Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2008-1536-0008
Številka: 00701-11/2008/4
Ljubljana, 10.07.2008
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 177. redni seji dne 10.07.2008 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O USTANOVITVI POKRAJIN,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Ivan Žagar, minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- mag. Marko Starman, državni sekretar, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- mag. Vesna Juvan Gotovac, sekretarka, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Andrej Čokert, podsekretar, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2008-1536-0008
PREDLOG ZAKONA O USTANOVITVI POKRAJIN
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Spremembe 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije, sprejete v juniju 2006, so omogočile začetek postopkov za ustanovitev pokrajin v Sloveniji. V 143. členu ustave je določeno sodelovanje občin pri oblikovanju predloga območij, imen in sedežev pokrajin. Postopek za ustanovitev pokrajin se je začel kot postopek priprave predloga zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) in zaradi uveljavitve drugega odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije, izvedla Vlada Republike Slovenije tako, da je konec meseca maja 2007 posredovala občinskim svetom slovenskih občin Predlog za določitev območij, imen in sedežev pokrajin ter jih pozvala, da v 60 dneh posredujejo svoje mnenje. Predlog vlade je bil objavljen v dveh dnevnih časopisih.
K Predlogu za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen je vlada prejela 182 mnenj občinskih svetov, kar je 86,7 % od vseh 210 občin. Na tej podlagi je vlada v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, glede katerega se je zakonodajni postopek končal po splošni obravnavi.
Državni zbor je na podlagi 26., 27. in 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07-uradno prečiščeno besedilo) dne 22. maja 2008 sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter o statusu mestne občine Ljubljana (ODPRPok) (Uradni list RS, št. 50/08), v skladu s katerim je bil izveden posvetovalni referendum 22. junija 2008.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve
Cilj zakona je razdelitev območja države na območja pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti in ustanovitev pokrajin v Sloveniji, določitev njihovih imen in sedežev ter določitev števila članov prvih pokrajinskih svetov.
Zakon temelji na načelu decentralizacije oblasti kot sestavini načela delitve oblasti ljudstva, ki narekuje decentralizacijo oblastnih funkcij in prenos upravljanja pomembnega dela javnih zadev ter javno finančnih sredstev z državne na lokalno raven v skladu z načelom subsidiarnosti, pri čemer bodo pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave, ki jih opredeljuje ustava in načelih, ki so v pravni red Republike Slovenije vgrajene z Evropsko listino lokalne samouprave (Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št.15, Uradni list RS, št.57/96).
Pri predlagani ustanovitvi pokrajin so v kar največji meri upoštevani rezultati glasovanja na posvetovalnem referendumu, ki so bili ugotovljeni na ravni določenih referendumskih območij predlaganih pokrajin in na ravni občin. Predlog je glede večine pokrajin v skladu z večinsko izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu o območjih pokrajin v Sloveniji, njihovih imenih in o statusu Mestne občine Ljubljana. V primeru predlagane Južnoprimorske pokrajine, v kateri so volivci večinsko izrazili nasprotovanje ustanovitvi in poimenovanju pokrajine, glede na opredelitev volivcev v predlagani Severnoprimorski pokrajini, referendumskega izida ni mogoče razumeti kot zahtevo za ustanovitev Primorske pokrajine, ki bi obsegala območji predlaganih Južnoprimorske in Severnoprimorske pokrajine, zato je predlagana ustanovitev Južnoprimorske pokrajine, kot je bila predlagana z referendumskim vprašanjem. V primeru predlagane Osrednjeslovenske pokrajine, v kateri so volivci večinsko izrazili nasprotovanje ustanovitvi te pokrajine, so upoštevana mnenja občinskih svetov ter županov občin severnega in južnega dela predlagane pokrajine tako, da sta predlagani dve pokrajini.
Poglavitne rešitve so v skladu s prostorsko členitvijo Slovenije, ki izhaja iz obstoječih procesov povezovanja, regionalni identiteti in pripadnosti ljudi, naravno geografskih značilnostih in poselitvi Slovenije. Prednost predlagane teritorialne členitve je v tem, da ne tvori prevelikih ozemeljskih enot, ki bi jih prebivalci težje sprejeli. Občutek pokrajinske pripadnosti je v veliki meri odraz prepleta fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti, zgodovinskih in kulturnih silnic ter upravno - političnih členitev na ozemlju Slovenije. Predlog členitve Slovenije ne prezre dejstva, da je Slovenija pokrajinsko zelo pestra država, z veliko geomorfološko razgibanostjo, kar otežuje oblikovanje velikih gravitacijskih regij. Velika reliefna raznolikost, z jasno oblikovanimi porečji, pestro pokrajinsko rabo in razvejanim omrežjem naselij opredeljuje izrazito pokrajinsko pestrost Slovenije. Prevlada razpršenega vzorca poselitve in zgolj zasnove policentričnega urbanega sistema so pomembnejše geografske osnove za predlagano regionalizacijo Slovenije.
Pri predlogu poimenovanja pokrajin so upoštevane zgodovinske, zemljepisne in kulturne značilnost območja in večinska volja prebivalcev območij pokrajin, izražena o referendumskih vprašanjih o imenih pokrajin.Pri določitvi sedeža pokrajin so upoštevane upravne, izobraževalne, kulturne ali gospodarsko središčne funkcije mest.
3. Ocena finančnih posledic za državni proračun
Predlog zakona nima finančnih posledic za sprejeta državna proračuna za leti 2008 in 2009.
4. Ocena finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva
Predlog zakona nima finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva.
5. Prilagojenost ureditve pravu evropske unije
Predlog zakona ni povezan s pravom Evropske unije.
6. Primerjalno pravna ureditev v državah članicah evropske unije
Upravno politični podsistemi na vmesni ravni, kot so regije, okrožja, departmaji v regionaliziranih in unitarnih državah Evropske unije sicer temeljijo na načelih, ki so združena v Evropski listini lokalne samouprave, vendar so v pravnem redu vsake od držav urejeni različno, ker so odvisni od siceršnje državne ureditve, sistema javne uprave, lokalne samouprave in javnih financ. Razlike med državami so na teh ravneh še bolj poudarjene kot na ravni občin. Države z oblikovanjem širših skupnosti in s prenosom funkcij v opravljanje teh skupnosti zasledujejo zelo različne cilje. Oblikovanje območij teh skupnosti pogosto temelji na zgodovinskih upravnih teritorializacijah, na etničnih, kulturnih in narodnostnih posebnostih. V novejšem času pa so najpomembnejši element oblikovanja regionalnih skupnosti razvojne zahteve.
Francija
Francoski model lokalne samouprave je eden temeljnih v Evropi in je v preteklih stoletjih imel velik vpliv na razvoj lokalne samouprave v evropskih državah.
Upravno je Francija razdeljena na 26 regij (22 v kontinentalnem delu države), 100 departmajev (96 v kontinentalnem delu države) in 36.763 občin (113 občin v prekomorski Franciji).
S spremembami zakonodaje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Franciji začel proces decentralizacije države. Departma je bil vzpostavljen kot srednji nivo upravljanja v državi, z voljenimi predstavniškimi in izvršilnimi organi. Drugi nivo lokalne samouprave v Franciji je nastal na območjih departmajev, ki so tradicionalna (več kot 200 letna) oblika dekoncentrirane državne uprave in se v teritorialnem obsegu niso spreminjali.
Območje in ime regije se lahko spremeni z zakonom, po predhodnem posvetovanju z regionalnimi sveti in departmajskimi sveti, na katere se predlagana sprememba nanaša. Dve ali več regij lahko zahtevajo združitev v eno regijo, če se tako odločijo. Združitev se razglasi z vladnim odlokom.
Območje departmaja se lahko spremeni z zakonom (zakon iz leta 1945), združitev dveh ali več departmajev pa se razglasi z vladnim odlokom.
Češka republika
Češka republika je reformirala upravno teritorialno organiziranost in ustanovila regije kot samoupravne lokalne skupnosti. Z ustavnim zakonom je bilo na Češkem decembra 1997 ustanovljenih 14 regij, določen je bil tudi njihov ozemeljski obseg. Zakon določa, da se meje regij lahko spremenijo samo z zakonom. Novembra leta 2000 so bile izvedene prve regionalne volitve in od tedaj regije izvajajo naloge, ki jih določa področna zakonodaja. Prehod je bil postopen, saj so bili okrajni uradi ukinjeni konec leta 2002 in regije niso takoj izvajale vseh svojih pristojnosti.
Prvo dejanje v dolgem obdobju transformacije teritorialnih upravnih sistemov je bila ukinitev 7 regionalnih in 75 okrajnih ljudskih (narodnih) odborov, ki so na različnih ravneh izvajali naloge države. Tako je bilo v letu 1990 ustanovljenih 73 okrajnih uradov, ki so bili dekoncentrirani državni organi na lokalnem nivoju. Na Češkem je prišlo do velike centralizacije in ena od posledic je bila, da so imela ministrstva na teritoriju veliko število dekoncentriranih uradov, brez horizontalne koordinacije, saj niso bili vzpostavljeni mehanizmi za njihovo koordinacijo. Prevladala je stroga vertikalna organiziranost državnih institucij.
Reforma teritorialnih upravnih sistemov in celotne javne uprave je bila v središču politične in javne pozornosti po letu 1989. Prvi posegi so bili narejeni v smeri uveljavljanja občin kot temeljnih samoupravnih enot in ukinitve »ljudskih odborov«. Do sprejetja ustave konec leta 1992 je bilo uveljavljenih nekaj zakonov na področju upravnih sistemov, ki so uvedli okrajne urade.
Reformo javne uprave na Češkem razdelimo na več faz. Prva je bila končana 1. januarja 2000, ko so bile ustanovljene nove samoupravne teritorialne skupnosti, regije. Na podlagi češke ustave je bil leta 1997 sprejet ustavni zakon, ki je bil podlaga za ustanovitev regij kot višjega nivoja lokalne samouprave. Regije so enote v katerih se je izvedla decentralizacija, dekoncentracija in izpeljan princip subsidiarnosti. Podobne enote so obstajale v Češkoslovaški med leti 1949 in 1960.
Nemčija
Nemčija je zvezna država z 80 milijoni prebivalcev, ki jo po združitvi obeh nemških držav tvori 16 zveznih dežel. Lokalna samouprava ni enotno organizira v vseh zveznih deželah. Nemška lokalna samouprava je izjemno raznovrstna. V osnovi ima dvoje lokalnih skupnosti: občino (Gemeinde) in okraj (Landkreis). V nekaterih večjih deželah (npr. Bavarska) pa poznajo tudi tretjo raven v okviru državne teritorialne enote vladnega okrožja (Regierungsbezierk), ki ima skromen okvir nalog (del zdravstva in socialno skrbstvo).
Okraji na Bavarskem so po vsebini nalog in njihovi velikosti primerljivi s pokrajinami. Ozemeljsko so to stabilni teritorialno upravni sistemi, ki imajo svoje korenine v ureditvi iz 19. stoletja. Z razvojem družbe pa se je spreminjala vsebina njihovega delovnega področja in organiziranost. Okraji na Bavarskem svoje korenine vlečejo iz leta 1852, ko je bilo ustanovljenih 240 okrajnih uradov. Z reformo leta 1919 se je njihovo število zmanjšalo na 143, leta 1972 pa na današnjih 71. Tako je v teritorialni organiziranosti okrajev ostala posebnost, to je mesto izvzeto iz okraja, ki pa opravlja tako naloge občine kot okraja.
7. Druge posledice zakona
S sprejetjem zakona bodo vzpostavljeni pogoji za izvedbo volitev v prve pokrajinske svete in začetek dela pokrajin.
1. Splošne določbe
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ustanovijo pokrajine in določijo njihova območja, imena in sedeži.
(2) Zakon določa merila, v skladu s katerimi so določeni območja, imena in sedeži pokrajin ter število članic oziroma članov prvih pokrajinskih svetov (v nadaljnjem besedilu: članov), ureja konstituiranje pokrajin po ustanovitvi in način določitve statusa pokrajine mestni občini Ljubljana.
2. člen
(območje pokrajine)
(1) Območje pokrajine je zemljepisna enota, ki jo povezujejo poselitveni, infrastrukturni in naravni sistemi ter interesi prebivalstva za reševanje zadev širšega lokalnega in regionalnega pomena, ki jih je pokrajina kot samoupravna lokalna skupnost sposobna zagotavljati.
(2) V območje pokrajine so vključena celotna območja občin.
(3) Meje med pokrajinami so določene z mejami med občinami, vključenimi v sosednje pokrajine.
(4) Zaradi spremembe območja občine iz prejšnjega odstavka, sprejete v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, sprememba tega zakona ni potrebna razen, če gre za združitev dveh ali več občin z območja sosednjih pokrajin.
(5) Pristojni organ geodetske uprave po uradni dolžnosti evidentira spremembe iz prejšnjega odstavka, za katere sprememba tega zakona ni potrebna, v registru prostorskih enot.
3. člen
(ime in sedež pokrajine)
(1) Ime pokrajine je določeno po zemljepisnem imenu območja ali več območij, po imenih središč, ali po imenu največjega mesta v pokrajini.
(2) Sedež pokrajine sta po tem zakonu sedeža pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave.
(3) Sedež pokrajine se spremeni z zakonom na podlagi predloga, ki ga vložijo z ustavo določeni predlagatelji ali pokrajinski svet.
(merila za število članov prvega pokrajinskega sveta)
(1) S tem zakonom je določeno število članov prvih pokrajinskih svetov v lihem številu, tako da je v pokrajini, ki ima:
- do 150 000 prebivalcev, 33 do 39 članov,
- od 150 001 do 300 000 prebivalcev, 41 do 49 članov,
- nad 300 001 prebivalca, od 51 do 55 članov.
(2) V prvem pokrajinskem svetu pokrajine, ki vključuje občine, na območju katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, ima narodna skupnost dva predstavnika.
2. Ustanovitev pokrajin
5. člen
(Celjska pokrajina)
Ustanovi se Celjska pokrajina.
Celjska pokrajina obsega občine:
Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec.
Sedež pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave Celjske pokrajine je v Celju.
Prvi pokrajinski svet Celjske pokrajine ima 45 članov.
6. člen
(Dolenjsko-belokranjska pokrajina)
Ustanovi se Dolenjsko-belokranjska pokrajina.
Dolenjsko-belokranjska pokrajina obsega občine:
Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk.
Sedež pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave Dolenjsko-belokranjske pokrajine je v Novem mestu.
Prvi pokrajinski svet Dolenjsko-belokranjske pokrajine ima 39 članov.
7. člen
(Gorenjska pokrajina)
Ustanovi se Gorenjska pokrajina.
Gorenjska pokrajina obsega občine:
Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica.
Sedež pokrajinskega sveta Gorenjske pokrajine je na Bledu, sedež pokrajinske uprave je v Kranju.
Prvi pokrajinski svet Gorenjske pokrajine ima 47 članov.
8. člen
(Južnoprimorska pokrajina)
Ustanovi se Južnoprimorska pokrajina.
Južnoprimorska pokrajina obsega občine:
Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna, Sežana.
Sedež pokrajinskega sveta Južnoprimorske pokrajine je v Sežani, sedež pokrajinske uprave je v Kopru.
Prvi pokrajinski svet Južnoprimorske pokrajine ima 43 članov, od katerih dva člana izvolijo pripadniki italijanske narodnosti kot svoja predstavnika.
9. člen
(Koroška pokrajina)
Ustanovi se Koroška pokrajina.
Koroška pokrajina obsega občine:
Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica.
Sedež pokrajinskega sveta Koroške pokrajine je v Slovenj Gradcu, sedež pokrajinske uprave je na Ravnah na Koroškem.
Prvi pokrajinski svet Koroške pokrajine ima 35 članov.
10. člen
(Kamniško-zasavska pokrajina)
Ustanovi se Kamniško-zasavska pokrajina.
Kamniško-zasavska pokrajina obsega občine:
Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Vodice, Zagorje ob Savi.
Sedež pokrajinskega sveta Kamniško-zasavske pokrajine je v Trbovljah, sedež pokrajinske uprave je v Kamniku.
Prvi pokrajinski svet Kamniško-zasavske pokrajine ima 43 članov.
11. člen
(Notranjsko-dolenjska pokrajina)
Ustanovi se Notranjsko-dolenjska pokrajina.
Notranjsko-dolenjska pokrajina obsega občine:
Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Velike Lašče, Vrhnika.
Sedež pokrajinskega sveta Notranjsko-dolenjske pokrajine je v Ribnici, sedež pokrajinske uprave je na Vrhniki.
Prvi pokrajinski svet Notranjsko-dolenjske pokrajine ima 41 članov.
12. člen
(Osrednještajerska pokrajina)
Ustanovi se Osrednještajerska pokrajina.
Osrednještajerska pokrajina obsega občine:
Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Rače-Fram, Pesnica, Poljčane, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Šentilj.
Sedež pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave Osrednještajerske pokrajine je v Mariboru.
Prvi pokrajinski svet Osrednještajerske pokrajine ima 49 članov.
13. člen
(Pomurska pokrajina)
Ustanovi se Pomurska pokrajina.
Pomurska pokrajina obsega občine:
Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej.
Sedež pokrajinskega sveta Pomurske pokrajine je v Ljutomeru, sedež pokrajinske uprave je v Murski Soboti.
Prvi pokrajinski svet Pomurske pokrajine ima 41 članov, od katerih dva člana izvolijo pripadniki madžarske narodnosti kot svoja predstavnika.
14. člen
(Posavska pokrajina)
Ustanovi se Posavska pokrajina.
Posavska pokrajina obsega občine:
Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica.
Sedež pokrajinskega sveta Posavske pokrajine je v Brežicah, sedež pokrajinske uprave je v Krškem.
Prvi pokrajinski svet Posavske pokrajine ima 35 članov.
15. člen
(Savinjsko-šaleška pokrajina)
Ustanovi se Savinjsko-šaleška pokrajina.
Savinjsko-šaleška pokrajina obsega občine:
Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje.
Sedež pokrajinskega sveta Savinjsko-šaleške pokrajine je v Mozirju, sedež pokrajinske uprave je v Velenju.
Prvi pokrajinski svet Savinjsko-šaleške pokrajine ima 33 članov.
16. člen
(Severnoprimorska pokrajina)
Ustanovi se Severnoprimorska pokrajina.
Severnoprimorska pokrajina obsega občine:
Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava.
Sedež pokrajinskega sveta Severnoprimorske pokrajine je v Idriji, sedež pokrajinske uprave je v Novi Gorici.
Prvi pokrajinski svet Severnoprimorske pokrajine ima 37 članov.
17. člen
(Vzhodnoštajerska pokrajina)
Ustanovi se Vzhodnoštajerska pokrajina.
Vzhodnoštajerska pokrajina obsega občine:
Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale.
Sedež pokrajinskega sveta Vzhodnoštajerske pokrajine je v Ormožu, sedež pokrajinske uprave je na Ptuju.
Prvi pokrajinski svet Vzhodnoštajerske pokrajine ima 37 članov.
3. Konstituiranje pokrajin
18. člen
(konstituiranje pokrajine)
(1) V postopku konstituiranja pokrajine se konstituira pokrajinski svet, ustanovi pokrajinska uprava ter sprejmejo statut, proračun in drugi akti, potrebni za delovanje pokrajine.
(2) Pokrajina začne delovati s prvim dnem leta, ki sledi letu, v katerem se izvedejo volitve prvih pokrajinskih svetov in predsednikov pokrajin.
19. člen
(subsidiarna uporaba zakona)
Za konstituiranje prvega pokrajinskega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pokrajine, če ta zakon ne določa drugače.
20. člen
(konstituiranje prvega pokrajinskega sveta)
(1) Prvi pokrajinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta.
(2) Začetek mandatne dobe članov pokrajinskega sveta, izvoljenih na prvih volitvah, začne teči z dnem konstituiranja pokrajinskega sveta.
21. člen
(sklic prve seje pokrajinskega sveta)
(1) Prvo sejo prvega pokrajinskega sveta skliče predsednica oziroma predsednik pokrajinske volilne komisije (v nadaljnjem besedilu: predsednik pokrajinske volilne komisije) v dvajsetih dneh po izvolitvi članov pokrajinskega sveta.
(2) Zaradi priprave dnevnega reda prve seje in predlogov za imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skliče predsednik pokrajinske volilne komisije najpozneje deset dni po volitvah začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta.
22. člen
(začasni poslovnik)
(1) Pokrajinski svet na prvi seji najprej sprejme začasni poslovnik o svojem delu.
(2) Z začasnim poslovnikom se uredijo predvsem število, sestava in način izvolitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter postopek za izvedbo prve seje pokrajinskega sveta.
23. člen
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
Po sprejetju začasnega poslovnika pokrajinski svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po postopku, določenem v začasnem poslovniku. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pregleda poročilo pokrajinske volilne komisije o izidu volitev ter potrdila o izvolitvi članov pokrajinskega sveta ter odloči o morebitnih pritožbah kandidatov v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine.
24. člen
(odločanje o pritožbah k izvolitvi predsednika pokrajine )
(1) Po potrditvi mandatov članov pokrajinskega sveta odloči pokrajinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in na podlagi potrdila o izvolitvi prvega predsednika pokrajine o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za predsednika pokrajine.
(2) Odločitev pokrajinskega sveta je dokončna. Zoper odločitev pokrajinskega sveta je dovoljena tožba na upravno sodišče. Če pokrajinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, opravlja naloge predsednika pokrajine, do dokončne odločitve o izvolitvi predsednika pokrajine, najstarejši član pokrajinskega sveta ali drug član, ki ga na predlog najstarejšega člana, imenuje pokrajinski svet.
(3) Na prvi seji pokrajinskega sveta lahko pokrajinski svet izvoli tudi enega ali več podpredsednikov pokrajine.
25. člen
(imenovanje komisije za pripravo statuta in poslovnika )
(1) Pokrajinski svet na prvi seji imenuje komisijo za pripravo statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta.
(2) Člane komisije za pripravo statuta in poslovnika pokrajinskega sveta imenuje pokrajinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih prebivalcev pokrajine, vendar največ polovico članov. Komisiji predseduje član pokrajinskega sveta.
26. člen
(sprejetje statuta in drugih aktov za začetek dela pokrajine)
(1) Pokrajinski svet v treh mesecih po konstituiranju sprejme statut pokrajine, pokrajinski proračun in odlok o ustanovitvi pokrajinske uprave.
(2) Poslovnik pokrajinskega sveta se sprejme najpozneje v treh mesecih po sprejetju statuta pokrajine.
(3) Predsednik pokrajine določi sistemizacijo delovnih mest in notranjo organizacijo pokrajinske uprave najpozneje v 30 dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi pokrajinske uprave.
27. člen
(imenovanje direktorja pokrajinske uprave)
Predsednik pokrajine imenuje direktorico oziroma direktorja pokrajinske uprave na podlagi izvedenega javnega natečaja najpozneje v 60 dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi pokrajinske uprave.
1. Posebni status Mestne Občine Ljubljana
28. člen
(določitev statusa pokrajine)
(1) Mestna občina Ljubljana, na območju katere s tem zakonom ni ustanovljena pokrajina, ima poleg statusa mestne občine tudi pravni status pokrajine, ki se določi z zakonom.
(2) Z zakonom iz prejšnjega odstavka se določijo predvsem naloge, ki jih opravljajo organi mestne občine v okviru statusa pokrajine, financiranje in materialna podlaga za izvajanje nalog ter pristojnosti organov mestne občine pri opravljanju nalog.
29. člen
(pridobitev pravnega statusa pokrajine)
Mestna občina Ljubljana pridobi pravni status pokrajine s prvim dnem leta, ki sledi letu prvih volitev v pokrajinske svete.
5. Končne določbe
30. člen
(referendum o vključitvi mejne občine v sosednjo pokrajino)
(1) Občinski svet občine, katere območje leži ob meji pokrajine z drugo pokrajino, lahko v enem letu po uveljavitvi tega zakona razpiše v občini referendum za vključitev občine v sosednjo pokrajino.
(2) Z zakonom se lahko spremenita območji pokrajin, ustanovljenih s tem zakonom, če volivci na referendumu iz prejšnjega odstavka soglašajo z vključitvijo občine v sosednjo pokrajino in najmanj polovica občinskih svetov občin z območja sosednje pokrajine da k vključitvi pozitivno mnenje.
(3) Državni zbor mora postopek za sprejetje zakona iz prejšnjega odstavka končati najpozneje tri mesece pred razpisom prvih volitev v pokrajinske svete.
31. člen
(prenehanje veljavnosti člena ZLS)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 23. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo).
32. člen
(uveljavitev zakona)
Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
S 1. členom je določena vsebina zakona. Zakon ustanavlja pokrajine. Določa merila, ki so v zakonu uporabljena za določitev konstitutivnih elementov pokrajin, ki so: območja pokrajin, imena pokrajin in sedeži pokrajin. Zakon določa merila za določitev števila članov prvih pokrajinskih svetov ter konstituiranje pokrajin.
V 2. členu so določena merila, v skladu s katerimi so v zakonu oblikovana območja pokrajin. Merila so teritorialna in sociološka in izhajajo iz poselitvenih, infrastrukturnih in naravnih sistemov ter širših lokalnih in regionalnih interesov in potreb lokalne skupnosti. Pravilo je, da območje pokrajine vključuje območja občin. Meje med pokrajinami so tako določene z mejami obmejnih občin. Ker se območja občin lahko spreminjajo, je potrebno določiti, katere spremembe območja občine lahko vplivajo na zakon o ustanovitvi pokrajin. Tako je določeno, da spremembe ne vplivajo razen, če gre za združitev dveh ali več občin z območja sosednjih pokrajin. Na zakon o ustanovitvi pokrajin torej ne vplivajo spremembe znotraj območja pokrajine tudi, če ob meji s sosednjo pokrajino (izločitev naselja v drugo občino, ustanovitev nove občine na delu občine), kot tudi spremembe, ki sicer posegajo v območji dveh pokrajin, pa ne pomenijo ustanovitve nove občine. Če se torej naselje ene od mejnih občin izloči iz te občine in se priključi k mejni občini sosednje pokrajine, zakona o ustanovitvi pokrajin ni treba spreminjati. V teh primerih se teritorialna sprememba občin po uradni dolžnosti na podlagi zakona, s katerim se določi sprememba območja občine ali ustanovitev nove občine, evidentira v registru prostorskih enot. Sprememba tega zakona pa je nujna, če gre za združitev dveh ali več občin z območja sosednjih pokrajin. V tem primeru je treba določiti, v območje katere pokrajine bo vključeno območje tako nastale nove občine in z območja druge pokrajine oziroma pokrajin izločiti območja občin, ki so se združile v novo občino.
Merila, uporabljena za določitev imena pokrajine ter njenega sedeža so vsebina 3. člena. Določeno je, da se za sedež pokrajine štejeta sedeža pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave. Sedeža obeh sta lahko v istem mestu oziroma naselju ali ne. Zakon tudi omogoča pokrajinskemu svetu, da vloži predlog, na podlagi katerega lahko državni zbor z zakonom spremeni sedež pokrajine.
S 4. členom so določena merila za določitev števila članov prvega pokrajinskega sveta, katerih podlaga je število prebivalcev v pokrajini. Merila so določena enako, kot v zakonu o pokrajinah, razen glede predstavnikov narodnih skupnosti, za katere je določeno, da imajo v prvih pokrajinskih svetih pokrajin, na območju katerih živijo, po dva predstavnika.
Z drugim poglavjem se ustanovi 13 pokrajin.
5. člen ustanavlja Celjsko pokrajino. Območje pokrajine obsega območja občin: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Območje pokrajine je določeno v skladu z večinsko izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Na območju pokrajine živi 193.000 prebivalcev. Ime pokrajine je določeno po Celju, v katerem je sedež pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave. Prvi pokrajinski svet ima 45 članov.
6. člen ustanavlja Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Območje Dolenjsko-belokranjske pokrajine obsega območja občin: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk. Območje pokrajine je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. V pokrajini živi 109.000 prebivalcev. Ime pokrajine je določeno po geografskih pokrajinskih enotah, ki tvorita pokrajino. Sedež pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave je v Novem mestu. Prvi pokrajinski svet Dolenjsko-belokranjske pokrajine šteje 39 članov.
7. člen ustanavlja Gorenjsko pokrajino. Območje Gorenjske pokrajine obsega območja občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. Območje pokrajine je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. V pokrajini živi 200.000 prebivalcev. Ime pokrajine je določeno po zgodovinski upravni enoti. Sedež pokrajinskega sveta je na Bledu, sedež pokrajinske uprave je v Kranju. Prvi pokrajinski svet Gorenjske pokrajine šteje 47 članov.
8. člen ustanavlja Južnoprimorsko pokrajino. Območje Južnoprimorske pokrajine obsega območja občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana. V pokrajini živi 142.000 prebivalcev. Ime pokrajine je določeno po geografski pokrajinski enoti. Sedež pokrajinskega sveta je v Sežani, sedež pokrajinske uprave je v Kopru. Prvi pokrajinski svet ima 43 članov, od katerih dva člana izvolijo pripadniki italijanske narodnosti kot svoja predstavnika. Volivci s tega območja so na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008, večinsko nasprotovali ustanovitvi pokrajine in njenemu imenu. Območje pokrajine in njeno ime sta tako določena po predlogu referendumskega vprašanja in ob vsebinskem upoštevanju večinsko izražene volje volivcev v Severnoprimorski pokrajini.
9. člen ustanavlja Koroško pokrajino. Območje Koroške pokrajine obsega območja občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. Območje pokrajine je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Ime pokrajine je določeno po zgodovinski upravni enoti. V pokrajini živi 73.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta je v Slovenj Gradcu, sedež pokrajinske uprave je na Ravnah na Koroškem. Prvi pokrajinski svet Koroške pokrajine šteje 35 članov.
10. člen ustanavlja Kamniško-zasavsko pokrajino. Območje Kamniško-zasavske pokrajine obsega območja občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi. Volivci s tega območja so na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008 večinsko nasprotovali vključitvi območja v enovito Osrednjeslovensko pokrajino. Območje pokrajine in njeno ime sta tako določena ob vsebinskem upoštevanju mnenj večine občinskih svetov občin s tega območja in županov, poslanih vladi v postopku priprave zakona in državnemu zboru v zakonodajnem postopku in postopku razpisa posvetovalnega referenduma. Ime pokrajine je določeno po osrednji legi pokrajine. V pokrajini živi 175.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta je v Trbovljah, sedež pokrajinske uprave je v Kamniku. Prvi pokrajinski svet Kamniško-zasavske pokrajine šteje 43 članov.
11. člen ustanavlja Notranjsko-dolenjska pokrajino. Območje Notranjsko-dolenjske pokrajine obsega območja občin: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika. Volivci s tega območja so na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008 večinsko nasprotovali vključitvi območja v enovito Osrednjeslovensko pokrajino. Območje pokrajine in njeno ime sta tako določena ob vsebinskem upoštevanju mnenj večine občinskih svetov občin s tega območja in županov, poslanih vladi v postopku priprave zakona in državnemu zboru v zakonodajnem postopku in postopku razpisa posvetovalnega referenduma. V pokrajini živi 156.000 prebivalcev. Ime pokrajine je določeno po geografskih pokrajinskih enotah, ki tvorita pokrajino. Sedež pokrajinskega sveta Notranjsko- dolenjske pokrajine je v Ribnici, sedež pokrajinske uprave je na Vrhniki. Prvi pokrajinski svet pokrajine šteje 41 članov.
12. člen ustanavlja Osrednještajersko pokrajino. Območje Osrednještajerske pokrajine obsega območja občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Rače-Fram, Pesnica, Poljčane, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica in Šentilj. Območje pokrajine in njeno ime je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. V pokrajini živi 234.000 prebivalcev. Ime pokrajine je določeno po osrednji legi pokrajine v okviru Štajerske. Sedež pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave je v Mariboru. Prvi pokrajinski svet Osrednještajerske pokrajine šteje 49 članov.
13. člen ustanavlja Pomursko pokrajino. Območje Pomurske pokrajine obsega območja občin: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. Območje pokrajine in njeno ime je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Ime pokrajine je določeno po imenu razvojne regije. V pokrajini živi 122.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta je v Ljutomeru, sedež pokrajinske uprave je v Murski Soboti. Prvi pokrajinski svet šteje 41 članov, od katerih dva člana izvolijo pripadniki madžarske narodnosti kot svoja predstavnika.
14. člen ustanavlja Posavsko pokrajino. Območje Posavske pokrajine obsega območja občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica. Območje pokrajine je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Ime pokrajine je določeno po geografski legi pokrajine ob reki Savi. V pokrajini živi 75.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta Posavske pokrajine je v Brežicah, sedež pokrajinske uprave je v Krškem. Prvi pokrajinski svet Posavske pokrajine šteje 35 članov.
15. člen ustanavlja Savinjsko-šaleško pokrajino. Območje Savinjsko-šaleške pokrajine obsega območja občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Območje pokrajine je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Ime pokrajine je določeno geografskih pokrajinskih enotah, ki jo tvorita. V pokrajini živi 62.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta je v Mozirju, sedež pokrajinske uprave je v Velenju. Prvi pokrajinski svet Savinjsko-šaleške pokrajine šteje 33 članov.
16. člen ustanavlja Severnoprimorsko pokrajino. Območje Severnoprimorske pokrajine obsega območja občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin in Vipava. Območje pokrajine in njeno ime je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Ime pokrajine je določeno po geografski pokrajinski enoti. V pokrajini živi 120.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta je v Idriji, sedež pokrajinske uprave je v Novi Gorici. Prvi pokrajinski svet Severnoprimorske pokrajine šteje 37 članov.
17. člen ustanavlja Vzhodnoštajerska pokrajino. Območje Vzhodnoštajerske pokrajine obsega območja občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Območje pokrajine in njeno ime je določeno v skladu z izraženo voljo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki je bil izveden 22. junija 2008. Ime pokrajine je določeno po legi pokrajine v okviru Štajerske. V pokrajini živi 87.000 prebivalcev. Sedež pokrajinskega sveta je v Ormožu, sedež pokrajinske uprave je na Ptuju. Prvi pokrajinski svet Vzhodnoštajerske pokrajine šteje 37 članov.
Uvodni, 18. člen poglavja o konstituiranju pokrajin določa temeljne predpostavke, katerih izpolnitev je potrebna v postopku konstituiranja pokrajin po njihovi ustanovitvi. Postopek konstituiranja pokrajine se nanaša na konstituiranje pokrajinskega sveta, ustanovitev pokrajinske uprave ter sprejem statuta, proračuna in drugih aktov, potrebnih za delovanje pokrajine. Drugi odstavek 19. člena določa, da pokrajina začne z delom s prvim dnem leta, ki sledi letu prvih pokrajinskih volitev.
Subsidiarna uporaba zakona, ki ureja pokrajine, je glede konstituiranja prvega pokrajinskega sveta določena v 19. členu.
V 20. členu je določeno, da se prvi pokrajinski svet konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. Določba sledi znanemu načelu, da za ugotovitev o konstituiranju pokrajinskega sveta ni potrebno, da so potrjeni vsi mandati članov sveta že na prvi seji, saj je to vezano na možne pritožbe kandidatov v zvezi s podelitvijo mandatov. Drugi odstavek opredeljuje začetek mandatne dobe članov pokrajinskega sveta, torej z dnem konstituiranja sveta.
Prvi odstavek 21. člena določa sklicatelja prve seje, ki je predsednik pokrajinske volilne komisije, ter rok, v katerem se prva seja skliče, in sicer je to 20 dni po izvolitvi članov pokrajinskega sveta. Da bi se prva, konstitutivna seja sveta lahko pripravila, tako glede vsebine dnevnega reda kot same tehnične izvedbe seje, ter zbrali predlogi za imenovanje članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja , mora predsednik pokrajinske volilne komisije sklicati začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta najpozneje deset dni po volitvah. To hkrati pomeni, da morajo novoizvoljeni člani sveta do tega roka izbrati začasne vodje svojih svetniških skupin.
Da bi bilo možno voditi in izpeljati konstitutivno sejo sveta, je potrebno najprej sprejeti začasni poslovnik o delu, kot to določa 22. člen predloga zakona. Začasni poslovnik vsebuje bistvene sestavine za vodenje in izpeljavo seje, predvsem pa število, sestavo in način izvolitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter postopek tajnih volitev predsednika pokrajine.
V 23. členu je opredeljeno imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kar najprej opravi pokrajinski svet po tem, ko je začasni poslovnik sprejet. Naloga komisije je, da pregleda poročilo pokrajinske volilne komisije o izidu volitev ter potrdila o izvolitvi članov pokrajinskega sveta ter odloči o morebitnih pritožbah kandidatov v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine.
Odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev predsednika pokrajine je urejeno v 24. členu. Predlog poda komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Odločitev pokrajinskega sveta je dokončna. Kar pomeni, da je predsednik pokrajine ne glede na pritožbo izvoljen, če pokrajinski svet pritožbi ne ugodi. Če pa ji ugodi, mora pokrajinski svet hkrati odločiti o vodenju pokrajine do dokončne odločitve o izvolitvi. Če so na prvi seji podani predlogi tudi za kandidata za podpredsednika pokrajine oz. podpredsednike pokrajine, jih lahko pokrajinski svet izvoli že na konstitutivni seji.
Določba 25. člena vsebuje obveznost, da pokrajinski svet na prvi seji imenuje komisijo za pripravo statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta. Člani komisije so imenovani izmed članov pokrajinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih prebivalcev pokrajine. To pomeni, da lahko v komisiji sodelujejo tudi pravni ali drugi strokovnjaki s tega področja, saj gre za pripravo zahtevnih pravnih aktov. Več kot polovica članov komisije mora biti sestavljena izmed članov sveta, ravno tako pa komisiji predseduje član sveta.
V 26. členu je določen rok za sprejem najpomembnejših aktov pokrajine. Tako mora pokrajinski svet v treh mesecih po konstituiranju sprejeti statut pokrajine, pokrajinski proračun in odlok o ustanovitvi pokrajinske uprave. Drugi odstavek določa, da se poslovnik pokrajinskega sveta sprejme najpozneje v treh mesecih po sprejemu statuta pokrajine, tretji odstavek pa, da predsednik pokrajine določi sistemizacijo delovnih mest in notranjo organizacijo pokrajinske uprave najpozneje v 30 dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi pokrajinske uprave.
V 27. členu je določen postopek in način imenovanja direktorja pokrajinske uprave, ki ga imenuje predsednik pokrajine na podlagi izvedenega javnega natečaja najpozneje v 60 dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi pokrajinske uprave.
28. člen določa, da ima mestna občina Ljubljana poleg statusa občine tudi status pokrajine, ki se določi z zakonom. Odločitev zakonodajalca je, ali bo to uredil z zakonom, ki ureja glavno mesto ali z zakonom, ki ureja pokrajine.
Z 29. členom je določeno, da mestna občina Ljubljana pridobi status s prvim dnem leta po izvedenih prvih volitvah v pokrajinske svete s tem zakonom ustanovljenih pokrajin.
S 30. členom se razveljavlja določba 23. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo). Ta člen določa, da lahko funkcije pokrajine opravlja mestna občina, če tako določijo občine na njenem območju. Določba je v nasprotju s 143. členom ustave.
Namen 31. člena je omogočiti prebivalcem občin, ki ležijo na meji sosednje pokrajine, da izrazijo voljo za vključitev občine v sosednjo pokrajino še pred začetkom delovanja pokrajin. Državni zbor bo upošteval izraženo voljo, če bodo s tem soglašali občinski sveti najmanj polovice občin z območja sosednje pokrajine. Območji pokrajin, ki jih zadeva na referendumu izražena volja prebivalcev mejne občine, se spremenita s spremembo zakona, sprejetega po enakem postopku kot ta zakon, torej po pridobitvi mnenj občin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Vsebina določbe je namenjena »korekciji« prvega oblikovanja območij pokrajin zato je določeno, da mora državni zbor končati ta postopek tri mesece pred razpisom volitev v prve pokrajinske svete. Sicer redni postopek za spremembo območij pokrajin določa zakon o pokrajinah.
V skladu z 32. členom začne zakon veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
| Zadnja sprememba: 07/24/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |