Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1, v nadaljnjem besedilu: ZV-1) je začel veljati 10.8.2002. Kasneje so se ga dotaknile posamične spremembe, določene z drugimi zakoni. Tako je bil na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradno prečiščeno besedilo; Ur. l. RS. št. 39/06; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) razveljavljen 94. člen ZV-1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 2-64/2004) je določil, da so na notranjem območju vodovarstvenega območja neposredno ob zajetju pristojni za nadzor nad izvrševanjem zakona o vodah zdravstveni inšpektorji. Ustavno sodišče je z odločbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 10/04, odločilo v sporu o pristojnosti, da nadzorstvo nad izvajanjem obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda sodi v pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo. Odločba, ki po vsebini ni posegla v vsebino zakona, je pomembna za njegovo izvajanje.

Po uveljavitvi ZV-1 so bili sprejeti nekateri zakoni, ki vplivajo na zakon o vodah in terjajo njegovo prilagoditev. Sprejete so bile tudi številne direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki jih je treba prenesti v notranji pravni red tudi z zakonom o vodah.

Razloge za predlagano spremembo zakona o vodah bi tako lahko strnili v tri sklope. Prvenstveno je to zahteva nove zakonodaje EU na področju voda, ki zahteva prenos v notranji pravni red. V drugi sklop sodi zagotovitev pravne podlage za zagotavljanje nadomestil zaradi zman dohodka kmetijskim gospodarstvom zaradi prilagoditve vodovarstvenemu režimu. V tretji sklop pa lahko uvrstimo nekaj sprememb, ki naj bi odpravile nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona. Torej, razloge za spremembo zakona lahko strnemo v naslednje tri sklope:

- nova zakonodaja EU in uskladitev z novo slovensko zakonodajo.
- nadomestila na vodovarstvenih območjih in
- druge spremembe, ki naj bi olajšale izvajanje zakona.

- uskladitev z Novo Kopalno direktivo,
- uskladitev s Poplavno direktivo,
- popravki pri prenosu Vodne direktive v notranji pravni red.

- zagotovitev pravne podlage za izplačevanje nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih.

- uskladitev z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, ZP-1-UPB4),
- uskladitev z Zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06); predvsem institut komercialni ribnik,

- poenostavitev postopkov podeljevanja vodnih pravic brez poseganja v temeljne institute,
- poenostavitev načina določanja vodnih in priobalnih zemljišč,
- upravljanje z vodnimi zemljišči po ukinitvi statusa vodnega zemljišča in
- drugo.

· nove mikrobiološke parametre in njihove mejne vrednosti za ugotavljanje higienske ustreznosti kopalne vode skladno s stanjem razvoja in tehnike, ter
· nov sistem upravljanja s kakovostjo kopalnih voda, ki se ne omejuje le na ukrepe v primeru higienske neustreznosti kopalne vode, temveč tudi na zagotavljanje sistema upravljanja tekom kopalne sezone, da se v največji možni meri zagotovi varovanje zdravja kopalcev.

- pripravijo karte poplavne nevarnosti in ogroženosti,
- izdelajo načrte obvladovanja poplavne ogroženosti in
- sporočijo Evropski komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.

- ponovno preučitev kazenskih določb zakona o vodah (181.člen),
- sankcioniranje odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika, sankcioniranje posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in njegove odgovorne osebe,
- preučitev morebitne potrebe po sankcioniranju odgovorne osebe v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti,
- navedba glob namesto denarnih kazni,
- uskladitev višine glob in
- sprememba valute zaradi uvedbe evra;

- na javnem razpisu je nemogoče pregledati dokumente in ugotoviti, ali po vsebini ustrezajo prijavi;
- na kakšen način nepopolne prijave zavreči (kakšen upravni akt izdati);
- primer: izdana je odločba o izboru koncesionarja; ena stranka, ki je sodelovala na javnem razpisu in ni bila izbrana, se pritoži na upravno sodišče; postopek teče pred sodiščem, vendar pa pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in tako mora izbrani koncesionar skleniti koncesijsko pogodbo in začeti z izvajanjem koncesije v določenem roku; kaj se zgodi, če sodišče odpravi odločbo o izboru in vrne zadevo v ponoven postopek, izbrani koncesionar pa je na primer že izvrševal koncesijo.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

- priprava načrta upravljanja z morskim okoljem in priprava podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami
- izvajanje rečne in morske nadzorne službe
- uvedbo nadomestil na vodovarstvenih območjih.

V ceniku javne službe za leto 2008 imamo:

rečnega nadzornika I: 14,31 evra/uro (srednja izobrazba)

rečnega nadzornika II: 21,51 evra/uro (višja oziroma visoka izobrazba)

Torej so dodatni stroški, ki bi nastali leta 2011 :

8 (vodnih območij) x 12 (mesecev) x 174 (ur) x 14,31 evra = 239.034,24 + 20% DDV = 286.841,08 evrov

8 (vodnih območij) x 12 (mesecev) x 174 (ur) x 21,51 evra = 359.303,04 + 20% DDV = 431.163,64 evrov

SKUPAJ: 718.004,72 evrov

3.3.2. Obseg kmetijske pridelave znotraj obravnavanih vodovarstvenih območij

Oceno finančnih posledic uvedbe nadomestil lahko prikažemo na podlagi podatkov o obsegu pridelave znotraj vodovarstvenih območjih, za katera so bili v letih 2005 – 2007 sprejeti vladni akti o zavarovanju ali pa je njihova priprava že v teku.

Obseg kmetijske pridelave znotraj teh vodovarstvenih območij je pripravljen ob upoštevanju podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer za osem vodovarstvenih območij, ki so zavarovani z vladnimi uredbami na podlagi ZV-1 ali pa so že v postopku sprejemanja. Skupaj obsegajo 57.049 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je znotraj najožjega vodovarstvenega območja (v nadaljevanju: VVO I) 1.762 ha, znotraj ožjega vodovarstvenega območja (v nadaljevanju: VVO II) 8.884 ha ter znotraj širšega vodovarstvenega območja (v nadaljevanju: VVO III) 46.402 ha kmetijskih zemljišč (Preglednica 1).

Preglednica 1: Podatki o kmetijskih zemljiščih znotraj osmih obravnavanih vodovarstvenih območijih

% kmetijskih površin	VVO I		VVO I+II		VVO I+II+III
	Število KMG	%	Število KMG	%	Število KMG	%
0 %	5.737	88,5	4.678	72,2
0-20 %	493	7,6	676	10,4	946	14,6
20-40 %	137	2,1	305	4,7	493	7,6
40-60 %	64	1,0	206	3,2	334	5,2
60-80 %	25	0,4	186	2,9	430	6,6
80-100 %	26	0,4	431	6,6	4.279	66,0
Skupaj	6.482	100	6.482	100	6.482	100

Opomba: v skupino »potrebno prilagoditve« smo šteli naslednje rabe tal: 1100 njive in vrtovi, 1222 eks. sadovnjaki, 1221 int. sadovnjaki, 1211 vinogradi, 1160 hmeljišča, 1230 oljčni nasad, 1240 ostali trajni nasadi. Vse ostale rabe tal so v skupini »Brez prilagoditve«.


Ob upoštevanju zahteve vodovarstvenega režima glede kmetovanja znotraj VVO I, bi bila za kmete najprimernejša preusmeritev iz njiv in trajnih nasadov v trajne travnike. Analiza rabe tal znotraj VVO I po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2005 pokaže, da je znotraj VVO I na osmih obravnavanih območjih skupaj 1.762 ha kmetijskih zemljišč, od katerih bi bilo treba izvesti prilagoditve 1172 ha, oziroma 66,5 % vseh kmetijskih zemljišč znotraj VVO I. Razlike znotraj posameznih vodovarstvenih območij pa so očitne.

3.3.4. Finačna ocena posemezih ukrepov

Za finančno oceno se lahko prevzame oceno za podoben ali enak ukrep kot je to opredeljeno v Programu razvoja podeželja za RS 2007 – 2013 (v nadaljevanju: PRP) in sicer za poseben podukrep 214 III/6 »Pokritost tal na vodovarstvenem območju«.
Izračunane višine plačila po modelni kalkulaciji za ta ukrep pri tem ukrepu znašajo za njive 204 evre, za trajne nasade 450 evrov in za travinje 210 evrov na hektar. Okvirne višine nadomestila, kot so opredeljene v PRP, se lahko uporabijo tudi kot okvirne vrednosti za izračun nadomestil na vodovarstvenih območjih.

Predlog zakona ima zagotovljena sredstva v državnem proračunu za pripravo predpisov v višini (Proračunska postavka: Predpisi 4404), v Vodnem skladu (Proračunska postavka: 3017 Vodni sklad) in za plače (Proračunska postavka: Plače 4255).
Zavezanec za izplačila nadomestil za zmanjšanje dohodka je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Strošek nadomestil za zmanjšanje dohodka in njihova izvedba bo vključena v ceno pitne vode.

Predlog zakona nima posledic za druga javna finančna sredstva.






4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost pravu EU

4.1. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
4.1.1. Ureditev vodovarstvenih območij in nadomestila

Preučitev drugih pravnih sistemov je prvenstveno prišla v poštev v zvezi z nadomestili za kmete na vodovarstvenih območjih.
Preučili smo tri sisteme, ki poznajo izplačevanje nadomestil na vodovarstvenih območjih. Za osnovo je bila vzeta ureditev izplačevanja nadomestil znotraj posameznih dežel Nemčije in v Avstriji.


Nemčija
Nemčija pozna le splošno ureditev na zvezni ravni. Dežele same pa so uporabile različne pristope pri ureditvi nadomestil na vodovarstvenih območjih.

Pravna podlaga za določanje vodovarstvenih območij in izplačevanje nadomestil je Zvezni zakon o vodah (Wasserhaushaltsgesetz, Nemčija): V skladu z 19. členom se lahko vodovarstvena območja določijo pod pogojem, da gre za dobrobit skupnosti, in sicer iz treh razlogov: če je treba vode zaščititi pred škodljivimi vplivi za namene trenutne ali bodoče javne oskrbe s pitno vodo, če je treba obogatiti pitno vodo ali če je treba preprečiti škodljive odtoke padavinske vode, odplavljanje in vnos delcev prsti ter sredstev za gnojenje ali zaščito rastlin v vode. Ukrepi vodovarstvenega režima lahko obsegajo prepovedi, omejitve ali dopustitve izvajanja določenih dejavnosti. Če zaradi omenjenih ukrepov pride v poštev razlastitev, je treba zanjo zagotoviti odškodnino.
V četrtem odstavku 19. člena je določena pravna podlaga za izplačevanje nadomestil.
Nadomestila se lahko izplačajo samo za ukrepe, ki se nanašajo na kmetijsko ali gozdarsko rabo zemljišča. Izplačajo se lahko samo za tiste zahteve, ki so večje, strožje od zahtev, ki so sicer predpisane, ki omejujejo običajno kmetijsko ali gozdarsko rabo zemljišča. Nadomestilo se izplača, če je nastala ekonomska škoda. Nadomestilo ne obsega povrnitve popolne ekonomske škode. Izravnava nikoli ni sto odstotna, tudi kmet mora namreč prispevati k zmanjšanju škode. Pravica do odškodnine zaradi razlastitve seveda izključuje pravico od izplačila nadomestila. Nadomestilo se ne sme izplačati, če je ekonomsko škodo mogoče nadomestiti z operativnimi ukrepi ali drugimi sredstvi iz javnih proračunov ali tretjih oseb.

Posamezne dežele (na primer: Dežela Baden-Wűrtenberg) so uporabile različne pristope. Nekatere izmed njih so uporabile sistem zbiranja sredstev iz cene za pitno vodo na ravni lokalnih skupnosti. Lokalne skupnosti pa so zadolžene za izplačevanje nadomestil upravičencem.

Predlagana novela zakona o vodah upošteva model, ki ga je uporabila Dežela Bavarska, ki je splošneje uporabljen, povezan z nižjimi stroški in bolj ustreza razmeram in ureditvi v Slovenije.

Dežela Bavarska
Nadomestilo se na Bavarskem načeloma izplača enkrat letno na podlagi zahtevka, lahko pa se izplača tudi za daljše časovno obdobje.

Zavezanec za izplačilo nadomestila je tisti, ki ima od določitve vodovarstvenega režima neposredno korist. Na večini vodovarstvenih območij so to izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo. Nosilci stroškov na območjih z zdravilnimi vrelci so trenutni upravljavci vrelca, ob upoštevanju posameznih primerov na Bavarskem gre v tem primeru za komunalna ali zasebna podjetja.

Do nadomestila je upravičen tisti, ki zemljišče v vodovarstvenem območju rabi v kmetijske ali gozdarske namene, pa naj bo to lastnik ali zakupnik.

Pri izračunu zneskov nadomestil se je kot zelo koristno izkazalo, da se zaradi tako velikega števila zneskov in premij nadomestil uporablja vedno enaka pravila za izračun in enake podatke, pa naj gre za varstvo voda in okolja ali pa za utemeljevanje premij v zahtevku Evropskega sklada za razvoj podeželja (ESRP).

Deželna kmetijska svetovalna služba je na podlagi vzorčne uredbe o vodovarstvenih območjih izdelala katalog nadomestil s priporočenimi zneski, ki so ga uskladili z uradom za upravljanje voda, upravljavci naprav za pridobivanje vode in združenjem kmetov.


Nadzor nad upoštevanjem pogojev za nadomestilo se izvaja prvenstveno kot samonadzor, kar je urejeno s posebnim predpisom. Državni nadzor pa se izvaja kot nadzor nad izvajanjem samonadzora.

V Deželi Bavarski izda organ, pristojen za vodno gospodarstvo, uredbo o vodovarstvenem območju. Organ, pristojen za kmetijstvo pa izda predlog o izravnalnih plačilih. Zadnji akt nima pravne narave temveč ima priporočilno vrednost. Ustanovljena je bila tudi ad-hoc delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov in organov, pristojnih za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in združenje kmetov. Sredstva za izravnalna plačila se pridobijo neposredno od uporabnikov pitne vode s tega območja in so vključena v ceno pitne vode, ki jo zaračunava upravljavec vira pitne vode s tega območja. Upravljavec torej sklepa pogodbe z upravičenci. Upravičenec do izravnalnih plačil je tisti, ki rabi zemljišče v kmetijske ali gozdarske namene, pa če je to lastnik ali zakupnik.

Avstrija

Zakonska podlaga za določanje vodovarstvenih režimov in odškodnino je podana v avstrijskem zakonu o vodnem pravu. Na podlagi četrtega odstavka 34.člena Zakona o vodnem pravu (1959) pripada odškodnina vsakomur za omejitve uporabe, odrejene z uredbo ali odločbo. Vodovarstveno območje se lahko določi z odločbo ali uredbo.
Pri (posameznih) napravah za oskrbo z vodo (pitna in tehnološka voda) se območje zajetja in širše zbirno območje zavaruje predvsem z odločbo. Če pa je potrebno obsežnejše varovanje z namenom splošne oskrbe z vodo (§ 34, odst. 2) se vodovarstveno območje ne določi samo na območju zajetja in zbirnega območja vodnega zajetja, ampak tudi na širšem območju. Ukrepi vodovarstvenega režima so predvsem omejevalne narave v javnem interesu in ne gre za razlastitev.
Pravica do ustreznega nadomestila gre tistemu, ki zaradi zahtev vodovarstvenega režima svojih zemljišč ali naprav ne more uporabljati na način ali v obsegu, ki mu pripada na podlagi obstoječih pravic. Nadomestilo je naslovljeno na širok krog potencialnih upravičencev in ni omejeno samo na kmetijstvo in gozdarstvo. Nadomestilo morajo zagotoviti imetniki vodnih pravic torej tisti v katerih interesu je določitev vodovarstvenega območja. Upravičenec je lahko samo lastnik zemljišča in ne zakupnik ali najemnik tega zemljišča.

Za vodovarstvena območja se je v preteklih letih uporabljal kmetijsko okoljski program - program za pospeševanje ekološkega, ekstenzivnega kmetijstva (programi ÖPUL^* za preventivno varstvo voda), zaradi česar se je mnogo kmetov odpovedalo zahtevam za odškodnino. V ÖPUL 2000 so bili ponujeni različni ukrepi, ki jih je kmet lahko bolj ali manj prostovoljno kombiniral. Višine subvencij oziroma finančne pomoči so v novem zgoščenem okoljskem programu vsekakor zmanjšane.

Na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o vodnem pravu (1959) pripada odškodnina vsakomur za omejitve uporabe, odrejene z uredbo ali odločbo. Merilo za odškodnino je okrnitev pravno možne (dovoljene) koristnosti oziroma uporabnosti, ne pa tudi tistih oblik uporabe, ki bi lahko prišle v poštev v prihodnosti vendar pa glede na trenutni pravni položaj (na primer namembnost površin) niso dovoljene, ali pa so zmanjšanje vrednosti.

Irska in Škotska
Po informacijah, s katerimi razpolaga predlagatelj, se za pitno vodo v velikem delu Evrope, poleg podzemne uporablja tudi površinska voda. Velika večina evropskih držav pozna obveznost določevanja vodovarstvenih območij z različnimi režimi: Francija, Švica, Irska, Škotska, Italija... Irska in Škotska uporabljata tako površinsko kot podzemno vodo za oskrbo s pitno vodo, s tem, da je delež površinske vode veliko večji kot je to v Sloveniji. Vse naštete države imajo v naprej določeno metodologijo določanja vodovarstvenih območij z razredi od 1 do 3. Italija od tega načina odstopa v toliko, da nima v naprej določenih meril za določanje vodovarstvenih območij, kar pomeni, da uporabljajo povsem različne sisteme določanja.

Portugalska
Poseben primer je Portugalska. Za oskrbo s pitno vodo mesta Lizbone so zgrajeni veliki zadrževalniki površinske vode. Okoli zadrževalnikom je določen varstveni pas na katerem veljajo določene omejitve in prepovedi rabe zaradi preprečitve neposrednega onesnaženja vode, ki se zbira v zadrževalniku. Portugalska pa ne pozna zagotavljanja nadomestil ali odškodnin na varstvenem območju.



4.1.2. Zagotavljanje poplavne varnosti

Poplavna direktiva določa, da morajo države članice, z namenom zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, določiti območja, kjer obstaja nevarnost poplav ter v ta namen pripraviti Načrte za zmanjševanje ogroženosti in pripadajoče programe ukrepov za vsa pomembna območja ogroženosti. V prehodnem obdobju pa direktiva upošteva karte, ki so že pripravljene in jih države že uporabljajo. Večina držav, vključno s Slovenijo, že ima zagotovljene karte nevarnosti, nekatere države pa tudi že karte ogroženosti.

Avstrija
Pristojnost in izdelava kart je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami.

Trenutno se izdelujeta dva tipa kart: karte poplavnih/retenzijskih območij in karte poplavne nevarnosti s povratno dobo sto let. Pri izdelavi kart je pomembna ločitev med poplavami nižinskih rek na eni strani in hudourniškimi poplavami, erozijo in snežnimi plazovi na drugi strani. Pri slednjih se kartira predvsem območje katastrofalnih dogodkov, ki so določeni s povratno dobo sto petdeset let.

Pomembno je sodelovanje zavarovalniške stroke z javni službami (PPP – public private partership; javno zasebno partnerstvo) pri izdelavi kart poplavne nevarnosti, ki je prek spletnega portala HORA (Hochwasser Risikozonierung Austria) javno dostopna.

Nemčija
Pristojnost in izdelava kart je na deželnem nivoju, vendar so bila v letu 2006, zaradi poenotenja pristopa, na nacionalnem nivoju izdelana priporočila za izdelavo kart poplavne nevarnosti in ogroženosti.

S poplavnimi kartami se predvsem prikazujejo (dostopno na spletu interaktivno ali z možnostjo snetja) obseg poplav in globina vode z različnimi povratnimi dobami. Določene dežele pri kartiranju posebej določajo naravna retenzijska poplavna območja.

Nemško zavarovalniško združenje (GDV) je razvilo orodje za klasifikacijo poplavni območij in con.


Velika Britanija (Anglija in Wales)
Pristojnost in izdelava kart je na Agenciji za okolje (Environmental Agency).

Karte, ki so namenjene predvsem dvigu zavesti, načrtovanju rabe prostora in reševanja, prikazujejo (dostopno na spletu):

- poplavljanje rek in morja v primeru brez varovalnih ukrepov,
- lokacije ukrepov varstva pred poplavami in
- območja, ki so, z določeno stopnjo varnosti, zaščitena s temi ukrepi.

Slovenija je v svoj pravni red že prenesla vodno direktivo z ZV-1. Vsi temeljni instituti so preneseni s tem zakonom. Pri določenih pojmovanjih pa je bilo treba narediti nekaj prilagoditev. S predlagano novelo je zaradi uskladitve z Vodno direktivo na novo opredeljeno pojmovanje »načela povrnitve stroškov obremenjevanja voda«, »storitev povezanih z rabo vode« in »raba vode«. Načelo povrnitve stroškov obremenjevanja voda nadomešča pojmovanje načela ekonomskega vrednotenja voda.
S predlaganim zakonom so na novo opredeljeni pojmi kopalna območja, kopalne vode. Na novo je določena pravna podlaga za določitev varstvenih območij kopalnih voda. S podzakonskim predpisom bo narejena uskladitev še z naborom parametrov, saj Nova Kopalna direktiva uvaja dva mikrobiološka parametra. Novost so tudi določbe zakona, ki opredeljujejo nov sistem upravljanja s kakovostjo kopalnih voda, ki se ne omejuje le na ukrepe v primeru higienske neustreznosti kopalne vode, temveč tudi na zagotavljanje sistema upravljanja tekom kopalne sezone, da se v največji možni meri zagotovi varovanje zdravja kopalcev.

Standardi kakovosti za kopalne vode po novi kopalni direktivi predstavljajo dodatne zahteve k standardom kakovosti za površinske vode po Vodni direktivi. Skladno z Novo kopalno direktivo morajo tako kopalne vode, poleg dobrega stanja voda po vodni direktivi, zadostiti še dodatnima standardoma kakovosti za dva mikrobiološka parametra (Intestinalni enterokoki in Escherichia Coli), opazovati pa je treba tudi morebitne pojave cvetenja alg ali cianobakterij ter pojave drugih vrst onesnaženja kot so plavajoči odpadki, steklo, plastika in podobno. Način izvajanja monitoringa bo opredeljen posebej s podzakonskim predpisom. Navedeni ukrepi so bili deloma predpisani že z veljavno kopalno direktivo, in so le nadgrajeni glede na razvoj znanosti in tehnike, nekateri, kot na primer sodelovanje javnosti ali preventivne aktivnosti tekom kopalne sezone, pa so nova obveznost v okviru upravljanja kakovosti kopalnih voda.


ZV-1 vsebuje celotno poglavje, ki je namenjeno urejanju voda (4. poglavje: Urejanje voda) in v tem okviru tudi poplavni varnosti. V tem poglavju so podane pravne podlage za določitev poplavnih in erozijskih območij in za ugotavljanje teh območij ter predpisovanje prepovedi in omejitev na območjih, ogroženih zaradi poplav in omejitev. Pomemben predpis za določitev območij nevarnosti je Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti, ki je začel veljati julija lansko leto. Temu pravilniku bo sledila še splošna uredba, ki bo določala varstvene režime. Na tej podlagi je bila pripravljena opozorilna karta je evidenca o vseh znanih poplavnih dogodkih do sedaj, ki je narejena na podlagi evidentiranja dejanskih dogodkov (tudi historičnih) in do sedaj narejenih hidrološko hidravličnih analiz za potrebe načrtovanja in projektiranja.

V skladu s Poplavno direktivo je treba do konca leta 2011 pripraviti Predhodno oceno poplavne ogroženosti, ki bo podlaga predvsem za določitev pomembnejših območij poplavne ogroženosti ter tudi pomembnejših območij poplavne nevarnosti, ki so pomembna za ohranjanje kot retenzijska območja, ter kot taka omejena za poseganje v prostor. Predhodna ocena se bo izvedla na podlagi prekrivanja:
1. ocene potencialne poplavne nevarnosti, ki bo združevala karte nevarnosti ter dodatne analize na podlagi katere se bodo določila tudi druga potencialno poplavno nevarna območja, ki niso zajeta v karti nevarnosti in
2. ocene ranljivosti, pri čemer se bo upoštavala predvsem gostota poselitve, pomembni onesnaževalci, pomembne transportne in druge infrastrukture, zavarovana območja ter večja retenzijska območja.

Za območja, ki bodo na podlagi predhodnih ocen določena kot pomembnejša (podlaga za nacionalne obveznosti) bo treba pri nadaljnjih aktivnostih poročati EU. Omenjene nadaljnje aktivnosti v skladu s Poplavno direktivo ter tudi našim zgoraj omenjenim pravilnikom pa so:
- izdelava kart poplavne nevarnosti, ki morajo biti narejene do konca leta 2013
- izdelava kart poplavne ogroženosti, to je ocena ogroženosti na podlagi ranljivosti (posledice v primeru poplave na življenje, ekonomijo, okolje ...) v poplavno nevarnih območjih ki morajo biti narejene do konca leta 2013.
- izdelava Načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki morajo biti narejeni do konca leta 2015. Njihova bistvena vsebina je določitev ukrepov za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, poudarek pa je na negradbenih ukrepih (preprečevanje in omejevanje posegov na območjih, ki "pripadajo" vodam)

Morska direktiva
Predlog direktive določa, da morajo države članice s ciljem doseganja dobrega stanja morskega okolja pripraviti strategijo s pripadajočimi programi ukrepov z namenom doseganja ciljev dobrega okoljskega stanja do leta 2020. V predlaganem zakonu je podana izrecna pravna podlaga za pripravo načrtov za upravljanje morskega okolja.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Predlagatelj meni, da bo novela zakona o vodah omogočila učinkovitejše upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Temu je namenjenih več sprememb, ki se nanašajo na razpolaganje z opuščenimi vodnimi zemljišči, poenostavljenim postopkom pridobivanjem služnosti in stavbnih pravic na vodnih zemljiščih v lasti države, vpisovanje vodnih zemljišč v zemljiško knjigo.



II. BESEDILO ČLENOV

»(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
1. Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5.2.1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4.3.2006, str. 37),
2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22.12.2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15.12.2001, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES),
3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4.3.2006, str. 37) in
4. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6.11.2007, str.27).«.

»(2) Za onesnaževanje voda se plačuje okoljske dajatve v skladu s predpisi o varstvu okolja.«.

»38. Poplavna in erozijska ogroženost je kombinacija verjetnosti nastopa poplavnega in z njim povezanega erozijskega dogodka ter mogočih škodljivih posledic, ki jih ima lahko ta dogodek na ljudi, okolje, gospodarske dejavnosti in na kulturno dediščino.
39. Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode.
40. Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so storitve, s katerimi se za gospodinjstva, javne institucije po predpisih o državni upravi ali katerokoli gospodarsko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo:
- odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali
- odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo.
41. Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda.
42. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.
43. Onesnaževalo je kakršnakoli snov, ki lahko povzroči onesnaževanje, zlasti tiste iz Priloge 8 Direktive 2000/60/ES.
44. Celinske vode so stoječe ali tekoče površinske vode na površju kopnega in podzemne vode na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, pri čemer se za vprašanja plovbe po celinskih vodah ter upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje, da ne vključujejo podzemnih voda.
45. Kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo po predpisih o kmetijstvu.«.

»(1) Mejo vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem katastru. V zemljiški kataster se podatek o vodnem zemljišču prevzame kot dejanska raba.«.

(1) Določitev zemljiške parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča, ministrstvo ali lokalna skupnost.

(2) Evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča se v zemljiškem katastru izvede v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin.«.

1. varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov,
2. urejanja voda,
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra in določanja varstvenih režimov.«.

»(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge tega zakona, pet metrov od meje vodnega zemljišča.
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:
1. gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

(7) V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.«.

»(4) Po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra vodnemu zemljišču se lahko:
- razpolaga s tem zemljiščem zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu,
- zamenja to zemljišče za drugo zemljišče, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu, ali
- zamenja to zemljišče za drugo vodno ali priobalno zemljišče, s katerim ne upravlja.«.

» (5) Če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno in katastrsko stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
(6) Če glede razpolaganja z vodnimi zemljišči po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra ni mogoče ravnati v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, se lahko :
- kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, ali
- s stavbnimi zemljišči prosto razpolaga. Prihodki od razpolaganja s stavbnim zemljiščem so prihodki Sklada za vode.«.

»(9) Za ustanovitev stvarne služnosti na vodnih ali priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva se ne uporabljajo predpisi o razpolaganju z državnim premoženjem.«.

»3. drug objekt, naprava ali ureditev, s katerim se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj.«.

»(5) Minister določi vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami.«.

»(5) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin proti plačilu stroškov odvzema naplavin.«.

»(6) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne javne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.

»(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.«.

V drugem odstavku se besedilo »osebe iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedo »javnost«.

V tretjem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«, beseda »posreduje« pa se nadomesti z besedo »posredujejo«.

V četrtem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena in širši« nadomesti z besedo »zainteresirani«.

V šestem odstavku se besedilo »Osebe iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »Zainteresirane osebe«.

V osmem odstavku se besedilo »osebam iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »zainteresiranim osebam«.

(1) Načrti iz 55. in 59. a člena tega zakona se lahko dopolnijo s podrobnejšimi programi in načrti upravljanja voda za porečje, povodje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda.
(2) Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda morajo biti skladni z načrti iz 55. in 59. a člena tega zakona.
(3) Podrobnejši načrti upravljanja voda se pripravijo ob smiselni uporabi določb 58. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše načrte upravljanja voda sprejme vlada ob smiselni uporabi predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona.«.

Besedilo 71. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.
(3) Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.
(4) Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.«.

Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.

(2) Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru:
- izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
- posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali
- z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe iz 5. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona.

(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka pripravi letni program odvzemanja in uporabe naplavin, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.

(4) Za del naplavin, ki se uporabi za vgradnjo v vodno infrastrukturo, se ne plačuje vodnega povračila.

(5) Izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko izvajalec javne službe iz tega odstavka uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora izvajalec javne službe iz tega odstavka plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.«.

- ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre,
- število kopalcev na kopalnem območju in
- obstoječo posebno in splošno rabo vode na tem območju.«.

(1) Z namenom zavarovanja kopalnih voda pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost kopalne vode, lahko vlada določi varstvena območja kopalnih voda.

(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost kopalne vode, ali naloži lastniku ali drugemu posestniku zemljišč na varstvenem območju kopalnih voda, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost kopalnih voda.

(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.

(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja kopalnih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti kopalne vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.«.

»(2) Izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo označi območje zajetja pitne vode in pripravi načrt postavitve ustreznega prometnega znaka na notranjih vodovarstvenih območjih. Imetnik vodne pravice lahko označi vodovarstveno območje, določeno za rabo termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.«.

(1) Lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, se zagotovi nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki so strožji od ukrepov, ki veljajo za izvajanje kmetijske dejavnosti zunaj vodovarstvenega območja.

(2) Nadomestna zemljišča za primere iz prejšnjega odstavka zagotavljajo upravljavci z vodnimi zemljišči, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti.

(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je oseba iz prvega odstavka tega člena upravičena do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.

(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena ni upravičena do nadomestnega zemljišča oziroma nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, če za enak ukrep že prejema nadomestilo, subvencijo ali drugo plačilo na podlagi drugega naslova.

(5) Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ne vključuje izgubljenega dobička, ki bi ga bilo šele mogoče pričakovati.

(6) Zavezanec za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.

(7) Način izplačevanja, vrsta ukrepa in višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ter nadzor nad izvajanjem ukrepa za katerega se izplačuje nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti se uredijo s pogodbo med zavezancem in upravičencem.
(8) Vlada s predpisom določi vrste ukrepov za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.«.

(1) Z namenom zavarovanja površinske vode pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost površinske vode, lahko vlada določi varstvena območja na priobalnih zemljiščih in na vplivnem območju površinskih voda.

(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost površinske vode, ali naloži lastnikom ali drugim posestnikom zemljišč na tem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost površinskih voda.

(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.

(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja površinskih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti površinske vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.

(5) Če je na istem območju določenih več varstvenih režimov ali režimov na ogroženem območju po tem zakonu, se uporablja tisti režim, ki je strožji.

(6) V okviru varstvenega režima ali režima na ogroženem območju se lahko zahteva izdelava analize tveganja, s katero se ugotovi stopnjo tveganja za onesnaženje ali druge vrste obremenjevanja oziroma ogroženost, če je to določeno za posamezne posege z akti, s katerimi so določeni varstveni režimi in ogrožena območja po tem zakonu.

(7) Minister predpiše podrobnejša merila za izdelavo analize tveganja iz prejšnjega odstavka.«.

»(2) Imetnik vodne pravice je dolžan z odpadki iz plavja in drugimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, pri čemer mora izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so zbrani odpadki, komunalne odpadke prevzeti na stroške imetnika vodne pravice.«.

»(3) Vodna pravica se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena in jo lahko uporablja samo njen imetnik.
(4) Posebno rabo je treba izvajati tako, da se zagotovi smotrna in učinkovita poraba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike.«.

(1) Vodna pravica se ne podeli ali se podeli pod posebnimi pogoji, če bi nameravana raba lahko:

(2) Vlada podrobneje določi merila in pogoje za podelitev vodne pravice v primerih iz prejšnjega odstavka.«.

»(1) Vodna pravica se lahko v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev. Vodna pravica se prenese z izdajo novega vodnega dovoljenja oziroma izdajo nove odločbe, če gre za koncesijo.

(2) Zahtevo za prenos vodne pravice poda zainteresirana pravna ali fizična pravna oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica.

(3) Dosedanji imetnik vodne pravice izvaja vodno pravico do dokončnosti novega vodnega dovoljenja oziroma nove odločbe v primeru iz prvega odstavka tega člena.«.

»(2) Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov povezanih z obremenjevanjem voda, ki vključuje zlasti:
1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture, vključno s stroški za nakup zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
3. stroške države iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona,
4. stroške države za odkupe zemljišč iz petega odstavka 24. člena, drugega odstavka 18. člena tega zakona ter za nakup vodnih ter priobalnih zemljišč ter sofinanciranje nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti iz 16. člena tega zakona,
5. stroške odškodnin po tem zakonu,
6. stroške države zaradi zagotavljanja dobrega stanja voda.«.

»(5) Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki temelji na ekonomskemu vrednotenju, vrsto rabe voda, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica.«.

»8. odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov in za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino, manjšo od 0,5 km² ,«.

»7. ekološko sprejemljivi pretok,
8. pogoje rabe, ki izhajajo iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju narave,
9. ugotovitev, ali gre za rabo vodne infrastrukture,«.

»6. s pridobitvijo možnosti priključitve na javni vodovod,
7. s smrtjo fizične osebe ali prenehanjem pravne osebe ali
8. s prenosom vodnega dovoljenja.«.

»6. gojenje morskih organizmov.«.

Če pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona, ne uspe na javnem razpisu za podelitev koncesije za rabo vode na vodnem viru, za katerega je pridobila pravico raziskovati podzemne vode, ji je oseba, ki ji je bila izdana odločba o izboru koncesionarja, dolžna povrniti stroške, ki jih je imela z raziskovanjem podzemnih voda na tem vodnem viru.«.

»5. z izdajo odločbe, na podlagi katere je bil izveden prenos koncesije.«.

»(2) Če se ugotovijo razlogi za prenehanje koncesije iz prejšnjega odstavka, vlada izda odločbo s katero ugotovi, da je koncesija prenehala delno ali v celoti.«.

»7. krši druge obveznosti, določene s koncesijsko pogodbo ali koncesijskim aktom.«.

»2. krši predpise, ki se nanašajo na namen, obseg ali na pogoje rabe vode, ki jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja,«.

(2) V primerih, ko gre za poseg v prostor za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi tega zakona, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg (v nadaljnjem besedilu: pogoji za druge posege v prostor), nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje.

(3) Za posege v prostor iz 150. člena tega zakona na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz prejšnjega odstavka pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje gradnja iz prvega odstavka tega člena, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje poseg v prostor iz prejšnjega odstavka, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.

(4) Če je za posege v prostor iz 150. člena tega zakona treba pridobiti okoljevarstveno soglasje po predpisih o varstvu okolja, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz drugega odstavka tega člena pridobljeni z dnem izdaje okoljevarstvenega soglasja. V primerih gradnje iz prvega odstavka tega člena, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih posega v prostor iz drugega odstavka tega člena, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.

(5) Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati poleg sestavin predpisanih z zakonom, ki ureja varstvo okolja, tudi sestavine iz drugega oziroma tretjega odstavka 152. člena tega zakona.

(6) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni treba pridobivati projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, razen, če je to določeno s predpisi, ki urejajo varstvena ali ogrožena območja po tem zakonu ali v primerih vodnih objektov.

(7) V postopku za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter izdajo vodnega soglasja se ne sme od vlagateljev vloge zahtevati predložitve podatkov o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Pooblastilo iz prejšnjega stavka se šteje za zadostno pravno podlago za neposredni vpogled v informatizirane uradne evidence.«.

(1) Za postopek z določitvijo projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je s tem zakonom drugače določeno.
(2) Vlogi za določitev projektnih pogojev, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določa zakon, ki ureja graditev objektov, in sestavine, ki jih določi minister s predpisom.
(3) Vlogi za določitev pogojev za druge posege v prostor, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravanem posegu oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določi minister s prepisom.
(4) Rok za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor je pri zahtevnem in vodnem objektu 30 dni od prejema popolne vloge.
(5) Če v roku za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor, ti pogoji niso podani se šteje, da niso določeni.
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
(7) Ministrstvo v projektnih pogojih oziroma pogojih za druge posege v prostor navede pravno podlago za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege in vodnega soglasja.
(8) Če ministrstvo ugotovi, da je poseg v prostor sprejemljiv in da projektni pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor niso potrebni, vloga pa vsebuje vse sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, se vloga za izdajo projektnih pogojev in drugih pogojev za poseg v prostor šteje kot vloga za izdajo vodnega soglasja.«.

»(1) V primerih gradnje ali spremembe namembnosti iz prvega odstavka 151. a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja investitor ali po njegovemu pooblastilu projektant. Vlogi za izdajo vodnega soglasja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja, vodilna mapa, načrt arhitekture in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
(2) V primerih iz drugega odstavka 151. a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja fizična ali pravna oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor. Vlogi za izdajo vodnega soglasja morajo biti priložene rešitve, ki so v zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
(3) Vodno soglasje izda ministrstvo v 60 dneh pri zahtevnem in vodnem objektu, v 30 dneh pri stanovanjskemu objektu oziroma v 15 dneh pri enostavnem, nezahtevnem ali manjzahtevnem objektu, od prejema popolne vloge.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je rok za izdajo vodnega soglasja v primerih, ko je treba odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, 60 dni od prejema popolne vloge.
(5) Če v roku iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vodno soglasje ni izdano, se šteje, da je vodno soglasje dano, razen če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva.
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za izdajo vodnega soglasja se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
(7) Odločba, s katero je vodno soglasje izdano, ne vsebuje obrazložitve.
(8) Če ministrstvo ugotovi, da načrt, projekt oziroma rešitve za poseg niso izdelani v skladu s projektnimi pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor, zavrne izdajo vodnega soglasja z odločbo.
(9) V postopku izdaje vodnega soglasja je stranka v postopku samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor.
(10) Če v roku iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni izdano vodno soglasje, lahko ministrstvo do izdaje gradbenega dovoljenja, izda odločbo o zavrnitvi soglasja in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi ministrstvo.
(11) V vodnem soglasju se lahko določijo tudi drugi pogoji za izvedbo nameravanega posega, ki se nanašajo na urejanje in varstvo voda, in primeri, ko je za začetek obratovanja potrebno poskusno obratovanje in način, pogoji ter čas njegovega trajanja.
(12) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor.
(13) Ministrstvo za pripravo in izdajo projektnih pogojev in pogojev za drug poseg v prostor ni upravičeno do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.«.

(1) Ministrstvo ima na podlagi zahteve od upravljavca centralnega registra prebivalstva in upravljavca zbirk podatkov o pravnih osebah, pravico dobiti naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, podatek o smrti in podatek o spremembah, oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko pravne sebe, podatek o prenehanju.
(2) Ministrstvo lahko pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka za namen priprave aktov o zavarovanjih varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, programa ukrepov in podrobnejših načrtov upravljanja z vodami za namen priprave in vzdrževanja vodnega katastra ter postopkov izdaje vodnih pravic.«.

»(3) Posamezne strokovne in razvojne naloge izvajajo institucije, katerih ustanoviteljica je vlada in inštitut iz 159. člena tega zakona.

(4) Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.«.

»5. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja do višine prilivov iz plačil za vodno pravico za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.«.

»(1) Nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi, omejitev in varstvenih režimov iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzor) zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda.

(2) Vodovarstveni nadzor izvajajo rečni in morski nadzorniki (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzorniki), na podlagi podeljenega javnega pooblastila, organizirani pri izvajalcu javne službe urejanja voda na podlagi sklenjenih delovnih ali drugih ustreznih pogodb.

(3) Vodovarstveni nadzor se izvaja v zvezi s prekrški iz 1., 4., 8., 9., 11. do 20., 22. do 25. ter 31. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona.«.

(1) Naloge vodovarstvenega nadzora iz 1. in 4. točke prvega odstavka 178. člena tega zakona lahko kot prostovoljno dolžnost opravlja vsaka polnoletna fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni nadzornik) po pridobitvi pooblastila in prijavi izvajalcu javne službe urejanja voda z območja, na katerem namerava izvajati prostovoljni vodovarstveni nadzor.

(2) Prostovoljni nadzornik mora o sumu storitve prekrškov iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona nemudoma obvestiti vodovarstvenega nadzornika, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.

(3) Določbe drugega in tretjega odstavka 179. člena in 180. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za prostovoljne nadzornike.«.

»(1) Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če:

1. izvaja splošno rabo voda na območju, kjer je prepovedana ali omejena ali v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji, kjer je tako določeno s predpisom vlade (četrti odstavek 21. člena);
2. vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva (24. člen);
3. ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča (25. člen);
4. ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena);
5. na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena);
6. izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče (prvi odstavek 39. člena);
7. ne dopusti uporabe svojih objektov in naprav, postavitve in obratovanja za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopnih in vrtalnih del, poskusnih črpanj, odvzema vzorcev tal in drugih del, povezanih s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi (prvi in drugi odstavek 40. člena);
8. rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, tako da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje (četrti odstavek 64. člena);
9. gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v nasprotju z določbami 65. člena;
10. po celinskih vodah prevaža tovor ali izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena;
11 pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom;
12 izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga ali odmetava odpadke (prvi odstavek 68. člena);
13. na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke (drugi odstavek 68. člena);
14. ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz 74.,76., 77. a in 79. b člena;
15. na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84. členom;
16. izvaja dejavnost ali posega v prostor na ogroženem območju v nasprotju s pogoji, določenimi v aktu vlade (drugi odstavek 85. člena);
17. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 87. člena;
18. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena;
19. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena;
20. ravna v nasprotju z določbami 100. člena;
21. ravna v nasprotju z določbami 101. člena;
22. ne dopusti splošne rabe v času, ko je presihajoče jezero prekrito z vodo (106. člen),
23. krši predpisan način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo (drugi odstavek 107. člena);
24. rabi vodo brez vodnega dovoljenja ali koncesije ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
25. odvzema naplavine brez vodne pravice ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
26. krši predpisane omejitve ali ustavitve rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena);
27. raziskuje podzemne vode brez dovoljenja za raziskave ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja ali če ne uporablja načrpane vode samo za raziskave ali če ne predaja pridobljenih podatkov ministrstvu (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 115. člena);
28. ne obvesti ministrstva o odkritju podzemne vode v predpisanem roku ali če ne dopusti izvedbe analiz ali zagotovi odrejenih ukrepov zavarovanja odkritih vodnih virov; če ne dopusti zavarovanja in izkoriščanja podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo; če ne dopusti del, ki so potrebna zaradi evidentiranja vodnega vira (prvi, drugi in peti odstavek 116. člena);
29. ne dopusti rabe vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pa to omogoča izdatnost vodnega vira (drugi odstavek 117. člena);
30. odvzema vodo v nasprotju z določbami 118. člena;
31. izvede poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, brez vodnega soglasja ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 150. člena);

(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti.

(4) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Pristojni inšpektor in vodovarstveni nadzornik smeta v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona zaseči predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so z njim nastali. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z določbami zakona, ki ureja prekrške.«.

1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
2. se s tem ne poslabšuje stanja voda,
3. je omogočeno izvajanje javnih služb,
4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.«.

10b. Poljanska Sora,«.

(1) Pravni ali fizični osebi, ki je pridobila vodno dovoljenje za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za kar je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena zakona pridobiti koncesijo, vlada izda koncesijski akt v treh letih od uveljavitve tega zakona.

(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka se podeli za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v vodnemu dovoljenju.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko s koncesijskim aktom spremeni čas, obseg in pogoje izvajanja vodne pravice, če je to potrebno zaradi prilagoditve določbam tega zakona.

(4) Imetniku vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, se podeli koncesija brez javnega razpisa.

(5) Če bi zaradi prilagoditve določbam tega zakona osebi iz prvega odstavka tega člena nastali nesorazmerni stroški, se ji lahko zniža plačilo za vodno pravico ali določi rok za prilagoditev določbam tega zakona ali podaljša čas trajanja koncesije.

(6) Osebi iz prvega odstavka tega člena se v šestih mesecih po uveljavitvi koncesijskega akta izda odločba o določitvi koncesionarja, koncesijska pogodba pa mora biti sklenjena v treh mesecih po dokončnosti te odločbe.

(7) Če oseba iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe, vodna pravica preneha, razen če so razlogi za prekoračitev roka sklenitve koncesijske pogodbe na strani koncedenta.

(8) O prenehanju vodne pravice iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda odločbo.

(9) Oseba iz prvega odstavka tega člena je dolžna plačevati za vodno pravico v višini, ki je sorazmerna preostanku njenega trajanja, določi pa se s koncesijskim aktom.

(1) Seznam obstoječih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, ki so postali vodna infrastruktura na podlagi 190. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1), je podlaga za vpis ustrezne stvarnopravne pravice v zemljiški knjigi.
(2) Postopek za vpis v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se izvede na predlog ministrstva.

(1) Postopki za pridobitev koncesije za vzrejo vodnih organizmov za trg, za katere je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s spremenjeno 8. točko prvega odstavka 125. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku, določenem s tem zakonom.
(2) Postopki za pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, ki ni neposredno priključena na javno električno omrežje, za katere je treba v skladu s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 136. člena pridobiti koncesijo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku za podelitev koncesije, določenem s tem zakonom.

(1) Določbe spremenjenega 151. člena zakona, 151. a člena tega zakona, spremenjenega 152. in 153. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa o podrobnejši določitvi vloge za izdajo projektnih pogojev, pogojev za druge posege v prostor in za izdajo vodnega soglasja, ki mora biti sprejet najkasneje do 31.12.2008.
(2) Za odločanje o zahtevah za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor, vloženih pred uveljavitvijo predpisa iz prejšnjega odstavka, se uporablja določba 151. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1).

(3) Za odločanje o vlogah za izdajo vodnega soglasja, ki so bile vložene pred uveljavitvijo predpisa iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe 152. in 153. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1).

K 2. členu
Trend pri pripravi EU predpisov je tudi upoštevanje podnebnih sprememb na okolje kot celoto in ne samo na njegove določene segmente. Veljavni Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A in 41/04-ZVO-1, v nadaljnjem besedilu: ZV-1) izrecno ne omenja in ne upošteva tega vpliva. Upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri oblikovanju ciljev in programov ukrepov, ki se nanašajo na upravljanje z vodami, je nujen predpogoj za njihovo ustrezno opredelitev oziroma uspešno izvedbo.

K 3. členu.
Besedilo je usklajeno s pojmovanjem, ki ga uporablja Vodna direktiva. Načelo povrnitve stroškov obremenjevanja voda nadomešča pojmovanje načela ekonomskega vrednotenja voda. Glej še obrazložitev k 47. in 48. členu.

K 4. členu
Uporaba pojma »okoljske dajatve« pomeni uskladitev z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, in 33/07-ZPNačrt) v nadaljnjem besedilu: ZVO-1).

K 5. členu.
Pojem »water use« kakor ga opredeljuje Vodna direktiva, torej »raba vode« ni povsem združljiv s pojmom »raba vode« kakor ga opredeljuje ZV-1. Po ZV-1 ta pojem opredeljuje le posebno (vodne pravice) in splošno rabo vode. Ne vključuje tudi zagotavljanja storitev za rabo vode in onesnaževanja voda, kar sicer vključuje »water use« po Vodni direktivi. V slovenskem pravnem redu, predvsem v ZVO-1, je ta pojem opredeljen s pojmom »obremenjevanje voda«. Opredelitev pojmov: storitve, povezane z obremenjevanjem voda, obremenjevanje voda, celinske vode, onesnaževala in nevarne snovi ter sprememba opredelitve pojma podzemnih voda, vodnega območja ter neposredno odvajanje v podzemne vode pomenijo uskladitev z Vodno direktivo.
Sprememba 35. točke je potrebna, ker pri rabi vodnih in priobalnih zemljišč ne gre za posebno rabo vode.
Opredelitev pojma »komercialni ribnik« predstavlja uskladitev z Zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06). »Poplavna in erozijska ogroženost« je pojem, usklajen s Poplavno direktivo.

K 6. členu
Sprememba 12. člena daje možnost določitve meje vodnega zemljišča v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema, ki ne zahteva določitve parcele v naravi, saj je nesmiselno določanje meja vodnih zemljišč s parcelami. Meja bo tako originarno določena v vodnem katastru. Določitev zemljiške parcele ni nujna zaradi ugotovitve “območja” statusa vodnega zemljišča, lahko pa se zemljiška parcela vodnemu zemljišču odmeri. Tedaj se uporabljajo splošna pravila evidentiranja nepremičnin. Določitev parcele vodnemu zemljišču lahko terja (poleg lastnika, ki je vedno upravičen to storiti po predpisih o evidentiranju nepremičnin) tudi ministrstvo, ki je upravljavec vodnih zemljišč v državni lasti, in tudi lokalne skupnosti.

K 7. členu
Glej obrazložitev k 6.členu.

K 8. členu
Tehnično se bo na enak način kot meja vodnega zemljišča določila tudi meja priobalnega zemljišča. Ker je meja priobalnega zemljišča tudi meja, do koder velja določen pravni režim, bo prikazana v vodnem katastru.
V 14. členu ZV-1 je bila dana možnost za določitev drugačne meje priobalnega zemljišča, ki se je v praksi uporabljala zgolj za zoženje priobalnega zemljišča, čeprav bi se iz razlogov, iz katerih se drugačna meja lahko določi, dalo sklepati, da daje 14. člen pravno podlago zgolj za razširitev in ne zožitev priobalnega zemljišča.

Temeljni cilj zakona o vodah je doseganje dobrega stanja voda. Enake obveznosti izhajajo tudi iz 4. člena Vodne direktive in druge zakonodaje EU, ki se nanaša na vode. Da se dosežejo te cilji, so države članice EU dolžne pripraviti programe ukrepov. Vodna direktiva v 7. členu določa še strožje cilje za tiste vode, ki se jih odvzema za pitno vodo. Za ta vodna telesa so države članice EU dolžne zagotoviti potrebno varstvo, da se izognejo poslabšanju njihove kakovosti ter s tem zmanjšajo stopnjo čiščenja zaradi priprave pitne vode. Kot možen ukrep za izpolnitev te obveznosti Vodna direktiva izrecno predlaga določitev vodovarstvenih območij. Obveznost načrtovanja in izvajanja ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja voda izhaja tudi iz Kopalne Direktive, Poplavne direktive in drugih direktiv EU. Ukrepi se ločijo glede na njihovo naravo. Lahko so preventivni lahko kurativni. Edino kombinacija obeh lahko privede do dobrega stanja voda. Osnovna preventivna ukrepa sta določitev varstvenih pasov in določitev varstvenih režimov. Vzdolž vodotokov je treba vodi pustiti prostor tako zaradi zagotavljanja poplavne varnosti kot tudi ustrezne kakovosti vode. Velikost teh pasov pa je odvisna od obstoječe obremenjenosti prostora, od vrste vodotoka, vrste in strukture tal in od cilja, ki ga hočemo doseči z zavarovanjem.

Smiselno je tako ločiti priobalna zemljišča znotraj in izven območij naselja ter določitev varstvenega režima. Znotraj obstoječega naselja je torej pod določenimi kriteriji dopustno zmanjšati vodovarstveni režim. Izven tega območja pa je dopustno povečanje priobalnega zemljišča. V osnovi priobalno zemljišče na vodah 1. reda izven naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Njegovo povečanje je možno iz zakonsko določenih razlogov.
Nov peti odstavek 14. člena pa daje možnost, da vlada, na predlog občine, določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč pod navedenimi kriteriji. Priobalno zemljišče se lahko zoži samo na območju obstoječega strnjenega naselja.
Tako se bodo lahko dovolile gradnje na že poseljenem območju, torej na območju, ki je že urejeno s prostorskim aktom. Pred izdajo uredbe vlade pa bo treba preveriti, ali se s tem ne povečuje poplavne in erozijske nevarnosti in s tem povezanega škodljivega delovanja voda, ne poslabšuje kakovosti voda, ne onemogoča izvajanje javne službe ali splošne rabe voda in ne poslabšuje stanja vodnih in obvodnih ekosistemov. Če se usklajenosti ciljev ne da zagotoviti z gradbenimi pogoji (izravnalnimi ukrepi), se morajo zagotoviti s spremembami in dopolnitvami prostorskih aktov.


K 9. členu
S predlagano spremembo je dana možnost omejenega razpolaganja z opuščenimi vodnimi zemljišči. Na ta način je zagotovljena preglednost pri upravljanju z vodnimi zemljišči. Zakon opredeljuje način upravljanja. Z opuščenimi vodnimi zemljišči se lahko razpolaga zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika, sklepanja menjalnih pogodb zaradi gradnje vodne infrastrukture ali zagotavljanja nadomestnih zemljišč po tem zakonu, sklepanja menjalnih pogodb za druga vodna zemljišča. Če se na ta način ne more razpolagati z opuščenimi vodnimi zemljišči, se lahko kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu kmetijskih zemljišč oziroma se s stavbnimi zemljišči lahko prosto razpolaga.

K 10. členu
Določba odpravlja dvome, kateri predpisi se uporabljajo v primerih ustanavljanja služnosti na zemljiščih v upravljanju ministrstva.

K 11. členu
Črtana določba ni izvedljiva. S predlagano spremembo se odpravljajo težave pri izvajanju zakona. Za postopek izvedbe predkupne pravice bodo uporabljena splošna pravila uveljavljanja predkupne pravice.

K 12. členu
Sprememba nudi ministrstvu kot upravljavcu z vodnimi in priobalnimi zemljišči v državni lasti možnost učinkovitega upravljanja. Zagotovitev nadomestnega zemljišča je v interesu obeh strani.

K 13. členu
Sprememba 1. točke 37. člena ZV-1 odpravlja težavo pri izvajanju tega člena, saj ni dopušča posegov zaradi gradnje druge infrastrukture in priključkov na javno infrastrukturo.
Pri spremembi 5. točke 37. člena ZV-1 pa gre za odpravo težav, ki so nastopile v praksi, saj je veljavna določba, kot je bila zapisana v ZV-1, napotovala investitorje, da so načrtovali gradnjo celotnih objektov za posebno rabo na vodnem zemljišču, kar pa je v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. Sprememba člena izrecno napotuje, da objekte, ki jih ni nujno graditi na vodnem zemljišču (kot so npr. strojnice malih hidroelektrarn, objekt ribogojnice, zunanja ureditev, ipd..), investitor iz vodnih in priobalnih zemljišč umakne.

K 14. členu
Postopek razlastitve ureja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), ki je v tem delu kljub uveljavitvi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ostal nespremenjen. Namen razlastitve in postopek izkazovanja javne koristi, ki je predpostavka za začetek postopka razlastitve, določa ZUreP-1 v 93. členu. Dosedanja ureditev bi pomenila, da bi bilo potrebno za vsako razlastitev imeti podlago v ustreznem podrobnem prostorskem načrtu oziroma prostorskemu redu občine.

K 15. členu
Glej obrazložitev k 15. členu.

K 16. členu
44. člen ZV-1 podaja opredelitev vodnih objektov in naprav, ki jih razvrsti v dve skupini: vodno infrastrukturo in objekte, naprave ali ureditve, namenjene posebni rabi. Taki opredelitvi je treba dodati še tretjo podskupino, ki vključuje druge objekte, naprave ali ureditve, s katerimi se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj. Tako so v to opredelitev vključeni tudi objekti, kot na primer: obrežna zavarovanja, podporni zidovi stavb vzdolž vodotoka, ki ne služijo izvajanju vodnih pravic, in se tako ne štejejo za posebno rabo.
Podobno širšo opredelitev je poznal že prej veljavni zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81). Ta zakon je v 55. členu opredeljeval vodnogospodarske objekte in naprave kot objekte, s katerimi se ureja vodni režim ali se neposredno vpliva nanj, ne glede na gospodarsko ali drugo namembnost zaradi katere so zgrajeni (lahko so v splošni ali pa posebni rabi). Za razliko od veljavnega zakona o vodah je prej veljavni zakon kot vodnogospodarske objekte v posebni rabi opredeljeval vse objekte, ki niso v splošni rabi. Opredelitev pojma posebna raba po obeh zakonih se razlikuje. Veljavni zakon opredeljuje kot posebno rabo samo tako rabo, ki služi izvajanju vodnih pravic. Izkušnje so pokazale, da je treba zagotovi učinkovit način upravljanja z visokimi pregradami, ki vključuje način upravljanja. Dodana je pravna podlaga za predpis ministra s katerim se bo opredelile vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami. Izkušnje so pokazale, da je treba zagotovi učinkovit način upravljanja z visokimi pregradami, ker gre za velike sisteme, ki so lahko vodna infrastruktura ali vodni objekt za posebno rabo voda.


K 17. členu
Novosti so v tem, da je način odstranjevanja plavja in odvzemanja naplavin urejen na enovit in pregleden način. Imetnik vodne pravice ima pravico razpolagati z odvzetimi naplavinami po izpolnitvi obveznosti do vodne in druge javne infrastrukture, in sicer lahko po izpolnitvi teh obveznosti preostale naplavine uporabi za lastne potrebe, proda ali poskrbi za njihovo odložitev. Določba se nanaša na imetnika katerekoli vodne pravice, razen vodne pravice za odvzem naplavin, ki ima dolžnost rednega odstranjevanja plavja in odvzemanja naplavin na območju izvajanja svoje vodne pravice.
Imetnik vodne pravice torej naplavine, ki jih odvzame pri izvajanju svojih nalog, lahko nameni za gradnjo vodne infrastrukture. Naplavine, ki jih v ta namen ne potrebuje, mora najprej brezplačno ponuditi izvajalcu lokalne javne službe, ki je vnaprej izkazal interes za rabo naplavin za izvajanje lokalne javne službe in tudi izvajalcu državne javne službe za izvajanje državne javne službe. V takšnih primerih mora stroške odvzema poravnati izvajalec lokalne oziroma državne javne službe, imetnik vodne pravice, pa za te naplavine ne plača vodnega povračila.
Preostanek oziroma višek naplavin, ki se ne uporabijo za gradnjo vodne ali za lokalno ali državno javno službo. V primeru prodaje naplavin se za prodano količino naplavin plača vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin. Sedanja rešitev s plačevanjem razlike med stroški in prodajno ceno je neživljenjska in jo je nemogoče nadzirati.


K 18. členu
Sprememba pomeni uskladitev s predpisi o pomorstvu. Pomorski zakonik (Uradni list RS, št. 120/06 -uradno prečiščeno besedilo) v 4. členu opredeljuje, da se suverenost Republike Slovenije razteza prek njenega kopnega območja in njenih morskih voda na teritorialno morje.

K 19. členu
Sprememba prvega odstavka 55. člena ZV-1 je potrebna zato, da se pove kdo sprejme načrta upravljanja voda.
Vsebina načrta upravljanja voda je precej natančno določena v 55. členu ZV-1, ni pa izrecno navedena obveznost določitve upravljanja z vodnimi in priobalnimi zemljišči, s katerimi upravlja ministrstvo, pristojno za okolje. Upravljanje z vodni in priobalnimi zemljišči pa je eden izmed temeljnih ciljev upravljanja z vodami.

K 20. členu
V skladu z Vodno direktivo morajo programi ukrepov temeljiti na analizi stroškov in koristi, ki jih določen ukrep prinese, ter analizi stroškovne učinkovitosti ukrepov. Sprememba tako daje izrecno pravno podlago za izvedbo analize stroškov in koristi oziroma stroškovne učinkovitosti ukrepov in tudi za predpis ministra s katerim bo določena metodologija za njeno pripravo. Rok za začetek izvajanja novih ali spremenjenih ukrepov je določen v skladu z zahtevo Vodne direktive.

K 21. členu
Spremembe v zvezi z obveščanjem javnosti predstavljajo poenostavitev postopka pri zagotavljanju pravice javnosti do obveščenosti in sodelovanja pri pripravi načrtov in podrobnejših načrtov upravljanja z vodami ter pomenijo uskladitev z Vodno direktivo. Veljavna ureditev je ožila krog upravičencev do dostopa do informacij, saj ni omogočala dostopa do informacij vsem zainteresiranim osebam.
Spremembe v zvezi s podrobnejšimi načrti upravljanja z vodami predstavljajo poenostavitev izvajanja celovitega načrtovanja upravljanja z vodami. Smiselno je, da se podrobnejši načrt upravljanja voda in program ukrepov za doseganje ciljev tega načrta sprejmeta kot enovit akt, kar pomeni racionalizacijo procesa priprave strokovnih in upravnih gradiv ter tudi racionalizacijo postopka sprejemanja akta Vlade RS.

K 22. členu
Dodano je novo poglavje, ki opredeljuje načrt upravljanja z morskim okoljem.
Novi 59. a člen daje pravno podlago pripravo načrta upravljanja z morskim okoljem. Gre za poseben načrt upravljanja z morskim okoljem, ki se ga pripravi z namenom doseganja dobrega okoljskega stanja morskega okolja.

K 23. členu
V skladu z Vodno direktivo imajo države članice možnost pripraviti tako podrobnejše načrte upravljanja voda kot tudi podrobnejše programe.

K 24. členu
Vsebina člena ustrezneje prenaša vsebino podrobnejših načrtov, določenih z Vodno direktivo, ki sicer daje možnost tudi za pripravo podrobnejših programov ukrepov.

K 25. členu
Novi 60. a člen prenaša v slovenski pravni red Poplavno direktivo. Obveznost te direktive je priprava načrtov zmanjševanja ogroženosti pred poplavami. Za prenos te direktive je treba določiti pravno podlago in bistvene sestavine za pripravo teh načrtov, ki se lahko sprejmejo kot podrobnejši načrti upravljanja z vodami, saj je varstvo pred poplavami ena izmed osnovnih cilje upravljanja z vodami in je že vključena v načrte upravljanja voda.

K 26. členu
Predlagana sprememba predstavlja uskladitev s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.

K 27. členu
Predlagana sprememba predstavlja uskladitev s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.

K 28. členu
Spremembe se nanašajo predvsem na poenostavitev postopka določanja ekološko sprejemljivega pretoka. Poglavitne spremembe se nanašajo predvsem na naslednje vsebine:
- določa se le pri podeljevanju vodnih pravic in ne tudi pri emisijah snovi in toplote v površinske vode, saj so le-te urejene s predpisi s področja varstva okolja,
- črtana je navedba, da se določi tudi v vodnem soglasju, saj v tem primeru ne gre za rabo vode,
- ekološko sprejemljivega pretoka ne ugotavlja več pooblaščena oseba temveč Inštitut za vode na podlagi 2. točke prvega odstavka 160.člena ZV-1.

K 29. členu
Novosti so v tem, da je način odstranjevanja plavja in odvzemanja naplavin urejen na enovit in pregleden način. Izvajalec javne službe urejanja voda ima pravico razpolagati z odvzetimi naplavinami po izpolnitvi obveznosti do vodne in druge javne infrastrukture, in sicer lahko po izpolnitvi teh obveznosti preostale naplavine uporabi za lastne potrebe, proda ali poskrbi za njihovo odložitev. Izvajalec javne službe urejanja voda torej naplavine, ki jih odvzame pri izvajanju svojih nalog, lahko nameni za gradnjo vodne infrastrukture. Naplavine, ki jih v ta namen ne potrebuje, mora najprej brezplačno ponuditi izvajalcu lokalne javne službe, ki je vnaprej izkazal interes za rabo naplavin za izvajanje lokalne javne službe in tudi izvajalcu državne javne službe za izvajanje državne javne službe. V takšnih primerih mora stroške odvzema poravnati izvajalec lokalne oziroma državne javne službe, izvajalec javne službe pa ne plača vodnega povračila.
Preostanek oziroma višek naplavin, ki se ne uporabijo za gradnjo vodne infrastrukture ali za lokalno ali državno javno službo lahko uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi odloži. V primeru prodaje naplavin se za prodano količino naplavin plača vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin. Sedanja rešitev s plačevanjem razlike med stroški in prodajno ceno je neživljenjska in jo je nemogoče nadzirati.

K 30. členu
Spremembo naslova terjajo novosti pri opredelitvah pojmov “kopalne vode”, “naravno kopališče” in “kopalno območje«. Glej še obrazložitev k 32. členu.

K 31. členu
Nova Direktiva o kopalnih vodah je začela veljati 24. marca 2006.
Nova opredelitev pojmov “kopalne vode”, “naravno kopališče” in “kopalno območje” je posledica uskladitve z zahtevami nove direktive. Kopalne vode so torej tiste, kjer se prosto kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo večje število ljudi, kot tudi tiste, kjer se kopanje izvaja organizirano, vendar ne gre za bazensko temveč naravno kopališče.
Vlada določi kopalne vode ter vrste in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda. Minister za okolje in prostor predpiše podrobnejša merila za ugotavljanje kopalnih voda.

Kopalna območja se prikažejo v načrtu upravljanja voda in v vodnem katastru v skladu s 55. in 155. členom ZV-1.
Obstoječa območja kopalnih voda so določena na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03) z Uredbo o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 70/03), ki določa tudi obveznosti glede monitoringa na teh območjih. Izvajanje monitoringa na teh območjih zagotavlja Agencija RS za okolje iz sredstev državnega proračuna. Skladno z uskladitvijo zakona z zahtevami nove kopalne direktive ter spremembami in dopolnitvami zakona o varstvu pred utopitvami bo treba ustrezno uskladiti tudi oba veljavna predpisa.

K 32. členu
Nova Direktiva o kopalnih vodah v sistem upravljanja s kakovostjo kopalnih voda uvaja poleg obveznosti izvajanja vseh tehnično izvedljivih in ekonomsko sorazmernih ukrepov za sanacijo virov onesnaževanja, da se zagotovi zahtevana kakovost kopalne vode, tudi obveznost preventivnega ukrepanja, da se prepreči izpostavljenost kopalcev nenadnemu, začasnemu ali nepričakovanemu onesnaževanju. Z varstvenimi režimi je tako dana možnost za opredelitev preventivnih ukrepov, kjer se bo to izkazalo za potrebno.

K 33. členu
Sprememba določbe o označevanju vodovarstvenih območij odpravlja težave pri postavljanju tabel, ki niso prometni znaki na cestnih površinah. Glej še obrazložitev k 31. členu.

K 34. členu
Spremembo naslova terja nova ureditev podpoglavja, ki ureja nadomestila za zmanjšanje dohodka na vodovarstvenih območjih.

K 35. členu
Spremenjena določba 79. člena ZV-1 daje pravno podlago za zagotavljanje nadomestnih zemljišč nosilcem kmetijskih gospodarstev zaradi zmanjšanja dohodka na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih. Nadomestna zemljišča zagotavljajo upravljavci z opuščenimi vodnimi zemljišči ter priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti. Če nadomestnega zemljišča ni mogoče zagotoviti, je lastnik ali drug posestnik kmetijskega zemljišča na vodovarstvenem območju, ki ima zaradi ukrepov vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, upravičen do denarnega nadomestila.
Pravna podlaga za izplačevanje odškodnin kot jo je predvideval ZV-1 je bila neizvedljiva. Člen ni bil nikoli realiziran in je izključeval možnosti pridobiti odškodnino za zmanjšanje dohodka.

Utemeljitev za izplačevanje nadomestil:
Novi člen zagotavlja ustrezno pravno podlago za izplačevanje nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih, kjer je zaradi vodovarstvenih režimov, s katerimi se varuje kakovost in količina vode za zagotavljanje preskrbe prebivalstva s pitno vodo, ta kmetijska proizvodnja močno omejena in so kmetijska gospodarstva, ki jim je kmetijska dejavnost osnova za preživetje, zaradi tega v neenakem položaju v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi izven teh območij, s tem pa je posredno ogrožen ekonomski in socialni položaj teh kmetov.
Medsebojna razmerja med zavezancem in upravičencem se uredijo s pogodbo, ki ji zakon določa osnovne sestavine. Dodana je pravna podlaga za predpis vlade s katerim bodo določene vrste ukrepov za katere se lahko izplačujejo nadomestila ter merila za izračun višine nadomestil za izvajanje dohodka.
Nadomestila za zmanjšanje dohodka izplačujejo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo. Sredstva bodo tako vključena v ceno pitne vode, ki jo bodo morali plačati uporabniki pitne vode z zavarovanega območja.


K 36. členu
Posebej je urejen primer za izplačevanje odškodnine, ki jo mora izplačati imetnik vodne pravice, če je vodovarstveni režim določen v njegovem interesu. Določba ni nova temveč je samostojno urejena v svojem členu.

Temeljni cilj zakona o vodah je doseganje dobrega stanja voda. Enake obveznosti izhajajo tudi iz 4. člena Vodne direktive in druge zakonodaje EU, ki se nanaša na vode. Da se dosežejo te cilji, so države članice EU dolžne pripraviti programe ukrepov. Vodna direktiva v 7. členu določa še strožje cilje za tiste vode, ki se jih odvzema za pitno vodo. Za ta vodna telesa so države članice EU dolžne zagotoviti potrebno varstvo, da se izognejo poslabšanju njihove kakovosti ter s tem zmanjšajo stopnjo čiščenja zaradi priprave pitne vode. Kot možen ukrep za izpolnitev te obveznosti Vodna direktiva izrecno predlaga določitev vodovarstvenih območij. Obveznost načrtovanja in izvajanja ukrepov zaradi doseganja dobrega stanja voda izhaja tudi iz Kopalne Direktive, Poplavne direktive, Direktive o morski strategiji in drugih direktiv EU. Ukrepi se ločijo glede na njihovo naravo. Lahko so preventivni lahko kurativni. Edino kombinacija obeh lahko privede do dobrega stanja voda. Osnovna preventivna ukrepa sta določitev varstvenih pasov in določitev varstvenih režimov. Vzdolž vodotokov je treba vodi pustiti prostor tako zaradi zagotavljanja poplavne varnosti kot tudi ustrezne kakovosti vode. Velikost teh pasov pa je odvisna od obstoječe obremenjenosti prostora, od vrste vodotoka, vrste in strukture tal in od cilja, ki ga hočemo doseči z zavarovanjem.

K 37. členu
Sprememba 91. člena je posledica uskladitve s Poplavno direktivo in opredelitvijo poplavne in erozijske ogroženosti.

K 38. členu
Naloge iz 4. točke se izvajajo kot javna služba urejanja voda na tistih priobalnih zemljiščih, ki so v upravljanju ministrstva.

K 39. členu
Sprememba je posledica ločitve vodovarstvenih nadzornikov iz okvira inšpekcije.

K 40. členu
Praksa je pokazala, da je treba posebej urediti tudi primere, ko plavje ni odpadek oziroma dati možnost ravnanja z odpadki v skladu s predpisi, ki določajo ravnanje z odpadki.

K 41. členu
V prvem odstavku 108. člena ZV-1 je bilo napačno zapisano, da je treba za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, pridobiti vodno pravico. Vodno ali morsko dobro tvorijo namreč celinske vode oziroma morje in vodno zemljišče oziroma vodno zemljišče morja. Vodno pravico pa je treba pridobiti zgolj za rabo vode oziroma morja in ne tudi za posebno rabo vodnega zemljišča.

Praksa je pokazala, da je treba v zakon dodati izrecno zahtevo, da vodno pravico lahko uporablja samo njen imetnik ter da se lahko uporablja samo v mejah, na način in v obsegu za katerega je bila podeljena. Taki določbi v novem četrtem odstavku 108. člena sledi tudi izrecna prepoved, ki je sankcionirana kot prekršek. Vsebina novega petega odstavka pomeni konkretizacijo načela upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik iz 6. točke 3. člena ZV-1.

K 42. členu
Črtana je določba, da se pogoji posebne rabe določajo z načrtom upravljanja voda. Pogoje posebne rabe določi vlada ne glede na to s katerim aktom. Vsebinsko enaki pogoji za določitev prepovedi ali omejitev se štejejo tudi za merila za podelitev vodne pravice. Brez navedenih meril bi se lahko štelo, da se lahko vodne pravice podelijo prosto, brez posebnih meril ali pogojev. Osnovna merila in pogoji za podelitev vodne pravice so določena že z zakonom. Določanje meril in pogojev z načrti upravljanja voda je neizvedljivo glede na to, da se ti pripravljajo za obdobje šestih let, podeljevanje vodnih pravic pa je dinamičen proces. Po drugi strani pa je določanje meril in pogojev za podelitev vodne pravice z načrti upravljana voda neprimerno tudi zato, ker gre večinoma za predpis, ki vključuje predvsem povzetke veljavnih predpisov.

K 43.členu
Odredba ministra se nadomesti z odločbo ministrstva, saj gre za odločanje o pravicah in obveznostih imetnika vodne pravice.
Začasna omejitev ali ustavitev izvajanja vodne pravice je nujno potrebna tudi v primerih, ko gre za vzdrževanje, rekonstrukcijo ali gradnjo vodne infrastrukture.

K 44.členu
S spremembo prvega odstavka 115. člena ZV-1 ni potrebno več pridobiti dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, če gre za manj pomembne raziskave, to pa so raziskave, ki se izvedejo brez poseganja v prostor in raziskave, ki se izvedejo do globine trideset metrov pa so izven


K 45. členu
Po veljavnem zakonu je treba za vsako rabo vode za pitno vodo pridobiti vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. V praksi pa se je pokazala potreba po prenosu pitne vode iz obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo in zagotavljanju oskrbe s pitno vodo tamkajšnjega prebivalstva. Ker pa je pri odvzemanju iz sistem za oskrbo s pitno vodo že pridobljena vodna pravica, je smiselno izdati eno vodno pravico. Vlada pa izda soglasje za odvzem iz sistema za oskrbo s pitno vodo in rabo te vode za oskrbo prebivalstva v sosednji državi. Vlada lahko izda soglasje, če je uporaba drugega ustreznega vira za oskrbo s pitno vodo v tej državi povezana z nesorazmerno visokimi stroški, v Republiki Sloveniji pa je zagotovljena dolgoročna oskrba s pitno vodo na tem območju in to dopušča izdatnost vodnega vira.

K 46. členu
Glede na izkušnje je za izvajanje vodne pravice na zemljiščih v lasti države mogoče pridobiti dve vrsti stvarnopravnih pravic: stvarna služnost (za različne vrste prečkanj z raznimi vodi ali zagotovitev dostopa do objekta, s katerim se izvaja vodna pravica, in stavbno pravico (za potrebe gradnje objekta, s katerim se izvaja vodna pravica). Po določilih stvarnega prava se služnost lahko ustanovi z upravno odločbo (v našem primeru je to vodno soglasje). Pri stavbni pravici pa te možnosti ni, saj se lahko ustanovi le s pravnim poslom ali sodno odločbo. Vpis stavbne pravice v zemljiško knjigo je tako mogoče zagotoviti samo na podlagi pogodbe, s katero je bila stavbna pravica ustanovljena.

K 47. členu
Spremenjeni 121. člen na novo ureja postopek prenosa vodne pravice. Vodna pravica se prenese z izdajo novega vodnega dovoljenja oziroma novo odločbo o določitvi koncesionarja in ne več s soglasjem organa, ki je izdal vodno dovoljenje oziroma odločbo o izbiri koncesionarja. Zahtevo za prenos vodne pravice lahko poda zainteresirana pravna ali fizična oseba, ki je pridobila v posest objekte, s katerimi se izvaja vodna pravica. Dosedanji imetnik največkrat ni več zainteresiran za podajo zahteve za prenos vodne pravice. Do dokončnosti novega akta se za imetnika vodne pravice šteje njen dosedanji imetnik. Dokončnost odločbe je trenutek, ko prenehajo pravice in obveznosti dosedanjega imetnika vodne pravice. S tem je preprečena tudi možnost “visečnosti” vodne pravice, torej preprečena je možnost nastopa nekega obdobja, ko imetnik vodne pravice ne bi bil določen.

(1) Lastnik zemljišča iz prejšnjega člena ali imetnik vodne pravice vloži zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja na ministrstvo najkasneje v enem letu od dne, ko so vode zapustile vodno zemljišče ali poplavile priobalno ali drugo zemljišče.

(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dokaz o lastništvu zemljišča iz prejšnjega odstavka ali dokazilo o obstoju vodne pravice, prikaz ali opis prejšnjega stanja in predlog njegove ponovne vzpostavitve.

(3) O zahtevi za vzpostavitev prejšnjega stanja odloča ministrstvo, pri čemer mora upoštevati ohranjanje značilnosti vodnega režima in naravno ravnovesje voda, vodnih in obvodnih ekosistemov ter posledice vzpostavitve prejšnjega stanja, ki se nanašajo na običajno rabo nepremičnin ali izvajanje vodne pravice.

(4) Stroške vzpostavitve prejšnjega stanja nosita oseba iz prvega odstavka tega člena in država v razmerju 50:50, razen v primeru, če gre za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda ali ohranjanja vodnega režima, ko nosi stroške država.

(5) Če ministrstvo ne dovoli vzpostavitve prejšnjega stanja, mora država zemljišče iz prejšnjega člena odkupiti.

(6) Strokovni nadzor nad izvedbo del, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja, opravlja izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona.

2.2.2. Podrobnejši načrti upravljanja voda

3.3.2. Območje kopalnih voda

9. pristanišče, če je investitor oseba javnega prava,
10. zasneževanje smučišča,
11. postavitev plavajoče naprave po predpisih o pomorstvu in varnosti plovbe po celinskih vodah,
12. drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije.

(2) Poleg primerov iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi za rabo vode iz 118. člena tega zakona.

(3) Imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.

(4) Za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva okolja.

(5) Če je za rabo iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo vodnega dovoljenja tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.

(6) Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.

Priloga: Seznam voda 1. reda


1. Jadransko morje,

2. Blejsko jezero,

3. Bohinjsko jezero,

4. Cerkniško jezero,

5. Sava Dolinka,

6. Sava Bohinjka,

7. Sava,

8. Tržiška Bistrica,

9. Kokra,

10. Sora,

11. Kamniška Bistrica,

12. Ljubljanica,

13. Savinja,

14. Mirna (na Dolenjskem),

15. Krka,

16. Sotla,

17. Kolpa,

18. Drava,

19. Meža z Mislinjo,

20. Dravinja,

21. Pesnica,

22. Mura,

23. Ledava,

24. Ščavnica,

25. Rižana,

26. Reka,

27. Soča,

28. Idrijca,

29. Vipava,

30. Dragonja,

31. Mirna,

32. Nadiža,

33. Idrija,

34. Paka,

35. ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo

naziv predpisa	objava v UL RS (številka, datum)
ZV-1 Zakon o vodah	Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26.07.2002 (110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1)
ZV-2 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah	Uradni list RS, št.
ZVU Zakon o varstvu pred utopitvami	Uradni list RS, št. 44/00 z dne 26.05.2000
ZVU-A Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami	Uradni list RS, št. 26/07 z dne 23.03.2007
U(1) Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda	V pripravi
P(1) Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda	Uradni list RS, št. 79/03 z dne 12.08.2003
P(2) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda	V pripravi
P(3) Pravilnik o metodologiji za določaje vodnih teles površinskih voda	Uradni list RS, št. 65/03 z dne 04.07.2003
P(4) Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda	Uradni list RS, št. 88/04 z dne 10.08.2004

Odgovorni organ:	Ministrstvo za okolje in prostor , Dunajska 48, SI – 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba:	Nataša Vodopivec	kontaktni podatki (tel., e-pošta):	Tel: 01 478 73 17 Fax: 01 478 74 20 natasa.vodopivec@gov.si
datum izpolnitve tabele:	31.1.2008

Člen direktive (oz. odstavek)	določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe Direktive (členi)	opombe resornih organov	določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe Direktive (členi)	opombe SVZ
1. člen
1. člen, 1	ZV-2, 77. člen U(1), 1. člen
1. člen, 2	U(1), ZV-2, 77. a člen
1. člen, 3	U(1), 3 ZV-2, 77. člen
2. člen	U(1), 2. člen ZV-2, 77. člen
2. člen, 1	ZV-1, 7. člen (1.), (3.), 10. člen (1), P(3), 2. člen (8.) in ZV-1, 7. člen (2.), (15.)
2. člen, 2	U(1), 2. člen (1.)
2. člen, 3	U(1), 2. člen (2.)
2. člen, 4	P(1), 3. člen U(1), 2. člen (3.)
2. člen, 5	U(1), 2. člen (4.)
2. člen, 6	P(1), 2. člen
2. člen, 7 (a) do (i)	U(1), 2. člen (5.) ZV-2, 77. člen
2. člen, 8	U(1), 2. člen (7.)
2. člen, 9	U(1), 2. člen (8.)
2. člen, 10	U(1), 2. člen (9.)
2. člen, 11	U(1), 2. člen (10.)
2. člen, 12	U(1), 2. člen (11.)
2. člen, 13	U(1), 2. člen (12.)
3. člen
3. člen, 1	ZV-2, 77. člen ZVU, 5. člen U(1), 4. in 5. člen
3. člen, 2	U(1), 6. člen (1)
3. člen, 3 (a), (b)	U(1), 8. člen (1)
3. člen, 4	U(1), 7. člen (1)
3. člen, 5		Se ne prenaša
3. člen, 6	U(1), 6. člen (4), (5)
3. člen, 7	U(1), 7. člen (2)
3. člen, 8
3. člen, 9	U(1), 10. člen
4. člen
4. člen, 1	U(1), 11. člen
4. člen, 2 (a) do (d)	U(1), 12. člen (1) Se ne prenaša – zaenkrat ne bomo uporabili te možnosti	Zadnji odstavek se ne prenaša – te možnosti ne bomo uporabili
4. člen,	U(1), 12. člen (2)
4. člen, 4 (a) do (c)	U(1), 12. člen (3) U(1), 12. člen (4), (5), (6)
4. člen, 5 (a) do (c)	U(1), 14. člen
5. člen
5. člen, 1 (a), (b), (c), (d)	U(1), 15. člen
5. člen, 2
5. člen, 3	U(1), 16. člen
5. člen, 4 (a) in (b)	U(1), 16. člen (2) U(1), 16. člen (3)
6. člen
6. člen, 1	U(1), 17. člen (1), (2)
6. člen, 2	U(1), 18. člen in Priloga 3(2)
6. člen, 3	U(1), 19. člen
7. člen	U(1), 20. člen
8. člen
8. člen, 1	U(1), 21. člen (1)
8. člen, 2	U(1), 21. člen (2)
9. člen
9. člen, 1	U(1), 22. člen (1), (2)
9. člen, 2	U(1), 22. člen (3)
10. člen
11. člen	ZV-1, 3. člen
12. člen	ZVU-1, 15. člen ZV-1, 78. člen ZV-2, 78. člen
12. člen, 1 (a) do (g)	U(1), 24. člen (1)
12. člen, 2 (a) do (d)	U(1), 24. člen (2) U(1), 4. člen (4) in 5. člen (4) 10. člen (2)
12. člen, 3
12. člen, 4	U(1), 24. člen (3)
13. člen	ZVO-1, 109. člen
13. člen, 1	U(1), 30. člen (1) in 34. člen (5)
13. člen, 2	U(1), 30. člen (2) in 34. člen (6)
13. člen, 3		Ni predmet prenosa
13. člen, 4		Ni predmet prenosa
14. člen		Ni predmet prenosa
15. člen		Ni predmet prenosa
16. člen		Ni predmet prenosa
17. člen
17. člen, 1		Ni predmet prenosa
17. člen, 2		Ni predmet prenosa
17. člen, 3		Ni predmet prenosa
18. člen
18. člen, 1	ZVU-1, 19. člen
18. člen, 2		Ni predmet prenosa
19. člen		Ni predmet prenosa
20. člen		Ni predmet prenosa
Priloga št. I.
Parametri za celinske vode	U(1), Priloga 1, Preglednica 1
Parametri za obalno morje in somornice	U(1), Priloga 1, Preglednica 2
Priloga št. II.
II/1 Slaba kakovost	U(1), 15. člen (2) in Priloga 2
II/2 Zadostna kakovost	U(1), 15. člen (3) in Priloga 2
II/3 Dobra kakovost	U(1), 15. člen (4) in Priloga 2
II/4 Odlična kakovost	U(1), 15. člen (5) in Priloga 2
Priloga št. III Profil kopalnih voda
III/1 Vsebina profila kopalne vode	U(1), Priloga 3(1)
III/2 Zahteve za redno pregledovanje	U(1), 18. člen in Priloga 3(2)
III/3 Revizija profila po gradbenih delih	U(1), 18. člen (4)
III/4 Prikaz informacij na karti	U(1), 17. člen (4)
III/5 Druge informacije		Se ne prenaša
Priloga št. IV Monitoring kopalnih voda
IV/1	U(1), 6. člen (2)
IV/2	U(1), 6. člen (3)
IV/3	U(1), 6. člen (2)
IV/4	U(1), 6. člen (4), (5)
Priloga št. V Pravila o ravnanju z vzorci za mikrobiološke analize
V/1 Merilno mesto	U(1), 7. člen (2)
V/2 Sterilizacija steklenic za vzorce	U(1), Priloga 4(1)
V/3 Vzorčenje	U(1), Priloga 4(2)
V/4 Shranjevanje in prevoz vzorcev pred analizo	U(1), Priloga 4(3)

naziv predpisa	objava v UL RS (številka, datum)
ZV-1, Zakon o vodah	Ur. l. RS, št. 67/02, z dne 26.7.2002
ZV-2, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah	Ur. l. RS, št.
P (1) Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti	Ur. l. RS, št. 60/07, z dne 6.7.2007

Člen direktive (oz. odstavek)	določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe Direktive (členi)	opombe resornih organov	določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe Direktive (členi)	opombe SVZ
Člen 1	ZV-1, 2. člen
Člen 2	ZV-2, 7.člen 38.točka
Člen 3
Člen 4	ZV-2, 60.a člen
Člen 5
Člen 6	P (1) ZV-2, 60.a člen
Člen 7
Člen 8
Člen 9
Člen 10
Člen 11
Člen 12
Člen 13
Člen 14
Člen 15
Člen 16
Člen 17
Člen 18
Člen 19
Priloga A
B

naziv predpisa	objava v UL RS (številka, datum)
ZV-1, Zakon o vodah	Ur. L. RS št 67/2002, z dne 26. 7. 2002
ZV-2, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah	Ur. L. RS, št.
ZVO-1, Zakon o varstvu okolja	Ur. L. RS št 39/06, ZVO-1- UPB1, z dne 13.4.2006
ZDU-1, Zakon o državni upravi	Ur. L. RS št 113/05, ZDU-1-UPB4, z dne 16.12.2005
ZON, Zakon o ohranjanju narave	Ur. L. RS št 96/04, ZON-UPB2, z dne 30.08.04
K(1)Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija)….	Ur. L. RS št 12/1977, z dne 04.11.77
K(2)Zakon o ratifikaciji konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave ( Konvencija o varstvu reke Donave)	Ur. L. RS št 12/98, z dne 29.06.98
U(2) Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla	Ur.L RS, št. 84/05, z dne 16.09.2005
U(3)Uredba o kemijskem stanju površinskih voda	Ur. L. RS št 11/02, z dne 11.02.02
U(4) Uredba o standardih kakovosti podzemne vode	Ur. L. RS št .100/2005, z dne 10.11.2005
U(5)Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo	Ur. L. RS št.125/01, z dne 29.12.00 in Popravek uredbe Ur. L. RS št.4/01z dne 19.01.01
U(6)Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav	Ur. L. RS št. 35/96, z dne 5.07.96. In sprememba uredbe Ur. L. RS št.31/01, z dne28.04.01
U (7) Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib	(Ur.l. RS, št. 46/02 in 41/04-ZVO-1), z dne 27.5.2002
U(8) Uredba o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev	(Ur.l. RS, št. 46/02 in 41/04-ZVO-1), z dne 27.5.2002
U (9) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo	Ur.L.RS, št. 47/05, z dne 13.05.2005
U(10) Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda	Ur. l. RS, št. 26/06, z dne 10.03.2006
P(1)Pravilnik o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo	Ur. L. RS št. 82/03, z dne 21.08.2003
P(2) Pravilnik metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda	Ur. L. RS št. 65/03, z dne 19.07.2003
P(3) Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles površinskih voda	Ur. L. RS št. 65/03, z dne 19.07.20003
P(4) Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda	Ur. L. RS št. 63/05, z dne 04.07.2005
P(5) Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda	Ur. L. RS št. 63/05, z dne 04.07.2005
P(6) Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev	(Ur.l. RS, št. 71/02), z dne 08.08.2002
P(7) Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev	(Ur.l. RS, št. 106/04), z dne 30.09.2004
P (8) Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib	(Ur.l. RS, št. 71/02), z dne 08.08.2002
P (9) Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib	(Ur.l. RS, št. 28/05), z dne 18.03.2005
P (10) Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo	(Ur.l. RS, št. 40/01), z dne 24.05.2001
P (11) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvi določitvi vodnih teles površinskih voda	(Ur. l. RS, št 26/06 , z dne 10.3.2006
O (1) Odredba o prvi razvrstitvi površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo	(Ur.l. RS, št. 56/02), z dne 28.06.2002

Člen direktive (oz. odstavek)	določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe Direktive (členi)	opombe resornih organov	določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe Direktive (členi)	opombe SVZ
1,člen
1.člen, (a)	ZV-1,člen 2,3(1), ZVO-1,2.člen(2)
1.člen, (b)	ZV-1,člen 2,3(1), ZVO-1,2.člen(2)
1.člen, (c)	ZVO-1,čl.2(3), ZVO-1,2.člen(3)
1.člen, (d)	ZVO-1,čl.2(2), ZVO-1,2.člen(2)
1.člen, (e)	ZV-1,člen 3(3),
2.člen
2.člen, (1)	ZV-1,7.člen(1)
2.člen,(2)	ZV-1,7.člen(3)
2.člen,(3)	ZV-1, 10.člen(1)
2.člen,(4)	ZV-1, 10.člen(2)
2.člen,(5)	ZV-1,10.člen (3)
2.člen,(6)	ZV-1,7.člen(2)
2.člen,(7)	ZV-1,28.člen (1)
2.člen,(8)	ZV-1,7.člen(12)
2.člen,(9)	ZV-1,7.člen.7(13)
2.člen,(10)	ZV-1, 7.člen (10)
2.člen,(11)	ZV-1, 7.člen (9)
2.člen,(12)	ZV-1, 7.člen (11)
2.člen,(13)	ZV-1, 7.člen (15)
2.člen,(14)	ZV-1, 7.člen (16)
2.člen,(15)	ZV-1, 7.člen (17)
2.člen,(16)	ZV-1, 59.člen, ZDU-1
2.člen,(17)	ZV-1, 7.člen (19)
2.člen,(18)	ZV-1, 7.člen (24)
2.člen,(19)	ZV-1, 7.člen (20)
2.člen,(20)	ZV-1, 7.člen (25)
2.člen,(21)	ZV-1, 7.člen (21)
2.člen,(22)	ZV-1, 62.člen (2), ZVO-1,23.člen(1), 3.člen(4.1)
2.člen,(23)	ZV-1, 7.člen (26),
2.člen,(24)	ZV-1, 62.člen (2), ZVO-1,23.člen(1), 3.člen(4.1)
2.člen,(25)	ZV-1, 63.člen (2), ZVO-1,23.člen(1), 3.člen(4.1)
2.člen,(26)	ZV-1, 7.člen (23), ZVO-1
2.člen,(27)	ZVO-1, 23.člen (1),(2)
2.člen,(28)	ZV-1,63.člen(2), ZVO-1, 23.člen (1),3.člen(4.1)
2.člen,(29)	ZVO-1, 27.člen (1), U(9) 14.točka 2.člena
2.člen,(30)	ZVO-1,3.člen (10)
2.člen,(31)	ZVO-1,3.člen(6.1)
2.člen,(32)	U(9) 8.točka 2.člena ZV-1, 7.člen (32),
2.člen,(33)	ZVO-1,2.člen(6.5)
2.člen,(34)	ZV-1,2.člen, ZVO-1, 2.člen
2.člen,(35)	ZVO-1, 2.člen (4.1)
2.člen,(36)	U(10) 2.člen (9)
2.člen,(37)	ZV-1, 7.člen (4)
2.člen,(38)	ZV-2, 7. člen, točka 40 ZVO-1,149.člen(1)
2.člen,(39)	ZV-2, 7.člen, točka 41 ZVO-1,2.člen(6.6) U(10) 2.člen (8)
2.člen,(40)	ZVO-1, 2.člen(3.1)
2.člen,(41)	ZVO-1, 3.člen (4.1)
3.člen	ZV-1,52,53.člen, K(1), (K2) P(1)
4.člen
tč.1a	ZV-1, 2.člen, 55.člen(2) U(10) 22.člen
Tč.1b	ZV-1, 2.člen, 55.člen(2) U(10) 22.člen
tč.1c	ZV-1, 2.člen, 55.člen(2) U(10) 22.člen
tč.2	ZV-1, 55.člen(2) U(10) 22.člen
tč.3	ZV-1, 55.člen(2) P (5) 6.člen U(10) 23., 24.člen
tč.4	ZV-1, 55.člen(2), 56.člen U(10) 23., 26.člen, 27.člen, 29.člen
tč.5	ZV-1, 55.člen(2), 56.člen U(10) 23., 27.člen
tč.6,7,8,9	ZV-1, 55.člen(2), 56.člen U(10) 22., 23.člen
5.člen
Točka 5.1	ZV-1, 9.,55.,193.člen P(2), P(3), P(4), P(5), P(11) U(10) 8. do 16.člen, 17.člen
Točka 5.2	ZV-1, 59.člen
6.člen	ZV-1, 74.,76.,77.,155.člen(2), U(2) U(6) ZON, 33.člen P(2), P(4) U(10) 18.člen
7.člen
Točka 1	ZV-1, 9.člen P(2), P(4),
Točka 2	U(5)
Točka 3	ZV-1, 74.člen
8.člen	ZVO-1, 96.člen(1), 99.člen, U(3), U(4)
9.člen	ZV-1, , 55.,123., , ZV-2, 3. člen, točka 4, 6.člen, 124.člen (5) in (6) ZVO-1,10.člen U(10) 17.člen
10.člen	ZVO-1, 17.člen, 23.člen U(9) U(10) 29.člen
11.člen
točka 1	ZV-1, 57.člen U(10) 29.člen
točka 2	ZV-1, 57.člen U(10) 29.člen
točka 3	ZV-1, 57.člen(3),64.člen, 65.člen,125.,150.člen, ZVO-1,17.,68.člen, 36.člen U(9) U(10) 29.člen
Točka4	ZV-1, 57.člen(4) U(10) 29.člen
točka 5	ZV-1, 57.člen(6) U(10) 29.člen
točka 6	ZV-1, 5.člen U(6) U(10) 29.člen
točka 7	ZV-1, 209.člen(4)
točka 8	ZV-1, 57.člen(7)
12.člen	Ni relevantno za transpozicijo
13.člen
točka 1	ZV-1, 55.člen(1)
točka 2 in 3	ZV-1, 53.člen(1), K(1), K(2)
točka 4	ZV-1, 55.člen(2,3,4) U(10) 5.člen
točka 5	ZV-2, 60.člen U(10) 43.člen
točka 6	ZV-1, 209.člen(2)
točka 7	ZV-1, 209.člen(2),59.člen,58.člen
14.člen	ZV-2, 58.člen (2) U(10) 48.člen
15.člen	ZVO-1,109.člen
16.člen	Ni relevantno za transpozicijo
17.člen	Ni relevantno za transpozicijo
18-21.člen	Ni relevantno za transpozicijo
22. člen
točka 1	U (5), P (10), O (1)
točka 2	U (7), U (8), U (8), P (6), P (7), P (8), P (9)
23.člen	ZV-1, 181.člen, ZVO-1, 161.člen,162.člen
24.člen	ZV-1,109.člen
Dodatek št.I.	ZV-1,158.člen U(10) 6., 7.člen
Dodatek št.II.	ZV-1,9.člen P(2), P(3), P(4), P(5), P(11) U(10) 8. do 16. člen
Dodatek št.III.	ZV-1,123.,124.člen, ZVO-1,10.člen U(10) 17., 30.člen
Dodatek št.IV.	ZV-1, 74.,76.,77.,155.člen(2), ZVO-1,17.člen in U(2)- U (6), ZON,33.člen U(10) 18.člen
Dodatek št.V.	ZV-1,62.,63.člen, ZVO-1, 23.člen, 96.člen
Dodatek št.V, 1. del
Dodatek št.V, 2. del
2. del, 2.1
2.del, 2.2
2.del, 2.3
2.del, 2.3.1	U(4), 4.člen (2) in Priloga 1
2.del, 2.3.2	U(4), 5. člen (1) in 6. člen (1)
2.del, 2.4
2.del, 2.4.1 in 2.4.2	P(3)
2.del, 2.4.3	P(3) in U(4), 4. člen (1)
2.del, 2.4.4	U(6), 9. člen
2.del, 2.4.5	P(3) in U(4), 4. člen (2)
2.del, 2.5	P(3)
Dodatek št.VI.	ZV-1,57.člen, ZVO-1,2.člen
Dodatek št.VII.	ZV-1,55.člen, U(10) 5. do 34.člen, 40.člen
Dodatek št.VIII.	ZVO-1, 17.člen U(10) 12.člen
Dodatek št.IX.	ZVO-1, 17.,23.člen
Dodatek št.X.	ZVO-1, 17.člen
Dodatek št.XI.	ZV-1, 9.člen P(3), P(5), P(11) – priloga 3