1.1. OPIS PROBLEMATIKE

Dejavnost invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij praviloma izvajajo nepridobitne in nevladne organizacije z namenom zagotavljanja in ustvarjanja boljših pogojev za delo in življenje posameznih skupin prebivalstva. Republika Slovenija dejavnost tovrstnih organizacij financira delno s sredstvi iz proračuna v okviru transferov, ki jih med uporabnike delijo pristojna ministrstva, del javnih sredstev pa zagotavlja preko koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki jih med uporabnike delita Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO – v nadaljevanju: invalidsko-humanitarna fundacija) in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO – v nadaljevanju: športna fundacija). Precejšen del sredstev organizacije pridobivajo tudi od donatorjev in sponzorjev. Kljub temu si uporabniki za izvajanje svojih programov ne uspejo zagotoviti vseh potrebnih oziroma želenih sredstev.

1.2. USTANOVITEV IN POSLOVANJE FUNDACIJ

Z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se je Loterija Slovenije p.o. preoblikovala v delniško družbo, pri čemer je bilo 50% družbenega kapitala v obliki delnic preneseno na dve fundaciji, ki sta bili ustanovljeni s tem istim zakonom: na invalidsko-humanitarno fundacijo je bilo prenesenih 40% delnic, na športno fundacijo pa 10% delnic, ki sta s tem postali 50 % lastnici Loterije Slovenije.

Fundaciji sta bili ustanovljeni z namenom financiranja invalidskih in humanitarnih oziroma športnih organizacij (neposredni uporabniki). Uporaba sredstev fundacij je urejena s pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacij, ki ga sprejme svet fundacije. S financiranjem dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij se uresničuje tudi javni interes na navedenih področjih. Obe fundaciji sta bili ustanovljeni kot pravni osebi javnega prava. Zakon in kasnejše njegove spremembe je uredil sestavo in delovanje obeh fundacij, kakor tudi poročanje o delu, finančnem poslovanju ter nadzor nad poslovanjem.

Že v procesu sprejemanja Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je bilo mogoče ugotoviti nekatera nezadovoljstva in nasprotujoče si interese glede sestave članov sveta obeh fundacij kot organa fundacije, ki odloča o razporejanju sredstev (zastopanost, nezdružljivost funkcij); to pa se sedaj izraža tudi skozi nezadovoljstvo ob vsakoletni delitvi sredstev neposrednim uporabnikom. Posledično je prihajalo tudi do sporov med posameznimi organizacijami znotraj fundacij.

Dodaten problem predstavlja, poleg sestave svetov, sam postopek razdeljevanja sredstev (splošni upravni postopek in posebnosti v delovanju fundacij) ter pogoji, merila in razmerja med sredstvi, ki se razporejajo (pravila, zakonitost in transparentnost) ter notranji nadzor. Nezadovoljivo pa je tudi poročanje o porabljenih sredstvih.

V zadnjem času je glede na pomen in obseg sredstev, s katerimi razpolagata fundaciji, izkazana tudi potreba po profesionalizaciji direktorjev obeh fundacij.

Trenutna ureditev kaže na pomanjkanje mehanizmov, ki bi zagotavljali učinkovito in transparentno poslovanje fundacij in s tem uresničevanje njihovega poslanstva.

1.3. VIRI FINANCIRANJA

PRIHODKI IZ PRIREJANJA IGER NA SREČO KOT ENEGA OD VIROV FINANCIRANJA FIHO IN FŠO

Igre na srečo so monopolna dejavnost, ki je pod strogim nadzorom države. Država dovoljuje prirejanje iger na srečo z določenim fiskalnim namenom. Tako zakon o igrah na srečo določa, da se celoten znesek sredstev koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in 5% sredstev dajatev za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo ter 4,4 % sredstev plačila koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo uporablja za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo, ki jih prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija, se po določbi 46. člena Zakona o igrah na srečo nameni 80% sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev od številčne loterije, loterije s trenutnim dobitkom in lota, za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, 20% sredstev pa za financiranje dejavnosti športnih organizacij. Za financiranje dejavnosti športnih organizacij pa se nameni 80 % sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev od športne napovedi, drugih športnih stav in kviz loterije, 20 % sredstev pa za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.

Osnova za obračun in plačevanje koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo je vrednost vplačil, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke. Višino koncesijske dajatve določi vlada s sklepom o dodelitvi koncesije za vsako klasično igro na srečo posebej in se giblje v razponu od 25 % do 45 %. V sklepu o dodelitvi koncesije vlada določi tudi delitveno razmerje glede na vrsto klasične igre na srečo, za katero je dodelila koncesijo.

Prireditelja klasičnih iger na srečo na podlagi trenutno dodeljenih koncesij nakazujeta invalidsko-humanitarni fundaciji 80% koncesijske dajatve od naslednjih iger: Loto, Ekspres loterija, Hip loterija, 3x3 plus 6, Deteljica, ASTRO, Izredna srečka, Hitra srečka in Petica in 20% koncesijske dajatve od iger: Vroče poletje, Dobim podarim, Prve stave, Olimpijska srečka in POLO; športni fundaciji pa nakazujeta pa 80 % koncesijske dajatve od naslednjih iger: Vroče poletje, Dobim podarim, Prve stave, Olimpijska srečka in POLO in 20 % koncesijske dajatve od iger: Loto, Ekspres loterija, Hip loterija, 3x3 plus 6, Deteljica, ASTRO, Izredna srečka, Hitra srečka in Petica.

SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995

Prikazana so samo sredstva, ki sta jih med uporabnike razporejala Loterijski svet, dokler je ta deloval v okviru Loterije Slovenije, p.o., in invalidsko-humanitarna fundacija.

TABELA 2: SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ

v tolarjih

Realnemu povečevanju sredstev v začetku opazovanega obdobja je sledilo znižanje leta 1998. Znižanje je predvsem posledica uveljavitve novega delitvenega razmerja, ki je za invalidske in humanitarne organizacije manj ugodno, kot je bilo delitveno razmerje, ki ga je določal Loterijski svet, ki je deloval v okviru Loterije Slovenije. Ta je za financiranje športa namenjal le sredstva od športne napovedi.

Posledice spremembe delitvenega razmerja so se v naslednjem letu kompenzirale z novimi viri (koncesijska dajatev od igralnic, od igralnih salonov in udeležba na dobičku Loterije Slovenije), zaradi povečanega vpliva humanitarnih organizacij pa se je spremenil tudi delež sredstev, namenjen za financiranje invalidskih organizacij, in delež sredstev, namenjen za financiranje humanitarnih organizacij (humanitarnim organizacijam je v opazovanem obdobju pripadalo 25 % vseh sredstev fundacije, prej le 10 %, z uveljavitvijo novih pravil, ki veljajo za razdelitev sredstev od leta 2005, pa se je ta delež zvišal na 35 %). Tako so se sredstva, namenjena invalidskim organizacijam, realno zmanjšala tudi v letu 1999, število upravičencev do sredstev pa se je povečalo.

Izrazito, kar 39-odstotno, povečanje sredstev je bilo leta 2002 posledica izjemo visokih vplačil pri igri Loto, katere pretežni del koncesijske dajatve se namenja za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ker so bila večja vplačila posledica velikega števila prenosov glavnega dobitka, se je v naslednjem letu višina plačane koncesijske dajatve od prirejanja igre Loto znižala, znižal pa se je tudi skupni znesek plačanih koncesijskih dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo. Vendar pa se je ta leta 2004 in 2005 ponovno povečal in tudi tokratno povečanje je posledica izjemo visokih vplačil pri igri Loto, delno pa tudi povečanja koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnih salonih.

SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995

Prikazana so samo sredstva, ki sta jih med uporabnike razporejala Loterijski svet, dokler je ta deloval v okviru Loterije Slovenije, p.o. in športna fundacija.

TABELA 3: PORABLJENA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

Leto	Razpoložljiva sredstva	Porabljena sredstva	Razpoložljiva – porabljena	Število uporabnikov	Število programov
1995	226.227.504	226.226.504	0	10	10
1996	194.821.616	194.821.331	285	24	24
1997	160.457.281	160.457.281	0	5	5
1998	570.324.488	125.645.745	444.678.743	28	36
1999	779.445.631	838.452.639	-59.007.008	225	263
2000	817.090.921	696.693.130	120.397.791	128	253
2001	1.082.411.573	818.075.145	264.336.428	128	259
2002	1.376.645.343	993.023.351	383.621.992	156	280
2003	1.249.249.125	1.349.770.589	-100.521.464
2004	1.570.761.597	1.292.465.436	278.296.161
2005	1.787.596.545	1.488.031.456	299.565.089

Tabela 3 prikazuje sredstva, ki so bila namenjena športnim organizacijam v obdobju od leta 1995 do leta 2002, realizacijo teh sredstev, število uporabnikov teh sredstev in število projektov, za katera so se namenila sredstva. Do ustanovitve športne fundacije je o razporejanju sredstev iz naslova prirejanja iger na srečo odločal Loterijski svet pri Loteriji Slovenije na podlagi Pravilnika o razporejanju loterijskih sredstev za socialno-humanitarne in športne dejavnosti. V tem času ni bilo natančnega nadzora nad porabo sredstev, zato so bila sredstva realizirana v celoti, število uporabnikov sredstev pa je bilo nizko. Število uporabnikov sredstev ni presegalo 28 organizacij tudi v letu ustanovitve športne fundacije, saj fundacija še ni dobila soglasja državnega zbora k Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, zato je sredstva razdelila po sklepih Loterijskega sveta, preostanek sredstev pa je prenesla v leto 1999, ko je izvedla prvi javni razpis. Princip financiranja fundacije je prenos sredstev na izvajalca javnega razpisa po posredovanih dokazilih o realizaciji. Ker nekateri izvajalci do pogodbenih rokov ne dostavijo potrebnih dokazil, razpisana sredstva v posameznem letu niso razdeljena v celoti in jih fundacija prenese v naslednji javni razpis.

FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ (v nadaljevanju: invalidsko humanitarna fundacija)

UREDITEV IN DELOVANJE INVALIDSKO-HUMANITARNE FUNDACIJE
(kratek prikaz ob upoštevanju aktualne problematike)


I.

1.)
Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS – Uradni list RS št.: 44/96 in 47/97) je v 8. členu določil, da se ustanovita Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: invalidsko-humanitarna fundacija) je bila ustanovljena leta 1998 z namenom, kot je zapisano v 10. členu Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 9/1998), da financira oziroma sofinancira:
- izvajanje posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij oziroma programov humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov,
- delovanje invalidskih oziroma humanitarnih organizacij,
- naložbe v osnovna sredstva invalidskih oziroma humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje.

Za izvedbo ustanovitve, organiziranja in omogočanja delovanja fundacije so bili potrebni naslednji pravni akti: odlok o ustanovitvi, pravila ter pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev invalidsko-humanitarne fundacije. Pravila in pravilnik je sicer pripravila in sprejela invalidsko-humanitarna fundacija, vendar je bilo za njihovo uveljavitev potrebno soglasje državnega zbora. Ta je tudi sprejel odlok o ustanovitvi invalidsko-humanitarne fundacije. Pri izvajanju navedenih aktov je prišlo do nekaterih praktičnih izkušenj in potreb, zaradi katerih je bilo predlaganih in sprejetih nekaj sprememb in dopolnitev – ob sodelovanju in soglasju državnega zbora. Državni zbor je sprejel tudi nova zakona o invalidskih in o humanitarnih organizacijah, ki sta po svoji vsebini ter intenciji terjala prilagoditve aktov fundacije. Tudi te prilagoditve je obravnaval in z njimi soglašal državni zbor. Državni zbor je dal soglasje k spremembam in dopolnitvam pravil invalidsko-humanitarne fundacije dne 26.1.2005, prav tako pa je istega dne dal soglasje tudi k spremembam in dopolnitvam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev te fundacije. Svet invalidsko-humanitarne fundacije je v septembru 2005 sprejel navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, februarja 2006 pa še pravilnik o organiziranju in izvajanju nadzora v invalidskih in humanitarnih organizacijah.

2.)
Organi invalidsko-humanitarne fundacije so: svet fundacije, direktor, komisije in nadzorni odbor.

Fundacijo upravlja svet fundacije. Svet fundacije opravlja naslednje naloge:
- izvoli predsednika in namestnika predsednika sveta,
- sprejema pravila, pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, poslovnik o delu fundacije in druge splošne akte fundacije,
- sprejema letni program dela, finančni načrt in zaključni račun,
- enkrat letno sprejme razporeditev sredstev fundacije,
- določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene,
- odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike,
- upravlja s svojimi delnicami Loterije Slovenije,
- upravlja s premoženjem fundacije,
- odloča o zmanjšanju ustanovitvenega premoženja,
- obravnava in sprejema poročila organov, ki jih je imenoval,
- imenuje direktorja fundacije,
- daje ustanovitelju in direktorju fundacije predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
- imenuje člane stalnih in občasnih komisij ter nadzornega odbora,
- imenuje predstavnike v skupščino in nadzorni svet Loterije Slovenije d.d.,
- opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni in drugimi splošnimi akti fundacije.

Svet fundacije ima 27 članov. Od tega jih 25 imenuje državni zbor na predlog uporabnikov – 14 na predlog invalidskih organizacij in 11 na predlog humanitarnih organizacij, dva člana sta predstavnika vlade in ju ta tudi imenuje. Mandatna doba članov sveta fundacije je 5 let.

Predsednika sveta invalidsko-humanitarne fundacije imenuje svet fundacije izmed svojih članov za mandatno dobo petih let.

Direktorja imenuje svet fundacije za dobo petih let; k njegovemu imenovanju daje soglasje državni zbor.

Člani sveta, predsednik sveta in direktor fundacije opravljajo svoje delo nepoklicno.

Svet ima komisije, katere so lahko stalne ali občasne. Komisije pripravljajo predloge gradiv za seje. Pri tem sodelujejo z direktorjem, predsednikom in namestnikom predsednika sveta. Pri svetu delujejo naslednje stalne komisije:

- komisija za pripravo pravil fundacije, za pripravo pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije in drugih splošnih aktov fundacije,
- komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih organizacij,
- komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev humanitarnih organizacij.

Fundacija ima nadzorni odbor, sestavljen iz treh članov. Svet jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju invalidskega, socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predlogov vlade, invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni (1. odstavek 25. člena Zakona o invalidskih organizacijah), in humanitarnih organizacij.

Nadzorni odbor nadzira uresničevanje sklepov sveta in komisij, nadzira porabo sredstev, ki so namenjena za delo fundacije. Nadzorni odbor o svojem delu poroča svetu.

Odlok o ustanovitvi invalidsko-humanitarne fundacije v drugem odstavku 17. člena določa, da je fundacija dolžna enkrat letno, do konca meseca marca, predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu državnemu zboru, vladnemu uradu za invalide in ministrstvu, pristojnemu za področje delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij.


II.

Osnova za razporejanje sredstev fundacije je sprejeti letni finančni načrt fundacije (6. člen pravilnika). Svet fundacije hkrati s sprejemom letnega finančnega načrta, z javnim razpisom, ki ga objavi v uradnem listu, pozove invalidske in humanitarne organizacije, da kandidirajo za razporeditev sredstev fundacije s finančno ovrednotenimi letnimi delovnimi programi (12. člen pravilnika). Finančno ovrednotene letne delovne programe invalidske organizacije posredujejo na obrazcu FIHO 1, humanitarne organizacije pa na obrazcu FIHO 2 (14. člen pravilnika). Ti obrazci so bistveni dokumenti, na podlagi katerih se odvija nadaljnji postopek za razporeditev sredstev. Po predlogu obeh pristojnih komisij sveta fundacije nato svet sprejme dokončno odločitev o razporeditvi sredstev na invalidske in humanitarne organizacije.

Invalidske in humanitarne organizacije morajo poročilo o finančno realiziranih letnih delovnih programih dostaviti fundaciji najpozneje do konca meseca februarja za preteklo leto na predpisanih obrazcih (FIHO 3). Če posamezna organizacija v predpisanem roku in kljub pozivu ne dostavi poročila, se ji ukine izplačevanje odobrenih sredstev za tekoče koledarsko leto.

Organizacije so dolžne uporabljati pridobljena sredstva namensko in smotrno v skladu s sprejetim letnim finančno ovrednotenim delovnim programom.

Fundacija preko svojih organov in strokovne službe ali pooblaščene strokovne organizacije zagotavlja nadzor nad porabo namensko dodeljenih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam za delovanje, za izvajanje programov in storitev ter za naložbe, financirane iz sredstev fundacije.

Pri opravljanju nadzora, ki ga izvaja ali naroči invalidsko-humanitarna fundacija, so organizacije dolžne nadzornim organom omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo o izvajanju programov in storitev ter razpolaganju s sredstvi, ki jih je organizacijam dodelila ta fundacija, ter dati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z uporabo teh sredstev.

Nadzor obsega pregled stanja in podatkov o porabi sredstev, ugotavljanje ustreznosti in pravilnosti dela izvajalcev programov in storitev ter kakovosti in obsega opravljenega dela. Nadzor vključuje tudi inštruktažno svetovanje ter priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Organ, ki opravi nadzor, sestavi o tem poročilo in ga dostavi svetu.

V ilustracijo materialne strani delovanja fundacije prilagamo nekaj temeljnih podatkov o številu invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so se financirale iz sredstev te fundacije, in višini razporejenih sredstev posamezni skupini v zadnjem obdobju.

leto	organizacije	št. financiranih iz sredstev FIHO	Razporejena sredstva
2004	invalidske organizacije humanitarne organizacije	23 48	2.197.229.900,00 sit 740.642.912,00 sit
2005	invalidske organizacije humanitarne organizacije	21 53	2.769.094.618,28 sit 1.293.687.917,00 sit
2006	invalidske organizacije humanitarne organizacije	23 51	3.171.354.601,22 sit 1.717.838.535,59 sit

III.

1.)
V prvem obdobju je bilo najpogostejše vprašanje v zvezi z razporejanjem sredstev invalidsko-humanitarne fundacije pomanjkljivo definiranje izpolnjevanje statusnega pogoja – namreč kako izkazovati dejanski status invalidske oz. humanitarne organizacije. Sredstva fundacije so npr. zahtevale raznovrstne organizacije, ki niso bile registrirane kot invalidska ali humanitarna društva oz. njihove zveze, temveč so delovale kot različne fundacije, agencije, centri, celo zasebni zavodi in podjetja. Prav tako je bil moteč predpisani pogoj, da mora invalidska oz. humanitarna organizacija izkazati, da deluje na območju vse države.

2.)
Obstoječa ureditev fundacije je skladna s poslanstvom in vlogo fundacije ter je bila uzakonjena po temeljiti in poglobljeni obravnavi. Fundacija je bila ustanovljena za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ob predpostavki, da so organizacije do zdaj najboljša oblika združevanja in udejanjanja interesov posameznikov. Svoje interese uporabniki uveljavljajo s predstavniki v organih fundacije. Pri tem je temeljnega pomena tudi zakonsko zagotovljena finančna neodvisnost in avtonomnost fundacije.

FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ (v nadaljevanju: športna fundacija)

V obdobju 1998 – 2005 se je spremenila organiziranost slovenskega športa. V Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (v nadaljevanju: olimpijski komite) je včlanjen pretežni del športnih zvez. V olimpijski komite nista vključeni dve športni zvezi s področja športne rekreacije, in sicer Športna unija Slovenije in Sokolska zveza Slovenije. Športna unija združuje 351 društev z več kot 50.000 člani, Sokolska zveza pa združuje 29 društev. Omenjeni športni organizaciji ob Planinski zvezi Slovenije, ki se je med tem obdobjem vključila v Olimpijski komite Slovenije in združuje 237 društev z več kot 52.500 individualnimi člani, skrbijo za organiziranost na področju športne rekreacije.

V svetu športne fundacije ni nobenega predstavnika ekipnih športov (nogomet, rokomet, košarka, hokej, odbojka, vaterpolo…). V tem svetu tudi ni predstavnikov judo, strelske, veslaške, plavalne in, gimnastične zveze ter zveze za kajak in kanu; v svetu tudi ni zvez neolimpijskih športov, so pa predstavniki združenja športnih pedagogov - učiteljev telesne vzgoje v šolah - kljub temu, da šole niso športne organizacije, ter predstavniki balinarske zveze, zveze za šport otrok in mladine, študentskega - univerzitetnega športnega združenja (tega je v svetu fundacije po sporni poti nasledila slovenska univerzitetna športna zveza, ki je bila ustanovljena komaj leta 2001) o katerih pa glede množičnosti članstva in reprezentativnosti v smislu športnih organizacij nimamo podatkov. Na športni fundaciji je zaposlena še vedno samo administrativna sodelavka, vsi drugi delujejo kot pogodbeni sodelavci ali kot prostovoljci. Direktor ni profesionalno zaposlen in svoje delo kljub veliki odgovornosti (razdeljevanje preko 2,5 milijarde sit – preko 10 milijonov eurov letno) opravlja v popoldanskem času.

Prihodki fundacije se morajo uporabljati le za izvajanje namena fundacije in za poslovanje fundacije. Sredstva fundacije razporeja svet fundacije. Le-ta sprejema tudi pravila, ki jih mora pred veljavnostjo potrditi državni zbor.

Fundacija največ sredstev namenja za gradnjo športnih objektov. Problem je, ko javna sredstva prejmejo zasebne gospodarske družbe, javni interes pa pri tem ni zaščiten.

Analize financiranja gradnje športnih objektov s strani fundacije postavljajo vprašanje učinkovitejše delitve sredstev fundacije. Javni interes in sofinanciranje iz javnih virov pri gradnji športnih objektov bi lahko opredelili z več vidikov:
· ustvarjanje možnosti športnega udejstvovanja v posameznih športih,
· bolj dosegljivo in bolj kakovostno športno udejstvovanje v posameznih športih,
· omogočanje posameznim skupinam cenejše športno udejstvovanje,
· bolj učinkovito prepoznavanje javnega interesa pri gradnji športnih objektov,
· katere kazalce izpostaviti in v kakšni meri jih upoštevati,
· kako zaščititi javni interes ob upoštevanju različne organiziranosti slovenskega športa, spodbujanja civilne športne sfere, krepitve podjetniških spodbud v slovenskem športu, spodbujanja razvoja določenih športnih panog idr.

Glede na družbeno vlogo občin izgleda, da je javni interes najlažje prepoznati, če je investitor lokalna skupnost. V svetu fundacije je potreben vpliv lokalnih skupnosti in združenj.

V slovenskem športu se obrača letno okoli 100 milijard SIT oz. 2% BDP, Trenutno so zasebni interesi ponekod prikriti z društveno obliko delovanja, zato so v primerjavi z javnim sofinancerjem nepregledni, kadar pa so zaradi pravne oblike gospodarske družbe pregledni, so javni viri financiranja do njih nezaupljivi zaradi njihovega namena delovanja, t.j. ustvarjanja dobička.

Določena vlaganja v športne objekte so zanimiva tako z zasebnega kot javnega interesa, zato se za slednje postavlja vprašanje možnosti sofinanciranja iz javnih virov in kasnejše zaščite javnega interesa.

Z vidika slednjega se kot primeren instrument kaže vpis v razvid športnih objektov, saj se tako skladno z zakonodajo zaščiti namenskost zgrajenega športnega objekta, vendar pa je razvid (trenutno) omejen na vpis objektov, kjer je soinvestitor država ali občine.

V praksi ugotavljamo, da:
· je civilna športna sfera pretežno neprimerno organizirana za vlaganja v športne objekte;
· je civilna športna sfera zelo omejena pri financiranju vlaganj v športne objekte;
· navedene značilnosti civilne športne sfere večkrat zamegljujejo določene zasebne interese, ki se zaradi sistema financiranja iz javnih virov skušajo udejanjiti prek društvene oblike.

POSTOPKI DELITVE SREDSTEV ŠPORTNE FUNDACIJE

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 29. 1. 1998 sprejel Odlok o ustanovitvi fundacije (v nadaljevanju odlok), ki je začel veljati dne 7. 2. 1998 - dan po objavi odloka v Ur. l. RS številka 9/98 z dne 6. 2. 1998. Odlok v drugem odstavku 12. člena določa, da fundacija odloča o delitvi sredstev, namenjenih njeni dejavnosti, na podlagi letnega programa dela oziroma finančnega načrta in pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Odlok nadalje v 14. členu določa, da merila, pogoje, način in postopek izbire izvajalcev določi svet fundacije s pravilnikom, ta pravilnik pa, v skladu s 24. členom odloka, fundacija po pridobitvi soglasja državnega zbora objavi v Ur. l. RS.

PROBLEM POSTOPKOV DELITVE SREDSTEV ŠPORTNE FUNDACIJE


Inšpekcijski nadzor ministrstva za javno upravo

Upravna inšpekcija je opravila inšpekcijski nadzor športne fundacije. Dne 18. 11. 2005 je fundacija prejela Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru šifra 061-287/2005/5 z dne 15. 11. 2005. Upravna inšpekcija v zapisniku govori o nepravilnostih, glede vodenja postopka s strani oseb, ki nimajo opravljenega izpita iz upravnega postopka; ugotovila je, da prosilcem za sredstva niso bili izdani upravni akti (odločbe), tako da ni bilo možnosti formalnih pritožb. Neformalne pritožbe pa je namesto drugostopenjskega organa, ki je ministrstvo, reševal kar direktor športne fundacije, ki ni imel opravljenega izpita iz upravnega postopka. Na podlagi ugotovitev sta bila predlagana dva ukrepa:
- direktor fundacije naj poskrbi, da se bodo postopki pri odločanju sredstev vodili v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in uredbo o upravnem poslovanju;
- o ukrepih naj se poroča ministrstvu za javno upravo do 1. 1. 2006.
Ministrstvu za šolstvo in šport upravna inšpekcija predlaga, da sprejme ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v zakonu o državni upravi.

Fundacija se je na zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritožila in dne 20. 12. 2005 prejela Sklep Ministra za javno upravo št. 061-287/2005/9 z dne 10. 12. 2005, s katerim je minister potrdil zapisnik in v njem ugotovljene nepravilnosti glede postopkov delitve sredstev fundacije ter predlagane ukrepe upravnega inšpektorja.

Drugi prihodki invalidsko-humanitarne in športne fundacije

Poleg koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki so v celoti oz. deležu namenjene za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij na podlagi zakona o igrah na srečo, pa se sredstva za te namene zagotavljajo tudi iz naslova delitve dobička Loterije Slovenije. Na podlagi sklepov skupščine delničarjev loterije sta fundaciji v juniju leta 2005 iz dobička loterije dobili izplačanih za 275 mio. tolarjev dividend (od tega invalidsko-humanitarna fundacija 220 mio. tolarjev in športna fundacija 55 mio. tolarjev).

Prihodek fundacij so tudi sredstva, ki jih pridobita z darili, volili in drugi prihodki.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Vzrok za spremembe so vse večji konflikti med nekaterimi predstavniki civilne družbe in člani sveta fundacij glede proporcionalne zastopanosti posameznih organiziranih skupin in upravičencev v svetu fundacij, amatersko delo direktorjev fundacij, problematizirana je kolizija interesov med vlogami prosilca, razdeljevalca in nadzornika, trajnost mandatov in vse več pritožb prijaviteljev na javni razpis za pridobitev sredstev; pri športni fundaciji se je v zadnjem letu število pritožb povečalo kar za 15-krat.

Pri delu fundacij je potrebno zagotoviti, da se kot instituciji predstavnikov civilne družbe odločitve sprejemajo na najbolj demokratičen predpisan postopkovni način in na strokovnih podlagah.

2. 1. Cilji in načela sprememb

Po mnenju strokovnjakov in številnih uporabnikov je potrebno zagotoviti:

1. trajen in stabilen vir financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij;
2. avtonomnost delovanja svetov obeh fundacij;
3. transparentna in ustrezna merila ter preprečiti kolizije v delovanju članov sveta, nadzornih teles, prejemnikov sredstev…;
4. profesionalizacijo direktorja in časovno omejene mandate posameznikov;
5. poenostavljen in zakonit postopek pri razdeljevanju sredstev, ki pa bo ohranil vse pravice prijaviteljev do prejema sklepov in možnost pritožbe na sklepe fundacij.

Organiziranost klasičnih iger na srečo v Evropi

Igralništvo je dejavnost, ki jo evropske države urejajo samostojno. Njegova pravna ureditev tudi znotraj EU ne zapade pod pravno ureditev, ki jo sprejema Bruselj. Odnos držav do igralništva je različen. V veliki meri je odvisen od tradicije, ki se kaže skozi zakonodajo posamezne države. Na tem področju v nekaterih državah velja velika liberalizacija in popolna komercialna naravnanost prirediteljev. Države zaradi ekonomskega interesa niso zainteresirane, da se njeni državljani udeležujejo iger na srečo zunaj države in ne dovoljujejo, da tuji prireditelji prirejajo igre na srečo na njenem območju, razen v primeru vzajemnosti. Pri tem ne nasprotujejo, da se tujci udeležujejo iger, ki jih prirejajo njeni prireditelji.

Vsaka država sama ščiti svoje nacionalne in socialne interese. Zaščita je širša in vključuje poleg nadzora nad pravilnostjo izvajanja iger na srečo tudi zaščito igralcev, da ne postanejo z udeležbo v igrah na srečo socialni problem. Zaščita ne vključuje samo posameznika, temveč tudi njegovo družino.

Zaradi odločitve EU, da so igre na srečo v pristojnosti posameznih nacionalnih vlad, poenotenje pravne ureditve in organiziranosti igralništva ni mogoča. Povezave v evropske integracije na področju igralništva se tako izvajajo predvsem v obliki povezovanja prirediteljev v mednarodne loterijske organizacije in na področju nadzora te dejavnosti. V ta namen je bilo ustanovljeno Evropsko združenje organov za nadzor igralništva (The Gaming Regulators European Forum - GRE F).
Za potrebe primerjalne analize je bil izdelan vprašalnik, ki je bil poslan večini evropskih držav. Odzivnost je bila slaba, vendar še vedno zadostna za grobo posplošitev.

Zvezna republika Nemčija

V Zvezni republiki Nemčiji je podrobna pravna ureditev iger na srečo prepuščena zveznim deželam. Tako znotraj Zvezne republike Nemčije najdemo različne modele organiziranosti iger na srečo. Prireditelji prirejajo igre na srečo na podlagi licence ali koncesije. Ponekod dopuščajo, da igre na srečo prirejajo zasebni prireditelji, drugod so družbe v popolni lasti države. Med slednje sodi Bavarska.

Bavarska državna loterija, ki je v popolni lasti države, prireja igre na srečo, ki se uvrščajo med loterije in igre na srečo v igralnicah. Glede na to, da je dovoljenje za organiziranje loterije zapisano v zakonu o loterijah in stavah, za prirejanje iger na srečo ne potrebuje posebne licence.

Najbolj priljubljena igra na srečo je Lotto, saj gre za velik igralni kapital, ki se v obliki pull-a združuje na ravni vseh zveznih dežel. Bavarska državna loterija je kot prva v Nemčiji pričela prirejati športne stave. Igra se prireja po sistemu bookmakinga. Poleg navedenih najbolj priljubljenih iger prireja tudi številčne loterije in športno napoved.

Madžarska

Dejavnost prirejanja iger na srečo je urejena s tremi zakoni in večjim številom podzakonskih aktov. Igre, pri katerih se ugotavlja dobitke z žrebanjem, srečke prodaja izključno prisotnim, skupno število izdanih srečk ne presega 1000, cena posamezne srečke ne presega zakonsko določenega zneska in vrednost dobitkov presega 80% vrednosti izdanih srečk, se svobodno prirejajo. Ostale klasične igre na srečo je dovoljeno prirejati le na podlagi licence, ki jo dodeli Gambling Supervision, ki izvaja tudi nadzor nad prirejanjem iger na srečo, za prirejanje konjskih stav pa se podeli koncesija. Slednje lahko prireja le gospodarska družba, ki je v 100-odstotni lasti države oziroma njenih organizacij. Pravica do prirejanja iger na srečo se začasno lahko prenese na koncesionarja pod pogojem, da sme samo državni prireditelj prirejati žrebanja in stave, z izjemo konjskih stav in bookmaking stav. Z zakonom pa je tudi določeno, komu ni mogoče podeliti licence za prirejanje iger na srečo.

Prireditelj mora za dovoljenje za prirejanje iger na srečo plačati posebno dajatev, ki je podrobno razdelana. Dajatev je potrebno plačati že za udeležbo pri razpisu za koncesijsko ponudbo in pri licencah, nadzoru plana iger in odobritvi sprememb. Poleg navedenega se plačuje tudi dajatev za nadzor. Višina dajatve je zakonsko predpisana. Osnova za dajatev in rok plačila sta odvisna od igre.

Sredstva dajatve se namenjajo za vladne in socialne namene. Globalno finančno planiranje in uporaba se izvaja v okviru proračunskega zakona, kar pomeni, da ni direktno povezano s proračunskimi ocenami.

Število prirediteljev klasičnih iger na srečo ni omejeno. Za igre, ki jih je dovoljeno prirejati na podlagi licence, je bila le ta podeljena samo enemu prireditelju, prav tako koncesija eni gospodarski družbi za prirejanje konjskih stav. Skupno število iger, ki se prirejajo na Madžarskem, nam ni poznano. Uporaba interneta je dovoljena kot ena izmed možnih prodajnih poti.

Nagradne igre, ki jih prirejajo podjetniki z namenom pospeševanja prodaje, se ne štejejo za igre na srečo in zanje ni potrebno dovoljenje.

Švedska

Prirejanje klasičnih iger na srečo je urejeno s posebnim zakonom o loterijah. Igre se lahko prireja na podlagi oblastnega dovoljenja le v športne, invalidsko - humanitarne in kulturne namene.

Število prirediteljev klasičnih iger na srečo ni omejeno, tako jih prireja na stotine organizacij, pogosto te delujejo samo na lokalni ravni. Zakon dovoljuje prirejanje klasičnih iger na srečo javnemu in zasebnemu sektorju, udeležba tujega kapitala ni dovoljena.

Dajatev morajo prireditelji klasičnih iger na srečo plačati vnaprej. Odvisna je od obsega loterije, osnovo pa predstavlja pričakovani promet.

Prirejanje iger na srečo preko interneta ni dovoljeno, vendar je švedska vlada podelila nekaj testnih licenc. Sicer pa se internet uporablja kot alternativna možnost dostopa do obstoječih iger. Pri tovrstnih igrah lahko sodelujejo samo odrasle švedske osebe. Starostni minimum za sodelovanje v igrah na srečo je določen tudi za nekatere druge igre na srečo.

Nadzor nad prirejanjem iger na srečo izvaja več organov: Gaming board, okrožni upravni organ in lokalne oblasti.

Nagradne igre, ki jih prirejajo podjetniki z namenom pospeševanja prodaje, se ne štejejo za igre na srečo in zanje ni potrebno dovoljenje. Prireditev pa se lahko šteje za igro na srečo, četudi ni denarnega vložka.


5. Druge posledice

Izvrševanje predlaganih zakonskih sprememb ne bo povzročilo drugih posledic.


II. BESEDILO ČLENOV

a) dva člana iz občinskih športnih zvez,
b) enega člana iz športnih zvez, ki niso članice Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,
c) tri člane izmed športnih organizacij, ki niso predlagane od drugih upravičenih predlagateljev.".