REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

2. CILJI , NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA

2.1. Cilji

S spremembami in dopolnitvami Energetskega zakona se namerava doseči odprava posameznih neučinkovitih rešitev, ki jih je Energetski zakon določal v zvezi z gradnjo energetske infrastrukture, izvajanju energetske politike države, izvajanju gospodarskih javnih služb na področju energije, tako v izbirnih v lokalnih skupnosti, ko tudi republiških. V sicer krajšem obdobju izvajanja podpornih shem za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter soproizvodnje z visokim izkoristkom, so se pojavili manjši zapleti v zvezi z izdajo deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru. Sprememba zakona bo omogočala fizičnim osebam, da v manjših elektrarnah (do 50kW) proizvajajo električno energijo brez potrebne registracije dejavnosti – samostojnega podjetnika posameznika, saj to zmanjša administrativna bremena državljanov. Izvajanje nekaterih določb, ki pomenijo predvsem izpolnjevanje obveznosti izvajalcev energetskih dejavnosti je bilo neučinkovito, zato s predlagano spremembo uvaja zakon kazni za posamezne kršitve pri posredovanju podatkov. Izvajanje posameznih regulatornih nalog Agencije za energijo je bilo zaradi nezadostnih pooblastil onemogočeno, kar se je pokazalo tudi s prejetima Uradnima opominoma Evropske komisije na področju plina in električne energije. Sedaj veljavne direktive EU, ki urejajo trg z električno energijo in zemeljskim plinom, kot tudi nedavno sprejet tretji sveženj direktiv in uredb in tudi današnje tržne razmere zahtevajo dejansko in popolno neodvisnost regulatorja trga z energijo. S spremembami in dopolnitvami zakona se odpravlja vrsto nejasnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor in pri urejanju lastniških in služnostnih razmerij pri že obstoječi energetski infrastrukturi.

S predlaganim zakonom se odpravljajo tudi določene pomanjkljivosti obstoječe ureditve na področju učinkovite rabe energije, uporabi obnovljivih virov energije ter zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo v energetski politiki države. Odpravljajo se tudi določene pomanjkljivosti na področju delovanja trga z električno energijo in zemeljskim plinom ter delovanjem regulatorja – Javne agencije Republike Slovenije za energijo z določitvijo posameznih pristojnosti glede inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem Uredb ES. Posamezne določbe predlaganega zakona predstavljajo manjše nomotehnične uskladitve, odprave oziroma zmanjšanja administrativnih ovir ter nelogičnosti, ki so se pokazale skozi izvajanje obstoječega zakona v praksi.

2.2 Načela
Glede na postavljene cilje se je pri pripravi zakona sledilo predvsem naslednjim načelom (usmeritvam, vodilom):
- uskladitev določb glede postopkov gradnje energetske infrastrukture s postopki prepisov, ki urejajo umeščanje v prostor, služnosti in razlastitve za gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
- zmanjšanje administrativnih bremen fizičnih oseb, ki proizvajajo električno energijo v mikro proizvodnih napravah z obnovljivimi viri energije oziroma v soproizvodnji z visokim izkoristkom,
- uskladitev nacionalne energetske politike z lokalnimi skupnostmi pri izrabi obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote,
- Agenciji za energijo se zagotovi učinkovitejše izvajanje regulacije v energetiki,
- povečanje energetske učinkovitosti v javnih stavbah s predpisovanjem energetskega knjigovodstva in letnih cilje energetske učinkovitosti v javnem sektorju,
- postavljamo zahtevo, da lokalne skupnosti v svojih aktih pri oskrbi s toploto dajejo prednost obnovljivim virom energije in učinkovitejšim rešitvam, ter poleg javnega uvajamo tudi možnost komercialnih omrežij oskrbe s toploto za manjše skupine stavb, kjer skupni toplotni odjem ne presega 1 MWh/h.

2.3 Pregled poglavitnih rešitev

V predlogu zakona je treba izpostaviti naslednje rešitve:

· Poenostavlja se procedura za obratovanje malih elektrarn na objektih. Fizičnim osebam za manjše elektrarne - do 50 kW ne bo več potrebno registrirati dejavnosti proizvajanja elektrike v obliki samostojnega podjetnika kot doslej.
· Predpisuje se, da morajo lokalne skupnosti v svojih aktih obvezno dajati prednost pri oskrbi s toploto obnovljivim virom energije in energetsko učinkovitejšim rešitvam.
· Poleg javnega se uvaja tudi možnost komercialnih omrežij oskrbe s toploto za manjše skupine stavb, kjer skupni toplotni odjem ne presega 1 MWh/h.
· Uvaja se tako imenovano učinkovitostno dividendo pri varčevanju z energijo v javnem sektorju.
· Predpisuje se energetsko knjigovodstvo in letne cilje energetske učinkovitosti v javnem sektorju.
· Določamo ukrepe za učinkovito izvajanje nadzora nad delovanjem trga z energijo, ki ga ima Agencija za energijo po že sedaj veljavnem Energetskem zakonu, kar je neposreden odziv na pred kratkim uveden postopek Evropske komisije proti 25 državam članicam Evropske Unije zaradi netransparentnosti pri dostopu do čezmejnih kapacitet elektroenergetskega in plinovodnega omrežja.
· Uvajajo se obvezne rezerve tudi za sisteme daljinskega ogrevanja s toploto.
· Uvaja se vrstni red odklopov elektrike v primeru krize tako, kot je to že predpisano za plin.
· Znižuje se pretirana zahteva po toplotnem izkoristku pri sosežigu lesne biomase in s tem omogočamo nadaljnje obratovanje nekaterih kogeneracij na lesno biomaso tudi po 31.12.2009.
· Odpravlja se vrsto nejasnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor in pri urejanju lastniških in služnostnih razmerij pri že obstoječi energetski infrastrukturi.
· Odpravlja se vrsto nejasnosti, administrativnih ovir in nelogičnosti, ki so se pokazale skozi izvajanje obstoječega zakona v praksi.


3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA NA DRŽAVNI PRORAČUN IN NA DRUGA JAVNOFINANČNA SREDSTVA


Rešitve iz predlaganih sprememb zakona ne bodo imele vpliv na proračun in druga javna finančna sredstva.

4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EU


Ureditev omejevanja obtežb in porabe električne energije v povezavi s odškodninsko odgovornostjo

Avstrija

V Republiki Avstriji imajo o omejevanju porabe oziroma o "upravljanju z energijo" zakon (Energielenkungsgesetz 1982), ki je bil nazadnje objavljen leta 2001 in dopolnjen z njihovim zakonom o zanesljivosti dobave energije Energie-Versorgungssicherheitsgesetz 2006 leta 2006. V zakonu so navedeni pogoji in postopki za uvedbo t.i. redukcij električne energije. Poleg električne ta zakon obravnava tudi ostale oblike energije. V nadaljevanju povzemamo naveden zakon v tistih delih, kjer se nanaša na električno energijo.
Ukrepi se smejo po tem zakonu uveljaviti, kadar grozi neposredna nevarnost ali kadar obstaja možnost, da bi se že obstoječa nevarnost razširila in ogrozila energetsko preskrbo Avstrije v primerih:
 da primanjkljaj energije ni sezonskega značaja,
 da ga z načeli tržnega poslovanja ni mogoče drugače rešiti ali pa bi bile za to potrebni nesorazmerno visoki stroški ali
 da takšne razmere zahtevajo ukrepi organov določenih mednarodnih organizacij.
Ukrepi imajo za cilj:
 pokrivanje življenjsko pomembnih porabnikov energije vključno za potrebe narodne obrambe, vzdrževanja tovornega prometa in oskrbe civilnega prebivalstva,
 izpolnjevanje zakonskih obveznosti organov določenih mednarodnih organizacij.
Ukrepi se lahko izvedejo na celotnem območju Republike Avstrije ali pa samo na enem delu ali v eni pokrajini. Ukrepi lahko trajajo samo tako dolgo, dokler obstajajo razlogi za njihovo vzdrževanje. Ukrepe razglasi zvezni minister za gospodarstvo in delo ter lahko trajajo največ šest mesecev. V kolikor po preteku te dobe še obstajajo razlogi za podaljšanje veljavnosti ukrepov, je za njihovo podaljšanje potreben sklep nacionalnega parlamenta. Ukrepi se objavijo v avstrijskem "Uradnem listu". V kolikor bi bila takšna objava časovno neustrezna, se lahko ukrepi objavijo tudi v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji ter na internetu. Po preteku treh mesecev in potem vsaka nadaljnja dva meseca dokler trajajo ukrepi, minister za gospodarstvo in delo o poteku izvajanja ukrepov poroča zveznemu parlamentu. Naloge Agencije za energijo Republike Avstrije (Energie-Control GmbH) so med drugim tudi izvajanje monitoringa zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Vsi ostali akterji na trgu z električno energijo morajo pri tem sodelovati. Monitoring med drugim vključuje:
 razmerje med proizvodnjo in porabo električne energije na domačem trgu;
 pričakovano spremembo porabe in pričakovane možnosti proizvodnje električne energije;
 objekte za proizvodnjo električne energije, ki so v gradnji oziroma v načrtovanju;
 kakovost in obseg vzdrževanja električnega omrežja;
 ukrepe za pokrivanje konic porabe električne energije in ob izpadu enega ali več proizvajalcev električne energije;
 razpoložljivost naprav za proizvodnjo električne energije in električnih omrežij.
Rezultati opravljenega monitoringa lahko služijo za izdelavo dolgoročnih napovedi in načrtovanja sistema.
Minister za gospodarstvo in delo lahko v posameznih zveznih deželah v primeru kadar grozi neposredna nevarnost ali kadar obstaja možnost, da bi se že obstoječa nevarnost razširila in ogrozila elektroenergetsko preskrbo Avstrije:
 da navodila proizvajalcem, upravljalcem omrežij, koordinatorjem bilančnih skupin, odgovornim v bilančnih skupinah in prodajalcem električne energije o proizvodnji, prenosu in razdeljevanju ter trgovini z električno energijo;
 da navodila končnim odjemalcem o dodelitvi, odjemu, in uporabi električne energije;
 da navodila o prodaji električne energije ostalim državam EU in tretjim državam;
 urejuje način procesa in dovoli odstopanje emisijskih vrednosti od zakonsko določenih;
 spremeni določbe o zagotovljenem odjemu električne energije od proizvajalcev, ki uporabljajo obnovljive vire električne energije in od razpršenih virov;
 določi drugačne kontingente za porabo električne energije posameznih zveznih dežel.

Vrstni red odjema oziroma izvajanja redukcij je v skladu s potrebami in nujnostjo pri končnih odjemalcih (glede na njihovo dejavnost,…). Končni odjemalci, ki so v prejšnjem koledarskem letu presegli mesečno porabo 500 000 kWh lahko pristopijo v shemo prostovoljnega razbremenjevanja in si s tem zagotovijo posebno obravnavo pri Agenciji za energijo Republike Avstrije (Energie-Control GmbH). Denar, izterjani od tistih odjemalcev, ki so porabili več električne energije od napovedane, se med elektro-distribucijska podjetja, ki so sodelovala pri izvajanju preusmerjanja električne energije, razdelijo po posebnem ključu, ki ga določi Agencija za energijo Republike Avstrije. Do teh sredstev so pod določenimi pogoji upravičeni tudi odjemalci, ki pristopijo v shemo prostovoljnega razbremenjevanja. Agencija za energijo Republike Avstrije letno objavlja srednjeročno in dolgoročno napoved o zanesljivosti oskrbe z električno energijo.




Nemčija

V Nemčiji je krovni zakon na področju elektroenergetike Zakon o energetskem gospodarstvu - Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz - EnWG), nazadnje spreminjan leta 2006. V delu, kjer se zakon nanaša na reguliranje omrežij je za vsa omrežja (se pravi tudi za električno) zapisano, da je upravljalec omrežja dolžan upravljati omrežje tako, da zagotavlja varno, zanesljivo in sposobno omrežje, ki je uporabnikom dostopno po nediskriminatornih načelih. Omrežje mora pravilno vzdrževati in pravočasno dograjevati, v skladu s potrebami, dokler je to gospodarsko opravičljivo. V podzakonskih je lahko določeno, da lahko odjemalci od upravljalca omrežja zahtevajo odškodnino za povzročeno dejansko škodo, ki izvira iz neredne dobave energije. Odškodnine se lahko nanašajo le na škodo, ki je povzročena namerno ali zaradi malomarnosti, njena višina pa je omejena. V kolikor bi izplačilo odškodnine gospodarsko ogrozilo obstoj upravljalca omrežja, se lahko odgovornost upravljalca popolnoma izključi. Za zagotovitev varnost in zanesljivost obratovanja električnega omrežja so zadolženi upravljalci5 tega omrežja. V kolikor je le-ta ogrožena, morajo s:
 preklopi v omrežju ali s
 tržnimi prijemi (zagotovitev dodatne moči,…), zagotoviti varno obratovanje omrežja. Če s takšnimi prijemi to ni mogoče, je upravljalec dolžan omejiti proizvodnjo oziroma porabo električne energije iz svojega omrežja, da bi zagotovil preskrbo z električno energijo nujnim odjemalcem. Takšno stanje nastopi, ko upravljalec omrežja v svojem omrežju ali delu svojega omrežja ni več sposoben drugače zagotavljati frekvence, napetosti ali stabilnosti omrežja v dovoljenih mejah. V primeru nastopa takšnega stanja, mora o tem čim prej obvestiti upravljalce distribucijskih omrežij. V takšnem stanju tudi niso več obvezujoče pogodbe o dobavi električne moči in so obenem izključene vse možnosti za izterjavo odškodnin zaradi povzročene škode. O vzrokih in poteku dogodkov je nujno obvestiti prizadete in Agencijo za energijo. Na poziv je treba priložiti tudi vzroke za nastanek takšnega stanja. Poseben zakon imajo v Nemčiji že od leta 1975 o zagotavljanju preskrbe z elektrièno energijo - Gesetz zur Sicherung der Energieversorgung (Energiesicherungsgesetz 1975). Za zagotavljanje preskrbe "nujnih" odjemalcev, ki potrebujejo energijo za zagotavljanje življenjsko pomembnih dobrin ali storitev, se lahko s pravnimi akti med drugim določi:
 proizvodnja,
 transport,
 hramba,
 razdeljevanje,
 poraba in
 najvišja cena energentov, med drugim tudi električne energije. Za življenjsko pomembne se šteje tudi
izpolnjevanje posebnih nalog in mednarodne zadolžitve. Omeji se lahko uporaba energije v smislu krajevne, časovne ali količinske omejitve ali pa omejitve za samo določene namene. Omejitev sme trajati samo tako dolgo, dokler se ne vzpostavi takšno stanje v omrežju, da omejitev ni več potrebna. Takšne pravne akte izda zvezna vlada. Te akte lahko izda brez potrditve parlamenta neposredno na pristojno ministrstvo ali službo (na primer upravljalca omrežja ali Agencijo za energijo). Takšni akti lahko trajajo največ šest mesecev. Za podaljšanje je potrebno pridobiti potrditev parlamenta. Akt lahko izda zvezna vlada tudi pred dejanskim nastopom takšnega stanja če oceni, da bi s tem preprečila nastop takšnega stanja. Pravne akte na področju električne energije (in plina) lahko izdaja tudi Agencija za energijo,če gre pri tem za:
 zagotovitev medregionalnih posebnih interesov glede preskrbe z električno energijo ali
 poravnavo in uravnavo pretokov znotraj posameznih nemških dežel.
Ugovor ali izpodbojna tožba na vse naštete ukrepe ali pravne akte ne zadrži izvedbe teh ukrepov ali aktov. Če je zaradi uveljavitve katerihkoli navedenih pravnih aktov prišlo do razlastitve ali odsvojitve stvari, je razlaščenec upravičen do denarne odškodnine, ki mu jo izplača tisti, ki je pravne akte uvedel (država, zvezna dežela,…). V kolikor se z navedenimi pravnimi akti povzroči takšna škoda, da je oškodovančevo preživetje ogroženo, vseeno pa ni prišlo do razlastitve, mu pripada takšna odškodnina, da njegovo preživetje ni več ogroženo, ali pa se mu ponudi v zameno druge dobrine.

Velika Britanija

V Veliki Britaniji imajo zaradi svoje relativno izolirane lege, ki povečuje možnost za nastop pomanjkanja električne energije, zelo dobro pripravljen sistem razbremenjevanja omrežja "rota disconnections" (RD) [T12] in [T13], ki ima osnovo v njihovem "Electricity Act-u" [T14]. Sistem so razvili v času naftne krize, a jim ga od 70-ih let prejšnjega stoletja še ni bilo potrebno uporabiti, ker na Otoku na srečo od takrat še ni prišlo do večjih sistemskih težav s preskrbo z električno energijo.
nevarnosti) uredi razmere:
 prva stopnja je poziv vsem gospodinjskim odjemalcem, da zmanjšajo porabo
električne energije; če to ni dovolj
 sledi poziv vsem industrijskim odjemalcem, da zmanjšajo porabo električne energije;
če še to ni dovolj
 sledijo prekinitve napajanja, ki so začrtane vnaprej (RD).
V tem primeru državni sekretar obvesti vsako distribucijsko podjetje posebej o tem, koliko časa morajo izvajati RD in na kateri stopnji. Prav tako jih obvesti, da so v èasu izvajanja RD dovoljene kršitve komercialnih pogodb o dobavi elektriène energije, če je to potrebno zaradi izvajanja RD. To pomeni, da takrat ni mogoče uveljavljati odškodninske odgovornosti zaradi nedobavljene električne energije. Sistem RD je zasnovan tako, da ščiti tiste odjemalce, katerim bi izvajanje tega sistema povzročilo ekstremno velike težave. To so predvsem tiste dejavnosti, ki imajo močan vpliv na javno zdravje in varnost. Te dejavnosti so razdelili v tri zašèitene skupine:
 vitalne ("vital"): transport, energija, voda, kanalizacija, zdravje in komunikacije,
 hrana ("food"): večja podjetja za pridelavo, predelavo in skladiščenje hrane,
 ostali ("other"): vse dejavnosti, ki bi jim daljši odklop povzročil resno škodo ali ki imajo kontinuiran delovni proces. Po zadnjih informacijah bodo skupino "hrana" izključili iz skupine zaščitenih odjemalcev ker so ugotovili, da njihova vključenost v RD lahko pomeni v najslabšem primeru samo manjšo izbiro različnih vrst istega proizvoda na trgovinskih policah (na primer: namesto treh različnih vrst določenega živila samo dve različni vrsti), nikakor pa ne pomanjkanja tega živila. Poleg tega so v te skupine lahko uvrščeni samo tisti odjemalci, ki si zaradi razumljivega razloga niso mogli priskrbeti rezervnega napajanja. Pri tem velja poudariti, da mora rezervno napajanje omogočati normalno nadaljnje delo. Prav tako pa je potrebno v bolnišnicah pred začetkom operacij zagotoviti vsaj dva neodvisna vira napajanja, drugače začetek operacije sploh ni mogoč. Vsi odjemalci, ki niso vključeni v zaščitene skupine, so geografsko razdeljeni v 18 razredov po črkah od "A" do "U". Vsaka skupina predstavlja približno 5 % vse porabe. Vsak odjemalec ima to črko napisano na svojem računu za električno energijo. V primeru nastopa potrebe po RD se v javnih medijih vsaj 48 ur prej to objavi, prav tako pa se na enak način za en teden vnaprej objavi, katera skupina (po črkah) bo imela kdaj v tednu triurne redukcije električne energije. Ker se RD napove najmanj 48 ur vnaprej to ne šteje v kvoto nenapovedanih prekinitev. V najboljšem primeru, ko so RD komaj potrebne, lahko odjemalci računajo na dva do tri triurna bloka, ko ne bodo napajani na teden. V najslabšem primeru pa sploh ne bodo napajani. Vsako izmed podjetij oziroma organizacij v Veliki Britaniji naj bi se pripravilo za 3 različne scenarije:
a) Nepričakovan izpad napajanja, ki traja v mestih do 18 ur in na ruralnih območjih do enega tedna.
b) Načrtovana triurna prekinitev v skladu z RD.
c) Nepričakovan popoln razpad omrežja. V tem primeru se prične omrežje ponovno vzpostavljati v roku 12 ur od razpada, najprej v ruralnih območjih, nato pa v roku treh dni po vsej državi. Čeprav se scenarij c) še nikoli ni zgodil, ker proti temu obstoja več varovalk, se vseeno pripravljajo tudi nanj. Kljub vsem tem pripravam pa po njihovih anketah sodeč 43 % vseh organizacij v Veliki Britaniji nima pripravljenega načrta, kako postopati v primeru RD.


Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom EU.



5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Predlog zakona ne bo imel drugih posledic.

»V primeru nove večje infrastrukture zemeljskega plina, vključno s čezmejnimi zmogljivostmi, znatnega povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture ali v primeru sprememb v infrastrukturi, ki omogočajo uporabo novih virov zemeljskega plina, lahko Agencija za energijo na zahtevo investitorja odloči, da se določbe o dostopu do omrežja zemeljskega plina po načelu reguliranega dostopa tretje strani in o določitvi omrežnine za določen čas ne uporabljajo in s to odločitvijo predhodno seznani vlado.

Agencija za energijo z odločbo ugodi zahtevi investitorja iz prejšnjega odstavka, če taka investicija povečuje konkurenco pri dobavi zemeljskega plina in povečuje varnost dobav, če je tveganje investicije tako veliko, da brez izjeme do nje ne bi prišlo, če je lastnik tega omrežja pravno ločena oseba od sistemskih operaterjev omrežij, v okviru katerih se bo gradila infrastruktura, če uporabniki omrežja za njegovo uporabo plačajo stroške in če izjema ne omejuje konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom v Evropski skupnosti.«

V četrtem in šestem odstavku 32.c člena se beseda »vlada« zamenja z besedami »Agencija za energijo«.

Ukrepi smejo trajati najkrajši čas, ki je potreben za odpravo posledic pomanjkanja in vzpostavitev normalnega položaja, pri čemer morajo izvajalci energetskih dejavnosti storiti vse, da se čim prej vzpostavi normalno stanje.

Način izvajanja ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi vlada z uredbo, natančneje pa jih v okviru sistemskih obratovalnih navodil določijo sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij. Pri določanju obsega in vrstnega reda omejevanja mora sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije upoštevati varnostne, zdravstvene, tehnične in ekonomske kriterije in pri tem enakopravno upoštevati odjem v državi in čezmejne izmenjave.

V primeru omejevanja obtežb v skladu s prvim in drugim odstavkom so operaterji, ki izvajajo omejevanje obtežb, oproščeni morebitne odškodninske odgovornosti (odškodninskih zahtev s strani odjemalcev, proizvajalcev, trgovcev, posrednikov, dobaviteljev in operaterjev povezanih omrežij).«.

Če investitor proizvodne naprave v sporazumu s sistemskim operaterjem prevzame stroške okrepitve in razširitve omrežja, mora sistemski operater začeti izvajati potrebne aktivnosti takoj. V pogodbi o priključitvi se opredeli način povrnitve vloženih sredstev.

Dosedanja drugi in tretji odstavek, postaneta četrti in peti odstavek.

V točki e) se doda nova prva alineja, ki se glasi:
»- poslovanje sistemskih operaterjev in izvajanje regulativnega okvira,«.

Dosedanje prva do sedma alineja, postanejo druga do osma alineja.

V šesti alineji točki e) se na koncu besedila, pred vejico doda besedilo »električne energije in zemeljskega plina,«.

V sedmi alineji točke e) se pred besedno »ter« doda »električne energije in zemeljskega plina«.

Točka g) se spremeni tako, da se glasi:
»g) v primeru, da sistemski operater omrežje zakupi, najame ali drugače pridobi v obratovanje, upravljanje in razvoj, omrežje, del omrežja ali objekte, povezane v omrežje in potrebne za delovanje omrežja, ali izvajanje nekaterih nalog prenese na tretjo osebo, Agencija za energijo presoja upravičenost stroškov lastnika navedenih objektov oziroma izvajalca nalog sistemskega operaterja po istih kriterijih za upravičenost, kot jih uporablja za oceno stroškov sistemskega operaterja,«.

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Četrti odstavek se briše zaradi nelogične-nerealne zahteve, da bo stranka pošiljala vlogo, ki bi dokazovala, da ne izpolnjuje pogojev, da bo lahko Agencija za energijo po uradni dolžnosti uvedla postopek odvzema deklaracije. Ta odstavek je zato nepotreben, ker naslednja dva odstavka 64. f člena določata, kako pooblaščene osebe Agencije za energijo nadzirajo izpolnjevanje pogojev in kdaj Agencija za energijo z odločbo odvzame deklaracijo.

K 28. členu
S dodanim odstavkom se uredi podlaga, da lahko sistemski operater zahteva od investitorja ustrezna poroštva za dela, ki jih bo opravil na investitorjevo zahtevo. Po obstoječi ureditvi zakona je priključitev proizvodnih naprav na OVE in SPTE na omrežje obvezno. Investitor v skladu s postopkom dodelitve podpore po podporni shemi zahteva vnaprejšnjo priključitev, kar pa običajno pomeni visoke stroške investicije. V kolikor pa investitor ne pridobi podpore, pa mora sam pokriti stroške investicije. Da bi se sistemski operater izognil rizikom pri izvajanju takšnih del, je dana možnost, da zahteva ustrezna poroštva.

K 29. členu
S spremembami se natančneje določa, kako mora delovati sistemski operater v primeru, da želi investitor na omrežje priključiti proizvodno napravo z deklaracijo in je zaradi tega potrebna okrepitev omrežja. Predvidene so tri možnosti. Po prvi, ko so okrepitve že načrtovane, ni razloga, da se ne poskrbi za čim hitrejšo izdajo soglasja za priključitev. Naslednji primer je, ko okrepitev še ni bila načrtovana, in jo je treba vnesti v razvojne načrte zaradi pobude zainteresiranega investitorja. Tretja možnost pa predvideva, da lahko investitor sam v soglasju z operaterjem začasno prevzame stroške krepitve omrežja, da prej pride do priključka, kar mu operater povrne v naslednjih petih letih.

K 30. členu
Predlagano je črtanje zadnjega odstavka 64.m člena, ki določa da vlada z uredbo uredi način priključevanja proizvodnih naprav na OVE in SPTE. Priključevanje proizvodnih naprav je v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi urejeno v Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07, 1/2008 popr.) in Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije, ki jih s soglasjem Vlade Republike Slovenije sprejeme sistemski operater.


K 31. členu
Dodan je nov stavek petemu odstavku 64.n člena, ki določa, da je lastnik ali upravljalec proizvodne naprave dolžan Centru za podpore razkriti pogodbeno ceno samostojno prodane električne energije. Center za podpore pridobljene podatke uporablja za analizo podporne sheme ter jih lahko objavlja in posreduje Agenciji za energijo v agregirani obliki, iz katere ni razvidna vrednost posamezne pogodbe. Namen določbe je predvsem zagotoviti natančnejše določanje cen samostojno prodane električne energije, proizvedene iz OVE ali SPTE, če je zanjo pridobljena finančna pomoč po podporni shemi.

Pri priključevanju elektrarn imajo investitorji, ki želijo v sistem zagotovljenega odkupa prvi problem, da od sistemskega operaterja ne dobijo soglasja za priključitev, če še nimajo dogovora s kupcem proizvedene električne energije. Sistemski operater je po spremembah EZ-C ni več dolžan odkupiti, drugi potencialni kupci pa se zanjo ne zanimajo, ker bo električna energija na voljo le nekaj mesecev do sklenitve pogodbe o podpori s centrom za podpore. Ta čas po sedanji ureditvi ti proizvajalci elektrike sploh ne morejo prodajati niti po tržni ceni za navadno električno energijo. Ker so večina že dolžni vračati kredite, jih neurejena situacija zelo prizadene. Ker ima Agencija za energijo po določbah tretjega odstavka 84. člena rok za izdajo odločbe štiri mesece od vložitve popolne vloge, lahko od priključitve proizvodne naprave na omrežje do prejema deklaracije za proizvodne naprave in odločbe o dodelitvi podpore preteče tudi osem mesecev, ko je proizvajalcu potrebno omogočiti, da svojo proizvodnjo proda vsaj brez podpore.

K 32. členu
S predlaganim besedilom bi želeli razrešiti nejasnosti v primerih, ko je proizvodna naprava v solastništvo oziroma skupnem lastništvu ali v primerih, ko lastnik naprave pooblasti oziroma dovoli nekomu tretjemu (npr. najemniku ali upravljavcu proizvodne naprave), da je upravičenec do podpore.

S predlagano spremembo drugega odstavka se uredijo pogoji za preklic veljavnosti odločbe o dodelitvi podpore ter prejemanje obratovalne podpore, ki bi bila večja od upravičenih stroškov in s tem v nasprotju z namenom in pravili za državne pomoči. Vnaprej predvideti vseh možnih sprememb okoliščin ni smiselno. Pričakovanje, da bo upravljavec proizvodne naprave, ki bi zaradi veljavne odločbe prejemal neupravičeno visoko podporo od Agencije za energijo zahteval, da spremeni ali prekliče odločbo o dodelitvi podpore, je nerealno.

K 33. členu
S to spremembo je predlagan prenos določevanja višine prispevka na Agencijo za energijo, ki je že po veljavni zakonodaji zadolžena za pripravo in oceno napovedi obsega sredstev, ki so potrebna za izvajanje podpornih shem. Določanje višine prispevka ne pomeni določanje energetske politike spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom, ampak gre samo za matematični izračun potrebnih sredstev za izvajanje podporne sheme, ki jo z uredbo določa vlada. Pred objavo višine prispevka je potrebno pridobiti soglasje vlade. Dokler soglasje vlade ni podano, se uporablja višina prispevka iz prejšnjega obdobja. Prav tako je omogočeno, da zaradi nihanja porabe električne energije in s tem tudi prispevkov, Agencija za energijo lahko določi višino teh prispevkov tudi med letom.

K 34. členu
V zakonu je bil za področje učinkovite rabe energije v pristojnosti ministra, pristojnega za okolje, kar ni ustrezno. S predlagano spremembo se na več mestih v zakonu odpravlja te neustreznosti.

K 35. členu
Obveznost priprave in izvajanja programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ne velja za dobavitelje toplote iz distribucijskega omrežja, ki dobavljajo manj kot 75 GWh toplote letno, in dobavitelje električne energije in plinastih goriv, ki dobavljajo končnim odjemalcem manj kot 200 GWh energije letno (v nadaljnjem besedilu: mali zavezanci) ter za dobavitelje naftnih derivatov za pogonski namen odjemalcem, ne glede na dobavljeno količino. Iz sredstev za izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih pripravi in izvaja Eko sklad se financira tudi delovanje Eko sklada.
V tretjem odstavku se zaradi spremembe drugega odstavka spreminja besedilo tega odstavka tako, da je dana podlaga za porabo teh sredstev za izvajanje programov izboljšanja energetske učinkovitosti Eko sklada.

Med naloge Agencije za energijo kot nacionalnega regulatorja na podlagi evropske zakonodaje za notranji trg z električno energijo in zemeljskim plinom ne spada potrjevanje programov učinkovite rabe energije s strani vseh dobaviteljev energije in energentov. Prav tako ne more biti Agencija za energija pristojna za poročanje, nadzor nad izvajanjem programov učinkovite rabe energije in poročanje. Na tem področju Agencija za energijo do sedaj ni izvajala dejavnosti. Te naloge so zato prenesena na Eko sklad, ki je že zadolžen za pripravo programov učinkovite rabe energije za manjše dobavitelje in tiste, ki ne dosegajo ciljev nakazati Eko skladu, ki nato izvede ustrezne programe, ki jih predhodno potrdi Vlada RS.

K 36. členu
Za stavbe, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, ki zadostujejo pogojem iz predlaganega člena, velja obvezno vodenje energetskega knjigovodstva, ki bo izhodišče za pregledno porabo energije v teh stavbah in povečanje energetske učinkovitosti. Podrobnosti vsebine, vrste ter načina vodenja energetskega knjigovodstva predpiše minister, pristojen za energijo s pravilnikom.

S predlaganim 66.č členom je določeno, da se v primeru doseženih prihrankov energije, lahko določi, da so posamezni odjemalci udeleženi s t.i. učinkovitostno dividendo, v kolikor je bil prihranek pri stroških za energijo na podlagi energetskega knjigovodstva večji od 10% glede na predhodno leto. Učinkovitostna dividenda pomeni stimulacijo za varčevanje zaposlenih z energijo in se lahko deli le kolektivom za skupinsko porabo, saj je treba za morebitne individualne dodatke zaposlenim predhodno spremeniti sistemski zakon o plačah zaposlenih v javni upravi.

K 37. členu
Zaradi uskladitve s spremembami 66.b člena tega zakona se zamenja Agencija za energijo z Ekološkim skladom Republike Slovenije.
Z drugim odstavkom je dodana obveznost, da zavezanci iz 66.b člena zbrana sredstva za izvajanje programov nakazujejo Eko skladu.
S spremembo petega odstavka je določeno, da mora dobavitelj, ki ni dosegel ciljev potrjenega programa, je pa zanj obračunal prispevek oziroma dodatek k ceni toplote oziroma goriv, sorazmerni del obračunanih sredstev, skupaj z zamudnimi obrestmi nakazati Eko skladu.

K 38. členu
Črta se pridobitev soglasja lokalne skupnosti za izdajo splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, toplote iz distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini.

K 39. členu
Sedaj veljavne direktive EU, ki urejajo trg z električno energijo in zemeljskim plinom, kot tudi nedavno sprejet tretji sveženj direktiv in uredb in tudi današnje tržne razmere zahtevajo dejansko in popolno neodvisnost regulatorja trga z energijo, kar pa zaradi vključenosti Agencije za energijo v Zakon o javnih agencijah in nekatere druge zakone, ki urejajo državno upravo, ni doseženo, zato se predlaga, da se EZ ustrezno spremeni, tako da se bo pravni okvir delovanja Agencije za energijo prilagodil pravnim okvirom primerljivih evropskih in slovenskih organov.
S predlagano določbo Agenciji za energijo dano splošno pooblastilo prekrškovnega organa na področju nadzorstvenih in regulatornih nalog. Predvsem so to naloge s področja reguliranja in nadzora, določene z Energetskim zakonom in uredbami ES, ki Agenciji za energijo neposredno določajo pristojnosti in naloge pri čezmejnih izmenjavah električne energije in zemeljskega plina.

K 40. členu
Predlagana je sprememba s katero se delno odpravlja prepoved opravljanja funkcije ali kakršnega koli dela v organizaciji, ki opravlja katerokoli energetsko dejavnost, ne glede na to ali je šlo za opravljanje energetske dejavnosti, ki se opravlja kot regulirana ali tržna dejavnost. Takšna prepoved je posegala tudi na dejavnosti organizacije, ki sicer ni z ničemer povezano z pristojnostmi Agencije za energijo.

K 41. členu
S predlagano spremembo se določi, da agencija za energijo nadzira roke, pogoje in tarife za priključitev novih proizvajalcev električne energije, ter nadzira stopnjo učinkovite ločitve za prenos in distribucijo električne energije. Zaradi predlaganih sprememb 27., 32. ter novega 46.a člena je potrebno dopolniti tudi 87. člen, kjer so celovito zajete vse naloge in pristojnosti Agencije za energijo.

K 42. členu
Predlagana sprememba odpravlja nedoslednost 88. člena, ki je v prvem odstavku govori o sporih med »sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga«, v nadaljevanju pa le o sistemskem operaterju.

K 43. členu
S predlogom so razširjena in natančneje določena pooblastila pooblaščenih oseb Agencije za energijo pri pregledu v okviru svojih pristojnosti na podlagi tega zakona. Predvsem v zvezi s pridobivanjem, kopiranjem ali presnemavanjem podatkov tako v fizični, kot tudi elektronski obliki.

K 44. členu
S predlogom se odpravlja nelogičnost sedanje dikcije, ko je bilo takšno nadzorstvo omogočeno samo za plinovode.

K 45. členu
Črtanje pravilnika temelji na delu v inšpekcijskem svetu, ki je bil pobudnik spremembe pravilnika, ki je to urejal za vse ostale inšpektorje. Splošni pravilnik sedaj ureja samo splošni del (splošni upravni postopek, postopek o prekršku, državno upravo) posebni del pa je prepuščen glavnemu inšpektorju. Ker se je v splošnem zadeva tako spremenila tudi ni več potrebe, po posebnem urejanju na področju energetike, saj je itak v pristojnosti glavnega inšpektorja.

K 46. členu
Zakon je dopuščal samo sankcioniranje tistih, ki samostojno opravljajo energetsko dejavnost, tistih, ki jim energetska dejavnost ni glavna dejavnost (večja podjetja, šole, zavodi,…) pa jih ni mogoče sankcionirati, četudi njihove naprave presegajo parametre, ki jih imajo podjetja, ki samostojno opravljajo energetsko dejavnost.

K 47. členu
S predlagano spremembo 109. člena je na novo določen maksimalni razpon glob, v skladu z Zakonom o prekrških, ločeno za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika.

K 48. členu
Dodan je nov 113.g člen, ki je posledica dopolnitve 81. člena zakona (39. člen tega zakona) s katerim se Agenciji za energijo jasneje določi, da je Agencija za energijo prekrškovni organ. S predlaganim členom je določena globa za nepravočasno posredovanje ali nepravilno posredovanje zahtevanih podatkov.

K 49. členu
Določena prioriteta načina ogrevanja določena v 15. členu veljajo od uveljavitve tega zakona, lokalne skupnosti pa morajo svoje akte prilagoditi v roku 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.

K 50. členu
Določen je rok, v katerem morajo sistemski operaterji pri organizatorju trga pridobiti status odgovornega bilančne skupine.

K 51. členu
Določa rok za prilagoditev dobavitelja toplote, v primeru iz 14. člena zakona.

K 52. členu
Določa rok v katerem vlade predpiše uredbo in rok v katerem minister, pristojen za energijo izda pravilnik, ki ureja vsebine iz 66.c člena.
V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pa se morajo Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist in Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije uskladiti s tem zakonom.

K 53. členu
S predlagano spremembo se obstoječ rok za prilagoditev podaljšuje, saj je bil rok, določen v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C) prekratek in neizvedljiv.

K 54. členu
K razpravi s predstavniki združenja za lesno biomaso je bilo ugotovljeno, da je zahteva za 70% izkoristek za rabo lesne biomase v proizvodnih napravah OVE nerealna, ker je že skoraj enak 75%, ki se zahteva za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Zaradi tega bo potrebno v uredbi, ki določa podpore proizvodnji električne energije iz OVE to vrednost znižati na 60%. Ta zahteva bo veljala za vse nove proizvodne naprave za biomaso. Za stare, ki podpore prejemajo do konca leta 2011 pa v prejšnji shemi, ko so dobili status kvalificiranih proizvajalcev sploh ni bilo zahteve po izkoristku. Glede na to, da sprememba EZ ni možna pred začetkom leta 2010, se kriterij izkoristka starih proizvodnih naprav za leto 2010 še ne določi in se določi v višini 50% za leto 2011, ker pred sredino leta 2010 dodatnih investicij za povečanje izkoristka ne morejo realizirati. Ta določba velja za naprave, manjše od 10 MW in deležem biomase pri sosežigu, ki je večji od 5%.

K 55. členu
S tem predlogom je dana Centru za podpore podlaga za izplačilo neporavnanih obveznosti sistemskih operaterjev, ki so po prejšnjih predpisih bili odgovorni za odkup električen energije od kvalificiranih proizvajalcev in do konca leta 2008 niso prenesli sredstev na Center za podpore, kot je to določal 42. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C).

K 56. členu
Določen je rok za uveljavitev zakona.

BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:

a) delovanja Agencije za energijo;
b) sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina;
c) stroškov dobaviteljev zaradi neustavljive dobave električne energije;
d) delovanje organizatorja trga, razen stroškov za izvajanje dejavnosti Centra za podpore iz 64.p člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: center za podpore);

a) električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije,
b) del električne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, ter
c) obnovljiva električna energija, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje energije, vendar brez električne energije, proizvedene kot rezultat delovanja sistemov za skladiščenje;

a) električni vod, ki povezuje omrežja električne energije,
b) prenosni vod zemeljskega plina, ki povezuje prenosno omrežje v Republiki Sloveniji s prenosnimi omrežji drugih držav;

- metodologiji za obračunavanje omrežnine,
- metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov in sistema obračunavanja teh cen,
- metodologiji za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
- metodologiji za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini iz omrežij,
- metodologiji za pripravo tarifnih sistemov,
- načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov in načinu njihovega prikazovanja;

- pravilom dodeljevanja zmogljivosti povezovalnih vodov,
- omrežnini za uporabo omrežij zemeljskega plina,
- sistemskim obratovalnim navodilom,
- splošnim pogojem za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega in distribucijskega omrežja ter zemeljskega plina iz prenosnega in (oziroma mnenje) distribucijskega omrežja,
- tarifnemu sistemu za električno energijo za tarifne odjemalce,
- pravilom za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom, pravilom za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina in pravilom za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom,
- pravilom za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo;

- omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij,
- upravičene stroške in druge elemente omrežnine za elektroenergetska omrežja;

- o izdaji in odvzemu licenc,
- v sporih iz 88. člena tega zakona;

- neodvisnost sistemskih operaterjev,
- čas, potreben za popravila prenosnih in distribucijskih omrežij,
- čas, potreben za priključitev na omrežje,
- objavo informacij o interkonektorjih, izkoriščenosti omrežja in dodelivi zmogljivosti, pri čemer se podatki obravnavajo kot zaupni,
- roke, pogoje in tarife za priključitev novih proizvajalcev,
- učinkovito ločitev distribucije in prenosa od proizvodnje in dobave ter
- stopnjo transparentnosti in stopnjo konkurenčnosti trga z zemeljskim plinom in električno energijo;

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme mestna občina ali več mestnih občin skupaj lokalni energetski koncept najpozneje do 1. januarja 2009.

Zadnja sprememba: 01/06/2010

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov