Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-2511-0032
Številka: 00719-7/2008/18
Ljubljana, 06.03.2008
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 160. redni seji dne 28.02.2008 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah obravnava po skrajšanem postopku zaradi manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni ali s pravom EU.
Predlagane spremembe in dopolnitve ZV-1 ne zahtevajo temeljitejših posegov v konstitucijo tega zakona. Spremembe sodijo v krog manj zahtevnih sprememb in dopolnitev zakona zaradi katerih se ohranjajo vsi temeljni instituti.
Predlagane spremembe se lahko opredelijo kot:
- zagotovitev pravne podlage za izplačevanje nadomestil za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih. Institut je dopolnitev obstoječega odškodninskega sistema, ki ga zakon o vodah sicer že pozna, vendar pa ne zajema razloga izpad dohodka temveč trajno nezmožnost uporabe zemljišča kot tistega razloga, ki upravičuje pridobitev odškodnine. Po drugi strani pa se odškodnine dejansko izplačujejo v praksi na podlagi obstoječih občinskih odlokov s katerimi so določena vodovarstvena območja.
- uskladitev z novo Poplavno direktivo terja zgolj manjšo spremembo zakona pri opredelitvi »ogroženosti« in »nevarnosti« in zagotovitvi izrecne pravne podlage za poseben podrobnejši načrt.
- uskladitev z Novo kopalno direktivo terja ponovno preučitev pojmov, bistvene elemente pa ohranja – obveznost izvajanja monitoringa, glede na spremenjene parametre terja tudi prenos pristojnosti izvajanja monitoringa.
- uskladitev z zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03),
- uskladitev z zakonom o sladkovodnem ribištvu (komercialni ribnik, rečni nadzornik).
Druge predlagane spremembe in dopolnitve pomenijo manjše posege v zakon, s katerimi želi predlagatelj na podlagi nekajletnih izkušenj po uveljavitvi zakona z nekaterimi novimi rešitvami izboljšati izvajanje zakona s poenostavitijo postopkov podeljevanja vodnih pravic brez poseganja v temeljne institute, in sicer:
- poenostavitev načina določanja vodnih in priobalnih zemljišč,
- odprava težav pri podeljevanju vodnih soglasij za gradnjo na vodnih in priobalnih zemljiščih,
- upravljanje z vodnimi zemljišči po ukinitvi statusa vodnega zemljišča in
- drugo.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- Janez Podobnik, minister za okolje in prostor,
- mag. Mitja Bricelj, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor,
- dr. Samo Kopač, v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje,
Ministrstvo za okolje in prostor,
- Mateja Tavčar, podsekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2007-2511-0032
PREDLOG ZAKONA O SPREMEBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1, v nadaljnjem besedilu: ZV-1) je začel veljati 10.8.2002. Kasneje so se ga dotaknile posamične spremembe, določene z drugimi zakoni. Tako je bil na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradno prečiščeno besedilo; Ur. l. RS. št. 39/06; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) razveljavljen 94. člen ZV-1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 2-64/2004) je določil, da so na notranjem območju vodovarstvenega območja neposredno ob zajetju pristojni za nadzor nad izvrševanjem zakona o vodah zdravstveni inšpektorji. Ustavno sodišče je z odločbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 10/04, odločilo v sporu o pristojnosti, da nadzorstvo nad izvajanjem obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda sodi v pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo. Odločba, ki po vsebini ni posegla v vsebino zakona, je pomembna za njegovo izvajanje.
Po uveljavitvi ZV-1 so bili sprejeti nekateri zakoni, ki vplivajo na zakon o vodah in terjajo njegovo prilagoditev. Sprejete so bile tudi številne direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki jih je treba prenesti v notranji pravni red tudi z zakonom o vodah.
Razloge za predlagano spremembo zakona o vodah bi tako lahko strnili v tri sklope. Prvenstveno je to zahteva nove zakonodaje EU na področju voda, ki zahteva prenos v notranji pravni red. V drugi sklop sodi zagotovitev pravne podlage za zagotavljanje nadomestil zaradi zman dohodka kmetijskim gospodarstvom zaradi prilagoditve vodovarstvenemu režimu. V tretji sklop pa lahko uvrstimo nekaj sprememb, ki naj bi odpravile nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona. Torej, razloge za spremembo zakona lahko strnemo v naslednje tri sklope:
- nova zakonodaja EU in uskladitev z novo slovensko zakonodajo.
- nadomestila na vodovarstvenih območjih in
- druge spremembe, ki naj bi olajšale izvajanje zakona.
Poglavitni razlog za pripravo tega zakona so direktive EU, ki se nanašajo na vode:
1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (v nadaljnjem besedilu: Nova Kopalna direktiva),
2. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.10.2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št.288 z dne 6.11.207, str.27, v nadaljnjem besedilu: Poplavna direktiva).
Navedeni direktivi EU zahtevata določene spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki pa ne predstavljajo intenzivnejših posegov v njegove uveljavljene institute, v njegova temeljna načela ali poglavitne rešitve zakona, so pa poglavitni razlog za pripravo tega zakona.
Poleg tega pa je treba na podlagi opomina Evropske komisije precizneje opredeliti posamezne pojme oziroma institute (obalno morje, povodje, ekonomska analiza, sodelovanje z javnostjo, raba vode), kakor so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22.12.2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu Vodna direktiva).
Predlagane spremembe se lahko opredelijo kot:
- manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije
- uskladitev z Novo Kopalno direktivo,
- uskladitev s Poplavno direktivo,
- popravki pri prenosu Vodne direktive v notranji pravni red.
- zagotovitev pravne podlage za izplačevanje nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih.
- uskladitev z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, ZP-1-UPB4),
- uskladitev z Zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06); predvsem institut komercialni ribnik,
Druge predlagane spremembe in dopolnitve pomenijo manjše posege v zakon, s katerimi želi predlagatelj na podlagi nekajletnih izkušenj po uveljavitvi nekaterih novih rešitev izboljšati izvajanje zakona:
- poenostavitev postopkov podeljevanja vodnih pravic brez poseganja v temeljne institute,
- poenostavitev načina določanja vodnih in priobalnih zemljišč,
- upravljanje z vodnimi zemljišči po ukinitvi statusa vodnega zemljišča in
- drugo.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
2.1.Cilji in načela
Po ZV-1 je cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.
Dodatno je s predlagano novelo zakona o vodah pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanimi programi ukrepov treba upoštevati vplive podnebnih sprememb. Trend pri pripravi EU predpisov je tudi upoštevanje podnebnih sprememb na okolje kot celoto in ne samo na njegove določene segmente. ZV-1 izrecno ne omenja in ne upošteva tega vpliva. Upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri oblikovanju ciljev in programov ukrepov, ki se nanašajo na upravljanje z vodami, je nujen predpogoj za njihovo ustrezno opredelitev oziroma uspešno izvedbo.
Cilj predlagane novele zakona o vodah je v prvi vrsti prenos zakonodaje Evropske unije v slovenski pravni red ter uskladitev z veljavno slovensko zakonodajo in novo valuto.
Spremembo zakona v prvi vrsti terja prilagoditev novi zakonodajni ureditvi EU na področju upravljanja z vodami. Po uveljavitvi ZV-1, ki je sicer že povzel glavne vsebine takrat osnutka Vodne direktive, so bile sprejete še druge direktive, ki se nanašajo na vode oziroma so v postopku sprejemanja.
Osnovna načela ZV-1 so:
1. načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,
2. načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
3. načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,
4. načelu ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in urejanja voda,
5. načelu sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
6. načelu upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti.
S predlagano novelo je zaradi uskladitve z Vodno direktivo na novo opredeljeno pojmovanje »načela povrnitve stroškov obremenjevanja voda«, »storitev povezanih z rabo vode« in »raba vode«. Načelo povrnitve stroškov obremenjevanja voda nadomešča pojmovanje načela ekonomskega vrednotenja voda.
2.2. Poglavitne rešitve
2.2.1. Nova zakonodaja Evropske unije
Nova Kopalna direktiva
Nova Kopalna direktiva je stopila v veljavo 24. marca 2006. Države članice EU morajo novo Kopalno direktivo prenesti v nacionalni pravni red najkasneje v dveh letih od njene uveljavitve, torej najkasneje do 24. marca 2008, in o tem obvestiti Evropsko komisijo.
Nova kopalna direktiva v svojem 17. členu razveljavlja veljavno kopalno direktivo 76/160/EGS z učinkom od 31. decembra 2014. Namen nove kopalne direktive je poostriti standarde kakovosti za kopalne vode ter s tem povečati stopnjo varovanja zdravja kopalcev. Nova kopalna direktiva hkrati določa nove minimalne zahteve glede upravljanja kopalnih voda. Rok za dosego ciljev je usklajen z zahtevami vodne direktive in je leto 2015.
Nova Kopalna direktiva glede na zahteve veljavne kopalne direktive uvaja dve bistveni novosti, in sicer:
· nove mikrobiološke parametre in njihove mejne vrednosti za ugotavljanje higienske ustreznosti kopalne vode skladno s stanjem razvoja in tehnike, ter
· nov sistem upravljanja s kakovostjo kopalnih voda, ki se ne omejuje le na ukrepe v primeru higienske neustreznosti kopalne vode, temveč tudi na zagotavljanje sistema upravljanja tekom kopalne sezone, da se v največji možni meri zagotovi varovanje zdravja kopalcev.
Standardi kakovosti za kopalne vode po novi kopalni direktivi predstavljajo dodatne zahteve k standardom kakovosti za površinske vode po Vodni direktivi. Skladno z Novo kopalno direktivo morajo tako kopalne vode, poleg dobrega stanja voda po vodni direktivi, zadostiti še dodatnima standardoma kakovosti za dva mikrobiološka parametra (Intestinalni enterokoki in Escherichia Coli), opazovati pa je treba tudi morebitne pojave cvetenja alg ali cianobakterij ter pojave drugih vrst onesnaženja kot so plavajoči odpadki, steklo, plastika in podobno. Direktiva natančno določa pogostost in način izvajanja monitoringa mikrobioloških parametrov. Na podlagi vrednotenja mikrobioloških parametrov se kopalna voda lahko opredeli kot »odlična«, »dobra«, »zadostna« ali »slaba« kopalna voda, glede na natančno predpisane pogoje za razvrstitev po kakovosti. Za kopalno vodo, razvrščeno kot »slaba«, je treba zagotoviti ustrezen program ukrepov, da se zadostna kakovost vode doseže najkasneje v petih letih. Obdobje izvajanja ukrepov pa se ob posebnih pogojih lahko podaljša za nadaljnjih pet let. Če kopalna voda po izvedbi programa ukrepov ne doseže kakovosti »zadostna«, izpade iz seznama kopalnih voda.
Nova kopalna direktiva poleg rednega monitoringa predpisuje uvedbo ukrepov upravljanja kopalnih voda. Ukrepi upravljanja so zlasti vzpostavitev in vzdrževanje profila kopalne vode, vzpostavitev koledarja monitoringa kopalne vode, izvajanje monitoringa kopalne vode, vrednotenje kakovosti kopalne vode, razvrščanje kopalne vode po kakovosti, opredelitev in ocena vzrokov za morebitno onesnaženje, ki lahko vpliva na kopalno vodo in škoduje zdravju kopalcev, informiranje javnosti, preprečevanje izpostavljanja kopalcev morebitnemu onesnaženju (preventivne aktivnosti) ter zmanjševanje možnosti za onesnaženje.
Navedeni ukrepi so bili deloma predpisani že z veljavno kopalno direktivo, in so le nadgrajeni glede na razvoj znanosti in tehnike, nekateri, kot na primer sodelovanje javnosti ali preventivne aktivnosti tekom kopalne sezone, pa so nova obveznost v okviru upravljanja kakovosti kopalnih voda.
Nova kopalna direktiva natančno opredeljuje tudi vsebino profila kopalne vode, ki zajema zlasti opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode ter opredelitev in opis vseh pomembnih značilnosti prispevnega območja kopalne vode, ki so posledica človekove dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode. Kot tak je profil kopalne vode podlaga za boljše obvladovanje problematike oziroma zagotavljanje kakovosti obravnavane kopalne vode ter podlaga za pripravo programov ustreznih ukrepov ali varstvenih režimov. Direktiva nadalje vsebuje natančne določbe glede sodelovanja javnosti pri določanju kopalnih voda ter glede obveščanja javnosti ter poročanja Evropski komisiji, ki poleg poročanja o kakovosti kopalne vode vključuje tudi letno poročanje o seznamu kopalnih voda v posamezni državi članici. Pri tem se vse zahteve nanašajo na vse vrste območij kopalnih voda določenih po slovenski zakonodaji, torej tako na območja kopalnih voda, kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, po predpisih o vodah.
Poplavna direktiva
Poplavna direktiva določa, da morajo države članice, z namenom zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, določiti območja, kjer obstaja nevarnost poplav ter v ta namen pripraviti Načrte za zmanjševanje ogroženosti in pripadajoče programe ukrepov za vsa pomembna območja ogroženosti.
Poglavitna zahteva direktive je vzpostavitev okvira za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic poplav. Poglavitne naloge držav članic so v tem, da:
- pripravijo karte poplavne nevarnosti in ogroženosti,
- izdelajo načrte obvladovanja poplavne ogroženosti in
- sporočijo Evropski komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.
Predhodna ocena poplavne ogroženosti se bo do konca leta 2012 izdelala na podlagi razpoložljivih informacij oziroma podatkov o preteklih poplavah. Ocena naj bi vsebovala tudi splošne hidrološke in geomorfološke značilnosti.
Karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti:
Na karti poplav z različno stopnjo verjetnosti se bodo prikazali tudi podatki o globini vode ali gladina vode in hitrost toka ali ustrezen pretok. Poleg tega pa bodo karte poplavne ogroženosti prikazovale tudi morebitne škodljive posledice, ki se jih bo opisalo tudi z navedbo območij, kjer lahko pride do poplav z visoko koncentracijo sedimenta in poplav drobirskega toka.
Iz kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti se bo do konca leta 2015 oblikovalo in objavilo načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, kjer mora biti obravnavano tudi napovedovanje poplav in sistem za zgodnje opozarjanje ob upoštevanju značilnosti posameznih povodij ali porečij. Načrte bo potrebno redno pregledovati in po potrebi posodabljati tudi ob upoštevanju verjetnih učinkov klimatskih sprememb na pojavljanje poplav.
2.2.2. Spremembe slovenske zakonodaje in uvedba nove valute
Predpisi, ki zahtevajo spremembo ali dopolnitve ZV-1:
- Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) zahteva:
- ponovno preučitev kazenskih določb zakona o vodah (181.člen),
- sankcioniranje odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika, sankcioniranje posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in njegove odgovorne osebe,
- preučitev morebitne potrebe po sankcioniranju odgovorne osebe v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti,
- navedba glob namesto denarnih kazni,
- uskladitev višine glob in
- sprememba valute zaradi uvedbe evra;
- uvedba evra;
- Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) V poglavju vodne pravice je treba med posebne rabe vode za katere je treba pridobiti vodne pravice navesti ribolov v komercialnih ribnikih. S strani ribičev je bil izkazan tudi interes za opravljanje nalog vodovarstvenih nadzornikov.
2.2.3. Nadomestila za zmanjšanje dohodka na vodovarstvenem območju
Osnovni namen varovanja podzemne ali površinske vode, ki se bodisi že uporablja ali pa bo v bodoče namenjena za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, je v preprečevanju in omejevanju točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja, ki lahko pomenijo tveganje za onesnaženje vodnega vira. V aktih o zavarovanju (uredbah Vlade Republike Slovenije) so navedeni zaščitni ukrepi, prepovedi in omejitve ter roki, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na obravnavanih območjih svoje delovanje prilagoditi določbam teh aktov. Zaščitni ukrepi, prepovedi in omejitve so različno stroge, kar je odvisno od tega, na katero notranje vodovarstveno območje se nanašajo in veljajo tako na gradnjo objektov in izvajanje gradbenih del, kot tudi na ravnanje na kmetijskih in drugih nepozidanih zemljiščih. Zato so določbe pripravljene tako, da se bo potencial tveganja za onesnaženje vodnega telesa na obravnavanih območjih čim bolj omejil in preprečil, gradnjo objektov in izvajanje gradbenih del ter ravnanje na kmetijskih in drugih nepozidanih zemljiščih na tovrstnih območjih pa bo mogoče uspešno nadzirati.
Vodovarstveno območje je določeno na podlagi strokovnih podlag, izdelanih v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06), ki temeljijo na hidrogeoloških karakteristikah vodonosnikov oziroma na hidroloških karakteristikah površinskih voda, iz katerih se zajema voda za oskrbo prebivalcev. Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema. V skladu z metodologijo iz citiranega pravilnika se strokovne meje prekrijejo s parcelnimi mejami, seznam parcel pa se povzame po digitalnem zemljiškem katastru, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Znotraj vodovarstvenega območja se določijo različne stopnje varovanja, ki so odvisne od naravnih karakteristik in zakonitosti ter od stopnje ogroženosti vodonosnikov oziroma površinskih voda. To pomeni, da je treba na širšem vodovarstvenem območju (VVO III), z najmilejšim režimom varovanja, dosledno upoštevati omejitve iz Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05), t.i. nitratne direktive, ki sicer velja na celotnem teritoriju Republike Slovenije. Na širšem vodovarstvenem območju (VVO II) je treba ravnati z zemljišči na način, kot je to predpisano za integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov. Na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I), kjer velja najstrožji režim varovanja in obstaja velika nevarnost bakteriološkega onesnaženja virov pitne vode, je prepovedana raba gnojnice in gnojevke ter fitofarmacevtskih sredstev. Z zemljišči je treba ravnati tako, kot to velja za ekološko kmetovanje. Glede gradnje objektov in izvajanja gradbenih del pa je treba za vse tiste posege, ki lahko pomenijo tveganje za onesnaženje vodonosnika in lahko vplivajo na stanje voda in vodni režim, pridobiti vodno soglasje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na ožjem in širšem vodovarstvenem območju, na najožjem vodovarstvenem območju pa gradnje novih objektov praviloma niso dovoljene. Dovoljena je zgolj rekonstrukcija in nadomestna gradnja obstoječih objektov.
Uveljavitev vodovarstvenih režimov pomeni določene spremembe in prilagoditve tako pri načrtovanju razvoja na obravnavanih območjih kot tudi pri obstoječi rabi prostora in opravljanju obstoječih dejavnosti. Nekatere spremembe in prilagoditve je možno uveljaviti takoj ob uveljavitvi pravnega akta, za nekatere pa so v uredbi predvidena prehodna obdobja, saj je takojšnja prilagoditev zaradi posebnosti nekaterih dejavnosti nemogoča.
Nova ureditev zagotavlja ustrezno pravno podlago za izplačevanje nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih, kjer je zaradi vodovarstvenih režimov, s katerimi se varuje kakovost in količina vode za zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kmetijska proizvodnja močno omejena in so kmetijska gospodarstva, ki jim je kmetijska dejavnost osnova za preživetje, zaradi tega v neenakem položaju v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi izven teh območij, s tem pa je posredno ogrožen ekonomski in socialni položaj teh kmetov.
Prav tako so po veljavni praksi kmetje postavljeni v neenakopraven položaj, saj je obstoječa praksa plačevanja nadomestil različna po različnih območjih Slovenije – nekatere občine izplačujejo odškodnine oziroma določena denarna nadomestila na posameznih vodovarstvenih območjih, druge pa ne. Z izplačevanjem nadomestil na enovit način bo dosežena večja učinkovitost izvajanja ukrepov oziroma predpisanih režimov.
Zaradi uskladitve s politiko kmetijskih subvencij se izplačila lahko izvedejo le za tiste ukrepe vodovarstvenega režima, ki presegajo ukrepe, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost in so določene z drugimi predpisi.
Upravičenec za nadomestilo je tisti, ki zemljišče dejansko obdeluje, ki izpolnjuje ukrepe vodovarstvenega režima in so se mu zaradi ukrepov vodovarstvenega režima bistveno poslabšali pogoji za pridobivanje dohodka. Sredstva se zagotovijo iz cene vode. Plačniki so torej uporabniki pitne vode z območja, ki je zavarovano. Nadomestila bodo tako vključena v ceno pitne vode. Nadomestila izplačujejo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo na podlagi pogodb z upravičenci in ne na podlagi odločb.
Veljavna ureditev po ZV-1
Ena najpomembnejših oblik zavarovanja vodnih teles, pomembnih za odvzem pitne vode so vodovarstvena območja. Tak način zavarovanja je poznal že prej veljavni Zakon o vodah iz leta 1981 (Uradni list SRS, št. 38/81), s to razliko, da so vodovarstvena območja razglasile občine. Kriteriji za določitev vodovarstvenih območij niso bili v naprej določeni zaradi česar je prihajalo do različnih načinov zavarovanj. Prej veljavni zakon o vodah tudi ni predvideval izplačevanja odškodnin zaradi ukrepov vodovarstvenega režima, dejansko pa so jih posamezne občine izplačevale na podlagi sprejetih odlokov s katerimi so zavarovale vodovarstvena območja.
Vodna direktiva v zvezi z vodami pomembnimi za odvzem pitne vode določa naslednje naloge. Države članice morajo določiti vodna telesa, ki se uporabljajo in tudi tista, ki se bodo lahko v bodoče uporabljala za oskrbo s pitno vodo, če zagotavljajo več kot 10 m3/dan ali oskrbujejo več kot 50 oseb. Za vsa vodna telesa, ki zagotavljajo več kot 100 m3/dan je treba zagotoviti tudi izvajanje monitoringa kakovosti. Poleg sicer veljavnih ciljev doseganja dobrega stanja na teh vodnih teles, je treba zagotoviti tako kakovost vode, da bo po ustrezni obdelavi ustrezala zahtevam Direktive za pitno vodo. Napotuje pa tudi na določitev vodovarstvenih območij in izvedbo ukrepov, ki zmanjšajo obdelavo vode.
ZV-1 pa določa, da vodovarstvena območja določi vlada, daje pravno podlago za metodološki pravilnik, ki postavlja enotna merila za določevanje vodovarstvenih območij. ZV-1 daje tudi pravno podlago za odškodnine ali nadomestila v naravi, če je zaradi vodovarstvenega režima raba zemljišča trajno onemogočena ali nadomestila zemljišča v naravi. V praksi se ta določba še ni uporabila. V prehodnem obdobju, torej v obdobju, ko vlada posameznega vodovarstvenega območja še ni zavarovala z uredbo, se še uporabljajo odloki, ki so jih izdale občine na podlagi Zakona o vodah iz leta 1981.
Razlogi za uvedbo nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti:
- zaradi zagotovitve ustrezne pravne podlage za nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na najožjih vodovarstvenih območjih, kjer je zaradi vodovarstvenih režimov, s katerimi se varuje kakovost in količina vode za zagotavljanje preskrbe prebivalstva s pitno vodo, kmetijska proizvodnja močno omejena in s tem posredno ogrožen ekonomski in socialni položaj kmetov, ki jim je kmetijska dejavnost osnova za preživetje.
- taka je obstoječa praksa plačevanja, nekatere občine izplačujejo odškodnine oziroma določena denarna nadomestila na posameznih vodovarstvenih območij, druge pa ne, postavlja ta način kmete v neenkopraven položaj.
- Večja učinkovitost izvajanja ukrepov.
2.2.4. Tretji sklop sprememb pa terjajo prilagoditve v izvajanju predpisov o vodah. S spremembami želi predlagatelj na podlagi nekajletnih izkušenj po uveljavitvi in izvajanju določb zakona z nekaterimi novimi rešitvami izboljšati izvajanje zakona.
Spremembe pri določevanju vodnih zemljišč
Težava pri določevanju vodnih zemljišč je v tem, da voda spreminja svoj tok in da je vodno zemljišče dejansko in ne pravno vprašanje, kar pomeni, da voda nosi svoj režim s seboj in pri tem ne sledi mejam parcel. Zato je tudi nesmiselno zahtevati, da je treba vodnemu zemljišču odmeriti parcelo. Nemogoče pa je ugotoviti mejo pravnega režima in pravnega statusa vodnega zemljišča ne da bi prej tehnično točno ugotovili kje je njegova meja oziroma »morfološka sprememba«.
Določitev priobalnega režima, določitev varstvenega režima površinskih voda in posegi na priobalna zemljišča
Varstvo kakovosti voda je eden izmed osnovnih ciljev upravljanja z vodami. Varstvo je treba izvajati tako s pripravo programov ukrepov z namenom izboljšanja stanja voda. Toliko bolj pa je pomembno preventivno varstvo z določitvijo varstvenih režimov. Določitev priobalnega režima in zakonska določitev prepovedi in omejitev se je izkazala za precej togo.
Po drugi strani pa je praksa pokazala tudi, da je očitno popolna prepoved posegov na vodno in priobalno zemljišče v zasebnem interesu v strnjenih naseljih (kjer že obstoji nek občinski izvedbeni akt), neživljenjska. V 14. členu ZV-1 je bila dana možnost za določitev drugačne meje priobalnega zemljišča, ki se je v praksi uporabljala zgolj za zmanjšanje priobalnega zemljišča, čeprav bi se iz razlogov, iz katerih se drugačna meja lahko določi, dalo sklepati, da daje 14. člen pravno podlago zgolj za povečanje in ne zmanjšanje priobalnega zemljišča.
Upravljanje z opuščenimi vodnimi zemljišči
Po veljavni ureditvi (8. odst. 21. člena ZV-1) pravni promet z vodnimi zemljišči, na katerih ima lastninsko pravico Republika Slovenija, pravno ni dopusten.
Pri institutu prenehanja naravnega vodnega javnega dobra (izdajanje odločb po 19. členu ZV-1) se pri izvajanju tega dela zakona srečujemo s primeri, ko ima RS lastninsko pravico na nepremičnini, ki je po katastru vodotok-vodno zemljišče, hkrati pa ne izpolnjuje pogojev za takšno zemljišče iz 11. člena ZV-1. Zaradi spremembe struge vodotoka ta sedaj poteka po zemljišču, na katerem ima lastninsko pravico pravna ali fizična oseba. S spremembo struge pa avtomatično nastane novo vodno zemljišče.
Ker pravni promet z vodnim zemljiščem v lasti RS po ZV-1 ni možen, je ministrstvo izdalo odločbo o prenehanju naravnega vodnega javnega dobra in prejšnje vodno zemljišče je prešlo v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - ta pravna oseba pa je nato najpogosteje s prodajno pogodbo prenesla lastninsko pravico na fizično ali pravno osebo.
Odvzemanje naplavin
ZV-1 pozna tri načine oziroma namene odvzemanja naplavin.
50. in 72. člen ZV-1 obravnavata pravila odvzemanja naplavin, ko ne gre za izvajanje vodne pravice odvzemanja naplavin iz 5. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1, pač pa za zahtevo (50. člen), da je imetnik vodne pravice dolžan odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice. Drugi primer (72. člen) pa je obveznost odvzemanja naplavin v okviru izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč.
Predlagana sprememba ureja obe obliki odvzemanja na enovit način in odpravlja težave, ki so se pojavljale pri izvajanju veljavnih določb. Cilj je zagotoviti nadzor nad odvzemanjem naplavin.
Poenostavitev postopka podeljevanja vodnih pravic
Predlagane spremembe in dopolnitve ZV-1 prinašajo tudi precej novosti pri načinu podeljevanja vodnih pravic. Pripravo sprememb in dopolnitev so terjale izkušnje pri dosedanjem podeljevanju vodnih pravic predvsem pa pomanjkljiva ureditev postopka podeljevanja koncesij v nacionalnem pravu. V praksi prihaja do težav, katero zakonodajo uporabljati za postopek podeljevanja koncesije. ZV-1 v 149. členu izrecno določa, da se ne uporablja predpis o javnih naročilih, prav tako postopek ni urejen v Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 - ZPNačrt) in ne v Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 93/06); potemtakem bi morali uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku, kar pa tudi ni ustrezno (Uradni list RS, št.80/99) . Problemi v praksi:
- na javnem razpisu je nemogoče pregledati dokumente in ugotoviti, ali po vsebini ustrezajo prijavi;
- na kakšen način nepopolne prijave zavreči (kakšen upravni akt izdati);
- primer: izdana je odločba o izboru koncesionarja; ena stranka, ki je sodelovala na javnem razpisu in ni bila izbrana, se pritoži na upravno sodišče; postopek teče pred sodiščem, vendar pa pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in tako mora izbrani koncesionar skleniti koncesijsko pogodbo in začeti z izvajanjem koncesije v določenem roku; kaj se zgodi, če sodišče odpravi odločbo o izboru in vrne zadevo v ponoven postopek, izbrani koncesionar pa je na primer že izvrševal koncesijo.
Primer obrazložitve: »Komisija je pri izvedbi javnega razpisa izhajala iz stališča Vrhovnega sodišča RS, sprejetem v zadevi št. I Up 976/2001. V tej zadevi je Vrhovno sodišče RS zavrnilo interpretacijo dopustnosti dopolnitve ponudbe na javni razpis, kot ga je podalo Upravno sodišče, in sledilo argumentom o tem vprašanju v literaturi (Vir: Mužina Aleksij, Ali je možno dopolniti ponudbo na javni razpis? (2.del), Pravna praksa, letnik 2002, številka 32, stran 14). Vrhovno sodišče RS je s svojim stališčem odstopilo od ozke neposredne uporabe določil upravnega postopka v postopkih podelitve koncesij in sledilo logičnim argumentom, da pravila upravnega postopka ni mogoče uporabiti, ko bi takšna uporaba bila v nasprotju s samim bistvom javnega razpisa.
Druge poglavitne spremembe podeljevanja vodnih pravic se nanašajo na:
- določitev meril in pogojev za podelitev vodne pravice
- praksa je izkazala potrebo po tem, da se voda, ki se jo odvzema za pitno vodo, transportira preko cevovodov v sosednjo državo, za oskrbo tamkajšnjega prebivalstva s pitno vodo. ZV-1 posebnega postopka za take primere ni predvidel. Največkrat pa gre za rabo vode iz obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo.
- ureditev postopka pridobivanja služnosti in stavbne pravice na zemljiščih s katerimi upravlja ministrstvo za okolje in prostor
- v praksi prihaja tudi do težav s prenosom vodne pravice. 121. člen ZV-1, ki opredeljuje način prenosa, je zapleten in nejasen. Nejasno je, kdo prenaša vodno pravico, ali imetnik s pravnim poslom ali upravni organ s soglasjem, in od kdaj prenos učinkuje. Ker upravni organ podeljuje vodno pravico, je smiselno, da jo tudi prenese in s tem določi novega imetnika vodne pravice. Na tak način lahko upravni organ spremlja kdo so imetniki vodne pravice. V praksi prihaja tudi do težav prenosa vodne pravice z dedovanjem, saj upravičenci do zapuščine običajno niti ne vedo, da je zapustnik imel vodno pravico in jo zato ne prijavijo v zapuščino. Prav tako ne vedo, da se lahko deduje tudi vodna pravica. Sodišča niso pristojna za preverjanje pogojev, ali neka oseba sploh lahko postane imetnik vodne pravice oz. ali ta oseba izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev vodne pravice. Prav tako bi upravni organ izgubil podatek, kdo je oziroma bo imetnik vodne pravice vnaprej.
- določitev začasnega imetnika vodne pravice.
Vodovarstveni nadzorniki
Rečna in morska nadzorna služba, ki naj bi bila ustanovljena v okviru pristojnega inšpektorata, ni zaživela, njeno izvajanje pa je nujno zaradi zagotovite učinkovitega upravljanja z vodami. Smiselno je, da to službo izvajajo tisti, ki so prisotni na terenu, torej izvajalci javnih služb urejanja voda. Poleg teh je treba dati možnost izvajanja te službe tudi drugim zainteresiranim za njeno izvajanje: ribške družine, naravovarstveni nadzorniki…
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Finančne posledice, ki jih prinaša novela zakona o vodah se nanaša predvsem na tri novosti:
- priprava načrta upravljanja z morskim okoljem in priprava podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami
- izvajanje rečne in morske nadzorne službe
- uvedbo nadomestil na vodovarstvenih območjih.
3.1. Ocena finančnih posledic, ki jih bo imela priprava načrta upravljanja z morskim okoljem in priprava podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami
Priprava posameznih predhodnih del za pripravo načrta upravljanja z morskim okoljem in pripravo podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami že poteka v skladu z delovnim programom Inštituta za vode in delovnim programom ministrstva za okolje.
V tekočem letu so za to potrebna sredstva:
- za pripravo predpisov v višini 20.000 evrov (Proračunska postavka: Predpisi 4404) in
- Vodnega sklada (Proračunska postavka: 3017 Vodni sklad) 180.000 evrov.
V letu 2009 bodo potrebna sredstva za:
- pripravo predpisov v višini 60.000 evrov (Proračunska postavka: Predpisi 4404),
- Vodnega sklada (Proračunska postavka: 3017 Vodni sklad) 445.000 evrov in za plače (Proračunska postavka: Plače 4255) in
- plače 30.000 evrov (Proračunska postavka: Plače 4255).
3.2. Ocena finančnih posledic izvajanja rečne in morske nadzorne službe
Služba ni nova. Vodovarstvene nadzornike pozna že veljavni zakon o vodah vendar pa je bila ta služba predvidena v okviru inšpekcije. Nekaj nalog nadzora pa so in jih še izvajajo izvajalci javnih služb urejanja voda na podlagi sklenjenih pogodb z Agencijo Republike Slovenije za okolje. Novela zakona sedaj izrecno nalaga, da je izvajanje rečne in morske nadzorne službe naloga izvajalcev javne službe urejanja voda. V izvajanje pa bodo vključeni na podlagi pridobljenega javnega pooblastila tudi druge fizične osebe, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje na podlagi sklenjenih pogodb. Tu so mišljeni predvsem naravovarstveni nadzorniki, ribiški nadzorniki in drugi. Predvideva se, da bi to delo izvajali po dve osebi na javno službo, torej skupaj šestnajst oseb. Ta služba naj bi dejansko zaživela v roku štirih let po uveljavitvi zakona. V roku dveh let po uveljavitvi novele naj bi se pripravili zahtevani predpisi, na to je treba pripraviti izobraževanja in izvesti postopke preverjanja.
V ceniku javne službe za leto 2008 imamo: |
rečnega nadzornika I: 14,31 evra/uro (srednja izobrazba) |
rečnega nadzornika II: 21,51 evra/uro (višja oziroma visoka izobrazba) |
 |
Torej so dodatni stroški, ki bi nastali leta 2011 : |
8 (vodnih območij) x 12 (mesecev) x 174 (ur) x 14,31 evra = 239.034,24 + 20% DDV = 286.841,08 evrov |
8 (vodnih območij) x 12 (mesecev) x 174 (ur) x 21,51 evra = 359.303,04 + 20% DDV = 431.163,64 evrov |
 |
SKUPAJ: 718.004,72 evrov |
3.3. Ocena finančnih posledic uvedbe nadomestil na vodovarstvenih območjih
3.3.1.Predvideni ukrepi za katere naj bi se zagotovila nadomestila
Lastnik kmetijskega zemljišča na vodovarstvenem območju je upravičen do nadomestila za izpad dohodka, če izkaže:
- zagotovitev zelene odeje preko celega leta, to je naravno ali sejano travinje oziroma njive s pokrovnostjo ali strnjeno rastlinsko odejo;
- zmanjšanje dohodka kot posledico zmanjšanega pridelka v tekočem letu glede na kolobar rastlin, ki mu ga pripravi kmetijska svetovalna služba, z upoštevanjem omejitve gnojenja in omejitve rabe sredstev za zaščito rastlin;
- zmanjšanje dohodka kot posledico spremembe izbora rastlin, glede na stanje pred uveljavitvijo režima, zaradi omejitve gnojenja in omejitve rabe sredstev za zaščito rastlin (na primer: danes koruza, po uveljavitvi režima travinje).
3.3.2. Obseg kmetijske pridelave znotraj obravnavanih vodovarstvenih območij
Oceno finančnih posledic uvedbe nadomestil lahko prikažemo na podlagi podatkov o obsegu pridelave znotraj vodovarstvenih območjih, za katera so bili v letih 2005 – 2007 sprejeti vladni akti o zavarovanju ali pa je njihova priprava že v teku.
Obseg kmetijske pridelave znotraj teh vodovarstvenih območij je pripravljen ob upoštevanju podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer za osem vodovarstvenih območij, ki so zavarovani z vladnimi uredbami na podlagi ZV-1 ali pa so že v postopku sprejemanja. Skupaj obsegajo 57.049 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je znotraj najožjega vodovarstvenega območja (v nadaljevanju: VVO I) 1.762 ha, znotraj ožjega vodovarstvenega območja (v nadaljevanju: VVO II) 8.884 ha ter znotraj širšega vodovarstvenega območja (v nadaljevanju: VVO III) 46.402 ha kmetijskih zemljišč (Preglednica 1).
Preglednica 1: Podatki o kmetijskih zemljiščih znotraj osmih obravnavanih vodovarstvenih območijih
VVO | GERK sloj (ha) | Druga kmetijska zemljišča (ha) | Skupaj (ha) |
VVO I | 1.346 | 416 | 1.762 |
VVO II | 5.419 | 3.465 | 8.884 |
VVO III | 35.659 | 10.743 | 46.402 |
Skupaj | 42.425 | 14.624 | 57.049 |
V evidencah GERK sloja je znotraj vodovarstvenih območij evidentiranih 74 % vseh kmetijskih zemljišč (Preglednica 2).
Preglednica 2: Struktura evidentiranosti kmetijskih zemljišč znotraj vodovarstvenih območij (skupni podatki za osem vodovarstvenih območij)
VVO | GERK sloj (%) | Druga kmetijska zemljišča (MKGP sloj) (%) |
VVO I | 76 | 24 |
VVO II | 61 | 39 |
VVO III | 77 | 23 |
Skupaj | 74 | 26 |
Med obravnavanimi vodovarstvenimi območji ima največji delež pokritosti kmetijskih zemljišč z GERK Apaško polje (88 %), najmanjši delež pa Rižana (44 %). Razlike med vodovarstvenimi območji so pogojene z ekonomskim statusom kmetov in lastnikov zemljišč ter z načinom (intenzivnostjo) kmetijske pridelave. Na vodovarstvenem območju Rižana tako prevladuje ekstenzivno kmetovanje na travinju, zaradi česar je vlog za neposredna plačila bistveno manj, s tem pa je manjši tudi delež evidentiranosti kmetijskih zemljišč z GERK. Tudi na vodovarstvenem območju Ljubljansko polje je delež evidentiranosti kmetijskih zemljišč relativno majhen, saj veliko kmetov ne oddaja vlog za neposredna plačila zaradi različnih razlogov (za vrtnarsko proizvodnjo neposredna plačila niso na voljo, zamudna birokratska opravila, bližina trga z večjo kupno močjo ipd.). Na severovzhodnem delu Slovenije delež pokritosti z GERK narašča, kar je razumljivo, saj je na tem delu Slovenije kmetijstvo veliko bolj tradicionalno, kmetje pa se tudi v večjem obsegu preživljajo s kmetijstvom, zaradi česar neposredna plačila pomembno prispevajo k njihovem finančnem proračunu (Slika 1).
Slika 1: Delež evidentiranosti kmetijskih zemljišč (v %) po posameznih vodovarstvenih območjih
Glede na podatke o številu kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: KMG), ki kmetujejo znotraj vodovarstvenega območja, izhaja, da ima na obravnavanih osmih vodovarstvenih območjih vsaj en GERK prijavljeno skupaj 6.482 KMG. Od teh jih ima znotraj VVO I kmetijska zemljišča prijavljenih 745 KMG, oziroma 11,5 %. Število KMG, ki bodo zaradi restriktivnega vodovarstvenega režima gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev (predvideva se kmetovanje z upoštevanjem načel ekološkega kmetovanja) znotraj VVO I najbolj omejena, je torej relativno majhno, čeprav tega ne gre zanemariti, saj gre po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj za 1.762 ha kmetijskih zemljišč (Preglednica 3).
Preglednica 3: Porazdelitev KMG (po številu in %) glede na delež (v %) prijavljenih kmetijskih zemljišč znotraj različnih notranjih vodovarstvenih območij (skupni podatki za osem obravnavanih vodovarstvenih območij):
% kmetijskih površin | VVO I | VVO I+II | VVO I+II+III |
Število KMG | % | Število KMG | % | Število KMG | % |
0 % | 5.737 | 88,5 | 4.678 | 72,2 |  |  |
0-20 % | 493 | 7,6 | 676 | 10,4 | 946 | 14,6 |
20-40 % | 137 | 2,1 | 305 | 4,7 | 493 | 7,6 |
40-60 % | 64 | 1,0 | 206 | 3,2 | 334 | 5,2 |
60-80 % | 25 | 0,4 | 186 | 2,9 | 430 | 6,6 |
80-100 % | 26 | 0,4 | 431 | 6,6 | 4.279 | 66,0 |
Skupaj | 6.482 | 100 | 6.482 | 100 | 6.482 | 100 |
Poudariti je treba, da je od 745 KMG, ki imajo kmetijska zemljišča znotraj VVO I, zelo majhen delež takšnih, ki imajo pretežni delež vseh kmetijskih zemljišč izključno znotraj VVO I:
Če se na nivoju posameznega KMG upoštevajo vsa kmetijska zemljišča iz GERK sloja, ki jih ima KMG prijavljeno (torej tudi kmetijska zemljišča izven vodovarstvenih območij), ima znotraj VVO I več kot 80 % vseh prijavljenih kmetijskih zemljišč zgolj 26 KMG, oziroma 0,4 % vseh KMG. Dodatnih 25 KMG (oziroma 0,4 %) ima znotraj VVO I med 60 % in 80 % vseh kmetijskih zemljišč, 64 KMG (oziroma 1,0 %) pa ima znotraj VVO I med 40 % in 60 % vseh prijavljenih kmetijskih zemljišč (Preglednica 3 in Slika 2).

Slika 2: Porazdelitev KMG (v %) glede na delež (v %) prijavljenih kmetijskih zemljišč znotraj VVO I
Iz navedenega izhaja, da je število KMG, ki so zaradi omejitev pri kmetijstvu znotraj VVO I dejansko prizadeta, zelo majhno. To še toliko bolj velja ob upoštevanju dejstva, da imajo KMG znotraj vodovarstvenih območij le slabo polovico (48 %) vseh kmetijskih zemljišč, v pretežnem deležu (52 %) pa kmetujejo izven vodovarstvenih območij.
3.3.3. Analiza rabe tal znotraj VVO I
Preglednica 1: Pregled rabe tal znotraj VVO I po posameznih do sedaj obravnavanih vodovarstvenih območjih (v ha) 
Preglednica 2: Pregled rabe tal znotraj VVO I glede na potrebo po preusmeritvi iz njivske proizvodnje ali trajnega nasada v travinje
Opomba: v skupino »potrebno prilagoditve« smo šteli naslednje rabe tal: 1100 njive in vrtovi, 1222 eks. sadovnjaki, 1221 int. sadovnjaki, 1211 vinogradi, 1160 hmeljišča, 1230 oljčni nasad, 1240 ostali trajni nasadi. Vse ostale rabe tal so v skupini »Brez prilagoditve«.
Ob upoštevanju zahteve vodovarstvenega režima glede kmetovanja znotraj VVO I, bi bila za kmete najprimernejša preusmeritev iz njiv in trajnih nasadov v trajne travnike. Analiza rabe tal znotraj VVO I po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2005 pokaže, da je znotraj VVO I na osmih obravnavanih območjih skupaj 1.762 ha kmetijskih zemljišč, od katerih bi bilo treba izvesti prilagoditve 1172 ha, oziroma 66,5 % vseh kmetijskih zemljišč znotraj VVO I. Razlike znotraj posameznih vodovarstvenih območij pa so očitne.
3.3.4. Finačna ocena posemezih ukrepov
Za finančno oceno se lahko prevzame oceno za podoben ali enak ukrep kot je to opredeljeno v Programu razvoja podeželja za RS 2007 – 2013 (v nadaljevanju: PRP) in sicer za poseben podukrep 214 III/6 »Pokritost tal na vodovarstvenem območju«.
Izračunane višine plačila po modelni kalkulaciji za ta ukrep pri tem ukrepu znašajo za njive 204 evre, za trajne nasade 450 evrov in za travinje 210 evrov na hektar. Okvirne višine nadomestila, kot so opredeljene v PRP, se lahko uporabijo tudi kot okvirne vrednosti za izračun nadomestil na vodovarstvenih območjih.
Predlog zakona ima zagotovljena sredstva v državnem proračunu za pripravo predpisov v višini (Proračunska postavka: Predpisi 4404), v Vodnem skladu (Proračunska postavka: 3017 Vodni sklad) in za plače (Proračunska postavka: Plače 4255).
Zavezanec za izplačila nadomestil za zmanjšanje dohodka je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Strošek nadomestil za zmanjšanje dohodka in njihova izvedba bo vključena v ceno pitne vode.
Predlog zakona nima posledic za druga javna finančna sredstva.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost pravu EU
4.1. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
4.1.1. Ureditev vodovarstvenih območij in nadomestila
Preučitev drugih pravnih sistemov je prvenstveno prišla v poštev v zvezi z nadomestili za kmete na vodovarstvenih območjih.
Preučili smo tri sisteme, ki poznajo izplačevanje nadomestil na vodovarstvenih območjih. Za osnovo je bila vzeta ureditev izplačevanja nadomestil znotraj posameznih dežel Nemčije in v Avstriji.
Nemčija
Nemčija pozna le splošno ureditev na zvezni ravni. Dežele same pa so uporabile različne pristope pri ureditvi nadomestil na vodovarstvenih območjih.
Pravna podlaga za določanje vodovarstvenih območij in izplačevanje nadomestil je Zvezni zakon o vodah (Wasserhaushaltsgesetz, Nemčija): V skladu z 19. členom se lahko vodovarstvena območja določijo pod pogojem, da gre za dobrobit skupnosti, in sicer iz treh razlogov: če je treba vode zaščititi pred škodljivimi vplivi za namene trenutne ali bodoče javne oskrbe s pitno vodo, če je treba obogatiti pitno vodo ali če je treba preprečiti škodljive odtoke padavinske vode, odplavljanje in vnos delcev prsti ter sredstev za gnojenje ali zaščito rastlin v vode. Ukrepi vodovarstvenega režima lahko obsegajo prepovedi, omejitve ali dopustitve izvajanja določenih dejavnosti. Če zaradi omenjenih ukrepov pride v poštev razlastitev, je treba zanjo zagotoviti odškodnino.
V četrtem odstavku 19. člena je določena pravna podlaga za izplačevanje nadomestil.
Nadomestila se lahko izplačajo samo za ukrepe, ki se nanašajo na kmetijsko ali gozdarsko rabo zemljišča. Izplačajo se lahko samo za tiste zahteve, ki so večje, strožje od zahtev, ki so sicer predpisane, ki omejujejo običajno kmetijsko ali gozdarsko rabo zemljišča. Nadomestilo se izplača, če je nastala ekonomska škoda. Nadomestilo ne obsega povrnitve popolne ekonomske škode. Izravnava nikoli ni sto odstotna, tudi kmet mora namreč prispevati k zmanjšanju škode. Pravica do odškodnine zaradi razlastitve seveda izključuje pravico od izplačila nadomestila. Nadomestilo se ne sme izplačati, če je ekonomsko škodo mogoče nadomestiti z operativnimi ukrepi ali drugimi sredstvi iz javnih proračunov ali tretjih oseb.
Posamezne dežele (na primer: Dežela Baden-Wűrtenberg) so uporabile različne pristope. Nekatere izmed njih so uporabile sistem zbiranja sredstev iz cene za pitno vodo na ravni lokalnih skupnosti. Lokalne skupnosti pa so zadolžene za izplačevanje nadomestil upravičencem.
Predlagana novela zakona o vodah upošteva model, ki ga je uporabila Dežela Bavarska, ki je splošneje uporabljen, povezan z nižjimi stroški in bolj ustreza razmeram in ureditvi v Slovenije.
Dežela Bavarska
Nadomestilo se na Bavarskem načeloma izplača enkrat letno na podlagi zahtevka, lahko pa se izplača tudi za daljše časovno obdobje.
Zavezanec za izplačilo nadomestila je tisti, ki ima od določitve vodovarstvenega režima neposredno korist. Na večini vodovarstvenih območij so to izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo. Nosilci stroškov na območjih z zdravilnimi vrelci so trenutni upravljavci vrelca, ob upoštevanju posameznih primerov na Bavarskem gre v tem primeru za komunalna ali zasebna podjetja.
Do nadomestila je upravičen tisti, ki zemljišče v vodovarstvenem območju rabi v kmetijske ali gozdarske namene, pa naj bo to lastnik ali zakupnik.
Pri izračunu zneskov nadomestil se je kot zelo koristno izkazalo, da se zaradi tako velikega števila zneskov in premij nadomestil uporablja vedno enaka pravila za izračun in enake podatke, pa naj gre za varstvo voda in okolja ali pa za utemeljevanje premij v zahtevku Evropskega sklada za razvoj podeželja (ESRP).
Deželna kmetijska svetovalna služba je na podlagi vzorčne uredbe o vodovarstvenih območjih izdelala katalog nadomestil s priporočenimi zneski, ki so ga uskladili z uradom za upravljanje voda, upravljavci naprav za pridobivanje vode in združenjem kmetov.
Nadzor nad upoštevanjem pogojev za nadomestilo se izvaja prvenstveno kot samonadzor, kar je urejeno s posebnim predpisom. Državni nadzor pa se izvaja kot nadzor nad izvajanjem samonadzora.
V Deželi Bavarski izda organ, pristojen za vodno gospodarstvo, uredbo o vodovarstvenem območju. Organ, pristojen za kmetijstvo pa izda predlog o izravnalnih plačilih. Zadnji akt nima pravne narave temveč ima priporočilno vrednost. Ustanovljena je bila tudi ad-hoc delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov in organov, pristojnih za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in združenje kmetov. Sredstva za izravnalna plačila se pridobijo neposredno od uporabnikov pitne vode s tega območja in so vključena v ceno pitne vode, ki jo zaračunava upravljavec vira pitne vode s tega območja. Upravljavec torej sklepa pogodbe z upravičenci. Upravičenec do izravnalnih plačil je tisti, ki rabi zemljišče v kmetijske ali gozdarske namene, pa če je to lastnik ali zakupnik.
Avstrija
Zakonska podlaga za določanje vodovarstvenih režimov in odškodnino je podana v avstrijskem zakonu o vodnem pravu. Na podlagi četrtega odstavka 34.člena Zakona o vodnem pravu (1959) pripada odškodnina vsakomur za omejitve uporabe, odrejene z uredbo ali odločbo. Vodovarstveno območje se lahko določi z odločbo ali uredbo.
Pri (posameznih) napravah za oskrbo z vodo (pitna in tehnološka voda) se območje zajetja in širše zbirno območje zavaruje predvsem z odločbo. Če pa je potrebno obsežnejše varovanje z namenom splošne oskrbe z vodo (§ 34, odst. 2) se vodovarstveno območje ne določi samo na območju zajetja in zbirnega območja vodnega zajetja, ampak tudi na širšem območju. Ukrepi vodovarstvenega režima so predvsem omejevalne narave v javnem interesu in ne gre za razlastitev.
Pravica do ustreznega nadomestila gre tistemu, ki zaradi zahtev vodovarstvenega režima svojih zemljišč ali naprav ne more uporabljati na način ali v obsegu, ki mu pripada na podlagi obstoječih pravic. Nadomestilo je naslovljeno na širok krog potencialnih upravičencev in ni omejeno samo na kmetijstvo in gozdarstvo. Nadomestilo morajo zagotoviti imetniki vodnih pravic torej tisti v katerih interesu je določitev vodovarstvenega območja. Upravičenec je lahko samo lastnik zemljišča in ne zakupnik ali najemnik tega zemljišča.
Za vodovarstvena območja se je v preteklih letih uporabljal kmetijsko okoljski program - program za pospeševanje ekološkega, ekstenzivnega kmetijstva (programi ÖPUL* za preventivno varstvo voda), zaradi česar se je mnogo kmetov odpovedalo zahtevam za odškodnino. V ÖPUL 2000 so bili ponujeni različni ukrepi, ki jih je kmet lahko bolj ali manj prostovoljno kombiniral. Višine subvencij oziroma finančne pomoči so v novem zgoščenem okoljskem programu vsekakor zmanjšane.
Na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o vodnem pravu (1959) pripada odškodnina vsakomur za omejitve uporabe, odrejene z uredbo ali odločbo. Merilo za odškodnino je okrnitev pravno možne (dovoljene) koristnosti oziroma uporabnosti, ne pa tudi tistih oblik uporabe, ki bi lahko prišle v poštev v prihodnosti vendar pa glede na trenutni pravni položaj (na primer namembnost površin) niso dovoljene, ali pa so zmanjšanje vrednosti.
Irska in Škotska
Po informacijah, s katerimi razpolaga predlagatelj, se za pitno vodo v velikem delu Evrope, poleg podzemne uporablja tudi površinska voda. Velika večina evropskih držav pozna obveznost določevanja vodovarstvenih območij z različnimi režimi: Francija, Švica, Irska, Škotska, Italija... Irska in Škotska uporabljata tako površinsko kot podzemno vodo za oskrbo s pitno vodo, s tem, da je delež površinske vode veliko večji kot je to v Sloveniji. Vse naštete države imajo v naprej določeno metodologijo določanja vodovarstvenih območij z razredi od 1 do 3. Italija od tega načina odstopa v toliko, da nima v naprej določenih meril za določanje vodovarstvenih območij, kar pomeni, da uporabljajo povsem različne sisteme določanja.
Portugalska
Poseben primer je Portugalska. Za oskrbo s pitno vodo mesta Lizbone so zgrajeni veliki zadrževalniki površinske vode. Okoli zadrževalnikom je določen varstveni pas na katerem veljajo določene omejitve in prepovedi rabe zaradi preprečitve neposrednega onesnaženja vode, ki se zbira v zadrževalniku. Portugalska pa ne pozna zagotavljanja nadomestil ali odškodnin na varstvenem območju.
4.1.2. Zagotavljanje poplavne varnosti
Poplavna direktiva določa, da morajo države članice, z namenom zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, določiti območja, kjer obstaja nevarnost poplav ter v ta namen pripraviti Načrte za zmanjševanje ogroženosti in pripadajoče programe ukrepov za vsa pomembna območja ogroženosti. V prehodnem obdobju pa direktiva upošteva karte, ki so že pripravljene in jih države že uporabljajo. Večina držav, vključno s Slovenijo, že ima zagotovljene karte nevarnosti, nekatere države pa tudi že karte ogroženosti.
Avstrija
Pristojnost in izdelava kart je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami.
Trenutno se izdelujeta dva tipa kart: karte poplavnih/retenzijskih območij in karte poplavne nevarnosti s povratno dobo sto let. Pri izdelavi kart je pomembna ločitev med poplavami nižinskih rek na eni strani in hudourniškimi poplavami, erozijo in snežnimi plazovi na drugi strani. Pri slednjih se kartira predvsem območje katastrofalnih dogodkov, ki so določeni s povratno dobo sto petdeset let.
Pomembno je sodelovanje zavarovalniške stroke z javni službami (PPP – public private partership; javno zasebno partnerstvo) pri izdelavi kart poplavne nevarnosti, ki je prek spletnega portala HORA (Hochwasser Risikozonierung Austria) javno dostopna.
Nemčija
Pristojnost in izdelava kart je na deželnem nivoju, vendar so bila v letu 2006, zaradi poenotenja pristopa, na nacionalnem nivoju izdelana priporočila za izdelavo kart poplavne nevarnosti in ogroženosti.
S poplavnimi kartami se predvsem prikazujejo (dostopno na spletu interaktivno ali z možnostjo snetja) obseg poplav in globina vode z različnimi povratnimi dobami. Določene dežele pri kartiranju posebej določajo naravna retenzijska poplavna območja.
Nemško zavarovalniško združenje (GDV) je razvilo orodje za klasifikacijo poplavni območij in con.
Velika Britanija (Anglija in Wales)
Pristojnost in izdelava kart je na Agenciji za okolje (Environmental Agency).
Karte, ki so namenjene predvsem dvigu zavesti, načrtovanju rabe prostora in reševanja, prikazujejo (dostopno na spletu):
- poplavljanje rek in morja v primeru brez varovalnih ukrepov,
- lokacije ukrepov varstva pred poplavami in
- območja, ki so, z določeno stopnjo varnosti, zaščitena s temi ukrepi.
4.1.3. Vodna direktiva, kopalne vode
Vodna direktiva je začela veljati konec leta 2000. Rok za prenos v nacionalne pravne rede je bil določen tri leta. Torej, bi morala biti direktiva prenesena najkasneje do konca leta 2003. Evropska Komisija je pripravila pregled ustreznosti prenosov v notranje pravne rede držav članic EU. Večina držav je dobila opomine zaradi pomanjkljivosti pri prenosu. Pomanjkljivosti se nanašajo predvsem na transpozicijo Priloge V Vodne direktive. Nekatere države, predvsem Italija, direktive ni prenesla v pravni red v ustreznem roku, temveč šele leta 2006. V Avstriji je vsebina direktive prenesena z Zakonom o vodnem pravu. V Nemčiji je vsebina direktive prenesena v zakon o vodah na zvezni ravni (Zvezni zakon o vodah; (Wasserhaushaltsgesetz), pri čemer pa imajo na področju voda posamezne dežele veliko pristojnosti.
Podoben sistem ureditve poznata Nemčija in Avstrija v zvezi z kopalnimi vodami. Kopalna direktiva je v avstrijski pravni red prenesena z Zakonom o higienski ustreznosti kopališč in Uredbo o higienski ustreznosti kopališč. Izvajanje predpisov je v pristojnosti Ministrstva za delo, zdravje in socialne zadeve.
4.2. Prilagojenost predlagane ureditve pravu EU
Slovenija je v svoj pravni red že prenesla vodno direktivo z ZV-1. Vsi temeljni instituti so preneseni s tem zakonom. Pri določenih pojmovanjih pa je bilo treba narediti nekaj prilagoditev. S predlagano novelo je zaradi uskladitve z Vodno direktivo na novo opredeljeno pojmovanje »načela povrnitve stroškov obremenjevanja voda«, »storitev povezanih z rabo vode« in »raba vode«. Načelo povrnitve stroškov obremenjevanja voda nadomešča pojmovanje načela ekonomskega vrednotenja voda.
S predlaganim zakonom so na novo opredeljeni pojmi kopalna območja, kopalne vode. Na novo je določena pravna podlaga za določitev varstvenih območij kopalnih voda. S podzakonskim predpisom bo narejena uskladitev še z naborom parametrov, saj Nova Kopalna direktiva uvaja dva mikrobiološka parametra. Novost so tudi določbe zakona, ki opredeljujejo nov sistem upravljanja s kakovostjo kopalnih voda, ki se ne omejuje le na ukrepe v primeru higienske neustreznosti kopalne vode, temveč tudi na zagotavljanje sistema upravljanja tekom kopalne sezone, da se v največji možni meri zagotovi varovanje zdravja kopalcev.
Standardi kakovosti za kopalne vode po novi kopalni direktivi predstavljajo dodatne zahteve k standardom kakovosti za površinske vode po Vodni direktivi. Skladno z Novo kopalno direktivo morajo tako kopalne vode, poleg dobrega stanja voda po vodni direktivi, zadostiti še dodatnima standardoma kakovosti za dva mikrobiološka parametra (Intestinalni enterokoki in Escherichia Coli), opazovati pa je treba tudi morebitne pojave cvetenja alg ali cianobakterij ter pojave drugih vrst onesnaženja kot so plavajoči odpadki, steklo, plastika in podobno. Način izvajanja monitoringa bo opredeljen posebej s podzakonskim predpisom. Navedeni ukrepi so bili deloma predpisani že z veljavno kopalno direktivo, in so le nadgrajeni glede na razvoj znanosti in tehnike, nekateri, kot na primer sodelovanje javnosti ali preventivne aktivnosti tekom kopalne sezone, pa so nova obveznost v okviru upravljanja kakovosti kopalnih voda.
ZV-1 vsebuje celotno poglavje, ki je namenjeno urejanju voda (4. poglavje: Urejanje voda) in v tem okviru tudi poplavni varnosti. V tem poglavju so podane pravne podlage za določitev poplavnih in erozijskih območij in za ugotavljanje teh območij ter predpisovanje prepovedi in omejitev na območjih, ogroženih zaradi poplav in omejitev. Pomemben predpis za določitev območij nevarnosti je Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti, ki je začel veljati julija lansko leto. Temu pravilniku bo sledila še splošna uredba, ki bo določala varstvene režime. Na tej podlagi je bila pripravljena opozorilna karta je evidenca o vseh znanih poplavnih dogodkih do sedaj, ki je narejena na podlagi evidentiranja dejanskih dogodkov (tudi historičnih) in do sedaj narejenih hidrološko hidravličnih analiz za potrebe načrtovanja in projektiranja.
V skladu s Poplavno direktivo je treba do konca leta 2011 pripraviti Predhodno oceno poplavne ogroženosti, ki bo podlaga predvsem za določitev pomembnejših območij poplavne ogroženosti ter tudi pomembnejših območij poplavne nevarnosti, ki so pomembna za ohranjanje kot retenzijska območja, ter kot taka omejena za poseganje v prostor. Predhodna ocena se bo izvedla na podlagi prekrivanja:
1. ocene potencialne poplavne nevarnosti, ki bo združevala karte nevarnosti ter dodatne analize na podlagi katere se bodo določila tudi druga potencialno poplavno nevarna območja, ki niso zajeta v karti nevarnosti in
2. ocene ranljivosti, pri čemer se bo upoštavala predvsem gostota poselitve, pomembni onesnaževalci, pomembne transportne in druge infrastrukture, zavarovana območja ter večja retenzijska območja.
Za območja, ki bodo na podlagi predhodnih ocen določena kot pomembnejša (podlaga za nacionalne obveznosti) bo treba pri nadaljnjih aktivnostih poročati EU. Omenjene nadaljnje aktivnosti v skladu s Poplavno direktivo ter tudi našim zgoraj omenjenim pravilnikom pa so:
- izdelava kart poplavne nevarnosti, ki morajo biti narejene do konca leta 2013
- izdelava kart poplavne ogroženosti, to je ocena ogroženosti na podlagi ranljivosti (posledice v primeru poplave na življenje, ekonomijo, okolje ...) v poplavno nevarnih območjih ki morajo biti narejene do konca leta 2013.
- izdelava Načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki morajo biti narejeni do konca leta 2015. Njihova bistvena vsebina je določitev ukrepov za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, poudarek pa je na negradbenih ukrepih (preprečevanje in omejevanje posegov na območjih, ki "pripadajo" vodam)
Morska direktiva
Predlog direktive določa, da morajo države članice s ciljem doseganja dobrega stanja morskega okolja pripraviti strategijo s pripadajočimi programi ukrepov z namenom doseganja ciljev dobrega okoljskega stanja do leta 2020. V predlaganem zakonu je podana izrecna pravna podlaga za pripravo načrtov za upravljanje morskega okolja.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Predlagatelj meni, da bo novela zakona o vodah omogočila učinkovitejše upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Temu je namenjenih več sprememb, ki se nanašajo na razpolaganje z opuščenimi vodnimi zemljišči, poenostavljenim postopkom pridobivanjem služnosti in stavbnih pravic na vodnih zemljiščih v lasti države, vpisovanje vodnih zemljišč v zemljiško knjigo.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1) se v 1. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
1. Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5.2.1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4.3.2006, str. 37),
2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22.12.2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15.12.2001, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES),
3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4.3.2006, str. 37) in
4. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6.11.2007, str.27).«.
2. člen
V 2. členu se za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.«.
3. člen
V 3. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. načelu povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda,«.
4. člen
V 6. členu se naslov spremeni tako, da se glasi:
»(dajatve za obremenjevanje voda)«.Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za onesnaževanje voda se plačuje okoljske dajatve v skladu s predpisi o varstvu okolja.«.
5. člen
V 7. členu se v 3. točki črta drugi stavek.
V 17. točki se za besedilom »podzemnimi vodami ter« črta beseda »obalnim«.
Besedilo 32. točke se spremeni tako, da se glasi:
»Neposredno odvajanje v podzemne vode je odvajanje onesnaževal v podzemno vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal.«.
V 35. točki se pred piko na koncu stavka doda vejica in besedilo »razen vodnega zemljišča«.
Za 37. točko se dodajo nove 38. do 45. točka, ki se glasijo:
»38. Poplavna in erozijska ogroženost je kombinacija verjetnosti nastopa poplavnega in z njim povezanega erozijskega dogodka ter mogočih škodljivih posledic, ki jih ima lahko ta dogodek na ljudi, okolje, gospodarske dejavnosti in na kulturno dediščino.
39. Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode.
40. Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so storitve, s katerimi se za gospodinjstva, javne institucije po predpisih o državni upravi ali katerokoli gospodarsko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo:
- odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali
- odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo.
41. Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda.
42. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.
43. Onesnaževalo je kakršnakoli snov, ki lahko povzroči onesnaževanje, zlasti tiste iz Priloge 8 Direktive 2000/60/ES.
44. Celinske vode so stoječe ali tekoče površinske vode na površju kopnega in podzemne vode na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, pri čemer se za vprašanja plovbe po celinskih vodah ter upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje, da ne vključujejo podzemnih voda.
45. Kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo po predpisih o kmetijstvu.«.
6. člen
Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Mejo vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem katastru. V zemljiški kataster se podatek o vodnem zemljišču prevzame kot dejanska raba.«.
7. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
(določitev in evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča)
(1) Določitev zemljiške parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča, ministrstvo ali lokalna skupnost.
(2) Evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča se v zemljiškem katastru izvede v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin.«.
8. člen
V 14. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vlada lahko določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki razširi priobalno zemljišče, če je to potrebno zaradi:
1. varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov,
2. urejanja voda,
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra in določanja varstvenih režimov.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge tega zakona, pet metrov od meje vodnega zemljišča.
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:
1. gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
(7) V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.«.
9. člen
V 19. členu se v drugem odstavku za besedo »zemljišča« doda besedilo »ali po uradni dolžnosti«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra vodnemu zemljišču se lahko:
- razpolaga s tem zemljiščem zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu,
- zamenja to zemljišče za drugo zemljišče, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu, ali
- zamenja to zemljišče za drugo vodno ali priobalno zemljišče, s katerim ne upravlja.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
» (5) Če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno in katastrsko stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
(6) Če glede razpolaganja z vodnimi zemljišči po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra ni mogoče ravnati v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, se lahko :
- kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, ali
- s stavbnimi zemljišči prosto razpolaga. Prihodki od razpolaganja s stavbnim zemljiščem so prihodki Sklada za vode.«.
10. člen
V 21. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Za ustanovitev stvarne služnosti na vodnih ali priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva se ne uporabljajo predpisi o razpolaganju z državnim premoženjem.«.
11. člen
V 22. členu se črta četrti odstavek.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
12. člen
V 24. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če vzpostavitev prejšnjega stanja na zemljišču iz prejšnjega člena zaradi varstva vodnega režima ni mogoča, država upravičencu zagotovi nadomestno zemljišče. Če to ni mogoče, zemljišče odkupi.«.
13. člen
V 37. členu se za vejico na koncu 1. točke doda besedilo »komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,«.
V 5. točki se za besedilom »za rabo voda,« doda besedilo »ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode),«.
14. člen
V 41. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda se besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.
15. člen
V 42. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda se besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.
V drugem odstavku se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda se besedilo »pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.«.
16. člen
V 44. členu se v prvem odstavku besedilo »Vodni objekt in naprava sta:« nadomesti z besedilom »Vodni objekt in naprava so:«.
Za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. drug objekt, naprava ali ureditev, s katerim se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Minister določi vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami.«.
17. člen
V 50. členu se v tretjem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo »Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oziroma razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin proti plačilu stroškov odvzema naplavin.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne javne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se za besedo »naprave« doda besedilo »razen za vodni objekt ali napravo za odvzem vode za lastno oskrbo s pitno vodo«.
18. člen
V 53. členu se v drugem odstavku za besedilom »Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z« črta beseda»obalnim«.
19. člen
V 55. členu se v prvem odstavku besedilo »se sprejmeta« nadomesti z besedilom »vlada sprejme«.
V drugem odstavku se za 2.4. točko doda nova 2.5. točka, ki se glasi:
»2.5. določitev ciljev upravljanja z vodnimi in s priobalnimi zemljišči v lasti države,«.
20. člen
V 57. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Program ukrepov se pripravi z upoštevanjem analize stroškovne učinkovitosti.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Novi ali spremenjeni ukrepi se morajo začeti izvajati najpozneje v treh letih od njihove določitve.«.
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru.«.
21. člen
V 58. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.«.
V drugem odstavku se besedilo »osebe iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedo »javnost«.
V tretjem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«, beseda »posreduje« pa se nadomesti z besedo »posredujejo«.
V četrtem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena in širši« nadomesti z besedo »zainteresirani«.
V šestem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«.
V osmem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »zainteresiranim osebam«.
22. člen
Za 59. členom se doda novo podpoglavje in nov 59. a člen, ki se glasita:
»2.2.1.a Načrt upravljanja z morskim okoljem
59. a člen
(načrt upravljanja z morskim okoljem)
(1) Za izvedbo programa iz 54. člena tega zakona vlada sprejme načrt upravljanja z morskim okoljem.
(2) Načrt upravljanja z morskim okoljem vsebuje predvsem:
1. navedbo organa, pristojnega za pripravo in izvajanje načrta upravljanja z morskim okoljem,
2. začetno presojo morskih voda na podlagi obstoječih podatkov,
3. določitev vrst značilnosti za dobro okoljsko stanje,
4. celovit sklop okoljskih ciljnih vrednosti in s tem povezanih kazalnikov,
5. usklajene programe spremljanja za stalno presojo okoljskega stanja,
6. ukrepe, ki jih je treba sprejeti za doseganje ali ohranitev dobrega okoljskega stanja morskega okolja.
(3) Podrobnejšo vsebino načrta upravljanja z morskim okoljem, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin določi vlada.«.
23. člen
Naslov podpoglavja 2.2.2. se spremeni tako, da se glasi:
»2.2.2. Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda«.
24. člen
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen
(podrobnejši programi in načrti upravljanja voda)
(1) Načrti iz 55. in 59. a člena tega zakona se lahko dopolnijo s podrobnejšimi programi in načrti upravljanja voda za porečje, povodje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda.
(2) Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda morajo biti skladni z načrti iz 55. in 59. a člena tega zakona.
(3) Podrobnejši načrti upravljanja voda se pripravijo ob smiselni uporabi določb 58. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše načrte upravljanja voda sprejme vlada ob smiselni uporabi predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona.«.
25. člen
Za 60. členom se doda nov 60. a člen, ki se glasi:
»60. a člen
(podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti pred poplavami)
(1) Podrobnejši načrti zmanjševanja ogroženosti pred poplavami se pripravi za celotno območje Republike Slovenije ali za posamezna povodja in porečja na podlagi predhodne ocene stanja poplavne ogroženosti in določitve območij poplavne ogroženosti.
(2) V programu ukrepov, ki je del podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, se cilje za zmanjšanje poplavne ogroženosti posameznih poplavnih območij preveri z analizo stroškovne učinkovitosti.
(3) Podrobnejšo vsebino, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami določi vlada.«.
26. člen
V naslovu podpoglavja 2.3. se črta besedilo »in sektorskimi načrti«.
27. člen
V 61. členu se v naslovu črta besedilo »in sektorskimi načrti«.
V prvem odstavku se črta besedilo »in v sektorskih načrtih«.
V drugem in tretjem odstavku se črta besedilo »in sektorskih načrtov«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Na osnutek prostorskega akta poda ministrstvo smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ministrstvo poda mnenje v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju s katerim ugotovi ali so bile podane smernice upoštevane.«.
V sedmem odstavku se črta besedilo »ali sektorskega načrta«.
28. člen
Besedilo 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.
(3) Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.
(4) Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.«.
29. člen
Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
(2) Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru:
- izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
- posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali
- z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe iz 5. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona.
(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka pripravi letni program odvzemanja in uporabe naplavin, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
(4) Za del naplavin, ki se uporabi za vgradnjo v vodno infrastrukturo, se ne plačuje vodnega povračila.
(5) Izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko izvajalec javne službe iz tega odstavka uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora izvajalec javne službe iz tega odstavka plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.
30. člen
Naslov podpoglavja 3.3.2. se spremeni tako, da se glasi:
»3.3.2. Kopalne vode«.
31. člen
77. člen se spremeni tako, da se glasi:
»77. člen
(kopalne vode)
(1) Kopalno območje je območje kopalne vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem.
(2) Naravno kopališče je območje kopalne vode, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo.
(3) Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, pa kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano.
(4) Vlada določi kopalne vode ter vrste in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda.
(5) Merila za vrednotenje kakovosti kopalnih voda in razvrščanje teh voda po kakovosti, obveznost in način izvajanja monitoringa kopalnih voda so določena s predpisi o varstvu okolja.
(6) Na kopalnem območju ali naravnem kopališču ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
(7) Minister predpiše podrobnejša merila za ugotavljanje kopalnih voda, ki se nanašajo zlasti na:
- ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre,
- število kopalcev na kopalnem območju in
- obstoječo posebno in splošno rabo vode na tem območju.«.
32. člen
Za 77. členom se doda nov 77. a člen, ki se glasi:
»77. a člen
(varstvena območja in varstveni režim kopalnih voda)
(1) Z namenom zavarovanja kopalnih voda pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost kopalne vode, lahko vlada določi varstvena območja kopalnih voda.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost kopalne vode, ali naloži lastniku ali drugemu posestniku zemljišč na varstvenem območju kopalnih voda, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost kopalnih voda.
(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja kopalnih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti kopalne vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.«.
33. člen
V 78. členu se v prvem odstavku besedilo »in območje kopalnih voda« nadomesti z besedilom », kopalno območje in naravno kopališče«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo označi območje zajetja pitne vode in pripravi načrt postavitve ustreznega prometnega znaka na notranjih vodovarstvenih območjih. Imetnik vodne pravice lahko označi vodovarstveno območje, določeno za rabo termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Označevanje kopalnih voda zagotovi lokalna skupnost oziroma imetnik vodne pravice za neposredno rabo kopalne vode za dejavnost kopališč.«.
34. člen
Naslov podpoglavja 3.3.4. se spremeni tako, da se glasi:
»3.3.4. Nadomestna zemljišča in nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti«.
35. člen
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
»79. člen
(nadomestna zemljišča in nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti)
(1) Lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, se zagotovi nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki so strožji od ukrepov, ki veljajo za izvajanje kmetijske dejavnosti zunaj vodovarstvenega območja.
(2) Nadomestna zemljišča za primere iz prejšnjega odstavka zagotavljajo upravljavci z vodnimi zemljišči, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti.
(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je oseba iz prvega odstavka tega člena upravičena do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena ni upravičena do nadomestnega zemljišča oziroma nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, če za enak ukrep že prejema nadomestilo, subvencijo ali drugo plačilo na podlagi drugega naslova.
(5) Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ne vključuje izgubljenega dobička, ki bi ga bilo šele mogoče pričakovati.
(6) Zavezanec za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
(7) Način izplačevanja, vrsta ukrepa in višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ter nadzor nad izvajanjem ukrepa za katerega se izplačuje nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti se uredijo s pogodbo med zavezancem in upravičencem.
(8) Vlada s predpisom določi vrste ukrepov za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.«.
36. člen
Za 79. členom se dodajo novo poglavje in nova 79. a in 79. b člen, ki se glasijo: »79.a
(odškodnina)
Lastniki zemljišč, ki jim je raba zemljišč onemogočena ali omejena zaradi vodovarstvenega režima, določenega zaradi rabe termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, so upravičeni do odškodnine. Zavezanec za izplačilo odškodnine je imetnik vodne pravice.«.
3.3.5. Varstveno območje površinskih voda79. b člen
(varstveno območje površinskih voda)
(1) Z namenom zavarovanja površinske vode pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost površinske vode, lahko vlada določi varstvena območja na priobalnih zemljiščih in na vplivnem območju površinskih voda.
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost površinske vode, ali naloži lastnikom ali drugim posestnikom zemljišč na tem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost površinskih voda.
(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja površinskih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti površinske vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.
(5) Če je na istem območju določenih več varstvenih režimov ali režimov na ogroženem območju po tem zakonu, se uporablja tisti režim, ki je strožji.
(6) V okviru varstvenega režima ali režima na ogroženem območju se lahko zahteva izdelava analize tveganja, s katero se ugotovi stopnjo tveganja za onesnaženje ali druge vrste obremenjevanja oziroma ogroženost, če je to določeno za posamezne posege z akti, s katerimi so določeni varstveni režimi in ogrožena območja po tem zakonu.
(7) Minister predpiše podrobnejša merila za izdelavo analize tveganja iz prejšnjega odstavka.«.
37. člen
V 91. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Država skrbi za varstvo ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine pred škodljivim delovanjem voda.«.
V tretjem odstavku se prva točka spremeni tako, da se za besedo »infrastrukture« doda besedilo »kulturne dediščine«.
38. člen
V 98. členu se v drugem odstavku v 4. točki za besedo »zemljišč« doda besedilo »v upravljanju ministrstva«.
39. člen
V 100. členu se v drugem odstavku besedilo »pristojnega inšpektorja« nadomesti z besedilom »vodovarstvenega nadzornika«.
40. člen
V 101. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Imetnik vodne pravice je dolžan z odpadki iz plavja in drugimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, pri čemer mora izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so zbrani odpadki, komunalne odpadke prevzeti na stroške imetnika vodne pravice.«.
41. člen
V 108. členu se v prvem odstavku besedilo »vodnega ali morskega dobra« nadomesti z besedo »vode«.Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Vodna pravica se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena in jo lahko uporablja samo njen imetnik.
(4) Posebno rabo je treba izvajati tako, da se zagotovi smotrna in učinkovita poraba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
42. člen
109. člen se spremeni tako, da se glasi:
»109. člen
(merila in pogoji za podelitev vodne pravice)
(1) Vodna pravica se ne podeli ali se podeli pod posebnimi pogoji, če bi nameravana raba lahko:
1. ogrožala doseganje in ohranjanje ciljev upravljanja voda,
2. ogrožala zdravje ljudi,
3. ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov,
4. omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda,
5. znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo,
6. škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Vlada podrobneje določi merila in pogoje za podelitev vodne pravice v primerih iz prejšnjega odstavka.«.
43. člen
V 111. členu se v prvem odstavku besedilo »minister imetnikom vodnih pravic z odredbo« nadomesti z besedilom »ministrstvo z odločbo«.
V drugem odstavku se beseda »minister« nadomesti z besedo »ministrstvo«, besedilo
»večje poškodbe na vodni infrastrukturi in je potrebna njena rekonstrukcija« pa se nadomesti z besedilom »vzdrževanja, rekonstrukcije ali gradnje vodne infrastrukture«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.«.
44. člen
V 115. členu se v prvem odstavku za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Dovoljenja za raziskave podzemnih voda ni treba pridobiti za raziskave, ki se izvedejo brez poseganja v prostor in za raziskave podzemnih voda, ki se izvajajo največ do globine 30 metrov izven varovanega ali ogroženega območja po tem zakonu.«.
45. člen
Besedilo 118. člena se za spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti, potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti ali pa gre za odvzem znatne količine vode, jo lahko odvzame iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo.
(2) Za odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo v Republiki Sloveniji za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v drugi državi lahko vlada na predlog imetnika vodne pravice za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, izda soglasje in določi pogoje za odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo zaradi oskrbe prebivalstva s pitno vodo v drugi državi. Vlada soglasje izda, če je uporaba drugega ustreznega vira za oskrbo s pitno vodo v drugi državi povezana z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in je zagotovljena dolgoročna oskrba s pitno vodo v Republiki Sloveniji.«.
46. člen
V 120. členu se v prvem odstavku pred piko na koncu stavka doda besedilo »oziroma pridobiti služnostno ali stavbno pravico.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če se vodna pravica namerava izvajati na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, se za pridobitev stvarne služnosti ali stavbne pravice uporabljajo določbe 153. a člena tega zakona.«. 47. člen
Besedilo 121. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vodna pravica se lahko v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev. Vodna pravica se prenese z izdajo novega vodnega dovoljenja oziroma izdajo nove odločbe, če gre za koncesijo.
(2) Zahtevo za prenos vodne pravice poda zainteresirana pravna ali fizična pravna oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica.
(3) Dosedanji imetnik vodne pravice izvaja vodno pravico do dokončnosti novega vodnega dovoljenja oziroma nove odločbe v primeru iz prvega odstavka tega člena.«.
48. člen
Za 121. členom se doda nov 121. a člen, ki se glasi:
»121. a člen
(začasni imetnik vodne pravice)
Če imetnik vodne pravice umre, lahko oseba, ki ima v posesti objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica, predlaga ministrstvu, da izda odločbo s katero jo določi za začasnega imetnika vodne pravice, vendar najdlje za dve leti od dokončnosti odločbe iz tega člena.«.
49. člen
V 123. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vlada predpiše podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja.«.
50. člen
V 124. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Imetnik vodne pravice je za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države dolžan plačevati tudi vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice. Če ima imetnik vodne pravice za upravljanje objekta ali naprave za odvzem vode določenega upravljavca, je ne glede na določbo prejšnjega stavka zavezanec za plačilo vodne pravice oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov povezanih z obremenjevanjem voda, ki vključuje zlasti:
1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture, vključno s stroški za nakup zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
3. stroške države iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona,
4. stroške države za odkupe zemljišč iz petega odstavka 24. člena, drugega odstavka 18. člena tega zakona ter za nakup vodnih ter priobalnih zemljišč ter sofinanciranje nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti iz 16. člena tega zakona,
5. stroške odškodnin po tem zakonu,
6. stroške države zaradi zagotavljanja dobrega stanja voda.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki temelji na ekonomskemu vrednotenju, vrsto rabe voda, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica.«.
51. člen
V 125. členu se v prvem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih,«
8. točka se spremeni tako, da se glasi:
»8. odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov in za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino, manjšo od 0,5 km2 ,«.
V 9. točki se za besedo »pristanišče« doda besedilo »in sidrišče«.
11. točka se črta.
Dosedanja 12. točka postane 11. točka.
V drugem odstavku se za besedilom »vode iz« doda besedilo »prvega odstavka«.
52. člen
V 127. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedilom »skladna z« doda besedilo »merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) V postopku za podelitev vodnega dovoljenja se od vlagatelja vloge ne sme zahtevati predložitve podatkov o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Pooblastilo iz prejšnjega stavka se šteje za zadostno pravno podlago za neposredni vpogled v informatizirane uradne evidence.«.
53. člen
V 128. členu se za 6. točko dodajo nove 7.do 9. točka, ki se glasijo:
»7. ekološko sprejemljivi pretok,
8. pogoje rabe, ki izhajajo iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju narave,
9. ugotovitev, ali gre za rabo vodne infrastrukture,«.
Dosedanji 7. in 8. točka postaneta 10. in 11. točka.
54. člen
V 132. členu se v 4. točki črta besedilo »več kot dvakrat bistveno«.
55. člen
V 135. členu se v prvem odstavku pika na koncu 5. točke nadomesti z vejico in dodajo se nove 6., 7. in 8.točka, ki se glasijo:
»6. s pridobitvijo možnosti priključitve na javni vodovod,
7. s smrtjo fizične osebe ali prenehanjem pravne osebe ali
8. s prenosom vodnega dovoljenja.«.
V drugem odstavku se črta besedilo »1. in 4. točke«.
56. člen
V 136. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besesedo »kopališč« doda vejica in beseda »ogrevanje«.
V 3. točki se črta vejica in besedilo »če je priključena na javno električno omrežje«.
V 4. točki se za besedo »pristanišče« doda besedilo »in sidrišče«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. gojenje morskih organizmov.«.
57. člen
V 137. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Koncesijski akt se izda v skladu z merili in pogoji določenimi s predpisom vlade in z načrti upravljanja z vodami.«.
58. člen
140. člen se spremeni tako, da se glasi:
»140. člen
(dolžnost povrnitve stroškov zaradi raziskovanja podzemnih voda)
Če pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona, ne uspe na javnem razpisu za podelitev koncesije za rabo vode na vodnem viru, za katerega je pridobila pravico raziskovati podzemne vode, ji je oseba, ki ji je bila izdana odločba o izboru koncesionarja, dolžna povrniti stroške, ki jih je imela z raziskovanjem podzemnih voda na tem vodnem viru.«.
59. člen
V 141. členu se v tretjem odstavku besedilo »roku, ki je določen v odločbi o izboru« nadomesti z besedilom »določenem roku«.
60. člen
V 142. členu se v drugem odstavku na koncu 2. točke pika nadomesti z vejico in dodata se novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
»3. če se spremeni višina osnove za izračun plačila za koncesijo ali
4. zaradi uskladitve s predpisi, ki urejajo koncesijo ali rabo naravnih dobrin.«.
61. člen
V 143. členu se na koncu 4. točke pika nadomesti z vejico in doda se nova 5. točka, ki se glasi:
»5. z izdajo odločbe, na podlagi katere je bil izveden prenos koncesije.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če se ugotovijo razlogi za prenehanje koncesije iz prejšnjega odstavka, vlada izda odločbo s katero ugotovi, da je koncesija prenehala delno ali v celoti.«.
62. člen
V 145. členu se v prvem odstavku pika na koncu 6. točke nadomesti z vejico in doda se nova 7. točka, ki se glasi:
»7. krši druge obveznosti, določene s koncesijsko pogodbo ali koncesijskim aktom.«.
63. člen
V 146. členu v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. krši predpise, ki se nanašajo na namen, obseg ali na pogoje rabe vode, ki jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja,«.
64. člen
V 151. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če ministrstvo ugotovi, da ni potrebno pridobiti projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, ali da ni potrebno pridobiti vodnega soglasja, ali da je poseg nedopusten ali nemogoč, o tem, v petnajstih dneh po prejemu zahteve, obvesti pravno ali fizično osebo, ki je podala zahtevo iz prejšnjega odstavka.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) V primerih, ko je podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt lahko zahtevo za pridobitev informacije iz prvega odstavka tega člena poda organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.«.
»(4) V primerih iz prejšnjega odstavka poda ministrstvo informacijo o pogojih posega v prostor organu, pristojnemu za izdajo gradbenega dovoljenja, prek elektronske pošte v sedmih dneh po prejemu zahteve za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor.«.
65. člen
Za 151. členom se doda nov 151. a člen, ki se glasi:
»151. a člen
(projektni pogoji, pogoji za drug poseg v prostor in vodno soglasje)
(1) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi tega zakona, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.
(2) V primerih, ko gre za poseg v prostor za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi tega zakona, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg (v nadaljnjem besedilu: pogoji za druge posege v prostor), nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje.
(3) Za posege v prostor iz 150. člena tega zakona na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz prejšnjega odstavka pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje gradnja iz prvega odstavka tega člena, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje poseg v prostor iz prejšnjega odstavka, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
(4) Če je za posege v prostor iz 150. člena tega zakona treba pridobiti okoljevarstveno soglasje po predpisih o varstvu okolja, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz drugega odstavka tega člena pridobljeni z dnem izdaje okoljevarstvenega soglasja. V primerih gradnje iz prvega odstavka tega člena, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih posega v prostor iz drugega odstavka tega člena, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
(5) Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati poleg sestavin predpisanih z zakonom, ki ureja varstvo okolja, tudi sestavine iz drugega oziroma tretjega odstavka 152. člena tega zakona.
(6) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, razen, če je to določeno s predpisi, ki urejajo varstvena ali ogrožena območja po tem zakonu ali v primerih vodnih objektov.
(7) V postopku za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter izdajo vodnega soglasja se ne sme od vlagateljev vloge zahtevati predložitve podatkov o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Pooblastilo iz prejšnjega stavka se šteje za zadostno pravno podlago za neposredni vpogled v informatizirane uradne evidence.«.
66. člen
152. člen se spremeni tako, da se glasi:
»152. člen
(določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor)
(1) Za postopek z določitvijo projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je s tem zakonom drugače določeno.
(2) Vlogi za določitev projektnih pogojev, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določa zakon, ki ureja graditev objektov, in sestavine, ki jih določi minister s predpisom.
(3) Vlogi za določitev pogojev za druge posege v prostor, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravanem posegu oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določi minister s prepisom.
(4) Rok za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor je pri zahtevnem in vodnem objektu 30 dni od prejema popolne vloge.
(5) Če v roku za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor, ti pogoji niso podani se šteje, da niso določeni.
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
(7) Ministrstvo v projektnih pogojih oziroma pogojih za druge posege v prostor navede pravno podlago za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege in vodnega soglasja.
(8) Če ministrstvo ugotovi, da je poseg v prostor sprejemljiv in da projektni pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor niso potrebni, vloga pa vsebuje vse sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, se vloga za izdajo projektnih pogojev in drugih pogojev za poseg v prostor šteje kot vloga za izdajo vodnega soglasja.«.
67. člen
Besedilo 153. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V primerih gradnje ali spremembe namembnosti iz prvega odstavka 151. a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja investitor ali po njegovemu pooblastilu projektant. Vlogi za izdajo vodnega soglasja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja, vodilna mapa, načrt arhitekture in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
(2) V primerih iz drugega odstavka 151. a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja fizična ali pravna oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor. Vlogi za izdajo vodnega soglasja morajo biti priložene rešitve, ki so v zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
(3) Vodno soglasje izda ministrstvo v 60 dneh pri zahtevnem in vodnem objektu, v 30 dneh pri stanovanjskemu objektu oziroma v 15 dneh pri enostavnem, nezahtevnem ali manjzahtevnem objektu, od prejema popolne vloge.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je rok za izdajo vodnega soglasja v primerih, ko je treba odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, 60 dni od prejema popolne vloge.
(5) Če v roku iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vodno soglasje ni izdano, se šteje, da je vodno soglasje dano, razen če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva.
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za izdajo vodnega soglasja se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
(7) Odločba, s katero je vodno soglasje izdano, ne vsebuje obrazložitve.
(8) Če ministrstvo ugotovi, da načrt, projekt oziroma rešitve za poseg niso izdelani v skladu s projektnimi pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor, zavrne izdajo vodnega soglasja z odločbo.
(9) V postopku izdaje vodnega soglasja je stranka v postopku samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor.
(10) Če v roku iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni izdano vodno soglasje, lahko ministrstvo do izdaje gradbenega dovoljenja, izda odločbo o zavrnitvi soglasja in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi ministrstvo.
(11) V vodnem soglasju se lahko določijo tudi drugi pogoji za izvedbo nameravanega posega, ki se nanašajo na urejanje in varstvo voda, in primeri, ko je za začetek obratovanja potrebno poskusno obratovanje in način, pogoji ter čas njegovega trajanja.
(12) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor.
(13) Ministrstvo za pripravo in izdajo projektnih pogojev in pogojev za drug poseg v prostor ni upravičeno do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.«.
68. člen
Za 153. členom se doda nov 153. a člen, ki se glasi:
»153. a člen
(poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva)
(1) Poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva se lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice. Ministrstvo lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.«.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka se podeli proti plačilu.
(3) Vloga za izdajo vodnega soglasja mora vsebovati vse sestavine potrebne za ustanovitev služnostne ali stavbne pravice.«.
69. člen
V 154. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedilom »sedež ali« doda beseda »osebno«.
70. člen
V 155. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Podatki iz vodnega katastra se redno pregledujejo in posodabljajo.«.
71. člen
Za 157. členom se doda nov 157. a člen, ki se glasi:
»157. a člen
(dostop do osebnih in drugih podatkov)
(1) Ministrstvo ima na podlagi zahteve od upravljavca centralnega registra prebivalstva in upravljavca zbirk podatkov o pravnih osebah, pravico dobiti naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, podatek o smrti in podatek o spremembah, oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko pravne sebe, podatek o prenehanju.
(2) Ministrstvo lahko pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka za namen priprave aktov o zavarovanjih varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, programa ukrepov in podrobnejših načrtov upravljanja z vodami za namen priprave in vzdrževanja vodnega katastra ter postopkov izdaje vodnih pravic.«.
72. člen
V 158. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Posamezne strokovne in razvojne naloge izvajajo institucije, katerih ustanoviteljica je vlada in inštitut iz 159. člena tega zakona.
(4) Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.«.
73. člen
V 160. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »povezane« doda besedilo » z določanjem ekološko sprejemljivega pretoka in druge naloge v zvezi«.
74. člen
V 161. členu se v drugem odstavku pika na koncu 4. točke nadomesti z vejico in doda se nova 5. točka, ki se glasi:
»5. zagotavljanje vodovarstvenega nadzora (prvi odstavek 177. člena).«.
75. člen
V 162. členu se v drugem odstavku za besedilom »državi,« doda besedilo »sredstva od prodaje vodnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, ter plačil za ustanovljene stvarne služnosti ali stavbne pravice v skladu s tem zakonom«.
V tretjem odstavku se v 3. točki beseda »ter« nadomesti z vejico.
Na koncu 4. točke se pika nadomesti z besedo »ter« in se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja do višine prilivov iz plačil za vodno pravico za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.«.
76. člen
V 175. členu se v prvem odstavku v 1. točki beseda »preprečiti« nadomesti z besedo »prepovedati«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Vrnitev v prejšnje stanje iz 6. in 8. točke prejšnjega odstavka lahko inšpektor odredi v skladu s strokovnim mnenjem ministrstva.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
77. člen
Besedilo 177. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi, omejitev in varstvenih režimov iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzor) zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda.
(2) Vodovarstveni nadzor izvajajo rečni in morski nadzorniki (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzorniki), na podlagi podeljenega javnega pooblastila, organizirani pri izvajalcu javne službe urejanja voda na podlagi sklenjenih delovnih ali drugih ustreznih pogodb.
(3) Vodovarstveni nadzor se izvaja v zvezi s prekrški iz 1., 4., 8., 9., 11. do 20., 22. do 25. ter 31. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona.«.
78. člen
V 178. členu se v prvem odstavku beseda »neposrednega« nadomesti z besedo »vodovarstvenega«.
Na koncu drugega odstavka se črta pika in doda besedilo »in načine ter pogoje za organizacijsko, vsebinsko in ozemeljsko usklajeno izvajanje vodovarstvenega nadzora.«.
79. člen
V 179. členu se v drugem odstavku črta prvi stavek.
V tretjem odstavku se črta besedilo »ter na kraju samem izreči, izterjati ali izdati plačilni nalog za denarno kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz petega odstavka 181. člena tega zakona«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Izjave vodovarstvenih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo v zvezi z dejanji, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v inšpekcijskem postopku štejejo za dokaz, pridobljen v skladu zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Vodovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog vodovarstvenega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških v prekrškovnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.«.
80. člen
V 180. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vodovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico. Položaj uradne osebe se izkazuje z izkaznico.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku in izkaznici vodovarstvenega nadzornika.«.
81. člen
Za 180. členom se doda nov 180. a člen, ki se glasi:
»180. a člen
(prostovoljni nadzorniki)
(1) Naloge vodovarstvenega nadzora iz 1. in 4. točke prvega odstavka 178. člena tega zakona lahko kot prostovoljno dolžnost opravlja vsaka polnoletna fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni nadzornik) po pridobitvi pooblastila in prijavi izvajalcu javne službe urejanja voda z območja, na katerem namerava izvajati prostovoljni vodovarstveni nadzor.
(2) Prostovoljni nadzornik mora o sumu storitve prekrškov iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona nemudoma obvestiti vodovarstvenega nadzornika, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
(3) Določbe drugega in tretjega odstavka 179. člena in 180. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za prostovoljne nadzornike.«.
82. člen
181. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če:
1. izvaja splošno rabo voda na območju, kjer je prepovedana ali omejena ali v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji, kjer je tako določeno s predpisom vlade (četrti odstavek 21. člena);
2. vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva (24. člen);
3. ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča (25. člen);
4. ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena);
5. na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena);
6. izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče (prvi odstavek 39. člena);
7. ne dopusti uporabe svojih objektov in naprav, postavitve in obratovanja za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopnih in vrtalnih del, poskusnih črpanj, odvzema vzorcev tal in drugih del, povezanih s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi (prvi in drugi odstavek 40. člena);
8. rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, tako da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje (četrti odstavek 64. člena);
9. gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v nasprotju z določbami 65. člena;
10. po celinskih vodah prevaža tovor ali izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena;
11 pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom;
12 izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga ali odmetava odpadke (prvi odstavek 68. člena);
13. na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke (drugi odstavek 68. člena);
14. ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz 74.,76., 77. a in 79. b člena;
15. na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84. členom;
16. izvaja dejavnost ali posega v prostor na ogroženem območju v nasprotju s pogoji, določenimi v aktu vlade (drugi odstavek 85. člena);
17. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 87. člena;
18. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena;
19. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena;
20. ravna v nasprotju z določbami 100. člena;
21. ravna v nasprotju z določbami 101. člena;
22. ne dopusti splošne rabe v času, ko je presihajoče jezero prekrito z vodo (106. člen),
23. krši predpisan način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo (drugi odstavek 107. člena);
24. rabi vodo brez vodnega dovoljenja ali koncesije ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
25. odvzema naplavine brez vodne pravice ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
26. krši predpisane omejitve ali ustavitve rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena);
27. raziskuje podzemne vode brez dovoljenja za raziskave ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja ali če ne uporablja načrpane vode samo za raziskave ali če ne predaja pridobljenih podatkov ministrstvu (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 115. člena);
28. ne obvesti ministrstva o odkritju podzemne vode v predpisanem roku ali če ne dopusti izvedbe analiz ali zagotovi odrejenih ukrepov zavarovanja odkritih vodnih virov; če ne dopusti zavarovanja in izkoriščanja podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo; če ne dopusti del, ki so potrebna zaradi evidentiranja vodnega vira (prvi, drugi in peti odstavek 116. člena);
29. ne dopusti rabe vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pa to omogoča izdatnost vodnega vira (drugi odstavek 117. člena);
30. odvzema vodo v nasprotju z določbami 118. člena;
31. izvede poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, brez vodnega soglasja ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 150. člena);
(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pristojni inšpektor in vodovarstveni nadzornik smeta v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona zaseči predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so z njim nastali. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z določbami zakona, ki ureja prekrške.«.
83. člen
Za 181. členom se doda nov 181. a člen, ki se glasi:
»181. a člen
(izrekanje globe)
Osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega člena, se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.«.
84. člen
V 193. členu se v prvem odstavku beseda »sprejme« nadomesti z besedo »pripravi«.
85. člen
V 199. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Prepovedi uporabe ter odstranitve objekta in naprave iz prejšnjega odstavka se ne izreče, če gre za objekt ali napravo, ki se jo uporablja za oskrbo s pitno vodo.«.
86. člen
V 201. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če:
1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
2. se s tem ne poslabšuje stanja voda,
3. je omogočeno izvajanje javnih služb,
4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.«.
87. člen
V Prilogi se za 10. točko dodata novi 10. a in 10. b točka, ki se glasita:
»10a. Selška Sora,
Črta se 31. točka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
(sprememba koncesije v vodno dovoljenje)
(1) Pravni ali fizični osebi, ki je pridobila koncesijo za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona pridobiti vodno dovoljenje, ministrstvo koncesijo nadomesti z vodnim dovoljenjem v skladu z določbami 127. in 128. člena zakona najkasneje v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Z vodnim dovoljenjem iz prejšnjega odstavka se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo z vodnim dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.
(4) Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, ministrstvo z vodnim dovoljenjem zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona.
89. člen
(sprememba vodnega dovoljenja v koncesijo)
(1) Pravni ali fizični osebi, ki je pridobila vodno dovoljenje za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za kar je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena zakona pridobiti koncesijo, vlada izda koncesijski akt v treh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka se podeli za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v vodnemu dovoljenju.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko s koncesijskim aktom spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.
(4) Imetniku vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, se podeli koncesija brez javnega razpisa.
(5) Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, se ji lahko zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona ali podaljša čas trajanja koncesije.
(6) Osebi iz prvega odstavka tega člena se v šestih mesecih po uveljavitvi koncesijskega akta izda odločba o določitvi koncesionarja, koncesijska pogodba pa mora biti sklenjena v treh mesecih po dokončnosti te odločbe.
(7) Če oseba iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe, vodna pravica preneha, razen če so razlogi za prekoračitev roka sklenitve koncesijske pogodbe na strani koncedenta.
(8) O prenehanju vodne pravice iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda odločbo.
(9) Oseba iz prvega odstavka tega člena je dolžna plačevati za vodno pravico v višini, ki je sorazmerna preostanku njenega trajanja, določi pa se s koncesijskim aktom.
90. člen
(določitev ekološko sprejemljivega pretoka v obstoječih vodnih dovoljenjih in koncesijah)
(1) Podeljene vodne pravice je treba prilagoditi spremenjenemu 71. členu zakona v petih letih od uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka spremenjenega 71. člena zakona.
(2) Če bi zaradi določitve ekološko sprejemljivega pretoka iz prejšnjega odstavka nastali nesorazmerni stroški, ministrstvo zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev ekološko sprejemljivemu pretoku.
91. člen
(vpis vodnih zemljišč v zemljiško knjigo)
Za zemljišča, ki so na podlagi prvega odstavka 182. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1) prešla v last Republike Slovenije, pa še niso vpisana v zemljiško knjigo, se vpis v zemljiški knjigi opravi na predlog ministrstva.
92. člen
(vpis vodne infrastrukture v zemljiško knjigo)
(1) Seznam obstoječih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, ki so postali vodna infrastruktura na podlagi 190. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1), je podlaga za vpis ustrezne stvarnopravne pravice v zemljiški knjigi.
(2) Postopek za vpis v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se izvede na predlog ministrstva.
93. člen
(začeti postopki)
(1) Postopki za pridobitev koncesije za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku, določenem s tem zakonom.
(2) Postopki za pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za katere je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena pridobiti koncesijo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku za podelitev koncesije, določenem s tem zakonom.
94. člen
(financiranje medobčinskih in regionalnih vodovodov v prehodnem obdobju)
Določba spremenjenega tretjega odstavka 162. člena zakona se uporablja do začetka delovanja pokrajin.95. člen
(dokončanje začetih postopkov za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor in izdajo vodnega soglasja)
(1) Določbe spremenjenega 151. člena zakona, 151. a člena tega zakona, spremenjenega 152. in 153. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa o podrobnejši določitvi vloge za izdajo projektnih pogojev, pogojev za druge posege v prostor in za izdajo vodnega soglasja, ki mora biti sprejet najkasneje do 31.12.2008.
(2) Za odločanje o zahtevah za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor, vloženih pred uveljavitvijo predpisa iz prejšnjega odstavka, se uporablja določba 151. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1).
(3) Za odločanje o vlogah za izdajo vodnega soglasja, ki so bile vložene pred uveljavitvijo predpisa iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe 152. in 153. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1).
96. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III.OBRAZLOŽITEV
K 1. členu
V novem četrtem odstavku 1. člena so naštete direktive, ki so v slovenski pravni red prenesene z zakonom o vodah: Vodna direktiva, Poplavna direktiva, Nova kopalna direktiva in Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda.
K 2. členu
Trend pri pripravi EU predpisov je tudi upoštevanje podnebnih sprememb na okolje kot celoto in ne samo na njegove določene segmente. Veljavni Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1, v nadaljnjem besedilu: ZV-1) izrecno ne omenja in ne upošteva tega vpliva. Upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri oblikovanju ciljev in programov ukrepov, ki se nanašajo na upravljanje z vodami, je nujen predpogoj za njihovo ustrezno opredelitev oziroma uspešno izvedbo.
K 3. členu.
Besedilo je usklajeno s pojmovanjem, ki ga uporablja Vodna direktiva. Načelo povrnitve stroškov obremenjevanja voda nadomešča pojmovanje načela ekonomskega vrednotenja voda. Glej še obrazložitev k 47. in 48. členu.
K 4. členu
Uporaba pojma »okoljske dajatve« pomeni uskladitev z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, in 33/07-ZPNačrt) v nadaljnjem besedilu: ZVO-1).
K 5. členu.
Pojem »water use« kakor ga opredeljuje Vodna direktiva, torej »raba vode« ni povsem združljiv s pojmom »raba vode« kakor ga opredeljuje ZV-1. Po ZV-1 ta pojem opredeljuje le posebno (vodne pravice) in splošno rabo vode. Ne vključuje tudi zagotavljanja storitev za rabo vode in onesnaževanja voda, kar sicer vključuje »water use« po Vodni direktivi. V slovenskem pravnem redu, predvsem v ZVO-1, je ta pojem opredeljen s pojmom »obremenjevanje voda«. Opredelitev pojmov: storitve, povezane z obremenjevanjem voda, obremenjevanje voda, celinske vode, onesnaževala in nevarne snovi ter sprememba opredelitve pojma podzemnih voda, vodnega območja ter neposredno odvajanje v podzemne vode pomenijo uskladitev z Vodno direktivo.
Sprememba 35. točke je potrebna, ker pri rabi vodnih in priobalnih zemljišč ne gre za posebno rabo vode.
Opredelitev pojma »komercialni ribnik« predstavlja uskladitev z Zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06). »Poplavna in erozijska ogroženost« je pojem, usklajen s Poplavno direktivo.
K 6. členu
Sprememba 12. člena daje možnost določitve meje vodnega zemljišča v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema, ki ne zahteva določitve parcele v naravi, saj je nesmiselno določanje meja vodnih zemljišč s parcelami. Meja bo tako originarno določena v vodnem katastru. Določitev zemljiške parcele ni nujna zaradi ugotovitve “območja” statusa vodnega zemljišča, lahko pa se zemljiška parcela vodnemu zemljišču odmeri. Tedaj se uporabljajo splošna pravila evidentiranja nepremičnin. Določitev parcele vodnemu zemljišču lahko terja (poleg lastnika, ki je vedno upravičen to storiti po predpisih o evidentiranju nepremičnin) tudi ministrstvo, ki je upravljavec vodnih zemljišč v državni lasti, in tudi lokalne skupnosti.
K 7. členu
Glej obrazložitev k 6.členu.
K 8. členu
Tehnično se bo na enak način kot meja vodnega zemljišča določila tudi meja priobalnega zemljišča. Ker je meja priobalnega zemljišča tudi meja, do koder velja določen pravni režim, bo prikazana v vodnem katastru.
V 14. členu ZV-1 je bila dana možnost za določitev drugačne meje priobalnega zemljišča, ki se je v praksi uporabljala zgolj za zoženje priobalnega zemljišča, čeprav bi se iz razlogov, iz katerih se drugačna meja lahko določi, dalo sklepati, da daje 14. člen pravno podlago zgolj za razširitev in ne zožitev priobalnega zemljišča.
Temeljni cilj zakona o vodah je doseganje dobrega stanja voda. Enake obveznosti izhajajo tudi iz 4. člena Vodne direktive in druge zakonodaje EU, ki se nanaša na vode. Da se dosežejo te cilji, so države članice EU dolžne pripraviti programe ukrepov. Vodna direktiva v 7. členu določa še strožje cilje za tiste vode, ki se jih odvzema za pitno vodo. Za ta vodna telesa so države članice EU dolžne zagotoviti potrebno varstvo, da se izognejo poslabšanju njihove kakovosti ter s tem zmanjšajo stopnjo čiščenja zaradi priprave pitne vode. Kot možen ukrep za izpolnitev te obveznosti Vodna direktiva izrecno predlaga določitev vodovarstvenih območij. Obveznost načrtovanja in izvajanja ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja voda izhaja tudi iz Kopalne Direktive, Poplavne direktive in drugih direktiv EU. Ukrepi se ločijo glede na njihovo naravo. Lahko so preventivni lahko kurativni. Edino kombinacija obeh lahko privede do dobrega stanja voda. Osnovna preventivna ukrepa sta določitev varstvenih pasov in določitev varstvenih režimov. Vzdolž vodotokov je treba vodi pustiti prostor tako zaradi zagotavljanja poplavne varnosti kot tudi ustrezne kakovosti vode. Velikost teh pasov pa je odvisna od obstoječe obremenjenosti prostora, od vrste vodotoka, vrste in strukture tal in od cilja, ki ga hočemo doseči z zavarovanjem.
Smiselno je tako ločiti priobalna zemljišča znotraj in izven območij naselja ter določitev varstvenega režima. Znotraj obstoječega naselja je torej pod določenimi kriteriji dopustno zmanjšati vodovarstveni režim. Izven tega območja pa je dopustno povečanje priobalnega zemljišča. V osnovi priobalno zemljišče na vodah 1. reda izven naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Njegovo povečanje je možno iz zakonsko določenih razlogov.
Nov peti odstavek 14. člena pa daje možnost, da vlada, na predlog občine, določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč pod navedenimi kriteriji. Priobalno zemljišče se lahko zoži samo na območju obstoječega strnjenega naselja.
Tako se bodo lahko dovolile gradnje na že poseljenem območju, torej na območju, ki je že urejeno s prostorskim aktom. Pred izdajo uredbe vlade pa bo treba preveriti, ali se s tem ne povečuje poplavne in erozijske nevarnosti in s tem povezanega škodljivega delovanja voda, ne poslabšuje kakovosti voda, ne onemogoča izvajanje javne službe ali splošne rabe voda in ne poslabšuje stanja vodnih in obvodnih ekosistemov. Če se usklajenosti ciljev ne da zagotoviti z gradbenimi pogoji (izravnalnimi ukrepi), se morajo zagotoviti s spremembami in dopolnitvami prostorskih aktov.
K 9. členu
S predlagano spremembo je dana možnost omejenega razpolaganja z opuščenimi vodnimi zemljišči. Na ta način je zagotovljena preglednost pri upravljanju z vodnimi zemljišči. Zakon opredeljuje način upravljanja. Z opuščenimi vodnimi zemljišči se lahko razpolaga zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika, sklepanja menjalnih pogodb zaradi gradnje vodne infrastrukture ali zagotavljanja nadomestnih zemljišč po tem zakonu, sklepanja menjalnih pogodb za druga vodna zemljišča. Če se na ta način ne more razpolagati z opuščenimi vodnimi zemljišči, se lahko kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu kmetijskih zemljišč oziroma se s stavbnimi zemljišči lahko prosto razpolaga.
K 10. členu
Določba odpravlja dvome, kateri predpisi se uporabljajo v primerih ustanavljanja služnosti na zemljiščih v upravljanju ministrstva.
K 11. členu
Črtana določba ni izvedljiva. S predlagano spremembo se odpravljajo težave pri izvajanju zakona. Za postopek izvedbe predkupne pravice bodo uporabljena splošna pravila uveljavljanja predkupne pravice.
K 12. členu
Sprememba nudi ministrstvu kot upravljavcu z vodnimi in priobalnimi zemljišči v državni lasti možnost učinkovitega upravljanja. Zagotovitev nadomestnega zemljišča je v interesu obeh strani.
K 13. členu
Sprememba 1. točke 37. člena ZV-1 odpravlja težavo pri izvajanju tega člena, saj ni dopušča posegov zaradi gradnje druge infrastrukture in priključkov na javno infrastrukturo.
Pri spremembi 5. točke 37. člena ZV-1 pa gre za odpravo težav, ki so nastopile v praksi, saj je veljavna določba, kot je bila zapisana v ZV-1, napotovala investitorje, da so načrtovali gradnjo celotnih objektov za posebno rabo na vodnem zemljišču, kar pa je v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. Sprememba člena izrecno napotuje, da objekte, ki jih ni nujno graditi na vodnem zemljišču (kot so npr. strojnice malih hidroelektrarn, objekt ribogojnice, zunanja ureditev, ipd..), investitor iz vodnih in priobalnih zemljišč umakne.
K 14. členu
Postopek razlastitve ureja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), ki je v tem delu kljub uveljavitvi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ostal nespremenjen. Namen razlastitve in postopek izkazovanja javne koristi, ki je predpostavka za začetek postopka razlastitve, določa ZUreP-1 v 93. členu. Dosedanja ureditev bi pomenila, da bi bilo potrebno za vsako razlastitev imeti podlago v ustreznem podrobnem prostorskem načrtu oziroma prostorskemu redu občine.
K 15. členu
Glej obrazložitev k 15. členu.
K 16. členu
44. člen ZV-1 podaja opredelitev vodnih objektov in naprav, ki jih razvrsti v dve skupini: vodno infrastrukturo in objekte, naprave ali ureditve, namenjene posebni rabi. Taki opredelitvi je treba dodati še tretjo podskupino, ki vključuje druge objekte, naprave ali ureditve, s katerimi se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj. Tako so v to opredelitev vključeni tudi objekti, kot na primer: obrežna zavarovanja, podporni zidovi stavb vzdolž vodotoka, ki ne služijo izvajanju vodnih pravic, in se tako ne štejejo za posebno rabo.
Podobno širšo opredelitev je poznal že prej veljavni zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81). Ta zakon je v 55. členu opredeljeval vodnogospodarske objekte in naprave kot objekte, s katerimi se ureja vodni režim ali se neposredno vpliva nanj, ne glede na gospodarsko ali drugo namembnost zaradi katere so zgrajeni (lahko so v splošni ali pa posebni rabi). Za razliko od veljavnega zakona o vodah je prej veljavni zakon kot vodnogospodarske objekte v posebni rabi opredeljeval vse objekte, ki niso v splošni rabi. Opredelitev pojma posebna raba po obeh zakonih se razlikuje. Veljavni zakon opredeljuje kot posebno rabo samo tako rabo, ki služi izvajanju vodnih pravic. Izkušnje so pokazale, da je treba zagotovi učinkovit način upravljanja z visokimi pregradami, ki vključuje način upravljanja. Dodana je pravna podlaga za predpis ministra s katerim se bo opredelile vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami. Izkušnje so pokazale, da je treba zagotovi učinkovit način upravljanja z visokimi pregradami, ker gre za velike sisteme, ki so lahko vodna infrastruktura ali vodni objekt za posebno rabo voda.
K 17. členu
Novosti so v tem, da je način odstranjevanja plavja in odvzemanja naplavin urejen na enovit in pregleden način. Imetnik vodne pravice ima pravico razpolagati z odvzetimi naplavinami po izpolnitvi obveznosti do vodne in druge javne infrastrukture, in sicer lahko po izpolnitvi teh obveznosti preostale naplavine uporabi za lastne potrebe, proda ali poskrbi za njihovo odložitev. Določba se nanaša na imetnika katerekoli vodne pravice, razen vodne pravice za odvzem naplavin, ki ima dolžnost rednega odstranjevanja plavja in odvzemanja naplavin na območju izvajanja svoje vodne pravice.
Imetnik vodne pravice torej naplavine, ki jih odvzame pri izvajanju svojih nalog, lahko nameni za gradnjo vodne infrastrukture. Naplavine, ki jih v ta namen ne potrebuje, mora najprej brezplačno ponuditi izvajalcu lokalne javne službe, ki je vnaprej izkazal interes za rabo naplavin za izvajanje lokalne javne službe in tudi izvajalcu državne javne službe za izvajanje državne javne službe. V takšnih primerih mora stroške odvzema poravnati izvajalec lokalne oziroma državne javne službe, imetnik vodne pravice, pa za te naplavine ne plača vodnega povračila.
Preostanek oziroma višek naplavin, ki se ne uporabijo za gradnjo vodne ali za lokalno ali državno javno službo. V primeru prodaje naplavin se za prodano količino naplavin plača vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin. Sedanja rešitev s plačevanjem razlike med stroški in prodajno ceno je neživljenjska in jo je nemogoče nadzirati.
K 18. členu
Sprememba pomeni uskladitev s predpisi o pomorstvu. Pomorski zakonik (Uradni list RS, št. 120/06 -uradno prečiščeno besedilo) v 4. členu opredeljuje, da se suverenost Republike Slovenije razteza prek njenega kopnega območja in njenih morskih voda na teritorialno morje.
K 19. členu
Sprememba prvega odstavka 55. člena ZV-1 je potrebna zato, da se pove kdo sprejme načrta upravljanja voda.
Vsebina načrta upravljanja voda je precej natančno določena v 55. členu ZV-1, ni pa izrecno navedena obveznost določitve upravljanja z vodnimi in priobalnimi zemljišči, s katerimi upravlja ministrstvo, pristojno za okolje. Upravljanje z vodni in priobalnimi zemljišči pa je eden izmed temeljnih ciljev upravljanja z vodami.
K 20. členu
V skladu z Vodno direktivo morajo programi ukrepov temeljiti na analizi stroškov in koristi, ki jih določen ukrep prinese, ter analizi stroškovne učinkovitosti ukrepov. Sprememba tako daje izrecno pravno podlago za izvedbo analize stroškov in koristi oziroma stroškovne učinkovitosti ukrepov in tudi za predpis ministra s katerim bo določena metodologija za njeno pripravo. Rok za začetek izvajanja novih ali spremenjenih ukrepov je določen v skladu z zahtevo Vodne direktive.
K 21. členu
Spremembe v zvezi z obveščanjem javnosti predstavljajo poenostavitev postopka pri zagotavljanju pravice javnosti do obveščenosti in sodelovanja pri pripravi načrtov in podrobnejših načrtov upravljanja z vodami ter pomenijo uskladitev z Vodno direktivo. Veljavna ureditev je ožila krog upravičencev do dostopa do informacij, saj ni omogočala dostopa do informacij vsem zainteresiranim osebam.
Spremembe v zvezi s podrobnejšimi načrti upravljanja z vodami predstavljajo poenostavitev izvajanja celovitega načrtovanja upravljanja z vodami. Smiselno je, da se podrobnejši načrt upravljanja voda in program ukrepov za doseganje ciljev tega načrta sprejmeta kot enovit akt, kar pomeni racionalizacijo procesa priprave strokovnih in upravnih gradiv ter tudi racionalizacijo postopka sprejemanja akta Vlade RS.
K 22. členu
Dodano je novo poglavje, ki opredeljuje načrt upravljanja z morskim okoljem.
Novi 59. a člen daje pravno podlago pripravo načrta upravljanja z morskim okoljem. Gre za poseben načrt upravljanja z morskim okoljem, ki se ga pripravi z namenom doseganja dobrega okoljskega stanja morskega okolja.
K 23. členu
V skladu z Vodno direktivo imajo države članice možnost pripraviti tako podrobnejše načrte upravljanja voda kot tudi podrobnejše programe.
K 24. členu
Vsebina člena ustrezneje prenaša vsebino podrobnejših načrtov, določenih z Vodno direktivo, ki sicer daje možnost tudi za pripravo podrobnejših programov ukrepov.
K 25. členu
Novi 60. a člen prenaša v slovenski pravni red Poplavno direktivo. Obveznost te direktive je priprava načrtov zmanjševanja ogroženosti pred poplavami. Za prenos te direktive je treba določiti pravno podlago in bistvene sestavine za pripravo teh načrtov, ki se lahko sprejmejo kot podrobnejši načrti upravljanja z vodami, saj je varstvo pred poplavami ena izmed osnovnih cilje upravljanja z vodami in je že vključena v načrte upravljanja voda.
K 26. členu
Predlagana sprememba predstavlja uskladitev s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
K 27. členu
Predlagana sprememba predstavlja uskladitev s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
K 28. členu
Spremembe se nanašajo predvsem na poenostavitev postopka določanja ekološko sprejemljivega pretoka. Poglavitne spremembe se nanašajo predvsem na naslednje vsebine:
- določa se le pri podeljevanju vodnih pravic in ne tudi pri emisijah snovi in toplote v površinske vode, saj so le-te urejene s predpisi s področja varstva okolja,
- črtana je navedba, da se določi tudi v vodnem soglasju, saj v tem primeru ne gre za rabo vode,
- ekološko sprejemljivega pretoka ne ugotavlja več pooblaščena oseba temveč Inštitut za vode na podlagi 2. točke prvega odstavka 160.člena ZV-1.
K 29. členu
Novosti so v tem, da je način odstranjevanja plavja in odvzemanja naplavin urejen na enovit in pregleden način. Izvajalec javne službe urejanja voda ima pravico razpolagati z odvzetimi naplavinami po izpolnitvi obveznosti do vodne in druge javne infrastrukture, in sicer lahko po izpolnitvi teh obveznosti preostale naplavine uporabi za lastne potrebe, proda ali poskrbi za njihovo odložitev. Izvajalec javne službe urejanja voda torej naplavine, ki jih odvzame pri izvajanju svojih nalog, lahko nameni za gradnjo vodne infrastrukture. Naplavine, ki jih v ta namen ne potrebuje, mora najprej brezplačno ponuditi izvajalcu lokalne javne službe, ki je vnaprej izkazal interes za rabo naplavin za izvajanje lokalne javne službe in tudi izvajalcu državne javne službe za izvajanje državne javne službe. V takšnih primerih mora stroške odvzema poravnati izvajalec lokalne oziroma državne javne službe, izvajalec javne službe pa ne plača vodnega povračila.
Preostanek oziroma višek naplavin, ki se ne uporabijo za gradnjo vodne infrastrukture ali za lokalno ali državno javno službo lahko uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi odloži. V primeru prodaje naplavin se za prodano količino naplavin plača vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin. Sedanja rešitev s plačevanjem razlike med stroški in prodajno ceno je neživljenjska in jo je nemogoče nadzirati.
K 30. členu
Spremembo naslova terjajo novosti pri opredelitvah pojmov “kopalne vode”, “naravno kopališče” in “kopalno območje«. Glej še obrazložitev k 32. členu.
K 31. členu
Nova Direktiva o kopalnih vodah je začela veljati 24. marca 2006.
Nova opredelitev pojmov “kopalne vode”, “naravno kopališče” in “kopalno območje” je posledica uskladitve z zahtevami nove direktive. Kopalne vode so torej tiste, kjer se prosto kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo večje število ljudi, kot tudi tiste, kjer se kopanje izvaja organizirano, vendar ne gre za bazensko temveč naravno kopališče.
Vlada določi kopalne vode ter vrste in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda. Minister za okolje in prostor predpiše podrobnejša merila za ugotavljanje kopalnih voda.
Kopalna območja se prikažejo v načrtu upravljanja voda in v vodnem katastru v skladu s 55. in 155. členom ZV-1.
Obstoječa območja kopalnih voda so določena na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03) z Uredbo o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 70/03), ki določa tudi obveznosti glede monitoringa na teh območjih. Izvajanje monitoringa na teh območjih zagotavlja Agencija RS za okolje iz sredstev državnega proračuna. Skladno z uskladitvijo zakona z zahtevami nove kopalne direktive ter spremembami in dopolnitvami zakona o varstvu pred utopitvami bo treba ustrezno uskladiti tudi oba veljavna predpisa.
K 32. členu
Nova Direktiva o kopalnih vodah v sistem upravljanja s kakovostjo kopalnih voda uvaja poleg obveznosti izvajanja vseh tehnično izvedljivih in ekonomsko sorazmernih ukrepov za sanacijo virov onesnaževanja, da se zagotovi zahtevana kakovost kopalne vode, tudi obveznost preventivnega ukrepanja, da se prepreči izpostavljenost kopalcev nenadnemu, začasnemu ali nepričakovanemu onesnaževanju. Z varstvenimi režimi je tako dana možnost za opredelitev preventivnih ukrepov, kjer se bo to izkazalo za potrebno.
K 33. členu
Sprememba določbe o označevanju vodovarstvenih območij odpravlja težave pri postavljanju tabel, ki niso prometni znaki na cestnih površinah. Glej še obrazložitev k 31. členu.
K 34. členu
Spremembo naslova terja nova ureditev podpoglavja, ki ureja nadomestila za zmanjšanje dohodka na vodovarstvenih območjih.
K 35. členu
Spremenjena določba 79. člena ZV-1 daje pravno podlago za zagotavljanje nadomestnih zemljišč nosilcem kmetijskih gospodarstev zaradi zmanjšanja dohodka na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih. Nadomestna zemljišča zagotavljajo upravljavci z opuščenimi vodnimi zemljišči ter priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti. Če nadomestnega zemljišča ni mogoče zagotoviti, je lastnik ali drug posestnik kmetijskega zemljišča na vodovarstvenem območju, ki ima zaradi ukrepov vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, upravičen do denarnega nadomestila.
Pravna podlaga za izplačevanje odškodnin kot jo je predvideval ZV-1 je bila neizvedljiva. Člen ni bil nikoli realiziran in je izključeval možnosti pridobiti odškodnino za zmanjšanje dohodka.
Utemeljitev za izplačevanje nadomestil:
Novi člen zagotavlja ustrezno pravno podlago za izplačevanje nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih, kjer je zaradi vodovarstvenih režimov, s katerimi se varuje kakovost in količina vode za zagotavljanje preskrbe prebivalstva s pitno vodo, ta kmetijska proizvodnja močno omejena in so kmetijska gospodarstva, ki jim je kmetijska dejavnost osnova za preživetje, zaradi tega v neenakem položaju v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi izven teh območij, s tem pa je posredno ogrožen ekonomski in socialni položaj teh kmetov.
Medsebojna razmerja med zavezancem in upravičencem se uredijo s pogodbo, ki ji zakon določa osnovne sestavine. Dodana je pravna podlaga za predpis vlade s katerim bodo določene vrste ukrepov za katere se lahko izplačujejo nadomestila ter merila za izračun višine nadomestil za izvajanje dohodka.
Nadomestila za zmanjšanje dohodka izplačujejo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo. Sredstva bodo tako vključena v ceno pitne vode, ki jo bodo morali plačati uporabniki pitne vode z zavarovanega območja.
K 36. členu
Posebej je urejen primer za izplačevanje odškodnine, ki jo mora izplačati imetnik vodne pravice, če je vodovarstveni režim določen v njegovem interesu. Določba ni nova temveč je samostojno urejena v svojem členu.
Temeljni cilj zakona o vodah je doseganje dobrega stanja voda. Enake obveznosti izhajajo tudi iz 4. člena Vodne direktive in druge zakonodaje EU, ki se nanaša na vode. Da se dosežejo te cilji, so države članice EU dolžne pripraviti programe ukrepov. Vodna direktiva v 7. členu določa še strožje cilje za tiste vode, ki se jih odvzema za pitno vodo. Za ta vodna telesa so države članice EU dolžne zagotoviti potrebno varstvo, da se izognejo poslabšanju njihove kakovosti ter s tem zmanjšajo stopnjo čiščenja zaradi priprave pitne vode. Kot možen ukrep za izpolnitev te obveznosti Vodna direktiva izrecno predlaga določitev vodovarstvenih območij. Obveznost načrtovanja in izvajanja ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja voda izhaja tudi iz Kopalne Direktive, Poplavne direktive, Direktive o morski strategiji in drugih direktiv EU. Ukrepi se ločijo glede na njihovo naravo. Lahko so preventivni lahko kurativni. Edino kombinacija obeh lahko privede do dobrega stanja voda. Osnovna preventivna ukrepa sta določitev varstvenih pasov in določitev varstvenih režimov. Vzdolž vodotokov je treba vodi pustiti prostor tako zaradi zagotavljanja poplavne varnosti kot tudi ustrezne kakovosti vode. Velikost teh pasov pa je odvisna od obstoječe obremenjenosti prostora, od vrste vodotoka, vrste in strukture tal in od cilja, ki ga hočemo doseči z zavarovanjem.
K 37. členu
Sprememba 91. člena je posledica uskladitve s Poplavno direktivo in opredelitvijo poplavne in erozijske ogroženosti.
K 38. členu
Naloge iz 4. točke se izvajajo kot javna služba urejanja voda na tistih priobalnih zemljiščih, ki so v upravljanju ministrstva.
K 39. členu
Sprememba je posledica ločitve vodovarstvenih nadzornikov iz okvira inšpekcije.
K 40. členu
Praksa je pokazala, da je treba posebej urediti tudi primere, ko plavje ni odpadek oziroma dati možnost ravnanja z odpadki v skladu s predpisi, ki določajo ravnanje z odpadki.
K 41. členu
V prvem odstavku 108. člena ZV-1 je bilo napačno zapisano, da je treba za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, pridobiti vodno pravico. Vodno ali morsko dobro tvorijo namreč celinske vode oziroma morje in vodno zemljišče oziroma vodno zemljišče morja. Vodno pravico pa je treba pridobiti zgolj za rabo vode oziroma morja in ne tudi za posebno rabo vodnega zemljišča.
Praksa je pokazala, da je treba v zakon dodati izrecno zahtevo, da vodno pravico lahko uporablja samo njen imetnik ter da se lahko uporablja samo v mejah, na način in v obsegu za katerega je bila podeljena. Taki določbi v novem četrtem odstavku 108. člena sledi tudi izrecna prepoved, ki je sankcionirana kot prekršek. Vsebina novega petega odstavka pomeni konkretizacijo načela upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik iz 6. točke 3. člena ZV-1.
K 42. členu
Črtana je določba, da se pogoji posebne rabe določajo z načrtom upravljanja voda. Pogoje posebne rabe določi vlada ne glede na to s katerim aktom. Vsebinsko enaki pogoji za določitev prepovedi ali omejitev se štejejo tudi za merila za podelitev vodne pravice. Brez navedenih meril bi se lahko štelo, da se lahko vodne pravice podelijo prosto, brez posebnih meril ali pogojev. Osnovna merila in pogoji za podelitev vodne pravice so določena že z zakonom. Določanje meril in pogojev z načrti upravljanja voda je neizvedljivo glede na to, da se ti pripravljajo za obdobje šestih let, podeljevanje vodnih pravic pa je dinamičen proces. Po drugi strani pa je določanje meril in pogojev za podelitev vodne pravice z načrti upravljana voda neprimerno tudi zato, ker gre večinoma za predpis, ki vključuje predvsem povzetke veljavnih predpisov.
K 43.členu
Odredba ministra se nadomesti z odločbo ministrstva, saj gre za odločanje o pravicah in obveznostih imetnika vodne pravice.
Začasna omejitev ali ustavitev izvajanja vodne pravice je nujno potrebna tudi v primerih, ko gre za vzdrževanje, rekonstrukcijo ali gradnjo vodne infrastrukture.
K 44.členu
S spremembo prvega odstavka 115. člena ZV-1 ni potrebno več pridobiti dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, če gre za manj pomembne raziskave, to pa so raziskave, ki se izvedejo brez poseganja v prostor in raziskave, ki se izvedejo do globine trideset metrov pa so izven
K 45. členu
Po veljavnem zakonu je treba za vsako rabo vode za pitno vodo pridobiti vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. V praksi pa se je pokazala potreba po prenosu pitne vode iz obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo in zagotavljanju oskrbe s pitno vodo tamkajšnjega prebivalstva. Ker pa je pri odvzemanju iz sistem za oskrbo s pitno vodo že pridobljena vodna pravica, je smiselno izdati eno vodno pravico. Vlada pa izda soglasje za odvzem iz sistema za oskrbo s pitno vodo in rabo te vode za oskrbo prebivalstva v sosednji državi. Vlada lahko izda soglasje, če je uporaba drugega ustreznega vira za oskrbo s pitno vodo v tej državi povezana z nesorazmerno visokimi stroški, v Republiki Sloveniji pa je zagotovljena dolgoročna oskrba s pitno vodo na tem območju in to dopušča izdatnost vodnega vira.
K 46. členu
Glede na izkušnje je za izvajanje vodne pravice na zemljiščih v lasti države mogoče pridobiti dve vrsti stvarnopravnih pravic: stvarna služnost (za različne vrste prečkanj z raznimi vodi ali zagotovitev dostopa do objekta, s katerim se izvaja vodna pravica, in stavbno pravico (za potrebe gradnje objekta, s katerim se izvaja vodna pravica). Po določilih stvarnega prava se služnost lahko ustanovi z upravno odločbo (v našem primeru je to vodno soglasje). Pri stavbni pravici pa te možnosti ni, saj se lahko ustanovi le s pravnim poslom ali sodno odločbo. Vpis stavbne pravice v zemljiško knjigo je tako mogoče zagotoviti samo na podlagi pogodbe, s katero je bila stavbna pravica ustanovljena.
K 47. členu
Spremenjeni 121. člen na novo ureja postopek prenosa vodne pravice. Vodna pravica se prenese z izdajo novega vodnega dovoljenja oziroma novo odločbo o določitvi koncesionarja in ne več s soglasjem organa, ki je izdal vodno dovoljenje oziroma odločbo o izbiri koncesionarja. Zahtevo za prenos vodne pravice lahko poda zainteresirana pravna ali fizična oseba, ki je pridobila v posest objekte, s katerimi se izvaja vodna pravica. Dosedanji imetnik največkrat ni več zainteresiran za podajo zahteve za prenos vodne pravice. Do dokončnosti novega akta se za imetnika vodne pravice šteje njen dosedanji imetnik. Dokončnost odločbe je trenutek, ko prenehajo pravice in obveznosti dosedanjega imetnika vodne pravice. S tem je preprečena tudi možnost “visečnosti” vodne pravice, torej preprečena je možnost nastopa nekega obdobja, ko imetnik vodne pravice ne bi bil določen.
K 48. členu
Na novo je določen tudi primer začasnega imetnika vodne pravice. S tem se omogoči osebi, ki ima objekte, s katerimi se vodna pravica izvaja, v posesti, da nadaljuje s posebno rabo vode.
K 49. členu
S spremembo četrtega odstavka 123. člena je dana enaka možnost za določitev meril za znižanje in oprostitev tudi v primerih, ko je vodna pravica podeljena z vodnim dovoljenjem.
K 50. členu
Sprememba predstavlja uskladitev s terminologijo, ki jo zahteva Vodna direktiva. Tako je na novo opredeljeno pojmovanje »načela povrnitve stroškov obremenjevanja voda«, »storitev povezanih z rabo vode« in »raba vode«. Načelo povrnitve stroškov obremenjevanja voda nadomešča pojmovanje načela ekonomskega vrednotenja voda.
K 51. členu
Iz tehnoloških razlogov morajo biti tudi elektrarne, ki proizvajajo električno energijo samo za lastne potrebe, priključene na električno omrežje.
Vodni organizmi se ne vzrejajo samo za repopulacijo ali lastno porabo, zato bi bila smiselna širša opredelitev rabe vode in sicer »gojenje vodnih organizmov na celinskih vodah«. Prav tako bi bilo lažje podeljevanje vodne pravice za to vrsto rabe vode z vodnim dovoljenjem, ker gre za odvzem vode. Torej po naravi stvari konkurenca ni mogoča.
Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) v prvem odstavku 37. člena določa, da je treba za rabo vode v komercialnem ribniku pridobiti vodno pravico. ZV-1 v 108. členu določa, da je treba za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. ZV-1 v 136. členu (koncesija) izrecno ne določa, da je treba za rabo vode v komercialnem ribniku pridobiti koncesijo. Ker pa gre pri komercialnem ribniku za rabo vode, ki presega splošno rabo po ZV-1, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije, morajo stranke na podlagi 12. točke prvega odstavka 125. člena ZV-1 pridobiti vodno dovoljenje. Iz navedenega sledi, da bi bilo smiselno, da se raba vode za komercialne ribnike izrecno opredeli v novi/samostojni točki 125. člena ZV-1.
Sprememba drugega odstavka je potreba zaradi spremembe drugega odstavka 118. člena ZV-1.
K 52. členu
Spremembo terja uskladitev z novo vsebino 109. člena ZV-1.
K 53. členu
Dodane so še tri bistvene točke vsebine vodnega dovoljenja. Določitev ekološko sprejemljivega pretoka je vsebina vodnega dovoljenja (sprememba 71. člena ZV-1). V vodnem dovoljenju morajo biti predpisani tudi pogoji rabe iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic, ki jih treba pridobiti zaradi varstva vodnih in obvodnih ekosistemov. Ugotovitev ali gre za rabo vodne infrastrukture je pomemben podatek za upravljavca z vodno infrastrukturo.
K 54. členu
Črtanje »več kot dvakrat bistveno« se nanaša na odločbo, s katero se ugotovi kršitev. Dosedanja določba je bila neizvedljiva predvsem pa ni predvideno kdaj je neka kršitev bistvena.
K 55. členu
V praksi prihaja do težav, ko se imetniki vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo nočejo priključiti na javni vodovod po tem, ko je ta zgrajen. Občine pošiljajo dopise, v katerih pozivajo upravni organ, da naj preneha vodno dovoljenje posameznikom, saj imajo možnost priključitve na javni vodovod. Upravni organ pa po dosedanji zakonodaji nima pravne podlage, da bi vodno pravico odvzel oziroma da bi ta prenehala, ko občina zagotovi javno oskrbo s pitno vodo.
8. točka je potrebna, če prenehanje vodne pravice dosedanjemu imetniku ne bo opredeljeno v 121. členu, kjer se opredeljuje način prenosa vodne pravice.
K 56. členu
V skladu z namenom podeljevanja koncesij in samim izvajanjem koncesije, bi bilo smiselno, da se s koncesijo podeli vodna pravica za gojenje morskih organizmov in ne tudi gojenje vodnih organizmov na celinskih vodah, saj gre pri slednjih za lokacijsko pogojenost izvajanja vodne pravice.
K 57. členu
Spremembo terja nova ureditev 109. člena ZV-1. Koncesijski akt mora biti v skladu tudi z merili in pogoji, ki jih določi vlada na podlagi 109. člena ZV-1.
K 58. členu
Določba 140. člena ZV-1 je dopuščala podelitev koncesije brez javnega razpisa kar je v nasprotju z osnovnim načelom zagotavljanja konkurenčnosti in izbire najustreznejšega koncesionarja na podlagi javnega razpisa.
K 59. členu
Nemalokrat so se v praksi so se roki za sklenitev koncesijske pogodbe določali v koncesijskem aktu kar je tudi bolj smiselno. Koncesijski akt mora določati pogoje pod katerimi se podeljuje vodna pravica.
K 60. členu
Določba 142. člena ZV-1 je dopolnjena z možnostjo spremembe koncesijskega akta iz razlogov izenačitve ekonomskih pogojev imetnikov vodne pravice, če naknadno pride do sprememb višine osnove za izračun plačila za koncesijo in v primerih, ko se spremenijo predpisi, ki urejajo koncesijo ali rabo naravnih dobrin.
K 61. členu
Sprememba predstavlja odpravo napake 143. člena ZV-1, ki ni predvidel razloga, da lahko koncesija preneha tudi zaradi prenosa koncesije.
K 62. členu
Sprememba daje možnost določitev kršitev obveznosti tudi s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.
K 63. členu
Sprememba predstavlja odpravo težav pri izvajanju 2. točke prvega odstavka 146. člena ZV-1. Pogoj, da je moral kršitev ugotoviti več kot dvakrat z dokončno določbo je praktično neizvršljiva.
K 64. členu
Spremembe so posledica uskladitve z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št.126/07, v nadaljnjem besedilu: ZGO).
V 151. členu je še vedno ohranjena informacija o pogojih posega v prostor, ki pomeni, ki je povsem neformalne narave in je namenjena predvsem temu, da se izognemo tridesetim odstotkov vseh vlog za tiste vrste posegov za katere sploh ni potrebno pridobiti vodnega soglasja.
K 65. členu
Spremembe so posledica uskladitve z ZGO. Novi 151. a člen je napovedna določba in pove v katerih primerih je treba dobiti projektne pogoje, pogoje za druge posege v prostor in vodno soglasje.
K 66. členu
Spremembe so posledica uskladitve z ZGO. Spremenjeni 152. člen ZV-1 določa postopek z določitvijo projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor. Ta člen ureja samo posebnosti od določbe ZGO, ki ureja postopek s projektnimi pogoji, zaradi specifične narave podeljevana vodnega soglasja.
K 67. členu
Spremembe so posledica uskladitve z ZGO. Spremenjeni 153. člen določa postopek z izdajo vodnega soglasja. Roki za izdajo vodnega soglasja so močno skrajšani. Po novem je dana tudi možnost, da se že znotraj postopka izdaje vodnega soglasja odloča o služnosti v primerih posegov na vodna in priobalna zemljišča v upravljanju ministrstva.
K 68. členu
Novi 153. a člen odpravlja težave pri ustanavljanju služnosti in stavbnih pravic, če gre za posege na vodna in priobalna zemljišča v upravljanju ministrstva.
K 69. členu
Spremembe so posledica uskladitve s predpisi, ki urejajo osebno ime.
K 70. členu
Spremembe so posledica uskladitve z Vodno direktivo in njeno izrecno navedbo, da je treba podatke evidenc redno pregledovati in posodabljati.
K 71. členu
Novi 157.a člen odpravlja težave pri pripravi aktov o zavarovanjih varstvenih območij in v postopku izdaje vodnih pravic ter vzdrževanja vodnega katastra. Organi, ki vodijo uradne evidence so dolžni dati podatke, ki se nanašajo na ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo, podatke o umrlih osebah, če gre za fizične osebe, ter ime, naslov sedeža in matično številko pravne osebe ter podatke o prenehanju pravnih oseb, če gre za pravne osebe. Identifikacija oseb je v fazi priprave aktov o zavarovanjih nujno potrebna. Uredbe na podlagi katerih se pripravljajo določena zavarovanja, se pripravljajo skupaj z osebami na katere se nanašajo. Edino tako je mogoče zagotoviti njihovo učinkovitost. Zaradi zagotovitve vključenosti oseb in zagotovitve ustrezne prilagoditve posameznih ukrepov situaciji na terenu je identifikacija oseb na katere se določen režim nujna. Enako velja za postopke priprave programov ukrepov in podrobnejših načrtov s katerimi se načrtujejo konkretni ukrepi, potrebni za doseganja dobrega stanja voda. Osebni podatki so potrebni tudi pri izdajanju vodnih pravic ter vodenju vodnega katastra, vključno s podatki umrlih oseb, saj je sicer težko identificirati osebe, ki izvajajo vodno pravico brez dovoljenja.
K 72. členu
Za obravnavo strokovnih vprašanj, predvsem vprašanj, ki se nanašajo na pripravo strateških odločitev o prioritetah posebne rabe in izvajanju javnih služb urejanja voda in drugih nalog s področja ministrstva iz prejšnjih dveh odstavkov lahko minister ustanovi strokovni svet.
K 73. členu
Sprememba se nanaša na novo ureditev določanja ekološko sprejemljivega pretoka.
K 74. členu
Glej obrazložitev k 77. členu.
K 75. členu
V skladu z drugim odstavkom novega 121.a člena bo moralo ministrstvo upravljati tudi s sredstvi, dobljenimi s prodajo vodnih zemljišč. Sredstva od prodaje vodnih zemljišč se stekajo v Sklad za vode in se tako lahko porabijo za izvajanje nalog upravljanja z vodami.
Novi 5. in 6. točka omogočata, da se lahko sredstva iz Sklada za vode namensko uporabijo tudi za financiranje oziroma sofinanciranje medobčinskih ali regionalnih projektov izgradnje objektov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo in za izvajanje programov del, ki jih izvajajo institucije, ustanovljene za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog, določenih z ZV-1. Tu so mišljene predvsem institucije kot so Geološki zavod Slovenije, ki je glede na svoje ustanovitvene akte zadolžen tudi za izvajanje nalog povezanih s podzemnimi vodami, in drugih, ki so ustanovljeni tudi za izvajanje nalog, določenih z ZV-1.
K 76. členu
Sprememba predstavlja odpravo nerodnosti pri uporabi izraza »preprečiti«.
K 77. členu
Rečna in morska nadzorna služba, ki naj bi bila ustanovljena v okviru pristojnega inšpektorata, ni zaživela. Glede na nujnost nadzora nad vodami se bo lahko rečna in morska nadzorna služba organizirala v okviru izvajanja javnih služb urejanja voda, s podelitvijo javnega pooblastila. Po drugi strani pa je izkazan interes za izvajanje posameznih nalog te službe tudi s strani določenih skupin ljudi, ki se že zaradi izvajanja svoje dejavnosti nahajajo v vodnem prostoru (ribiči, izvajalci plovbe po celinskih vodah).
Zaradi poenostavitve izvajanja rečne in morske nazorne službe so črtane določbe, ki zahtevajo, da mora morski ali rečni nadzornik nositi posebno uniformo.
K 78. členu
Glej obrazložitev k 77. členu.
K 79. členu
Temeljna naloga vodovarstvenega nadzornika je opozarjane na nepravilnosti, zbiranje materialnih dokazov pa tudi samostojno vodenje postopka in odločanje o prekrških v prekrškovnem postopku. S takimi pooblastili bo omogočen učinkovit nadzor in neposredno spremljanje stanja na terenu.
K 80. členu
Da se omogoči izvajanje vodovarstvenega nadzora tudi naravovarstvenim, ribiškim in drugim nadzornikom ob izpolnjevanju pogojev in na podlagi pooblastila po ZV-1, so črtane določbe o posebni uniformi.
K 81. členu
Izkušnje kažejo, da obstoji interes po izvajanju nalog vodovarstvenega nadzora tudi s strani prostovoljcev. Prostovoljni nadzorniki bodo lahko izvajali samo naloge neposrednega spremljanja stanja voda in vodnega režima ter opozarjanje oseb na predpisana ravnanja v zvezi z obremenitvami voda.
K 82. členu
Zaradi uskladitve z zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo (ZP-1-UPB4) je 181. člen dopolnjen ali spremenjen, tako da:
- so sankcionirane tudi odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in njegove odgovorne osebe,
- so sankcionirane tudi odgovorne osebe v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti,
- se uporabljajo globe namesto denarnih kazni,
- je usklajena višina glob in
- je spremenjena valuta v evre.
Dodan je nov prekršek - točka 31, ki sankcionira posege v prostor brez vodnega soglasja, kadar je to predpisano.
Točka 24 in 25 sta preoblikovan in določneje zapisan prekršek iz dosedanje 28. točke 181. člena ZV-1.
Črtani sta dosedanji točki 15 in 16. prvega odstavka 181. člena ZV-1 saj je njuna vsebina že zajeta v novi točki 31 in 24.
K 83. členu
Predlagana določba novega 181.a člena pomeni izjemo od splošnega pravila o izrekanju najnižje predpisane mere globe, kadar je ta predpisana v razponu, kot to izhaja iz tretjega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB4; ZP-1), ki tudi omogoča, da (drug) zakon lahko določi drugače. Predlagana ureditev izrekanja globe v hitrem postopku je predvidena za kršitve katerih posledice so lahko v konkretnih primerih takšne, da pomenijo ogrozitev ali znatno poškodovanje voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter javnega dobra na področju voda, kar pomeni zavarovano dobrino po Zakonu o vodah. Zato je po oceni predlagatelja utemeljena strožja obravnava oziroma sankcioniranje takih prekrškov, s čemer se v večji meri kot sicer uveljavlja načelo sorazmernosti sankcije za prekršek glede na storjeno kršitev ter načelo individualizacije sankcij za prekrške. V konkretnem primeru bo tako možna dodatna odmera sankcije za storjeni prekršek, kar je posebej urejeno v 26. členu ZP-1, ki med drugim določa, da se storilcu prekrška odmeri sankcijo v mejah, ki so predpisane, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost in naklep (prvi odstavek 26. člena ZP-1). V drugem odstavku 26. člena ZP-1 so nadalje kot merila za odmero sankcije za prekršek navedene tako subjektiven in objektivne okoliščine na strani storilca kot tudi okoliščine, ki kažejo na težo prekrška ter zavarovano dobrino. Poleg tega je na ravni zakona težko predvideti in prilagoditi sankcije teži kršitve v naprej, saj so dejanske situacije lahko zelo raznolike ter imajo lahko zelo različno težo in posledico za okolje. Podobno ravnanje lahko povzroči neznatno škodo za okolje, lahko pa ima dolgotrajne posledice ali celo uničenje vodnega vira. Po drugi strani pa je prav zaradi možnih različnih primerov konkretnih kršitev predpisana sankcija na svoji spodnji meji določena relativno nizko, kar pa v primeru, da posebnega pooblastila za izrekanje višje globe v hitrem postopku ne bi bilo, tako predpisana sankcija ne bi odgovarjala potencialnim oblikam posledic in teži prekrška.
K 84. členu
Odpravlja napako pri zapisu, da začasni načrt sprejme vlada. Začasni načrt je po svoji vsebini strokovna podlaga za načrtovanje v prehodnem obdobju in nima narave pravnega akta. Njegova vsebina je pripravljena in objavljena na spletni strani ministrstva.
K 85. členu
S spremembo 199. člena je določena izjema, ki določa izjemo pri določanje ukrepov inšpektorja prepovedi uporabe in odstranitve objekta, če gre za objekte, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo. Pri rabi pitne vode zadoščajo drugi ukrepi, ki jih ima inšpektor na voljo v primeru rabe brez vodnega dovoljenja.
K 86. členu
Določba poenostavlja strogo prepoved izvajanja rekonstrukcije ali spremembe namembnosti, če gre za obstoječe objekte. Po drugi strani pa so določena merila, kdaj je rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja za obstoječe objekte na vodnem in priobalnem zemljišču dopustna.
K 87. členu
Sprememba priloge vsebuje odpravo napake pri navedbi voda prvega reda.
K 88. členu
Novela zakona predvideva spremembo posamezne vodne pravice in sicer je bilo treba za gojenje vodnih organizmov treba pridobiti koncesijo, sedaj pa vodno soglasje zaradi česar je treba urediti tudi postopek z že podeljenimi koncesijami in tudi postopke, ki so v teku.
K 89. členu
Za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, je bilo po ZV-1 treba pridobiti koncesijo, z novelo pa vodno dovoljenje. Določba ureja postopek z že podeljenimi vodnimi dovoljenji in postopki, ki so v teku.
K 90. členu
Določba ureja primere, ko v že podeljenih vodnih pravicah še ni določen ekološko sprejemljivi pretok.
K 91. členu
Določba poenostavlja vpis vodnih zemljišč v zemljiško knjigo za katere vpis še ni bil izveden.
K 92. členu
Določba ureja vpis obstoječe vodne infrastrukture v zemljiško knjigo.
K 93. členu
Glej obrazložitev k 88. in 89. členu.
K 94. členu
Določba 94. člena tega zakona določa, da se sprememba, ki se nanaša spremembo tretjega odstavka 162. člena ZV-1, uporablja samo do začetka delovanja pokrajin.
K 95. členu
Določba ureja prehodni režim pri določanju pogojev za druge posege v prostor in projektnih pogojev ter izdaji vodnega soglasja.
K 96. členu
Določba določa dan uveljavitve zakona.
BESEDILA ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči.
(2) Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda.
(3) Ta zakon ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami.
2. člen
(cilji zakona)
Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.
3. člen
(načela upravljanja z vodami)
Ob upoštevanju temeljnih načel varstva okolja, upravljanje z vodami ter z vodnimi in priobalnimi zemljišči temelji na:
1. načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,
2. načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
3. načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,
4. načelu ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in urejanja voda,
5. načelu sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
6. načelu upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti.
6. člen
(plačilo za obremenjevanje voda)
(1) Za vsako rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen za splošno rabo, se plačuje pridobitev vodne pravice in vodno povračilo, skladno z določbami tega zakona.
(2) Za onesnaževanje voda se plačuje taksa, skladno s predpisi o varstvu okolja.
7. člen
(pomen pojmov)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Površinske vode so celinske vode, ki se nahajajo na površju zemlje, kot npr. potoki, reke, kanali, jezera, in morje.
2. Somornica je površinska voda na območju rečnih ustij, ki je zaradi vpliva morja delno slana in obenem pod znatnim vplivom rečnega toka.
3. Podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. Za podzemno vodo se ne šteje termalna voda, ki je namenjena pridobivanju toplote in se jo rabi tako, da se po odvzemu toplote vrača v njen vodonosnik.
4. Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
5. Mineralna voda je podzemna voda, ki ustreza predpisanim kriterijem, zajema pa se iz vrtine, izvira ali zajetja.
6. Termalna voda je podzemna voda iz vrtine, izvira ali zajetja, ki ustreza predpisanim kriterijem.
7. Termomineralna voda je termalna voda z značilnostmi mineralne vode.
8. Zdravilna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravja.
9. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, ki omogočata znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
10. Vodno telo površinske vode je pomemben in razpoznaven del površinske vode.
11. Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov.
12. Umetno vodno telo je telo površinske vode, ki je nastalo zaradi posega v prostor.
13. Močno preoblikovano vodno telo je telo površinske vode, ki ima zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo, pomembno spremenjene lastnosti.
14. Kopalna voda je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki ustreza predpisom s področja varstva pred utopitvami.
15. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje.
16. Porečje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero.
17. Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter obalnim morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami.
18. Vodni režim je sklop naravnih ali po človeku povzročenih hidroloških, hidro-morfoloških in hidravličnih lastnosti površinskih in podzemnih voda na določenem območju in v določenem času.
19. Stanje površinske vode je stanje telesa površinske vode, opredeljeno z njegovim ekološkim in kemijskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
20. Stanje podzemne vode je stanje telesa podzemne vode, opredeljeno z njegovim kemijskim in količinskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
21. Ekološko stanje površinskih voda je opredeljeno s kakovostjo vodnega ekosistema, glede na njegovo strukturo in delovanje.
22. Kemijsko stanje voda je opredeljeno s koncentracijami snovi in drugimi pojavi v vodi.
23. Količinsko stanje podzemnih voda je opredeljeno s stopnjo rabe podzemnih voda.
24. Dobro stanje površinske vode je doseženo, ko sta ekološko in kemijsko stanje telesa površinske vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
25. Dobro stanje podzemne vode je doseženo, ko sta kemijsko in količinsko stanje telesa podzemne vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
26. Dober ekološki potencial je stanje močno spremenjenega ali umetnega vodnega telesa, ki je glede na biološke, hidromorfološke, fizikalno-kemijske in druge lastnosti vsaj dobro, skladno s predpisom.
27. Plavine so trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom.
28. Naplavine so trajne ali začasno odložene rečne, hudourniške ali morske plavine (mivka, pesek, prod), ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču.
29. Plavje so organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki in podobno).
30. Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
31. Raziskovanje podzemnih voda je ugotavljanje geološke zgradbe in hidrodinamičnih parametrov vodonosnika, izvajanje meritev in odvzemanje vzorcev vode za analizo kemijskih, fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti voda.
32. Neposredno odvajanje voda v podzemne vode je odvajanje odpadnih vod v podzemne vode, brez precejanja, skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površjem tal.
33. Škodljivo delovanje voda je delovanje voda, ki v večjem obsegu ogroža življenje ljudi ali njihovo premoženje.
34. Poseg v vode je poseg v okolje, ki se nanaša na splošno ali posebno rabo voda, na izvajanje javnih služb po tem zakonu in na onesnaževanje voda.
35. Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin.
36. Obala je pas kopnega ob morju med najnižjo oseko in najvišjo plimo.
37. Naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov je naravno ravnovesje po predpisih o ohranjanju narave.
12. člen
(določitev meje vodnega zemljišča)
(1) Mejo posameznega vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Mejo vodnega zemljišča se vnese v zemljiški kataster.
13. člen
(določitev parcele vodnega zemljišča)
(1) Določitev parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča ali ministrstvo.
(2) Določitev parcele vodnega zemljišča se izvede na podlagi določb 11. člena tega zakona, skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin, stroške parcelacije pa nosita oseba iz prejšnjega odstavka in država v razmerju 50:50.
14. člen
(priobalno zemljišče celinskih voda)
(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče).
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča
(3) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, če je to potrebno zaradi:
1. varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov,
2. urejanja voda,
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra.
19. člen
(prenehanje naravnega vodnega javnega dobra)
(1) Vodnemu zemljišču preneha status naravnega vodnega javnega dobra, če zemljišče zaradi naravnega dogodka ali posega v prostor več ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra ugotovi na zahtevo lastnika zemljišča ministrstvo z odločbo.
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka je podlaga za izbris statusa naravnega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige, ki se izvede po uradni dolžnosti.
(4) Z odločbo o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra se vodno zemljišče uvrsti v vrste zemljišč po predpisih na področju kmetijstva, gozdov ali stavbnih zemljišč, v soglasju s pristojnimi ministrstvi.
21. člen
(pravni režim naravnega in grajenega vodnega javnega dobra)
(1) Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (v nadaljnjem besedilu: splošna raba).
(2) Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, in če bistveno ne omejuje splošne rabe.
(3) Vodno dobro se lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga.
(4) Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno zaradi varstva njegove naravne vloge, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda, posebne rabe, in predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost predpiše način in pogoje splošne rabe zamrznjenih površin površinskih voda.
(6) Z aktom o podelitvi vodne pravice lahko organ, ki ga je izdal, naloži imetniku vodne pravice, da mora na območju njenega izvajanja dopustiti splošno rabo, če s tem ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, ali če to bistveno ne poslabša pogojev njenega izvajanja.
(7) Grajeno vodno dobro mora lastnik ali drug posestnik redno vzdrževati, tako da se ohranja njegov namen.
(8) Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu.
22. člen
(zakonita predkupna pravica države)
(1) Država je predkupni upravičenec pri nakupu vodnega zemljišča.
(2) Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti ministrstvo. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.
(3) Če se ne uveljavi predkupna pravice države tako, da se v 60 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, lahko prodajalec proda zemljišče iz prvega odstavka tega člena drugemu kupcu.
(4) Za izvedbo postopka uveljavitve predkupne pravice države se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči.
(5) Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo vrstni red predkupnih upravičencev, je država prva predkupna upravičenka tudi na priobalnem zemljišču, razen v primeru iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona.
24. člen
(postopek vzpostavitve prejšnjega stanja)
(1) Lastnik zemljišča iz prejšnjega člena ali imetnik vodne pravice vloži zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja na ministrstvo najkasneje v enem letu od dne, ko so vode zapustile vodno zemljišče ali poplavile priobalno ali drugo zemljišče.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dokaz o lastništvu zemljišča iz prejšnjega odstavka ali dokazilo o obstoju vodne pravice, prikaz ali opis prejšnjega stanja in predlog njegove ponovne vzpostavitve.
(3) O zahtevi za vzpostavitev prejšnjega stanja odloča ministrstvo, pri čemer mora upoštevati ohranjanje značilnosti vodnega režima in naravno ravnovesje voda, vodnih in obvodnih ekosistemov ter posledice vzpostavitve prejšnjega stanja, ki se nanašajo na običajno rabo nepremičnin ali izvajanje vodne pravice.
(4) Stroške vzpostavitve prejšnjega stanja nosita oseba iz prvega odstavka tega člena in država v razmerju 50:50, razen v primeru, če gre za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda ali ohranjanja vodnega režima, ko nosi stroške država.
(5) Če ministrstvo ne dovoli vzpostavitve prejšnjega stanja, mora država zemljišče iz prejšnjega člena odkupiti.
(6) Strokovni nadzor nad izvedbo del, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja, opravlja izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona.
37. člen
(posegi na vodno in priobalno zemljišče)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1. gradnjo objektov javne infrastrukture,
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
41. člen
(razlastitev zaradi splošne rabe)
Če drugače ni mogoče zagotoviti splošne rabe vodnega ali morskega dobra, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
42. člen
(razlastitev zaradi izvajanja javnih služb)
(1) Če drugače ni mogoče zagotoviti izvajanja javnih služb po tem zakonu, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(2) Za gradnjo vodnega objekta in naprave, namenjene izvajanju javne službe po tem zakonu, se lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
44. člen
(vodni objekt in naprava)
(1) Vodni objekt in naprava sta:
1. objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter izvajanju monitoringa voda (v nadaljnjem besedilu: vodna infrastruktura).
2. objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega ali morskega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Za vodno infrastrukturo se, poleg objektov in naprav iz 1. točke prejšnjega odstavka, šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po tem zakonu.
(3) Gradnja vodne infrastrukture je v javnem interesu.
(4) Minister podrobneje določi, kaj se šteje za vodno infrastrukturo.
50. člen
(pravila ravnanja)
(1) Imetnik vodne pravice mora zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati vse nastale poškodbe.
(2) Z vodnim dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo se lahko določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov ministrstvu.
(3) Imetnik vodne pravice je dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, skladno s predpisi in na način ter v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji.
(4) Imetnik vodne pravice je dolžan izvajati obveznosti iz prejšnjih odstavkov na lastne stroške.
(5) Imetnik vodne pravice mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin.
(6) Če izvajalec javne službe po tem zakonu pisno izjavi, da ne potrebuje naplavin, lahko imetnik vodne pravice uporabi naplavine za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi odloži.
(7) Imetnik vodne pravice mora imeti poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave.
(8) Poslovnik iz prejšnjega odstavka opredeli izvajanje pogojev, določenih v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ki se nanašajo na varstvo voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ter podrobneje določa način obratovanja posameznega objekta in naprave, vključno z načinom obratovanja v primeru visokih voda.
53. člen
(vodna območja)
(1) Za izvajanje programa upravljanja z vodami in načrtov upravljanja z vodami se na območju Republike Slovenije določita vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja.
(2) Vodno območje Donave je del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije, s pripadajočimi podzemnimi vodami. Vodno območje Jadranskega morja je del mednarodnega povodja Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z obalnim morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami.
(3) Meje vodnih območij in vode 1. reda, ki jim pripadajo, določi minister v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
55. člen
(vsebina)
(1) Za izvedbo programa iz prejšnjega člena se sprejmeta načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave in Jadranskega morja.
(2) Načrt upravljanja voda iz prejšnjega odstavka vsebuje predvsem:
1. opis naravnih lastnosti in stanja voda in v njegovem okviru zlasti:
1.1. za površinske vode:
- prikaz lokacij in meja vodnih teles,
- prikaz tipov vodnih teles in opis njihovih značilnosti,
- oceno količinskega stanja voda in naplavin,
1.2. za podzemne vode:
- prikaz lokacije in meja vodnih teles,
- opis njihovih značilnosti,
1.3. prikaz pomembnejših objektov in naprav vodne infrastrukture,
1.4. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa:
- oceno točkovnega onesnaževanja,
- oceno razpršenega onesnaževanja, vključno s prikazom pomembnejših posegov v okolje,
- oceno količinskega stanja rabe voda, vključno s pomembnejšimi vodnimi objekti in napravami za rabo vode,
- analizo drugih vplivov človekove dejavnosti na stanja voda,
1.5. prikaz varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih voda po predpisih o ribištvu,
1.6. prikaz mreže in rezultatov monitoringa:
- kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda,
- količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda,
- stanja območij iz prejšnje točke,
1.7. ekonomsko vrednotenje varstva ter urejanja voda,
1.8. ekonomsko vrednotenje rabe vodnega ali morskega dobra,
2. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in v tem okviru zlasti:
2.1. opredelitev ciljev v zvezi z urejanjem voda,
2.2. opredelitev ciljev glede doseganja dobrega stanja in ekološkega potenciala vodnih teles,
2.3. opredelitev ciljev glede rabe voda,
2.4. določitev rokov za doseganje ciljev iz prejšnjih točk,
3. določitev možnih vrst rabe vodnega ali morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro,
4. povzetek programa ukrepov iz 57. člena tega zakona,
5. opredelitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov.
(3) Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebuje načrt tudi:
1. seznam podrobnejših programov in načrtov, ki vplivajo na upravljanje z vodami na območju, na katerega se nanaša načrt, s povzetkom njihovih vsebin,
2. poročilo, ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta,
3. navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt,
4. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
(4) Poleg vsebin iz prejšnjih odstavkov vsebuje vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt tudi:
1. povzetek vseh sprememb ali dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve,
2. oceno stopnje doseženih ciljev,
3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu, pa niso bili izvedeni, z navedbo razlogov, zakaj niso bili izvedeni,
4. povzetek ukrepov, ki niso bili predvideni v predhodnem načrtu, pa so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev.
(5) Vlada predpiše podrobnejšo vsebino in način priprave načrta iz drugega odstavka tega člena.
56. člen
nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda na drugih vodnih telesih znotraj istega vodnega območja, za katere izjema ni določena.
57. člen
(program ukrepov)
(1) Za izvedbo ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu in načrtih upravljanja voda na vodnih območjih, vlada sprejme program ukrepov.
(2) V programu ukrepov iz prejšnjega odstavka se prikažejo temeljni ukrepi, ki so potrebni za dosego ciljev v zvezi z varstvom, urejanjem in rabo voda.
(3) Temeljni ukrepi iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda:
1.1. ukrepi, ki so določeni po tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisih,
1.2. ukrepi, ki so določeni v predpisih o varstvu okolja in ohranjanju narave,
1.3. ukrepi, ki so določeni v predpisih o ribištvu,
1.4. ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno kakovost vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
2. Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda:
2.1. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje in uravnavanje vodnih količin,
2.2. ukrepi, ki se nanašajo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
2.3. ukrepi, ki se nanašajo vzdrževanje voda,
2.4. določitev obsega gradnje vodne infrastrukture.
3. Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda:
3.1. ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode,
3.2. ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode,
3.3. ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.
(4) Program ukrepov lahko vsebuje tudi dopolnilne ukrepe, če so potrebni zaradi doseganja dobrega stanja voda, nanašajo pa se zlasti na sprejemanje dogovorov o zmanjšanju obremenjevanja voda, na spodbujanje smotrne rabe voda ter na izobraževanje in na raziskovanje vprašanj, ki se nanašajo na varstvo voda.
(5) V programu ukrepov se določijo tudi prioritete izvajanja posameznih ukrepov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.
(6) Če se na podlagi monitoringa ali drugih podatkov ugotovi, da cilji iz nacionalnega programa in načrtov upravljanja za posamezno vodno telo ne bodo doseženi, ministrstvo ugotovi razloge, pregleda in preuči izdana dovoljenja in koncesije, pregleda in prilagodi programe monitoringa ter predlaga, da vlada sprejme dodatne ukrepe, vključno z določitvijo strožjih mejnih vrednosti za obremenjevanje in obremenjenost voda.
(7) Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.
(8) Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru.
58. člen
(sodelovanje javnosti)
(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona pisno obvesti Svet za vode iz 164. člena tega zakona ter lokalne skupnosti, na območju katerih je vodno območje, s sredstvi javnega obveščanja pa osebe, ki imajo na posameznem vodnem območju stalno bivališče ali sedež, o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.
(2) V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju osebe iz prejšnjega odstavka, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posreduje pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.
(4) V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi osebam iz prvega odstavka tega člena in širši javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.
(5) Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.
(6) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.
(7) Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.
(8) Pripravljavec načrta mora osebam iz prvega odstavka tega člena na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.
(9) Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog.
2.2.2. Podrobnejši načrti upravljanja voda
60. člen
(podrobnejši načrt)
(1) Za izvedbo programa iz 54. člena tega zakona se poleg načrtov iz 55. člena tega zakona za posamezno povodje, porečje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda lahko sprejemajo tudi podrobnejši načrti upravljanja voda.
(2) Podrobnejši načrti iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z načrti upravljanja vodnih območij.
(3) Pripravljavec podrobnejšega načrta obvesti o njegovi pripravi lokalne skupnosti in Svet za vode z območja, na katerega se nanaša načrt, s sredstvi javnega obveščanja pa tudi osebe, ki imajo na tem območju stalno bivališče ali sedež.
(4) Pripravljavec podrobnejšega načrta predstavi njegov osnutek osebam iz prejšnjega odstavka, ki lahko v roku 30 dni od predstavitve pripravljavcu posredujejo pisne predloge, mnenja in pobude.
(5) Pripravljavec podrobnejšega načrta pred njegovim sprejemom obvesti osebe iz tretjega odstavka tega člena, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval njihove predloge, mnenja in pobude.
(6) Podrobnejše načrte sprejme vlada z uredbo ob smiselni uporabi določb predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona.
61. člen
(povezanost s prostorskimi akti in sektorskimi načrti)
(1) V prostorskih aktih in v sektorskih načrtih, ki bi lahko vplivali na varstvo voda, njihovo urejanje in rabo, se prikažejo varstvena in ogrožena območja po določbah tega zakona.
(2) Pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov mora pri njihovi pripravi upoštevati pravni režim, ki se nanaša na posege v prostor na območjih iz prejšnjega odstavka.
(3) Pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov mora v postopku njihove priprave izbrati rabe, ki so v skladu z možnimi rabami, in upoštevati omejitve ali pogoje iz 3. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona.
(4) Pripravljavec prostorskih aktov mora v postopku njihove priprave določiti posege v prostor, ki se nanašajo na graditev vodne infrastrukture in so predvideni v načrtih upravljanja voda.
(5) K osnutku prostorskega akta mora njegov pripravljavec pridobiti soglasje ministra.
(6) Minister izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da so akti iz prejšnjega odstavka skladni z načrti upravljanja voda in določbami tega zakona, ki urejajo posege na vodna, priobalna in druga zemljišča.
(7) V primeru, da se območja iz prvega odstavka tega člena ali pravni režimi na njih spremenijo ali določijo na novo z akti iz 74., 77. in 83. člena tega zakona po izdaji prostorskega akta ali sektorskega načrta, se do njune uskladitve za posege v prostor uporabljajo določbe aktov iz 74., 77. in 83. člena tega zakona.
71. člen
(ekološko sprejemljivi pretok)
(1) Pri rabi površinskih voda ali emisiji snovi in toplote v površinske vode, zaradi katerih bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je količina vode, ki ob dovoljeni rabi ali dovoljenem onesnaževanju ne poslabšuje ekološkega stanja površinskih voda ali ne preprečuje njegovega izboljšanja.
(3) Ekološko sprejemljivi pretok se določi v vodnem dovoljenju iz 125. člena tega zakona ali v koncesijski pogodbi iz 141. člena tega zakona ali v vodnem soglasju iz 150. člena tega zakona na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izdela pooblaščena oseba na stroške investitorja.
(4) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka izdela pooblaščena oseba na podlagi metodologije, ki jo predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
(5) Pooblaščena oseba mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in ustrezne delovne izkušnje.
(6) V predpisu iz četrtega odstavka tega člena se predpišejo tudi podrobnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena oseba in način pridobitve ter odvzema pooblastila.
(7) Minister predpiše vrste rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena.
72. člen
(odvzemanje naplavin)
(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda, na podlagi podrobnejšega načrta iz 60. člena tega zakona.
(2) Naplavine se lahko odvzemajo v okviru izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali v okviru posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali z območij, namenjenih odvzemu naplavin.
(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka ne plačuje vodnega povračila za odvzete naplavine, če se te uporabljajo za gradnjo in vzdrževanje vodne infrastrukture.
(4) Če izvajalec javne službe naplavin, ki jih je odvzel sam ali pridobil skladno s 50. členom tega zakona, ne uporabi za opravljanje javne službe, lahko naplavine proda, razliko med prihodki od prodaje in stroški pridobitve naplavin pa nakaže v Sklad za vode.
3.3.2. Območje kopalnih voda
77. člen
(območje kopalnih voda)
(1) Območje kopalnih voda obsega območje, na katerem se nahaja kopalna voda in je skladno s predpisi o varstvu pred utopitvijo naravno kopališče, ali pa se na njem običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano.
(2) Območje kopalnih voda, kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, določi vlada sama ali na predlog lokalne skupnosti, če so izpolnjeni kriteriji iz predpisa iz sedmega odstavka tega člena.
(3) Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka določi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda in njegovega izvajalca ter ukrepe v primeru, ko voda ne ustreza predpisanim parametrom za kopalne vode po predpisih o varstvu pred utopitvami.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na začasno ali trajno omejitev ali prepoved kopanja in izvajanje podrobnejšega monitoringa.
(5) Na območju iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
(6) Območje kopalnih voda se prikaže v načrtu upravljanja voda.
(7) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo zlasti na:
1. ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre za kopalne vode,
2. dnevno število kopalcev,
3. čas trajanja kopalne sezone,
4. obdobje, v katerem morata biti pogoja iz 2. in 3. točke tega odstavka izpolnjena, da se šteje, da gre za območje, kjer se ljudje običajno kopajo.
78. člen
(označevanje varstvenih območij)
(1) Vodovarstveno območje in območje kopalnih voda morajo biti označeni.
(2) Vodovarstveno območje označi izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, razen vodovarstvenega območja za rabo mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, kjer je to obveznost imetnika vodne pravice.
(3) Označevanje območja kopalnih voda zagotovi lokalna skupnost.
(4) Minister predpiše način označevanja območij iz prejšnjih odstavkov.
79. člen
(odškodnina)
(1) Lastnik zemljišča, ki se nahaja na vodovarstvenem območju, ima pravico do odškodnine ali nadomestila v naravi skladno s predpisi o razlastitvi, če je zaradi omejitev in prepovedi iz 76. člena tega zakona uporaba tega zemljišča trajno onemogočena.
(2) Zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila iz prejšnjega odstavka je država.
(3) Če je bilo vodovarstveno območje določeno zaradi rabe termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, je zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila v naravi imetnik vodne pravice.
91. člen
(obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda)
(1) Država skrbi za varstvo naselij, javne infrastrukture in zemljišč pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda in potrebni ukrepi se določijo v načrtih upravljanja z vodami.
(3) Pri določitvi obsega varstva iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti:
1. velikost naselja, pomen infrastrukture ali zemljišča,
2. naravne in socialne razmere, na območju, ki ga je treba varovati,
3. potrebni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z oceno njihove izvedljivosti, višino stroškov ter posledicami za naravno ravnovesje,
4. občutljivost vodnega telesa zaradi možnosti nenadnega onesnaženja.
(4) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ki presega obseg varstva iz drugega odstavka tega člena, lahko zagotavlja lokalna skupnost sama ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ob soglasju ministrstva.
(5) Ministrstvo lahko soglasje iz prejšnjega odstavka odreče, če bi poseg, ki je potreben za povečanje varstva, bistveno ogrozil vodni režim ali naravno ravnovesje vodnih ali obvodnih ekosistemov ali ogrozil varstvo pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
(6) Če se varstvo iz tretjega odstavka tega člena zagotavlja tako, da se povečajo objekti vodne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, je lastnik vodne infrastrukture lahko samo država, razmerja med državo in drugimi osebami glede upravljanja, obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture pa se uredijo s pogodbo, pri čemer se upošteva delež vloženih sredstev.
4.3. Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč98. člen
(vzdrževanje)
(1) Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.
(2) Naloge javne službe iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale,
2. skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin,
3. košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih,
4. odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč,
5. čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč.
(3) Minister podrobneje predpiše vrste in obseg nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe iz prejšnjega odstavka.
100. člen
(dolžnosti lastnika zemljišča)
(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti pristojnega inšpektorja.
101. člen
(dolžnosti imetnika vodne pravice)
(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih,odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice njen imetnik, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice.
(2) Imetnik vodne pravice prepusti zbrano plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so plavje, odpadki in drugi opuščeni ali odvrženi predmeti in snovi zbrane, ta pa jih mora prevzeti in odložiti na predpisan način in na stroške imetnika vodne pravice.
(3) V primeru, da imetnik vodne pravice ne zagotovi izvedbe nalog iz prvega odstavka tega člena, jih opravi izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona na njegov račun.
108. člen
(posebna raba)
(1) Za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna raba voda).
(2) Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene.
(3) Vlada lahko podrobneje predpiše načine in pogoje posameznih vrst posebne rabe voda.
109. člen
(določitev pogojev posebne rabe v načrtu upravljanja voda)
Z načrtom upravljanja voda se posebna raba lahko prepove, omeji ali se zanjo določijo posebni pogoji, če bi lahko:
1. ogrožala zdravje ljudi,
2. ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov,
3. omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda,
4. znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo,
5. škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave ali kulturno dediščino.
111. člen
(začasna omejitev in ustavitev izvajanja vodne pravice)
(1) Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda, lahko minister imetnikom vodnih pravic z odredbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.
(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko minister na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic tudi, če pride do ekološke nesreče, večje poškodbe na vodni infrastrukturi in je potrebna njena rekonstrukcija ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.
(4) Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena.
115. člen
(raziskave podzemnih voda)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava raziskovati podzemne vode, mora izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje.
(3) V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se sme izvesti raziskava podzemnih voda.
(4) Vodo, ki jo oseba iz prvega odstavka tega člena načrpa, lahko uporablja samo za raziskave.
(5) Vse pridobljene podatke mora oseba iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po zaključku raziskave podzemnih voda brezplačno predati ministrstvu.
(6) Vlada predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prvega odstavka tega člena ter vrste podatkov iz prejšnjega odstavka.
118. člen
(raba vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo)
Pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti, jo lahko odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo.
120. člen
(zemljišče, potrebno za izvajanje vodne pravice)
(1) Če je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, mora imetnik vodne pravice, ki sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice.
(2) Če lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka pisno zavrne ponudbo imetnika vodne pravice za sklenitev pravnega posla ali sporazumno omejitev lastninske pravice na njegovem zemljišču, ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko imetnik vodne pravice pošlje ministrstvu pobudo za omejitev ali odvzem lastninske pravice po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(3) Omejitev ali odvzem lastninske pravice se izvede v korist države, če je izkazana javna korist po tem zakonu.
(4) Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je nameravana raba vode strateškega pomena za državo, če gre za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ali če je nameravana raba v javno korist po drugem zakonu.
(5) Odločbo o ugotovitvi javne koristi iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo.
(6) Odškodnino za omejitev ali odvzem lastninske pravice mora razlaščencu plačati imetnik vodne pravice.
(7) Če je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena država, se šteje, da je pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ali koncesije, pridobila tudi soglasje iz prvega odstavka tega člena.
121. člen
(prenos vodne pravice)
(1) Vodno pravico lahko njen imetnik prenese s pravnim poslom na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za njeno pridobitev, le s soglasjem organa, ki mu je podelil vodno pravico.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda osebi, ki se izkaže, da je s pravnim poslom pridobila v last objekte in naprave, s katerimi se izvršuje vodna pravica, ki je predmet prenosa.
(3) V primeru prenehanja pravne osebe, ki je imetnica vodne pravice, se ta lahko prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem organa, ki ji je podelil vodno pravico.
(4) Vodna pravica se lahko prenese tudi z dedovanjem.
(5) Dedič lahko izvaja vodno pravico iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje, predpisane za njeno pridobitev.
123. člen
(plačilo za vodno pravico)
(1) Vodno dovoljenje ali koncesijo se podeli proti plačilu (v nadaljnjem besedilu: plačilo za vodno pravico).
(2) Pri določitvi plačila za vodno pravico se upoštevajo naslednji kriteriji:
1. razpoložljivost vode,
2. namen, vrsta in obseg posebne rabe voda,
3. višina sredstev za gradnjo potrebnih vodnih objektov in naprav,
4. ekonomske ugodnosti, ki jih bo imetnik vodne pravice dosegel s posebno rabo voda,
5. čas trajanja posebne rabe voda.
(3) Obveznost plačila za vodno pravico nastopi z dnem začetka izvajanja vodne pravice, njen imetnik pa ga mora plačati na način in v roku, ki ga določi organ, ki jo je podelil.
(4) Vlada predpiše podrobnejše kriterije za določitev roka, načina in višine plačila vodne pravice za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja.
124. člen
(vodno povračilo)
(1) Imetnik vodne pravice je za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države dolžan plačevati tudi vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice.
(2) Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, ki vključuje:
1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture,
3. stroške odškodnin po tem zakonu.
(3) Če je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopi obveznost plačila vodnega povračila z dnem izdaje uporabnega dovoljenja, v drugih primerih pa z dnem dokončnosti vodnega dovoljenja ali sklenitve koncesijske pogodbe.
(4) V primeru iz 118. člena tega zakona izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ne plača vodnega povračila za vodo, ki jo iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo odvzema oseba iz 118. člena tega zakona.
(5) Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva ekonomsko vrednotenje iz 1.7. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica.
125. člen
(vodno dovoljenje)
(1) Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za:
1. lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
2. tehnološke namene,
3. dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti,
4. pridobivanje toplote,
5. namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin,
6. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če ni neposredno priključena na javno električno omrežje,
7. pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
8. vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo ali lastno porabo,
9. pristanišče, če je investitor oseba javnega prava,
10. zasneževanje smučišča,
11. postavitev plavajoče naprave po predpisih o pomorstvu in varnosti plovbe po celinskih vodah,
12. drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije.
(2) Poleg primerov iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi za rabo vode iz 118. člena tega zakona.
(3) Imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.
(4) Za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva okolja.
(5) Če je za rabo iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo vodnega dovoljenja tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
(6) Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
127. člen
(izdaja in podaljšanje vodnega dovoljenja)
(1) Vodno dovoljenje izda ministrstvo, če:
1. je nameravana raba skladna z načrti upravljanja z vodami,
2. nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev.
(2) V primeru, da je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upošteva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, razpoložljivost vodnega telesa, prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo in namero osebe, da bo izpolnjevala strožje ukrepe varstva in rabe voda.
(3) Vodno dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 30 let.
(4) Vodno dovoljenje se na vlogo imetnika lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
(5) Za podaljšanje vodnega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe od 129. do 131. člena tega zakona.
128. člen
(vsebina vodnega dovoljenja)
Vodno dovoljenje mora vsebovati zlasti:
1. podatke o imetniku vodne pravice,
2. natančen opis vrste, obsega in namena vodne pravice,
3. opis vodnega vira in mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in vračanja vode,
4. čas trajanja,
5. način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju,
6. določitev plačila za vodno pravico,
7. ukrepe, ki jih je dolžan izvršiti imetnik vodne pravice, po njenem prenehanju,
8. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik vodne pravice, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
dovoljenja se določi, katero dovoljenje se razveljavi ter ali se razveljavi deloma ali v celoti.
132. člen
(odvzem vodnega dovoljenja)
Ministrstvo odvzame vodno dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1. gre za primere iz prvega odstavka 112. člena tega zakona,
2. imetnik ni plačal za vodno pravico v višini in roku, ki mu ga je določil pristojni organ na podlagi 123. člena tega zakona,
3. je bil imetnik vodne pravice v zvezi z njenim izvajanjem pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine,
4. je več kot dvakrat bistveno kršil akte, ki se nanašajo na namen, obseg ali pogoje rabe vode in jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati, pa je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja.
135. člen
(prenehanje vodnega dovoljenja)
(1) Vodno dovoljenje preneha:
1. če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v roku dveh let od njegove dokončnosti ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor in graditev objektov,
2. ko izteče rok, za katerega je bilo vodno dovoljenje izdano, če se ne podaljša,
3. zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe, če se ne prenese na drugo pravno osebo,
4. če se imetnik odpove pridobljeni vodni pravici,
5. v primeru odvzema.
(2) V primerih iz 1. in 4. točke prejšnjega odstavka izda ministrstvo odločbo, s katero ugotovi prenehanje vodnega dovoljenja.
(1) Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za:
1. proizvodnjo pijač,
2. potrebe kopališč in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
3. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če je priključena na javno električno omrežje,
4. pristanišče, če je investitor oseba zasebnega prava,
5. odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po tem zakonu,
6. vzrejo vodnih organizmov za trg.
(2) Koncesijo lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
(3) Koncesija se podeljuje za določen čas, vendar ne več kot za 50 let.
(4) Koncesija se lahko na vlogo imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku koncesije predpisani za njeno pridobitev.
(5) Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada, skladno z določbami tega zakona.
137. člen
(koncesijski akt)
(1) Koncesijski akt se lahko izda na podlagi določb zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega ali morskega dobra ali naplavin dovoljujeta nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda.
(2) Koncesijski akt se izda skladno s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja z vodami.
(3) Če je za rabo iz prvega odstavka prejšnjega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
(4) Koncesijski akt lahko vsebuje določbo, da ima pri podelitvi koncesije prednost oseba, ki ponudi v plačilo višjo koncesijsko dajatev, kot je določena z aktom ali ponudi druge, za koncedenta ugodnejše pogoje.
140. člen
(podelitev koncesije brez javnega razpisa)
Pravni ali fizični osebi, ki si je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona in namerava vodo izkoriščati, se podeli koncesija brez javnega razpisa, če izpolnjuje v koncesijskem aktu predpisane pogoje.
141. člen
(koncesijska pogodba)
(1) S koncesijsko pogodbo se pogodbeni stranki podrobneje dogovorita zlasti o:
1. namenu, za katerega se podeljuje koncesija,
2. posebnih pogojih, ki jih mora upoštevati koncesionar,
3. pogojih in načinu plačevanja plačila za koncesijo,
4. načinu razreševanja medsebojnih razmerij v primeru prenehanja koncesije pred potekom časa, za katerega je bila podeljena,
5. drugih pravicah in obveznostih koncedenta in koncesionarja.
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe ni mogoče začeti izvajati vodne pravice.
(3) Če zaradi razlogov na strani koncesionarja ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v roku, ki je določen v odločbi o izboru, koncedent to odločbo odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije.
142. člen
(sprememba koncesije)
(1) Koncesija se lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali s spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijski akt se lahko spremeni:
1. če se spremenijo predpisani pogoji rabe vode ali naplavin,
2. če to zahteva varstvo voda ali varstvo pred škodljivim delovanjem voda v javno korist.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se podaljša čas trajanja koncesije ali zniža plačilo za koncesijo.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena koncedent in koncesionar skleneta novo pogodbo, s katero medsebojna razmerja prilagodita spremenjenim pogojem, ki so določeni z novim koncesijskim aktom.
(5) V primerih iz drugega odstavka tega člena koncesionar nima pravice do odškodnine.
143. člen
(prenehanje koncesije)
Koncesija preneha:
1. zaradi prenehanja dejavnosti fizične osebe in prenehanja pravne osebe, če koncesija ni bila prenesena na drugega koncesionarja,
2. če je bila koncesionarju izdana odločba sodišča ali drugega državnega organa, s katero mu je bilo pravnomočno prepovedano opravljati dejavnost, za katero je bila koncesija podeljena,
3. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
4. z odvzemom koncesije.
145. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijsko pogodbo lahko koncedent razdre pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če koncesionar:
1. ne začne ali dokonča del na objektu ali napravi za izvajanje vodne pravice v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
2. ne začne izvajati rabe, za katero mu je bila podeljena koncesija, v roku, določenem s koncesijsko pogodbo,
3. preneha kontinuirano opravljati dejavnost, za katero mu je bila podeljena koncesija, po izteku šest mesecev od dneva, ko je bilo ugotovljeno prenehanje opravljanja te dejavnosti,
4. samovoljno izvede spremembe na vodnih objektih in napravah, namenjenih posebni rabi vodnega ali morskega dobra ali naplavin, ki lahko ogrozijo vodni režim ali lahko ogrozijo zakonite pravice drugih oseb, pa v roku, ki mu ga določi pristojni organ, ne vzpostavi prejšnjega stanja,
5. ne plačuje plačila za vodno pravico v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
6. prenese koncesijo na drugo osebo v nasprotju z zakonom.
(2) Glede prehoda lastninske pravice in vzpostavitve v prejšnje stanje se v primerih prenehanja koncesije, določenih v prejšnjem odstavku, uporabljajo določbe 122. člena tega zakona.
146. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesija se odvzame, če koncesionar:
1. ni plačal za vodno pravico skladno z določbami 123. člena tega zakona,
2. več kot dvakrat krši predpise, ki se nanašajo na rabo, ki je predmet koncesije in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja, razen za prekrške, za katere je predpisana mandatna kazen,
3. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenim z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4. ne ravna skladno s prvim in drugim odstavkom 112. člena tega zakona.
(2) Koncesija se odvzame tudi v primeru, če je bil koncesionar v zvezi z izvajanjem koncesije pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah.
151. člen
(informacija o pogojih posega v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor iz prejšnjega člena, lahko od ministrstva zahteva informacijo v zvezi s predpisanimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb.
(2) Ministrstvo izda informacijo iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve.
152. člen
(vodno soglasje)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg iz 150. člena tega zakona, mora k vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložiti predpisano dokumentacijo.
(2) Minister podrobneje določi, kakšna dokumentacija je potrebna za pridobitev soglasja.
153. člen
(izdaja vodnega soglasja)
(1) Vodno soglasje izda ministrstvo najkasneje v 60 dneh po prejemu popolne vloge, če ugotovi, da je nameravani poseg v skladu s predpisanimi pogoji.
(2) V vodnem soglasju se lahko določijo tudi drugi pogoji za izvedbo nameravanega posega, ki se nanašajo na urejanje in varstvo voda, in primeri, ko je za začetek obratovanja potrebno poskusno obratovanje in način, pogoji ter čas njegovega trajanja.
(3) Če je za posege iz 150. člena tega zakona predpisana pridobitev dovoljenja za poseg v prostor po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, se vodno soglasje izda pred izdajo dovoljenja.
(4) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor.
8. Vodna knjiga in vodni kataster
154. člen
(vodna knjiga)
(1) Vodno knjigo sestavlja evidenca o podeljenih vodnih pravicah in izdanih vodnih soglasjih ter zbirka listin.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz listin, zlasti pa:
1. firmo in sedež ali ime in naslov imetnika vodne pravice ali pridobitelja vodnega soglasja,
2. obseg in čas trajanja vodne pravice,
3. poseg, za katerega je bilo izdano vodno soglasje.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka, za katere velja varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi na področju varstva osebnih podatkov, se vodijo samo za namene, določene s tem zakonom, in se ne brišejo.
(4) Zbirko listin iz prvega odstavka tega člena sestavljajo izdana vodna dovoljenja, odločbe o izboru koncesionarja in koncesijske pogodbe ter izdana vodna soglasja.
155. člen
(vodni kataster)
(1) Vodni kataster sestavljajo popis voda in popis vodnih objektov ter naprav.
(2) V popis voda se vnašajo podatki o površinskih in podzemnih vodah, vodnih in priobalnih zemljiščih, vodnem in morskem dobru, varstvenih in ogroženih območjih po tem zakonu in zavarovanih območjih po drugih zakonih.
(3) V popis vodnih objektov in naprav se vnašajo podatki o vodni infrastrukturi in o vodnih objektih in napravah, namenjenih izvajanju vodnih pravic.
158. člen
(upravne naloge)
(1) Upravne in z njimi povezane strokovne naloge ter organizacijske in razvojne naloge iz tega zakona opravlja ministrstvo.
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo tudi upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države.
160. člen
(naloge Inštituta za vode)
(1) Inštitut za vode opravlja naslednje naloge:
1. strokovne naloge, povezane z izdelavo načrtov upravljanja z vodami,
2. strokovne naloge, povezane s podeljevanjem vodnih pravic in izdajanjem vodnih soglasij,
3. strokovne naloge, povezane z določanjem meje vodnih in priobalnih zemljišč,
4. strokovne naloge, povezane z določitvijo parcele vodnega zemljišča,
5. opravlja druge dejavnosti v skladu z ustanovitvenim aktom.
(2) Podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog iz prejšnjega odstavka se določijo v letnem programu dela Inštituta za vode, ki ga pripravi ministrstvo.
(1) Država zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb iz tega zakona.
(2) Javne gospodarske službe iz prejšnjega odstavka so:
1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin (tretji odstavek 81. člena),
2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena),
3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 95. člena),
4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (prvi odstavek 98. člena).
(3) Vlada določi način in pogoje izvajanja javnih služb iz prejšnjega odstavka skladno z zakonom.
(4) Vrste in obseg del javnih služb iz drugega odstavka tega člena se opredeli v programu del, ki ga pripravi ministrstvo na podlagi programa ukrepov iz 57. člena tega zakona.
162. člen
(Sklad za vode)
(1) Ministrstvo upravlja s Skladom za vode (v nadaljnjem besedilu: Sklad), ki se za nedoločen čas ustanovi kot proračunski sklad, skladno z zakonom.
(2) Viri Sklada so plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, in vodna povračila.
(3) Sredstva Sklada se porabljajo za financiranje:
1. vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture,
3. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona ter
4. nalog Inštituta za vode.
175. člen
(ukrepi inšpektorjev)
(1) Poleg pooblastil, ki jih določa zakon, ima pristojni inšpektor, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali določbe predpisov, izdanih na njegovi podlagi, še naslednja pooblastila:
1. preprečiti rabo vode, če se rabi brez vodnega dovoljenja ali koncesije, kadar sta predpisani,
2. prepovedati ali omejiti izvajanje vodne pravice, če se izvaja v nasprotju z vodnim dovoljenjem ali koncesijo,
3. ustaviti gradnjo ali izvedbo drugega posega v prostor, če se izvaja brez ali v nasprotju z vodnim soglasjem,
4. odrediti začasno prekinitev opravljanja dejavnosti, če so kršena določila predpisa iz drugega odstavka 85. člena tega zakona,
5. prepovedati uporabo objekta in naprave, če se uporablja brez ali v nasprotju z vodnim dovoljenjem ali koncesijo,
6. prepovedati ali omejiti izpuščanje ali odvajanje snovi v vode, če poteka v nasprotju z določbami 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega zakona in odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje,
7. prepovedati odvzem naplavin iz površinskih voda, če se odvzemajo v nasprotju z 72. členom tega zakona,
8. odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje,
9. odrediti druge nujne ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Če je to potrebno za odpravo virov in posledic čezmernega obremenjevanja voda, lahko pristojni inšpektor odredi sanacijske ukrepe ali predlaga ministrstvu odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa skladno s predpisi na področju varstva okolja.
(3) Pritožba zoper odločbo pristojnega inšpektorja ne zadrži izvršitve.
177. člen
(rečna in morska nadzorna služba)
Neposredni nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, izvaja v okviru pristojnega inšpektorata, poleg inšpektorjev, tudi rečni ali morski nadzornik (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzornik).
178. člen
(naloge rečne in morske nadzorne službe)
(1) Naloge neposrednega nadzora iz prejšnjega člena so:
1. neposredno spremljanje stanja voda in vodnega režima,
2. nadzor nad izvajanjem prepovedi,
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in drugimi predpisi s področja varstva okolja, ki se nanašajo na obremenjevanje voda,
4. opozarjanje oseb na predpisana ravnanja v zvezi z obremenjevanjem voda.
(2) Minister podrobneje predpiše naloge iz prejšnjega odstavka.
179. člen
(pooblastila vodovarstvenega nadzornika)
(1) Vodovarstveni nadzornik ima pravico do neoviranega dostopa na vodno ali priobalno zemljišče in vstopiti v vodne objekte ali naprave, namenjene posebni rabi vode in od lastnikov, drugih uporabnikov ali upravljavcev vodnih objektov ali naprav zahtevati in dobiti na vpogled dokument, s katerim lahko ugotovi istovetnost osebe, akte o pridobljeni vodni pravici in dokumentirati kršitev določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) O sumu storitve prekrška mora vodovarstveni nadzornik takoj obvestiti pristojno inšpekcijo, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil. Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora vodovarstveni nadzornik zavarovati kraj storitve kaznivega dejanja in sledove ter takoj obvestiti policijo. Policistu mora takoj navesti vsa dejstva in druge okoliščine primera ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
(3) Vodovarstveni nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokument, s katerim lahko ugotovi istovetnost osebe ter na kraju samem izreči, izterjati ali izdati plačilni nalog za denarno kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz petega odstavka 181. člena tega zakona.
180. člen
(pogoji za vodovarstvene nadzornike)
(1) Vodovarstveni nadzornik je posebej usposobljena oseba, ki ima najmanj V. stopnjo izobrazbe in ima pooblastilo po tem zakonu, ki ga izda minister po opravljenem preizkusu znanja.
(2) Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo na podlagi predpisanega programa preverjanja strokovnega znanja, ki zajema poznavanje predpisov s področja voda, varstva okolja in ohranjanja narave ter splošnega upravnega postopka v delu, ki se nanaša na izvajanje njegovih pooblastil.
(3) Vodovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo.
(4) Vlada predpiše program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja, podrobnejši način in postopek za izdajanje pooblastila po tem zakonu.
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku, izkaznici in uniformi vodovarstvenega nadzornika.
V. del: KAZENSKE DOLOČBE
181. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če izvaja splošno rabo voda na območju, kjer je prepovedana ali omejena ali v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji, kjer je tako določeno s predpisom vlade (četrti odstavek 21. člena),
2. če vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva (24. člen),
3. če ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča (25. člen),
4. če ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena),
5. če na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena),
6. če izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče (prvi odstavek 39. člena),
7. če ne dopusti uporabe svojih objektov in naprav, postavitve in obratovanja za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopnih in vrtalnih del, poskusnih črpanj, odvzema vzorcev tal in drugih del, povezanih s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi (prvi in drugi odstavek 40. člena),
8. če rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda tako, da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje (četrti odstavek 64. člena),
9. če gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v nasprotju z določbami 65. člena,
10. če po celinskih vodah prevaža tovor ali izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena,
11. če odvaja odpadne vode, ki nastajajo na plovilih, v vode neposredno iz plovil (četrti odstavek 66. člena),
12. če pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom,
13. če izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga ali odmetava odpadke (prvi odstavek 68. člena),
14. če na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke (drugi odstavek 68. člena),
15. če gradi objekt ali napravo v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 69. člena,
16. če odvzema naplavine v nasprotju z določbami drugega odstavka 72. člena,
17. če ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz 74. in 76. člena,
18. če krši določbe predpisa vlade iz drugega odstavka 77. člena,
19. če na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84. členom,
20. če izvaja dejavnost ali posega v prostor na ogroženem območju v nasprotju s pogoji, določenimi v aktu vlade (drugi odstavek 85. člena),
21. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 87. člena,
22. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena,
23. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena,
24. če ravna v nasprotju z določbami 100. člena,
25. če ravna v nasprotju z določbami 101. člena,
26. če ne dopusti splošne rabe v času, ko je presihajoče jezero prekrito z vodo (106. člen),
27. če krši predpisan način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo (drugi odstavek 107. člena),
28. če rabi vodo ali naplavine brez vodnega dovoljenja ali koncesije (prvi odstavek 108. člena),
29. če krši predpisane omejitve ali ustavitve rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena),
30. če raziskuje podzemne vode brez dovoljenja za raziskave ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja ali če ne uporablja načrpane vode samo za raziskave ali če ne predaja pridobljenih podatkov ministrstvu (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 115. člena),
31. če ne obvesti ministrstva o odkritju podzemne vode v predpisanem roku ali če ne dopusti izvedbe analiz ali zagotovi odrejenih ukrepov zavarovanja odkritih vodnih virov; če ne dopusti zavarovanja in izkoriščanja podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo; če ne dopusti del, ki so potrebna zaradi evidentiranja vodnega vira (prvi, drugi in peti odstavek 116. člena),
32. če ne dopusti rabo vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pa to omogoča izdatnost vodnega vira (drugi odstavek 117. člena),
33. če odvzema vodo v nasprotju z določbami 118. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Pristojni inšpektor, vodovarstveni nadzornik ali policist takoj na kraju samem izreče, izterja ali izda plačilni nalog za denarno kazen 50.000 tolarjev posamezniku, ki ga zaloti pri dejanju samem, zaradi prekrška iz 1., 4., 6., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18. in 28. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Pristojni inšpektor, vodovarstveni nadzornik ali policist lahko v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona pred podajo za uvedbo predloga za uvedbo postopka o prekršku zasežejo predmete, ki so bili uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali iz prekrška.
193. člen
(načrtovanje v prehodnem obdobju)
(1) Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami sprejme začasni načrt upravljanja z vodami za območje celotne države.
(2) Načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. opis stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda,
2. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda,
3. prikaz varstvenih, ogroženih in zavarovanih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih vodah po predpisih o ribištvu,
4. prikaz mreže in rezultatov monitoringa stanja voda,
5. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in rokov za njihovo doseganje,
6. ekonomsko vrednotenje rabe vode ali naplavin in varstva ter urejanja voda,
7. določitev pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro,
8. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodno pogodbo, ki se nanaša na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
(3) Načrt iz prvega odstavka tega člena sprejme vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona, v postopku sprejemanja pa se ne uporabljajo določbe o sodelovanju javnosti iz 58. člena tega zakona.
(4) Do sprejetja začasnega načrta upravljanja z vodami iz prvega odstavka tega člena se za upravljanje z vodami uporabljajo obstoječe vodnogospodarske osnove.
(5) Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami lahko sprejemajo podrobnejši načrti upravljanja z vodami.
199. člen
(drugi primeri)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki rabi vodno ali morsko dobro ali odvzema naplavine, pa je za takšno rabo predpisana pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije in teh aktov nima, mora v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona.
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe prejšnjega odstavka tudi za osebo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati opis obsega in načina rabe vodnega ali morskega dobra ali odvzema naplavin in pravnomočno uporabno dovoljenje za objekt in napravo, s katero rabi ali izkorišča vodo ali naplavine, če je bilo to predpisano.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda vodno dovoljenje, vlada pa podeli koncesijo brez javnega razpisa skladno z določbami tega zakona.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne vloži vloge v predpisanem roku, inšpektor, pristojen za vode, prepove uporabo objekta in naprave iz tretjega odstavka tega člena ter odredi njeno odstranitev ob smiselni uporabi določb 122. člena tega zakona.
201. člen
(obstoječi objekti na vodnih in priobalnih zemljiščih)
(1) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(2) Če je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo tega zakona izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom.
(3) Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Priloga: Seznam voda 1. reda
1. Jadransko morje,
2. Blejsko jezero,
3. Bohinjsko jezero,
4. Cerkniško jezero,
5. Sava Dolinka,
6. Sava Bohinjka,
7. Sava,
8. Tržiška Bistrica,
9. Kokra,
10. Sora,
11. Kamniška Bistrica,
12. Ljubljanica,
13. Savinja,
14. Mirna (na Dolenjskem),
15. Krka,
16. Sotla,
17. Kolpa,
18. Drava,
19. Meža z Mislinjo,
20. Dravinja,
21. Pesnica,
22. Mura,
23. Ledava,
24. Ščavnica,
25. Rižana,
26. Reka,
27. Soča,
28. Idrijca,
29. Vipava,
30. Dragonja,
31. Mirna,
32. Nadiža,
33. Idrija,
34. Paka,
35. ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006
o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS
celex št.: 32006L0007
Direktiva se v slovenski pravni red prenaša z naslednjimi predpisi:
naziv predpisa | objava v UL RS (številka, datum) |
ZV-1 Zakon o vodah | Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26.07.2002
(110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1) |
ZV-2 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah | Uradni list RS, št. |
ZVU Zakon o varstvu pred utopitvami | Uradni list RS, št. 44/00 z dne 26.05.2000 |
ZVU-A Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami | Uradni list RS, št. 26/07 z dne 23.03.2007 |
U(1) Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda | V pripravi |
P(1) Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda | Uradni list RS, št. 79/03 z dne 12.08.2003 |
P(2) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda | V pripravi |
P(3) Pravilnik o metodologiji za določaje vodnih teles površinskih voda | Uradni list RS, št. 65/03 z dne 04.07.2003 |
P(4) Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda | Uradni list RS, št. 88/04 z dne 10.08.2004 |
 |  |
 |  |
Odgovorni organ: | Ministrstvo za okolje in prostor , Dunajska 48, SI – 1000 Ljubljana |
Odgovorna oseba: | Nataša Vodopivec | kontaktni podatki (tel., e-pošta): | Tel: 01 478 73 17
Fax: 01 478 74 20
natasa.vodopivec@gov.si |
datum izpolnitve tabele: | 31.1.2008 |
Člen direktive (oz. odstavek) | določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe Direktive (členi) | opombe resornih organov | določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe Direktive (členi) | opombe SVZ |
1. člen |  |  |  |  |
1. člen, 1 | ZV-2, 77. člen
U(1), 1. člen |  |  |  |
1. člen, 2 | U(1),
ZV-2, 77. a člen
|  |  |  |
1. člen, 3 | U(1), 3
ZV-2, 77. člen |  |  |  |
2. člen | U(1), 2. člen
ZV-2, 77. člen |  |  |  |
2. člen, 1 | ZV-1, 7. člen (1.), (3.), 10. člen (1),
P(3), 2. člen (8.) in
ZV-1, 7. člen (2.), (15.) |  |  | |
2. člen, 2 | U(1), 2. člen (1.) |  |  |  |
2. člen, 3 | U(1), 2. člen (2.) |  |  |  |
2. člen, 4 | P(1), 3. člen
U(1), 2. člen (3.) |  |  |  |
2. člen, 5 | U(1), 2. člen (4.) |  |  |  |
2. člen, 6 | P(1), 2. člen |  |  |  |
2. člen, 7 (a) do (i) | U(1), 2. člen (5.)
ZV-2, 77. člen |  |  |  |
2. člen, 8 | U(1), 2. člen (7.) |  |  |  |
2. člen, 9 | U(1), 2. člen (8.) |  |  |  |
2. člen, 10 | U(1), 2. člen (9.) |  |  |  |
2. člen, 11 | U(1), 2. člen (10.) |  |  |  |
2. člen, 12 | U(1), 2. člen (11.) |  |  |  |
2. člen, 13 | U(1), 2. člen (12.)
|  |  |  |
3. člen |  |  |  |  |
3. člen, 1 | ZV-2, 77. člen
ZVU, 5. člen
U(1), 4. in 5. člen |  |  |  |
3. člen, 2 | U(1), 6. člen (1) |  |  |  |
3. člen, 3 (a), (b) | U(1), 8. člen (1) |  |  |  |
3. člen, 4 | U(1), 7. člen (1) |  |  |  |
3. člen, 5 |  | Se ne prenaša |  |  |
3. člen, 6 | U(1), 6. člen (4), (5) |  |  |  |
3. člen, 7 | U(1), 7. člen (2) |  |  |  |
3. člen, 8 |  |  |  | |
3. člen, 9 | U(1), 10. člen |  |  |  |
4. člen |  |  |  |  |
4. člen, 1 | U(1), 11. člen |  |  |  |
4. člen, 2 (a) do (d) | U(1), 12. člen (1)
Se ne prenaša – zaenkrat ne bomo uporabili te možnosti | Zadnji odstavek se ne prenaša – te možnosti ne bomo uporabili |  |  |
4. člen, | U(1), 12. člen (2) |  |  |  |
4. člen, 4 (a) do (c) | U(1), 12. člen (3)
U(1), 12. člen (4), (5), (6) |  |  |  |
4. člen, 5 (a) do (c) | U(1), 14. člen |  |  |  |
5. člen |  |  |  |  |
5. člen, 1 (a), (b), (c), (d) | U(1), 15. člen |  |  |  |
5. člen, 2 |  |  |  |  |
5. člen, 3 | U(1), 16. člen |  |  |  |
5. člen, 4 (a) in (b) | U(1), 16. člen (2)
U(1), 16. člen (3) |  |  |  |
6. člen |  |  |  |  |
6. člen, 1 | U(1), 17. člen (1), (2) |  |  |  |
6. člen, 2

| U(1), 18. člen in Priloga 3(2) |  |  |  |
6. člen, 3 | U(1), 19. člen |  |  |  |
7. člen | U(1), 20. člen |  |  |  |
8. člen |  |  |  |  |
8. člen, 1 | U(1), 21. člen (1) |  |  |  |
8. člen, 2 | U(1), 21. člen (2) |  |  |  |
9. člen |  |  |  |  |
9. člen, 1 | U(1), 22. člen (1), (2) |  |  |  |
9. člen, 2 | U(1), 22. člen (3) |  |  |  |
10. člen |  |  |  |  |
11. člen | ZV-1, 3. člen |  |  |  |
12. člen | ZVU-1, 15. člen
ZV-1, 78. člen
ZV-2, 78. člen |  |  |  |
12. člen, 1 (a) do (g) | U(1), 24. člen (1) |  |  |  |
12. člen, 2 (a) do (d) | U(1), 24. člen (2)
U(1), 4. člen (4) in 5. člen (4)
10. člen (2) |  |  |  |
12. člen, 3 |  |  |  |  |
12. člen, 4 | U(1), 24. člen (3) |  |  |  |
13. člen | ZVO-1, 109. člen |  |  |  |
13. člen, 1 | U(1), 30. člen (1) in 34. člen (5) |  |  |  |
13. člen, 2 | U(1), 30. člen (2) in 34. člen (6) |  |  |  |
13. člen, 3 |  | Ni predmet prenosa |  |  |
13. člen, 4 |  | Ni predmet prenosa |  |  |
14. člen |  | Ni predmet prenosa |  |  |
15. člen |  | Ni predmet prenosa |  |  |
16. člen |  | Ni predmet prenosa |  |  |
17. člen |  |  |  |  |
17. člen, 1 |  | Ni predmet prenosa |  |  |
17. člen, 2 |  | Ni predmet prenosa |  |  |
17. člen, 3 |  | Ni predmet prenosa |  |  |
18. člen |  |  |  |  |
18. člen, 1 | ZVU-1, 19. člen |  |  |  |
18. člen, 2 |  | Ni predmet prenosa |  |  |
19. člen |  | Ni predmet prenosa |  |  |
20. člen |  | Ni predmet prenosa |  |  |
Priloga št. I. |  |  |  |  |
Parametri za celinske vode | U(1), Priloga 1, Preglednica 1 |  |  |  |
Parametri za obalno morje in somornice | U(1), Priloga 1, Preglednica 2 |  |  |  |
Priloga št. II. |  |  |  |  |
II/1 Slaba kakovost | U(1), 15. člen (2) in Priloga 2 |  |  |  |
II/2 Zadostna kakovost | U(1), 15. člen (3) in Priloga 2 |  |  |  |
II/3 Dobra kakovost | U(1), 15. člen (4) in Priloga 2 |  |  |  |
II/4 Odlična kakovost | U(1), 15. člen (5) in Priloga 2 |  |  |  |
Priloga št. III
Profil kopalnih voda |  |  |  |  |
III/1 Vsebina profila kopalne vode | U(1), Priloga 3(1) |  |  |  |
III/2 Zahteve za redno pregledovanje | U(1), 18. člen in Priloga 3(2) |  |  |  |
III/3 Revizija profila po gradbenih delih | U(1), 18. člen (4) |  |  |  |
III/4 Prikaz informacij na karti | U(1), 17. člen (4) |  |  |  |
III/5 Druge informacije |  | Se ne prenaša |  |  |
Priloga št. IV
Monitoring kopalnih voda |  |  |  |  |
IV/1 | U(1), 6. člen (2) |  |  |  |
IV/2 | U(1), 6. člen (3) |  |  |  |
IV/3 | U(1), 6. člen (2) |  |  |  |
IV/4 | U(1), 6. člen (4), (5) |  |  |  |
Priloga št. V
Pravila o ravnanju z vzorci za mikrobiološke analize |  |  |  | |
V/1 Merilno mesto | U(1), 7. člen (2) |  |  |  |
V/2 Sterilizacija steklenic za vzorce | U(1), Priloga 4(1) |  |  |  |
V/3 Vzorčenje | U(1), Priloga 4(2) |  |  |  |
V/4 Shranjevanje in prevoz vzorcev pred analizo | U(1), Priloga 4(3) |  |  |  |
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti
celex št.: 32007L0060
Direkitva je bila v slovenski pravni red prenešena z naslednjimi predpisi:
naziv predpisa | objava v UL RS (številka, datum) |
ZV-1, Zakon o vodah | Ur. l. RS, št. 67/02, z dne 26.7.2002 |
ZV-2, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah | Ur. l. RS, št. |
P (1) Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti | Ur. l. RS, št. 60/07, z dne 6.7.2007 |
 |  |
Odgovorni organ: | Ministrstvo za okolje in prostor , Dunajska 48, SI – 1000 Ljubljana |
Odgovorna oseba: | Gabrijela Grčar | kontaktni podatki (tel., e-pošta): | 01 478 7381
Gabrijela.grcar@gov.si |
datum izpolnitve tabele: | 30.1.2008 |
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva 2000/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike
celex št.: 32000L0060
Direkitva je bila v slovenski pravni red prenešena z naslednjimi predpisi:
naziv predpisa | objava v UL RS (številka, datum) |
ZV-1, Zakon o vodah | Ur. L. RS št 67/2002, z dne 26. 7. 2002 |
ZV-2, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah | Ur. L. RS, št. |
ZVO-1, Zakon o varstvu okolja | Ur. L. RS št 39/06, ZVO-1- UPB1, z dne 13.4.2006 |
ZDU-1, Zakon o državni upravi | Ur. L. RS št 113/05, ZDU-1-UPB4, z dne 16.12.2005 |
ZON, Zakon o ohranjanju narave | Ur. L. RS št 96/04, ZON-UPB2, z dne 30.08.04 |
K(1)Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija)…. | Ur. L. RS št 12/1977, z dne 04.11.77 |
K(2)Zakon o ratifikaciji konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave ( Konvencija o varstvu reke Donave) | Ur. L. RS št 12/98, z dne 29.06.98 |
U(2) Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla | Ur.L RS, št. 84/05, z dne 16.09.2005 |
U(3)Uredba o kemijskem stanju površinskih voda | Ur. L. RS št 11/02, z dne 11.02.02 |
U(4) Uredba o standardih kakovosti podzemne vode | Ur. L. RS št .100/2005, z dne 10.11.2005 |
U(5)Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo | Ur. L. RS št.125/01, z dne 29.12.00 in Popravek uredbe Ur. L. RS št.4/01z dne 19.01.01 |
U(6)Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav | Ur. L. RS št. 35/96, z dne 5.07.96.
In sprememba uredbe Ur. L. RS št.31/01, z dne28.04.01 |
U (7) Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib | (Ur.l. RS, št. 46/02 in 41/04-ZVO-1), z dne 27.5.2002 |
U(8) Uredba o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev | (Ur.l. RS, št. 46/02 in 41/04-ZVO-1), z dne 27.5.2002 |
 |  |
U (9) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo | Ur.L.RS, št. 47/05, z dne 13.05.2005 |
U(10) Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda | Ur. l. RS, št. 26/06, z dne 10.03.2006 |
P(1)Pravilnik o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo | Ur. L. RS št. 82/03, z dne 21.08.2003 |
P(2) Pravilnik metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda | Ur. L. RS št. 65/03, z dne 19.07.2003 |
P(3) Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles površinskih voda | Ur. L. RS št. 65/03, z dne 19.07.20003 |
P(4) Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda | Ur. L. RS št. 63/05, z dne 04.07.2005 |
P(5) Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda | Ur. L. RS št. 63/05, z dne 04.07.2005 |
P(6) Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev | (Ur.l. RS, št. 71/02), z dne 08.08.2002 |
P(7) Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev | (Ur.l. RS, št. 106/04), z dne 30.09.2004 |
P (8) Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib | (Ur.l. RS, št. 71/02), z dne 08.08.2002 |
P (9) Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib | (Ur.l. RS, št. 28/05), z dne 18.03.2005 |
P (10) Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo | (Ur.l. RS, št. 40/01), z dne 24.05.2001 |
P (11) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvi določitvi vodnih teles površinskih voda | (Ur. l. RS, št 26/06 , z dne 10.3.2006 |
O (1) Odredba o prvi razvrstitvi površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo | (Ur.l. RS, št. 56/02), z dne 28.06.2002 |
Odgovorni organ: | Ministrstvo za okolje in prostor , Dunajska 48, SI – 1000 Ljubljana |
Odgovorna oseba: | Gabrijela Grčar | kontaktni podatki (tel., e-pošta): | 01 478 73 81,
Gabrijela.Grčar@gov.si |
datum izpolnitve tabele: | Februar 2005 |
Člen direktive (oz. odstavek) | določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe Direktive (členi) | opombe resornih organov | določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe Direktive (členi) | opombe SVZ |
1,člen |  |  |  |  |
1.člen, (a) | ZV-1,člen 2,3(1), ZVO-1,2.člen(2) |  |  |  |
1.člen, (b) | ZV-1,člen 2,3(1), ZVO-1,2.člen(2) |  |  |  |
1.člen, (c) | ZVO-1,čl.2(3), ZVO-1,2.člen(3) |  |  |  |
1.člen, (d) | ZVO-1,čl.2(2), ZVO-1,2.člen(2) |  |  |  |
1.člen, (e) | ZV-1,člen 3(3), |  |  |  |
2.člen |  |  |  |  |
2.člen, (1) | ZV-1,7.člen(1) |  |  |  |
2.člen,(2) | ZV-1,7.člen(3) |  |  |  |
2.člen,(3) | ZV-1, 10.člen(1) |  |  |  |
2.člen,(4) | ZV-1, 10.člen(2) |  |  |  |
2.člen,(5) | ZV-1,10.člen (3) |  |  |  |
2.člen,(6) | ZV-1,7.člen(2) |  |  |  |
2.člen,(7) | ZV-1,28.člen (1) |  |  |  |
2.člen,(8) | ZV-1,7.člen(12) |  |  |  |
2.člen,(9) | ZV-1,7.člen.7(13) |  |  |  |
2.člen,(10) | ZV-1, 7.člen (10) |  |  |  |
2.člen,(11) | ZV-1, 7.člen (9) |  |  |  |
2.člen,(12) | ZV-1, 7.člen (11) |  |  |  |
2.člen,(13) | ZV-1, 7.člen (15) |  |  |  |
2.člen,(14) | ZV-1, 7.člen (16) |  |  |  |
2.člen,(15) | ZV-1, 7.člen (17) |  |  |  |
2.člen,(16) | ZV-1, 59.člen, ZDU-1 |  |  |  |
2.člen,(17) | ZV-1, 7.člen (19) |  |  |  |
2.člen,(18) | ZV-1, 7.člen (24) |  |  |  |
2.člen,(19) | ZV-1, 7.člen (20) |  |  |  |
2.člen,(20) | ZV-1, 7.člen (25) |  |  |  |
2.člen,(21) | ZV-1, 7.člen (21) |  |  |  |
2.člen,(22) | ZV-1, 62.člen (2), ZVO-1,23.člen(1), 3.člen(4.1) |  |  |  |
2.člen,(23) | ZV-1, 7.člen (26), |  |  |  |
2.člen,(24) | ZV-1, 62.člen (2),
ZVO-1,23.člen(1), 3.člen(4.1) |  |  |  |
2.člen,(25) | ZV-1, 63.člen (2),
ZVO-1,23.člen(1), 3.člen(4.1) |  |  |  |
2.člen,(26) | ZV-1, 7.člen (23), ZVO-1 |  |  |  |
2.člen,(27) | ZVO-1, 23.člen (1),(2) |  |  |  |
2.člen,(28) | ZV-1,63.člen(2), ZVO-1, 23.člen (1),3.člen(4.1) |  |  |  |
2.člen,(29) | ZVO-1, 27.člen (1),
U(9) 14.točka 2.člena |  |  |  |
2.člen,(30) | ZVO-1,3.člen (10) |  |  |  |
2.člen,(31) | ZVO-1,3.člen(6.1) |  |  |  |
2.člen,(32) | U(9) 8.točka 2.člena
ZV-1, 7.člen (32), |  |  |  |
2.člen,(33) | ZVO-1,2.člen(6.5) |  |  |  |
2.člen,(34) | ZV-1,2.člen, ZVO-1, 2.člen |  |  |  |
2.člen,(35) | ZVO-1, 2.člen (4.1) |  |  |  |
2.člen,(36) | U(10) 2.člen (9) |  |  |  |
2.člen,(37) | ZV-1, 7.člen (4) |  |  |  |
2.člen,(38) | ZV-2, 7. člen, točka 40
ZVO-1,149.člen(1) |  |  |  |
2.člen,(39) | ZV-2, 7.člen, točka 41
ZVO-1,2.člen(6.6)
U(10) 2.člen (8) |  |  |  |
2.člen,(40) | ZVO-1, 2.člen(3.1) |  |  |  |
2.člen,(41) | ZVO-1, 3.člen (4.1) |  |  |  |
 |  |  |  |  |
3.člen | ZV-1,52,53.člen,
K(1), (K2)
P(1) |  |  |  |
4.člen |  |  |  |  |
tč.1a | ZV-1, 2.člen, 55.člen(2)
U(10) 22.člen |  |  |  |
Tč.1b | ZV-1, 2.člen, 55.člen(2)
U(10) 22.člen |  |  |  |
tč.1c | ZV-1, 2.člen, 55.člen(2)
U(10) 22.člen |  |  |  |
tč.2 | ZV-1, 55.člen(2)
U(10) 22.člen |  |  |  |
tč.3 | ZV-1, 55.člen(2)
P (5) 6.člen
U(10) 23., 24.člen |  |  |  |
tč.4 | ZV-1, 55.člen(2), 56.člen
U(10) 23., 26.člen, 27.člen, 29.člen |  |  |  |
tč.5 | ZV-1, 55.člen(2), 56.člen
U(10) 23., 27.člen |  |  |  |
tč.6,7,8,9 | ZV-1, 55.člen(2), 56.člen
U(10) 22., 23.člen |  |  |  |
 |  |  |  |  |
5.člen |  |  |  |  |
Točka 5.1 | ZV-1, 9.,55.,193.člen
P(2), P(3), P(4), P(5), P(11)
U(10) 8. do 16.člen, 17.člen |  |  |  |
Točka 5.2 | ZV-1, 59.člen |  |  |  |
6.člen | ZV-1, 74.,76.,77.,155.člen(2),
U(2) U(6)
ZON, 33.člen
P(2), P(4)
U(10) 18.člen |  |  |  |
7.člen |  |  |  |  |
Točka 1 | ZV-1, 9.člen
P(2), P(4), |  |  |  |
Točka 2 | U(5) |  |  |  |
Točka 3 | ZV-1, 74.člen |  |  |  |
 |  |  |  |  |
8.člen | ZVO-1, 96.člen(1), 99.člen,
U(3), U(4) |  |  |  |
9.člen | ZV-1, , 55.,123., ,
ZV-2, 3. člen, točka 4, 6.člen, 124.člen (5) in (6)
ZVO-1,10.člen
U(10) 17.člen |  |  |  |
10.člen | ZVO-1, 17.člen, 23.člen
U(9)
U(10) 29.člen |  |  |  |
11.člen |  |  |  |  |
točka 1 | ZV-1, 57.člen
U(10) 29.člen |  |  |  |
točka 2 | ZV-1, 57.člen
U(10) 29.člen |  |  |  |
točka 3 | ZV-1, 57.člen(3),64.člen, 65.člen,125.,150.člen,
ZVO-1,17.,68.člen, 36.člen
U(9)
U(10) 29.člen |  |  |  |
Točka4 | ZV-1, 57.člen(4)
U(10) 29.člen |  |  |  |
točka 5 | ZV-1, 57.člen(6)
U(10) 29.člen |  |  |  |
točka 6 | ZV-1, 5.člen
U(6)
U(10) 29.člen |  |  |  |
točka 7 | ZV-1, 209.člen(4) |  |  |  |
točka 8 | ZV-1, 57.člen(7) |  |  |  |
12.člen | Ni relevantno za transpozicijo |  |  |  |
 |  |  |  |  |
13.člen |  |  |  |  |
točka 1 | ZV-1, 55.člen(1) |  |  |  |
točka 2 in 3 | ZV-1, 53.člen(1),
K(1), K(2) |  |  |  |
točka 4 | ZV-1, 55.člen(2,3,4)
U(10) 5.člen |  |  |  |
točka 5 | ZV-2, 60.člen
U(10) 43.člen |  |  |  |
točka 6 | ZV-1, 209.člen(2) |  |  |  |
točka 7 | ZV-1, 209.člen(2),59.člen,58.člen |  |  |  |
 |  |  |  |  |
14.člen | ZV-2, 58.člen (2)
U(10) 48.člen |  |  |  |
15.člen | ZVO-1,109.člen |  |  |  |
16.člen | Ni relevantno za transpozicijo |  |  |  |
17.člen | Ni relevantno za transpozicijo |  |  |  |
18-21.člen | Ni relevantno za transpozicijo |  |  |  |
22. člen |  |  |  |  |
točka 1 | U (5), P (10), O (1) |  |  |  |
točka 2 | U (7), U (8), U (8),
P (6), P (7), P (8), P (9) |  |  |  |
23.člen | ZV-1, 181.člen,
ZVO-1, 161.člen,162.člen |  |  |  |
24.člen | ZV-1,109.člen |  |  |  |
 |  |  |  |  |
Dodatek št.I. | ZV-1,158.člen
U(10) 6., 7.člen |  |  |  |
Dodatek št.II. | ZV-1,9.člen
P(2), P(3), P(4), P(5), P(11)
U(10) 8. do 16. člen |  |  |  |
Dodatek št.III. | ZV-1,123.,124.člen,
ZVO-1,10.člen
U(10) 17., 30.člen |  |  |  |
Dodatek št.IV. | ZV-1, 74.,76.,77.,155.člen(2),
ZVO-1,17.člen in U(2)- U (6),
ZON,33.člen
U(10) 18.člen |  |  |  |
Dodatek št.V. | ZV-1,62.,63.člen,
ZVO-1, 23.člen, 96.člen |  |  |  |
Dodatek št.V, 1. del |  |  |  |  |
Dodatek št.V, 2. del |  |  |  |  |
2. del, 2.1 |  |  |  |  |
2.del, 2.2 |  |  |  |  |
2.del, 2.3 |  |  |  |  |
2.del, 2.3.1 | U(4), 4.člen (2) in Priloga 1 |  |  |  |
2.del, 2.3.2 | U(4), 5. člen (1) in 6. člen (1) |  |  |  |
2.del, 2.4 |  |  |  |  |
2.del, 2.4.1 in 2.4.2 | P(3) |  |  |  |
2.del, 2.4.3 | P(3) in U(4), 4. člen (1) |  |  |  |
2.del, 2.4.4 | U(6), 9. člen |  |  |  |
2.del, 2.4.5 | P(3) in U(4), 4. člen (2) |  |  |  |
2.del, 2.5 | P(3) |  |  |  |
Dodatek št.VI. | ZV-1,57.člen,
ZVO-1,2.člen |  |  |  |
Dodatek št.VII. | ZV-1,55.člen,
U(10) 5. do 34.člen, 40.člen |  |  |  |
Dodatek št.VIII. | ZVO-1, 17.člen
U(10) 12.člen |  |  |  |
Dodatek št.IX. | ZVO-1, 17.,23.člen |  |  |  |
Dodatek št.X. | ZVO-1, 17.člen |  |  |  |
Dodatek št.XI. | ZV-1, 9.člen
P(3), P(5), P(11) – priloga 3 |  |  |  |
 |  |  |  |  |
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva COUNCIL DIRECTIVE of 8 december 1975 concerning the quality of bathing water (76/160/EEC)
celex št.: 31976L0160
Direkitva je bila v slovenski pravni red prenešena z naslednjimi predpisi:
naziv predpisa | objava v UL RS (številka, datum) |
ZVO-1-UPB1 Zakon o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo
Zakon o varstvu okolja (v izjavi o prenosu) | Ur.l. RS, št. 39/06 z dne 13.4.2006
Ur.l. RS,št. 41/04 z dne 22.4.2004 |
ZV-1 Zakon o vodah | Ur.l. RS, št. 67/02 z dne 26.7.2002
(110/02, 2/04, 10/04, 41/04) |
ZV-2 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah | Ur.l. RS, št. |
ZVU Zakon o varstvu pred utopitvami | Ur.l. RS, št. 44/00 z dne 26.5.2000 |
ZVU-1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami | Ur.l. RS, št. 26/07 z dne 23.3.2007 |
U(1) Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda | Ur.l. RS, št. 70/03 z dne 18.7.2003 |
U(2) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda | Ur.l. RS, št. 72/04 z dne 2.7.2004 |
P(1) Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode | Ur.l. RS, št. 73/03 z dne 29.7.2003 |
P(1A) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode | Ur.l. RS, št. 96/06 z dne 15.9.2006 |
P(2) Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda | Ur.l. RS, št. 79/03 z dne 12.8.2003 |
Odgovorni organ: | Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska 48, SI – 1000 Ljubljana |
Odgovorna oseba: | MATEJA POJE | kontaktni podatki (tel., e-pošta): | ++386-1-478-41-48
mateja.poje@gov.si |
datum izpolnitve tabele: | 24.10.2007 |
Člen direktive (oz. odstavek) | določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe Direktive (členi) | opombe resornih organov | določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe Direktive (členi) | opombe SVZ |
Člen 1.1 | P(1A), 1. člen
U(1), 5. člen |  |  |  |
Člen 1.2 | ZV 2, 77.člen
ZVU, 5. člen
ZVU-1, 2. člen
P(1), 21. člen
P(1A), 11. člen
P(2), 2. člen, 3. člen |  |  |  |
Člen 2 | P(1A), 1. člen
P(1), Priloga 2 |  |  |  |
Člen 3.1 | P(1A), 1. člen
P(1), 26. člen, Priloga 2
U(1), 4. člen, 5. člen |  |  |  |
Člen 3.2 | P(1A), 1. člen
P(1), Priloga 2 |  |  |  |
Člen 3.3 | P(1), 26. člen |  |  |  |
Člen 4.1 | ZV-1, , 57. člen
ZV-2, 77.člen in 77.a člen
U(2), 6. člen, 7. člen |  |  |  |
Člen 4.2 | P(1A), 1. člen, 12. člen
U(1), 3. člen, 4. člen, 5. člen |  |  |  |
Člen 4.3 | ZVO-1-UPB1, 24. člen,
ZV-1, 55. člen
ZV-2, 77.a člen |  |  |  |
Člen 4.4 | P(1), 26. člen |  |  |  |
Člen 5.1 | P(1), 27. člen |  |  |  |
Člen 5.2 | P(1), 27. člen |  |  |  |
Člen 6.1 | P(1A), 12. člen
P(1), 24. člen, 27. člen, Priloga 2
U(1), 4. člen
U(2), 8. člen |  |  |  |
Člen 6.2 | P(1), 28. člen
U(1), 4. člen |  |  |  |
Člen 6.3 | P(1), 29. člen
U(2), 6. člen, 7. člen |  |  |  |
Člen 6.4 | P(1), 29. člen
U(2), 3. člen |  |  |  |
Člen 6.5 | P(1A), 12. člen
P(1), Priloga 3 |  |  |  |
Člen 7.1 | ZV-1, 3. člen |  |  |  |
Člen 7.2 | P(1A), 1. člen
P(1), Priloga 2 |  |  |  |
Člen 8 | P(1), 30. člen |  |  |  |
Člen 9 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 10.1 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 10.2 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 11.1 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 11.2 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 11.3 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 12.1 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 12.2 | - | Ni predmet prenosa. |  |  |
Člen 13 |  | ZVO-1-UPB1, 109. člen |  |  |
Priloga | P(1), Priloga 2 in Priloga 3 |  |  |  |
¸
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Zadnja sprememba: 03/13/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |