Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV
Prvopodpisani mag. Franc Žnidaršič

Ljubljana, 26. 2. 2008



Gospod
Franc Cukjati
Predsednik DZ



Spoštovani gospod predsednik!

Na podlagi 88. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora RS (Uradni list RS, št. 35/02, 66/04, 64/07) vlagamo
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O USKLAJEVANJU TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V
REPUBLIKI SLOVENIJI

in ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena Poslovnika Državnega zbora RS.

Na sejah Državnega zbora RS in na seji matičnega delovnega telesa bo sodeloval poslanec mag. Franc Žnidaršič.



- mag. Žnidaršič Franc (prvopodpisani),
- Klavora Vasja,
- Jelen Ivan in
- Vili Rezman.



PREDLOG SPREMEMBE ZAKONA O USKLAJEVANJU TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V REPUBLIKI SLOVENIJI

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona

Do sprejetja Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (Ur. l. RS, št. 114/2006) v RS je veljal spekter različnih načinov valorizacije transferov (usklajevanje s povprečnimi plačami za ene kategorije, za druge usklajevanje z izhodiščnimi plačami, za tretje usklajevanje z najnižjimi plačami, za četrte usklajevanje z najnižjo pokojninsko osnovo, za peto kategorijo transferov pa bi tudi po ukinitvi zakona ostalo usklajevanje z letno rastjo življenjskih stroškov). Prav tako je prišlo do usklajevanj v različnih časovnih obdobjih. Pri tistih kategorijah, ki so se usklajevale tako kot pokojnine, se je valorizacija izvedla dvakrat letno (v februarju in novembru), skupaj s poračuni za nazaj od začetka leta. Pri transferih, ki so se usklajevali z izhodiščnimi plačami za negospodarstvo, se je valorizacija opravila v mesecu avgustu. Pri bolniških nadomestilih je usklajevanje vsak mesec s povprečnimi plačami. Osnovni referenčni vrednosti prejšnjega sistema, na podlagi katerega so se valorizirali denarni prejemki, sta bili indeks rasti cen življenjskih potrebščin in rast različnih kategorij plač.

Obstoječi ("novelirani" - z januarskimi "popravki") Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (v nadaljevanju: ZUTPG) zajema 44 socialnih transferov, ki so zajeti v štiri sklope in se usklajujejo po ZUTPG:
1. Transferi, ki se izplačujejo iz državnega proračuna:
- dodatek za nego otroka,
- delno plačilo za izgubljeni dohodek,
- dodatek za veliko družino,
- pomoč ob rojstvu otroka,
- starševski dodatek,
- rejnine,
- denarna socialna pomoč,
- denarno nadomestilo brezposelnim,
- starševska nadomestila,
- sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih - nadomestilo za invalidnost, dodatek za tujo nego in pomoč (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb),
- invalidnina (Zakon o vojnih invalidih),
- dodatek za posebno invalidnost (Zakon o vojnih invalidih),
- dodatek za pomoč in postrežbo (Zakon o vojnih invalidih),
- oskrbnina (Zakon o vojnih invalidih),
- invalidski dodatek (Zakon o vojnih invalidih),
- družinska invalidnina (Zakon o vojnih invalidih),
- družinski dodatek (Zakon o vojnih invalidih),
- dodatek za pomoč in postrežbo (Zakon o vojnih invalidih),
- renta (Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991),
- štipendija (Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991),
- veteranski dodatek (Zakon o vojnih veteranih),
- dodatek za pomoč in postrežbo (Zakon o vojnih veteranih),
- doživljenjska mesečna renta (Zakon o žrtvah vojnega nasilja),
- denarna renta (Zakon o žrtvah vojnega nasilja),
- republiške štipendije,
- Zoisove štipendije,
- štipendije za brezposelne osebe,
- kadrovske štipendije.

2. Transferi, ki se izplačujejo iz proračunov občin:
- kadrovske štipendije,
- delno plačilo za izgubljeni dohodek družinskemu pomočniku.

3. Transferi, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
- letni dodatek,
- dodatek za pomoč in postrežbo,
- invalidnine,
- denarna nadomestila uživalcev pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljena po predpisih, ki so se uporabljali do datuma, določenega v prvem odstavku 446. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- preživnine (Zakon o preživninskem varstvu kmetov),
- nadomestila plač za skrajšan delovni čas,
- nadomestila plač zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu,
- nadomestilo plač za čakanja na razporeditev na drugo delovno mesto,
- nadomestilo plač za čakanje na poklicno rehabilitacijo,
- nadomestilo za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije.

4. Transfer, ki ga plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
- nadomestila za plače, ki imajo podlago v 28. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št 72/06 - uradno prečiščeno besedilo),
- delna invalidska pokojnina,
- nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije,
- začasno nadomestilo,
- nadomestilo za invalidnost.

Navedeni zakon določa, da naj bi se v prihodnje vsi transferi posameznikom in gospodinjstvom, za katere je bilo doslej s predpisi določeno, da se usklajujejo bodisi z doseženo bodisi z napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin, usklajevali enkrat letno, v mesecu januarju. Na enak način je v zakonu predvideno, da se bodo enkrat letno (v mesecu januarju) z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin usklajevali tudi vsi transferi posameznikom in gospodinjstvom, za katere je bilo doslej z matičnimi zakoni ali drugimi predpisi določeno, da se usklajujejo bodisi z rastjo povprečne bruto plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, z rastjo povprečne čiste plače, zajamčene plače, minimalne plače, izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti ali povprečne plače po Kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti.

Sprejeti zakon je zamrznil vrsto pravic, kot so družinski prejemki, socialne podpore, nadomestila za brezposelnost, rejnine, štipendije vseh vrst, odškodnine tistim, ki so bili okuženi s HIV, skratka pravice, ki se izplačujejo iz državnega in občinskih proračunov ter sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon je zamrznil tudi sedem pravic s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, letni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine, nekatera nadomestila, dodatke k pokojninam upokojencev, ki jih ljudje dobivajo iz drugih republik, preživnine in varstveni dodatek. Zamrznjene so tudi osnove za pravice po petih različnih zakonih, pravice po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nadomestila plač zaradi bolezni, poklicnih bolezni, poškodb pri delu in izven dela, nege in spremstva družinskega člana po odredbi zdravnika. Vse naštete pravice so ostale vse leto 2007 nominalno enake kot leto poprej, in to v času, ko smo imeli visoko gospodarsko rast in proračunski presežek.

V Koalicijski pogodbi o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2004-2008 (v nadaljevanju: KP) so se koalicijski partnerji zavezali, da ne bodo zniževali ravni socialne varnosti (str. 24). Kljub temu, da KP ugotavlja, da dosedanji sistem socialnega varstva ne spodbuja k temu, da bi upravičenci v čim večji meri aktivno reševali lastni položaj in da je zato potrebno odvisnost od socialne pomoči nujno zmanjšati ter spodbuditi posameznike, upravičene do socialnih transferov, da si sami v čim večji meri zagotovijo svoje preživetje, smo prepričani, da predlagane rešitve posegajo, kljub poudarjeni potrebi po racionalizaciji tega področja, v doseženi nivo socialne varnosti.

Vlada je bila ob sprejemanju zakona prepričana, da za tako različne načine usklajevanj posameznih pravic oz. prejemkov posameznikov in gospodinjstev, ki se financirajo iz sredstev javnih financ, ni utemeljenega razloga. Po njenem mnenju je bila takšna situacija posledica dejstev, da so se posamezni transferi urejali v različnih zakonih, ki so se sprejemali v različnih obdobjih. Vlada je izpostavila, da je bil takšen sistem upravičen v obdobju relativno visoke inflacije, ko so se valorizacijski mehanizmi za mnoge transfere posameznikom usklajevali z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, doseženim v preteklem letu. Vlada je bila prepričana, da po letu 2000 takšna rešitev ni več ustrezna in da se je začela inflacija postopno, kasneje pa pospešeno zniževati. Vendar pa ekonomska realnost ni potrdila njenih optimističnih pričakovanj oz. predvidevanj. Tako smo lahko sedaj priče ponovni rasti inflacije, ki izrecno prizadeva spodnje dohodkovne plasti prebivalstva.

Vedeti je treba, da so prejemniki socialnih pomoči v RS osebe v skrajni stiski, ne pa neupravičeni bogataši, zato ni prav, da vlada računa na privarčevanje sredstev v proračunu z dejanskim nominalnim krčenjem socialnih pomoči. ZUTPG namreč socialno prizadetim državljanom odvzema oz. znižuje že pridobljene in z zakoni zagotovljene socialne pravice.

Sedanja inflacija je razkrila, da je zakon povzročil nove krivice, ker se je zaradi njega položaj večini prejemnikov različnih socialnih pomoči poslabšal. Omenjene prizadete socialne skupine so tiste družbene grupacije, ki pretežni, večji del svojih dohodkov porabijo za reševanje eksistenčnih problemov in vsaka rast cen v košarici življenjskih potrebščin (kjer cene hrane, ki predstavljajo tretjino, rastejo pospešeno) poslabšuje njihov socialni položaj.

S sprejetjem ZUTGP je vlada realizirala neoliberalni socialni koncept, izhajajoč iz Lizbonske strategije, z namenom, da v interesu kapitala oz. profita s pomočjo reform spremeni nekatere temeljne sistemske socialne parametre, s pomočjo katerih bi zaposlene, zlasti socialno prizadete sloje, prepustili njim samim oz. bi jim naprtili družbeno odgovornost za svojo revščino. V duhu Orwellovega "novoreka" se za besedami "skrb za blaginjo Slovencev" skrivajo elementi socialno ekonomskih reform, ki jih je v ZRN zasnoval Peter Hartz. Po njem se imenuje sveženj reformnih zakonov, ki veljajo (zlasti razvpiti Hartz IV) za simbol krčenja socialnih pravic. Gre za vzorčni model, s katerim je skušala nemška gospodarska elita, ki sicer zapoveduje etično zavezanost in odgovornost državljana do družbe, zavezati svoje zaposlene, da so pristali na boleče ukrepe v okviru socialnega sistema, da bi tako prispevali k rasti nemškega gospodarstva. V okviru navedenih bolečih reform se je poudarila pretirana fleksibilnost delovnih mest. Zlasti so se omejile pravice starejših nad 50 let do prejemanja socialnih podpor v času brezposelnosti (iz 24 na 12 mesecev).

S ciljem, da bi sanirali navedene pomanjkljivosti, ki so bile posledica ZUTPG, smo poslanci Poslanske skupine DeSUS dne 29. 10. 2007 vložili predlog zakona o prenehanju ZUTPG. S predlogom zakona so bili seznanjeni naši koalicijski partnerji, vendar le-ti niso čutili potrebe, da bi se o predlaganih rešitvah predloga zakona pogovorili oz. opredelili. Poslanci DeSUS smo s predlogom zakona o prenehanju veljavnosti ZUTPG želeli preprečiti prakso enostavnih rešitev, ker se zaradi t. i. finančne vzdržnosti proračuna vsa bremena prelagajo le na socialno prizadete, ne da bi se pri tem upoštevala tudi socialna vzdržnost predlaganih rešitev za prizadete ljudi.

DZ je na svoji 35. seji dne 29. 1. 2008 sprejel sklep, da predlog zakona o prenehanju veljavnosti ZUTPG ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Po mnenju vlade so bile s sprejemom ZUTPG številne nelogičnosti pri usklajevanju socialnih transferov že odpravljene. Vlada v osnovnih rešitvah predloga zakona ni videla vzroka za poslabšanje položaja materialno najšibkejših. V razpravi je vlada izrecno izpostavila, da bi naš predlog zakona pri nekaterih transferih (porodniška nadomestila, starševska nadomestila) celo poslabšal materialno stanje upravičencev do navedenih transferov. V razpravi je vlada kljub vsemu izpostavila, da spremlja učinke delovanja ZUTPG in da se bo na področju, kjer je že zaznala negativne posledice, ustrezno odzvala.

Kljub takšnemu stališču vlade, smo bili predlagatelji predloga zakona zadovoljni. Namreč, iz t. i. januarskega paketa zakonov, s katerem je vlada skušala reševati socialno nezadovoljstvo, ker se vrsta socialnih transferov ni usklajevala vse predhodno leto, se vidi, da so bile nekatere ideje, ki smo jih zastopali poslanci DeSUS s svojim predlogom zakona, na nek način povzete oz. celo implementirane, kar se je zgodilo v smislu sprejemanja nove zakonodaje.

Kljub temu poslanci DeSUS menimo, da so vladni zakoni rešili vprašanje usklajevanja le pri nekaterih socialnih transferih in da se kljub temu več kot 40 socialnih transferov še naprej usklajuje 1-krat letno z indeksom rasti življenjskih potrebščin. Ker je vlada s svojima zakonoma, sprejetima januarja letos, popravila t. i. pomanjkljivosti v predlogu zakona o prenehanju veljavnosti ZUTPG, menimo, da bi lahko z našim novim predlogom zakona učinkovito rešili realizacijo ostalih socialnih transferov.

Ob vložitvi Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 105/2006) je vlada v svoji obrazložitvi izpostavila, da sprejema Zakon o varstvenem dodatku (Ur. l. RS, 10/2008) zato, da bi se tako preprečila škoda, ki bi sicer nastala zaradi ponovnega prikrajšanja najbolj socialno ogroženih prejemnikov v primeru ohranitve obstoječega načina valorizacije varstvenega dodatka. ZUTPG je namreč posegel v določbe ZPIZ-1 v delu, ki se nanaša na mejni znesek za priznanje pravice do varstvenega dodatka, njegovo usklajevanje in valorizacijo varstvenega dodatka. Zato je vlada menila, da je potrebno spremeniti način usklajevanja varstvenega dodatka, ki ga je do sprejema ZUTPG urejal ZPIZ. Ob uveljavitvi ZUTPG je bilo predvidoma 45.000 upravičencev do varstvenega dodatka in za vse te je vlada z vložitvijo Zakona o socialnem varstvu odpravila poseg v njihove pravice, ki ga je udejanila s sprejetjem ZUTPG.

Prav tako je vlada na letošnji januarski seji z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 10/2008) posegla v ureditev določanja višine otroških dodatkov, kot ga je določala prva alineja 1. točke 2. odstavka 3. člena ZUTPG. Predlagatelj je delno prisluhnil ogorčeni javnosti (skupina upravičencev do otroškega dodatka šteje okoli 400.000 otrok), in sicer tako, da je zvišal osnovo otroškega dodatka za 8,4 %, kar pa ne bo vplivalo na usklajevanje otroškega dodatka po ZUTPG. Otroški dodatki se bodo še naprej usklajevali z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, s čimer pa je predlagana rešitev le deloma ustrezna.

Z navedenima posegoma (zakonoma) je vlada posegla v obstoječi način usklajevanja tako, da je pristala na usklajevanje skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju le za nekatere transfere. S tem navedenih problemov ni rešila, saj se bo večina socialnih transferov usklajevala na do sedaj predviden način. Tako se ostali prejemniki socialnih transferov usklajujejo z ugotovljenim indeksom rasti življenjskih potrebščin. Iz bežnega pregleda socialnih transferov, ki se plačujejo iz pokojninske blagajne, je razvidno naslednje stanje (podatki mesečnega statističnega pregleda ZPIZ za mesec september 2007):

Prejemniki denarnih nadomestil po ZPIZ-1, 9/2007

vrsta nadomestilaštevilostr. v %
delna invalidska pokojnina6.40743,1
za čas poklicne rehabilitacije2521,7
začasno nadomestilo720,5
nadomestilo za invalidnost8.14854,7
skupaj14.879100,0
povprečni znesek nadomestilazneski v €
delna invalidska pokojnina255,16
za čas poklicne rehabilitacije374,26
začasno nadomestilo113,82
nadomestilo za invalidnost152,62
Prejemniki denarnih nadomestil po ZPIZ, 9/2007

vrsta nadomestilaštevilostr. v %
za skrajšan delovni čas11.29328,9
zaradi manjše plače11.35629,1
za čas čakanja in čas prekvalifikacije280,1
za čas čakanja na zaposlitev16.36441,9
skupaj39.041100,0
povprečen znesek nadomestilazneski v €
zaradi manjše plače179,10
za čas čakanja in čas prekvalifikacije459,78
za čas čakanja na zaposlitev384,56
Prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo, 9/2007

vrsta izplačilaštevilostr. v %
samostojna dajatev4721,6
s pokojnino28.72998,4
skupaj29.201100,0
najtežje prizadeti4261,5
višji znesek11.48939,3
nižji znesek16.63057,0
sorazmerni 6562,2
skupaj29.201100,0
Po ZUTPG od 1. 1. 2007 dalje znaša pravica v €
za najtežje prizadete369,49
višji znesek258,65
nižji znesek129,32
Prejemniki invalidnine, 9/2007

vrsta izplačilaštevilostr. v %
samostojna dajatev6.10011,0
s pokojnino 49.53189,0
skupaj55.631100,0
po ZUTPG od 1. 1. 2007 dalje znaša pravica v €
pri deluod 36,95 do 88,68
izven delaod 25,86 do 62,07
Prejemniki letnega dodatka, 5/2007

vrstaštevilostr. v %
nižji znesek: 207,29 €364.63268,5
višji znesek: 341,18 €114.76021,5
sorazmerni del dodatka53.19910,0
skupaj532.591100,0
izplačan znesek dodatkazneski v 1000 €indeks
nižji znesek: 207.29 €75.584,662,2
višji znesek: 341,18 €39.153,832,3
sorazmerni del dodatka6.701,35,5
skupaj121.439,7100,0

Evropska komisija in ECB sta ugotovili, da je lanski inflacijski pospešek in povečana razlika med inflacijo v Sloveniji in na evroobmočju predvsem posledica pomanjkanja konkurence v nekaterih domačih panogah (Razsodba evropske komisije, Finance, 20. 2. 2008). Kot je bilo pričakovati, je bila v RS inflacija januarja letos zelo visoka. V primerjavi z lanskimi januarskimi cenami življenjskih potrebščin so bile le-te januarja višje kar za 6,4 %. Tolikšnih stopenj podražitev nismo imeli že 5 let, in sicer od januarja 2003.

Primerjava rasti cen v Sloveniji in na evroobmočju jasno kaže na problematičnost naše lanske inflacije. Leta 2006 je bila v Sloveniji 3-odstotna inflacija in na evroobmočju 1,9-odsotna; razlika med našo in evrsko inflacijo je znašala 1,1 odstotne točke. Leta 2007 je bila naša inflacija 5,7-odstotna, na evroobmočju pa 3,1-odstotna; inflacijska razlika je bila 2,6 odstotne točke. Razlika med našo in evrsko inflacijo se je leta 2007 glede na leto 2006 povečala za 1,5 odstotne točke - 2,6 - 1,1 = 1,5 (Razsodba evropske komisije, Finance, 20. 2. 2008).

Tudi podatki Evrostata dokazujejo, da se osnovna inflacija močno povečuje že od druge polovice lanskega leta, kar pomeni, da tako povišana inflacija pri nas počasi postaja sistemska in da se vgrajuje v inflacijska pričakovanja in planske dokumente od državnega proračuna navzdol. Na osnovi navedenega lahko pričakujemo, da bo inflacija v RS še nekaj časa višja od povprečja v območju evra (2,5 %). Podatki za lanski september kažejo, da je najvišji dvig cen prav pri izdatkih za prehrano. Cene hrane so k skupni podražitvi prispevale približno 40 %. Hrana se je tako od lanskega septembra podražila za 10 %, samo od lanskega januarja do septembra pa kar za 8,7 %.

Če se bo takšna situacija nadaljevala, bi bil lahko ogrožen socialni mir, ker bi takšna situacija pripeljala do množičnih protestov, zlasti, ker so temu udaru izpostavljeni predvsem zaposleni s podpovprečnimi plačami, brezposelni in upokojenci v nižjih socialnih skupinah, kjer hrana zaradi nizkih dohodkov pomeni največji strošek. Zato je nedopustno, da se z nižanjem socialnih transferov kar počez vodi varčevalna politika državnega proračuna, in to na račun socialno prizadetih marginalnih skupin.

Z lanskimi februarskimi pokojninami se prvič niso zvišali tudi številni dodatki, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ostali so na ravni, določeni po uskladitvi pokojnin v novembru 2006. Razlog temu je njihovo povprečje, veljavno v letu 2006, ki je presegalo povprečje iz leta 2005 za več kot so v letu 2006 porasle cene življenjskih potrebščin. Tako je na primer povprečni mesečni varstveni dodatek, izplačan v letu 2007, znašal 70,82 € ali 7,5 % manj od mesečnega povprečja predhodnega leta.

Ob tem je zanimivo, da zakon ni bil usklajen v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kljub temu, da se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve dne 24. 10. 2006 sestalo s predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Predlogu zakona so močno nasprotovali tako sindikati kot drugi socialni partnerji.

Ob tem želimo poudariti, da so bili "prihranki", kot jih imenuje vlada, podani v kumulativnem znesku takratnih 12 mrd SIT za obdobje treh let le kot zgolj zbirni podatki in da niso bili razdelani po kategorijah upravičencev. Ker ne gre za majhne zneske, bi bilo prav, da bi vlada prikazala navedene finančne "prihranke" natančneje, po posameznih transferih.

Prav bi bilo, da vlada prihrani določena sredstva iz naslova socialnih transferov, in sicer z vidika upravičenosti prejemanja takšnih socialnih podpor, ne pa, da skuša vlada doseči prihranek s tem, da višino navedenih socialnih podpor zniža vsem. Zato menimo, da je bila dosedanja vladna politika, ki je varčevala pri socialnih transferih in minimalnih plačah, napačna.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Vlada je ob sprejemanju ZUTPG poudarila, da je osnovni cilj zakona uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile usklajevanje transferov posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz državnega ali občinskega proračuna, blagajne Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na bolj enoten in transparenten način.

Vlada je v svojem predlogu zakona izpostavila, da želi s svojim rešitvami poenotiti mehanizme usklajevanj za vse transfere, ki se izplačujejo iz javno-finančnih virov in tako zagotoviti enakopraven socialni položaj upravičencev do posameznih vrst transferov. Zakoni, v katerih so urejeni socialni transferi, ne določajo vodenja kakršnihkoli evidenc, zaradi česar še naprej obstaja nepreglednost, kljub temu, da vlada trdi, da je z obstoječim zakonom želela doseči večjo transparentnost. Vlada v neupravičenost posameznih transferov, ki jih imajo določeni posamezniki, ni posegla, ampak je privarčevala pri vseh prejemnikih socialnih transferov kar počez, ne da bi preverila upravičenost njihovih prejemanj.

V svojem Poročilu RS o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije (oktober 2006, str. 49) vlada ugotavlja, da obstaja potreba po posodobitvi sistema socialne zaščite, ki ga določajo smernice št. 18 in 22 (Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v RS). Prednostni ukrepi naj bi zagotovili celovito reformo socialnih transferov in s tem racionalizacijo postopkov in porabe proračunskih sredstev. Za hitrejše in boljše odločanje, večjo preglednost in lažje spremljanje sprememb v postopkih za odločanje o upravičenosti do socialnih pravic naj bi se pripravile rešitve v ustreznem povezovanju evidenc, in sicer z jasno določenim namenom in obsegom povezovanja, vključno s sledljivostjo poizvedb in omejitvijo možnosti zlorab dostopa do podatkov s strani izvajalcev. S povezovanjem evidenc bi bilo mogoče različne pravice učinkoviteje uveljavljati na enem mestu skozi t. i. sistem "ena vstopa točka".

Ko se je na 35. seji DZ dne 25. 1. 2008 opredeljevalo o primernosti oz. neprimernosti predloga zakona o prenehanju veljavnosti ZUTPG za nadaljnjo obravnavo v okviru parlamentarnega postopka, so posamezni poslanci utemeljevali neupravičenost predlagane rešitve v predlogu zakona s primeri ekscesov, ki obstajajo na področju nekaterih socialnih transferov, kar pa sploh ni bil predmet predloga zakona, ki je govoril samo o revalorizaciji obstoječih socialnih transferov. Rešitev ekscesnih primerov, s katerimi so poudarjali zavračanje predloga zakona DeSUS, naj bi bila predmet nove zakonske ureditve področja, s katerim opredeljujemo upravičenost do socialnih pravic oz. višin denarnih podpor.

Vlada je sicer pripravila predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katerega razumeva kot enega izmed ukrepov iz okvira gospodarskih in socialnih reform za povečanje "blaginje" v RS, vendar namenjeni predlog ni prišel parlamentarno obravnavo. Menimo, da bi moral biti imenovani predlog zakona sprejet pred ZUTPG, če bi želeli resno upoštevati vladno zavezanost. Vlada si je izbrala bolj enostavno pot. Namesto, da bi oblikovala sistem, ki bi poenostavil sistem socialnih transferov, odvisnih od materialnega položaja družin, in hkrati poudaril tako večjo preglednost kot njegovo učinkovitost, kar bi pomenilo zmanjšanje možnosti zlorab (boljšo ciljno naravnanost), z namenom, da pomoč dobijo tisti, ki so je res potrebni, pri tem pa, da se prepreči neutemeljeno kopičenje pravic in možnost izkoriščanja in zlorabe sistema, je vlada izbrala enostavnejšo varianto - z načinom izbora usklajevanja socialnih transferov "kar počez" je v proračunu prihranila potrebna sredstva.

Osnovni cilj predloga zakona je preprečitev škode, ki bi nastala drugim upravičencem do socialnih transferov, ki niso bili zajeti z Zakonom o varstvenem dodatku in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Namreč, več kot 40 socialnih transferov se še naprej usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, kot ga določa ZUTPG. Predlagana novela odpravlja temeljno napako vladnega zakona na področju socialne politike in usklajevanja socialnih transferov posameznikom in gospodinjstvom. Vlada je namreč iz obstoječega sistema revalorizacije socialnih transferov izvzela varstveni dodatek, ki se bo usklajeval kot pokojnine, s čimer se je odpravila rešitev, s katero so bili prizadeti upokojenci upravičeni do navedenega dodatka. Prav tako je vlada z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih zvišala otroški dodatek za 8,5 %, vendar je dopustila za razliko do varstvenega dodatka še obstoječi način usklajevanja z indeksom rasti življenjskih potrebščin.

S predlogom zakona predvidevamo za vse obstoječe socialne transfere način usklajevanja, kot ga predvidevajo določbe 150., 150.a in 150.b člena ZPIZ-1. Tako bodo do le-teh upravičeni tudi vsi drugi upravičenci socialnih transferov, ki jih nista zajela januarska zakona. Prepričani smo, da skuša vlada makroekonomske in svoje javno-finančne cilje uresničiti enostransko, predvsem z ekonomskega vidika, s poudarjanjem pomembnosti dolgoročne vzdržanosti financ, uravnoteženega proračuna in nadaljnjega obvladovanja inflacije oz. da gre, po njenem mnenju, za nadgraditev sistema upravljanja z javno-finančnimi izdatki v smislu večje transparentnosti. Ob tem pa vlada zanemarja socialno vzdržnost. Z vidika socialne politike, kot izhaja iz posameznih dokumentov Evropskega parlamenta (65. točka Resolucije Evropskega parlamenta o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti - 2005/2147 (INI)), je razvidno, da je potrebno ustvariti ravnotežje med dolgoročno vzdržnostjo javnih financ in socialno vzdržnostjo, in sicer v tem smislu, da omogoča prejemnikom socialne pomoči dostojno preživetje.

S predlaganim zakonom želimo doseči, da se tudi preostali socialni transferi usklajujejo skladno z določbami ZPIZ-1, ki določajo revalorizacijo pokojnin.

Vlada povezuje sprejetje zakona z obvladovanjem inflacije, vendar sedanja situacija kaže na to, da vlada glede obvladovanja inflacije ni uspešna in da neugodnim tržnim učinkom brez potrebe izpostavila predvsem spodnje oz. marginalne sloje, medtem ko privilegiranih imetnikov tranzicijsko pridobljenega bogastva ni nikjer prizadela oz. ni uvedla ukrepov, s katerimi bi le-ti v večji meri (z vidika 2. člena Ustave RS) solidarnostno prispevali k večjemu socialnemu sožitju v družbi. Ob vse večji gospodarski rasti in s tem povezanimi dobički ter ob hkratni inflaciji so bili tako pozabljeni le spodnji sloji družbe.




3. Prilagojenost ureditve prava EU

Na ravni Evropske unije ni obvezujočih predpisov, ki bi državam članicam nalagali zahteve po določeni ureditvi na področju usklajevanja transferov.

4. Prikaz ureditev v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravnemu redu EU

Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu Evropske unije. Na nivoju Evropske unije ni predpisov, ki bi nalagali državam članicam enotno urejanje usklajevanja socialnih transferov. Sistem socialne varnosti je prepuščen urejanju posameznih držav članic Evropske unije na nacionalnem nivoju.

Švedska

Določen je minimum za posamezno vrsto družinske dajatve. Letno višino posameznih družinskih dajatev določita nacionalna vlada in parlament ter se izplačujejo na ravni države, medtem ko za posamezne vrste družinskih dajatev sredstva zagotavlja lokalna skupnost.

Denarna socialna pomoč - nekatere postavke letno določata vlada in parlament, druge pa se določijo različno po občinah.

Denarno nadomestilo brezposelnim je odvisno od usklajevanja, o katerem odloča parlament.

Starostne pokojnine se valorizirajo skladno s povprečno rastjo plač. Prav tako je pomembno omeniti, da je indeksacija starostnih pokojnin višja v začetnem obdobju, kar pomeni, da je ob upokojitvi posameznik deležen povišanja 1,6 %, pri vsakem naslednjem usklajevanju s plačami pa je povprečno povišanje plač zmanjšano za 1,6 % točk. Invalidska pokojnina, invalidnina in zajamčena pokojnina se letno usklajujejo s povprečno rastjo cen.

Velika Britanija

Uskladitev družinskih dajatev se opravi enkrat letno, skladno z gibanjem cen.

Denarna socialna pomoč se načeloma usklajuje enkrat letno, skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Denarno nadomestilo brezposelnim se usklajuje enkrat letno.

Vse pravice, pridobljene iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se zakonsko valorizirajo enkrat letno, in sicer najmanj v višini povprečnih letnih gibanj cen v državi.

Finska

Uskladitev družinskih dajatev se opravi enkrat letno, skladno z gibanjem indeksa državnih pokojnin.

Denarna socialna pomoč se usklajuje enkrat letno, skladno z indeksom socialnih pokojnin.

Usklajevanje se opravi v odvisnosti od vrste pokojnin obveznega pokojninskega zavarovanja. V okviru osnovne državne pokojnine usklajevanje temelji na povprečnem letnem gibanju cen v državi. Če gre za starostno pokojnino, se le-ta usklajuje v začetku januarja vsakega koledarskega leta, in sicer v skladu s pokojninskim indeksom prihodkov. Pri tem se v višini 80 % upoštevajo spremembe v višini plač, ostalih 20 % pa se nanaša na spremembe v povprečnem letnem gibanju cen.

5. Finančne in druge posledice predloga zakona za državni proračun

Vlada RS je ob sprejemanju ZUTPG izrecno izpostavila, da je navedeni zakon neposredno povezan s sprejemom proračuna in naj bi pomenil prihranke v javno-finančnih sredstvih za socialne transfere. Po ocenah Ministrstva za finance naj bi lansko leto pri transferih na področju nezaposlenosti poraba proračunskega denarja nekoliko manjša od načrtovane, še zlasti pa bo manjša, ker se je spremenila oz. začela uporabljati enotna valorizacija socialnih transferov (varstveni dodatki in nadomestila). Tako bodo le-ti manjši na področju socialnega varstva in s področja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po mnenju ministrstva bodo iz navedenega razloga manjši tudi transferi iz državnega proračuna za plačevanje njegovih obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob sprejemanju obstoječega zakona, ki ga želimo novelirati, so predstavniki vlade in Ministrstva za finance poudarjali, da je prednost ZUTPG v tem, da se bodo prihranila ustrezna sredstva. Res, prihranilo se je npr. pri invalidskih pokojninah in varstvenem dodatku, zato je proračun statistično izkazal presežek. Absurdno pa je, da so ta presežek financirali tisti, ki imajo najmanj in so se zaradi inflacije znašli v najtežji situaciji.

Absurdno je tudi, da se je v namenu ZUTPG poudarjalo, da je cilj zakona povečati socialne transfere. Tako pa se je zgodilo ravno nasprotno. Vlada je prihranila sredstva, medtem ko so bili občani, upravičenci do socialnih transferov, prikrajšani. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je ob sprejemanju zakona hvalilo s tem, da se ustvarjajo prihranki v dobrobit proračuna. Predlagatelji zakona menimo, da je naloga ministrstva, da skrbi za svoje področje oz. socialno politiko, s katero se pomaga občanom, ne pa, da mu je primarna skrb, da s svojo dejavnostjo, ustvarja prihranke v državnem proračunu.

Ocena finančnih posledic za proračun

Sredstva za izvajanje zakona, ki naj bi stopil v veljavo letos, v državnem proračunu niso zagotovljena.

V izračunih ministra za finance, ki so bili narejeni na zahtevo Poslanske skupine DeSUS na podlagi izhodišč predloga zakona o prenehanju ZUTPG, ki naj bi vrnil socialne transfere v obdobje, ko zanj ni veljal Zakon o valorizaciji transferov posameznikom, kažejo izpeljane simulacije učinkov, da bi imel sprejem takšnega zakona učinke za vsako blagajno javnega financiranja (za državni proračun, ZPIZ, ZZZS in proračune občin). To je eden izmed razlogov, da je vlada nedavno napovedala rebalans proračuna (Rebalans proračuna zaradi inflacije, Večer, 18. 1. 2008; Zaradi ukrepov proti inflaciji Janša napovedal rebalans proračuna, STA, 17. 1. 2008) za leti 2008 in 2009, in sicer zaradi ukrepov za ublažitev negativnih učinkov inflacije, kar naj bi pripeljalo do opaznega povečanja odhodkov, kar bo imelo za posledico spremembo strukture obstoječega proračuna. Vlada meni, da je rebalans med drugim tudi posledica njene socialne protiinflacijske zakonodaje, sprejete decembra lani in januarja letos. Namreč, dvig splošne davčne olajšave (novela Zakona o dohodnini) v višini 30 mio € in dvig otroškega dodatka še za dodatnih 30 mio € bosta povzročila dodatne odhodke, za kar bo potrebna sprememba strukture proračuna.

Za t. i. blažilnimi ukrepi za odpravo negativnih socialnih učinkov inflacije se skriva prozaična resnica, in to je, da vlada pravzaprav občanom na spodnjem dnu socialne lestvice v določenem obsegu vrača tista sredstva, ki jih je predhodno "privarčevala" na njihov račun, ko je udejanjala neoliberalni koncept socialne politike v duhu workfare na račun socialdemokratskega wellfara. Vsa vladna sociala gre v smeri, da bi zaradi možnih socialnih nemirov oz. socialnega nezadovoljstva zaradi inflacije v obdobju pred državnozborskimi volitvami le-to kompenzirali tako, da bi vlada stanje v proračunu na nek način vrnila v obdobje, preden je izvedla ostre neoliberalne reze, izhajajoče iz Lizbonske strategije.

Zato bodo občani iz socialnega dna (moderno poimenovani working poor in ljudje z minimalnimi dohodki, pripadniki "underclassa") deležni socialne pozornosti. Namreč, iz javno-mnenjskih anket (časnik Večer z dne 26. 11. 2007) izhaja, da 52 % državljanov meni, da živijo slabše kot leto pred tem, zato so bili nujno potrebni socialni korektivi, ki so se skrili pod protiinflacijske ukrepe. Tako bo Ministrica za zdravstvo s predlaganimi zakoni poskrbela za brezplačno zdravljenje 64.000 socialno ogroženih, kar bo stalo 18,5 mio €. Upravičenci do otroških dodatkov bodo letos obremenili proračun za 30 mio €. Približno 50.000 upokojencev bo upravičeno do varstvenega dodatka, ki se bo usklajeval z rastjo pokojnin. Ministrstvo za finance bo obdarilo spodnje socialne kategorije, ki zaslužijo največ do 6.800 oz. 9.000 € letno, z davčno olajšavo, kar bo proračun stalo dodatnih 38 mio €. V Zakonu o subvencioniranju dijaške prehrane, ki še ni bil sprejet, bo vlada zagotovila približno 43 mio €. Brezplačni bodo tudi vrtci za drugega otroka, vendar pa bo v tem primeru obremenjen državni proračun (Nevarna darila s pozdravi Janševe vlade, Finance, 6. 2. 2008).

V gradivu Ministrstva za finance Reševanje problematike visoke inflacije in priprava protiinflacijskih ukrepov z dne 13. 2. 2008 je izpostavljeno, da je javno-finančna politika restriktivno in proticiklično naravnana. Proticiklična naravnanost te politike naj bi bila še posebej vidna v letu 2007, kar naj bi nakazovali naslednji podatki:
- javno-finančni primanjkljaj se je iz 1,2 % BDP v letu 2006 prevesil v presežek v višini 0,1 % BDP;
- izdatki širšega sektorja države so se iz 45,3 % zmanjšali na 43,2 % BDP ali za 2,1 odstotni točki BDP, realna rast proračunskih izdatkov v letu 2007 je bila po predhodnih podatkih 1,8 %;
- realna rast državne potrošnje je bila v letu 2007 samo 1,3 %, kar je bistveno manj kot v letu 2006, ko je znašala 4,4 %;
- prispevek državne porabe k BDP je v prvih devetih mesecih leta 2007 v poprečju znašal le 0,3 odstotne točke;
- strukturni primanjkljaj se je v letu 2007 znižal do 0,2 % BDP in je najnižji v obdobju zadnjih let.

Tako "ugodni" rezultati so lahko le posledica t. i. proticiklično socialno naravnane politike, ki z vidika neoliberalnega koncepta vzdržnosti državnega proračuna za vsako ceno izpostavlja in varčuje samo pri socialno marginalnih slojih oz. varčuje tako, da kljub gospodarski rasti, podobno kot v večini evropskih držav, dohodki zaposlenih ne rastejo, raste pa delež sredstev od ustvarjene vrednosti in BDP, ki gre lastnikom kapitala v imenu nove družbe, ki temelji, skladno z washingtonskim konsenzom, na svobodi gospodarskih dejavnosti lastnikov kapitala, ne glede na socialno-družbene posledice za državo. V predhodno citiranem dokumentu vlada izpostavlja, da je bila realna rast plač leta 2007 na ravni povprečne rasti plač v letih 2005 in 2006 ter da z zadovoljstvom zaključuje, da se visoka rast BDP ni prenesla v visoko rast plač - v veliko zadovoljstvo lastnikov kapitala.

Vlada izpostavlja, da je po razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS stopnja tveganja revščine v preteklih letih znašala 11,7 %. Če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi se stopnja tveganja revščine v RS podvojila (na 24 %), še višja pa bi bila pri starejših osebah. Vse to nakazuje, da socialni transferi pomembno prispevajo k zmanjševanju stopnje tveganja revščine.

Kot smo že poudarili, v proračunu za leti 2008 in 2009 niso zagotovljena sredstva za realizacijo ciljev in namenov predlagane novele, vendar, ker vlada napoveduje, da bo zaradi protiinflacijskih socialnih korektivov izvedla rebalans proračuna, menimo, da obstajajo možnosti, da bi se za dosego ciljev predlaganega zakona lahko dodatno zagotovila potrebna sredstva že v zgodnji fazi načrtovanja predvidenega rebalansa proračuna. Rebalans proračuna med drugim izhaja iz tega, ker finančne posledice sprejetih zakonov o dohodnini, starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter varstvenem dodatku kumulativno pomenijo trenutno obremenitev proračuna v višini 80 mio €. Takšno rešitev sicer podpiramo, vendar menimo, da ne moremo socialne finančne vzdržnosti graditi samo na omejevanju pravic marginalno prizadetih skupin in da bi bilo prav, da vlada sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bi omogočila, da premožnejši sloji k socialni vzdržnosti v naši družbi prispevajo več. S predlogom zakona, s katerim zagotavljamo način revalorizacije socialnih transferov na način, kot je to zagotovljeno v predpisih ZPIZ-1, odpravljamo posledice nepremišljenih neoliberalnih posegov, ki so za geslom finančne vzdržnosti zavestno omejevali socialne pravice prizadetega prebivalstva, odvisnega od socialnih transferov.

Iz Programa stabilnosti - dopolnitev 2007 je razvidno (str. 37), da ukrep poenotenja revalorizacije v okviru sistema socialnih transferov prinaša, kot pravi vlada, občutne prihranke na ravni 0,1 BDP letno. Skupni delež odhodkov za socialne transfere se bo med leti 2007 - 2010 znižal za 0,7 %, od tega bo znižanje zgolj v letu 2007 znašalo 0,5 BDP. Tako znižanje odhodkov za socialne transfere 0,7 BDP znaša približno 282 mio €. Na osnovi navedenega menimo, da bi znašala sredstva, ki bi bila potrebna za realizacijo predloga zakona o dopolnitvi ZUTPG (v katerem se odpravlja način usklajevanja z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za druge transfere, ki jih ni zajela vlada v svojih zakonih), skupaj z vladnimi zakoni, ki sledijo istemu cilju, tj. odpravi neustrezno znižanih socialnih transferov, približno 282 mio €.

V proračunu RS za leto 2008 bo primanjkljaj znašal 230 mio €, v proračuna RS za leto 2009 pa je bil napovedan - še pred protiinflacijskimi socialnimi ukrepi - presežek odhodkov nad prihodki v znesku 115 mio €. Presežek naj bil tudi posledica novega načina valorizacije socialnih transferov, s katerim so se prihranila izdatna sredstva. Vendar je bil takšen optimizem nerealen ob ocenjevanju gospodarskih gibanj v naši državi, kar dokazuje že napovedani rebalans proračuna za leti 2008 in 2009.

V proračunu RS se za leto 2008 na postavki 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom predvideva 1.012.686.093 €, v proračunu RS za leto 2009 pa 1.035.165.695 €. Iz Finančnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Predlog finančnih načrtov za leto 2008 in 2009) je razvidno, da bo rast dajatev po ZUTPG zaostajala za stopnjo indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2007 za 3,5 %, medtem ko bodo pokojnine in druge dajatve, ki so vezane na valorizacijo, zrasle na 7,3 % oz. 6,7 %.

Iz navedenega je razvidno, da je vlada ob sprejemanju proračuna za leto 2009 in sprememb proračuna za leto 2008 zmotno predvidela, da bodo sredstva socialne varnosti tudi v letu 2009 ostala na isti ravni kot v letu 2008, kar preprosto pomeni, da se bo ob vsej inflacijski rasti cen usklajevalo za leto nazaj ter da bo višina sredstev ostala enaka, kar pomeni, da se bodo dajatve iz naslova socialnih transferov zniževale. Iz ocene realizacije prihodkov in odhodkov za leto 2007 je razvidno, da so se samo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ustvarili dohodki v višini okoli 66 mio €, kar pomeni, da bo država iz naslova svojih obveznosti za prihodke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prispevala toliko manj.

Iz izračuna na podlagi proračunskih postavk iz proračuna za leti 2008 in 2009, kjer so zagotovljena sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, se bodo sredstva zaradi spremembe, ki jo predlagamo z novelo, povečala za približno 3,2 %. Kljub ozkim fiskalnim omejitvam smo prepričani, da vlada nikakor ne sme varčevati s stiskanjem pasu ljudi, ki so v stiski. Takšna drža ni v skladu z deklariranim načelom socialne države (2. člen Ustave RS). Sredstva, namenjena socialnim transferom, ki naj bi omejila stisko najbolj ogroženih ljudi, ne smejo biti običajno sredstvo, s katerim bi država najceneje dosegla svojo finančno vzdržnost, pri tem pa ne bi v nobenem primeru posegla med tiste družbene sloje, ki na vrhu socialne lestvice profitirajo od tranzicijske privatizacije in ki zaradi svojega neoliberalnega koncepta podjetniške filozofije ne pristajajo na to, da bi prevzeli svoj delež odgovornosti za socialni mir v naši družbi.

Obenem predlagatelji zakona menimo, da bi veljalo ponovno presoditi določbo Poslovnika DZ, ki terja, da mora predlagatelj zakona v predlogu zakona oceniti finančne posledice za proračun. Navedena določba je enostranska; terja namreč, da upoštevamo posledice za proračun, nikjer pa ni določeno, kakšne bodo posledice predlagane proračunske zadeve za državljane, saj ugodne rešitve za proračun za njih niso zmeraj prijazne. Na primer: Zasebno-javno partnerstvo na področju socialnega varstva starostnikov (domovi) je prijazno glede proračuna, saj država privarčuje določena sredstva. Zato pa rešitev ni prijazna do občanov. Občani resda dobijo neko storitev prej, vendar pa je za njih le-ta veliko dražja, saj morajo pokrivati stroške donose kapitala, ki so vključeni v gradnjo domov.

Zato menimo, da bi moral biti prikaz glede finančnih posledic bolj uravnotežen. Obe strani bi morali biti enako obravnavani in v pretehtavanju finančnih posledic bi bilo treba pretehtati tudi socialne posledice proračunskih zahtevkov.

6. Ocena finančnih posledic za druga javna finančna sredstva

Zaradi sprejetega zakona se bodo morala v letu 2008 in 2009 povečati sredstva na določenih postavkah ZPIZ in ZZZS. Navedena sredstva bosta morala ZZZS in ZPIZ pokriti iz svojih letnih načrtov, lastnega ustvarjenega presežka iz rebalansa proračuna oz. iz povečanega prispevka kapitalske družbe v blagajno ZPIZ, del sredstev pa bosta predvidoma dobila tudi iz rebalansa proračuna.

Pregled števila upravičencev do posameznega socialnega transfera:

Socialni transferŠtevilo prejemnikov
državna pokojnina 19.754
otroški dodatek384.479
državne štipendije
denarna socialna pomoč59.273
znižano plačilo vrtca59.745
šolska prehrana91.100
subvencija prevoza43.187
neprofitne najemnine5.694
Vir: Informacija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o predlogu zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Finančni zneski za socialne transfere v državnem proračunu pred sprejetjem ZUTPG (na podlagi leta 2004):

Socialni transferVišina transferov (v €)
državna pokojnina 22,89
otroški dodatek239,60
državne štipendije
denarna socialna pomoč143,90
znižano plačilo vrtca184,82
šolska prehrana9,95
subvencija prevoza11,93
neprofitne najemnine5,10

Tako bo potrebno za nadomestila plač oz. za izplačila delovnih invalidov 2. in 3. kategorije, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu za čas čakanja na razporeditev na drugo delovno mesto oz. ustrezno zaposlitev za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in v času trajanja poklicne rehabilitacije na postavkah ZPIZ zagotoviti 11.129.254 €.

Prav tako bo potrebno za zagotavljanje socialne varnosti v okviru postavk ZPIZ za socialno varnost zagotoviti 5.990.951 €, kar pomeni 3,2 % večji izdatek na navedeni postavki.

Dodatek za rekreacijo upokojencev bo potrebno v letu 2009 povečati za 0,04 % BDP (3.745 mio €).

Tako ocenjujemo, da bo že samo novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pomenila potrebo po zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za izplačevanje otroških dodatkov. V letu 2008 bo tako treba na proračunski postavki 3556 Otroški dodatki zagotoviti dodatna sredstva v ocenjeni višini 30 mio €, v letu 2009 31.050.000 €, v letu 2010 31.981.000 € ter v letu 2011 32.941.00, skladno z upoštevanjem usklajevanja s pokojninskimi predpisi - 4 % v letu 2008 ter 3,0 % v letih 2009 in 2010.

Z vidika transferov, ki gredo posameznikom in gospodinjstvom z vidika socialne varnosti, bo potrebno zagotoviti 0,2 % več v okviru BDP (Vir: predlog proračuna RS za leto 2009 - predlog finančnih načrtov za leti 2008 in 2009).


7. Ocena drugih posledic, ki jih bo imela uveljavitev zakona

Vlada je v oceni drugih posledic, ki naj bi jih imela uveljavitev njenega zakona, ugotovila, da le-ta ne bo imela drugih negativnih posledic. Vendar rastoča inflacija in njen učinek na dohodkovno prikrajšane sloje kaže na to, da vladna ocena ne drži. Če ne bi z Zakonom o socialnem varstvu spremenili ZUTPG, bi bili letos pri februarski uskladitvi prizadeti vsi tisti upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 369 €. Prav tako bi bile izpostavljene tiste skupine državljanov, ki jim socialni transferi pomenijo temeljni vir za zagotavljanje socialne varnosti in dostojnega preživetja.

Nadaljnje poglabljanje inflacije bi lahko ogrozilo socialni mir (v mesecu marcu je napovedana vseslovenska stavka, v mesecu aprilu pa bo zborovanje delavcev iz evropskih držav na pobudo Evropske konfederacije sindikatov), zlasti zaradi upadanja kupne moči delavskih plač oz. socialnih podpor. Ljudje preprosto ne morejo razumeti, da razen zahtev po znižanju delavskih plač oz. socialnih transferov vlada ne premore drugih resnih ukrepov, npr. brzdanja pretiranih nagrad menedžerjev, še zlasti tistih iz državnih podjetij, kar je razvidno iz Odgovora Vlade RS na zahtevo poslanca Saša Pečeta za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje v zvezi z nadzornim odbori in upravami podjetij v lasti države z dne 27. 9. 2007. Menimo, da razsipnost slednjih načenja socialni kapital naše družbe.

Predlog zakona, s katerim dopolnjujemo ZUTPG, bo imel ugodne posledice na socialno kohezivnost v naši družbi. Namreč, nikakor ne moremo pristati, da učinke gospodarskega vzpona konzumirajo predvsem sloji, ki so profitirali v tranzicijski privatizaciji, medtem pa se nižjim socialnim slojem ne prizna, da bi tudi oni participirali na delu ustvarjenega družbenega bogastva.

Predsednik ZDA Franklin Roosevelt je avgusta 1934 izjavil, da moramo v državi, kadar želimo ustvariti zaupanje, kot prvo upoštevati povprečnega državljana. Ustvarjanje socialne pravičnosti namreč ni v tem, da v imenu splošnega napredka nekomu nekaj vzamemo in damo nekomu drugemu. Moderen svet se ne sme oblikovati na način, da bi ropali Petra, zato da bi plačevali Pavla oz., povedano z drugimi besedami, družbo moramo oblikovati tako, da pri rasti njenega bogastva dobijo svoj delež vsi njeni člani (Foreign affairs, A new deal for globalization, Kenneth F. Scheve in Matthew J. Slaughter, julij/avgust 2007).

Z zakonom bomo ustvarili občutek, da so tudi socialno prizadete skupine upravičene do blagostanja, ki sledi gospodarski rasti družbe.


II. BESEDILO ČLENOV
1. člen

V Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji - ZUTPG (Ur. l. RS, št. 114/06) se v prvem odstavku 3. člena besedilo "se uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije." nadomesti z besedilom "se valorizirajo skladno z določbami 150., 150.a in 150.b člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 109/2006).
2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2010.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu:
S 1. členom se spreminja način usklajevanja transferov, kot ga določa Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - ZUTPG (Ur. l. RS, št. 114/06), ki je stopil v veljavo 1. januarja 2007.

Po mnenju vlade so bile s sprejemom ZUTPG odpravljene številne nelogičnosti v usklajevanju socialnih transferov. Vlada rešitev ZUTPG ne vidi kot povod za izpostavljanje poslabšanja položaja materialno najšibkejših (kot se navaja v gradivu - predlogu DeSUS), ker se prav v tem delu ni spremenilo nič - materialno najšibkejši so namreč prejemniki denarnih socialnih pomoči, ki se usklajujejo na enak način kot pred sprejemom ZUTPG. Mehanizem usklajevanja je ostal nespremenjen tudi v mnogih drugih primerih. Podobno velja tudi za otroške dodatke, ki so eden izmed najobsežnejših socialnih transferov, pri ostalih transferih pa so bile odpravljene nelogičnosti, ko so se nekaterih transferi, ki niso imeli podlage v prispevkih, usklajevali skladno oz. v odvisnosti od plače ali pokojnine.

Ker je vlada glede predloga zakona o prenehanju veljavnosti ZUTPG (za katerega je DZ na 35. seji izglasoval sklep, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo) menila, da bi ponovna uvedba celega nabora različnih načinov valorizacije transferov, kar bi pomenilo korak nazaj pri urejenosti sistema (usklajevanje s povprečnimi plačami za ene kategorije, za druge usklajevanje z izhodiščnimi plačami, za tretje usklajevanje z najnižjimi plačami, za četrte usklajevanje z najnižjo pokojninsko osnovo, za peto kategorijo transferov pa bi tudi po ukinitvi zakona ostalo usklajevanje z letno rastjo življenjskih stroškov), in ker je vlada v tem obdobju sprejela Zakon o varstvenem dodatku in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkov, s katerima je uredila tudi določene načine usklajevanj pri nekaterih izmed 44-ih socialnih transferov, na način kot to določajo določbe 150., 150.a in 150.b ZPIZ, je bilo po našem mnenju potrebno proučiti obstoječe rešitve pri tistih socialnih transferih, ki niso bili spremenjeni s predhodno navedenima zakonoma.

Vlada je med drugih ob zavrnitvi predloga zakona o prenehanju veljavnosti ZUTPG izpostavila, da bi zaradi sprejetja navedenega predloga ponovno prišlo do usklajevanja v različnih časovnih obdobjih: pri tistih kategorijah, ki bi se usklajevale tako kot pokojnine, bi se valorizacija izvedla dvakrat letno (v februarju in novembru), skupaj s poračuni za nazaj od začetka leta. Pri transferih, ki bi se ponovno usklajevali z izhodiščnimi plačami za negospodarstvo, bi se valorizacija opravila v mesecu avgustu, pri bolniških nadomestilih bi z ukinitvijo zakona ponovno prišlo do vsakomesečnega usklajevanja s povprečnimi plačami. Le pri tistih kategorijah, ki bi se tudi z ukinitvijo sedanjega zakona še naprej usklajevali z rastjo življenjskih stroškov, bi se uskladitev opravila v mesecu januarju tekočega leta.

V Zakonu o varstvenem dodatku je vlada predlagala novo ureditev pravice do varstvenega dodatka, način odmere in usklajevanja. Do sedaj je varstveni dodatek urejal ZPIZ (Ur. l. RS, št. 109/2006 - uradno prečiščeno besedilo) v svoji tretji alineji c. točke 1. odstavka 4. člena in se je usklajeval na način kot to določa ZPIZ. V sprejetem zakonu je bila vključena rešitev, ki varstveni dodatek usklajuje tako kot se usklajujejo vse druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (4. člen ZPIZ). Ker menimo, da je takšen pristop enostranski in da se le en izmed transferov usklajuje na način kot ga določajo določbe ZPIZ v 150., 150.a in 150.b členu, predlagamo, da se v prvem členu predloga zakona naveden način usklajevanja uveljavi tudi za vse preostale transfere, katerih način revaloriziranja ni bil spremenjen z januarskimi zakoni.

Dvomimo v vladno trditev, da je obstoječi sistem bolj pravičen, strinjamo pa se z vlado, da je predlagani zakon za njene finance oz. Ministrstvo za finance bolj udoben ter finančno tudi bolj izdaten. Enoten način usklajevanja, kot ga je predlagala vlada, res omogoča večjo transparentnost, vendar "prihranki" iz tega sistema niso enakomerno porazdeljeni, saj le-ti prizadenejo tako tiste, ki so upravičeni do socialnih transferov, kot tiste, ki so si uspeli socialne transfere neupravičeno nakopičiti na različne načine.

V 1. členu spreminjamo del besedila 3. člena ZUTPG, vendar pa ne posegamo v 2. odstavek navedenega člena, ki govori o vrstah socialnih transferov, za katere velja ta zakon. V 25. členu Zakona o varstvenem dodatku se določajo prenehanje veljavnosti določb zakonov, ki so do sedaj urejali vsebino oz. pravice iz naslova socialnih transferov. Tako v ZPIZ:
- preneha veljati tretja alineja točke c) prvega odstavka 4. člena;
- preneha veljati opredelitev pojma varstvenega dodatka v 8. členu;
- se črta besedilo »do varstvenega dodatka,« v osmem odstavku 34. člena;
- se v prvem odstavku 59. člena beseda »tem« nadomesti z besedo »posebnem«;
- se črta tretji odstavek 123. člena, dosedanji četrti, peti in šesti odstavek pa postanejo tretji, četrti in peti odstavek;
- se v prvem odstavku 129. člena za besedo »dodatka« doda besedilo »po posebnem zakonu«;
- se v tretjem odstavku 130. člena za besedo »dodatka« doda besedilo »po posebnem zakonu«;
- se črta besedilo »VI. poglavje Varstveni dodatek« in členi 132. do 136.a;
- se črta 168. člen;
- se črtata besedi »varstveni dodatek,« v tretjem odstavku 186. člena.

Prav tako z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati četrta, šesta in sedma alineja tretje točke drugega odstavka 3. člena in četrta alineja 5. člena ZUTPG.

Za določitev višine otroškega dodatka se po 1. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ne uporablja določba 2. člena ZUTPG, ki se nanaša na upoštevanje vrednosti, veljavne na dan 31. 12. 2006.

Pri oblikovanju predloga zakona smo, kot smo že omenili, dopolnili samo 1. odstavek 3. člena, v druge člene pa nismo posegli. S predhodno navedenimi zakoni, ki so bili sprejeti na januarski seji, so prenehale veljati določene določbe ZPIZ in Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Dvomimo pa, da je takšen pristop, ko se spreminja samo nekaj socialnih transferov, pravičen. Zato z dopolnitvijo zakona uveljavljamo način reševanja, ki ga je vlada uporabila v predlogu zakona o varstvenem dodatku, ko se je opredelila za takšen način usklajevanja, kot to določa ZPIZ za pokojnine tudi za druge socialne transfere.

K 2. členu:
Določba določa začetek veljavnosti in uporabe zakona.


IV. BESEDILO ČLENA ZAKONA O USKLAJEVANJU TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V RS, KI SE SPREMINJA

3. člen

(1) Transferji posameznikom in gospodinjstvom, za katere je s predpisi določeno, da se usklajujejo z doseženo oziroma z napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin oziroma se usklajujejo z rastjo povprečne bruto plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, z rastjo povprečne čiste plače, zajamčene plače, minimalne plače, izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti ali povprečne plače po kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, se uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije.

(2) Na način in v roku iz prejšnjega odstavka se usklajujejo naslednje vrste transferjev posameznikom in gospodinjstvom:
1. transferji, ki se izplačujejo iz državnega proračuna: 2. transferji, ki se izplačujejo iz proračunov občin: 3. transferji, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
Zadnja sprememba: 05/23/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov