Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-3111-0016
Številka: 00714-42/2006/10
Ljubljana, 10.05.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 120. redni seji dne 10.05.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O LASTNINJENJU NEPREMIČNIN V DRUŽBENI LASTNINI V UPORABI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Gregor Virant, minister za javno upravo,
- mag. Roman Rep, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo,
- Stane Cvelbar, generalni direktor, Ministrstvo za javno upravo,
- Goran Šuler, sekretar, Ministrstvo za javno upravo.
Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2006-3111-0016
PREDLOG ZAKONA O LASTNINJENJU NEPREMIČNIN V DRUŽBENI LASTNINI V UPORABI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Zaradi sprememb v družbeno ekonomskem sistemu je bila družbena lastnina kot lastninsko pravni odnos tekom devetdesetih let odpravljena in je prešla v lastnino kot osnovno premoženjsko kategorijo tržnega družbeno ekonomskega sistema. Za sistem družbene lastnine je bila značilna pravica uporabe, ki je upravičencem zagotavljala kvazilastninski položaj na posamezni stvari, na kateri je bila takšna pravica ustanovljena. Z izrazom lastninjenje označujemo proces prehoda pravice uporabe stvari v družbeni lastnini v lastninsko pravico.
Večina nepremičnin v družbeni lastnini se je lastninila na podlagi predpisov, ki so bili sprejeti v obdobju od leta 1991 do leta 1997. Tiste nepremičnine, ki jih ti predpisi niso zajeli, pa so se lastninile na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni List RS št. 47/97 – v nadaljevanju: ZLNDL). Metoda lastninjenja, ki jo je uvedel ZLNDL, je ex lege sprememba pravice uporabe nepremičnine v lastninsko pravico tako, da se z uveljavitvijo zakona imetniku pravica uporabe spremeni v lastninsko pravico.
Drugi odstavek prvega člena ZLNDL iz splošnih določb o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini izvzema nekatere nepremičnine in med njimi tudi premoženje sindikatov. Lastninjenje tega premoženja naj bi se uredilo s posebnim zakonom. Ta zakonski predlog je tako namenjen uresničitvi navedene zakonske določbe.
Nepremičnine, na katerih je pravica uporabe določena v korist nekdanje Zveze sindikatov Slovenije s statusom družbenopolitične organizacije v sistemu socialističnega samoupravljanja, so danes ene redkih nepremičnin, kjer se je družbena lastnina še ohranila in kjer sprememba v lastnino še ne bila izvedena.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1. CILJI IN NAČELA PREDLOGA ZAKONA
Cilj in osnovni namen zakona je lastninjenje nepremičnega sindikalnega premoženja, na katerem še zmerja obstaja družbeno - lastninska pravica uporabe in s tem odprava družbene lastnine na enem od zadnjih področjih, kjer se je ta še ohranila. Metoda lastninjenja je v izhodišču enaka, kot je bila določena s splošnim predpisom, torej ZLNDL. Pravica uporabe kot družbeno - lastninski izraz oblasti nad stvarjo se preoblikuje v lastninsko pravico kot temeljno premoženjsko pravico tržnega družbeno ekonomskega sistema. Za razliko od ZLNDL pa zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi Zveze sindikatov Slovenije določa tudi način delitve nepremičnega premoženja enega subjekta na večje število njegovih pravnih naslednikov.
Taka ureditev je predlagana zato, ker je treba pri lastninjenju nepremičnega sindikalnega premoženja upoštevati tudi poseben položaj imetnika pravice uporabe. Imetnik pravice uporabe je bil v sistemu družbene lastnine Zveza sindikatov Slovenije kot monopolna družbenopolitična organizacija na področju sindikalnega organiziranja. Zato za lastninjenje nepremičnega sindikalnega premoženja ni mogoče uporabiti splošne formule zakonskega prehoda pravice uporabe v lastninsko pravico. Predlog zakona zagotavlja, da se nepremično sindikalno premoženje razdeli med nove sindikalne organizacije, ki so se razvile v pluralnem načinu sindikalnega organiziranja. Na ta način se zagotavlja nadaljnja namenska uporaba nepremičnega sindikalnega premoženja za delovanje sindikalnih organizacij, seveda pa nič več monopolnega sindikata ampak vseh sindikalnih organizacij, ki delujejo na območju Republike Slovenije.
Danes na območju Republike Slovenije deluje večje število sindikalnih konfederacij oziroma zvez reprezentativnih za območje države. Najpomembnejše med njimi so Neodvisnost KNSS, Konfederacija sindikatov Pergam, Konfederacija sindikatov 90, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Slovenska zveza sindikatov Alternativa, Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju: sindikalne centrale). Navedene sindikalne centrale, ki imajo v svojih vrstah več kot 90% članstva, so 20. novembra 2006 podpisale Sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS ter 8. decembra 2006 Aneks št. 1 k sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS, s katerim so opredelile premoženje ter določile izhodišča za njegovo delitev. Pri tem se že v teh dveh aktih del premoženja namenja tudi drugim sindikalnim organizacijam, to je sindikatom, ki so reprezentativni v dejavnosti oziroma poklicu na ravni države in ki niso povezani oziroma člani nobene od reprezentativnih sindikalnih central. K podpisu citiranih aktov so bili kasneje povabljeni tudi vsi sindikati reprezentativni v dejavnosti ali poklicu na nivoju države. Formalno je bil ta pristop izpeljan s pripravo in podpisom »Aneksa štev. 2 k sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS z dne 20.11.2006 in Aneksu štev. 1 z dne 08.12.2006«, ki so ga podpisali pooblaščeni predstavniki Sindikata carinikov Slovenije, Sindikata igralniških delavcev Slovenije, Sindikata pridobivanja energetskih surovin, FIDES-Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Sindikata cestnega prometa Slovenije, Sindikata bančništva Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije. Z vsemi tremi akti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je tako dejansko dogovorjen način delitve nekdanjega sindikalnega premoženja. Pri tem lahko ugotovimo, da podpisniki sporazuma predstavljajo ogromno večino sindikalno organiziranih zaposlenih v Republiki Sloveniji.
S predlaganim zakonom bo doseženo, da bo razdelitev sindikalnega premoženja temeljila na dogovoru med sindikalnimi organizacijami in, da bo opravljena brez nepotrebnega vmešavanja države.
2.2. POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
Predlog zakona najprej uzakonja splošno metodo spremembe pravice uporabe v lastninsko pravico, ki je enaka kot v ZLNDL. V nadaljevanju pa so upoštevane posebnosti, ki določajo razdelitev nepremičnega sindikalnega premoženja med delujoče sindikalne organizacije v sistemu pluralnega sindikalnega organiziranja.
Ker je zakon splošni predpis, v določbe zakona ni primerno vključiti natančnih podatkov o nepremičnem sindikalnem premoženju. Ti podatki so navedeni v prilogi k zakonu. Predlog zakona vsebuje rešitev tudi za primer, če popis nepremičnega sindikalnega premoženja v prilogi ne bi bil popoln.
Predlog zakona se sklicuje na dosežen dogovor med udeleženimi sindikalnimi organizacijami in s tem formalno omogoča pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. S tem je omogočeno, da se glede posameznih nepremičnin doseže optimalna stvarno pravna rešitev glede na naravo in namen posameznih nepremičnin.
Upravičenci do pridobitve lastninske pravice oziroma solastninskega deleža ali etažne lastnine so delujoče sindikalne organizacije. Te se razvrščajo v dve skupini. Prvo skupino upravičencev tvorijo sindikalne centrale. V Sporazumu pa je določen tudi del nepremičnega sindikalnega premoženja, ki je namenjen drugim sindikalnim organizacijam, to je sindikatom, ki so reprezentativni v dejavnosti oziroma poklicu na ravni države, niso pa povezani oziroma člani nobene od sindikalnih central. V formalnem smislu pomeni podlago za tako delitev Sporazum, ki so ga podpisale tako sindikalne centrale kot tudi pooblaščeni predstavniki sindikatov reprezentativnih v dejavnosti oziroma poklicu na ravni države. V vsebinskem pogledu pa je podlaga za predlagano delitev število članov ene ali druge skupine sindikatov, saj sindikati, ki so organizirani kot sindikalne centrale združujejo več kot 90 odstotkov sindikalno organiziranih zaposlenih v Republiki Sloveniji.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN
DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi Zveze sindikatov nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.
4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST UREDITVE
PRAVU EU
Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske Unije.
Ker ima zakon specifično vsebino, povezano s preoblikovanjem družbene lastnine v lastnino prikaz primerjalno pravne ureditve ni mogoč niti ni smiseln. Lastninjenja premoženja nekdanje družbenopolitične organizacije ni mogoče primerjati z drugimi pravnimi ureditvami.
5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV:
Ta zakon ureja lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih ima pravico uporabe Zveza sindikatov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije oziroma njune občinske ali območne organizacije.
Nepremičnine, na katerih imajo pravico uporabe Zveza sindikatov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije oziroma njune občinske ali območne organizacije so določene v »Sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS«, ki so ga pooblaščeni predstavniki sindikalnih central podpisali 20. novembra 2006, »Aneksu št. 1 k sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS sklenjenim dne 20.11.2006« , ki so ga pooblaščeni predstavniki sindikalnih central podpisali 8. decembra 2006 in »Aneksu štev. 2 k sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacije ZSSS z dne 20.11.2006 in Aneksu štev. 1 z dne 08.12.2006«, ki so ga pooblaščeni predstavniki podpisali dne v obdobju od 09.03.2007 do 22.03.2007 (v nadaljevanju: Sporazum) in v Prilogi I tega zakona (v nadaljevanju: nepremično sindikalno premoženje).
Lastninjenje nepremičnega sindikalnega premoženja
2. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se pravica uporabe na nepremičnem sindikalnem premoženju preoblikuje v lastninsko pravico.
Lastninsko pravico na nepremičnem sindikalnem premoženju pridobijo upravičenci iz tega zakona.
3. člen
Upravičenci za pridobitev lastninske pravice iz 2. člena tega zakona so sindikalne konfederacije oziroma zveze, reprezentativne za območje države iz drugega odstavka tega člena (v nadaljevanju: sindikalne centrale) in druge sindikalne organizacije.
Sindikalne centrale so:
· Neodvisnost KNSS;
· Konfederacija sindikatov Pergam;
· Konfederacija sindikatov 90;
· Konfederacija sindikatov javnega sektorja;
· Slovenska zveza sindikatov Alternativa;
· Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in
· Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Druge sindikalne organizacije so sindikati reprezentativni v dejavnosti oziroma v poklicu na ravni države, ki niso povezani oziroma člani nobene od sindikalnih central.
V skladu s pogoji iz Sporazuma je upravičenec za pridobitev lastninske pravice tudi Svet gorenjskih sindikatov.
4. člen
Nepremično sindikalno premoženje iz Priloge I se med sindikalne centrale deli v obsegu in na način, kot ga določa Sporazum.
Določitev imetnika lastninske pravice oziroma solastnine odgovarja obsegu pravice uporabe in je v tem delu podlaga za vpis lastninske pravice oziroma solastnine v zemljiško knjigo.
5. člen
Druge sindikalne organizacije pridobijo lastninsko pravico na nepremičnem sindikalnem premoženju, ki je navedeno v Prilogi I tega zakona, v obsegu kot ga določa Sporazum ter na način kot ga določa ta zakon.
Druge sindikalne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona prijavijo pri ministrstvu, pristojnem za javno upravo zahtevo za udeležbo pri lastninjenju nepremičnega sindikalnega premoženja v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za javno upravo v roku 15 dni po poteku roka iz prejšnjega odstavka izda ugotovitvene odločbe o upravičenosti drugih sindikalnih organizacij za sodelovanje pri lastninjenju nepremičnega sindikalnega premoženja. Odločbe so dokončne.
6. člen
Po pravnomočnosti vseh ugotovitvenih odločb iz prejšnjega člena, druge sindikalne organizacije v roku šestih mesecev sklenejo dogovor o načinu delitve tistega nepremičnega sindikalnega premoženja iz Priloge I tega zakona, ki v skladu s Sporazumom pripada drugim sindikalnim organizacijam. Dogovor mora vsebovati zemljiškoknjižno oznako nepremičnin in je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Če druge sindikalne organizacije ne sklenejo dogovora o načinu delitve nepremičnega sindikalnega premoženja v roku iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za javno upravo izvrši prodajo nepremičnega sindikalnega premoženja iz prvega odstavka tega člena.
Za prodajo se smiselno uporabljajo pravila o prodaji stvari v solastnini. Izkupiček iz prodaje se v enakih delih razdeli med druge sindikalne organizacije.
7. člen
Če nobena druga sindikalna organizacija ne vloži zahteve po tem zakonu ali ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, se za nepremičnino sindikalno premoženje iz prvega odstavka 6. člena tega zakona uporabljajo pravila tega zakona, ki se uporabljajo za nepremičnine iz 8. člena tega zakona.
Če imajo Zveza sindikatov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije oziroma njune občinske ali območne organizacije pravico uporabe na kateri koli nepremičnini v družbeni lasti, ki ni vpisana v Prilogo I tega zakona, pridobijo na tej nepremičnini sindikalne centrale solastnino v deležih, kot so določeni v Sporazumu.
9. člen
Sindikalne centrale imajo predkupno pravico pri prodaji sindikalnega premoženja v primerih, ki jih določa Sporazum.
Končne določbe
10. člen
Upravičenci iz tega zakona se štejejo za pravne naslednike Zveze sindikatov Slovenije oziroma njenih občinskih organizacij, ki imajo pravico uporabe na nepremičninah, ki se ne nahajajo na območju Republike Slovenije in so navedene v Sporazumu.
11. člen
Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Priloga I
| Priloga I |  | PREMOŽENJE KI SE LASTNINI PO ZAKONU O LASTNINJENJU NEPREMIČNIN | |
| | V DRUŽBENI LASTNINI V UPORABI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE | | |
ZAP.ŠT. | NASLOV | OPIS
NEPREMIČNINE | PARCELNA
ŠTEVILKA | ZEMLJIŠKOKNJIŽNI
VLOŽEK/PODVLOŽEK | KATASTRSKA
OBČINA | OKRAJNO
SODIŠČE |
|
1 | Dalmatinova 4, | Dom sindikatov | 2549 | 816 | Ajdovščina | Ljubljana |
| Ljubljana | | 2550 | | | |
2 | Gradnikova 1, | Sindikalni izobraževalni | 116/2, 116/3, | 279 | Predtrg | Radovljica |
| Radovljica | center | 116/4, 116/5, | | | |
| | | 116/6, 116/7, | | | |
| | | 116/8, 156/1 | | | |
3 | Slovenski trg 3, | Delavski dom, Kranj | 287/2 | 906 | Kranj | Kranj |
| Kranj | | | | | |
4 | Slovenska 55 a, | stanovanje št. 22, | 2435 | 563 | Ajdovščina | Ljubljana |
| Ljubljana | VI. nadstropje | | | | |
5 | Ulica Marje | stanovanje št. 3, | 870 | 183 | Brinje II | Ljubljana |
| Boršnikove 6, | pritličje | | podvložek št. 183/3 | | |
| Ljubljana | | | | | |
6 | Črtomirova ulica 22, | stanovanje št. 33, | 1728 | 2852 | Bežigrad | Ljubljana |
| Ljubljana | IV. nadstropje | | podvložek št.2852/33 | | |
7 | Linhartova cesta 68, | stanovanje št. 47, | 1708 | 3707 | Bežigrad | Ljubljana |
| Ljubljana | 12. nadstropje | | | | |
8 | Šišenska cesta 21, | stanovanje št. 13, | 501/94 | 4615 | Zg. Šiška | Ljubljana |
| Ljubljana | III. nadstropje | | podvložek št. 4615/13 | | |
9 | Čufarjeva ulica 1, | garaža - dvojček | 2379 | 634 | Tabor | Ljubljana |
| Ljubljana | | | | | |
10 | Ukanc 106, | počitniška hišica | 1754/1 | 798 | Studor | Radovljica |
| Bohinjsko jezero | Janko | | | | |
11 | Ukanc 107, | počitniška hišica | 1754/1 | 798 | Studor | Radovljica |
| Bohinjsko jezero | Metka | | | | |
12 | Velika Planina | počitniška hišica | 744/89 | 364 | Črna | Kamnik |
| | Biba, št. 22 | | | | |
13 | Čučkova ulica 1, | del poslovne stavbe | 1669 | 2076 | Ptuj | Ptuj |
| Ptuj | | | | | |
14 | Ulica 1. junija 19, | poslovni prostor v I. etaži v izmeri 101 m2 | 3427, 3428 | E7 | Trbovlje | Trbovlje |
| Trbovlje | in poslovni prostor v I. etaži v izmeri 24 m2 | | | | |
15 | Cvelbarjeva ulica 3, | del poslovne stavbe | 1739 | 364 | Novo mesto | Novo mesto |
| Novo mesto | | | | | |
16 | Mošnje | zemljišča | 166/3, 167/1, | 488 | Mošnje | Radovljica |
| | | 167/3, 167/5, | | | |
| | | 169/2, 170/1, | | | |
| | | 170/9 | | | |
III. OBRAZLOŽITEV K POSAMEZNIM ČLENOM
K 1. členu
S spremembo družbenoekonomskega sistema v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sindikalno premoženje ni bilo olastninjeno po predpisih, ki so lastninili družbeno lastnino. Pravno-formalno tako na tem premoženju še vedno obstaja pravica uporabe v korist nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oziroma njenih območnih organizacij.
Predlog prvega člena določa predmet zakona, torej ureditev lastninjenja nepremičnin, na katerih je v zemljiški knjigi še vedno vpisana pravica uporabe v korist Zveze sindikatov Slovenije, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije oziroma njunih občinske ali območnih organizacij.
Predlog drugega odstavka prvega člena zakona pa določa obseg nepremičnin, ki so predmet lastninjenja. Ker bi bilo naštevanje le teh neprimerno v samem besedilu zakona kot splošnem aktu, so z vsemi potrebnimi zemljiškoknjižnimi podatki navedene v prilogi k zakonu. Sam seznam pa je plod dogovora med sindikalnimi centralami, ki so 20. novembra 2006 podpisale Sporazum o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS, 8. decembra 2006 Aneks štev. 1 k sporazumu o delitvi nepremičnin v družbeni lasti z vknjiženo pravico uporabe nekdanje Zveze sindikatov Slovenije oz. sedanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in območnih organizacij ZSSS in v obdobju od 09.03.2007 do 22.03.2007 še Aneks štev. 2 v katerem so natančno opredelile obseg in način delitve nepremičnega sindikalnega premoženja. Besedilo člena se zato sklicuje na Sporazum, s čimer bo zagotovljeno, da bo volja sindikatov v celoti uzakonjena.
K 2. členu
Predlog drugega člena zakona pomeni podobno kot ZLNDL zakonsko podlago za prevedbo pravice uporabe na nepremičnem sindikalnem premoženju v lastninsko pravico. Slednjo pridobijo upravičenci, ki jih zakon določa v predlogu tretjega člena zakona.
K 3. členu
Predlog tretjega člena zakona določa krog upravičencev do lastninjenja nepremičnega sindikalnega premoženja. Slednje se po predlogu zakona razdeli med nove sindikalne organizacije, ki so se razvile v pluralnem načinu sindikalnega organiziranja. Na ta način se zagotavlja nadaljnja namenska uporaba nepremičnega sindikalnega premoženja za delovanje sindikalnih organizacij in ne nekdanje Zveze sindikatov Slovenije kot monopolnega sindikata, ampak vseh tistih sindikalnih organizacij, v katere se združuje določeno število zaposlenih in ki delujejo na območju Republike Slovenije.
Konkretno so upravičenci razdeljeni na dve skupini in sicer na sedem sindikalnih central, ki imajo več kot 90% sindikalnega članstva v Republiki Sloveniji in na t.i. druge sindikalne organizacije. Slednje so tiste, ki so reprezentativne v dejavnosti oziroma poklicu na ravni države, ki niso povezane oziroma člani nobene od sindikalnih central. Na podlagi Zakona o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdaja odločbe o reprezentativnosti sindikatov ter posledično vodi njihovo evidenco. S takšno definicijo »drugih sindikalnih organizacij« so v predlogu zakona natančno določeni kriteriji za upravičenost do pridobitev pravice do lastninjenja na nepremičnem sindikalnem premoženju.
Zaradi specifičnih razmerij, ki obstajajo pri delitvi Delavskega doma v Kranju, Slovenski trg 3 je med upravičenci do lastninjenja predviden tudi Svet gorenjskih sindikatov, čeprav ta sindikat ni niti sindikalna centrala niti nima statusa reprezentativnega sindikata v dejavnosti oziroma poklicu na nivoju države. Glede na dosežno soglasje med podpisniki Sporazuma pa je med upravičence do lastninjenja sindikalnega premoženja uvrščen tudi ta sindikat.
K 4. členu
V skladu s Konvencijo št. 98 o uporabi načel, o pavicah in organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Konvencijo št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, se morajo sindikalne organizacije samostojno, brez vmešavanja države, dogovoriti o delitvi svojega premoženja. V Republiki Sloveniji je tako sedem sindikalnih central doseglo Sporazum, s katerim so se soglasno dogovorile o delitvi nepremičnega premoženja nekdanje Zveze sindikatov Slovenije kot monopolne družbeno politične organizacije.
Glede na mednarodne standarde Mednarodne organizacije dela je nujno, da se predlog zakona glede načina in obsega delitve nepremičnega sindikalnega premoženja sklicuje na vsebino Sporazuma s čimer zagotavlja normativno podlago za takšno delitev, kot izhaja iz Sporazuma.
K 5. členu
Sporazum vsebuje tudi določilo, s katerim se določen del nepremičnega sindikalnega premoženja namenja t.i. drugim sindikalnim organizacijam, ki niso povezane oziroma del sindikalnih central.
Druge sindikalne organizacije bodo morale svoj interes pri lastninjenju nepremičnega sindikalnega premoženja najprej prijaviti pri Ministrstvu pristojnem za javno upravo. Slednje bo prijave strokovno preučilo in ugotovilo, ali je prijavitelj dejansko sindikat, ki je reprezentativen v dejavnosti oziroma poklicu na ravni države in ni povezan oziroma član nobene sindikalne centrale in v ta namen izdalo ugotovitvene odločbe. Tako bo dejansko zagotovljena transparentnost udeležbe pri lastninjenju vsem zainteresiranim upravičencem.
K 6. členu
Druge sindikalne organizacije morajo v roku šestih mesecev po pravnomočnosti ugotovitvenih odločb ministrstva pristojnega za javno upravo o izpolnjevanju vseh pogojev za udeležbo pri lastninjenju nepremičnega sindikalnega premoženja, skleniti dogovor o načinu delitve tega premoženja. V primeru, da takšnega dogovora ne bo mogoče doseči, bo ministrstvo pristojno za javno upravo odredilo in opravilo prodajo premoženja, sam izkupiček pa po enakih delih razdelilo med druge sindikalne organizacije.
Glede na obseg premoženja je predvidena delitev premoženja med druge sindikalne organizacije res nekoliko zapletena in dolgotrajna. Vendar je predlagani način edini, ki po oceni predlagatelja zagotavlja pravično delitev sindikalnega premoženja med enakovredne upravičence. Z vidika enakosti med upravičenci v smislu 14. člena Ustave Republike Slovenije zato predlagatelj ostaja pri predlagani rešitvi.
K 7. členu
Predlog sedmega člena zakona predvideva rešitev, če nobena druga sindikalna organizacija bodisi ne bi vložila prijave interesa k lastninjenju, bodisi ne bi izpolnjevala pogojev, ki jih določa zakon. V tem primeru se bo izvedla prodaja tega premoženja, izkupiček pa se bo v enakih delih razdelil med sindikalne centrale.
K 8. členu
Predlog osmega člena zakona predvideva rešitev za primer, če bi se naknadno našlo nepremično sindikalno premoženje, ki ga Priloga I k zakonu ne vsebuje. V tem primeru bodo sindikalne centrale na tem premoženju pridobile solastninsko pravico v deležih, kot jih določa Sporazum.
K 9. členu
Predloga zakona predvideva zakonito predkupno pravico v primeru prodaje sindikalnega premoženja. Konkretne primere, ko imajo posamezni upravičenci iz zakona to pravico, pa so podpisniki Sporazuma določili v Sporazumu.
K 10. členu
Določeno sindikalno premoženje, na katerem ima pravico uporabe nekdanja Zveza sindikatov Slovenije oziroma njene občinske organizacije se nahaja tudi na ozemlju Republike Hrvaške. Ta določba predloga člena napotuje na Sporazum, v katerem so sindikalne centrale dosegle konsenz tudi glede delitve tega premoženja. Sicer pa se bo ta del sindikalnega premoženja olastninil po hrvaških predpisih.
K 11. členu
Predlog člena določa 15-dnevni vacatio legis.
K Prilogi I
V prilogi so navedene nepremičnine, ki so dejansko predmet Sporazuma.
| Zadnja sprememba: 07/02/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |