gradnji nezahtevnega objekta poskrbeti le za označitev gradbišča s tablo na vidnem mestu, na kateri so podatki o gradbenem dovoljenju, razen pri linijskih objektih, daljših od 100 m.
(5) Določbe o obveznostih investitorja iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih objektov.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
55. člen
V 83. členu se v prvem odstavku v 2. točki črta besedilo »oziroma v primeru gradnje enostavnega objekta, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja«, v 3. točki pa se črta besedilo », razen za enostavne objekte«.
V drugem odstavku se za besedo »potrjevala« doda beseda »odgovorni«.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ima izvajalec pri gradnji nezahtevnega objekta pri izvajanju del naslednje obveznosti:
- izvedbo del v skladu z gradbenim dovoljenjem in
- če gre za tipske objekte, izvajanje del v skladu s tipskimi načrti in navodili.
(4) Določbe o obveznostih izvajalca iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih objektov, razen obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka.«.
56. člen
V 84. členu se v prvem odstavku za besedo »revidenta« doda besedilo »ter nadzornika«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Izvajalec mora zagotoviti, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
57. člen
V 86. členu se v drugem odstavku črtata besedi »in enostavnih«.
58. člen
V 88. členu se v četrtem odstavku črta beseda »vsakodnevno«.
59. člen
V četrtem razdelku se naslov 1. poglavja »1. Tehnični pregled« črta.
60. člen
Besedilo 89. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati, in da je izdelan projekt izvedenih del.
(2) Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana.
(3) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.
(4) V zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba navesti, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja.
(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi:
1. projekt izvedenih del,
2. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,
3. dokazilo o zanesljivosti objekta,
4. drugi podatki in dokazila, če jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.
(6) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za zahtevni objekt mora biti priloženo tudi navodilo za obratovanje in vzdrževanje.
(7) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.
(8) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se nanaša samo na spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, navesti, da se je ta sprememba izvedla skladno z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja, priložiti pa je treba izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so v objektu ali delu objekta, ki se mu je spremenila namembnost, izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.
(9) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, navesti številko in datum slednjega ter priložiti dokazila iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka tega člena in izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so bile pri gradnji izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.«.
61. člen
V 90. členu se v drugem odstavku beseda »projektnih« črta.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Ne glede na določbe tega člena lahko uradna oseba pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt ali za del objekta, ki se mu je spremenila namembnost in za manj zahtevni objekt sama opravi ogled. Če na ogledu sama ne more ugotoviti izpolnjevanja pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja ali če že po prejemu zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ugotovi, da bo potrebno imenovanje komisije za tehnični pregled, imenuje komisijo za tehnični pregled in z njo opravi tehnični pregled tudi za manj zahtevni objekt.
(8) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko izjemoma izda uporabno dovoljenje tudi samo na podlagi prejete dokumentacije.«
62. člen
V 91. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »obveznosti investitorja v zvezi z izvedbo tehničnega pregleda«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Na dan tehničnega pregleda mora investitor članom komisije za tehnični pregled na vpogled predložiti naslednje dokumente:
1. gradbeni dnevnik, razen za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, a je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje in za objekte ali dele objektov, ki se jim je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila samo namembnost in
2. gradbeno dovoljenje, ki se v skladu s 84. členom tega zakona hrani na gradbišču.«.
63. člen
V 92. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek: »Če je izvajalcev več, mora investitor pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti skupno dokazilo o zanesljivosti, iz katerega je razvidno, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, podpišejo pa ga vsi odgovorni vodje del oziroma odgovorni vodje gradbišča in odgovorni nadzorniki.«.
64. člen
Črta se 94. člen.
65. člen
V 95. členu se v prvem odstavku na koncu 2. točke doda besedilo: »in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir,«.
4. in 5. točka se spremenita tako, da se glasita:
»4. ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi,
5. ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba.«.
Črtata se 6. in 7. točka.
66. člen
Za 95. členom se črta naslov 2. poglavja »2. Izdaja odločb po opravljenem tehničnem pregledu«.
67. člen
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
»96. člen
(odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)
(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega dovoljenja izda odločbo, s katero:
1. izda uporabno dovoljenje, če na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena ali če iz predloženih poročil o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, predloženih med poskusnim obratovanjem, izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre,
2. odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev, ali
3. zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če:
- je odredil odpravo pomanjkljivosti, pa ga investitor v določenem roku ni obvestil o njihovi odpravi in o tem predložil dokazila ali če so bile kljub obvestilu pri ponovnem ogledu ali pregledu spet ugotovljene pomanjkljivosti,
- ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb,
- ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo ali
- ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarno gradnjo po tem zakonu, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
(2) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka samo investitor.
(3) Če je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje uporabnega dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.
(4) Zoper odločbo o poskusnem obratovanju ni pritožbe, mogoče pa jo je izpodbijati v pritožbi zoper odločbo o izdaji uporabnega dovoljenja.«.
68. člen
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
»97. člen
(odprava pomanjkljivosti)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve pri ogledu ali tehničnem pregledu ugotovil pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje investitorja in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.
(2) Investitor je dolžan pristojni upravni organ za gradbene zadeve do poteka roka obvestiti, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila. Po prejemu obvestila se lahko opravi ponovni ogled ali tehnični pregled ali pa se izda uporabno dovoljenje, če pristojni upravni organ za gradbene zadeve že na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da so pomanjkljivosti odpravljene.
(3) Ponovni tehnični pregled na podlagi dokazil, da so bile odpravljene pomanjkljivosti, lahko opravi tudi posamezen član komisije, pri čemer pregleda le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali opraviti naknadno in predloži upravnemu organu o tem ustrezno izjavo.
(4) Če investitor ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena ali če se pri ponovnem ogledu ali tehničnem pregledu ugotovi, da so na objektu še vedno pomanjkljivosti, se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne.«.
69. člen
V 98. členu se za drugim odstavkom dodajo nov tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Investitor mora pred potekom obdobja poskusnega obratovanja pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, iz katerih nesporno izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti ter da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre glede vplivov na okolje.
(4) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve poročilo o prvih meritvah posreduje pristojnemu organu za nadzor nad poskusnim obratovanjem in ga pozove, naj v roku 15 dni poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje.
(5) Če pristojni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem mnenja iz prejšnjega odstavka ne pošlje v predpisanem roku, se šteje, da je njegovo mnenje pozitivno.«.
70. člen
99. člen se spremeni tako, da se glasi:
»99. člen
(podaljšanje poskusnega obratovanja)
Obdobje poskusnega obratovanja se na zahtevo investitorja lahko podaljša, vendar največ enkrat, in sicer za obdobje, za katero je bilo odrejeno poskusno obratovanje.«.
71. člen
V 101. členu se v drugem odstavku besedilo »lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšen objekt v skladu z izvedbenim prostorskim aktom ter« črta in se na koncu odstavka doda besedilo »Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti tudi skladnost objekta iz prejšnjega odstavka s prostorskimi akti.«.
Četrti odstavek se črta.
V 102. členu se v tretjem odstavku pred besedilom »pa samo geodetski načrt« doda besedilo »ter za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora uporabno dovoljenje, ki se nanaša na spremembo namembnosti objekta, vsebovati samo sestavine iz prvega odstavka tega člena.«.
73. člen
V 103. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če se investitor po vročitvi uporabnega dovoljenja odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to investitor izjavi pisno ali ustno na zapisnik.«.
74. člen
Prvi odstavek 105. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Najpozneje v 15 dnevih po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb, v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture pa tudi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.«.
75. člen
V naslovu petega razdelka se črta besedilo »in tehnične«.
76. člen
V 107. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje ter projekt izvedenih del, na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji oziroma do odstranitve objekta, če ni s posebnimi predpisi za določeno vrsto objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno.«.
77. člen
V 110. členu se v prvem odstavku v 13. točki beseda »in« nadomesti s piko in črta se 14. točka.
V drugem odstavku se v 14. točki beseda »in« nadomesti s piko in črta se 15. točka.
78. člen
Črta se 112. člen.
79. člen
V 115. členu se v prvem odstavku 3. točka črta.
Dosedanje 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točka postanejo 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točka.
80. člen
V 126. členu se v tretjem odstavku doda nov stavek, ki se glasi: »V imenik IZS se lahko kot odgovorni projektanti vpišejo tudi posamezniki, ki izdelujejo elaborate po tem zakonu, če to določa poseben predpis.«.
81. člen
Prvi odstavek 130. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Licence so treh vrst in sicer:
- licenca z označbo "A" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;
- licenca z označbo "KA" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;
- licenca z označbo "P" omogoča samostojno izdelavo posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta.«.
82. člen
V 132. členu se v prvem odstavku v 2. točki pred besedilom »izrečen varnostni ukrep« doda besedilo »s pravnomočno sodno odločbo«.
V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Izbris iz razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se začne na predlog osebe, ki za to izkaže upravičen interes ali na zahtevo pristojnega inšpektorja, izbris iz razlogov iz 2. in 4. točke pa se začne po uradni dolžnosti.«.
Za sedmim odstavkom se dodajo nov osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS se iz razlogov iz 2. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero ji je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev.
(9) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS se iz razlogov iz 4. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.
(10) V primerih iz osmega in devetega odstavka tega člena obveznost v zvezi z vračilom enotnega žiga in članske izkaznice, določena v petem odstavku tega člena, nastopi v osmih dneh po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev oziroma v osmih dneh po pravnomočnosti odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.«.
V 136. a členu se v petem odstavku besedilo »1.000.000,00 tolarjev« nadomesti z besedilom »4.000 eurov«.
84. člen
V 138. členu se v drugem odstavku beseda »in« nadomesti z vejico, besedilo »odvzem pooblastila z začasno izključitvijo iz zbornice« pa se nadomesti z besedilom »izbris iz imenika ZAPS oziroma IZS«.
85. člen
V 145. členu se črtata prva in druga alinea.
V dosedanji četrti alinei se za besedo »gradnja« doda besedilo »oziroma sprememba namembnosti«.
Na koncu prvega odstavka se dodata novi alinei, ki se glasita:
»- ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi;
- ali se gradi objekt, za katerega je izdan sklep s katerim se je dovolila obnova postopka in zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja.«.
V 148. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. za zahtevni objekt in nelegalni kop:
- če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 125.000 do 200.000 eurov;
- če je zavezanec fizična oseba, od 5.000 do 10.000 eurov;
2. za manj zahtevni objekt:
- če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 40.000 do 80.000 eurov;
- če je zavezanec fizična oseba, od 3.000 do 8.000 eurov;
3. za nezahtevni objekt:
- če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 8.000 do 40.000 eurov;
- če je zavezanec fizična oseba, od 1.000 do 4.000 eurov.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primeru gradnje objekta po izdanem sklepu o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja, gradbeni inšpektor kaznuje investitorja z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena.«.
87. člen
V 150. členu se v prvem odstavku v 3. točki za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi:
»- ki se mu spremeni namembnost, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s prostorskimi akti ali gradbenimi predpisi;«.
88. člen
V 164. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
- če naroči gradnjo objekta ali izvajanje del v zvezi s spremembo namembnosti, pa pred začetkom del ne razpolaga vsaj z dokončnim gradbenim dovoljenjem (3. člen);
- če naroči ali izvaja gradnjo enostavnega objekta v nasprotju s prostorskim aktom (tretji odstavek 3. a člena);
- če naroči ali izvaja spremembo namembnosti, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v nasprotju s prostorskimi akti ali če pri tem ne upošteva gradbenih predpisov (peti in šesti odstavek 4. člena);
- če uporablja ali da v uporabo objekt, za katerega je predpisano uporabno dovoljenje, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
- če uporablja ali da v uporabo objekt za poskusno obratovanje, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
- če naroči ali izvaja dela, ki predstavljajo vzdrževanje objekta, v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena);
- če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostopa, vstopa in uporabe brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
- če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (27. člen);
- če v primeru, ko pri projektiranju sodeluje več projektantov in odgovornih projektantov, izmed odgovornih projektantov ne imenuje odgovornega vodjo projekta (tretji odstavek 27. člena);
- če v primeru, ko pri revidiranju sodeluje več revidentov in odgovornih revidentov, izmed odgovornih revidentov ne imenuje odgovornega vodjo revidiranja (tretji odstavek 27. člena);
- če v primeru, ko pri izvajanju gradnje sodeluje več izvajalcev in odgovornih vodij del, izmed odgovornih vodij del ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (tretji odstavek 27. člena);
- če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
- če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
- če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
- če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
- če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
- če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
- če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta hkrati izvaja tudi gradnjo na objektu, za katerega je izdelala projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnima osebama, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
- če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
- če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
- če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
- če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
- če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
- če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
- če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
- če v primerih, predpisanih s tem zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
- če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
- če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
- če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
- če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
- če v predpisanem roku ne poskrbi za vpis v uradne evidence (105. člen);
- če je lastnik objekta ali njegov pravni naslednik, pa na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »130.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V novem tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »30.000« s številko »150«, številka »500.000« s številko »2.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
89. člen
V 165. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »600.000« s številko »2.500«, številka »7,000.000« s številko »30.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba« pa se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,«.
V prvem odstavku se 4. in 8. točka črtata, dosedanje 5., 6. in 7. točka pa postanejo 4., 5. in 6. točka.
Drugi in četrti odstavek se črtata.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »60.000« s številko »250«, številka »500.000« s številko »2.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov.
90. člen
V 166. členu se v napovednem stavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »100.000« s številko »500«, številka »150.000« s številko »1200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
91. člen
V 167. členu se v napovednem stavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »150.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
2., 3., 4. in 5. točka se črtajo.
92. člen
V 168. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec, če zaračunava za projektne pogoje ali soglasja (51. člen).«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
Novi drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 250 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba soglasodajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.«.
93. člen
V 169. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »1,000.000« s številko »4.000«, številka »7,000.000« s številko »30.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba,« pa se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »150.000« s številko »600«, številka »500.000« s številko »2.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
94. člen
Besedilo 170. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 500 do 1200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
2. če revidira načrt oziroma projektno dokumentacijo, pri kateri je sodeloval kot odgovorni projektant (šesti odstavek 53. člena).«.
95. člen
V 171. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »2,000.000« s številko »8.000«, številka »5,000.000« s številko »20.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«,« za besedilom »pravna oseba,« pa se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,« ter za 15. točko se doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja in vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena).«
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »150.000« s številko »600«, številka »500.000« s številko »2.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
96. člen
V 172. členu se v napovednem stavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »80.000« s številko »500«, številka »150.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
97. člen
V 173. členu se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »30.000« s številko »500«, številka »100.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
98. člen
V 174. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »150.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov« ter za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi.
»8. če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja in vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena);«.
Dosedanja 8. točka postane 9. točka.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »400.000« s številko »1.500«, številka »1,500.000« s številko »6.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »100.000« z besedilom »1.200 eurov«.
V četrtem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »900.000« s številko »3.500«, številka »1,000.000« z besedilom »4.000 eurov«.
V petem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »100.000« z besedilom »1.200 eurov«.
99. člen
V 175. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »1,500.000« s številko »6.000«, številka »7,000.000« s številko »30.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba« pa se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »100.000« s številko »500«, številka »500.000« s številko »1.500« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
100. člen
V 176. členu se v napovednem stavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »100.000« s številko »500«, številka »150.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
101. člen
V 177. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »300.000« s številko »1.500«, številka »3,000.000« s številko »12.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba« pa se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«, za besedilom »kot geodetsko podjetje« pa se doda besedilo »ali geodet«. 1. točka se črta, dosedanje 2., 3. in 4. točka pa postanejo 1., 2. in 3. točka.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »90.000« s številko »400«, številka »400.000« s številko »1.500« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
102. člen
V 178. členu se v napovednem stavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »20.000« s številko »500«, številka »120.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
103. člen
V 179. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 30.000 do 80.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- izvaja ali izvede gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
- izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti in za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (4. člen);«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »300.000« s številko »1.500«, številka »1,000.000« s številko »4.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
V novem tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »100.000« s številko »500«, številka »300.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
Novi četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.«
104. člen
V 180. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »2,000.000« s številko »8.000«, številka »7,000.000« s številko »30.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba« pa se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek pa postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »200.000« s številko »800«, številka »700.000« s številko »3.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
V novem tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »200.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
Novi četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.«
105. člen
V 181. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »2,000.000« s številko »8.000«, številka »8,000.000« s številko »35.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba,« se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »200.000« s številko »800«, številka »700.000« s številko »3.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
V novem tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »50.000« s številko »500«, številka »200.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
Novi četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti,se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.«
106. člen
V 182. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »10,000.000« s številko »40.000«, številka »30,000.000« s številko »125.000« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«, za besedilom »pravna oseba« se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek pa postaneta drugi in tretji odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »500.000« s številko »2.000«, številka »1,500.000« s številko »4.100« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
V novem tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo« nadomesti z besedo »globo«, številka »150.000« s številko »500«, številka »450.000« s številko »1.200« in beseda »tolarjev« z besedo »eurov«.
107. člen
183. člen se črta.
108. člen
V 184. členu se v prvem odstavku besedilo »denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 40.000 do 125.000 eurov«, za besedilom »pravna oseba« se doda besedilo »samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V novem drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 200 do 2.000 eurov«.
V novem tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 500 do 1.200 eurov«.
109. člen
V 185. členu se v napovednem stavku besedilo »denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 600 do 2.000 eurov«.
110. člen
V 186. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 2.000 do 40.000 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 200 do 2.000 eurov«.
111. člen
V 187. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 2.000 do 40.000 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »globo od 200 do 2.000 eurov«.
112. člen
Besedilo 188. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
- ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma kot pooblaščeni prostorski načrtovalec, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki se vpisujejo v imenik ZAPS (prvi odstavek 127. člena);
- ki ima v skladu s tem zakonom pridobljeno določeno vrsto licence, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki so v zvezi s takšno licenco (drugi odstavek 127. člena);
- ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 129. člena);
- ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega krajinskega arhitekta, pa poleg izdelovanja načrtov krajinske arhitekture opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 129. člena);
- ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "A", pa poleg samostojnega izdelovanja načrtov arhitekture, urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov, opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 130. člena);
- ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "KA", pa poleg samostojnega izdelovanja načrtov krajinske arhitekture, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 130. člena);
- ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "P", pa poleg samostojnega izdelovanja posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta izdeluje tudi načrte iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 130. člena ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 130. člena);
- ki je bil izbrisan iz imenika ZAPS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma sodeluje pri prostorskem načrtovanju kot odgovorni prostorski načrtovalec oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del, ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).«.
113. člen
Besedilo 189. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
- ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če v predpisanem roku pristojnemu organu IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v imenik IZS (prvi odstavek 127. člena);
- ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja, pa poleg izdelovanja načrtov, za kar ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 129. člena);
- ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja in poleg izdelovanja načrtov, za kar ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravlja tudi storitve, za katere ima opravljen dopolnilni strokovni izpit v skladu z določbami 135. člena, nastopa pa tudi kot pooblaščeni prostorski načrtovalec (drugi odstavek 130. člena);
- ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če je bil izbrisan iz imenika IZS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant ali pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Postopki, ki so se začeli pred dnem začetka uporabe tega zakona, se končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 - odl. US in 93/05 - ZVMS, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1).
115. člen
(seznam soglasodajalcev)
Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, mora na svojih spletnih straneh objaviti seznam soglasodajalcev iz novega 49. d člena zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
116. člen
(izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije v prehodnem obdobju)
(1) Projektna dokumentacija, določena s tem zakonom, se do uveljavitve novega predpisa iz 40. člena zakona izdeluje in revidira po dosedanjih predpisih.
(2) Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se šteje, da je povzetek podatkov o nameravani gradnji, ki jih je treba po prejemu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja posredovati pristojni občini, vodilna mapa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, brez dokazne dokumentacije.
(3) Do uveljavitve uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka novega 49. a člena tega zakona se v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prikazuje kot vplivno območje po dosedanjih predpisih.
117. člen
(uskladitev izvršilnih predpisov in drugih aktov)
(1) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona mora biti izdan predpis iz drugega odstavka novega 74. a člena zakona.
(2) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona morajo biti sprejeti:
1. predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost iz novega drugega odstavka 8. člena;
2. predpis, ki ureja vsebino in obliko ter način izdelave projektne dokumentacije iz 40. člena;
3. predpis, ki ureja merila za izračun in prikaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka novega 49. a člena;
4. predpis, ki ureja način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer iz novega šestega odstavka 82. člena ter način in postopek zagotavljanja izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču iz novega četrtega odstavka 84. člena;
5. predpis, ki ureja vsebino dokazila o zanesljivosti iz drugega odstavka 92. člena.
(3) Pristojni poklicni zbornici morata z določbami tega zakona uskladiti svoje akte najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
118. člen
(uskladitev odškodnin zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča in gozda po prejšnjih predpisih)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda pri gradnji avtocest, za katere so bili v skladu s 45.b členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01-ZPPreb in 23/02 – odl.US) sprejeti sklepi o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta pred 1. januarjem 2003 in nato sprejeti odloki oziroma uredbe o njihovem sprejetju, odmerja v skladu z določbami 3. poglavja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odl. US, 1/99, 54/00 - ZKme, 68/00 – odl. US, 27/02 - odl. US, 58/02 – ZMR - 1 in 67/02) in v višini 30 % vplačuje v proračun občin, na območju katerih ležijo zemljišča, za katera so sprejeti oziroma uveljavljeni takšni lokacijski načrti.
(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se odmeri ne glede na to, ali je bilo gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje iz 45. h člena Zakona o urejanju naselij (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01-ZPPreb in 23/02 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZUN) za gradnjo objekta iz prejšnjega odstavka že izdano ali ne.
119. člen
(nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev)
Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.
120. člen
(enostavni in nezahtevni objekti v prehodnem obdobju)
(1) Šteje se, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek investitor objekta iz prejšnjega odstavka lahko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za takšen objekt.
(3) Do uveljavitve predpisa iz novega drugega odstavka 8. člena zakona se šteje, da so nezahtevni objekti po tem zakonu vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 100/05; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o enostavnih objektih).
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se do uveljavitve predpisa iz novega drugega odstavka 8. člena zakona začasni objekti, zgrajeni za manj kakor šest mesecev, urbana oprema, ki jo postavlja občina ter enostavni objekti, ki so del gospodarske javne infrastrukture in drugi objekti, ki so v javno korist, štejejo za enostavne objekte.
121. člen
(sprememba namembnosti, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje)
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembe namembnosti, za katere po tem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se ustavijo po uradni dolžnosti.
122. člen
(pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da je pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost pa za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, ki se nanašajo na sevalne in jedrske objekte.
123. člen
(uskladitev določb v zvezi z nadomestnimi gradnjami)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
(2) Za nadomestne gradnje, ki bodo zgrajene na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih do začetka uporabe tega zakona oziroma gradbenih dovoljenj, ki bodo izdana po dnevu začetka uporabe tega zakona na podlagi določb ZGO-1, se lahko izreče inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje, če nadomeščeni objekt pred začetkom uporabe nadomestnega objekta ni bil odstranjen.
(uporabno dovoljenje po tem zakonu
za objekte gospodarske javne infrastrukture)
(1) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991 in ki z dnem uveljavitve ZGO-1 niso bili evidentirani v skladu z Zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popr., in 42/86), ko se na predpisan način evidentirajo v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.
(2) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vsi gradbeni inženirski objekti, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in so v uporabi z dnem uveljavitve tega zakona, ko se zemljišča, na katerih so zgrajeni, na predpisani način evidentirajo v zemljiškem katastru.
(3) Na zahtevo lastnika objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni upravni organ izda potrdilo v skladu s četrtim in petim odstavkom 197. člena ZGO-1.
(uskladitev določb glede minimalne komunalne oskrbe)
(1) Po tem zakonu se kot pogoj za izdajanje gradbenih in uporabnih dovoljenj šteje, da je ne glede na določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) zagotovljena minimalna komunalna oskrba, če so izpolnjeni pogoji, predpisani s tem zakonom.
(2) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi drugače, vendar ne v nasprotju s prostorskim aktom in predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi v nasprotju s prostorskim aktom, če prostorski akt ne vsebuje pogojev glede obveznega načina zagotavljanja oskrbe s pitno vodo, elektriko, odvajanjem odpadnih voda in dostopom do javne ceste ali če prostorski akt ne predvideva zagotovitve takšne minimalne komunalne oskrbe, ki bi sledila napredku tehnike.
(4) Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da je soglasje za priključitev po 71. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo) in soglasje za priključitev po drugih predpisih, ki urejajo soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo ali na drugo javno omrežje, soglasje za priključitev po tem zakonu.
126. člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora in Švice)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se dokončne odločbe o priznanju poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki jih izda pristojno ministrstvo v skladu s predpisi o priznavanju kvalifikacij kandidatu, ki se mora po ZGO-1 vpisati v imenik pristojne poklicne zbornice, pošiljajo pristojni poklicni zbornici, ki mora kandidata vpisati v imenik zbornice po uradni dolžnosti.
(2) Kandidat ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem, ko postane odločba o priznanju poklicne kvalifikacije dokončna.
127. člen
(uskladitev določb v zvezi z gradbeno parcelo)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha z določanjem gradbenih parcel.
(2) Postopki za določitev gradbenih parcel in postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona se končajo po dosedanjih predpisih.
(3) Za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se z dnem začetka uporabe tega zakona za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
(5) Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(dokazila o pravici graditi za energetske objekte državnega pomena)
Za pridobivanje nepremičnin, potrebnih za gradnjo energetskih objektov državnega pomena se uporabljajo določbe od 8. do 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95) in sicer za naslednje energetske objekte:
- elektrarne (hidroelektrarna, termoelektrarna, termoelektrarna toplarna, geotermalna elektrarna, polje vetrnih elektrarn in druge vrste elektrarn) z nazivno električno močjo 10 MW ali več,
- prenosne elektroenergetske vode s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, z nazivno napetostjo 110 kV ali več,
- prenosne plinovode, če je delovni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
- prenosne naftovode in produktovode, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.
129. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:
- Pravilnik o tehničnih ukrepih za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje z vodikom hlajenih električnih generatorjev ter sinhronskih kompenzatorjev (Uradni list SFRJ, št. 13/69 in 19/69 – popr.) in
- Pravilnik o tehničnih normativih za vzdrževanje antenskih stolpov (Uradni list SFRJ, št. 65/84 in 59/99 - ZTZPUS).
130. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.
………………………….
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu (2. člen ZGO-1)
Točka 1.7.
V točki 1.7. (zahtevni objekti) se črtajo vsi natančni kriteriji za določitev zahtevnega objekta oziroma se uvajajo zgolj okvirni kriteriji za njihovo določitev, saj je predvideno, da bo vrste zahtevnih objektov natančno določila uredba vlade iz 8. člena zakona. Nadomestitev natančno določenih vrst zahtevnih objektov z okvirnimi kriteriji je potrebna, da ne bi prišlo do nasprotujočih si določb med zakonom in uredbo o vrstah objektov, obenem pa sledi cilju, da bodo vse vrste objektov glede na njihovo zahtevnost opredeljene na enem mestu.
Točka 1.8.
Ker se v skladu s spremembo točke 1.7. uvaja okvirna definicija zahtevnega objekta, pri kateri so določeni samo okvirni kriteriji za določanje zahtevnih objektov, je treba s tem dejstvom uskladiti tudi definicijo manj zahtevnega objekta. Manj zahtevni objekt bo tako objekt, ki glede na natančne kriterije v uredbi ne bo niti zahteven niti nezahteven oziroma enostaven.
Točka 1.9.
Točka 1.9. se spremeni tako, da uvaja novo kategorijo nezahtevnih objektov, ki bodo po svoji naravi enostavni, zanje pa bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki se bo izdajalo v zelo poenostavljenem, skrajšanem ugotovitvenem postopku, v katerem ne bo strank in projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja ter se bo gradbeno dovoljenje izdajalo na obrazcu. Tudi nabor teh objektov bo določila vladna uredba. Izhodišče oziroma osnovno merilo za te objekte pa je, da bodo morali biti po svoji konstrukciji nezahtevni.
Črtanje točk 1.9.1., 1.9.2., 1.9.3., 1.9.4. in 1.9.5.
Točke, ki so doslej dokaj podrobno opredeljevale vrste objektov, se črtajo, tako da je podrobna določitev vrst enostavnih objektov prepuščena vladni uredbi, ki bo to uredila na enem mestu in bolj sistematično.
Nova točka 1.10.
Dosedanja točka 1.9., ki je obsegala definicijo enostavnega objekta, se preštevilči in spremeni tako, da se podrobnejši nabor enostavnih objektov prepusti vladni uredbi, kot izhodišče pri določitvi vrst teh objektov pa ostaja kriterij, da gre pri tem za objekte, ki so konstrukcijsko manj zahtevni, ki niso objekti z vplivi na okolje in niso namenjeni prebivanju, kar jih bistveno ločuje od nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov.
Točka 4.2.2.
V definiciji odgovornega vodje projekta se črta navedba, da le – ta odgovarja za kakovost obdelave celotnega projekta, kar v praksi ne drži, saj so za kakovost obdelave projekta odgovorni posamezni odgovorni projektanti in sicer vsak za svoj načrt. Odgovorni vodja projekta pa mora skrbeti za medsebojno usklajenost načrtov, kar pomeni, da skrbi za koordinacijo odgovornih projektantov.
Nova točka 4.5.2.
Novela uvaja novega udeleženca pri graditvi objektov – odgovornega vodjo revidiranja, katerega vloga je podobna kot vloga odgovornega vodje projekta: usklajevanje dela odgovornih revidentov, kadar pri revidiranju nastopa več projektantov. Uvedba tega instituta se je v praksi že uveljavila, zato jo sedaj deklarira tudi zakon.
Točka 5
V točki 5 se črta besedilo »in tehnične«, kar pomeni uskladitev s črtanjem točke 5.3. (tehnična dokumentacija) v nadaljevanju.
Točka 5.2.
V točki 5.2., ki vsebuje definicijo projektne dokumentacije, se v povezavi s črtanjem točke 5.3. (tehnična dokumentacija), definicija projektne dokumentacije spreminja tako, da obsega tudi projekt izvedenih del, ki je prej sodil v tehnično dokumentacijo, definicija pa se zato razširja tudi na prikaze izvedene in ne samo nameravane gradnje. Iz obsega projektov, ki so doslej sodili v projektno dokumentacijo, je črtan projekt za razpis, saj se v praksi v projektivnih birojih ni naročal, njegovo vsebino pa so tako in tako podrobneje predpisovali drugi predpisi, ki se nanašajo na investicijsko dokumentacijo in se zato večinoma sploh ni izdeloval z vsebino po ZGO-1. S črtanjem tega projekta je predlagatelj sledil zmanjševanju administrativnih ovir in dokumentacije, poleg tega pa se navedeni projekt ni vlagal v noben upravni postopek po ZGO-1 in zato ni razloga, da bi bil ta projekt predmet urejanja v ZGO-1.
Črtanje točke 5.3.
Točka, ki definira obseg tehnične dokumentacije se črta, tako da bi po uveljavitvi novele zakon operiral samo s pojmom projektna dokumentacija. Projekt izvedenih del se iz obsega projektov, ki sestavljajo tehnično dokumentacijo, prenaša v projektno dokumentacijo, ostala dva projekta, to je projekt za vzdrževanje in obratovanje ter projekt za vpis v uradne evidence pa se črtata. S črtanjem slednjih projektov je predlagatelj sledil zmanjševanju administrativnih ovir in dokumentacije. Vsebino projekta za obratovanje in vzdrževanje ni možno predpisati enotno za vse vrste objektov, za katere velja ZGO-1 (od enostanovanjske hiše do jedrske elektrarne), zato naj bo izdelava tega projekta in njegova vsebina stvar dobre gradbene prakse, ki pa je že vzpostavljena. Črtanje projekta za vpis v uradne evidence je bilo potrebno iz razloga, ker se ta projekt ne vlaga v noben upravni postopek po ZGO-1, temveč je njegova vsebina določena z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in se vlaga v postopke evidentiranja nepremičnin po ZEN, zato urejanje vsebine tega projekta v ZGO-1 pomeni nepotrebno podvajanje. Dosedanje točke 5.4., 5.5., 5.5.1., 5.5.2., 5.6. in 5.7. se zaradi nomotehničnih pravil preštevilčijo.
Nova točka 5.4. (točka 5.5. v veljavnem ZGO-1)
V dosedanji točki 5.5., ki se preštevilči v točko 5.4., se črta besedilo, ki odkazuje na to, da bi imel soglasodajalec lahko podlago za izdajo soglasij v podzakonskem aktu, saj mora pooblastilo za izdajanje soglasij določiti zakon.
Nova točka 5.4.3. (soglasje za priključitev)
Z novelo se uvaja pojem soglasja za priključitev, ki predstavlja pogoje upravljalca objekta gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo možna priključitev objekta na to infrastrukturo. S tem je predlagatelj ločil soglasja upravljalcev gospodarske javne infrastrukture za priključitev od ostalih soglasij, ki jih v nadaljevanju zakon opredeli kot soglasja v varovanih območjih in v varovalnih pasovih. Soglasje za priključitev se namreč po svoji vsebini približuje aktu poslovanja in ima svoje posebnosti, ki ga ločujejo od ostalih soglasij. Za upravni organ bo po predlagani noveli soglasje za priključitev eden izmed od dokazov, ki bo zagotavljal, da je zagotovljena predpisana minimalna komunalna oskrba zemljišča.
Nova točka 5.5. (točka 5.6. v veljavnem ZGO-1)
V dosedanji točki 5.6., ki se preštevilči v točko 5.5., ki definira revizijo projektne dokumentacije, v skladu s spremenjenim 53. členom ZGO-1, se redefinira vsebina preverjanja v okviru revizije in sicer tako, da bo revizija obsegala samo preverjanje izpolnjevanja bistvenih zahtev in s tem skladnosti z gradbenimi predpisi. Zato se v definiciji črtajo določbe, ki predvidevajo, da se z revizijo preverja skladnost s prostorskimi akti, kar je nepotrebno, saj to preverja pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Črtano je tudi preverjanje brezhibnosti in računske pravilnosti, saj je to sestavni del preverjanja, ali je izpolnjena bistvena zahteva mehanske odpornosti in stabilnosti. Funkcionalnost, primerna oblikovanost ter učinkovita raba, varčnost in gospodarnost so prav tako smiselno vsebovane že v samih gradbenih predpisih, ki določajo pogoje za izpolnjevanje bistvenih zahtev. Zato se tudi te dikcije črtajo.
Črtanje nove točke 5.6. (točka 5.7. v veljavnem ZGO-1)
Ker so bili kriteriji za določanje vplivnega območja nejasni in nedoločeni, predlog novele črta pojem vplivnega območja. Namesto tega v novem 49. a členu uvaja območje za določitev strank in natančno določene kriterije za njegovo določitev, vezane na vrsto objekta. Tako se bo v skladu s predlogom novele območje za določitev strank v postopku določalo na matematičen način in na podlagi zelo jasno določenih kriterijev, ki jih bo določila uredba vlade.
Točka 6.
Definicija gradbenega dovoljenja se poenostavlja tako, da se črtajo pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ker se v definiciji podvajajo z enakimi pogoji, zapisanimi v 66. členu ZGO-1.
Točka 6.2.
Ker je ZPNačrt v 69. členu določil, da se mora sedaj parcelacija (zemljiških parcel) po Zakonu o evidentiranju nepremičnin izvajati v skladu s pogoji iz prostorskih aktov, pomeni, da je institut gradbene parcele, na katero so se pogoji za parceliranje iz prostorskih aktov vezali dosedaj, postane nepotreben. Zato se pojem gradbene parcele črta.
Nova točka 6.3.
Črtanje pojma gradbene parcele v definiciji zakoličenja je posledica črtanja definicije gradbene parcele v prejšnji točki.
Točka 7.
V točki 7 se v povezavi s črtanjem definicije nadomestne gradnje (črtanje točke 7.3.) črta tudi besedilo »nadomestno gradnjo« v točki 7.
Točka 7.2.
Čeprav ZGO-1 pozna pojem gradnje novega objekta, kamor sodijo tudi dozidave in nadzidave, je bilo treba zaradi izkazane gradbene prakse, da se tudi pri rekonstrukciji stavb pogosto malenkostno povečuje tudi velikost, definicijo rekonstrukcije spremeniti tako, da se tolerira kot rekonstrukcijo tudi povečanje velikosti do 10 %, del definicije, ki določa, da se pri rekonstrukciji ne spreminja zunanji izgled in namembnost objekta, pa se črta, saj je navedeno možno tudi pri rekonstrukciji, v kolikor to dopušča prostorski akt.
Točka 7.3.
Glede na pozive stroke, da institut nadomestne gradnje povzroča velike zlorabe v prostoru, saj se v praksi nadomeščeni objekti ne odstranijo ali pa se zgradijo povsem drugačni (večji) kot objekt, ki ga je treba odstraniti, pogosto pa tudi na povsem drugi lokaciji, se pojem nadomestne gradnje črta. Črtanje tega pojma je treba podpreti tudi z dejstvom, da pojma nadomestna gradnja ne poznajo v nobenem evropskem pravnem redu, saj se povsod šteje za odstranitev in za gradnjo novega objekta. Tudi v ZGO-1 razlikovanje med nadomestno gradnjo in novo gradnjo nima za posledico razlik v postopku – v obeh primerih je zahtevano gradbeno dovoljenje, bistvenih razlik pa tudi ni v dokumentaciji ali v kakšnih drugih posledicah, ki se nanašajo na postopek. Ker se točka 7.3. črta, se zaradi nomotehničnih pravil preštevilči točko 7.4..
Točka 9.
Definicija spremembe namembnosti se spreminja tako, da ni več prepovedi, da se s spremembo namembnosti ne bi smel spreminjati zunanji videz objekta, saj je to vzporedno s spreminjanjem namembnosti možno in se v praksi tudi dogaja, če to seveda dopušča prostorski akt. Pojem spremembe rabe se v dosedanji definiciji nadomešča s spremembo namena, saj je sprememba namembnosti vezana na namen objekta, ki se določa v skladu z enotno klasifikacijo vrst objektov.
Črtanje točke 9.1.
Pojem spremembe rabe se črta, ker je bila glede na definicijo v praksi sprememba rabe izredno težko določljiva in se v 4. členu novele nadomešča z naštetimi primeri spremembe namembnosti, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, ti primeri pa se jasno opredeljujejo in vežejo na enotno klasifikacijo vrst objektov glede na namen.
Točka 11.3
Iz definicije poskusnega obratovanja se črtajo navedbe, da se v poskusnem obratovanju preverja pravilno delovanje naprave in zagotavljanje varnih delovnih razmer ter preseganje predpisanih mejnih vrednosti, kar v praksi ne drži in se tudi ne izvaja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Poleg navedbe, da se s poskusnim obratovanjem preveri, ali objekt izpolnjuje s predpisi s področja varstva okolja predpisane parametre, se z novelo dodaja še dikcija »in z drugimi predpisi«, saj obstajajo ali bodo lahko v prihodnje sprejeti tudi drugi predpisi, ki urejajo poskusno obratovanje in predpisujejo parametre v zvezi s tem.
Črtanje točke 11.4.
Definicija obratovalnega monitoringa se črta, ker ga opredeljujejo drugi predpisi.
Točka 12.1.
Ker se črta definicija nadomestne gradnje v točki 7.3., je bilo treba temu prilagoditi tudi definicijo nelegalne gradnje.
K 2. členu (3. člen ZGO-1)
V prvem odstavku se kot posledica črtanja pojma nadomestna gradnja iz zakona, ta pojem črta tudi pri določbah, ki govorijo o tem, za katere vrste gradnje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Določba tretjega odstavka, po kateri je lahko investitor enostavni objekt gradil brez gradbenega dovoljenja, samo na podlagi lokacijske informacije, se črta. S tem se ZGO-1 usklajuje z določbami ZPNačrt, ki določajo, da predložitev lokacijske informacije ni več obvezna v nobenem postopku in da ni več pogoj za izvedbo enostavnih posegov v prostor.
Četrti odstavek se črta, kar prav tako pomeni uskladitev z ZPNačrt, obenem pa se s tem odstavkom črta določbe, ki so omogočale izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih objekta, za katerega je bilo že izdano uporabno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja, ker je ta določba v praksi omogočila številne zlorabe, razen tega veljavni pravilnik o vrsti objektov glede na njihovo zahtevnost (v bodoče pa uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost) vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na vzdrževalna dela, med katerimi so našteta tudi nekatera zaključna dela, in za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato pomeni v tem smisli ta določba nepotrebno podvajanje.
Tretji odstavek se črta, ker bo uredba vlade iz 8. člena zakona na enem mestu podrobno določila, katera urbana oprema in pod kakšnimi pogoji se bo lahko postavljala brez gradbenega dovoljenja.
K 3. členu (novi 3. a člen ZGO-1)
Kot doslej, se bo tudi po uveljavitvi novele enostavne objekte lahko gradilo brez pridobitve dovoljenj po ZGO-1, s tem da sedaj novela izrecno poudarja, da se enostavnih objektov ne sme postavljati v nasprotju s prostorskimi akti. S spremenjeno dikcijo se bo omogočilo, da se bodo v primeru, če prostorski akti ne bodo vsebovali nobenih določb glede dopustnosti gradnje enostavnih objektov ali če ne bodo vsebovali določb za gradnjo določene vrste enostavnih objektov, le – ti kljub temu lahko postavili. Slednje namreč v dosedanji praksi kljub pravnemu načelu, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, ni bilo jasno. Podrobneje bo vrste enostavnih objektov in pogoje, da se lahko objekt šteje za enostavni objekt, določila uredba vlade in ne več pravilnik, kot je bilo to doslej.
K 4. členu (4. člen ZGO-1)
Predlog novele uvaja primere spremembe namembnosti, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in se pri tem opira na enotno klasifikacijo vrst objektov, ki določa vrste objektov glede na njihov namen. Pri opredelitvi namembnosti po enotni klasifikaciji vrst objektov se uporabijo kategorije namembnosti objektov, tako da se namembnost veže na celoten objekt ali na del objekta, če se namembnost spreminja samo v delu objekta, kar pomeni, da se pravila o pretežni namembnosti objekta ne upoštevajo, če se spreminja namembnost samo delu objekta.
S predlaganim se odpravlja doslej nepotrebne postopke za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj v primeru nepomembnih sprememb namena objekta, ki že po sami naravi spremembe ne morejo imeti večjega vpliva na okolico in se vzporedno z njimi ne izvaja rekonstrukcija (npr. sprememba namena iz pisarn podjetja v bančne prostore). Do sedaj je bila takšna sprememba namembnosti definirana kot sprememba rabe, ki se s predlogom novele črta, saj v veljavnem zakonu ni bila jasno definirana in je povzročala dvome ter neenotno prakso. S predlaganimi spremembami, ki opredelitev spremembe namembnosti, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, veže na enotno klasifikacijo vrst objektov, se ta dilema odpravlja in se uvaja jasna razmejitev med spremembo namembnosti, za katero je gradbeno dovoljene potrebno in za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Da bi bilo omogočeno inšpekcijsko sankcioniranje, je novela predvidela tudi, da je treba pri spremembi namembnosti, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, kljub temu upoštevati določbe prostorskih aktov in gradbenih predpisov, če sprememba namembnosti vpliva na bistvene zahteve. Za kršitev te obveznosti je v noveli zakona predviden tudi prekršek.
K 5. členu (5. člen ZGO-1)
Novela izrecno izpostavi, da se enostavni objekt in nezahtevni objekt lahko začneta uporabljati z dnem dokončanja gradnje in zanju ni treba pridobivati uporabnega dovoljenja.
Obenem je novela, sledeč evropskim zakonodajam, tudi za odstranitev objektov predvidela, da uporabno dovoljenje za odstranitve objektov ni potrebno in je s tem sledila tudi cilju odprave administrativnih ovir.
K 6. členu (6. člen ZGO-1)
Zaradi ukinitve instituta lokacijske informacije se člen prilagaja novim izhodiščem. Ker pa pod pojem vzdrževanje objekta sodijo tako redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, kot tudi vzdrževalna dela v javno korist, je bilo treba v naslovu člena uporabiti za vsa ta vzdrževalna dela en pojem in se s tem izogniti nepotrebnemu podvajanju v besedilu zakona. Ker pa pri vzdrževalnih delih ravno zato, ker dovoljenja niso potrebna, lahko pride do kršitve pogojev, določenih v prostorskih aktih v zvezi z vzdrževanjem, ta člen določa tudi, da se vzdrževanja objekta ne sme izvajati v nasprotju s prostorskim aktom ter določa v prekrškovnih določbah tudi prekršek v zvezi s tem. Za vrste vzdrževalnih del je predvideno, da jih bo določil predpis iz 8. člena, razen za vzdrževalna dela v javno korist, za katere je že v definiciji v 2. členu zakona določeno, da jih uredijo področni predpisi. V tem členu je dodana tudi določba, ki bo občinam omogočila vzdrževanje nevzdrževanih objektov, ki kvarijo zunanjo podobo naselja, tako da bo moral lastnih v določenem roku izvesti investicijska vzdrževalna dela, v kolikor pa tega ne bo izvedel, jih bo lahko izvedla občina po tretji osebi na stroške lastnika. Občina o tem na podlagi sklepa občinskega sveta odloči z odločbo, v kateri določi obseg izvedbe investicijskih vzdrževalnih del, rok za njihovo izvedbo ter da bo občina to storila po tretji osebi na lastnikove stroške, če lastnik objekta sam to ne izvede.
K 7. členu (8. člen ZGO-1)
Predpis, s katerim se določijo zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti, se prekvalificira v uredbo Vlade, v naslovu predpisa oziroma opredelitvi njegove vsebine pa se doda nezahtevne objekte, ki predstavljajo novo kategorijo. S tem pa se tudi zagotovi soodločanje o sprejemu tega predpisa celotne vlade oziroma vseh resorjev.
K 8. členu (9. člen ZGO-1)
Novi stavek, da se v objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine bistvene zahteve lahko razlikujejo od sicer predpisanih, vendar samo pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bila zaradi njega ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje, je bil dodan iz razloga, ker tudi gradbeni predpisi predvidevajo možnost, da se pri kulturno zavarovanih objektih posamezne zahteve prilagodijo, seveda pa samo pod pogojem, da zaradi tega ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje.
K 9. členu (15. člen ZGO-1)
Sprememba odpravlja nedoslednost, saj se zanesljivosti objektov ne zagotavlja z upravnim postopkom, pač pa s pravilnim in strokovnim projektiranjem in izvedbo del.
K 10. členu (16. člen ZGO-1)
Termin kataster gospodarske javne infrastrukture se nadomešča oziroma dopolnjuje z dikcijo zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, saj je prednost zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture v tem, da so podatki o tej infrastrukturi dostopni na enem mestu za vso državo. S tem se odpravlja dosedanje nejasnosti glede tega, ali je ta kataster zbirka katastrov vse gospodarske javne infrastrukture ali ne.
K 11. členu (19. člen ZGO-1)
19. člen se črta, saj je povzročal dvome glede tega, kaj je predmet nadzora gradbene inšpekcije, kar je sicer povsem jasno določeno v inšpekcijskih določbah. V praksi je namreč nemogoče izvajati nadzor nad skladnostjo s prostorskimi akti, ker se to zagotavlja z izdajo gradbenih dovoljenj, zanesljivost se zagotavlja samo s projektiranjem, evidentiranje pa vsekakor ni stvar inšpekcijskih postopkov.
K 12. členu (21. člen ZGO-1)
Ker se je po uveljavitvi ZGO-1 Zakon o splošnem upravnem postopku spreminjal, je treba ažurirati sklic na Uradni list, v katerem je objavljen uradni čistopis tega zakona.
K 13. členu (27. člen ZGO-1)
Ker se je v praksi pokazalo, da vsi investitorji z drugimi udeleženci pri graditvi objektov ne sklepajo pisnih pogodb, kar zmanjšuje njihovo pravno varnost in podaljšuje postopke v primeru odškodninskih tožb pred pristojnimi sodišči, novela uvaja obveznost sklenitve pisne pogodbe.
Ker ta člen ureja obveznosti investitorja, je novela določbe v zvezi z investitorjevo obveznostjo imenovanja odgovornega vodje projektiranja, odgovornega vodje revidiranja in odgovornega vodje gradbišča, prenesla vse na eno mesto, pri čemer je odgovorni vodja revidiranja nov pojem in je bil obrazložen že pri spremembah 2. člena.
K 14. členu (33. člen ZGO-1)
Popravek je redakcijski in sicer se znesek minimalne letne zavarovalne vsote prevaja v valuto euro.
K 15. členu (naslov prvega razdelka ZGO-1)
Gre za redakcijsko uskladitev s predlaganim črtanjem tehnične dokumentacije v ZGO-1.
K 16. členu (35. člen ZGO-1)
Ker se z novelo pojem tehnične dokumentacije črta, se obseg projektne dokumentacije spreminja tako, da se ji dodaja tudi projekt izvedenih del, ki je prej sodil v tehnično dokumentacijo. V projekt izvedenih del se vključuje tudi besedilo, da mora projekt izvedenih del vsebovati tudi prikaz vseh odstopanj od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne samo od projekta za izvedbo, kot je to veljalo doslej. Šele prikazana odstopanja od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko namreč pristojnemu upravnemu organu, ki izda uporabno dovoljenje, zagotovijo odločanje, da je gradnja res izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem.
Iz dosedanjega obsega projektne dokumentacije je črtan projekt za razpis, saj se v praksi v projektivnih birojih ni naročal, njegovo vsebino pa so tako in tako podrobneje predpisovali drugi predpisi, ki se nanašajo na investicijsko dokumentacijo in se zato ni izdeloval z vsebino po ZGO-1.
V tem členu se dodaja še dikcija, da se projektna dokumentacija izdela v slovenskem jeziku, kar je bilo doslej sporno in je povzročalo v praksi precej dilem. V zvezi s tem se eksplicitno določa, da morajo biti projekti in tehnična dokumentacija v slovenskem jeziku, saj so projekti in dokumentacija namenjeni tudi za potrebe upravnih in inšpekcijskih postopkov, ki se vodijo v uradnem jeziku RS, to je v slovenščini.
V tem členu se dodaja še, da se del projektne dokumentacije izdela v digitalni obliki. S tem se zagotavlja povezanost s prostorskim informacijskim sistemom po predpisih o prostorskem načrtovanju.
K 17. členu (36. člen ZGO-1)
V prvem odstavku se z besedo »lahko« mehča veljavna dikcija, po kateri so načrti vedno sestavni del vseh projektov, kar pa ni vedno res, saj npr. za izvedbo kanalizacije ni potreben načrt arhitekture, krajinske arhitekture ipd.. S tem bo omogočeno, da bo lahko pravilnik o projektni dokumentaciji vsebino projektov, vključno z načrti, prilagodil vrsti objekta in vrsti gradnje.
Od vrst načrtov se črtajo geodetski načrti določeni v 9. točki drugega odstavka, ker niso predmet urejanja ZGO-1, temveč predpisov o evidentiranju nepremičnin. Geodetski načrti tudi v veljavni projektantski praksi niso samostojen načrt v projektih, temveč v skladu z že veljavnim pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji predstavljajo zgolj podlago za prikaz umestitve nameravane gradnje v prostor. Dosedanja 10. točka, ki je študije in elaborate izenačevala z načrti, pa se črta, ker se z novim 36.a členom za te vrste dokumentov v projektih uvaja enoten pojem »elaborat«.
K 18. členu (36.a člen ZGO-1)
Novela namesto dokumentov iz 10. točke drugega odstavka 36. člena veljavnega ZGO-1 uvaja za vse dokumente, ki se jih je doslej izenačevalo z načrti, čeprav to po svoji vsebini niso bili, pojem elaborata, podobno kot je to že doslej urejal pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji. V zakon se vnaša dikcija, ki jo je že doslej vseboval pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, to je, da se v projektih zahtevajo le tisti elaborati, ki so zahtevani s posebnimi predpisi. Elaborati se tako ne bodo več delali za "vsak primer", pač pa le, če je to zahtevano, saj je le tako mogoče preveriti njihovo potrebnost in ustreznost. S tem se odpravlja tudi nepotrebno vključevanje dokumentov, ki sploh niso predpisani kot obvezni sestavni del projektov, s čimer se sledi cilju odprave administrativnih ovir.
K 19. členu (črtanje 37., 38. in 39. člena ZGO-1)
Novela črta posebnosti, ki so bile v 37. členu določene za tipsko dokumentacijo, saj ni mogoče postaviti enolične opredelitve, kdaj določena dokumentacija postane tipska dokumentacija. Poleg tega novela črta vse določbe ZGO-1, ki govorijo o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, saj je predvideno, da bo le – to določil pravilnik. Po uveljavitvi ZGO-1 je bilo namreč zaradi fiksno določenih vsebin zlasti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja nemogoče sprejeti takšen pravilnik, ki bi se glede vsebine PGD prilagodil različnim vrstam objektov in različnim vrstam gradenj, ne da bi s tem prišli v nasprotje z določbami ZGO-1.
Črta se tudi 38. člen, ker bodo podrobnosti in posebnosti projektne dokumentacije podrobneje določene v pravilniku o projektni dokumentaciji. Po uveljavitvi ZGO-1 je bilo namreč zaradi v zakonu dokončno opredeljenih vsebin, zlasti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, nemogoče sprejeti takšen pravilnik, ki bi se glede vsebine PGD prilagodil različnim vrstam objektov in različnim vrstam gradenj, ne da bi s tem prišli v nasprotje z določbami ZGO-1.
Prav tako se črta 39. člen, v katerem je bila opredeljena tehnična dokumentacija, projekt izvedenih del, ki je doslej sodil med tehnično dokumentacijo pa se prenaša v projektno dokumentacijo, preostali projekti, ki sodijo v tehnično dokumentacijo (projekt za vpis v uradne evidence, projekt za obratovanje in vzdrževanje) pa se črtajo, ker niso bili potrebni v nobenem upravnem postopku s področja graditve, njihovo vsebino pa so določali drugi predpisi oziroma so bili v gradbeni praksi uveljavljeni z drugačno vsebino.
K 20. členu (40. člen ZGO-1)
V naslovu se črta besede »tehnične dokumentacije«, s čimer se besedilo ZGO-1 usklajuje s črtanjem 39. člena in pojma tehnične dokumentacije iz ZGO-1.
K 21. členu (črtan 42. člen ZGO-1)
Črtanje 42. člena je posledica dejstva, da se lokacijske informacije po ZPNačrt ne sme več zahtevati v nobenem postopku. Zato se bo odslej investitor oziroma projektant s pogoji za izdelavo projektne dokumentacije seznanil bodisi iz lokacijske informacije, ki jo je po ZPNačrt, ki ohranja v veljavi 80. člen ZureP-1, še vedno možno pridobiti ali pa neposredno na podlagi vpogleda v prostorski akt, ne pa več obvezno samo iz lokacijske informacije, kot je to veljalo doslej.
K 22. členu (43. člen ZGO-1)
S predlagano spremembo se črta drugi stavek prvega odstavka, s čimer se člen usklajuje z ZPNačrt, ki je vsebino tega stavka drugače uredil v 41. členu. Prav tako se črta drugi odstavek, ker Zakon o javnem naročanju predpisuje drugačne kriterije za obveznost natečaja pri pridobitvi projektnih rešitev.
Določbe glede sklicevanja na minimalne tarifne pogoje se črtajo zaradi odločnih opozoril Komisije EU, da bi sprejem takšnih tarif pomenil kršitev evropskega pravnega reda in zaradi Direktive o storitvah (2006/123/EC), ki takšne fiksne minimalne tarife prepoveduje.
K 23. členu (44. člen ZGO-1)
Ker se tehnična dokumentacija črta, je popravek naslova redakcijske narave in se usklajuje z navedeno spremembo.
K 24. členu (naslov tretjega poglavja prvega razdelka)
Naslov se dopolnjuje tako, da implicira, da poglavje vsebuje tudi določbe v zvezi s pridobivanjem projektnih pogojev in soglasij.
K 25. členu (45. člen ZGO-1)
Določba 45. člena se v prvem odstavku dopolnjuje z dikcijo, da če pri izdelavi projektne dokumentacije nastopa samo en odgovorni projektant, v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo projektira, nastopa tudi kot odgovorni vodja projekta. Dopolnitev je potrebna, ker je v praksi glede navedenega pogosto prihajalo do dvomov, ali odgovorni projektant, če je samo eden, prevzema tudi odgovornosti odgovornega vodje projekta.
Ker za enostavni objekt ni treba predložiti projekta, se v tem členu črtajo določbe o enostavnih objektih, ki na to kažejo.
Z novelo se določi, da je lahko odgovorni vodja projekta, katerega naloga je medsebojna usklajenost vseh načrtov projekta, katerikoli odgovorni projektant, ki je sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije.
K 26. členu (47. člen ZGO-1)
Z dikcijo, da odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal ter potrdil s svojim podpisom in žigom in jamči, da je ta v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi, projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve ter da je v skladu z elaborati, se odpravlja dvom glede tega, ali odgovorni projektant odgovarja za načrt, ki ga je podpisal ali samo za njegove sestavine ter kaj vse mora zagotoviti oziroma jamčiti pri projektiranju.
Z dikcijo, da je odgovorni vodja projekta odgovoren za medsebojno usklajenost načrtov projekta, ki ga sestavljajo in ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom, pa se jasneje opredeljuje naloge odgovornega vodje projekta in poudarja njegovo koordinacijsko vlogo pri projektiranju.
K 27. členu (48. člen ZGO-1)
Zaradi že omenjene določbe v ZPNačrt, zaradi katere lokacijske informacije ni več mogoče zahtevati v nobenem postopku, se izraz »lokacijska informacija«, ki je bil opredeljen kot temeljno izhodišče za projektiranje, sedaj nadomešča z izrazom »določbe prostorskih aktov«.
K 28. členu (49. člen ZGO-1)
Predlagane spremembe predstavljajo uskladitev z ZPNačrt in novimi izrazi za prostorske akte v njem. Ker se vplivno območje nadomešča z območjem za določitev strank, se dikcija drugega odstavka v skladu s tem spreminja, tretji odstavek pa se črta, saj se način določanja območja za določitev strank v postopku ureja v novem 49.a členu.
K 29. členu (Novi 49 a., 49.b, 49.c, 49.č, in 49.d člen ZGO-1)
49.a člen
Opredelitev območja za določitev strank, ki nadomešča vplivno območje objekta, je po predlagani spremembi predmet določitve v posebnem členu zakona, ki postavlja objektivni – matematični model za določitev območja, s pomočjo katerega je mogoče določiti stranke v postopku, kar ne bo več predmet subjektivne ocene. Območje ne izkazuje dejanskih vplivov, pač pa izkazuje le minimalno območje, znotraj katerega je zaradi trajnosti posega v prostor potrebno zagotoviti potencialno zainteresiranim osebam sodelovanje v postopku.
Merila in pogoji za izračun pasu za določitev strank bo določen v uredbi vlade, pri čemer se predvideva, da bodo kriteriji za določitev tega pasu izhajali iz predpostavke, da je območje potencialnih vplivov v pretežni meri odvisno od kapacitete objekta, kar najlažje ponazorimo s prostornino objekta. Ker je glede na različne kapacitete pričakovati različno moč vplivov, se meje tega območja določajo okoli poligona, ki ga dobimo s projekcijo objekta na zemljišče. Poligon se določi glede na skrajne točke objekta ne glede na to kje se te skrajne točke nahajajo, gre torej za maksimalno projekcijo, ki vključuje tudi nadstreške, balkone, podzemne garaže in podobno. Okoli tako dobljenega poligona se nato vriše pas in sicer tako, da se na vsako daljico pravokotno doda širina pasu, ki oblikuje sklenjeno območje okoli poligona. Pas se praviloma definira glede na prostornino objekta, saj druge metode, na primer višina, ne zagotavljajo zadostnega varstva interesov na sosednjih zemljiščih. Industrijski ali trgovski objekt praviloma nima velike višine, sama kapaciteta objekta pa nedvomno ustvarja večji vpliv na okolico kot bi ga ustvarila enako visoka stanovanjska hiša, tako da je potrebno zagotoviti udeležbo v postopku tudi osebam, ki imajo nepremičnine v pasu okoli objekta, ki je določen glede na kapaciteto objekta. Glede na to je prvenstveno merilo bruto prostornina objekta izračunana po standardu SIST ISO 9836 - Standardi za lastnosti stavb - Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine. Objekt velikosti 10 x 10 x 10 m oziroma 1.000 m3 bo tako imel okoli poligona (zaključenih štirih daljic, ki oblikujejo kvadrat) 10 x 10 m vrisan pas v širini 5 m, kar pomeni, da bo kot stranski udeleženec v postopek pozvana oseba, ki je lastnik, služnostni upravičenec ali imetnik stavbne pravice na zemljiščih, ki se nahajajo v tem pasu.
Predvideno je, da bi bili predlogu uredbe vlade določeni kriteriji za določitev pasu naslednji:
- za stavbe, eni polovici tretjega korena prostornine stavbe,
- za gradbeno inženirske objekte, širina varovalnega pasu, če je določena noveli (49.c člen) ali v posebnih materialnih predpisih,
- za stolpe, antene, nadzemne vode in podobne visoke gradbene inženirske objekte, ki niso zajeti v drugi alineji, višini objekta,
- za podzemne gradbene inženirske objekte, dvakratniku globine objekta, vendar največ 100 m, razen za predore, kjer se območje za določitev strank v postopku določi na podlagi geološko – geotehničnega mnenja na predlog projektanta
- za druge gradbene inženirske objekte eno polovico kvadratnega korena površine objekta.
Območje za določitev strank je uvedeno v zakon z namenom poenostavitve določanja strank in pridobitvi objektivnega merila za določitev strank. V luči racionalizacije postopkov se tako ukinja sedanja praksa prikazovanja vplivov.
Območje za določitev strank se določi enako kot pri novogradnji tudi pri rekonstrukciji in spremembi namembnosti. Pri tem parameter, po katerem se računa pas, predstavlja stavba kot celota ne glede na delež sprememb, s čimer se omeji možnost izogibanju pravila, s tem, da bi posamezna oseba spreminjala elemente v tako majhni meri, da bi s tem onemogočila sodelovanje drugih oseb v postopku.
49.b. člen
V prvem in drugem odstavku 49.b člena se predlagana vsebina pokriva z dosedanjim prvim odstavkom 50. člena, s tem, da se izrazi za prostorske akte usklajujejo z novimi izrazi po ZPNačrt, ter da se vsebina dosedanjih določb spreminja tako, da se bodo na območjih veljavnosti državnih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov odslej projektni pogoji dajali v mnenju k temu prostorskemu aktu, soglasje pa se ne bo več štelo za dano, ampak ga bo treba pridobiti k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Korak nazaj v primerjavi z veljavnim ZGO-1 je bil potreben, ker se je v praksi dogajalo, da soglasodajalci v večini primerov niso mogli dajati soglasij k državnim lokacijskim načrtom in k občinskim prostorskim redom, saj le – ti niso bili tako natančni kot projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelan na njegovi podlagi. Zato so si v mnenju k navedenemu prostorskemu aktu v praksi pridržali pravico do izdaje soglasja k PGD. Ker se je praksa že izvajala drugače kot je bilo zamišljeno v ZGO-1 in se je torej veljavna rešitev v ZGO-1 izkazala za neživljenjsko, je bilo treba to rešitev spremeniti.
Ker bodo odslej mnenja k državnim prostorskim načrtom (DPN) in občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) vsebovala tudi projektne pogoje za projektiranje, vendar se mnenja ne bodo objavljala skupaj z uredbo o DPN oziroma odlokom o OPPN, je bilo treba v tem členu tudi dodati, da mora zahtevo investitorja ministrstvo, pristojno prostorske in gradbene zadeve za državni prostorski načrt in občina za občinski prostorski načrt, na območju katerega je nameravana gradnja, posredovati izvleček mnenj k državnemu prostorskemu načrtu oziroma občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. Za posredovanje izvlečka mnenj pa ministrstvo, pristojno prostorske in gradbene zadeve ter lokalna skupnost, nista upravičeni do nobenega plačila.
Predlog novele uvaja soglasje za priključitev in predlaga, da se ga izrecno loči od soglasij, katerih pridobitev je predpisana s posebnim zakonom na varovalnih območjih ali v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture.
Zato v zvezi s soglasjem za priključitev novela določa, da v primeru, če se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne infrastrukture oziroma če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, investitorju ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak od upravljalcev gospodarske javne infrastrukture pred projektiranjem pridobi samo soglasje za priključitev.
Ker pa je treba zaščititi investitorja tudi pri izdajanju soglasij za priključitev, novela določa, da če posebni predpis ne določa drugače, se za izdajo soglasja za priključitev glede rokov smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek izdajanja soglasja, torej tudi glede domneve, da je soglasje dano, podlaga za izdajo tega soglasja pa je idejna zasnova.
Novela zaradi pogosto izpostavljenih problemov v praksi navaja tudi prepoved, da bi upravljalci komunalne infrastrukture izdajo soglasja za priključitev pogojevali s tem, da investitor nosi breme finančnih stroškov izgradnje manjkajoče infrastrukture do njegove parcele, razen če želi nositi finančne stroške izgradnje te infrastrukture sam investitor in je o tem sklenjena pogodba, s tem da je treba s takšno pogodbo zagotoviti investitorju povrnitev vseh stroškov, ki jih ima investitor z gradnjo te infrastrukture.
49.c. člen
Novela po vzoru pravilnika o enostavnih objektih, ki je prvi uvedel ločitev na soglasja, povezana z vrstami varovalnih pasov in varovanih območij, vnaša to delitev in zato v 49.c členu našteva varovalne pasove, pri čemer ti varovalni pasovi veljajo samo, če drug predpis ne določa drugače.
Našteti varovalni pasovi so namreč prepis trenutno veljavnih zakonov oziroma predpisov, ki urejajo varovane pasove infrastrukture, razen varovalnega pasu vodovoda, kanalizacije, toplovoda ali telekomunikacijskega voda, kjer varovalni pas s predpisi ni določen, ga pa zato uvaja novela. V kolikor bi prišlo do situacije, da bi se kasneje zapisani varovalni pasovi, določeni v drugih predpisih spremenili, je v nagovornem stavku navedena varovalka, po kateri se v tem primeru upoštevajo varovalni pasovi, določeni v tem posebnem predpisu.
49.č. člen
V 49. č členu so podobno kot v 49.c členu našteta varovana območja, s katerimi je povezana pridobitev soglasja pristojnih soglasodajalcev, pri čemer velja enako kot zgoraj, da zapisano velja, če posebni predpis ne določa drugače.
49.d. člen
V tem členu je zaradi pravnega varstva investitorjev predvideno vodenje ažurnega seznama soglasij, ki ga bo MOP vodilo ob pomoči vseh resorjev. Ta seznam je predviden kot pripomoček za investitorje, ki jim bo služil kot pomoč pri iskanju vseh potrebnih soglasij, zlasti pa jim bo omogočil, da se lažje znajdejo med vsemi predpisi, ki določajo obveznost pridobitve soglasij.
K 30. členu (50. člen ZGO-1)
Z novelo se veljavne določbe ZGO-1 v zvezi s projektnimi pogoji in soglasji spreminjajo in dopolnjujejo s tistimi rešitvami, za katere se je v praksi pokazalo, da manjkajo oziroma se novela dopolnjuje v tistih delih, ki so v praksi povzročali največ težav. Zaradi boljše preglednosti novela v nadaljevanju uvaja tudi nov 50.a člen, v katerem ureja samo soglasja, naslov 50. člena pa spreminja v projektne pogoje in ureja samo vsebine v zvezi s projektnimi pogoji. Nove dikcije so jasnejše in bolj dosledno sledijo logiki upravnega postopka.
V 50. členu se dikcije veljavnega zakona spreminjajo tako, da se postopek pridobivanja projektnih pogojev začne z vlogo, obenem pa je zaradi jasnosti v tem členu jasno določeno, da projektni pogoji niso upravni akt in je zoper njih možna pritožba šele v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja. Za vsak projektni pogoj mora biti navedena podlaga iz predpisa, ki je podlaga za dajanje projektnih pogojev in soglasij, sicer se šteje, da je soglasje dano v celoti ali v tistem delu, za katerega ni navedena podlaga. Predvidena je poenostavitev v primeru, da soglasodajalec že pri projektnih pogojih ugotovi, da le – ti niso potrebni in se lahko že na podlagi predložene dokumentacije izda pozitivno soglasje, predvidena je tudi situacija, ko soglasodajalec ugotovi, da gradnja ali sprememba namembnosti, ki je predmet soglasja, po predpisih sploh ni možna. Tudi v tem primeru bo lahko soglasodajalec odslej brez predhodnega podajanja projektnih pogojev, ki v takem primeru sploh niso smiselni, takoj zavrnil izdajo soglasja. Predvidena je tudi situacija, da soglasodajalec ugotovi, da projektnih pogojev ni treba pridobiti – v tem primeru izda sklep o zavrženju vloge. Novela nadalje obravnava tudi situacijo, ko v primeru, da po 50. členu nastopi zakonska domneva, po kateri se šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih pogojev nima in je soglasje s tem dano, pristojni upravni organ za gradbene zadeve pa pred izdajo dovoljenja prejme obvestilo pristojnega soglasodajalca, da ta ima projektne pogoje in jih uveljavlja. V tem primeru upravni organ za gradbene zadeve naloži investitorju, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladi s projektnimi pogoji in pridobi soglasja, pri čemer stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.
K 31. členu (50. a člen ZGO-1)
Z novelo se predlaga nov 50.a člen, v katerem bi se soglasja ločila od projektnih pogojev in s tem besedilo členov v zvezi s projektnimi pogoji in soglasji naredilo bolj pregledno. Tudi 50.a člen bolj jasno določa, da se postopek pridobivanja soglasja začne z zahtevo in ne na poziv investitorja, kot je bilo zapisano v veljavnem tekstu zakona. Ker v veljavnem zakonu ni bil določen rok za izdajo soglasja, ga uvaja novela in določa, da mora pristojni soglasodajalec soglasje posredovati v 15 dneh od prejema popolne vloge za manj zahtevne objekte oziroma v 30 dneh od prejema popolne vloge za zahtevne objekte, razen če posebni zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da je soglasje dano. Določen je tudi maksimalni rok za izdajo soglasja za stanovanjske objekte, ki je 60. dni, ne glede na določbe posebnih zakonov. Jasneje je opredeljen pomen klavzule in sicer novela določa, da če soglasodajalec ugotovi, da so projektne rešitve skladne s projektnimi pogoji, izda soglasje z izjavo REŠITVE SO USTREZNE, razen če poseben zakon ne določa drugače. Če pa soglasodajalec ugotovi, da načrt oziroma projekt ni izdelan skladno s projektnimi pogoji, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo. Ker se s soglasjem odloča o skladnosti s predpisi in gre pri soglasjih za varovanje javnega interesa, zaradi česar v tem postopku ni smiselno sodelovanje drugih strank, razen investitorja, novela kot novost določa, da je v postopku izdaje soglasja stranka v postopku samo investitor, razen če poseben zakon ne določa drugače. S tem bi se bistveno skrajšali postopki izdajanja soglasij.
Podobno kot pri 50. členu tudi v 50.a členu predlog novele predvideva, da v primeru, če soglasodajalec v roku ne odloči o izdaji projektnih pogojev ali soglasja in po poteku roka izda odločbo o zavrnitvi soglasja ter o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ta prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji soglasja. Stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.
K 32. členu (51. člen ZGO-1)
Spremenjeno besedilo odpravlja dolžnost plačila za posredovanje pogojev in soglasij, s čimer se razbremenjuje stroške investiranja.
K 33. členu (črtanje 52. člena ZGO-1)
Ker se ukinja lokacijska informacija, se črta tudi določba, ki določa posledice zaupanja lokacijsko informacijo. Veljavne določbe glede odškodninske odgovornosti v primeru zaupanja v lokacijsko informacijo pa tudi sicer niso imele nobene teže v postopkih uveljavljanja odškodnin, saj se sodišča v tem primerih, ne glede na določbe področnih zakonov, tudi ZGO-1, ravnajo po splošnih pravilih civilnega prava in odškodninske odgovornosti.
K 34. členu (53. člen ZGO-1)
Obveznost revizije projektne dokumentacije se odpravlja za projektno dokumentacijo, izdelano v tujini, saj bi lahko tovrstna določba pomenila omejevanje prostega pretoka storitev, argumentacija, da je revizija tovrstne dokumentacije nujna, saj je treba preveriti, ali je ta dokumentacija izdelana skladno s slovensko zakonodajo, pa tudi ne vzdrži presoje, saj mora biti vsak projekt izdelan v skladu s slovenskimi predpisi in v slovenskem jeziku. Projekti, ki se vlagajo v upravne postopke, morajo biti namreč izdelani z vsebino, ki jo predpisuje pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, izdelani pa morajo biti v slovenskem jeziku, saj so sestavni del vloge, za katero predpisi o splošnem upravnem postopku določajo, da mora biti v slovenskem jeziku.
Dikcija prvega odstavka se v primerjavi z veljavnim tekstom izboljšuje tako, da je iz nje jasno razvidno, da je treba revidirati samo tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na zahtevni objekt, čeprav so lahko sestavni del projekta tudi objekti nižje stopnje zahtevnosti in znotraj tega samo tisti del projekta, ki dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev, kar iz dosedanje dikcije v praksi ni bilo povsem jasno.
Glede na to, da predlog novele uvaja novega udeleženca pri graditvi – odgovornega vodjo revidiranja – se v drugem odstavku 53. člena dodaja nov stavek, da v primeru, če pri revidiranju nastopa en sam odgovorni revident, le ta stopi v pravice in obveznosti odgovornega vodje revidiranja.
Glede vsebine revidiranja se tretji odstavek veljavnega 53. člena spreminja tako, da je treba z revizijo preveriti samo izpolnjevanje bistvenih zahtev, kar pomeni skladnost z gradbenimi predpisi. Črtajo pa se določbe, ki predvidevajo, da se z revizijo preverja skladnost s prostorskimi akti, kar je nepotrebno, saj to preverja pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Črtano je tudi preverjanje brezhibnosti in računske pravilnosti, saj je to sestavni del preverjanja, ali je izpolnjena bistvena zahteva mehanske odpornosti in stabilnosti.
V četrtem odstavku se črta zahteva, da bi moral revident obrazcu, na katerem je revizijsko poročilo, priložiti še celotno revizijsko poročilo, kar se je v praksi izkazalo kot nesmiselno, saj je poročilo lahko precej obsežno, pristojni upravni organ za gradbene zadeve pa tega poročila ne pregleduje, temveč ga zanima samo izjava revidenta, da je nameravana gradnja skladna z gradbenimi predpisi.
53. členu se dodaja nov odstavek, ki uvaja solidarno odgovornost revidenta in projektanta.
V 53. členu je dodan tudi nov odstavek, ki poleg splošnih določb o nezdružljivosti nalog posameznih udeležencev pri graditvi dodaja še nezdružljivost odgovornega revidenta in odgovornega projektanta, česar veljavni zakon ni uredil.
K 35. členu (novo poglavje)
Ker se s predlogom novele uvaja posebnosti postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, se spreminja naslov prvega poglavja v »Pridobitev gradbenega dovoljenja«.
K 36. členu (54. člen ZGO-1)
Ker se s predlogom novele večji poudarek daje zagotavljanju minimalne komunalne oskrbe in soglasju za priključitev, predlog novele dodaja zahtevo, da se v vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja navedejo tudi podatki o zemljiščih, na katerih bodo potekali priključki na infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje.
V veljavnem besedilu zakona se v tretjem odstavku popravlja dikcija »leto 1967«, ki ni bila jasna in se nadomešča z dikcijo »31. december 1966«, zahteva po navedbi številke in datuma gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt pa se nanaša tudi na spremembo namembnosti, dozidavo ter nadzidavo.
V tem členu je dodan nov peti in šesti odstavek, s katerim se omogoča občini, da se vključi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v kolikor je za to zainteresirana. S tem namenom se lokalno skupnost obvesti o nameravani gradnji in se ji posreduje povzetek podatkov o nameravani gradnji, ki ga bo določil pravilnik o projektni dokumentaciji. Če lokalna skupnost v osmih dneh priglasi svojo udeležbo v postopku, se lahko vključi kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. S tem institutom se omogoči lokalni skupnosti, da sodeluje pri izdaji gradbenega dovoljenja in da kot stranka v postopku zaščiti svoje interese, obenem pa vpliva tudi na to, kako se razlagajo morebitne dvomljive in pomensko odprte določbe prostorskih aktov oziroma, da prepreči razlago določb prostorskih aktov v nasprotju z njihovim namenom.
K 37. členu (črtanje 55. člena ZGO-1)
Besedilo člena, ki je predvideval postopek za določitev smernic za projektiranje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja se črta, ker se je v praksi pokazala nepotrebnost in neučinkovitost tega instituta, ki se v praksi tudi ni izvajal.
K 38. členu (56. člen ZGO-1)
Novela dodatno definira, katera dokazila izkazujejo pravico graditi. Ker pravica graditi ne izhaja le iz notarskih listin, pač pa na primer tudi listin, ki so bile pred uvedbo notariata sklenjene v takrat predpisani obliki, se uvaja splošnejša opredelitev listine. Kot podlaga za gradnjo se šteje tudi sodna ali upravna odločba, saj pravica gradnje ne izvira vedno iz pravnega posla, pač pa tudi iz drugega akta (sklep o dedovanju, sodno ugotovljeno lastništvu, sklep o razlastitvi,…) Dokazilo o obstoju pravice gradnje predstavlja listina oziroma odločitev, kot zavezovalni del nastanka pravice in vpis v zemljiško knjigo kot razpolagalni del nastanka pravice, pri čemer se kot dokazilo ne šteje vloga, pač pa veljavna plomba v zemljiški knjigi.
Glede dokazovanja, da je v zemljiški knjigi vpisana plomba, pa predlog novele dodaja še eno izjemo, to so odstranitve objektov in zemljišča izven gradbene parcele, na katerih je predvidena ureditev gradbišča samo za čas gradnje, za katere zagotavljanje vknjižljivosti dokazila o pravici graditi ni smiselna, saj gre za začasne situacije.
K 39. členu (črtanje 57., 58. in 59. člena ZGO-1)
Besedilo členov se črta, ker bo pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije določil vsebino projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prejudiciranje vsebine PGD v zakonu deluje omejevalno pri pripravi podzakonskega akta, obenem pa povzroča nepreglednost predpisov. Določbe o vsebini PGD so za zakonsko materijo tudi preobsežne, tehnične in preveč podrobne, razen tega pa je treba v pravilniku o projektni dokumentaciji vsebino PGD prilagoditi vrsti gradnje in vrsti objekta glede na njegov namen.
K 40. členu (60. člen ZGO-1)
Člen se prilagaja novim dikcijam in prostorskim aktom iz ZPNačrt.
K 41. členu (61. člen ZGO-1)
Glede uskladitve z novimi dikcijami iz ZPNačrt velja enaka obrazložitev kot prejšnjemu členu, dikcija v zvezi z vplivnim območjem pa se nadomešča z območjem za določitev strank. Črtanje 4., 5. in 6. točke je potrebno zaradi nejasnosti, ki so jih kriteriji, zapisani v teh točkah, povzročali v upravnem postopku, obenem pa so ti kriteriji vsebinsko opredeljeni v prostorskih aktih, zato se z določbami zakona v njih posega oziroma se jih po nepotrebnem podvaja.
K 42. členu (62. člen ZGO-1)
Glede na uvedbo območja za določitev strank so po predlogu novele udeleženci postopka lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, na katere sega območje za določitev strank in ne več na vplivnem območju, ki se z novelo ukinja. Dikcije dosedanjih prostorskih aktov se usklajujejo z ZPNačrt.
Z novelo se predlaga, da pridobi status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če v osmih dneh od obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja svojo udeležbo priglasi pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne priglasi, se šteje, da se je tej pravici odpovedala. S tem se omogoči lokalni skupnosti, da vstopi v postopek in uveljavi svoj interes, ki se nanaša na urejanje prostora na območje občine.
K 43. členu (64. člen ZGO-1)
Člen, ki je določal pogoje za vključitev strank v postopek se črta, ker pravice in postopki glede vključevanja strank v postopek izhajajo že iz ZUP.
K 44. členu (65. člen ZGO-1)
Iz besedila je črtana omejitev, da se upošteva le tista izjava, ki je notarsko overjena, s čimer se sledi uvedbi možnosti, da se listine overjajo tudi pri upravnih enotah, poleg tega se odpravlja tudi potreba po overitvi listine, če je njen podpis že overjen na listini, s katero izkazuje pravico graditi.
K 45. členu (66. člen ZGO-1)
Predlog novele se v 2. in 4. točki zaradi večje jasnosti dopolnjuje z dikcijo, da se pogoji za odgovornega projektanta in odgovornega revidenta preverjajo glede na čas, v katerem so ti posamezniki izdelovali projektno dokumentacijo ali jo revidirali. Doslej je bilo namreč sporno, ali se izpolnjevanje pogojev preverja na dan odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja ali je treba preverjati te pogoje glede na čas projektiranja oziroma revidiranja. Glede na to, da se določeni projektanti od dokončanja projektiranja do dneva izdaje gradbenega dovoljenja že upokojijo ali pa iz drugih razlogov prenehajo opravljati te storitve, je smiselno določiti, da se preverja izpolnjevanje pogojev v času projektiranja ali revidiranja.
Predlog, da se kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja doda minimalna komunalna oskrba (oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste), je posledica tega, da je v praksi veliko število gradenj, zlasti novogradenj, ki ostanejo komunalno neopremljene, čeprav je zemljišče v prostorskem aktu opredeljeno kot zazidljivo. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je stališče predlagatelja, da je potrebno urediti to vprašanje v ZGO-1 in v tem delu poenotiti prakso glede tolmačenja, kaj se šteje za minimalno komunalno oskrbo ter s tem zaščititi investitorja pred tem, da bi investiral v gradnjo objekta, ki ga ne bo mogoče uporabljati. S predlagano določbo se tudi sledi vzoru nekaterih drugih evropskih držav (Avstrija), ki imajo takšne določbe v zakonih o graditvi objektov vgrajeno kot varovalko v smislu zaščite investitorja in javnega interesa smotrnega in racionalnega urejanja prostora. Tako je z novelo predvideno, da bi morala imeti vsaka stanovanjska stavba zagotovljeno oskrbo vsaj s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z elektriko in dostop do javne ceste, pri drugih objektih pa bi se minimalna komunalna oskrba presojala glede na namen stavbe.
Pri opredeljevanju, kaj se šteje za minimalno komunalno oskrbo, je osnovno izhodišče prostorski akt, iz katerega izhaja, katera infrastruktura na določenem območju že obstoji in ali se je morebiti nanjo treba obvezno priključiti, zato je izhodišče, da se minimalna komunalna oskrba zagotavlja v skladu s prostorskimi akti. V primeru, da prostorski akt glede minimalne komunalne opremljenosti in obveznega priključevanja nima nobenih določb, med drugim tudi v primeru, da komunalna infrastruktura na določenem območju še ni zgrajena, pa je v prehodnih določbah predvideno, da se lahko zagotavlja komunalna opremljenost tudi drugače kot s priključitvijo na omrežje gospodarske javne infrastrukture, vendar ne v nasprotju s predpisi (npr. o oskrbi s pitno vodo, o odvajanju odpadnih voda). Enako je predvideno za primer, če prostorski akt sicer predpisuje obvezni način glede zagotavljanja minimalne komunalne opremljenosti, vendar zaradi zastarelosti pri tem ne upošteva alternativnih možnosti, ki bi sledile napredku tehnike (npr. gradnja malih čistilnih naprav namesto greznic).
Ker bodo v praksi obstajale situacije, ko se bodo omrežja gospodarske javne infrastrukture, na katera se želi priključiti investitor, gradila sočasno oziroma v obdobju od izdaje gradbenega dovoljenja do vložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, se v noveli predlaga, da v primeru priključevanja na objekt gospodarske javne infrastrukture, s katerim se zagotavlja minimalna komunalna opremljenost, kot dokaz, da bodo zahteve po minimalni komunalni opremljenosti zagotovljene, šteje tudi pogodba o opremljanju zemljišča s to infrastrukturo ali pa dokaz, da so v proračunu občine za tekoče ali naslednje leto predvidena sredstva za izgradnjo te infrastrukture.
Glede dokazovanja, da so plačani vsi prispevki in dajatve, novela prav tako sledi ZPNačrt, saj le – ta obveznost preverjanja ali je komunalni prispevek plačan, prelaga na upravni organ. Zato je bilo treba spremeniti dikcijo 5. točke, sedanji drugi odstavek pa je bilo treba črtati.
K 46. členu (68. člen ZGO-1)
Dodaja se določba, ki bo omogočila, da se bodo odpravila razhajanja med posameznimi izdajatelji gradbenih dovoljenj, tako da se bo predpisalo obliko in minimalno vsebino gradbenega dovoljenja, predvsem v delu, ki se nanaša na povzemanje vsebine projektov v gradbeno dovoljenje.
K 47. členu (69. člen ZGO-1)
Zaradi nedoločnosti pojma »vroči«« v prvem odstavku 69. člena se dikcije popravljajo tako, da se investitorju in strankam odločba vroči z vročilnico, skladno z ZUP.
K 48. členu (70. člen ZGO-1)
V 70. členu se v zvezi z nastopom pravnomočnosti pri odpovedi pravici do pritožbe odpravlja nomotehnična nejasnost tako, da odločba postane pravnomočna z dnem, ko se vse stranke odpovejo pravici do pritožbe. Določbe z dokazovanjem v okviru pritožbe se črtajo, ker to zadostno ureja že ZUP.
K 49. členu (71. člen ZGO-1)
V 3. točki prvega odstavka se beseda »enostavni« črta, kar predstavlja uskladitev z novim poglavjem v zvezi z gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta, kjer so urejena vsa vprašanja v zvezi s tem, vključno z veljavnostjo tega dovoljenja.
K 50. členu (črtanje 74. člena ZGO-1)
Člen se črta, ker se odškodnine določajo po splošnih pravilih civilnega oziroma odškodninskega prava in na to določbe ZGO-1 ne morejo vplivati.
K 51. členu (novi 74. a, 74. b, 74. c in 74. č člen ZGO-1)
Novela za nezahtevne objekte, katerih nabor bo določila uredba vlade, uvaja zelo poenostavljen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, z zelo poenostavljeno dokumentacijo in postopkom. Predlagana rešitev predvideva, da se bo to dovoljenje izdajalo v skrajšanem postopku, v katerem bo stranka samo investitor, odločba pa se bo izdala na obrazcu, na katerem bo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja oddal investitor in bo vseboval samo enostaven izris in prikaz, ki ga bo lahko izdelal sam investitor. Podrobnejšo vsebino obrazca bo predpisal minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve. V zvezi s pridobivanjem soglasij pa zakon predlaga, da bi se pridobivala samo enostopenjsko, brez predhodne obvezne pridobitve projektnih pogojev in da bi bil rok za njihovo izdajo 15 dni, podlaga za njihovo izdajo pa bi bil prikaz, ki se priloži sami zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Za nezahtevni objekt tudi ne bo potrebno uporabno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta bi veljalo samo eno leto od dneva njegove dokončnosti, po tem roku pa se ne bi moglo več podaljševati niti ga ne bi bilo možno več spremeniti.
K 52. členu (76. člen ZGO-1)
Ker po uveljavitvi ZGO-1 ni bilo povsem jasno, ali ima odgovorni vodja del, kadar je samo eden, naloge in obveznosti, ki jih zakon predpisuje za odgovornega vodjo gradbišča, je s predlagano dopolnitvijo v prvem odstavku dodan stavek, da odgovorni vodja del, če je samo eden, stopi v pravice in obveznosti odgovornega vodje gradbišča. Drugi odstavek se črta, ker je v noveli obveznost investitorja imenovati odgovornega vodjo gradbišča in ostale odgovorne vodje pri udeležencih pri graditvi objektov po novem urejena na enem mestu in sicer v 13. členu.
K 53. členu (81. člen ZGO-1)
Pojem gradbene se zaradi črtanja gradbene parcele v definicijah zakona črta.
K 54. členu (82. člen ZGO-1)
S predlogom za dopolnitev 82. člena se jasno opredeljuje obveznosti investitorja pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov, pri čemer ima investitor pri nezahtevnih objektih od naštetih obveznosti le obveznost zagotoviti s označitev gradbišča s tablo, v zvezi z enostavnimi objekti pa teh obveznosti nima.
K 55. členu (83. člen ZGO-1)
S predlogom za dopolnitev 83. člena se jasno opredeljuje obveznosti izvajalca pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov, pri čemer ima izvajalec od naštetih obveznosti pri izvajanju nezahtevnih objektov dolžnost zagotoviti samo izvajanje del v skladu z gradbenim dovoljenjem in v skladu s tipskimi načrti in navodili, če gre za tipske objekte, pri enostavnih objektih pa samo slednje. V drugem odstavku se odpravlja redakcijska napaka, tako da spremembe pri gradnji potrjuje odgovorni nadzornik, to je posameznik, ne pa nadzornik oziroma firma.
K 56. členu (84. člen ZGO-1)
S predlogom novele se zavezuje izvajalca tudi k obveščanju nadzornika o ugotovljenih pomanjkljivostih projekta za izvedbo. Zaradi nadzora nad gradnjo pa je zahtevano, da je na gradbišču čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.
K 57. členu (86. člen ZGO-1)
Ker se v skladu z novelo za enostavne objekte ne bo zahtevalo gradbenega nadzora, je bilo treba dikcije v zvezi z enostavnimi objekti iz 86. člena ZGO-1 črtati.
K 58. členu (88. člen ZGO-1)
Obveznost vsakodnevnega vpisovanja ugotovitev odgovornega nadzornika v gradbeni dnevnik se pri obsegu dela odgovornega nadzorstva črta, saj se je zahteva v praksi izkazala za neživljenjsko.
K 59. členu (črtanje naslova poglavja)
Poglavje z naslovom tehnični pregled se črta, sprememba je redakcijske narave – razdelek z naslovom uporabno dovoljenje ima namreč po obsegu takšno število členov, da členitev na poglavja ni smiselna.
K 60. členu (89. člen ZGO-1)
Prvi odstavek se dopolnjuje tako, da investitor ugotovi, ali je gradnja res dokončana in izvedena v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja skupaj z odgovornim nadzornikom (in ne nadzornikom kot firmo) ter odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Šele nato bo vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Vloga odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je pri tem velikega pomena, saj bo zaradi njegovega sodelovanja pri ugotovitvi, ali gradnja izvedena skladno s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, z večjo verjetnostjo zagotovljena tudi izdaja uporabnega dovoljenja, zagotovljeno pa bo tudi upoštevanje gradbenih predpisov pri izvedbi del. Predlagana rešitev je potrebna tudi iz razloga, da bi se v praksi preprečili primeri, ko se pri izvajanju del spreminjajo rešitve, ki izhajajo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v nasprotju z (zlasti gradbenimi) predpisi, zaradi česar prihaja do velike škode, zlasti pri večjih investicijah in gradnjah za trg. Vključitev odgovornega projektanta projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v izvajanje gradnje in njeno dokončanje bo opisane deformacije v praksi odpravil.
Iz prilog, ki morajo biti priložene zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se izloča nekatere nepotrebne priloge, nekatere priloge (izjave) pa se združujejo in bodo tako kot je že sedaj v praksi, sestavni del dokazila o zanesljivosti. Gre za racionalizacijo vloge. Tekst se redakcijsko poenostavlja.
K 61. členu (90. člen ZGO-1)
Postopek izdaje uporabnega dovoljenja je diferenciran glede na zahtevnost objekta. Za zahtevne objekte je predviden obvezen tehničen pregled, za manj zahtevne objekte pa je za predviden le, v kolikor upravni organ ugotovi, da je to potrebno. S tem se omogoča pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve, da pri manj zahtevnih objektih presodi, ali je glede na vrsto izvedene gradnje in njeno zahtevnost imenovanje komisije za tehnični pregled sploh smiselno. Predvidena je tudi izdaja uporabnega dovoljenja samo na podlagi prejete dokumentacije, kar bo možno v primerih, ko izvedba drugih dokazov, izvedba tehničnega pregleda ali ogleda na terenu ne bo smiselna.
K 62. členu (91. člen ZGO-1)
Določene dokumente, ki so se izločili iz vloge za izdajo uporabnega dovoljenja in jih upravni organ potrebuje na tehničnem pregledu zgolj na vpogled, se prenaša v 91. člen in se predpisuje samo obveznost omogočiti vpogled v te dokumente.
K 63. členu (92. člen ZGO-1)
Predlog spremembe ureja način izdelave dokazila o zanesljivosti v primeru, ko je izvajalcev več.
K 64. členu (94. člen ZGO-1)
Določba se črta, saj se projekt za vzdrževanje in obratovanje ne vlaga v noben postopek, pri gradnji pa je že sicer uveljavljen z drugimi vsebinami, glede na vrsto objekta in zato posebno predpisovanje njegove vsebine ni potrebno. S predpisom je tudi nemogoče predpisati enotno vsebino tega projekta za različne vrste objektov, ki jih regulira ZGO-1 (npr. za stanovanjsko stavbo ali za zapleten gradbeno inženirski objekt – npr. industrijski objekt z zahtevno tehnologijo).
K 65. členu (95. člen ZGO-1)
Člen redefinira obseg preverjanja, ki se opravi v postopku tehničnega pregleda, glede na veljavno prakso in glede na nove določbe v zvezi z minimalno komunalno opremljenostjo zemljišča. Ker ni jasno, ali izpolnjevanje zahtev za neoviran vstop, dostop in uporabo funkcionalno in komunikacijsko oviranih oseb sodi med izpolnjevanje bistvenih zahtev, se pri uporabnem dovoljenju določbe dopolnjujejo tudi s to dikcijo.
K 66. členu (črtanje naslova poglavja)
Sprememba je redakcijske narave – razdelek z naslovom uporabno dovoljenje ima namreč po obsegu takšno število členov, da členitev na poglavja ni smiselna.
K 67. členu (96. člen ZGO-1)
V členu so dodatno definirane odločbe, ki se izdajajo v postopku in jasneje razdelane dikcije veljavnega besedila zakona. Jasno je tudi določeno, da se z uporabnim dovoljenjem konča tudi uspešno poskusno obratovanje objekta, če je bilo odrejeno. Novela odločneje zapiše tudi določbo, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor, saj se v tem postopku ne varuje več pravic drugih strank, ker so bile te izčrpno obravnavane že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, prav tako se pravica do pritožbe zoper odločbo o odrejenem poskusnem obratovanju prenaša na odločbo o izdaji uporabnega dovoljenja. Predlog novele pa rešuje tudi situacijo, ko je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja – v tem primeru predvideva, da se postopek izdaje uporabnega dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.
K 68. členu (97. člen ZGO-1)
Dosedanji člen se spreminja tako, da je podlaga za preveritev, ali so bile napake odpravljene, dokazilo o odpravi napak. Član komisije na podlagi tega dokazila preveri ali so bile napake dejansko odpravljene ali ne. Odpravlja se možnosti časovnega prelaganja zavrnitve uporabnega dovoljenja, če napake niso odpravljene, tako da bi odslej upravni organ pri pregledu le opozoril na napake, če pa bi ob naslednjem pregledu ponovno ugotovil napake, bo lahko takoj zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja.
K 69. členu (98. člen ZGO-1)
Odstavek glede poročila o poskusnem obratovanju se umešča k členu o poskusnem obratovanju. Zaradi problemov in neskladne prakse pri izdajanju uporabnih dovoljenj po zaključenem poskusnem obratovanju pa se dikcija veljavnega 98. člena dopolnjuje še s pravili oziroma pravno podlago za to, da z zvezi s poročili o prvih meritvah izda mnenje pristojni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem ter določba, da se v primeru njihovega molka šteje, da je izdano pozitivno mnenje in se zato lahko izda uporabno dovoljenje.
K 70. členu (99. člen ZGO-1)
Člen po novem ureja izključno podaljšanje poskusnega obratovanja.
K 71. členu (101. člen ZGO-1)
Člen določa način izkazovanja izpolnjevanja zahtev, saj v skladu z ZPNačrt lokacijske informacije ni več mogoče zahtevati v nobenem postopku, zato se uvaja zahteva, da upravni organ v posebnih primerih pridobitve uporabnega dovoljenja sam preveri skladnost s prostorskimi akti. Četrti odstavek se črta, ker je nepotreben, saj je v praksi noben objekt, ki pridobi uporabno dovoljenje po teh posebnih določbah, ni objekt državnega pomena in za vse izdajajo dovoljenja upravne enote, v kolikor pa bi se pojavil kakšen objekt, ki bi bil državnega pomena, bi bilo zanj po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti, določenih v ZGO-1, pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.
K 72. členu (102. člen ZGO-1)
Ker se v noveli racionalizirajo zahteve po predložitvi dokumentacije tako, da se prilagajajo vrsti objekta oziroma situaciji konkretne gradnje, je treba ustrezno spremeniti tudi določbe, ki se nanašajo na vsebino uporabnega dovoljenja in predpisati izjeme, ki se nanašajo na spremembe namembnosti in objekte, za katere je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno šele po izvedeni gradnji.
K 73. členu (103. člen ZGO-1)
Uvaja se možnost nastopa pravnomočnosti uporabnega dovoljenja pred potekom roka za pravno sredstvo, pod pogojem, da se vse stranke odpovedo pravici do pravnega sredstva.
K 74. členu (105. člen ZGO-1)
Popravek v prvem odstavku je redakcijski in povezan s črtanjem projekta za vpis v uradne evidence. Obenem se termin kataster gospodarske javne infrastrukture nadomešča oziroma dopolnjuje z dikcijo zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, saj je prednost zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture v tem, da so podatki o tej infrastrukturi dostopni na enem mestu za vso državo. S tem se odpravlja dosedanje nejasnosti glede tega, ali je ta kataster zbirka katastrov vse gospodarske javne infrastrukture ali ne.
K 75. členu (naslov petega razdelka)
Sprememba je redakcijske narave – potrebna zaradi črtanja tehnične dokumentacije v ZGO-1.
K 76. členu (107. člen)
Ker sta projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta ter projekt za vpis v uradne evidence črtana, tudi ni več relevantna določba o njihovi hrambi, zato se določbe v zvezi s tem črtajo.
K 77. členu (110. člen ZGO-1)
Iz zakona se črtajo določbe o minimalnih tarifah, saj te vplivajo na svoboden pretok storitev in normirajo cene, kar je v neskladju z načelom prostega pretoka storitev in del, normiranje fiksnih in obveznih tarif pa prepoveduje tudi Direktiva o storitvah.
K 78. členu (112. člen ZGO-1)
Iz zakona se črtajo določbe o minimalnih tarifah, saj te vplivajo na svoboden pretok storitev in normirajo cene, kar je v neskladju z načelom prostega pretoka storitev in del, normiranje fiksnih in obveznih tarif pa prepoveduje tudi Direktiva o storitvah.
K 79. členu (115. člen ZGO-1)
Iz zakona se črtajo določbe o minimalnih tarifah, saj te vplivajo na svoboden pretok storitev in normirajo cene, kar je v neskladju z načelom prostega pretoka storitev in del, normiranje fiksnih in obveznih tarif pa prepoveduje tudi Direktiva o storitvah.
K 80. členu (126. člen ZGO-1)
Ker je z določenimi področnimi predpisi, ki regulirajo izdelovanje elaboratov po 36.a členu predloga zakona (npr. predpisi s področja požarne varnosti), ki so sedaj ločeni od načrtov po ZGO-1, določeno, da se izdelovalci teh elaboratov vpišejo v imenik IZS, je treba v zakonu urediti tudi možnost, da drugi predpisi določijo obvezen vpis v IZS in pridobitev statusa odgovornega projektanta ter da se jim s tem omogoči vpis v imenik zbornice.
K 81. členu (130. člen ZGO-1)
S predlagano spremembo se imena prostorskih aktov, ki jih lahko izdelujejo prostorski načrtovalci s posamezno licenco, usklajujejo z ZPNačrt.
K 82. členu (132. člen ZGO-1)
Ker je v praksi prihajalo do primerov, da se zaradi veljavne dikcije 132. člena skoraj noben kršitelj ni izbrisal iz imenika, kar je bila posledica zapisa, da se izbris iz imenika zaradi disciplinske kršitve zgodi šele na podlagi pravnomočne odločbe o izbrisu iz imenika, je bilo treba dikcijo 132. člena dopolniti tako, da se bo odslej izbris iz imenika izvršil na podlagi pravnomočne odločitve o izbrisu v disciplinskem postopku. Na enak način je dikcija popravljena za primere izbrisov, ki se morajo izvršiti na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev. V tem členu se odpravljajo tudi druge dikcijske pomanjkljivosti in nejasnosti, ki jih je treba zaradi čimhitrejšega vodenja postopkov izbrisa odpraviti.
K 83. členu (136.a člen)
Znesek, ki je kriterij za določanje višine članarine, se prilagodi znesku v eurih.
K 84. členu (138. člen)
Tekst je treba uskladiti s 132. členom ZGO-1, saj ne poznamo sankcije začasnega odvzema pooblastila, ampak zgolj sankcijo začasnega izbrisa iz imenika zbornice.
K 85. členu (145. člen ZGO-1)
Z novelo se odpravlja dilema glede pristojnosti za nadzor nad spremembami namembnosti in drugimi deli, za katera sicer ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se pa ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi. Določa se tudi pristojnost gradbene inšpekcije v smislu nadzora v primeru gradnje objekta za katerega je izdan sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja in zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.
K 86. členu (148. člen ZGO-1)
Znesek, ki je kriterij za določanje višine denarne kazni za izvršbo s prisilitvijo se prilagodi znesku v eurih. Določa se tudi, da se investitor, ki gradi objekt za katerega je s sklepom o dovolitvi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja, zadržana izvršitev tega dovoljenja, denarno kaznuje.
K 87. členu (150. člen ZGO-1)
Ker se v zvezi s spremembami namembnosti, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja ne glede na opustitev dovoljenja ohranja obveznost spoštovati prostorske akte in gradbene prepise, če bi zahteve, ki iz njih izvirajo, tangirale dela v zvezi s spremembo namembnosti, se uvaja inšpekcijski ukrep v zvezi s tem, v prekrškovnih določbah pa tudi prekršek.
K 88. do 113. členu (164. do 189. člen ZGO-1)
Glede na uskladitev kazenskih določb z Zakonom o prekrških se denarna kazen preoblikuje v globo, nekatere kazni pa se zvišujejo, v okviru mej, ki jih določa Zakon o prekrških. Glede na nove člene novele, ki uvajajo nove obveznosti udeležencev pri graditvi, se dodajajo tudi novi prekrški.
K 114. členu (dokončanje začetih postopkov)
Zakon v tem delu določa, da se vsi že začeti postopki, ki so se začeli pred dnem začetka uporabe novele, dokončajo po veljavnih predpisih.
K 115. členu (seznam soglasodajalcev)
Predlog prehodnih določb novele določa, da ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve na spletnih straneh objavi seznam soglasodajalcev najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
K 116. členu (izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije v prehodnem obdobju)
Da bi se izognili morebitnim zapletom in nejasnostim, ki bi lahko nastopili do izdaje izvršilnih predpisov, je s predlogom novele določeno, da se projektna dokumentacija, določena s tem zakonom, do uveljavitve novega pravilnika o projektni dokumentaciji izdeluje in revidira po dosedanjih predpisih. Dodatno pa je v prehodnem obdobju do uveljavitve uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja omogočeno, da se to območje prikazuje in izdeluje kot vplivno območje po dosedanjih predpisih.
K 117. členu (uskladitev izvršilnih predpisov in drugih aktov)
S predlogom prehodne in končne določbe se natančno zapišejo predpisi, ki morajo biti sprejeti na novo in tisti, ki morajo biti spremenjeni zaradi novele ter predpisujejo roki, do kdaj mora biti to storjeno, obenem pa se predpisuje rok za uskladitev aktov pristojnih poklicnih zbornic z novelo.
K 118. členu (odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda po prejšnjih predpisih)
Gre za uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Ustavnega sodišča št. U-I-1/03, v kateri je Ustavno sodišče odločilo, da je prvi odstavek 238. člena ZGO-1 v neskladju z Ustavo in da je zakonodajalec je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja je dolžna država lokalnim skupnostim z območij, na katerih so avtoceste načrtovane z lokacijskimi načrti, sprejetimi pred uveljavitvijo prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov, zagotavljati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov po takrat veljavnih predpisih.
K 119. členu (nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev)
Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki ne bi do določenega roka izpolnili predpisanih pogojev, se zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov podaljšuje oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.
K 120. členu (enostavni in nezahtevni objekti v prehodnem obdobju)
V prehodnem obdobju je bilo treba urediti, kaj je s tistimi nezahtevnimi objekti, ki se bodo zgradili pred uveljavitvijo novele ali katerih gradnja se bo pred uveljavitvijo novele pričela, gre pa za enostavne objekte, za katere po veljavni zakonodaji gradbeno dovoljenje ni potrebno. V teh primerih so imeli namreč investitorji glede na veljavno zakonodajo pravno pričakovanje, da za te objekte ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato jih je treba v tem smislu zaščititi tako, da imajo taki objekti gradbeno dovoljenje po samem zakonu. Ne glede na to pa si lahko investitor zaradi lastne pravne varnosti naknadno pridobi tudi gradbeno dovoljenje za takšen objekt.
Prav tako je bilo treba s to prehodno določbo urediti prevezavo na novo ureditev oziroma vzpostavitev nove kategorije nezahtevnih objektov tako, da bo po uveljavitvi novele za postopke, ki bodo na novo uvedeni, že mogoče izdajati gradbena dovoljenja za nezahtevne objekte. Zato je bilo treba za prehodno obdobje, do uveljavitve uredbe določiti, kateri objekti se izmed sedanjih enostavnih objektov štejejo za nezahtevne, kateri pa za enostavne, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.
K 121. členu (sprememba namembnosti, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje)
Ker novela uvaja novost, da za določene spremembe namembnosti ni več potrebno gradbeno dovoljenje, se v prehodnih določbah dodaja možnost, da se že začeti postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za takšne spremembe namembnosti ustavijo po uradni dolžnosti.
K 122. členu (pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem)
Da pri izvajanju dopolnjenega 98. člena, s katerim je določeno, da se v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pridobi mnenje o izpolnjevanju predpisanih mejnih vrednosti oziroma parametrov, ne bi prihajalo do dvoma, kateri je pristojni organ za izdajo takšnega mnenja, je to za tiste primere, ki so trenutno pokriti z veljavno zakonodajo, določeno s prehodno določbo.
K 123. členu (uskladitev določb v zvezi z nadomestnimi gradnjami)
Ker se v zakonu pojem nadomestne gradnje, glede katere je Slovenija tudi sicer izjema v evropskem prostoru, saj tega pojma evropske zakonodaje ne poznajo, črta, je odpadla tudi sankcija za nelegalno gradnjo, ki je doslej veljala v primeru, če je bil objekt zgrajen na drugem mestu, pa nadomeščeni objekt pred začetkom uporabe nadomestnega ni bil odstranjen. Zato je bilo treba v prehodnih določbah urediti, da ta sankcija kljub vsemu velja še naprej za tista dovoljenja, ki so ali bodo izdana še po določbah ZGO-1. Istočasno pa se s tem členom ureja prevezava na prostorske akte, ki bi morebiti še uporabljali pojem nadomestne gradnje in se pri tem vezali na definicijo nadomestne gradnje v veljavnem ZGO-1. Za te primere je v prehodni določbi urejeno, da nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in postavitev novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta in sicer takšnega, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
K 124. členu (uporabno dovoljenje po samem zakonu za objekte gospodarske javne infrastrukture)
S prehodno določbo se odpravlja pomanjkljivost veljavnega ZGO-1, po kateri uporabnega dovoljenja po samem zakonu niso mogli dobiti objekti gospodarske javne infrastrukture, zgrajeni z dnem uveljavitve ZGO-1, če bi se vpisali v kataster gospodarske javne infrastrukture, saj drugi odstavek 197. člena tega ni predvidel, ker je določal samo vpis v zemljiški kataster oziroma kataster stavb.
K 125. členu (uskladitev določb glede minimalne komunalne oskrbe)
Ker je z novelo ZGO-1 predlagana specialnejša in bolj natančna opredelitev minimalno komunalno opremljenega zemljišča, vendar samo za potrebe izdajanja gradbenih in uporabnih dovoljenj, je bilo treba v prehodnih določbah urediti razmerje ZGO-1 in ZPNačrt v zvezi z določbami glede komunalno opremljenega zemljišča. Ker so možni primeri, ko v posamezni enoti urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema oziroma ni predvidena izgradnja minimalne komunalne opreme in zato ni možna priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno opremljenost zemljišča, je za take primere določeno, da investitor lahko zagotovi minimalno komunalno opremljenost zemljišča tudi na drug način, kot je to določeno v drugem odstavku 66. člena tega zakona, vendar ne v nasprotju s predpisi s področja zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in elektriko, s področja odvajanja odpadnih voda ter dostopanjem do javnih cest. Dodana je tudi določba, po kateri bo možno pridobiti gradbeno dovoljenje tudi, če prostorski akt zaradi svoje zastarelosti ne omogoča zagotovitve takšne komunalne oskrbe objekta, ki sledi napredku tehnike.
K 126. členu (priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, EEA in Švice)
S predlagano rešitvijo, da se na podlagi dokončne odločbe o priznanju kvalifikacije posameznik avtomatično po uradni dolžnosti vpiše v imenik pristojne poklicne zbornice in da se pravica do opravljanja poklica pridobi že z dnem dokončnosti same take odločbe, odpravlja nekatere dvome, ki so jih pri izvajanju sistema priznavanja kvalifikacij državljanom držav EU izpostavili posamezni inženirji. Sedanji sistem je namreč predvideval, da se pravica do opravljanja reguliranega poklica pridobi šele z vpisom v imenik pristojne poklicne zbornice ter da se pogojuje s plačilom vpisnine v imenik kar je bilo tudi v neformalnih ocenah komisije označeno kot ovira, ki preprečuje prost pretok storitev in ki ni skladna s pravom EU.
K 127. členu (uskladitev določb v zvezi z gradbeno parcelo)
Ker se pojem gradbene parcele črta, je v tem členu rešena navezava oziroma uskladitev s tistimi instituti, ki se vežejo na gradbeno parcelo (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v nadaljevanju: NUSZ). Prav tako je določeno, da se postopki določanje gradbenih parcel, ki so v teku, dokončajo po dosedanjih predpisih in gradbena parcela določi po dosedanjih predpisih, tako določene gradbene parcele pa se v skladu z veljavnim 216. členom ZGO-1 upoštevajo pri odmeri NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče. Če pa gradbena parcela ni oziroma ne bo določena, se bo uporabilo pravilo ZGO-1, po katerem se je že po veljavni zakonodaji NUSZ odmerjal samo del površine zemljiške parcele, na kateri je stala stavba, od katere se je odštela površina fundusa stavbe, pomnožena s faktorjem 1,5.
K 128. členu (dokazila o pravici graditi za energetske objekte državnega pomena)
Za energetske objekte državnega pomena, katerih gradnja je pomembna za državo se smiselno uporabljajo določbe Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji – ZUDVGA, Uradni list RS, št. 35/1995), ki se nanašajo na pridobivanje nepremičnin, potrebnih za njihovo gradnjo. To bo omogočilo hitrejšo izgradnjo tako pomembnih objektov.
K 129. členu (prenehanje uporabe)
Ker so v tem členu našteti gradbeni predpisi vsebinsko že povzeti z novimi slovenskimi gradbenimi predpisi, njihova uporaba ni več potrebna in se zato lahko prenehajo uporabljati.
K 130. členu (začetek veljavnosti in uporabe)
Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
1.1. stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
1.1.1. pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo;
1.1.2. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
1.1.3. klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
1.1.4. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho;
1.2. gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah;
1.3. objekt državnega pomena je objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
1.4. objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna;
1.5. objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
1.5.1. javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina;
1.5.2. nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba;
1.6. objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;
1.7. zahtevni objekt je vsaka stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi ali gradbeni inženirski objekt, če so nosilni razponi večji od 8,00 metrov, objekt, namenjen hrambi in ravnanju z radioaktivnimi snovmi, objekt z globokim temeljenjem, podzemski objekt, katerega stropna konstrukcija je več kot 10,00 metrov pod nivojem terena, prednapeta konstrukcija, pregrada višja od 10,00 metrov, most, pri katerem je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8,00 metrov, predor, javna železniška proga, avtocesta, hitra, glavna in regionalna cesta, luka, javno letališče, žičnica za prevoz oseb in vsaka druga žičnica, ki poteka nad stavbami, silos in rezervoar s prostornino nad 1.000 m3, energetski objekt s toplotno močjo nad 10 MW ali električno močjo nad 5 MW, daljnovod z napetostjo 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi postajami, magistralni vodovod, zbirni kanal za odvod odpadne vode, odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema ali več občinam, vsako odlagališče posebnih odpadkov, plinovod in naftovod in vsak objekt, ki je višji od 18,00 metrov;
1.8. manj zahtevni objekt je stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi in tisti gradbeni inženirski objekt, ki ni uvrščen med zahtevne objekte;
1.9. enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno - tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje; enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo;
1.9.1. pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
1.9.2. začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
1.9.3. vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;
1.9.4. spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;
1.9.5. urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;
2. grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi;
2.1. grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih;
2.2. grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno;
3. gradbeni predpisi so tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe;
3.1. zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavlja doseženo stopnjo razvoja tehnične zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov;
3.2. tehnična smernica je dokument, s katerim se za določeno vrsto objekta uredi natančnejša opredelitev bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje in način izvajanja gradnje z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe, kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je mogoče ugotoviti, ali so takšne zahteve izpolnjene;
4. udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident;
4.1. investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja;
4.2. projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju;
4.2.1. odgovorni projektant je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev;
4.2.2. odgovorni vodja projekta je posameznik, ki projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo, in za kakovost obdelave celotnega projekta;
4.3. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del;
4.3.1. odgovorni vodja posameznih del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost posameznih del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih;
4.3.2. odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih;
4.3.3. odgovorni vodja gradbišča je tisti odgovorni vodja del, ki ga v primeru, da na enem gradbišču izvaja gradnjo več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del imenuje investitor in odgovarja za usklajevanje dela vseh odgovornih vodij del in odgovornih vodij posameznih del;
4.4. nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora;
4.4.1. odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi;
4.5. revident je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri reviziji projektne dokumentacije;
4.5.1. odgovorni revident je posameznik, ki revidentu odgovarja, da so načrti, ki jih revidira, v skladu z gradbenimi predpisi in da bo objekt, zgrajen oziroma rekonstruiran na njihovi podlagi, izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;
5. projektiranje je izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, ki se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje;
5.1. projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo;
5.2. projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo;
5.3. tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma drugih sestavin kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta in obsega projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence;
5.4. tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov;
5.5. soglasodajalec je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov;
5.5.1. projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije;
5.5.2. soglasje je potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija izdelana skladno s pogoji, ki jih je predhodno določil za njeno izdelavo;
5.6. revizija projektne dokumentacije je kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti tistih sestavin projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerimi se dokazuje, da bo objekt izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, da bo v skladu s prostorskim aktom in gradbenimi predpisi in da bo objekt funkcionalen in primerno oblikovan, njegova raba pa učinkovita, varčna in gospodarna;
5.7. vplivno območje objekta je tridimenzionalni prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico;
6. gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati;
6.1. dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo;
6.2. gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
6.3. komunalni priključek je priključek objekta na tiste objekte gospodarske javne infrastrukture in njihova omrežja, brez katerih objekt ne more služiti svojemu namenu;
6.4. zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele, oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture;
7. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo in odstranitev objekta;
7.1. gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
7.2. rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
7.3. nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;
7.4. odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
8. gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in zemljišče ob tem zemljišču oziroma objektu, ki je potrebno za opravljanje del, ki so v zvezi z gradnjo;
8.1. strojni park je gradbena mehanizacija in druge naprave, ki se nahajajo na gradbišču in so namenjene za izvedbo pripravljalnih del na gradbišču, izvedbo gradbenih del, montažo in vgraditev strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvedbo zaključnih gradbenih del in proizvodnjo gradbenih proizvodov;
8.2. gradnja v lastni režiji pomeni, da investitor kot fizična oseba sam, s pomočjo družinskih članov oziroma s sosedsko pomočjo, ali društvo s pomočjo svojih članov, gradi objekt, ki ga potrebuje samo za lastne potrebe prebivanja oziroma opravljanje društvene dejavnosti;
8.3. gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, s katerim se preverja, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje in nadzoruje kvaliteta izvedenih del, gradbeni proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt in ali se pri izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje;
9. sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
9.1. sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;
10. vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;
10.1. redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;
10.2. investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave;
10.3. vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost;
11. uporabno dovoljenje je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta;
11.1. tehnični pregled je pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;
11.2. dokazilo o zanesljivosti objekta je izjava s prilogami, ki dokazujejo, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;
11.3. poskusno obratovanje je preizkušanje ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami deluje pravilno oziroma takšne naprave dosegajo pričakovane rezultate tehnološkega procesa, ali obratovanje objekta zagotavlja varne delovne razmere in ne presega predpisanih mejnih vrednosti in ali izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja predpisane parametre glede vplivov na okolje;
11.4. obratovalni monitoring je kontrola obratovanja objekta oziroma tehnološke naprave v skladu s predpisi o varstvu okolja;
12. nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop;
12.1. nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil;
12.2. neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim;
12.3. nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico;
12.4. nelegalni kop pomeni, da se mineralne surovine izkoriščajo na območju, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom opredeljeno, da je takšna raba prostora dovoljena oziroma dopustna.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora, gradbenih proizvodov, opravljanja geodetskih dejavnosti in rudarstva ter drugi predpisi.
(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi za posameznike, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
(pogoji za začetek gradnje)
(1) Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ni potrebno pridobiti niti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije za enostavni objekt, ki ga izvajalec gospodarske javne službe postavlja na objekt gospodarske javne infrastrukture in je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture. Gradbeno dovoljenje in lokacijska informacija tudi nista potrebna za izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgrajeni stavbi, za katero je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje in so zato določeni deli te stavbe že v uporabi, če se s takšnimi deli ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled takšne stavbe.
(5) S postavitvijo urbane opreme se lahko začne tudi brez pridobitve lokacijske informacije, če s takšno postavitvijo soglaša lastnik javne površine.
4. člen
(pogoji za spremembo namembnosti in spremembo rabe)
(1) Z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko investitor na lastno odgovornost začne z deli, s katerimi se namerava spremeniti namembnost objekta ali dela objekta oziroma prostorov v njem, tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.
(3) Z deli, ki so v zvezi s spremembo rabe, se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, če investitor pred začetkom del pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba skladna z izvedbenim prostorskim aktom.
5. člen
(pogoji za začetek uporabe)
(1) Pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, je uporabno dovoljenje.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena uporabno dovoljenje ni potrebno pred začetkom uporabe prostora oziroma prostorov, ki se jim je spremenila namembnost iz stanovanjske v poslovno dejavnost in obratno na podlagi gradbenega dovoljenja, če so se dela, ki so bila potrebna zaradi takšne spremembe namembnosti, izvedla brez posegov v skupne prostore in se zaradi njih tudi ni spremenil zunanji izgled objekta.
(3) Če za določeno vrsto objektov tako določa poseben zakon, se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena takšen objekt lahko začne uporabljati na podlagi odločbe o dovolitvi poskusnega obratovanja.
6. člen
(pogoji za začetek vzdrževalnih del)
(1) Z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.
(2) Če naj bi se investicijska vzdrževalna dela izvajala na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, je potrebno pred začetkom takšnih del pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da takšna dela niso v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom.
(3) Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.
8. člen
(razvrščanje objektov)
(1) Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte.
(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju s tistimi resornimi ministri, v katerih delovno področje sodi posamezna vrsta objektov, s pravilnikom podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč.
9. člen
(gradbeni predpisi)
(1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, več ali vse naslednje bistvene zahteve:
- mehanske odpornosti in stabilnosti,
- varnosti pred požarom,
- higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice,
- varnosti pri uporabi,
- zaščite pred hrupom in
- varčevanja z energijo in ohranjanja toplote.
(2) V objekte se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih.
(3) Gradbeni predpisi se lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnične smernice, ki se nanašajo na določeno vrsto objekta in določijo njihovo obvezno uporabo, oziroma določijo, da velja domneva, da je določen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, če ustreza zahtevam standardov oziroma tehničnih smernic.
(4) Če je v gradbenih predpisih določena domneva o skladnosti iz prejšnjega odstavka, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi pristojne organe za odločanje in postopek, v katerem se dokaže, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnične smernice, temveč je projektant pri svojem delu uporabil rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehničnih smernic.
15. člen
(zanesljivost objekta)
(1) Zanesljivost objektov se zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z vzdrževanjem objektov.
(2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen način, da bo objekt zanesljiv kot celota.
16. člen
(evidentiranost objekta)
(1) Evidentiranost objektov se zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence.
(2) Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v zemljiškem katastru.
(3) Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb.
(4) Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture.
19. člen
(nadzorstvo nad bistvenimi lastnostmi)
Nadzorstvo nad izpolnjevanjem bistvenih lastnosti objektov iz 14., 15. in 16. člena ter zahtev iz 17. člena tega zakona izvajajo pristojni gradbeni inšpektorji.
21. člen
(pogoji za pridobitev statusa grajenega javnega dobra)
(1) Objekt oziroma del objekta, ki je po določbah tega zakona lahko grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije po uradni dolžnosti izda tisto pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.
(2) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano in ustrezen zemljiško-katastrski načrt z vrisanim objektom, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi.
(3) Ugotovitvena odločba o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra mora poleg sestavin, ki so z zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, v nadaljnjem besedilu: ZUP) predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki je pridobil status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena.
(4) Pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru.
27. člen
(investitor)
(1) V zvezi z graditvijo objekta mora investitor poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila in prijave, določene s tem zakonom ter izmed odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta.
(2) V primerih, predpisanih s tem zakonom, mora investitor poskrbeti tudi za revizijo projektne dokumentacije, pred začetkom gradnje pa tudi zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo.
33. člen
(zavarovanje pred odgovornostjo)
(1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 10.000.000 tolarjev.
1. Projektna in tehnična dokumentacija
35. člen
(vrste projektne dokumentacije)
(1) Projektna dokumentacija obsega:
- idejno zasnovo,
- idejni projekt,
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
- projekt za razpis in
- projekt za izvedbo.
(2) Idejna zasnova je skica in opis bistvenih značilnosti nameravane gradnje.
(3) Idejni projekt je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti nameravane gradnje.
(4) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja.
(5) Projekt za razpis je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerega je investitorju omogočeno pridobiti najustreznejšega izvajalca.
(6) Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede.
36. člen
(vrste načrtov)
(1) Projekte iz prejšnjega člena sestavljajo posamezni načrti.
(2) Vrste načrtov so:
- načrti arhitekture,
- načrti krajinske arhitekture,
- načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,
- načrti električnih inštalacij in električne opreme,
- načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,
- načrti telekomunikacij,
- tehnološki načrti,
- načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte,
- geodetski načrti in
- drugi načrti v zvezi z gradnjo, kot so študija požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati, kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri naj bi se objekt zgradil, potrebne ali če jih zahtevajo posebni predpisi.
37. člen
(tipska projektna dokumentacija)
(1) Če se namerava graditi ali rekonstruirati objekt tako, da se vanj vgrajujejo standardizirani ali tipski elementi ali deli, ni potrebno, da bi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vseboval tisti del projektne dokumentacije, na podlagi katere so bili ti elementi oziroma deli izdelani, razen izjave o skladnosti z določbami zakona o gradbenih proizvodih.
(2) Če se namerava graditi ali rekonstruirati več objektov po istem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, se za projekt za izvedbo šteje takšen projekt, dopolnjen s takšnimi načrti in drugo dokumentacijo, s katero se taki objekti prilagodijo novim lokacijam oziroma terenskim razmeram. Če pa gre samo za vgraditev inštalacij, tehnoloških naprav ali opreme, se v takšnem primeru za projekt za izvedbo šteje tista projektna dokumentacija, v kateri je določen način vgraditve in montaže takšnih inštalacij, tehnoloških naprav in opreme.
(3) Projektna dokumentacija ali posamezne njene sestavine, na podlagi katerih je bil zgrajen objekt, se lahko uporabi tudi za gradnjo oziroma rekonstrukcijo drugih objektov, če s tem soglašata investitor in projektant, ki jo je izdelal.
38. člen
(posebnosti projektne dokumentacije)
(1) Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo in odstranitev objekta mora vsebovati tudi dokumentacijo o ukrepih za preprečevanje emisij prahu in drugih nevarnih snovi in o ravnanju z gradbenimi odpadki.
(2) Iz projektne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta mora biti razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo.
(3) Iz projektne dokumentacije za spremembo namembnosti mora biti razvidno, kako se bo zaradi spremenjene namembnosti objekta oziroma dela objekta ali določenih prostorov v njem spremenil vpliv objekta na okolico.
39. člen
(vrste tehnične dokumentacije)
(1) Tehnična dokumentacija obsega:
- projekt izvedenih del,
- projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in
- projekt za vpis v uradne evidence.
(2) Projekt izvedenih del je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo, na podlagi katerega je mogoče na tehničnem pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem.
(3) Projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta je sistematično urejen zbir slikovnega gradiva, načrtov in besedil v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta in vgrajenih inštalacij oziroma tehnoloških naprav, na podlagi katerih je vsakokratnemu lastniku objekta omogočeno objekt vzdrževati na ustrezen način.
(4) Projekt za vpis v uradne evidence je dokumentacija, na podlagi katere je investitorju oziroma lastniku objekta omogočeno, da se zemljiška parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma če gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da se objekti gospodarske javne infrastrukture evidentirajo v katastru gospodarske javne infrastrukture.
40. člen
(podrobnejša vsebina projektne in tehnične dokumentacije)
Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri, v katerih delovno področje sodi posamezna vrsta objektov, predpiše podrobnejšo vsebino projektne in tehnične dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe.
42. člen
(pridobitev lokacijske informacije)
Investitor oziroma projektant pridobi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom, na podlagi lokacijske informacije.
43. člen
(javni natečaj)
(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drug predpis. S prostorskim aktom se lahko določi, da je javni natečaj obvezen, če je z njim določena prostorska ureditev, namenjena ureditvi oziroma gradnji:
1. javne površine, če bi se zaradi njene ureditve bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
2. večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, če naj bi se gradila ob javni površini ali če bi se zaradi njene gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine;
3. mostu, viadukta oziroma drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice, če bi se zaradi njegove gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je javni natečaj obvezen, če je investitor nameravane ureditve oziroma gradnje iz prejšnjega odstavka država ali lokalna skupnost, vendar samo, če skupna vrednost gradbenih, inštalacijskih in zaključnih del, brez davka na dodano vrednost, nameravane ureditve oziroma gradnje presega:
1. 100.000.000 tolarjev pri nameravani ureditvi parka, uličnega prostora, trga in druge podobne javne površine;
2. 400.000.000 tolarjev pri nameravani gradnji večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
3. vrednost, ko je v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pri nameravani gradnji mostu, viadukta ali drugega premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in železnice.
(3) Javni natečaj organizira investitor v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico v skladu s pravilnikom o natečajih, s katerim se podrobneje določi postopek priprave in izvedbe javnih natečajev in ga izda minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z njim pa tudi podrobneje opredeli objekte iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(4) Izbiro najustreznejše variante oziroma strokovno najprimernejše rešitve projektne dokumentacije opravi posebna strokovna ocenjevalna komisija. Strokovno ocenjevalno komisijo sestavljajo posamezniki, ki jih za člane imenuje pristojna poklicna zbornica ter posamezniki, ki jih za člane imenuje investitor. Strokovna ocenjevalna komisija mora biti sestavljena tako, da so člani, ki jih imenuje investitor, v večini in da je v njej zagotovljena prevlada stroke.
(5) Izdelavo projektne dokumentacije mora investitor najprej ponuditi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta. Če teh pogojev avtor ne izpolnjuje, investitor pod enakimi pogoji odda izdelavo projektne dokumentacije pravni ali fizični osebi, ki take pogoje izpolnjuje, pri čemer pa mora pogodbeno zagotoviti sodelovanje avtorja izbrane natečajne rešitve.
(6) Avtor izbrane natečajne rešitve mora sodelovati z izbranim projektantom in sicer kot avtor-sodelavec, ki projektantu pojasnjuje in po potrebi nadgrajuje na natečaju izbrano rešitev in ki skrbi za skladnost izdelave projektne dokumentacije z natečajno rešitvijo, kar potrdi s svojo izjavo o skladnosti. Pri tem se za določitev plačila stroškov avtorja kot avtorja-sodelavca uporabijo minimalni tarifni pogoji po določbah tega zakona. Če pa avtor sodelovanje z izbranim projektantom zavrne oziroma se na njegov poziv ne odzove, se šteje, da s projektantom noče sodelovati in da se je odpovedal pravici, da s projektantom sodeluje kot avtor-sodelavec.
(7) Če je investitor naročnik po predpisih o javnih naročilih, se izvedba natečaja po določbah tega člena šteje kot izvedba razpisa za oddajo projektne dokumentacije po predpisih o javnih naročilih.
44. člen
(izjeme pri oddaji izdelave projektne dokumentacije)
Kot ponudnik za izdelavo projektne dokumentacije po določbah zakona o javnih naročilih lahko sodeluje tudi projektant, ki je izdelal predhodno fazo takšne projektne oziroma tehnične dokumentacije.
3. Izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije
45. člen
(odgovorni projektant)
(1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante.
(2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni oziroma enostavni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih in enostavnih objektih.
(3) Za izdelavo geodetskih načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo, se imenuje odgovornega geodeta v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
47. člen
(zagotavljanje odgovornosti)
(1) Odgovorni projektant mora vsako zaključeno sestavino načrta, ki ga je izdelal, potrditi s svojim podpisom in identifikacijsko številko, s čimer jamči, da je načrt, ki ga je izdelal, v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi ter pogoji pristojnih soglasodajalcev.
(2) Odgovorni vodja projekta mora vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt.
48. člen
(temeljne zahteve projektiranja)
(1) S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti.
(2) Če je bil poprej izdelan investicijski program ali izdelana projektna naloga, ju je projektant dolžan pregledati in opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti oziroma neskladnosti s prostorskimi akti ter gradbenimi in drugimi predpisi in zahtevati njihovo odpravo.
(3) Pri projektiranju je treba tudi upoštevati:
- določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise,
- lokacijsko informacijo,
- pogoje investicijskega programa, kadar je ta predpisan, oziroma investitorjeve projektne naloge,
- projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev,
- gradbene predpise, ki veljajo za posamezne vrste objektov,
- druge predpise, ki veljajo za določeno vrsto lokacij,
- ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja in ukrepe za minimalno porabo energije,
- ukrepe, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir,
- smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti in zadnjim stanjem gradbene tehnike,
- realne stroške materiala in storitev ter gradbenih proizvodov, namenjenih za gradnjo,
- realne stroške pripravljalnih del na gradbišču, splošnih gradbenih del, inštalacij pri gradnjah in zaključnih gradbenih del,
- pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predračuna,
- ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in potrebne ukrepe za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah in
- rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objektov.
(4) Pri izračunu površin in prostornin objekta je treba uporabljati veljavni standard v Republiki Sloveniji, ki ureja način izračunavanja površin in prostornin objektov.
49. člen
(posebne zahteve projektiranja)
(1) Če se nameravana gradnja nahaja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta, gradbena parcela in komunalni priključki skladni z rešitvami iz lokacijskega načrta.
(2) Če se nameravana gradnja nahaja na območju, ki se ureja s prostorskim redom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta, gradbena parcela in komunalni priključki v skladu s pogoji prostorskega reda, z njo pa mora biti prikazano tudi vplivno območje objekta.
(3) Projektant določi vplivno območje objekta tako, da preveri morebitne možne vplive objekta na tla, vodo, zrak, sosednje objekte in zdravje ljudi in takšne vplive prikaže v projektni dokumentaciji.
50. člen
(pridobivanje projektnih pogojev in soglasij)
(1) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da so soglasja pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljena z dnem izdaje njihovih mnenj k lokacijskemu načrtu. Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, pa je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev, razen če določeni soglasodajalec v svojem mnenju o prostorskem redu ni izrecno navedel, da k projektnim rešitvam za gradnjo določene vrste objekta njegovega soglasja ni potrebno pridobiti.
(2) Če je tako določeno s pogodbo, je projektant, v nasprotnem primeru pa investitor, dolžan pristojne soglasodajalce pred začetkom projektiranja pisno pozvati, da določijo projektne pogoje ter po tem, ko je projektna dokumentacija izdelana, te soglasodajalce pisno pozvati, da dajo k njej tudi soglasje. Za dokaz o vročitvi pisnega poziva za izdajo projektnih pogojev oziroma soglasja se šteje vročilnica. Zahtevi za določitev projektnih pogojev mora biti priložena idejna zasnova, zahtevi za izdajo soglasja pa je treba priložiti tisti načrt oziroma del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja.
(3) Pristojni soglasodajalec mora določiti projektne pogoje najpozneje v 15 dneh po prejemu poziva, če se projektira enostavni ali manj zahtevni objekt oziroma v 30 dneh po prejemu poziva, če se projektira zahtevni objekt, razen če za posamezno vrsto objekta poseben zakon ne določa drugačnega roka. V projektnih pogojih, ki ne smejo biti v nasprotju s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta, mora soglasodajalec navesti določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da daje projektne pogoje in soglasja.
(4) Če soglasodajalec v roku iz prejšnjega odstavka ne določi projektnih pogojev ali če v teh pogojih ne navede podlage v predpisu za izdajo projektnih pogojev in soglasij, se šteje, da pogojev za nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje. Če soglasodajalec ugotovi, da določitev projektnih pogojev ne sodi v njegovo delovno področje, z vlogo za izdajo projektnih pogojev ravna kot v primeru nepristojnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Če pa v predpisanem roku soglasodajalec, ki je določil projektne pogoje, ne izda ali ne odreče soglasja, se šteje, da je njegovo soglasje dano.
(5) Pristojni soglasodajalec izda soglasje v obliki klavzule na projektnih pogojih, ki jih je določil ali s posebnim aktom. Izdajo takšnega soglasja oziroma akta lahko soglasodajalec odreče samo v primeru, če projektna rešitev ni v skladu z njegovimi projektnimi pogoji. Pristojni soglasodajalec lahko odreče določitev projektnih pogojev oziroma izdajo soglasja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na tisto ministrstvo, v katerega delovno področje sodi izvajanje predpisa, v katerem ima takšen soglasodajalec podlago, da daje projektne pogoje in soglasja.
(6) Če projektant oziroma investitor po tem, ko so mu pristojni soglasodajalci posredovali soglasja k projektnim rešitvam, ugotovi, da sta si dve ali več takšnih soglasij v nasprotju, ima pravico takšne soglasodajalce povabiti na usklajevanje s pisnim vabilom. Za dokaz o vročitvi vabila se šteje vročilnica.
(7) Pristojni soglasodajalec lahko projektantu oziroma investitorju kadarkoli pred dnevom usklajevanja sporoči, da svoje projektne pogoje k predlaganim projektnim rešitvam umika in da se odpoveduje pravici sodelovati na usklajevanju oziroma da s predlaganimi projektnimi rešitvami soglaša.
(8) Šteje se, da tisti soglasodajalec, ki se usklajevanja, čeprav je bil pravilno vabljen, ne udeleži, k projektnim rešitvam nima pripomb in da z njimi soglaša.
(9) Če pa določeni soglasodajalec na usklajevanju vztraja pri svojem soglasju in zato ni mogoče doseči uskladitve, lahko takšen projektant investitorju predlaga, da pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve, ko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, vloži hkrati tudi zahtevo za določitev smernic za projektiranje, kot to določa 55. člen tega zakona.
51. člen
(stroški projektnih pogojev in soglasij)
(1) Pristojni soglasodajalec lahko za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta, zaračuna samo tiste materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa mora navesti določbe predpisa, v katerem ima podlago za zaračunavanje stroškov v določeni višini ter takšne stroške tudi specificirati.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v primeru, ko je pristojni soglasodajalec državni organ ali tisti nosilec javnega pooblastila, ki je takšno pooblastilo pridobil neposredno na podlagi zakona, stroškov priprave projektnih pogojev ne zaračuna.
(3) Soglasja k projektnim rešitvam se izdajajo proti plačilu takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse in sicer v višini, kot velja za potrdila, ki se izdajajo na podlagi uradnih evidenc.
52. člen
(možnost odškodnine zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo)
Če se po tem, ko je investitor oziroma projektant zahtevnega objekta pridobil lokacijsko informacijo, izvedbeni prostorski akt spremeni ali nadomesti z novim, tako da izdelani projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni več v skladu s prejšnjo namensko rabo oziroma lokacijskimi in drugimi pogoji, ki so veljali v času njene izdaje, lokacijska informacija pa ni vsebovala opozorila, da se pripravljajo spremembe oziroma nov izvedbeni prostorski akt, ima investitor pravico do povrnitve odškodnine za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo, vendar samo, če dokaže, da je naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po izdaji lokacijske informacije in da v primeru spremembe izvedbenega prostorskega akta od izdaje takšne lokacijske informacije ni preteklo več kot šest mesecev, v primeru sprejetja novega izvedbenega akta pa da od njene izdaje ni preteklo več kot eno leto. Zavezanec za povrnitev vlaganj je občina, če je izvedbeni prostorski akt sprejel občinski svet, oziroma država, če je izvedbeni prostorski akt sprejel njen organ, pred začetkom njegove priprave pa občini ni sporočil, da se pripravljajo spremembe oziroma nov izvedbeni prostorski akt.
53. člen
(revizija projektne dokumentacije)
(1) Revizija je obvezna za projektno dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevne objekte, za projektno dokumentacijo, ki je bila izdelana v tujini in za projektno dokumentacijo, za katero je tako določeno s posebnimi predpisi.
(2) Revident mora za revizijo posameznih načrtov imenovati odgovornega revidenta. Kot odgovorni revident lahko nastopa samo takšen posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ustrezne stroke in ima pri pristojni poklicni zbornici opravljen dopolnilni strokovni izpit za revidiranje.
(3) Z revizijo projektne dokumentacije je treba preveriti, ali bo objekt skladen s prostorskimi akti in zanesljiv, ali je z načrti tehničnih rešitev dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev in ali je vplivno območje objekta določeno na predpisani način ter poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij.
(4) Odgovorni revident mora povzetek revizijskega poročila izdelati na obrazcu, katerega obliko in obvezne sestavine predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, temu obrazcu pa priložiti celotno revizijsko poročilo.
(5) Revizijsko poročilo mora biti opremljeno s podpisom in identifikacijsko številko odgovornega revidenta ter z žigom in podpisom odgovorne osebe revidenta.
54. člen
(zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja)
(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve investitor. V zahtevi mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo ter podatke o vrsti objekta glede na namen.
(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloženo:
1. najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami in
2. druge listine, če tako določa zakon.
(3) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo objekta, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967.
(4) Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.
55. člen
(izjeme glede objektov državnega pomena)
(1) Za objekt državnega pomena, ki naj bi se gradil na območju, ki se ureja s prostorskim redom, zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni potrebno priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če zahteva določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V takšnem primeru je treba zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti samo lokacijsko informacijo in idejni projekt.
(2) V primeru vložitve zahteve za določitev smernic iz prejšnjega odstavka pristojni upravni organ za gradbene zadeve razpiše obravnavo, na katero povabi pristojne soglasodajalce in občino, na katere območju leži zemljišče, ki je predmet gradbenega dovoljenja, nato pa na podlagi njihovih pogojev določi spisek pristojnih soglasodajalcev, opredeli projektne pogoje, hkrati pa določi rok za dopolnitev vloge, v katerem mora investitor predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami.
(3) V primeru vložitve zahteve za določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se šteje, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna šele z dnem predložitve projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sestavinami.
56. člen
(dokazilo o pravici graditi)
(1) Za dokazilo o pravici graditi po tem zakonu velja:
- izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini,
- notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, ali
- druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini.
(2) Za dokazilo o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se šteje kopija predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s potrdilom pristojnega sodišča o prejemu ali potrdilom o oddaji vloge po pošti, priporočeno ali brzojavno oziroma na način elektronskega poslovanja.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pri nameravanih gradnjah objektov gospodarske javne infrastrukture notarsko overjeni pogodbi ni potrebno priložiti dokazila iz prejšnjega odstavka.
57. člen
(obvezni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Sestavine obveznega dela so enake za vse vrste projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Obvezni del vsakega projekta za pridobitev gradbenega dela obsega:
- podatke o projektantu, številki projekta z datumom njegove izdelave, odgovornem vodji projekta in odgovornih projektantih, ki so izdelali posamezne načrte;
- lokacijsko informacijo, če prostorski akt ni evidentiran v zbirki pravnih režimov, vzpostavljenih v skladu s predpisi o urejanju prostora in
- obrazložitev nameravane gradnje z navedbo podatkov o zemljišču (parcelna številka oziroma številke in katastrska občina).
58. člen
(posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, obsega:
- zazidalno situacijo iz lokacijskega načrta, ki prikazuje gradbeno parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje in odmike od sosednjih parcel ter komunalne priključke, kadar so predvideni,
- mnenja, ki so jih pristojni projektni soglasodajalci dali k lokacijskemu načrtu, z opisom, kako se jih je pri izdelavi projekta upoštevalo in
- ustrezne načrte in sicer:
- v primeru enostavnega objekta, če njegova velikost, način gradnje in rabe ter njegov odmik od meje sosednjih zemljišč niso v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona: idejno zasnovo;
- v primeru manj zahtevnega objekta: načrt arhitekture oziroma načrt krajinske arhitekture in načrt gradbenih konstrukcij z idejnim projektom strojnih in električnih inštalacij ter, če gre za objekt, v katerem bo proizvodnja, tudi načrt strojnih in električnih inštalacij, tehnološki načrt in druge načrte iz 10. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona;
- v primeru zahtevnega objekta: vsi načrti iz prejšnje alinee in drugi načrti, ki so potrebni za gradnjo določene vrste zahtevnega objekta, za zahtevni objekt, ki po posebnih predpisih predstavlja objekt s tveganjem za okolje, pa tudi varnostno poročilo;
- v primeru odstranitve objekta: načrt odstranjevalnih del;
- v primeru spremembe namembnosti: načrt obstoječega stanja in načrt arhitekture ter, če gre za takšno spremembo namembnosti, ki predstavlja proizvodnjo, tudi načrt strojnih in električnih inštalacij ter tehnološki načrt oziroma druge načrte iz 10. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona.
(2) Posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, obsega:
- geodetski načrt obstoječega stanja terena z vrisanimi mejami parcel iz zemljiškega katastra in sosednjimi objekti v radiju najmanj 25,00 metrov od predvidene gradnje,
- načrt gradbene parcele s prikazom elementov za zakoličenje objekta, kadar se namerava graditi nov objekt,
- zazidalno situacijo s prikazom lege objekta na zemljišču, njegove tlorisne velikosti in višine, namembnosti, oblikovanja fasad in strehe in odmikov od sosednjih parcel,
- načrt komunalnih priključkov s prikazom njihovega priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, vključno s prikazom dovoza na javno cesto,
- prikaz vplivnega območja objekta,
- projektne pogoje s soglasji, ki so jih pristojni projektni soglasodajalci dali k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z opisom, kako se jih je pri izdelavi projekta pridobivalo in upoštevalo oziroma pisni poziv in kopijo vročilnic iz 50. člena tega zakona, če soglasja niso bila dana in
- ustrezne načrte, izdelane v skladu s 3. točko prejšnjega odstavka.
59. člen
(izjeme pri posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)
(1) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na takšno spremembo namembnosti, ki ne predstavlja izvajanja del, s katerimi bi se posegalo v skupne prostore ali s katerimi bi se spreminjal zunanji izgled objekta, zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni potrebno priložiti posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na objekt z vplivi na okolje, je treba posebnemu delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti tudi poročilo o vplivih na okolje.
60. člen
(vrste postopkov izdaje gradbenega dovoljenja)
(1) Na območjih, ki se urejajo z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, se gradbena dovoljenja izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, razen če poseben zakon za določeno vrsto objekta na določeni lokaciji izrecno ne določa drugače.
(2) Na območjih, ki se urejajo s prostorskim redom, se gradbena dovoljenja izdajajo v posebnem ugotovitvenem postopku.
61. člen
(druge možnosti skrajšanega ugotovitvenega postopka)
(1) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena lahko na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje v skrajšanem ugotovitvenem postopku tudi za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki ni predviden na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je predmet gradbenega dovoljenja stanovanjska stavba, ki ima pritličje in največ tri nadstropja z mansardo,
- da iz vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da to vplivno območje ne sega preko meje gradbene parcele,
- da iz prikaza komunalnih priključkov in dostopa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da ti priključki ne potekajo po sosednjih zemljiščih,
- da je takšna stavba od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj polovico svoje višine, merjeno od terena do kapi, ali pa da so, če je ta oddaljenost manjša, pridobljene notarsko overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč in objektov, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki takšno izjavo dajo na zapisnik pri pristojnem gradbenem organu,
- da nameravana gradnja ne leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali pa da je, če leži nameravana gradnja na območju takšnega varovalnega pasu, pridobljeno soglasje upravljalca objekta gospodarske javne infrastrukture in
- da nameravana gradnja ne leži na območju, ki je varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine ali po predpisih o ohranjanju narave ali pa da je, če leži nameravana gradnja na območju, ki je varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanju narave, pridobljeno kulturnovarstveno oziroma naravovarstveno soglasje.
(2) V skrajšanem ugotovitvenem postopku se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži notarsko overjena soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o stanovanjskih razmerjih, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki dajo takšno izjavo na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve.
62. člen
(stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)
(1) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, je samo investitor.
(2) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, se imajo poleg investitorja pravico udeleževati postopka še naslednji stranski udeleženci (v nadaljnjem besedilu: stranke):
- lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve;
- lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah;
- drugi subjekti, če tako določa zakon.
(3) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko dokaže z overjeno listino, da je imetnik te pravice.
64. člen
(zahteva za vključitev v postopek)
(1) Če kdo med postopkom zahteva vključitev v postopek in dokazuje, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je pristojni upravni organ za gradbene zadeve določil stranke v postopku, prikazano napačno, mora za svoje trditve predložiti dokaz.
(2) Z zahtevo za vključitev v postopek iz prejšnjega odstavka se seznani samo investitor.
(3) V primeru, da se v nadaljevanju postopka ugotovi, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno in se zato osebo, ki je dokazovala, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, vključi v postopek, gredo vsi stroški, ki so nastali v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja in stroški postopka, v breme investitorja. Če pa se ugotovi, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano pravilno, gredo vsi stroški, ki so nastali v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja in stroški postopka, v breme osebe, ki je zahtevala vključitev v postopek.
(4) Zahtevo za vključitev v postopek lahko poda tudi oseba, katere služnost še ni vpisana v zemljiško knjigo, če kot dokaz predloži notarsko overjeno listino, ki izkazuje njeno imetništvo te pravice.
65. člen
(izjave strank)
(1) Stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze.
(2) Investitor lahko kadarkoli med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži notarsko overjeno pisno izjavo katerekoli stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
(3) Če investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži overjene pisne izjave vseh strank, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ustna obravnava ni potrebna.
66. člen
(pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja)
(1) Preden izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi:
1. ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom,
2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta,
3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,
4. ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana,
5. ali je investitor predložil dokazilo, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in
6. ali ima investitor pravico graditi.
(2) Za dokazilo iz 5. točke prejšnjega odstavka se šteje listina, ki jo je izdal organ, za katerega zakon določa, da je pristojen za izdajo takšne listine in virman oziroma drugo ustrezno dokazilo o izvršenem plačilu ali pisna pogodba, sklenjena med investitorjem in pristojnim organom, iz katere izhaja, da se pristojni organ in investitor strinjata, da bo investitor plačal z odločbo odmerjeno dajatev oziroma prispevek v določenem roku kot enkratni znesek ali z akontiranjem odmerjenega zneska in končnim poračunom.
68. člen
(vsebina gradbenega dovoljenja)
(1) Gradbeno dovoljenje mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi osnovne podatke o zemljišču, natančne podatke o lokaciji in vrsti objekta, podatke o projektu in datumu njegove izdelave ter čas veljavnosti gradbenega dovoljenja, v primeru nadomestne gradnje pa tudi datum, do katerega je potrebno odstraniti nadomeščeni objekt.
(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, so sestavni del gradbenega dovoljenja.
69. člen
(vročitev odločbe)
(1) Odločba, izdana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, se vroči investitorju in drugim strankam v postopku ter pošlje vsem pristojnim soglasodajalcem, ki so dali soglasje, pristojnemu upravnemu organu za prostorske zadeve tiste občine, na katere območju naj bi se izvedla gradnja ter pristojnemu gradbenemu inšpektorju.
(2) Vročeni odločbi se, razen investitorju, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih listin, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne prilaga.
70. člen
(pravna sredstva)
(1) Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, je dovoljena pritožba in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.
(2) Če se vse stranke po vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve odpovejo pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba takoj pravnomočna.
(3) Če se vlaga pritožba ali predlaga obnova postopka iz razloga, ker pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranskemu udeležencu, ker takšna oseba meni, da je vplivno območje objekta prikazano napačno, je treba pritožbi oziroma predlogu za obnovo postopka najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
(4) Če se vlaga pritožba ali predlaga obnova postopka iz razloga, ker pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranskemu udeležencu, ker takšna oseba meni, da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, je treba pritožbi oziroma predlogu za obnovo postopka najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom. Takšno mnenje lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za prostorskega načrtovalca.
(5) V primeru, če pritožnik uspe, mu je investitor dolžan povrniti vse stroške, ki jih je imel v zvezi z naročilom in izdelavo ekspertnega mnenja.
71. člen
(čas veljavnosti gradbenega dovoljenja)
(1) Gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne z gradnjo:
- v primeru zahtevnega objekta: v treh letih po njegovi pravnomočnosti;
- v primeru manj zahtevnega objekta: v dveh letih po njegovi pravnomočnosti;
- v primeru spremembe namembnosti in enostavnega objekta: v enem letu po njegovi pravnomočnosti.
(2) Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, izvedbeni prostorski akt spremeni ali dopolni oziroma nadomesti z novim izvedbenim prostorskim aktom, te spremembe oziroma dopolnitve ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja.
74. člen
(možnosti odškodnin)
(1) Če se pravnomočno gradbeno dovoljenje odpravi zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem in je to posledica protipravnega ravnanja občine oziroma države, če je prostorski akt sprejel njen organ, ima investitor pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v pravnomočno gradbeno dovoljenje.
(2) V primeru, da se v obnovljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma z uporabo drugih izrednih pravnih sredstev pravnomočno gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravi oziroma izreče za nično in je treba objekt v celoti ali delno odstraniti in je to posledica protipravnega ravnanja organa, ki je takšno dovoljenje izdal, ima investitor pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v pravnomočno gradbeno dovoljenje.
(3) Če dokončna odločba o izdaji gradbenega dovoljenja še ne postane pravnomočna, ker je kakšna stranka zoper to dovoljenje sprožila upravni spor in se zato investitor odloči, da z gradnjo počaka do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ima investitor od takšne stranke pravico zahtevati odškodnino za navadno škodo in izgubljen dobiček, ki mu je nastala zaradi odložitve gradnje, če se ugotovi, da je takšna stranka s sprožitvijo upravnega spora namenoma zlorabila pravice, ki jih ima po zakonu.
(4) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena, ko je treba objekt v celoti ali delno odstraniti, je za izvršbo zadolžen gradbeni inšpektor.
76. člen
(obveznost imenovanja odgovornega vodje del)
(1) Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, mora imenovati odgovornega vodjo del, izvajalec, ki prevzame le določena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del mora o vodenju gradnje oziroma posameznih del voditi ustrezno evidenco z vsakodnevnimi vpisi v dnevniku o izvajanju del.
(2) Če pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, mora investitor izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili ti izvajalci, imenovati odgovornega vodjo gradbišča.
81. člen
(posebni primeri ob zakoličenju objekta)
(1) Če se pri zakoličenju objekta ugotovijo med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta in objekta gospodarske javne infrastrukture, na katero naj bi se objekt priključil ali pri višinskih kotah gradbene parcele, na kateri naj bi objekt stal, takšne razlike, da bi ne bilo mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, se zakoličenje objekta ne sme opraviti brez soglasja tistega upravnega organa za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
(2) V aktu o soglasju lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve določi dodatne pogoje v zvezi z ugotovljenimi razlikami ali pa zahtevo za izdajo soglasja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank, zavrne, če ugotovi, da predstavlja sprememba zakoličenja objekta spremembo gradbenega dovoljenja.
(3) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja z odločbo zavrne, izvajalec ne sme začeti z gradnjo, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja.
82. člen
(pogoji za začetek izvajanja del)
(1) Investitor mora v primerih, določenih s predpisi o zagotavljanju varstva pri delu na gradbiščih, sestaviti prijavo gradbišča in jo poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del.
(2) Investitor mora poskrbeti za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za izdelavo varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter zagotoviti, da bo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom. Izvajalec oziroma v primeru, če je več izvajalcev, tisti izvajalec, ki ga imenuje investitor, mora gradbišče urediti v skladu z varnostnim načrtom in izvajanje del organizirati tako, da zaradi njih na gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje.
(3) Investitor mora poskrbeti za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi in funkcija odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju. Dnevnik o izvajanju del se mora voditi kot gradbeni dnevnik. Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, se mora poleg gradbenega dnevnika voditi še knjiga obračunskih izmer.
(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika za določene vrste objektov in knjige obračunskih izmer.
83. člen
(obveznosti izvajalca)
(1) Izvajalec mora na gradbišču:
- pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbišču, opreme, materiala in strojnega parka,
- izvajati dela po projektu za izvedbo oziroma v primeru gradnje enostavnega objekta, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
- sproti pripravljati vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, razen za enostavne objekte,
- izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja, ter po pravilih gradbene stroke,
- vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili dani v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti in takšne naravne materiale oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa,
- investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode,
- z lastno kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s prejšnjimi točkami in v primeru, da se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, tudi zagotoviti ustrezno sodelovanje s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
(2) Šteje se, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, če so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma dopolnitve projekta za izvedbo, nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala nadzornik in odgovorni projektant.
84. člen
(druge obveznosti izvajalca na gradbišču)
(1) Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter zahtevati njihovo odpravo. Če izvajalec pri pregledu potrjenega projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, je izvajalec dolžan takšne napake javiti pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ustaviti dela.
(2) Izvajalec mora med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku omogočiti tudi, da opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov.
(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše način in postopek zagotavljanja in izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču.
86. člen
(pogoji za odgovornega nadzornika)
(1) Nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor, imenovati odgovornega nadzornika.
(2) Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno projektiranje manj zahtevnih in enostavnih objektov ali za odgovorno vodenje del.
(3) Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike - odgovorne nadzornike posameznih del. Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.
88. člen
(obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva)
(1) Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami strinjata investitor in projektant.
(2) Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi, ali pa, da kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.
(3) Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.
(4) Odgovorni nadzornik mora svoje ugotovitve iz prejšnjih odstavkov tega člena vsakodnevno vpisovati v gradbeni dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični.
1. Tehnični pregled
89. člen
(zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja)
(1) Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z nadzornikom ugotovi, da je objekt ali njegov del zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem tako, da ga je možno uporabljati in da je izdelan projekt izvedenih del.
(2) Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana.
(3) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.
(4) V zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba navesti, da je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem, številko in datum gradbenega dovoljenja, podatke o projektantu, ki je izdelal projekt za izvedbo in projekt izvedenih del ter podatke o izvajalcu oziroma izvajalcih, ki so objekt gradili oziroma rekonstruirali.
(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priloženo:
1. projekt izvedenih del,
2. izjava, s katero nadzornik potrdi, da so bile med gradnjo v projekt vnesene vse spremembe in so te skladne z izdanim gradbenim dovoljenjem,
3. gradbeni dnevnik,
4. geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,
5. dokazilo o zanesljivosti objekta,
6. projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta, razen kadar gre za lastno gradnjo in
7. drugi podatki in dokazila, če tako za določeno vrsto objektov določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.
(6) Če je predmet tehničnega pregleda objekt z vplivi na okolje, mora biti projektu za obratovanje in vzdrževanje objekta priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.
90. člen
(komisija za tehnični pregled)
(1) Ko pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s pogoji iz četrtega in petega odstavka prejšnjega člena, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda.
(2) V komisiji za tehnični pregled morajo biti predstavniki tistih projektnih soglasodajalcev, ki so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta potrebno, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki. Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo uradna oseba upravnega organa iz prejšnjega odstavka.
(3) Sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled in o določitvi datuma tehničnega pregleda se vroči investitorju in imenovanim članom komisije. Sklep mora vsebovati tudi opozorilo, da se bo štelo, da tisti predstavnik soglasodajalca, ki se tehničnega pregleda ne bo udeležil, k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.
(4) Kadarkoli pred dnevom tehničnega pregleda lahko pristojni soglasodajalec pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve pisno sporoči, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb in da se odpoveduje pravici sodelovati na tehničnem pregledu.
(5) Če se predstavnik pristojnega soglasodajalca, ki je bil imenovan v komisijo, tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.
(6) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi predstavniki pristojnih inšpekcij. Če je pristojni inšpektor v času gradnje objekta ugotovil določene pomanjkljivosti, ki niso bile odpravljene do dne, ko je bila imenovana komisija za tehnični pregled, mora na to opozoriti upravni organ iz prvega odstavka tega člena.
91. člen
(obveznosti investitorja pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda)
(1) Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji in zagotoviti njihovo udeležbo na tehničnem pregledu.
(2) Šteje se, da je investitor zagotovil udeležbo udeležencev iz prejšnjega odstavka na tehničnem pregledu, če jim je poslal obvestilo o tehničnem pregledu s priporočeno pošiljko najpozneje osem dni pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda.
(3) Za dokaz o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka se šteje potrdilo o oddani pošiljki.
92. člen
(dokazilo o zanesljivosti objekta)
(1) Za dokazilo o zanesljivosti objekta mora poskrbeti izvajalec, podpisati pa ga morata odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča, kadar je bil imenovan ter odgovorni nadzornik.
(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše podrobnejšo vsebino dokazila iz prejšnjega odstavka.
94. člen
(projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta)
(1) S projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta se določijo obvezni minimalni časovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg občasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi je treba zagotoviti, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve, oziroma, da bodo inštalacije, tehnološke naprave in oprema ves čas svojega obratovanja izpolnjevale predpisane parametre.
(2) Če je v objektu dvoje ali več stanovanj ali poslovnih prostorov, je treba projektu za vzdrževanje in obratovanje objekta priložiti tudi načrt za etažne lastnike, s katerim se prikaže lega posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov in lega skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene parcele.
(3) Načrt za etažne lastnike obsega skupni del ter posebne dele. Posebnih delov projekta za etažne lastnike mora biti najmanj toliko, kolikor je s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidenih stanovanj oziroma različnih poslovnih prostorov v objektu oziroma, kolikor naj bi bilo njihovih lastnikov.
(4) Za objekt, katerega del se po določbah tega zakona lahko šteje za grajeno javno dobro, je treba s projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta posebej prikazati način in pogoje vzdrževanja javnih površin.
95. člen
(ugotovitve pri tehničnem pregledu)
(1) S tehničnim pregledom se mora ugotoviti:
1. ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem,
2. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo,
3. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici,
4. ali so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in ali izpolnjujejo predpisane parametre, upoštevajoč tehnološki proces ter varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja,
5. ali obstoji ustrezno dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z določbami tega zakona,
6. ali je navodilo za vzdrževanje in obratovanje objekta izdelano v skladu z določbami tega zakona in
7. ali je v skladu z geodetskimi predpisi izdelan geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov.
(2) Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V primeru objekta iz 17. člena tega zakona takšne spremembe, nastale med gradnjo, tudi ne smejo vplivati na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.
(3) Potek izvedbe tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem pregledu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, vodi uradna oseba upravnega organa, ki je imenoval komisijo za tehnični pregled.
2. Izdaja odločb po opravljenem tehničnem pregledu
96. člen
(vrste odločb po opravljenem tehničnem pregledu)
(1) Po končanem tehničnem pregledu objekta izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve odločbo, s katero:
- izda uporabno dovoljenje, ali
- odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali
- odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev, ali
- zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavlja nevarno gradnjo po tem zakonu, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.
(2) Uporabnega dovoljenja ni možno izdati, če iz dokazila o zanesljivosti objekta ni razvidno, da bo mogoče objekt uporabljati in vzdrževati v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.
(3) V postopku izdaje odločbe o uporabnem dovoljenju nimajo pravice sodelovati druge stranke, ki so bile udeležene v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
97. člen
(ponovni tehnični pregled in uporabno dovoljenje)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil, da mora investitor odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, mora investitor po tem, ko jih je odpravil, upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti o tem dokazila in zahtevati, da se ponovno opravi tehnični pregled. Če upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da ni potreben ponoven tehnični pregled, izda uporabno dovoljenje. Če investitor v roku trideset dni od dneva tehničnega pregleda odpravi ugotovljene pomanjkljivosti in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, komisija za tehnični pregled ali njen posamezni član pa nato na podlagi predloženih listin ugotovi, da so ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu, se izda uporabno dovoljenje, ne da bi bila pred tem izdana odločba o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.
(2) Po ponovno opravljenem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo potrebno popraviti ali naknadno opraviti, o čemer komisija izda ustrezen sklep.
(3) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve po ponovnem tehničnem pregledu ugotovi, da investitor ni odpravil vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, se investitorju znova izda odločba, da mora v določenem roku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Če pa investitor, kljub izvršljivi odločbi o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, teh pomanjkljivosti ne odpravi, pristojni upravni organ za gradbene zadeve z odločbo zavrne izdajo uporabnega dovoljenja in o tem seznani pristojnega gradbenega inšpektorja.
98. člen
(poskusno obratovanje)
(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil poskusno obratovanje, mora investitor najmanj 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja pristojnim inšpekcijam in pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve sporočiti, da namerava začeti s poskusnim obratovanjem.
(2) Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem, ki ga s pogodbo poveri za to usposobljenemu nadzorniku. Strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem obsega odrejanje preskusov in meritev ter vpisovanje njihovih rezultatov v obratovalni dnevnik v skladu s predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav.
99. člen
(zaključni tehnični pregled in uporabno dovoljenje)
(1) Investitor mora pred potekom roka poskusnega obratovanja zahtevati, da se opravi zaključni tehnični pregled.
(2) Po zaključnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tiste vgrajene inštalacije, tehnološke naprave oziroma oprema, pri katerih se je v poskusnem obratovanju ugotavljala kvaliteta opravljenih del, vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa in preverjalo, ali doseženi parametri tehnološkega procesa zagotavljajo varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom in ne presegajo s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. Na tej podlagi nato pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda uporabno dovoljenje.
(3) Zaključni tehnični pregled ni potrebno opraviti, če komisija ali njen posamezen član brez pregleda, na podlagi predloženih listin ugotovi izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka in takšno ugotovitev pripiše k zapisniku o tehničnem pregledu.
(4) Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, se uporabno dovoljenje iz prejšnjega odstavka šteje tudi kot obratovalno dovoljenje za tiste inštalacije in tehnološke naprave, ki so vgrajene v objekt.
101. člen
(posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja)
(1) Če je bil objekt iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi.
(2) Za ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz prejšnjega odstavka se šteje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšen objekt v skladu z izvedbenim prostorskim aktom ter načrt obstoječega stanja z načrtom gradbenih konstrukcij, ki vsebuje najmanj analizo konstrukcije objekta (statični izračun). Takšen načrt lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, usposobljenega za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij.
(3) Za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.
(4) Uporabna dovoljenja po tem členu izdaja pristojni upravni organ za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.
102. člen
(vsebina uporabnega dovoljenja)
(1) Uporabno dovoljenje mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, vsebovati v izreku tudi navedbo o vrsti objekta glede na namen njegove uporabe.
(2) Sestavni del uporabnega dovoljenja je mapa, v kateri so podatki o objektu, izjava o zanesljivosti objekta in dokazne strani s kazali vsebine dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta) in mapa, v kateri so podatki o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji s povzetkom ključnih podatkov iz projekta izvedenih del, določenih s predpisom iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa projekta izvedenih del) ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je sestavni del uporabnega dovoljenja za objekte iz prvega odstavka prejšnjega člena načrt iz drugega odstavka prejšnjega člena, za enostanovanjske stavbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena pa samo geodetski načrt novega stanja zemljišča.
103. člen
(vročitev uporabnega dovoljenja)
Odločba, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, se vroči investitorju.
105. člen
(vpis v uradne evidence)
(1) Najpozneje v 15 dnevih po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor pri projektantu oziroma geodetskem podjetju naročiti projekt za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa takoj po prevzemu takšnega projekta tudi poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb. V primeru objekta gospodarske javne infrastrukture mora investitor najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja tudi poskrbeti, da se takšen objekt vpiše v kataster gospodarske javne infrastrukture.
(2) Po vpisu stavbe v uradne evidence mora lastnik stavbe dele stavbe označiti z identifikacijsko številko dela stavbe iz katastra stavb. Dele stavbe se označi v skladu s predpisi s področja evidentiranja nepremičnin, ki urejajo označitve delov stavbe.
Peti razdelek: Hramba projektne in tehnične dokumentacije
107. člen
(dolžnost hrambe lastnika objekta)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence, na podlagi katerih je bilo izdano uporabno dovoljenje, mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji oziroma do odstranitve objekta, če ni s posebnimi predpisi za določeno vrsto objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno. Projekt se lahko hrani na papirju, elektronskem mediju ali na mikrofilmu.
(2) Za objekt, ki je v etažni lastnini je dolžan hraniti projekte iz prejšnjega odstavka upravljalec objekta.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so etažni lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki dolžni hraniti tiste sestavine načrta za etažne lastnike, ki se nanašajo na njihove prostore v etažni lastnini, dokler stavba stoji, če ni s predpisi o upravljanju takšnih stavb izrecno določeno drugače.
110. člen
(delovno področje ZAPS in IZS)
(1) ZAPS opravlja zlasti naslednje naloge:
- določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture,
- pospešuje razvoj prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled,
- sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopa stroko v razmerju do njih,
- predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj,
- skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,
- sprejema disciplinski pravilnik,
- skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost prostorskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko – arhitekturnega projektiranja, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja in arhitekturnega ter krajinsko-arhitekturnega projektiranja vodi seznam prostorskih načrtovalcev in projektantov in opravlja storitve za potrebe svojih članov,
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov ter odgovorno prostorsko načrtovanje,
- vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik ZAPS),
- podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,
- sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike ZAPS),
- izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov ZAPS in kodeksa poklicne etike ZAPS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice,
- za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev in
- pripravi osnutek minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ter revidiranja načrtov arhitekture in načrtov krajinske arhitekture in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.
(2) IZS opravlja zlasti naslednje naloge:
- določa strokovna načela na področju graditve objektov,
- pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih, rudarskih in drugih inženirskih strok ter skrbi za njihov ugled,
- sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih,
- predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukcijskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj,
- skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,
- sprejema disciplinski pravilnik,
- skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti, vodi seznam projektantov in geodetskih podjetij in opravlja storitve za potrebe svojih članov,
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,
- zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,
- vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS),
- sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike IZS),
- izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice,
- za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja gradbenih in drugih inženirskih rešitev in
- pripravi osnutek minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, opravljanja geodetskih storitev ter revidiranja gradbenih in drugih načrtov in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.
(3) ZAPS in IZS lahko poleg izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena oziroma nalog iz prejšnjega odstavka opravljata tudi eno ali več drugih dejavnosti, če izpolnjujeta za vsako od njih predpisane pogoje, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega sta bili ustanovljeni in če so te dejavnosti določene z njunima statutoma.
112. člen
(uveljavitev minimalnih tarifnih pogojev)
(1) Ko prejme minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, osnutek iz 14. točke prvega odstavka oziroma 15. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona, ga pošlje v mnenje pristojnim resornim ministrstvom, v katerih delovno področje sodijo posamezne vrste objektov.
(2) Po pridobitvi mnenj iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, stališče o osnutku iz prejšnjega odstavka in ga skupaj z mnenji iz prejšnjega odstavka pošlje pristojni poklicni zbornici, da osnutek na podlagi stališča oziroma mnenj ustrezno dopolni oziroma popravi in pošlje usklajen predlog minimalnih tarifnih pogojev Vladi Republike Slovenije v sprejem.
(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko kadarkoli po sprejetju minimalnih tarifnih pogojev pristojni poklicni zbornici predlaga spremembe oziroma dopolnitve, lahko pa tudi sam pripravi predlog sprememb oziroma dopolnitev in ga pošlje Vladi Republike Slovenije v sprejem.
115. člen
(skupščina zbornice)
(1) Skupščina zbornice je najvišji organ odločanja in ima zlasti naslednje pristojnosti:
- sprejme statut zbornice in druge splošne akte zbornice, če ta zakon ali statut ne določa drugače,
- sprejme kodeks poklicne etike in strokovne standarde,
- sprejme predlog minimalnih tarifnih pogojev, ki zagotavljajo potrebno kvaliteto vseh vrst inženirskih storitev,
- sprejme disciplinski pravilnik,
- sprejme program dela in določa višino članarine,
- sprejme načrt zaposlitev v službah zbornice,
- sprejme priporočila za izvajanje javnih natečajev,
- imenuje in razrešuje člane upravnega odbora in predsednika zbornice,
- voli in razrešuje komisijo, ki izdaja odločbe o vpisih in izbrisih iz imenikov,
- voli in razrešuje disciplinskega tožilca in člane disciplinskih organov ter
- sprejme druge odločitve, če tako določa statut.
(2) Skupščino zbornice izvolijo člani zbornice za dve leti. Za člana skupščine lahko kandidira vsak član zbornice, ki je vpisan v imenik.
(3) Število članov skupščine se določi s statutom zbornice.
(4) Volitve v skupščino in razrešitev člana skupščine uredi zbornica s statutom.
(5) Skupščina lahko v skladu s statutom imenuje odbore in komisije kot svoja delovna telesa.
126. člen
(pogoji za vpis v imenik)
(1) V imenik ZAPS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona oziroma prostorskih aktov,
- da ima pri ZAPS opravljen strokovni izpit za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma prostorsko načrtovanje in
- da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.
(2) V imenik IZS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 3. do 10. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, znanja s področja opravljanja geodetskih storitev, odgovornega vodenja del in drugih inženirskih storitev,
- da ima pri IZS opravljen strokovni izpit za odgovorno gradbeno in drugo projektiranje, opravljanje geodetskih storitev, odgovorno vodenje del oziroma opravljanje drugih inženirskih storitev in
- da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.
(3) Pogoji za vpis v imenik IZS za posameznike, ki opravljajo geodetske storitve, se določajo z zakonom o geodetski dejavnosti.
(4) Tuja fizična oseba se lahko ob pogoju vzajemnosti vpiše v imenik ZAPS oziroma imenik IZS, če izkaže, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za projektantske oziroma druge inženirske storitve in da v državi, katere državljan je, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da ji v tej isti državi ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla. Izpolnjevanje pogojev iz tega odstavka se dokazuje z dokumenti, izdanimi po predpisih matične države, ki pa ne smejo biti starejši od enega leta.
(5) Državljan države članice Evropske unije, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati storitve odgovornega projektanta arhitekture, ki so vezane na pripravo ali izvedbo časovno omejenega projekta, se vpiše v imenik ZAPS začasno in ne postane član zbornice, vendar pa je za svoja dejanja vseeno disciplinsko in strokovno odgovoren ZAPS. Po izvedenem projektu ZAPS takšnega posameznika izbriše iz imenika in se šteje, da ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev odgovornega projektanta arhitekture.
(6) Državljani države članice Evropske unije in državljani tretjih držav, s katerimi ima Evropska unija sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki želijo v Republiki Sloveniji kot zaposlene ali samozaposlene osebe opravljati določen reguliran poklic oziroma regulirano poklicno dejavnost, za katero je določen pogoj vpisa v imenik ZAPS ali IZS, morajo za vpis v imenik predložiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo v skladu s predpisi o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji izda ministrstvo, pristojno za delo.
(7) O priznanju poklicne kvalifikacije posameznikom, ki niso osebe iz prejšnjega odstavka, se odloča v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vpis v imenik kot o predhodnem vprašanju.
(8) Potrdilo o vpisu v imenik pristojne poklicne zbornice oziroma odločba o zavrnitvi vpisa v imenik za državljana članice Evropske unije, ki se vpisuje kot odgovorni projektant arhitekture, mora biti izdano v 30 dneh od predložitve popolne vloge za vpis v imenik.
130. člen
(vrste licenc in pravice, ki izvirajo iz njih)
(1) Licence so treh vrst in sicer:
- licenca z označbo "A" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo urbanističnih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov;
- licenca z označbo "KA" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo krajinskih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov;
- licenca z označbo "P" omogoča samostojno izdelavo posameznih sestavin državne in občinske prostorske strategije, samostojno izdelavo regionalnih prostorskih zasnov in posameznih sestavin občinskega prostorskega reda.
(2) Za posameznika, ki ima pridobljeno eno od licenc iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ima v skladu z zakonom, ki ureja prostor, pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
(3) Posameznik s pridobljeno licenco mora pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti, ki mu jo posamezna vrsta licence omogoča, takšno dejavnost priglasiti v skladu z davčnimi predpisi.
132. člen
(izbris iz imenika)
(1) Pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta oziroma pooblaščenega prostorskega načrtovalca se izbriše iz imenika ZAPS oziroma se pooblaščenega inženirja izbriše iz imenika IZS:
- če pisno zahteva izbris;
- če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev;
- če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika.
(2) Z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila oziroma licence.
(3) Izbris se začne na predlog osebe, ki za to izkaže upravičen interes, ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. O izbrisu odloča pristojni organ ZAPS oziroma IZS z odločbo, izdano v upravnem postopku. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
(4) Če oseba, ki je vpisana v imenik, umre, jo pristojni organ ZAPS oziroma IZS iz imenika izbriše po uradni dolžnosti, ko izve za takšno dejstvo.
(5) Ko postane odločba o izbrisu iz imenika pravnomočna, mora iz imenika izbrisana oseba najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS vrniti enotni žig in člansko izkaznico. V primeru iz prejšnjega odstavka morajo za vrnitev enotnega žiga in članske izkaznice poskrbeti dediči umrlega.
(6) Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika na lastno zahtevo ali zaradi razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, ko ponovno izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, vendar šele, ko preteče veljavnost izrečenega varnostnega ali disciplinskega ukrepa in če takrat izpolnjuje pogoje za vpis.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v postopkih odvzema licence.
136.a člen
(določanje višine članarine)
(1) Osnova za določitev članarine članov vpisanih v imenik se določi na naslednji način:
- za vse člane, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od zavarovalne osnove iz dohodninske napovedi preteklega leta, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar osnova za obračun članarine ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov;
- za fizične osebe, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(2) Članarina se določa v višini letnega članskega prispevka.
(3) Letni članski prispevek se določa s stopnjo za odmero članskega prispevka, ki znaša 0,035 osnove iz prvega odstavka tega člena.
(4) Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek članskega prispevka za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je fizična oseba, katere skupni prihodki iz poslovanja preteklega leta niso presegli 1.000.000,00 tolarjev, za tekoče leto oproščena plačevanja članarine.
(6) Član zbornice vpisan v imenik zbornice je dolžan podatek o osnovi iz prvega odstavka posredovati zbornici do konca februarja tekočega leta.
138. člen
(disciplinske kršitve)
(1) Član poklicne zbornice ne more biti disciplinsko kaznovan za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija.
(2) Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen in začasen odvzem pooblastila z začasno izključitvijo iz zbornice ter začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.
145. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
- ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
- ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
- ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
- ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
- ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
- ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
- ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
148. člen
(izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:
- če je zavezanec pravna oseba, v višini od 30.000.000 tolarjev do 50.000.000 tolarjev;
- če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 15.000.000 tolarjev do 30.000.000 tolarjev;
- če je zavezanec fizična oseba, v višini od 500.000 tolarjev do 1.500.000 tolarjev;
2. v primeru manj zahtevnega objekta:
- če je zavezanec pravna oseba, v višini od 10.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev;
- če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 5.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev;
- če je zavezanec fizična oseba, v višini od 300.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev;
3. v primeru enostavnega objekta:
- če je zavezanec pravna oseba, v višini od 2.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev;
- če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 1.000.000 tolarjev do 5.000.000 tolarjev;
- če je zavezanec fizična oseba, v višini od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.
(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah.
150. člen
(splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:
- odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;
- odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
- prepove uporabo objekta:
- ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;
- ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;
4. prepove vgrajevanje:
- gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali
- materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.
(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.
164. člen
(prekrški investitorja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 7.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena);
2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena);
3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena);
4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena);
7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena);
9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena);
25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena);
30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
165. člen
(prekrški projektanta)
(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 7.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:
- če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);
- če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
- če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);
- če uporabi projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil zgrajen objekt, za gradnjo ali rekonstrukcijo drugega objekta, pa ni pridobil soglasja investitorja oziroma projektanta, ki jo je izdelal (tretji odstavek 37. člena);
- če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);
- če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
- če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
- če ne zagotovi, da se pristojne soglasodajalce v predpisanih primerih in na predpisan način pozove k podaji pogojev oziroma soglasij k projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal (drugi odstavek 50. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant in posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen
(prekrški odgovornega vodje projekta)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:
- če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
- če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
- če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).
167. člen
(prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
- če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
- če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
- če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
- če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
- če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
168. člen
(prekrški soglasodajalcev)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali organ, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec:
- če za projektne pogoje, ki jih določi, ne zaračuna samo materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa tudi ne navede določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da za takšne projektne pogoje lahko takšne stroške zaračuna ali če v računu samem takšnih stroškov ne specificira (prvi odstavek 51. člena);
- če kot soglasodajalec nastopa državni organ ali upravljalec objekta državne gospodarske javne infrastrukture oziroma zavarovanega objekta ali območja po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave, pa za določitev projektnih pogojev izstavi račun za plačilo materialnih stroškov (drugi odstavek 51. člena);
- če za izdajo soglasja zaračuna takso v višini, višji od predpisane (tretji odstavek 51. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba soglasodajalca, če kot soglasodajalec nastopa pravna oseba oziroma predstojnik, če kot soglasodajalec nastopa državni ali občinski organ, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
169. člen
(prekrški revidenta)
(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 do 7.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:
- če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);
- če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
- če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
- če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 1.000.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
170. člen
(prekrški odgovornega revidenta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
- če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
- če pri reviziji projektne dokumentacije ne ravna na predpisan način (tretji odstavek 53. člena);
- če ne izdela povzetka revizijskega poročila na predpisan način (četrti odstavek 53. člena);
- če ne opremi revizijskega poročila na predpisan način (peti odstavek 53. člena).
171. člen
(prekrški izvajalca)
(1) Z denarno kaznijo od 2.000.000 do 5.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:
- če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);
- če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);
- če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
- če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);
- če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);
- če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);
- če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);
- če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
- če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
- če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
- če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);
- če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
- če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
- če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);
- če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 700.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
172. člen
(prekrški odgovornega vodje del)
Z denarno kaznijo od 80.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:
- če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);
- če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);
- če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena)
- če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 78. člena);
- če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del pri zahtevnih objektih, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 78. člena).
173. člen
(prekrški odgovornega vodje posameznih del)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:
- če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)
- če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena);
- če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (prvi odstavek 78. člena).
174. člen
(prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
- če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;
- če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
- če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
- če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
- če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
- če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
- če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);
- če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 400.000 do 1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1.000.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
175. člen
(prekrški nadzornika)
(1) Z denarno kaznijo od 1.500.000 do 7.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:
- če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);
- če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
- če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
- če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);
- če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
- če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
- če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču imenuje odgovornega nadzornika, ki je tuja fizična oseba, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (87. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 1.000.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
176. člen
(prekrški odgovornega nadzornika)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:
- če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);
- če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
- če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
- če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);
- če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nadzornika (prvi odstavek 87. člena);
- če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnega objekta, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 87. člena).
- če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.
177. člen
(prekrški geodetskega podjetja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje:
- če za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
- če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
- če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
- če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 2.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodet in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
178. člen
(prekrški odgovornega geodeta)
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:
- če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
- če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
- če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
- če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);
- če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).
179. člen
(prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 7.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ali izvede gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);
3. izvaja nadomestno gradnjo, pa v predpisanem roku, ki je določen z gradbenim dovoljenjem, ne odstrani objekta, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja (prvi odstavek 68. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 3.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
- pravna oseba z denarno kaznijo od 10.000.000 tolarjev do 30.000.000 tolarjev,
- samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 5.000.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500.000 do 1.500.000 tolarjev,
- posameznik z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev.
180. člen
(prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2.000.000 do 7.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1.000.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
- pravna oseba z denarno kaznijo od 5.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev,
- samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev,
- posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
181. člen
(prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2.000.000 do 8.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1.000.000 do 7.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo in vzdrževanje zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
- pravna oseba z denarno kaznijo od 5.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev,
- samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3.000.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev,
- odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev,
- posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
182. člen
(prekrški v zvezi z nelegalnimi kopi)
(1) Z denarno kaznijo od 10.000.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja nelegalni kop iz 155. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 5.000.000 do 15.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
183. člen
(prekrški v zvezi z enostavnimi objekti in spremembami rabe)
(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
- gradi enostavni objekt v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 3. člena);
- postavlja urbano opremo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (peti odstavek 3. člena);
- izvaja spremembo rabe v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 4. člena);
- izvaja investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 2.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
184. člen
(prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)
(1) Z denarno kaznijo od 10.000.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 5.000.000 do 15.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.
185. člen
(prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)
Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:
- če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);
- če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena):
- če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);
- če omogoči pravni promet, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);
- če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prvega odstavka 158. člena).
186. člen
(prekrški ZAPS)
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje ZAPS:
- če ne vodi imenika na predpisani način (123. člen);
- če ne omogoči pridobitve podatkov o tem, ali je določeni posameznik vpisan v imenik (drugi odstavek 124. člena):
- če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis (126. člen);
- če posamezniku podeli licenco z označbo "A" oziroma licenco z označbo "KA", pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev takšne licence (prvi odstavek 131. člena);
- če posamezniku podeli licenco "P", pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev takšne licence (drugi odstavek 131. člena);
- če ne zagotavlja opravljanja strokovnih izpitov na predpisan način (133. člen);
- če predloga akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, pred objavo ne predloži v mnenje ministrstvu, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 142. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba ZAPS, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
187. člen
(prekrški IZS)
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje IZS:
- če ne vodi imenika na predpisani način (123. člen);
- če ne omogoči pridobitve podatkov o tem, ali je določeni posameznik vpisan v imenik (drugi odstavek 124. člena):
- če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis (126. člen);
- če ne zagotavlja opravljanja strokovnih izpitov na predpisan način (133. člen);
- če predloga akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, pred objavo ne predloži v mnenje ministrstvu, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 142. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba IZS, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
188. člen
(prekrški članov ZAPS)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki je vpisan v imenik ZAPS, če na predpisan način, določen na podlagi tretjega odstavka 136. člena, ne izpolni obveznosti plačevanja članarine (drugi odstavek 125. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma kot pooblaščeni prostorski načrtovalec, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki se vpisujejo v imenik ZAPS (prvi odstavek 127. člena).
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki ima v skladu s tem zakonom pridobljeno določeno vrsto licence, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki so v zvezi s takšno licenco (drugi odstavek 127. člena).
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
- ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 129. člena);
- ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega krajinskega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov krajinske arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 129. člena);
- ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "A", pa opravlja poleg samostojnega izdelovanja načrtov arhitekture, urbanističnih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 130. člena);
- ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "KA", pa opravlja poleg samostojnega izdelovanja načrtov krajinske arhitekture, krajinskih zasnov, občinskih prostorskih redov ter državnih in občinskih lokacijskih načrtov tudi urbanistične zasnove ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 130. člena);
- ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo "P", pa poleg samostojnega izdelovanja posameznih sestavin državne in občinske prostorske strategije, regionalnih prostorskih zasnov in posameznih sestavin občinskega prostorskega reda izdeluje tudi načrte iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 130. člena ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 130. člena).
(5) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt ali pooblaščeni prostorski načrtovalec, če je bil izbrisan iz imenika ZAPS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma sodeluje pri prostorskem načrtovanju kot odgovorni prostorski načrtovalec oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del, ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).
189. člen
(prekrški članov IZS)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki je vpisan v imenik IZS, če na predpisani način, določen na podlagi tretjega odstavka 136. člena, ne izpolni obveznosti plačevanja članarine (drugi odstavek 125. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če v predpisanem roku pristojnemu organu IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v imenik IZS (prvi odstavek 127. člena).
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov, za katerih izdelavo ima ustrezno strokovno izobrazbo, tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 129. člena);
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja in opravlja poleg izdelovanja načrtov, za katerih izdelavo ima ustrezno strokovno izobrazbo, tudi storitve, za katere ima opravljen dopolnilni strokovni izpit v skladu z določbami 135. člena, nastopa pa tudi kot pooblaščeni prostorski načrtovalec (drugi odstavek 130. člena).
(5) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če je bil izbrisan iz imenika IZS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident ali pri gradnji kot odgovorni vodja del ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).
| Zadnja sprememba: 09/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |