Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Hide details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

Predlog zakona
Naslov zakona:Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
Klasifikacijska številka:326-07 / 89 - 0001 / 0210
EPA:1726 - IV
Kratica:ZVCP-1E
Predlagatelj:V - Vlada Republike Slovenije
Dodelitev - MDT:19 - Odbor za promet
Dodelitev - ostali:17 - Odbor za notranjo politiko javno upravo in pravosodje
22 - Zakonodajno-pravna služba
Datum prejema v DZ:11/05/2007
Vrsta postopka:redni
Faza:prva obravnava
Objava v Poročevalcu:109/2007 z dne 06.11.2007
117/2007 z dne 22.11.2007 - Zahteva, da se opravi splošna razprava


EVA: 2007-2411-0020
Številka: 00721-14/2007/23
Ljubljana, 25.10.2007




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 143. redni seji dne 25.10.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- mag. Radovan Žerjav, minister za promet,
- Dragutin Mate, minister za notranje zadeve,
- dr. Peter Verlič, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
- mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
- Ljubo Zajc, generalni direktor Direktorata za promet, Ministrstvo za promet,
- mag. Bojan Trnovšek, generalni direktor Direktorata za upravne notranje
zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve.





mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR


PRILOGA: 1



PRVA OBRAVNAVA
EVA 2007 – 2411 – 0020


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP – 1 E)


I. UVOD


1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje sprememb zakona

Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP – 1 je bil sprejet v Državnem zboru 9 julija 2004, objavljen pa v Uradnem listu št. 83/04 z dne 29. julija 2004. Zakon je začel veljati 13. avgusta 2004, uporablja pa se od 1. januarja 2005. Zakon je bil večkrat spreminjan in dopolnjevan.

Stanje varnosti cestnega prometa je v Republiki Sloveniji nezadovoljivo. Države članice različno napredujejo na poti do uresničitve ambicioznega cilja, ki izhaja iz evropskega akcijskega programa, da za polovico zmanjšajo število smrtnih žrtev na cestah do leta 2010. Leta 2001 je v državah EU umrlo 50.000 ljudi, skupni cilj, ki je bil predlagan leta 2001 in dopolnjen po širitvi EU leta 2004, pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi presegle števila 25.000 na leto.

Dokaz, da je možno doseči z ustreznim pristopom boljše rezultate, so prav gotovo članice, ki so dosegle v 5 letih od 24-49% znižanje (Francija 42%, Luksemburg 49%, Portugalska 42%), druge države članice zaostajajo v pričakovani dinamiki zmanjševanja, med katere sodi tudi Slovenija, pri nekaterih državah je zaznati celo naraščanje (Litva 8%, Romunija 7%, Madžarska 5%).

Slika 1 : Primerjava napredka držav na poti do uresničitve ambicioznega cilja



Vir: Statistična baza podatkov CARE, Evropska komisija, marec 2007.

Na podlagi podatkov o primerljivosti prometne varnosti Slovenije z državami Evropske unije za leto 2006 se Republika Slovenija uvršča na 20. mesto med 27 članicami EU, saj ji je po zadnjih podatkih konec leta 2006 uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev le za 8% (povprečje EU 22 %).

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (Skupaj za večjo varnost) (Uradni list RS, št. 2/2007) postavlja cilj, da do konca leta 2011 ohranimo 600 življenj oziroma na slovenskih cestah ne smemo dopustiti, da bi umrlo več kot 124 udeležencev cestnega prometa.

Slika 2: Projekcija ciljev in primerjava z glavnim ciljem prejšnjega Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji




Vir: Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (Skupaj za večjo varnost )(Uradni list RS, št. 2/2007)

Slovenija je ena izmed evropskih držav, ki ji je v obdobju od 1995 do leta 2003 s širšim družbenim prizadevanjem uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev za 45 %. V zadnjih treh letih stopnja prometne varnosti v Sloveniji ni zadovoljiva. Slovenija s številom mrtvih na milijon prebivalcev ne sledi evropskemu ambicioznemu cilju ne cilju nacionalnega programa. V letu 2006 smo imeli 262 smrtnih žrtev, glede na projekcijo postavljenih ciljev nacionalnega programa, bi morali imeti 236 smrtnih žrtev. Slabo stanje varnosti cestnega prometa pa se nadaljuje tudi v letu 2007, ko imamo do vključno 15. julija 2007 kar 21 več smrtnih žrtev kot v enakem obdobju leta 2006.

V letu 2006 je bilo obravnavanih 31.569 (31.669)1 vseh prometnih nesreč. V letu 2005 se je po podatkih Policije pripetilo 229 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 257 udeležencev cestnega prometa, v letu 2006 pa je v 233 prometnih nesrečah umrlo 262 udeležencev cestnega prometa. Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost, ki je najpogostejši vzrok pri prometnih nesrečah, v katerih je posledica smrt (v 111 primerih leta 2006 in v 114 primerih leta 2005). Kot najpogostejši dejavniki prometnih nesreč se pojavljajo tudi neupoštevanje pravil o prednosti (v 55 primerih v letu 2006 in v 80 primerih v letu 2005, kar je za 31 % manj), nepravilno upoštevanje pravil o prednosti (v 39 primerih v letu 2006 in 36 primerih v letu 2005) in nepravilno prehitevanje (v 23 primerih v letu 2006 in 1 primer v letu 2005).
_______________________
1 Podatki v oklepajih pomenijo stanje v letu 2005.




Prav tako se je v letu 2006 povečalo število prometnih nesreč, ki so imele za posledico telesno poškodbo, in sicer iz 10. 343 na 10.990 prometnih nesreč. V teh prometnih nesrečah je bilo v letu 2006 hudo telesno poškodovanih 1.220 udeležencev cestnega prometa (v letu 2005 jih je bilo 6% manj hudo telesno poškodovanih), v letu 2006 pa se je lahko telesno poškodovalo 14.855 udeležencev cestnega prometa, kar je za 11% več kot v letu 2005. Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč pri hudo telesno poškodovanih je bila neprilagojena hitrost (v 433 primerih v letu 2006 in v 532 primerih v letu 2005, kar je za 19 % manj kot v letu 2005), nepravilno upoštevanje pravil o prednosti (v 245 primerih v letu 2006 in 255 primerih v letu 2005) in nepravilna stran (v 269 primerih v letu 2006 in v 260 primerih v letu 2005), nepravilno prehitevanje (v 65 primerih v letu 2006 in 62 primerih v letu 2005).

Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč pri lahko telesno poškodovanih je bila neprilagojena hitrost (v 3.942 primerih v letu 2006 in v 4.143 primerih v letu 2005, kar je za 5 % manj kot v letu 2005), nepravilno upoštevanje pravil o prednosti (v 3.461 primerih v letu 2006 in 2.965 primerih v letu 2005) in nepravilna stran (v 2.128 primerih v letu 2006 in v 1.802 primerih v letu 2005), nepravilno prehitevanje (v 555 primerih v letu 2006 in 441 primerih v letu 2005).

V prometnih nesrečah je umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov 96 (92), potnikov 55 (55), pešcev 36 (37), kolesarjev 14 (18), voznikov motornih koles 42 (34) in voznikov koles z motorjem 12 (5).

Iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da so najpomembnejši dejavniki hudih prometnih nesreč neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. Za omenjene kršitve bomo zaostrili kaznovanje – povečanje glob, in povečanje števila kazenskih točk.

Dne 28.5.2006 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 40/2006 z dne 14.4.2006; ZP-1C), ki spreminja veljavno ureditev na področju prekrškov med drugim tako, da normira možne razpone predpisovanja glob v evrih in določa prehod na euro z vidika predpisovanja prekrškov. Zaradi skladnosti z navedenim zakonom in ustrezne valutne določenosti glob od uvedbe eura kot valute RS so zneski glob zapisani izključno v evrih in v primerno zaokroženem znesku navzdol.

Smoter sprememb zakona je tudi zaokroženo zmanjšanje zneska glob v členih, kadar niso v neposredni zvezi z vzroki najhujših prometnih nesreč in v zadnjih 5 letih ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev. V tem zakon znižuje predpisane globe v 4. členu, 65. členu, 66. členu, 85. členu, 106. členu, 107. členu, 108. členu, 138. členu, in 242. členu.

Predlog tega zakona je tudi rezultat pobude oziroma zahtev predstavnikov avtoprevoznikov in voznikov, ki so združeni v različna interesna združenja (Avtoprevozniške zbornice, GIZ Intertransport, SAS, OZS in GZS) in so predlagali znižanje glob za prekrške, ki so v Zakonu o varnosti cestnega prometa povezani z opravljanjem prevozov v cestnem prometu.

Ob upoštevanju sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 40/2006 z dne 14.4.2006; ZP-1C), ki normira možne razpone predpisovanja glob v evrih, ter upoštevanje kršitev, ki niso povezane z najhujšimi posledicami prometnih nesreč in usklajevanju predlogov predstavnikov avtoprevoznikov in voznikov so bile predpisane globe za prekrške navedenih členov ustrezno zmanjšane. Pri predpisovanju novih sankcij se je upošteval vidik pravičnosti glede na druge vrste podobnih prekrškov po teži oziroma individualizacije pri njeni odmeri.

Poleg ukrepov kot so povečanje glob, in povečanje števila kazenskih točk, so ukrepi, za katere pričakujemo, da bodo imeli takojšnje, neposredne in vidne učinke za varnost cestnega prometa. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša tudi Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.

V spremembah zakona bomo sledili odločbama Ustavnega sodišča RS št. U-I-32/05, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 67/2005, s katero je razveljavilo 8. odst. 92. člena zakona in odločbo ustavnega sodišča U-I-327/05 z dne 23.11.2006 v zvezi z razmejitvijo pristojnosti glede prometnih nesreč z neznatno nevarnostjo.

ZVCP-1 v 92. členu določa pogoje za prevoz skupine otrok. V skladu s to določbo je zakonodajalec poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila po ZVCP-1, predpisal tudi posebne pogoje glede starosti, naprav in opreme motornih vozil, ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati voznik, ki prevaža skupino otrok, in obveznost lastnika avtobusa, s katerim se prevaža skupina otrok, ki presega predpisano starost, da mora poleg rednih tehničnih pregledov opraviti tudi posebne preventivne tehnične preglede. V osmem odstavku 92. člena ZVCP-1 je predpisano, da se določbe 92. člena ZVCP-1 ne uporabljajo v javnem linijskem prometu. Ustavno sodišče je še zapisalo, da zakonodajalec lahko zaradi varstva otrok ali drugih skupin potnikov, ki potrebujejo posebno varstvo, predpiše posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki teh vozil, s katerimi se te skupine prevažajo. Pri tem lahko za posamezne skupine vozil in voznikov, ki te skupine prevažajo, predpiše različne pogoje za prevoze le, če ima za takšno ureditev razumne in stvarne razloge. Ustavno sodišče ugotavlja, da iz zakonodajnega gradiva takšni razlogi niso razvidni. Tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem jih zakonodajalec ni navedel, saj na pobudo ni odgovoril. Ker zakonodajalec za razlikovanje ni navedel razumnega, iz narave stvari izhajajočega razloga za različno obravnavanje prevoznikov, ki opravljajo prevoze otrok, je Ustavno sodišče razveljavilo osmi odstavek 92. člena ZVCP-1, na podlagi katerega veljajo različni pogoji za prevoz skupine otrok za prevoznike v javnem linijskem in posebnem linijskem prevozu.

Ustavno sodišče RS je z odločbo, št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 123/06 odločilo, da je tretji odstavek 134. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 51/05 – ur. p. b., 69/05, 97/05 – ur. p. b., 108/05, 25/06 – ur. p. b. in 105/06) v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem in da je Državni zbor Republike Slovenije dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja v zvezi z razmejitvijo pristojnosti se za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.

Zaradi navedene odločbe je treba spremeniti definicijo prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, pri čemer je bila pri opredeljevanju novega pojma prometne nesreče z neznatno nevarnostjo uporabljena definicija, ki jo je v svoji odločbi že uporabilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Navedena rešitev se je uporabila zato, ker se postopki o prekršku po uveljavitvi navedene odločbe že izvajajo v skladu z opredelitvijo Ustavnega sodišča in se s tem praktično izvajanje postopkov v ničemer ne spreminja, poleg tega pa pravna opredelitev prometne nesreče z neznatno nevarnostjo na tak način omogoča lažje razumevanje tako za vse udeležence cestnega prometa kot tudi za organe pregona in sodstva.

Z navedeno novo opredelitvijo prometne nesreče z neznatno nevarnostjo se uveljavlja eno izmed temeljnih načel pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da morajo biti zakonske določbe jasne, razumljive in nedvoumne. Načelo pravne države namreč zahteva, da so norme opredeljene tako, da jih je mogoče izvajati. Zakon je skladen z Ustavo, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno. Če norma ni jasna, je dana možnost za različno uporabo zakona in za arbitrarnost državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov (Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, tč 13). S predlagano pravno opredelitvijo, ki vpliva tudi na izvajanje drugih členov ZVCP-1, se omogoča večja jasnost, razumljivost in nedvoumnost in s tem omogoča enotnost uporabe zakona in izključujejo arbitrarnost državnih organov.

Pravila o vozniških dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne evropske prometne politike, prispevajo k izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo bivati v državi članici, ki ni država, v kateri se dovoljenje izda. Zaradi pomena osebnih prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država članica gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo ustanavljanja. Kljub napredku, doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne razlike med predpisi držav članic v zvezi s periodičnostjo podaljševanja vozniških dovoljenj in glede podkategorij vozil, zato je treba te predpise uskladiti, s čimer bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti.

S spremembo zakona sledimo tudi sklepu Vlade RS, št. 37103-1/2006-5 z 83. redne seja z dne 20.07.2006, kjer je Ministrstvu za promet v zahtevi št. 10 naložena priprava sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Glede na neugodne varnostne razmere v cestnem prometu je mogoče pričakovati, da se bo ugoden trend povečanja prometne varnosti v cestnem prometu, ki je prisoten od leta 1989, ustavil. Policija je v zadnjih letih v primerjavi s prejšnjimi obdobji obravnavala manj kršitev, kot jih je v obdobju po uveljavitvi Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) iz leta 1998. Razlogov za naveden upad je več, med njimi pa je treba omeniti uveljavitev novega Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 7/02 s spremembami in dopolnitvami, ZP-1), ki je v policijske postopke uvedel veliko novosti in s tem tudi spremenjenega načina obravnavanja storilcev prekrškov. Zaradi težav, ki so se pri tem pojavljale, je bil ZP-1 tudi večkrat noveliran z namenom poenostavitve postopkov ob hkratnem zagotavljanju enakega varstva pravic storilcem prekrškov. Glede na vse navedene spremembe in slabe prometno varnostne trende se določene sankcije v ZVCP-1 zaostrujejo predvsem na področjih, ki so neposredno povezane s posledicami prometnih nesreč. Bistveno se zvišujejo globe za prekrške, povezane s hitrostjo, smerjo in stranjo vožnje, prehitevanjem in psihofizičnim stanjem udeležencev cestnega prometa. Poleg tega se za določene, najhujše prekrške zoper varnost cestnega prometa uvaja stranska sankcija zaseg motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek ter povečuje število kazenskih točk v cestnem prometu. Zaradi uvedbe navedenih novitet se pričakuje, da bodo udeleženci cestnega prometa ob hkratni poenostavitvi postopkov po ZP-1, obravnavani hitreje, primarni učinek zagroženih sankcij pa bo s tem učinkovitejši in izrazitejši.

Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, zato je bila določilom, ki urejajo globe za prekoračitev dovoljene hitrosti, posvečena posebna pozornost. Prekoračitev dovoljenih hitrosti je široko razširjen družbeni problem in predstavlja enega glavnih vzrokov najhujših posledic prometnih nesreč v večini držav članic in, ki pogosto prispeva h kar tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami in glavni dejavnik pri ugotavljanju teže poškodb. Obvladovanje hitrosti lahko hitreje prinese večje učinke glede varnosti v cestnem prometu kot kateri koli drug posamezen ukrep. Kazenski pregon, v najširšem pomenu besede, je po analizah mednarodnih organizacij najučinkovitejši način za nadzor hitrosti. Raziskava, ki jo je izvedel Laboratorij za raziskave prometa iz Velike Britanije, je pokazala, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti za 3 km/h vsako leto rešilo od 5000 do 6000 življenj v Evropi ter preprečilo 140.000 nesreč, s čimer bi prihranili 20 milijard eurov.


2.1. Cilji

Glavni cilj sprememb zakona je zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami in v zakon umestiti takšne dopolnitve, ki imajo neposredno takojšnje in vidne učinke na stanje varnosti. Za kršitve, za katere je nesporno ugotovljeno, da so glavni vzroki najhujših prometnih nesreč, bomo zaostrili kaznovanje – povečanje glob, in povečanje števila kazenskih točk.

Cilji, ki jim sledijo predlagane spremembe zakona in ki naj omogočijo doseganje učinkovitejše varnosti v cestnem prometu in prilagajanju direktivam EU, pa so še:

- uskladitev z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih,
- uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-32/05 z dne 30.06.2005, s katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da se osmi odstavek 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in 35/05) razveljavi.
- uskladitev z odločbo ustavnega sodišča U-I-327/05 z dne 23.11.2006 v zvezi z razmejitvijo pristojnosti glede prometnih nesreč z neznatno nevarnostjo.


2.2. Načela

Glede na postavljene cilje se je pri pripravi predloga zakona sledilo predvsem naslednjim načelom (usmeritvam, vodilom):

- zniževanje predpisanih globe za kršitve obveznosti delodajalcev, ki ne poskrbijo, da vozniki pri opravljanju javnega prevoza izpolnjujejo vse predpisane pogoje, zaradi kršitev določb glede prevoza tovora, zaradi kršitev določb glede vleke pokvarjenega vozila, kršitev določb glede vpreg in gonjenja živine, če voznik ne podaljša veljavnosti vozniškega dovoljenja in glede izvršitve policistove odredbe ob napotitvi voznika tovornega vozila na tehtanje, in sicer za 25 do 50 odstotkov;
- odprava administrativnih ovir pri prevozu tovora, pritrjevanju tovora in preseganju dovoljenih mas, obremenitev in dimenzij pri prevozu tovora;
- povečanje varnost pri organiziranih treningih kolesarjev;
- povečanje varnosti oseb, ki izstopijo iz vozila, ki se je ustavilo v sili na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila in pešcev v nočnem času z nošenjem telovnikov rumene ali oranžne barve, z vdelanimi odsevnimi trakovi;
- odprava administrativnih ovir z vzpostavitvijo registra pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, kar pomeni, da osebi, ki bo pogrešila vozniško dovoljenje tega ne bo več potrebno preklicati v uradnem listu, temveč bo vse opravila na upravni enoti;
- povečanje pooblastil občinskim redarjem, in sicer da urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju ter opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo;
- poenostavitev postopka obravnave prometne nesreče z neznatno nevarnostjo in uskladitev definicije prometne nesreče z neznatno nevarnostjo z odločbo ustavnega sodišča;
- spremembe določb v zvezi z ugotavljanjem prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu.
- uskladitev določb o prevozu otrok z odločbo ustavnega sodišča;
- strožjega kaznovanja kršiteljev cestnoprometnih predpisov za kršitve, ki so vzrok najhujšim prometnim nesrečam, dodatno izrekanje stranskih sankcij, povečanje števila kazenskih točk, odvzem motornega vozila povratnikom najhujših kršitev cestnoprometnih predpisov in odvzem prostosti (alkohol, mamila, odklon strokovnega pregleda);
- uskladitev z načeli in poglavitnimi rešitvami Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih;
- odprava ovir pri mobilnosti voznikov znotraj držav članic Evropske unije, z uvedbo enotnega obrazca vozniškega dovoljenja in poenotenjem kategorij motornih vozil.


2.3. Poglavitne rešitve

V zvezi z izvajanjem posameznih členov in izvrševanjem nadzora nad izvajanjem teh določb so se v praksi pojavile določene težave, ki so predvsem posledica določenih pomanjkljivosti v posameznih določbah veljavnega ZVCP-1 ali pa zgolj redakcijske narave. Zaradi navedenih pomanjkljivosti so se v predlog zakona vnesle določene poglavitne rešitve.

Izvzeta in posebej z višjo globo je sankcionirana omejitev vožnje motornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega s predpisom ali prometno signalizacijo omejeno največjo dovoljeno mase, saj je sicer sankcija za navedeno kršitev minimalna, z navedenimi kršitvami pa se poleg povečanja neposredne nevarnosti za udeležence cestnega prometa dodatno obremenjujejo ceste, na katerih se tak promet prepove. Prav tako je izvzeta in z višjo globo sankcionirana kršitev prepovedi prehitevanja tovornih vozil na avtocestah in cestah rezerviranih za motorna vozila, kjer je to s prometnim znakom posebej prepovedano.

Pri določbah o vključevanju v promet je jasneje opredeljena obveznost, da mora tak voznik pustiti mimo vsa vozila, ki jim seka smer vožnje in vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje.

V določbah o tovoru se predlaga izvzem določbe o dolžini tovora v primerih, ko je za prevoz tovora izdano dovoljenje za izredni prevoz, saj tovor tudi v primerih, ko je bilo za vožnjo izdano dovoljenje za izredni prevoz, ni smel segati več kot 1,5 m od najbolj izpostavljenega zadnjega dela vozila.

Določbe o obremenitvah in dimenzijah vozila ter o izrednem prevozu so opredeljene glede na smiselnost izvajanja izrednega prevoza. Skupne mase vozila in osne obremenitve, določene po določilih proizvajalca vozila namreč ni mogoče preseči tudi v primeru izdanega dovoljenja za izredni prevoz, kar pomeni, da se samo te določbe sankcionirajo v 69. členu, vse ostale določbe v zvezi z maso in dimenzijami pa so opredeljene v 70. členu novega predloga.

Pri opredeljevanju obveznosti uporabe naprave za prostoročno telefoniranje se navedena obveznost razširja tudi na voznika, ki ga uči učitelj vožnje in mladoletnega voznika, ki vozi v spremstvu spremljevalca.

Pri uporabi vlečne naprave doslej ni bila opredeljena obveznost voznika, da je obremenitev navedene naprave dovoljena v skladu z navodili proizvajalca vozila oziroma proizvajalca vlečne naprave, zato se je navedena obveznost dopolnjuje določbe 90. člena ZVCP-1.

Ustavno sodišče je še zapisalo, da zakonodajalec lahko zaradi varstva otrok ali drugih skupin potnikov, ki potrebujejo posebno varstvo, predpiše posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki teh vozil, s katerimi se te skupine prevažajo. Pri tem lahko za posamezne skupine vozil in voznikov, ki te skupine prevažajo, predpiše različne pogoje za prevoze le, če ima za takšno ureditev razumne in stvarne razloge.

V zvezi z uporabo posebnih prevoznih sredstev so se podrobneje opredelile prometne površine, na katerih je dovoljena uporaba navedenih prevoznih sredstev, poleg tega pa so se v določbe o posebnih prevoznih sredstvih na novo vnesla tudi v vsakdanji praksi vse bolj pogosta miniaturna prevozna sredstva.

Poseben člen opredeljuje posebnosti pri uporabi ceste v primeru organiziranih treningov kolesarjev, ki imajo licenco, in sicer se po novem lahko vozita ob predpisanih pogojih vzporedno tudi po dva kolesarja. Z navedeno določbo zvišujemo varnost navedenih kolesarjev, ki so bili ob veljavnih pogojih za udeležbo kolesarjev v cestnem prometu nemalokrat v nevarnih situacijah, ko se je prehitevala kolona na organiziranih treningih, poleg tega pa so se omogočili bolšji in varnejši pogoji za trening posebej ogroženih udeležencev cestnega prometa.

Na novo je opredeljena dolžnost nošenja telovnika živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi oseb zunaj vozila na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, kar se je kot dobra praksa uveljavilo že v več državah članicah EU. S tem se skozi večjo vidnost in opaznost zagotavlja večja varnost predvsem tistih, ki jim je ta obveznost naložena.

Pri določbah o postavitvi prometne signalizacije je dodana možnost, da prometno signalizacijo postavijo in odstranijo tudi izvajalci izrednega prevoza ter pooblaščene uradne osebe prekrškovnih organov.

Za neupoštevanje rdeče luči na semaforju je na novo opredeljena sankcija tudi za pešca, ki ne upošteva navedenega znaka. Doslej pešca namreč ni bilo mogoče sankcionirati za kršitev navedenega pravila.

Prav tako se razširjajo uporabniki rumene luči, in sicer jih bo mogoče na novo uporabljati tudi na vozilih zasebnega varovanja, ki so na intervencijski vožnji, spremstvu denarja ali drugih vrednostnih pošiljk.

Določba osmega odstavka 132. člena ZVCP-1 se bo po novem razdelila na tri nove odstavke, predvsem zaradi preglednosti in podrobnejše opredelitve postopkov, povezanih z ugotavljanjem prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi pri udeležencih cestnega prometa.

Na novo se opredeljuje skladno z navedeno odločbo Ustavnega sodišča prekršek v zvezi s povzročitvijo prometne nesreče, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Izrek prepovedi vožnje motornega vozila v tem primeru ni več obligatoren, kot je bil doslej. Skladno z novo določbo se za tovrstne prometne nesreče vedno sproža redni sodni postopek o prekršku, skladno z določbo drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških.

Kot izhaja iz ciljev, se Zakon o varnosti cestnega prometa nadalje usklajuje z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki pa na tem področju uvaja naslednje poglavitne rešitve:

- Možnost določanja obdobja veljavnosti vozniških dovoljenj z nacionalnimi predpisi, kakor je predvideno v Direktivi 91/439/EGS, ima za posledico obstoj različnih pravil v različnih državah članicah in več kakor 110 različnih vzorcev vozniških dovoljenj, ki veljajo v državah članicah. To povzroča državljanom, policiji in upravnim organom, pristojnim za upravljanje z vozniškimi dovoljenji, težave glede preglednosti in vodi k ponarejanju dokumentov, ki so včasih stari nekaj desetletij.

- Z namenom, da se prepreči, da bi enotni vzorec evropskega vozniškega dovoljenja postal dodatni vzorec, poleg sto desetih, ki so že v obtoku, morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da se vsem imetnikom dovoljenj izda enotni vzorec vozniškega dovoljenja.

- Implementacija direktive ne bo vplivala na pravice do vožnje, ki so bile priznane ali pridobljene pred dnevom začetka uporabe te direktive oziroma pred uveljavitvijo tega zakona.

- Vozniška dovoljenja se vzajemno priznavajo. Tako je omogočeno vsaki državi članici, da za vozniško dovoljenje, katerega veljavnost ni časovno omejena in ga je izdala druga država članica, uporabi obdobje veljavnosti, predpisano v tej direktivi, kar pomeni, da bo Republika Slovenija lahko uporabila svoje predpise v zvezi z veljavnostjo vozniških dovoljenj ob zamenjavi tujih vozniških dovoljenj.

- Uvedba omejitve časovne veljavnosti novih vozniških dovoljenj naj bi omogočila, da se ob periodičnem podaljšanju uporabijo najnovejši ukrepi proti ponarejanju ter opravijo zdravniški pregledi ali drugi ukrepi, ki bodo prispevali k večji prometni varnosti. Zato je potrebno določiti minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja, uskladiti standarde v zvezi z vozniškimi izpiti in izdajo vozniškega dovoljenja. Opredelijo se znanja, spretnosti in ravnanje, povezana z vožnjo motornih vozil, na katerih bo zasnovano opravljanje vozniškega izpita, prav tako se opredelijo minimalni standardi v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo teh vozil. Določeni so tudi minimalni standardi za opravljanje dela članov izpitnih komisij in zahteve za njihovo usposabljanje, s čimer se bo izboljšalo znanje in spretnosti izpitne komisije, zagotovilo objektivnejše ocenjevanje kandidatov za pridobitev vozniškega dovoljenja in povečala usklajenost vozniških izpitov.

- Ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih bodo morali vozniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, predložiti dokaz, da izpolnjujejo minimalne standarde psihofizične sposobnosti za vožnjo. Takšne redne kontrole v skladu z nacionalnimi predpisi o izpolnjevanju minimalnih standardov bodo prispevale k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Republika Slovenija skladno z direktivo predpisuje obveznost zdravstvenega pregleda kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo drugih motornih vozil. Zaradi preglednosti ti pregledi sovpadajo s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bodo vezani na obdobje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

- Ker so vozniki motornih koles oziroma koles z motorjem ena od najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu, je potrebno okrepiti načelo postopnega dostopa do pridobitve posameznih kategorij dvokolesnih vozil, prav tako pa je postopnost pridobivanja vozniškega dovoljenja določena za vožnjo vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb in blaga (npr. kategorije C, CE, D, DE).

- Za voznike koles z motorjem je glede na dosedanjo ureditev zvišana starostna meja iz 14 na 15 let, ta starost pa je še vedno nižja od minimalne starosti, ki jo direktiva še dopušča. Z uvedbo evropske kategorije vozniških dovoljenj za kolesa z motorjem (kategorija AM - moped) se bo povečala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesreče po statističnih podatkih najbolj prizadenejo.

- Ker direktiva omogoča, da lahko države članice zaradi večje prometne varnosti uporabijo svoje nacionalne predpise o odvzemu, začasnem odvzemu, podaljšanju in razveljavitvi vozniških dovoljenj za vse imetnike dovoljenj, ki imajo običajno prebivališče na njihovem ozemlju, je potrebno v zakonu določiti te pogoje.

- Vzorec vozniškega dovoljenja, kakor je določen v Direktivi 91/439/EGS, je potrebno nadomestiti z enotnim vzorcem v obliki plastične kartice. Hkrati je potrebno ta vzorec vozniškega dovoljenja prilagoditi zaradi uvedbe nove kategorije vozniških dovoljenj za mopede in nove kategorije vozniških dovoljenj za motorna kolesa ter zaradi uvedbe novih kategorij za vožnjo štirikoles ter lahkih tovornih vozil. Opredelitve kategorij v večji meri odražajo tehnične značilnosti zadevnih vozil in potrebnih spretnosti za vožnjo vozila.

- Možnost, da se v novi vzorec vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice vključi mikročip, omogoča državam članicam izboljšanje ravni zaščite pred goljufijami. Državam članicam je omogočeno tudi, da v čip vključijo nacionalne podatke, pod pogojem da ti podatki ne posegajo v splošno dostopne podatke. Tehnične zahteve glede mikročipa bo določila Evropska komisija, ki ji bo pomagal Odbor za vozniška dovoljenja. Predlog zakona je naravnan tako, da bo tudi v slovenska vozniška dovoljenja možno vključiti mikročip.

V cilju odprave administrativnih ovir je v zakonu predlagana ena izmed poglavitnih rešitev z vzpostavitvijo registra pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj. V sedaj veljavnem zakonu je predvidena ureditev, da mora stranka, ki izgubi ali pogreši veljavno vozniško dovoljenje za izdajo novega vlogi priložiti tudi dokazilo o preklicu v Uradnem listu R Slovenije. Ta preklic obenem predstavlja tudi dodaten strošek za državljane, ki ga po novi ureditvi nebo več. Na podlagi predloga bo vzpostavljen register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, katerega bo vodilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in bo javno objavljen na spletnih straneh tega ministrstva.

V zakonu so določeni tudi nekatere spremembe na področju usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, ki jih je predlagala tudi Sekcija avtošol, ki deluje v okviru GZS in bodo avtošolam omogočale učinkovitejše, preglednejše in poenoteno usposabljanje kandidatov za voznike.

Za specialne povratnike najhujših kršitev cestnega prometa se uvaja možnost odvzema motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, prav tako pa se za določene vrste prekrškov, povezanih s psihofizičnim stanjem, uvaja obvezno pridržanje. Z navedeno poglavitno rešitvijo se je zasledoval cilj povečanja vpliva dodatnih ukrepov na ravnanja voznikov, ki najhuje kršijo cestne prometne predpise in s tem ogrožajo v prvi vrsti sebe, poleg tega pa tudi druge udeležence cestnega prometa. Da je motorno vozilo lahko tudi nevaren predmet, s katerim je mogoče povzročiti pri človeku najhujše telesne poškodbe in smrt, ni potrebno posebej poudarjati, nenazadnje pa je to v odločbi, s katero je razveljavilo 215. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (iz leta 1998), ugotovilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Odvzem prostosti voznikov, ki najhuje kršijo določbe o psihofizičnem stanju pa kot učinkovit ukrep izvajajo v številnih zveznih državah ZDA kot tudi v Veliki Britaniji.


3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

V predlogu zakona smo sledili nekaterim pravnim ureditvam držav Evropske unije in drugih evropskih držav, saj z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč predpisujemo višje kazenske sankcije za prekoračitev dovoljene hitrosti, s katerimi bomo skušali doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.


3.1. Ureditev v članicah Evropske unije

Avstrija

V Republiki Avstriji se za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h izreče globa v znesku najmanj 30 eurov.

Za vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola so predpisane globe v znesku od 218 do 5800 eurov.

Odsevni jopič je predpisan kot del obvezne opreme vozila (vozniki motornih koles ga potrebujejo) in ga mora voznik vozila obleči ob vsakokratnem izhodu iz vozila na avtocesti ali cesti izven naselja. Kazen za neuporabo odsevnega telovnika je od 14 do 36 eurov.

Glede uporabe posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu veljajo v Republiki Avstriji podobne omejitve kot v naši nacionalni zakonodaji, in sicer je dovoljena uporaba le-teh na pločnikih, območjih za pešce in kolesarskih poteh. Predpisi v Avstriji natančneje opredeljujejo nekatere vrste posebnih prevoznih sredstev, ki jih navaja tudi naša zakonodaja, npr. rolke (skateboard), miniaturna motorna vozila (micro-scooter). S tem je v avstrijski zakonodaji sicer jasneje določeno, katera prevozna sredstva štejejo med posebna prevozna sredstva, vendar je navedena opredelitev zaradi tehnološkega razvoja in pojava različnih novih oblik prevoznih sredstev lahko bolj omejujoča kot je to določeno v našem pravnem redu.

Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznika motornega vozila predpisana globa v višini 25 eurov.

Pri vseh predpisanih globah je treba upoštevati dejstvo, da v Republiki Avstriji nimajo predpisane možnosti plačila polovične globe, če jo storilec prekrška poravna v določenem obdobju po izreku globe.

Nemčija

V Republiki Nemčiji so za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cestah v naselju predpisane globe v znesku od 15 do 425 eurov. Poleg tega se kršitelju pri prekoračitvi največje dovoljene hitrosti nad 21 km/h izrečejo tudi od 1 do 4 kazenske točke, pri prekoračitvi hitrosti nad 31 km/h pa tudi prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 1 do 3 mesecev.

Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cestah zunaj naselja so prepisane globe v znesku od 10 do 375 eurov. Poleg tega se kršitelju pri prekoračitvi največje dovoljene hitrosti nad 21 km/h izrečejo tudi od 1 do 4 kazenske točke, pri prekoračitvi hitrosti nad 41 km/h pa tudi prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 1 do 3 mesecev.

Z globo v znesku najmanj 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila v Republiki Nemčiji, ki ima v organizmu več kot 0,5 in manj kot 1,09 promila alkohola v krvi. Poleg tega se mu izrečejo tudi 4 kazenske točke in prepoved vožnje motornega vozila v trajanju 1 meseca. Če kršitelj ponovi prekršek v določenem obdobju, se voznik motornega vozila za ponovljen prekršek kaznuje z globo 500 eurov, 4 kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 3 mesecev. Poleg tega se tovrstnemu specialnemu povratniku obvezno odredi kontrolni zdravstveni pregled, ki ga v Republiki Nemčiji imenujejo s kratico MPU oziroma t.i. idioten test. Če voznik motornega vozila dva ali večkrat ponovi naveden prekršek, se ga kaznuje z globo 750 eurov, 4 kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 3 mesecev, prav tako pa se ga po vsakem storjenem prekršku pošlje tudi na naveden kontrolni zdravstveni pregled. Če voznik motornega vozila v navedenem psihofizičnem stanju povzroči ogroževalni delikt ali prometno nesrečo se mu običajno izreče globa v višini 1,5 neto mesečne plače ali od 8 do 10 mesecev zaporne kazni, 7 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja. Z globo v višini od 1 do 2 neto mesečnih plač ali z zaporno kaznijo v trajanju od 8 do 12 mesecev se kaznuje voznik motornega vozila, ki ima v krvi več kot 1,10 promila alkohola. Poleg tega se mu izreče tudi 7 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 6 mesecev do 5 let.

Prepoved prehitevanja je v Republiki Nemčiji sankcionirana z globo, kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila. Za neupoštevanje prometne signalizacije, ki prepoveduje prehitevanje na določenem odseku ceste je predpisana globa v višini 40 eurov, poleg tega pa se vozniku motornega vozila izreče tudi 1 kazenska točka, če pa voznik zaradi neupoštevanja te prometne signalizacije ogroža druge udeležence cestnega prometa ali povzroči prometno nesrečo z materialno škodo se kaznuje z globo 125 eurov, 4 kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 1 meseca. Če voznik motornega vozila prehiteva vozilo ob zmanjšani vidljivosti zaradi vremenskih razmer, se kaznuje z globo 50 eurov in 3 kazenskimi točkami. Če voznik prehiteva vozilo na mestu, kjer sta smerni vozišči ločeni z neprekinjeno ločilno črto, se kaznuje z globo 75 eurov in 4 kazenskimi točkami.

Italija

V Republiki Italiji je uporaba odsevnega telovnika obvezna za voznike osebnih avtomobilov, in sicer ga morajo uporabljati ob vsakem izstopu iz vozila na avtocesti ali na cesti izven naselja. Potrebujejo ga tako voznik kot tudi tisti potniki, ki v primeru okvare ali nesreče izstopijo iz vozila. Predpisana sankcija za neuporabo odsevnega telovnika v navedenih primerih je od 33 do 137 eurov. Vozniki motornih koles nimajo predpisane obvezne uporabe odsevnega telovnika.

Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana globa od 150 do 590 eurov.

Če voznik motornega vozila vozi v cestnem prometu pod vplivom alkohola se kaznuje z globo od 280 do 1120 eurov.

Če voznik motornega vozila med vožnjo uporablja mobilni telefon na nedovoljen način, se kaznuje z globo od 70 do 290 eurov.

Velika Britanija

Za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana globa do 1000 funtov.

Če voznik motornega vozila vozi v cestnem prometu pod vplivom alkohola se kaznuje z globo do 5000 funtov.

Od konca februarja letošnjega leta se je zaostrila sankcija za uporabo mobilnega telefona med vožnjo v cestnem prometu. Dotedanja globa je znašala 30 funtov, sedaj pa velja nova globa v višini 60 funtov. Za navedeno drastično povišanje globe so se odločili na podlagi raziskave, ki je pokazala, da so reakcije voznikov, ki v času vožnje telefonirajo brez uporabe naprave za prostoročno telefoniranje, zmanjšane za kar 50%. Poleg tega so angleški policisti vsakodnevno opažali vse večjo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, predvsem voznikov v zastojih oz. pred semaforji. Zaradi navedenih dejstev je med vožnjo in tudi v zastojih dovoljeno uporabljati mobilni telefon le z uporabo naprave za prostoročno telefoniranje.

V Veliki Britaniji voznika motornega vozila, ki vozi pod vplivom alkohola in je njegova koncentracija v izdihanem zraku, krvi ali urinu dokazana s pomočjo naprav ali strokovnega pregleda pridržijo na policijski enoti, katere policist je ugotovil prekršek. Odločitev o pridržanju voznika je diskrecijska pravica policista, pri čemer mora upoštevati verjetnost, da voznik vožnje motornega vozila pod vplivom alkohola ne bo nadaljeval. Poleg tega mora policist v postopku odrejanja pridržanja upoštevati tudi mnenje pristojnega zdravstvenega osebja, ki opravi strokovni pregled, odrejen zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog.

Francija

Francija velja v državah članicah za najuspešnejšo državo, ki ji je uspelo v obdobju 2001-2005 zmanjšati število mrtvih zaradi posledic prometnih nesreč za 35 % oziroma v absolutnih številkah ji je uspelo ohraniti 2844 življenj več. S svojimi rezultati Francija v največji meri prispeva k uresničevanju ambicioznega cilja, saj je prispevala kar k 16 % zmanjšanju števila mrtvih zaradi posledic prometnih nesreč v Evropski uniji v samo 4 letih. Takšen uspeh je Franciji uspelo doseči s postavitvijo avtomatizirane kontrole hitrosti 1500 mobilnih in stacionarnih merilnikov hitrosti ter pogostejšim in učinkovitejšim policijskim nadzorom. Posledica postavitve avtomatizirane kontrole hitrosti in večjega policijskega nadzora je prispevala k zmanjšanju povprečnih hitrosti za 6 do 11 % na vseh cestah. Francija je tudi z ukrepi povečala učinkovitost izreka kazenskih točk kot stransko sankcijo in posledično odvzema vozniških dovoljenj.

V Franciji se za prekoračitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij do 20 km/h izreče globa v znesku najmanj 68 eurov. Za prekoračitev dovoljene hitrosti nad 20 km/h v naseljih in izven naselij se izreče globa v višini 135 eurov. Če voznik prekorači dovoljeno hitrost za kot 50 km/h se mu izreče globa v višini 1500 eurov in stranska sankcija 6 kazenskih točk.

Voznik motornega vozila ima v Franciji s pridobitvijo vozniškega dovoljenja 12 kreditnih točk, ki se mu z izreki kazenskih sankcij zmanjšujejo, voznik začetnik pa pridobi le 6 kreditnih točk.

Z globo v znesku najmanj 135 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila v Franciji, ki ima v organizmu več kot 0,5 promila alkohola v krvi. Poleg tega se mu izreče 6 kazenskih točk. Za vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,5 do 0,79‰ so predpisane globe v znesku 135 eurov. Vozniku se kot stranska sankcija izreče 6 kazenskih točk.

Za neuporabo varnostnega pasu se vozniku v cestnem prometu izreče globa v višini 135 eurov in stranska sankcija 4 kazenskih točk.

Pri predpisanih globah je treba upoštevati, da Francija omogoča plačilo nižje globe voznika, če voznik plača globo v 14 dneh. Globa v višini 135 eurov se zniža na 90 eurov ter globa v višini 68 eurov se zniža na 45 eurov.



3.2. Ureditev v drugih državah

Švica

V Švicarski konfederaciji je za prekoračitev dovoljene hitrosti do 5 do 31 km/h v naseljih prepisana globa 40 do 800 eurov. Za prekoračitev hitrosti od 31 do 35 km/h je predpisana globa v višini 20% mesečnega dohodka, vendar v minimalnem znesku 1000 eurov.

Za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju od 36 do 40 km/h je predpisana globa v višini 25 % mesečnega dohodka, kot spodnjo mejo postavlja zakon minimalni znesek 1200 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 3 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju od 41 do 45 km/h je predpisana globa v višini 30 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1400 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 5 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju od 46 do 50 km/h je predpisana globa v višini 35 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1600 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 8 dni zapora. O višini izrečenih denarnih kazni za prekoračitev dovoljene hitrosti nad 51 km/h odloča sodišče in je odvisno od okoliščin nastanka prekrška.

Za prekoračitev dovoljene hitrosti do 5 do 35 km/h v izven naselij je prepisana globa 40 do 800 eurov. Za prekoračitev hitrosti od 36 do 40 km/h je predpisana globa v višini 20% mesečnega dohodka, vendar v minimalnem znesku 1000 eurov.

Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 41 do 45 km/h je predpisana globa v višini 25 % mesečnega dohodka, kot spodnjo mejo postavlja zakon minimalni znesek 1200 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 3 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 46 do 50 km/h je predpisana globa v višini 30 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1400 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 5 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 51 do 55 km/h je predpisana globa v višini 35 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1600 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 8 dni zapora. O višini izrečenih denarnih kazni za prekoračitev dovoljene hitrosti od 56 km/h do 60 km/h odloča sodišče in je odvisno od okoliščin nastanka prekrška.

Na avtocesti je za prekoračitev dovoljene hitrosti do 40 km/h predpisana globa od 20 do 800 eurov. Za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti od 41 do 45 km/h je predpisana globa v višini 20 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1000 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 3 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 46 do 50 km/h je predpisana globa v višini 25 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1200 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 5 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti izven naselij od 51 do 55 km/h je predpisana globa v višini 30 % mesečnega dohodka, v minimalnem znesku 1400 eurov. Kot stransko sankcijo se vozniku za storjeni prekršek izreče 8 dni zapora. Za prekoračitev dovoljene hitrosti od 56 km/h do 60 km/h je predpisana globa v višini mesečnega dohodka 35 %, v minimalnem znesku 1600 eurov in kot stranska sankcija je predpisana 10 dni zapora.

Pri vseh predpisanih globah je treba upoštevati dejstvo, da Švica nima predpisane možnosti izreka polovične globe.


3.3. Prilagojenost pravnemu redu Evropske unije

Izredni prevozi in pogoji za opravljanje izrednih prevozov so avtonomno urejeni v pravnih sistemih evropskih držav. Vsi prevozi, ki presegajo gabarite, skupno maso in osno obremenitev iz direktive 96/53/ES so izredni prevozi. Posebne direktive na tem področju ni, 14. decembra 2005 pa je Generalni direktorat za energijo in promet pri Evropski komisiji sprejel "European best practice guidelines for abnormal road transport" (Evropske smernice o najboljši praksi za izredne cestne prevoze), ki ni zavezujoč akt v smislu pravnega akta Skupnosti, predstavljeno pa je znanje evropskih strokovnjakov na tem področju in so bile sprejete v soglasju vlad držav članic in drugih prizadetih strani.

S predlaganimi spremembami bo dana podlaga za spremembe Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/1999 in št. 83/2006) in Pravilnika o programu usposabljanja za organizatorje, spremljevalce in voznike izrednih prevozov po javnih cestah, o obrazcu potrdila o uspešno opravljenem programu usposabljanja in vodenju evidenc o izdanih potrdilih ter o pogojih, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje tega programa (Uradni list RS, št. 50/1999 in št. 83/2004). Predvsem pa je bilo nujno iz določb zakona črtati obveznost strokovne usposobljenosti voznikov in organizatorjev izrednih prevozov po javnih cestah, ker te zahteve ni v nobeni držav članic EU in so slovenski vozniki izrednih prevozov diskriminirani. V predlogu zakona je zapisana tudi možnost razširitve izrednih prevozov brez dovoljenja.

Zakon o varnosti cestnega prometa se usklajuje tudi z načeli in poglavitnimi rešitvami Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih:

- z namenom preprečitve, da bi enotni vzorec evropskega vozniškega dovoljenja postal dodatni vzorec, poleg sto desetih, ki so že v obtoku, se uvaja enotni vzorec vozniškega dovoljenja.

- vozniška dovoljenja se vzajemno priznavajo.

- določajo se minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja in usklajujejo standardi v zvezi z vozniškimi izpiti in izdajo vozniškega dovoljenja.

- ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih bodo morali vozniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, predložiti dokaz, da izpolnjujejo minimalne standarde psihofizične sposobnosti za vožnjo. Republika Slovenija skladno z direktivo predpisuje obveznost zdravstvenega pregleda kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo drugih motornih vozil. Zaradi preglednosti ti pregledi sovpadajo s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bodo vezani na obdobje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

- ker so vozniki motornih koles oziroma koles z motorjem ena od najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu, je potrebno okrepiti načelo postopnega dostopa do pridobitve posameznih kategorij dvokolesnih vozil, prav tako pa je postopnost pridobivanja vozniškega dovoljenja določena za vožnjo vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb in blaga (npr. kategorije C, CE, D, DE).

- za voznike koles z motorjem je glede na dosedanjo ureditev zvišana starostna meja iz 14 na 15 let, ta starost pa je še vedno nižja od minimalne starosti, ki jo direktiva še dopušča.

- določajo se pogoji o odvzemu, začasnem odvzemu, podaljšanju in razveljavitvi vozniških dovoljenj za vse imetnike dovoljenj, ki imajo običajno prebivališče na njihovem ozemlju.

- vzorec vozniškega dovoljenja se nadomešča z enotnim vzorcem v obliki plastične kartice in prilagaja uvedbam nove kategorije vozniških dovoljenj za mopede in nove kategorije vozniških dovoljenj za motorna kolesa ter zaradi uvedbe novih kategorij za vožnjo štirikoles ter lahkih tovornih vozil.

- uvaja se poglavitna rešitev pred ponarejanjem z možnostjo vključitve mikročipa v kartico vozniškega dovoljenja.

Predlog zakona je v celoti usklajen s pravnim redom EU.

4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva


    I. Ocena finančnih posledic
Tekoče leto (t)t+1t+2t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna 281.030313.030
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna 330.624368.256
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
    II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
Šifra PPIme proračunske postavkeIme proračunskega uporabnikaZnesek za tekoče leto (t)Znesek za t+1
6863Učinkovita in uspešna javna uprava 07-13MJU281.030313.018
6999Učinkovita in uspešna javna uprava 07-13MJU49.59455.238
SKUPAJ:330.624368.256
Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP:
Šifra PPIme proračunske postavkeIme proračunskega uporabnikaZnesek za tekoče leto (t)Znesek za t+1
SKUPAJ:
Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodkiZnesek za tekoče leto (t)Znesek za t+1
SKUPAJ:

Glede na to, da se zakon usklajuje tudi z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, kjer je določen tudi enotni obrazec vozniškega dovoljenja v obliki kartice, bo potrebno v roku 10 let od uveljavitve tega zakona zamenjati vsa veljavna vozniška dovoljenja. Glede na navedeno, bo predlog zakona imel dolgoročnejše finančne posledice za stranke, ki bodo v obdobju 10 let morale obstoječa vozniška dovoljenja zamenjati za nova vozniška dovoljenja.

Vozniška dovoljenja na kartici bodo izdelana na polikarbonatu in bodo morala vsebovati vse obvezne zaščite, ki jih določa direktiva. Vozniška dovoljenja bo izdeloval proizvajalec, ki ga bo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izbralo na javnem razpisu. Zaradi dražjega materiala in drugačne tehnologije izdelave obrazca znaša ocenjena vrednost novega obrazca 5,50 EUR. V roku 10 let bo potrebno zamenjati cca. 1.200.000 vozniških dovoljenj, kar bo v skupni vrednosti 6.600.000 EUR bremenilo imetnike vozniških dovoljenj.

Direktiva predpisuje tudi datum 19. januar 2013, ki ga povzema tudi predlagani zakon, od katerega dalje se vozniška dovoljenja izdajajo z veljavnostjo 5 oziroma 10 let. Določbe o omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj za dobo 5 oziroma 10 let bodo posredno povzročile stroške tistim voznikom (kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E ), ki bodo morali po izteku veljavnosti vozniških dovoljenj (5 let) za podaljšanje veljavnosti obvezno predložiti zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo. Glede na to, da morajo poklicni vozniki omenjenih kategorij na podlagi predpisov o varstvu pri delu in na podlagi ocene varnosti in tveganja za posamezna delovna mesta opravljati periodične zdravstvene preglede v rokih, ki so krajši od 5 let, predlog zakona za njih ne bo prinesel dodatnih finančnih obremenitev. Posledično pa smo zaradi tega, da bi zmanjšali stroške zdravstvenih pregledov, podaljšali tudi veljavnost izdanega zdravniškega spričevala iz dveh na tri leta.

Da bi lahko s predlaganim zakonskim rokom (1.9.2008) pričeli izdajati nova vozniška dovoljenja, je potrebno prenoviti evidenco vozniških dovoljenj z vzpostavitvijo novega registra voznikov, ki bo tehnološko podprl proces centralne izdelave in personalizacije vozniških dovoljenj. Ocenjena vrednost projekta prenove znaša 698.880 EUR in vključuje tudi stroške razvoja. Za prenovo in vzpostavitev registra voznikov ima Ministrstvo za javno upravo zagotovljena finančna sredstva na proračunskih postavkah:
- 6863 4207 - Učinkovita in uspešna javna uprava 07-13 (sredstva EU - 85%) - 281.030 EUR (2007), 313.018 EUR (2008)
- 6999-4207 - Učinkovita in uspešna javna uprava 07-13 (sredstva RS - 15%) - 49.594 EUR (2007), 55.238 EUR (2008).

Zakon ne bo imel vpliva in finančnih posledic na druga javno finančna sredstva.


5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Spremembe in dopolnitve zakona bodo povečale stopnjo varnosti cestnega prometa.


Razlogi, zakaj je postopek ali druga administrativna obveznost nujno potrebna, in javni interes, ki se s tem dosega. Dokazi, da javnega interesa ni mogoče doseči na drug, za stranke enostavnejši način.Obveznost zamenjave vseh vozniških dovoljenj je predpisana z Direktivo o vozniških dovoljenjih. Direktiva obenem predpisuje, da morajo imetniki vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E pri podaljšanju njihove veljavnosti obvezno predložiti zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo.
Spoštovanje načela "vse na enem mestu" (načelo, da stranki ni treba opravljati zadev, ki se nanašajo na en življenjski oziroma poslovni dogodek, na več mestih). Kraj izvajanja storitve oziroma obveznosti.Predlog zakona ne predpisuje, da bi morale stranke za isti življenjski/poslovni dogodek opravljati več zadev na več mestih. Krajevno pristojnost pri izdaji vozniških dovoljenj je odpravil že ZVCP-1 v letu 2004. Predlog zakona odpravlja tudi obveznost preklica veljavnosti pogrešanega ali ukradenega vozniškega dovoljenja v Uradnem listu RS. Podatki o pogrešanih oziroma ukradenih vozniških dovoljenjih se bodo vodili v registru pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, ki ga bo vodilo ministrstvo za notranje zadeve.
Poraba časa in stroški (upravna taksa, plačilo storitve …), ki jih stranki povzroča postopek ali obveznost.Stranka bo dolžna v roku 10 let od uveljavitve zakona zamenjati vozniško dovoljenje za nov obrazec na polikarbonatni kartici. Postopek izdaje (zamenjave) se ne spreminja, stranki bo organ ob vložitvi vloge izdal potrdilo, in sicer za čas do izdelave novega vozniškega dovoljenja. S potrdilom bo stranka lahko udeležena v cestnem prometu.

Vozniška dovoljenja bo izdeloval proizvajalec, ki ga bo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izbralo na javnem razpisu. Zaradi dražjega materiala, drugačne tehnologije izdelave obrazca in dodatnih zaščit proti ponarejanju, znaša ocenjena vrednost novega obrazca 5,50 EUR.
Dokumentacija, ki jo bo morala predložiti stranka za izvedbo postopka. Zmanjšanje obsega dokumentov, ki jih mora predložiti, oziroma obrazložitev, zakaj zmanjšanja ni.Predlog zakona odpravlja predložitev potrdila o opravljenem preklicu veljavnosti ukradenega ali pogrešanega vozniškega dovoljenja v Uradnem listu RS.
Način plačevanja storitve, upravne takse … (z gotovino, s kreditnimi in plačilnimi karticami, po e-moneti, drugo).Zakonske določbe ne omejujejo nobenega od naštetih načinov plačevanja storitev
Področje in življenjski oziroma poslovni dogodek na portalu e-uprave, na katerega se postopek nanaša, oziroma predlog za uvedbo drugega dogodka./
Dodaten prostor za navedbo predloga novega dogodka.
Obseg postopka, ki ga bo mogoče opraviti po elektronski in drugih sodobnih poteh, oziroma obrazložitev, zakaj to ne bo mogoče./
Podatki, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo pristojni organ pridobil sam iz uradnih evidenc, in način pridobivanja teh podatkov.Upravni organ bo sam pridobil potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu. Ko bo vzpostavljen kontejner fotografij, bo upravni organ sam pridobil elektronsko fotografijo.


BESEDILO ČLENOV:
1. člen

V Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo in 139/06 - ZORed) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 403 z dne 30. 12. 2006, str. 18).".
2. člen

V prvem odstavku 4. člena se besedilo "fizične osebe, ki opravljajo obrtno ali podobno dejavnost" nadomesti z besedilom "posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in zaposlujejo druge osebe".

V drugem odstavku se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".

V tretjem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "3000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa z zneskom "300 eurov".
3. člen

V prvem odstavku 14. člena se dodata nova prva in peta alineja, ki se glasita:

"– urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju;
– opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.".

V prvem stavku drugega odstavka se črta besedilo "prve, druge in tretje alinee".

V osmem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".
4. člen

V prvem odstavku 23. člena se 66. točka spremeni tako, da se glasi:

"66. voznik začetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katere koli druge kategorije;".

Za 89. točko se pika nadomesti s podpičjem in se dodata 90. in 91. točka, ki se glasita:

"90. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je stranska sankcija, ki jo izreče sodišče po zakonu, ki ureja prekrške, in po tem zakonu in pomeni prenehanje veljavnosti vseh kategorij vozniškega dovoljenja oziroma prenehanje veljavnosti posameznih kategorij vozniškega dovoljenja, če to določa ta zakon;

91. železniška proga po tem zakonu je vsaka speljana pot s tirnicami za promet, razen tramvajska proga.".

5. člen

Prvi stavek petega odstavka 24. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Naprava iz tretjega odstavka tega člena, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali jo ima pri sebi ali v vozilu ali na njem, se odvzame.".

V šestem odstavku se črta beseda "najmanj", znesek "120.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".

V sedmem odstavku se znesek "2,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "8000 eurov", znesek "200.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "800 eurov". Prav tako se znesek "2,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "8000 eurov" v tretjem odstavku 6. člena, sedmem odstavku 121. člena, devetem odstavku 126. člena in petem odstavku 127. člena. Prav tako se znesek "200.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "800 eurov" v drugem in tretjem odstavku 6. člena, sedmem odstavku 121. člena, devetem odstavku 126. člena, petem odstavku 127. člena, sedmem in desetem odstavku 190. člena, četrtem odstavku 196. člena, drugem odstavku 206. člena in petnajstem odstavku 211. člena.
6. člen

V 25. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

"(4) Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje, razen v nevarnosti. Voznik motornega kolesa in kolesa z motorjem mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po enem kolesu.

(5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena. Vozniku motornega kolesa in kolesa z motorjem, ki izpušča krmilo ali se vozi po enem kolesu, se izreče tudi 5 kazenskih točk.".

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov". Prav tako se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov" še v četrtem odstavku 29. člena, šestem odstavku 30. člena, tretjem odstavku 31. člena, drugem odstavku 41. člena, petem odstavku 45. člena, desetem odstavku 53. člena, petem odstavku 56. člena, tretjem odstavku 60. člena, osmem odstavku 61. člena, sedmem odstavku 82. člena, drugem odstavku 88. člena, tretjem in četrtem odstavku 89. člena, šestnajstem in sedemnajstem odstavku 102. člena, petem in šestem odstavku 114. člena, tretjem odstavku 120. člena in trinajstem odstavku 126. člena.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov". Prav tako se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov" še v tretjem odstavku 27. člena, šestem odstavku 28. člena, petem odstavku 29. člena, petem odstavku 47. člena, petem odstavku 52. člena, osmem odstavku 53. člena, drugem odstavku 55. člena, četrtem odstavku 56. člena, devetem odstavku 61. člena, tretjem odstavku 64. člena, devetem odstavku 95. člena, sedmem odstavku 101. člena, dvanajstem odstavku 103. člena in tretjem odstavku 105. člena.
7. člen

V 26. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

"(7) Na cesti ali njenem delu je prepovedan promet motornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso, omejeno s predpisom ali prometno signalizacijo.".

Dosedanji sedmi do deveti odstavek postanejo osmi do deseti odstavek.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".

V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov", besedilo "4 kazenske točke" pa se nadomesti z besedilom "5 kazenskih točk".

Dodata se nova enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasita:

"(11) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.

(12) Z globo najmanj 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.".
8. člen

V prvem stavku petega odstavka 30. člena se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "460 eurov". V drugem stavku se besedilo "4 kazenske točke" nadomesti z besedilom "6 kazenskih točk".

V sedmem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".
9. člen

V sedmem odstavku 32. člena se v točki a) znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V točki b) se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov". V tretjem stavku se besedilo "1 kazenska točka" nadomesti z besedilom "3 kazenske točke".

V točki c) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov". V tretjem stavku se besedilo "3 kazenske točke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih točk".

V točki d) se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1000 eurov". V tretjem stavku se črta beseda "najmanj", številka "5" pa se nadomesti s številko "9".

V devetem odstavku se v točki a) znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "60 eurov".

V točki b) se v prvem stavku znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov". V drugem stavku se besedilo "1 kazenska točka" nadomesti z besedilom "3 kazenske točke".

V točki c) se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "240 eurov". V drugem stavku se besedilo "3 kazenske točke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih točk".

V točki d) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "380 eurov". V drugem stavku se črta beseda "najmanj", številka "5" pa se nadomesti s številko "9".

V desetem odstavku se v točki a) znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

V točki b) se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "100 eurov".

V točki c) se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov". V drugem stavku se besedilo "1 kazenska točka" nadomesti z besedilom "3 kazenske točke".

V točki d) se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov". V drugem stavku se besedilo "3 kazenske točke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih točk".

V točki e) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov". V drugem stavku se črta beseda "najmanj", številka "5" pa se nadomesti s številko "9".

V enajstem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

10. člen

V četrtem odstavku 33. člena se v točki a) znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

V točki b) se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov". V drugem stavku se besedilo "2 kazenski točki" nadomesti z besedilom "3 kazenske točke".

V točki c) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov". V drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "7".

V petem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

V šestem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".
11. člen

V prvem odstavku 34. člena se v prvi alineji 2. točke beseda "motorna" nadomesti z besedo "tovorna", "12 t" pa se nadomesti s "3500 kg".

V 3. točki se črta besedilo druge alineje.

V petem odstavku se v točki a) znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

V točki b) se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".

V točki c) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
12. člen

V šestem odstavku 36. člena se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".

V sedmem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "100 eurov".
13. člen

V petem odstavku 37. člena se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:

"(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z globo 40 eurov kaznuje za prekršek voznik, ki pred prehitevanjem ne da predpisanega znaka iz drugega odstavka tega člena.".

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
14. člen

V tretjem odstavku 38. člena se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".


Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 3., 4., 7. ali 8. točko prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 11 kazenskih točk.".

V petem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".

15. člen

V prvem stavku šestega odstavka 40. člena se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov". V drugem stavku se besedilo "5 kazenskih točk« nadomesti z besedilom "7 kazenskih točk".
V sedmem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".

V osmem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".
16. člen

V 44. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:

"(1) Voznik mora pri vključevanju v cestni promet in v promet na prednostni cesti pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka:".

V drugem odstavku se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".

V tretjem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "180 eurov".
17. člen

V prvem stavku sedmega odstavka 46. člena se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov". V drugem stavku se besedilo "4 kazenske točke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih točk".

V osmem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "180 eurov".
18. člen

V prvem stavku četrtega odstavka 49. člena se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov", v drugem stavku pa se besedilo "4 kazenske točke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih točk".
19. člen

V prvem odstavku 50. člena se besedi "prevozno sredstvo" nadomestita z besedama "tirno vozilo".

Drugi stavek tretjega odstavka se nadomesti z besedilom, ki se glasi: "Na prehodu pešpoti ali kolesarske poti čez železniško progo se poleg svetlobnega znaka iz prve alineje tega odstavka uporabi zvočni znak z enako frekvenco, kot je na semaforju za pešce, ko na semaforju gori rdeča luč.".

V petem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov". Prav tako se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov" še v tretjem odstavku 8. člena, tretjem odstavku 41. člena, tretjem odstavku 42. člena, četrtem odstavku 43. člena, šestem odstavku 47. člena, šestem odstavku 48. člena, šestem odstavku 52. člena, devetem odstavku 53. člena, tretjem odstavku 54. člena, petem odstavku 57. člena, četrtem odstavku 60. člena, drugem odstavku 62. člena, drugem odstavku 63. člena, četrtem odstavku 67. člena, tretjem odstavku 68. člena, prvem odstavku 94. člena, desetem odstavku 95. člena, petem odstavku 98. člena, petem odstavku 101. člena, trinajstem odstavku 103. člena, šestem odstavku 115. člena, šestem odstavku 190. člena, tretjem in četrtem odstavku 196. člena in tretjem odstavku 240. člena.

V šestem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov", znesek "30.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "120 eurov". Prav tako se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov" še v desetem odstavku 126. člena, drugem odstavku 191. člena, petem odstavku 198. člena in tretjem odstavku 244. člena.

V sedmem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov". Prav tako se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov" še v tretjem odstavku 5. člena, četrtem odstavku 7. člena, sedmem odstavku 9. člena, sedmem odstavku 47. člena, sedmem odstavku 48. člena, sedmem odstavku 98. člena, osmem odstavku 111. člena, šestem odstavku 114. člena, sedmem odstavku 115. člena, šestem odstavku 118. člena, štirinajstem odstavku 126. člena, sedmem odstavku 133. člena, šestem odstavku 198. člena, petem odstavku 207. člena, trinajstem odstavku 211. člena in šestem odstavku 248. člena. Znesek "100.000 tolarjev" se z zneskom "400 eurov" nadomesti še v drugem in tretjem odstavku 5. člena, četrtem odstavku 7. člena, šestem in sedmem odstavku 9. člena, sedmem odstavku 47. člena, sedmem odstavku 48. člena, sedmem odstavku 98. člena, sedmem in osmem odstavku 111. člena, petem in šestem odstavku 114. člena, sedmem odstavku 115. člena, petem in šestem odstavku 118. člena, štirinajstem odstavku 126. člena, četrtem odstavku 127. člena, sedmem odstavku 133. člena, šestem odstavku 198. člena, petem odstavku 207. člena, trinajstem odstavku 211. člena ter petem in šestem odstavku 248. člena.
20. člen

V prvem odstavku 51. člena se za besedama "železniško progo" doda vejica in besedilo "označen samo s prometnim znakom".

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.".

V petem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

V šestem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".

21. člen

V prvem odstavku 58. člena se besedi "strojevodjo vlaka" nadomestita z besedami "voznika tirnega vozila".

V drugem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".
22. člen

V 65. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Tovor mora biti naložen in pritrjen v skladu s predpisi, ki podrobneje urejajo to področje. Minister, pristojen za promet, izda predpis, ki podrobneje ureja namestitev in pritrditev tovora na vozilu.".

Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.

V dosedanjem tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta četrti in peti odstavek, se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov". Prav tako se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov" še v sedmem odstavku 28. člena, petem odstavku 67. člena, četrtem odstavku 68. člena, šestem odstavku 98. člena, četrtem odstavku 99. člena, devetem odstavku 123. člena, devetem in desetem odstavku 190. člena ter šestem in sedmem odstavku 197. člena.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1600 eurov". Prav tako se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1600 eurov" še v petem odstavku 67. člena, četrtem odstavku 68. člena in sedmem odstavku 197. člena.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

23. člen

V prvem stavku drugega odstavka 66. člena se za besedo "vozil" dodata vejica ter besedilo "razen pri izrednih prevozih, ki se opravljajo na podlagi dovoljenja pristojnega organa".

V četrtem in petem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

V petem odstavku se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200 eurov".

V šestem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".
24. člen

Naslov pred 69. členom se spremeni tako, da se glasi: "Obremenitev vozila".

69. člen se spremeni tako, da se glasi:
"69. člen

(1) Skupna masa vozila ne sme presegati največje dovoljene mase vozila. Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila nad dovoljeno osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila.

(2) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s tem členom, in oseba, ki naloži tovor v nasprotju s tem členom, se kaznujeta za prekršek:
a) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso od 3 do vključno 10 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca od 3 do vključno 10 odstotkov, z globo 200 eurov;
b) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 10 do vključno 20 odstotkov, z globo 300 eurov;
c) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 20 odstotkov, z globo 600 eurov.

(3) Če se opravlja prevoz v nasprotju s tem členom na zahtevo naročnika prevoza, se ta kaznuje za prekršek:
a) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso od 3 do vključno 10 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca od 3 do vključno 10 odstotkov, z globo 200 eurov;
b) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 10 do vključno 20 odstotkov, z globo 300 eurov;
c) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 20 odstotkov, z globo 600 eurov.

(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s tem členom, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor v nasprotju s tem členom, se kaznuje za prekršek:
a) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso od 3 do vključno 10 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca od 3 do vključno 10 odstotkov, z globo 600 eurov;
b) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 10 do vključno 20 odstotkov, z globo 900 eurov;
c) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 20 odstotkov, z globo 1800 eurov.

(5) Če se opravlja prevoz v nasprotju s tem členom na zahtevo naročnika prevoza, se pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je naročnik prevoza, kaznuje za prekršek:
a) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso od 3 do vključno 10 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca od 3 do vključno 10 odstotkov, z globo 600 eurov;
b) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 10 do vključno 20 odstotkov, z globo 900 eurov;
c) če skupna masa presega največjo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca nad 20 odstotkov, z globo 1800 eurov.".
25. člen

70. člen se spremeni tako, da se glasi:
"70. člen

(1) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila preko predpisane ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve, vozilo s tovorom pa ne sme presegati predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase ali dimenzije, predpisane za posamezno vrsto vozil ali omejene s prometnim znakom, razen pod pogoji, navedenimi v dovoljenju, ki ga izda pristojni organ v skladu s predpisi o cestah.

(2) Pri tehtanju vozil so v primerih iz prejšnjega odstavka dovoljeni odmiki do 3 odstotke pri skupni masi in osni obremenitvi motornih in priklopnih vozil. Odmiki niso dovoljeni pri tehtanju vozil, za katera je izdano dovoljenje iz prejšnjega odstavka.

(3) Izredni prevoz je mogoč le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju.

(4) Izredni prevoz brez dovoljenja je mogoč le v primerih in pod pogoji, določenimi v predpisih o cestah. Brez dovoljenja je mogoč tudi pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter pluženja in posipanja cest pri zimskem vzdrževanju cest.

(5) Spremljevalec oziroma spremljevalka (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec) izrednega prevoza mora biti za izvajanje izrednih prevozov glede na kategorijo spremljanja usposobljen po predpisanem programu.

(6) Minister, pristojen za promet, predpiše program usposabljanja za spremljevalce izrednih prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje tega programa, obrazec potrdila o uspešno opravljenem programu, način vodenja evidence o izdanih potrdilih in pooblasti organizacije za izvajanje tega programa.

(7) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, in oseba, ki naloži tovor v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznujeta za prekršek:
a) če skupna masa ne presega do vključno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vključno 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina ne presega do vključno 25 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ali če osna obremenitev ne presega do vključno 10 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 200 eurov;
b) če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne več kot 3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne več kot 4,5 m ali dolžina nad 25 odstotkov in je ne več kot za 40 odstotkov večja od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki ali je osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 300 eurov;
c) če skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti prejšnje alineje, z globo 600 eurov.

(8) Oseba, ki je naročnik prevoza, če se opravlja prevoz v nasprotju s prvim odstavkom tega člena na njeno zahtevo, se kaznuje za prekršek:
a) če skupna masa ne presega do vključno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vključno 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina ne presega 25 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ali če osna obremenitev ne presega 10 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 200 eurov;
b) če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne več kot 3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne več kot 4,5 m ali je dolžina za 25 odstotkov in ne več kot za 40 odstotkov večja od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki ali osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 300 eurov;
c) če skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti prejšnje alineje, z globo 600 eurov.

(9) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s tem členom, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor v nasprotju s tem členom, se kaznuje za prekršek:
a) če skupna masa ne presega do vključno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vključno 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina ne presega 25 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ali če osna obremenitev ne presega 10 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 600 eurov;
b) če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne več kot 3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne več kot 4,5 m ali dolžina za 25 odstotkov in ne več kot za 40 odstotkov večja od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki ali osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 900 eurov;
c) če skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti prejšnje alineje, z globo 1800 eurov.

(10) Če se opravlja prevoz v nasprotju z določbami tega člena na zahtevo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki je naročnik prevoza, se oseba ali podjetnik kaznuje za prekršek:
a) če skupna masa ne presega do vključno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vključno 2,6 metra do vključno 3 metre ali dolžina ne presega 25 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ali če osna obremenitev ne presega 10 odstotkov največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 600 eurov;
b) če je skupna masa prekoračena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase in ne več kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne več kot 3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne več kot 4,5 m ali je dolžina za 25 odstotkov in ne več kot za 40 odstotkov večja od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki ali osna obremenitev za več kot 10 odstotkov in ne več kot 20 odstotkov nad največjimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 900 eurov;
c) če skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje vrednosti prejšnje alineje, z globo 1800 eurov.

(11) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, ter spremljevalec, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

(12) Z globo najmanj 900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena.".
26. člen

V petem odstavku 71. člena se znesek "20.000 tolarjev« nadomesti z zneskom "80 eurov".

V šestem odstavku se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200 eurov", za besedo "določbami" pa se dodata besedi "tretjega odstavka", znesek "40.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "120 eurov".
27. člen

V prvem odstavku 72. členu se za uvodno besedo "voznik" doda besedilo "in učitelj vožnje".

Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Ne glede na prvi odstavek sme voznik razen kandidat za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila, in kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu spremljevalca, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi v vozilo vgrajene naprave za prostoročno telefoniranje ali brezžične slušalke za eno uho, če mu pri tem ni treba fizično upravljati telefonskega aparata. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.".

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik in učitelj vožnje motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.".

V petem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".
28. člen

V petem odstavku 83. člena se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".
29. člen

Prvi stavek tretjega odstavka 84. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Oseba, mlajša od 14 let, mora imeti med vožnjo kolesa na glavi pripeto zaščitno kolesarsko čelado, med vožnjo kolesa z motorjem pa homologirano motoristično čelado.".

V petem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".
30. člen

V osmem odstavku 85. člena se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "60 eurov".

V devetem odstavku se znesek "300.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "600 eurov", znesek "30.000 tolarjev" pa z zneskom "60 eurov".
31. člen

V četrtem odstavku 86. člena se besedilo "ki ni označeno z veljavno prometno nalepko" nadomesti z besedilom "ki ni registrirano".

V petem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

V šestem odstavku se znesek "300.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200 eurov", znesek "30.000 tolarjev" pa z zneskom "120 eurov". Prav tako se znesek "300.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200 eurov" v petem odstavku 56. člena, četrtem odstavku 89. člena, sedemnajstem odstavku 102. člena in šestem odstavku 114. člena.
32. člen

V 90. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Vlečna naprava ne sme biti obremenjena bolj, kot to dovoljuje proizvajalec vozila oziroma proizvajalec vlečne naprave. Pri tem je treba paziti, da se ne obremeni nižja vrednost.".

Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov", za besedo "s prvim" pa se dodata besedi "ali tretjim".

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "60 eurov", beseda "tretjim" pa se nadomesti z besedo "četrtim".

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200 eurov", znesek "40.000 tolarjev" pa z zneskom "120 eurov".
33. člen

V četrtem odstavku 91. člena se za besedama "pred prehodom" dodata besedi "za pešce".

V osmem odstavku se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov". Prav tako se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov" v četrtem odstavku 8. člena, v drugem odstavku 35. člena, četrtem odstavku 45. člena, osmem odstavku 82. člena, drugem in tretjem odstavku 87. člena, šestem odstavku 101. člena, petem odstavku 115. člena, desetem in enajstem odstavku 123. člena, dvanajstem odstavku 126. člena, tretjem odstavku 165. člena, četrtem odstavku 176. člena, tretjem odstavku 180. člena, osmem odstavku 190. člena, četrtem odstavku 194. b člena, petem odstavku 208. člena, četrtem odstavku 210. člena, četrtem odstavku 240. člena, četrtem odstavku 246. člena in drugem odstavku 251. člena.
34. člen

Besedilo 92. člena se spremeni tako, da se glasi:

"92. člen

(1) Skupino otrok, ki se prevaža z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en pedagoški spremljevalec (učitelj, vzgojitelj, trener ipd.), ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v avtobusu.

(2) Otroci morajo med vožnjo z avtobusom, razen med vožnjo z mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.

(3) Skupino otrok sme prevažati z osebnim avtomobilom voznik, ki ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije B, z avtobusom pa voznik, ki najmanj eno leto poklicno vozi avtobus ustrezne kategorije (D1 ali D). Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije D manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Voznik, ki poklicno vozi avtobus kategorije D1 manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, ki nima več kot 16 sedežev, če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije B.

(4) Poklicne vozniške izkušnje iz prejšnjega odstavka dokazuje voznik s potrdilom, ki ga izda pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je voznik zaposlen oziroma pri katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje. Potrdilo mora imeti voznik med vožnjo pri sebi in ga na zahtevo policista izročiti na vpogled.

(5) Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino otrok, opravljati drugega dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila (npr. vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta ali ekskurzije, izvedba ali sodelovanje pri športni vadbi ali treningu).

(6) Če naročnik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je voznik v takem psihofizičnem stanju, da ne zmore varno voziti, sme zahtevati, da se pred začetkom ali nadaljevanjem vožnje preveri njegovo psihofizično stanje. Preveri se tako, kot je določeno s tem zakonom. Če psihofizično stanje voznika ni v skladu s predpisanim, mora prevoznik zagotoviti drugega voznika.

(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, predpiše druge, za varnost pomembne okoliščine pri prevozu otrok, število pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila iz četrtega odstavka tega člena.

(8) Skupina otrok je skupina najmanj petih otrok, ki so večina potnikov v vozilu. Skupina petih ali več otrok iste družine in skupina petih ali več otrok, ki se prevaža v javnem linijskem prevozu potnikov, se ne šteje za skupino otrok po tem členu.

(9) Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno.

(10) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek pedagoški spremljevalec, ki ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(11) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju s tem členom ali podzakonskim predpisom, izdanim na njegovi podlagi, ali vozi vozilo, ki je označeno s predpisanim znakom za prevoz otrok, v katerem ni skupine otrok.

(12) Z globo najmanj 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju s tem členom ali podzakonskim predpisom, izdanim na njegovi podlagi, odgovorna oseba pa z globo najmanj 300 eurov.".
35. člen

V 96. členu se drugi in tretji odstavek nadomestita z drugim, tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasijo:

"(2) Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.

(3) Posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil, na kateri ni druge primerne prometne površine, ločene od vozišča.".

Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo peti do osmi odstavek.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedilom v oklepaju "motorne sani" doda vejica in besedilo "miniaturna motorna vozila".

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".
36. člen

V drugem odstavku 97. člena se za besedilom "zadnje strani," doda besedilo "ali odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve,", številka "92" pa se nadomesti s številko "93".

Na začetku tretjega odstavka se doda besedilo "Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora", pred besedo "uporabljati" pa se črta beseda "mora".

V četrtem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".

V petem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".
37. člen

Za 103. členom se doda nov 103. a člen, ki se glasi:
"103. a člen

(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena smejo kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na organiziranih kolesarskih tekmovanjih pri izvedbi treninga na javni cesti voziti tudi po dva vzporedno. Kolesarjem ni dovoljeno voziti vzporedno, kadar je zmanjšana vidljivost in ponoči. Pri vzporedni vožnji se lahko uporablja le skrajni desni prometni pas.

(2) Trening iz prejšnjega odstavka lahko poteka na vozišču na tistih cest, ki nimajo kolesarskega pasu oziroma kolesarske poti.

(3) Organizirana kolona kolesarjev, ki vozijo vzporedno, ne sme šteti manj kot štiri kolesarje (2 para). Organizirano kolono kolesarjev spredaj ali zadaj spremlja vozilo, označeno z rumeno utripajočo lučjo.

(4) Ko kolesarji trenirajo v skladu s prejšnjim odstavkom, smejo uporabljati na javnih voznih površinah tudi tekmovalna kolesa. Kolesarji morajo obvezno uporabljati kolesarsko čelado.

(5) Kolesarji morajo imeti v času, ko vozijo po določilih tega člena, pri sebi ustrezno potrdilo o tem, da imajo licenco, ki jo je izdala Kolesarska zveza Slovenije ali ustrezna druga mednarodna kolesarska organizacija. Navedeno potrdilo morajo kolesarji predložiti pri nadzoru na vpogled.

(6) Kolesar, ki vozi v nasprotju s tem členom, se kaznuje z globo 100 eurov.".
38. člen

V petem odstavku 104. člena se črta besedilo "zlasti ne sme izpuščati krmila" in besedilo "voziti po enem kolesu,".

V osmem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V devetem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov".
39. člen

V 106., 107. in 108. členu se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".
40. člen

V dvanajstem odstavku 109. člena se dodata novi drugi in tretji stavek, ki se glasita: "Živali, ki so na cestah brez nadzorstva, se štejejo kot ovira v cestnem prometu. Za ukrepe za zavarovanje in odstranitev ovire ter ukrepe zoper lastnika se smiselno uporabljajo določbe 123. člena tega zakona.".

V trinajstem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" in nadomesti z zneskom "40 eurov", beseda "enajstim" pa se nadomesti z besedo "dvanajstim" .
41. člen

V štirinajstem odstavku 110. člena se doda nova 8. točka, ki se glasi:

"8. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.".

Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi:

"(15) Osebe iz prejšnjega odstavka, razen oseb iz 5. in 6. točke, morajo med zadrževanjem zunaj vozila po avtocesti ali po cesti, rezervirani za motorna vozila, nositi odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve.".

Dosedanji petnajsti do sedemnajsti odstavek postanejo šestnajsti do osemnajsti odstavek.

V dosedanjem petnajstem odstavku, ki postane šestnajsti odstavek, se črta besedilo "ali sedmim", znesek "30.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "150 eurov".

V dosedanjem šestnajstem odstavku, ki postane sedemnajsti odstavek, se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".

V dosedanjem sedemnajstem odstavku, ki postane osemnajsti odstavek, se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "260 eurov".

Dodata se nova devetnajsti in dvajseti odstavek, ki se glasita:

"(19) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s petnajstim odstavkom tega člena.

(20) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik tovornega vozila, ki na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila prehiteva tam, kjer je to s prometnim znakom prepovedano.".
42. člen

V drugem odstavku 113. člena se črta tretji stavek.

V sedmem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov"

V osmem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov".

V devetem odstavku se znesek "600.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2500 eurov", znesek "60.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom"250 eurov".
43. člen

V šestem odstavku 116. člena se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(7) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, razen tistega, ki ravna v nasprotju s prometnim znakom za omejitev hitrosti, s prometnim znakom, s katerim je urejena prednost vozil, s prometnim znakom za obvezno uporabo snežnih verig, s prometnim znakom za omejitev skupne mase, osne obremenitve ali dimenzije, s prometnim znakom za omejitev največje dovoljene mase ali s prometnim znakom "prepovedano prehitevanje za tovorna vozila", postavljenim na avtocesti oziroma cesti rezervirani za motorna vozila.".
44. člen

Besedilo tretjega odstavka 117. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Prometno signalizacijo za začasno označitev izrednega prevoza smejo na cestah iz prvega odstavka prejšnjega člena postaviti in odstraniti tudi izvajalci izrednega prevoza, prometno signalizacijo za začasno označitev kraja, na katerem opravljajo nadzor cestnega prometa v skladu s svojimi pooblastili, smejo postaviti in odstraniti tudi delavci organov in organizacij, ki so pristojni za nadziranje izvajanja predpisov, s katerimi so določeni prekrški, prometno signalizacijo za označitev kraja prometne nesreče in za pošiljanje drugih nujnih obvestil udeležencem cestnega prometa pa tudi policisti.".

V četrtem odstavku se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".

V petem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".
45. člen

V šestem odstavku 119. člena se na koncu prve točke pred podpičjem doda besedilo "vozil oziroma hoja pešcev".

V šestnajstem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

V sedemnajstem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov".

V osemnajstem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V devetnajstem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".
46. člen

V tretjem odstavku 122. člena se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov", na koncu tega stavka pa se pred piko doda besedilo "ali ne upošteva policistove odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje". V drugem stavku se črta beseda "najmanj". Prav tako se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov" v devetem in enajstem odstavku 126. člena, petem odstavku 190. člena, osmem odstavku 197. člena in štirinajstem odstavku 211. člena.

V četrtem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov".

V petem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov".
47. člen

V prvem odstavku 128. člena se za besedo "redarstva" doda besedilo "in na vozilih izvajalcev zasebnega varovanja, ki so na intervencijski vožnji ali vožnji, namenjeni prevozom denarja in drugih vrednostnih pošiljk", za besedami "se pri opravljanju" pa se doda besedilo "ali v zvezi z namenom opravljanja".

V tretjem odstavku se črta besedilo: "na vozilih v cestnem prometu, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo taka vozila,".

V sedmem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov".

V osmem odstavku se znesek "500.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov", znesek "50.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "200 eurov". Prav tako se znesek "500.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov" v četrtem odstavku 8. člena, drugem odstavku 35. člena, osmem odstavku 82. člena, tretjem odstavku 87. člena, desetem in enajstem odstavku 123. člena, tretjem odstavku 180. člena, osmem odstavku 190. člena, petem odstavku 208. člena, četrtem odstavku 210. člena, četrtem odstavku 216. člena, četrtem odstavku 219. člena, drugem odstavku 221. člena, četrtem odstavku 240. člena, četrtem odstavku 246. člena in drugem odstavku 251. člena.

V devetem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".
48. člen

Za 128. členom se doda nov naslov in nov 128. a člen, ki se glasita:
"Posebni svetlobni znaki vozil za izredne prevoze

128. a člen

(1) Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, so opremljena z rumeno utripajočo lučjo in ustreznim svetlobnim napisom. Vozila, ki spremljajo izredni prevoz, pa so glede na kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.

(2) Svetlobni napis označuje način izvajanja izrednega prevoza (izredni prevoz, pluženje – posipanje).

(3) Posebna signalna tabla na vozilih za spremstvo mora omogočati predvajanje prometne signalizacije, s katero se drugi udeleženci v prometu obveščajo o nevarnosti, obveznostih in prepovedih v zvezi z izrednim prevozom.

(4) Udeleženci v prometu morajo upoštevati in se ravnati po obvestilih, izraženih na posebni signalni tabli.

(5) Obliko, pogoje in način uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za promet.

(6) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozil za izredni prevoz, opremljenih s posebnimi znaki iz tega člena, mora voziti posebno previdno, se pri srečevanju umakniti in po potrebi ustaviti vozilo.

(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik izrednega prevoza, ki ravna v nasprotju s tem členom.

(8) Z globo najmanj 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tem členom, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200 eurov.

(9) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim in šestim odstavkom tega člena.".
49. člen

V prvem odstavku 130. člena se v 1. točki besedilo za besedo "kategorije" spremeni tako, da se glasi: "C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;".

V tretjem odstavku se v točki a) znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".

V točki b) se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "400 eurov". V drugem stavku se besedilo "4 kazenske točke" nadomesti z besedilom "7 kazenskih točk".

V točki c) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov". V drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "9".

V točki d) se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "800 eurov". V drugem stavku se črta beseda "najmanj".

V četrtem odstavku se v točki a) znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "180 eurov".


V točki b) se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "450 eurov". V drugem stavku se besedilo "4 kazenske točke" nadomesti z besedilom "7 kazenskih točk".

V točki c) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "570 eurov". V drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "9".

V točki d) se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "950 eurov". V drugem stavku se črta beseda "najmanj".

50. člen

V tretjem odstavku 131. člena se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "950 eurov". V drugem stavku se črta beseda "najmanj".
51. člen

V drugem odstavku 132. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

"Če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušen udeleženec cestnega prometa.".

V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

"Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista.".

V sedmem odstavku se številka "133" nadomesti s številko "135".

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(8) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.".

Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:

"(9) Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled.

(10) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, odrediti udeležencu prometne nesreče III. ali IV. kategorije strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti ali postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi v organizmu. Stroški preizkusa z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi, stroški postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, stroški prevoza do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, ter stroški strokovnega pregleda so stroški postopka o prekršku.".

Dosedanji deveti do enajsti odstavek postanejo enajsti do trinajsti odstavek.

V dosedanjem enajstem odstavku, ki postane trinajsti odstavek, se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "950 eurov".
52. člen

Tretji odstavek 134. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Prometna nesreča z neznatno nevarnostjo je prometna nesreča, ki ima za posledico le materialno škodo in katere vzrok je prekršek, za katerega je predpisana samo globa.".
53. člen

V petem, šestem in sedmem odstavku 135. člena se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov".

V devetem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".

V desetem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".
54. člen

V tretjem odstavku 136. člena se v prvem stavku za besedo "odstavka" postavi pika in se črta vejica in besedilo "razen če neposredni udeleženec prometne nesreče ali udeleženec prometne nesreče, ki je v nesreči utrpel materialno škodo, to izrecno zahteva".

V dvanajstem odstavku se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "260 eurov".

V trinajstem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".

V štirinajstem odstavku se znesek "600.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "3000 eurov", znesek "60.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "300 eurov".
55. člen

V prvem odstavku 138. člena se v četrti alineji črta besedilo "ji v času, ko vozi vozilo, vozniško dovoljenje ni odvzeto ali".

Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"(2) Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka sme voziti motorno oziroma motorno in priklopno vozilo oseba:

- ki je opravila vozniški izpit za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi,
- ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo, vpisano v zdravniškem spričevalu,
- je vključena v pridobivanje temeljnih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in
- jo pri vožnji spremlja učitelj vožnje.

(3) Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka tega člena sme v Republiki Sloveniji do izdaje vozniškega dovoljenja voziti motorno in priklopno vozilo tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, oseba, ki ima potrdilo, da je pri upravni enoti dala vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja, na kateri je navedeno, da izpolnjuje pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja.".

Dosedanji drugi do sedmi odstavek postanejo četrti do deveti odstavek.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

Dosedanji peti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

"(7) Z globo 500 eurov" se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s peto alineo prvega odstavka ali s četrtim odstavkom tega člena.".

Dosedanji šesti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

"(8) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjo ali četrto alineo prvega odstavka ali drugim ali tretjim odstavkom tega člena.".

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".
56. člen

V tretjem odstavku 139. člena se beseda "tretjega" nadomesti z besedo "šestega", besedilo "in izpolnjevati pogoj iz četrtega odstavka" pa se črta.

V osmem odstavku se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov".

V devetem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".
57. člen

V prvem odstavku 140. člena se v celotnem besedilu za besedo "kategorije" doda "A2 ali".

V drugem odstavku se besedilo alinej spremeni tako, da se glasi:

"- prvega dela vožnje odličnosti po najmanj dveh mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja,
- enodnevno vadbo varne vožnje z vključeno skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa po najmanj dveh mesecih od udeležbe na prvem delu vožnje odličnosti,
- drugega dela vožnje odličnosti po najmanj dveh mesecih od udeležbe na enodnevni vadbi varne vožnje iz prejšnje alineje.".

V četrtem odstavku se na koncu doda besedilo:

"Izvajalce programa usposabljanja ter programa rednega izpopolnjevanja znanja za osebe, ki izvajajo program varne vožnje in skupinskih delavnic, katerih naloga je tudi organiziranje opravljanja izpitov, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izbere na podlagi javnega razpisa za obdobje petih let. Kandidati za izvajalce programa varne vožnje in skupinskih delavnic opravljajo izpit pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.".

V desetem odstavku se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "400 eurov".
58. člen

Naslov pred 146. členom in 146. člen se spremenita tako, da se glasita:

"Izdaja, veljavnost in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja

146. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda oziroma njegova veljavnost se podaljša osebi, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev.

(2) Vozniško dovoljenje izda oziroma njegovo veljavnost podaljša upravna enota. Vozniško dovoljenje prične veljati z dnem izdaje.

(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A, B, BE, C1, C1E, C in CE se vozniku začetniku izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku podaljša, ko opravi program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika.

(4) Upravičencu iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ največ enkrat podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja za obdobje, potrebno za izpolnitev predpisanih obveznosti, vendar ne več kot za eno leto. Če upravičenec predpisanih obveznosti tudi v tem roku ne izpolni, se mu izda novo vozniško dovoljenje le, če ponovno opravi vozniški izpit.

(5) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE se izda z veljavnostjo 10 let. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje upravičencu izda z veljavnostjo petih let.

(6) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E se izda z veljavnostjo petih let. Po dopolnjeni starosti 65 let se vozniško dovoljenje upravičencu izda z veljavnostjo treh let.

(7) Ne glede na tretji, četrti in peti odstavek tega člena se veljavnost vozniškega dovoljenja omeji na rok, določen v zdravniškem spričevalu pooblaščene zdravstvene organizacije, pooblaščenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila.

(8) Imetniku vozniškega dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE, ki dopolni starost 70 let, se podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.

(9) Veljavnost vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E se po poteku podaljša, če imetnik vozniškega dovoljenja predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.

(10) Pri izrekanju kazenskih točk v cestnem prometu se šteje, da ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, tudi imetnik vozniškega dovoljenja, kateremu je potekel rok veljavnosti, oziroma voznik, ki je v času storitve prekrška vozil vozilo v skladu s tretjim odstavkom 138. člena.".
59. člen

147. člen se spremeni tako, da se glasi:
"147. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

- je telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom,
- je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil,
- je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo iz 173. člena,
- je uspešno opravila tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F,
- ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje,
- se ji ne izvršuje stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije,
- ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja, in
- je zahtevi priložila ustrezno fotografijo.

(2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A (brez omejitev) se izda osebi, ki poleg pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je opravila praktični del vozniškega izpita vozil kategorije A brez omejitev,
- da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2.

(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 se izda osebi, ki poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je opravila praktični del vozniškega izpita vozil kategorije A2,
- da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1.

(4) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, BE, C1, C, C1E, CE, D1, D1E, D ali DE, se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F, če uspešno opravi tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.

(5) Osebi, ki opravi praktični del vozniškega izpita na vozilu, katerega prestavno razmerje med motorjem in kolesi se spreminja z uporabo stopalke za plin ali zavore (vozila z avtomatskim menjalnikom), se to zapiše v izdano vozniško dovoljenje. Z vozniškim dovoljenjem s tako opombo sme imetnik voziti samo vozila z avtomatskim menjalnikom.

(6) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije vozil, ki jih sme imetnik voziti oziroma jih bo smel voziti po dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G).

(7) Vsaka oseba ima lahko le eno vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega tujega vozniškega dovoljenja se slovensko vozniško dovoljenje izda oziroma njegova veljavnost podaljša, če odda tuje vozniško dovoljenje.

(8) Vozniško dovoljenje se ne izda oziroma se njegova veljavnost ne podaljša, če je bilo osebi njeno vozniško dovoljenje v drugi državi članici odvzeto, začasno odvzeto ali razveljavljeno.

(9) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države članice se veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša tako, da se izda slovensko vozniško dovoljenje.".
60. člen

148. člen se spremeni tako, da se glasi:
"148. člen

(1) Oseba, ki ji je v postopku za prekršek izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, lahko dobi novo vozniško dovoljenje po prvem izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od pravnomočnosti odločbe. Pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit.

(2) Če je imela oseba iz prejšnjega odstavka v vozniškem dovoljenju, za katero ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti, vpisanih več kategorij motornih vozil, se ji v vozniško dovoljenje vpišejo vse te kategorije, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke, in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, določene v prejšnjem odstavku tega člena.

(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati. Enako se kaznuje tudi voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v drugi državi članici Evropske unije, na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati.".
61. člen

149. člen se spremeni tako, da se glasi:
"149. člen

"(1) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE ter nacionalni kategoriji F in G, se izda na enotnem obrazcu.

(2) V kategorijo AM spadajo kolesa z motorjem in lahka štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.

(3) V kategorijo A1 spadajo motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 kW. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM in G.

(4) V kategorijo A2 spadajo motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kW in pri katerih razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,2 kW/kg in ne izvira iz vozila z dvakrat večjo močjo. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, A1 in G.

(5) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje in trikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, A1, A2 in G.

(6) V kategorijo B1 spadajo štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM in G.

(7) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A1, A2, A, F in G, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1 in G.

(8) V kategorijo BE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega 3500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil.

(9) V kategorijo C1 spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije D1, D ali F, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg in ne presega 7500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1, B in G.

(10) V kategorijo C1E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C1, ki mu je dodano priklopno vozilo, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in največja dovoljena masa te skupine vozil ne presega 12.000 kg. V to kategorijo spadajo tudi skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnega vozila, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 3500 kg in največja dovoljena masa te skupine vozil ne presega 12.000 kg in v obeh primerih taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE.

(11) V kategorijo C spadajo motorna vozila razen vozil kategorije D1, D in F, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1, B, C1 in G.

(12) V kategorijo CE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C in priklopnega vozila, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE in C1E, v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem kategorije D1 pa tudi kategorije D1E ter v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem kategorije D tudi kategorije DE.

(13) V kategorijo D1 spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev ter katerih največja dolžina ne presega 8 metrov. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, B1, B in G.

(14) V kategorijo D1E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D1 in priklopnega vozila, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE.

(15) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, B1, B, C1, C, D1 in G.

(16) V kategorijo DE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE in D1E.

(17) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v nacionalni kategoriji F in G.

(18) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.

(19) V kategorijo G spadajo delovni stroji in motokultivatorji.

(20) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.

(21) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorij B, C1, C, D1 ali D smejo voziti motorna vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki. Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, če največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 3500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg, in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil, če opravi praktični del vozniškega izpita s tako skupino vozil ter ima v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo označeno pravico do vožnje take skupine vozil.

(22) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE, C1E, CE, D1E in DE se izda le osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C1, C, D1 in D.

(23) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu, določenim s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/00) in Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04), in izdanega na podlagi 128. a člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US, 21/02 in 67/02), oziroma ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu, določenim s Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05), se upošteva enakovrednost med kategorijami:

DOSEDANJE VOZNIŠKO DOVOLJENJE
NOVO VOZNIŠKO DOVOLJENJE
A do 125 ccm
=
A1
A do 125 ccm in 11 kW
=
A1
A ≤ 125 ccm in ≤ 11kW
=
A1
A1
=
A1
A ≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg oziroma A – A z omejitvijo ≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg
=
A2
A do 350 ccm
=
A2
A
=
A
B
=
B
C
=
C
D1D1
D
=
D
E le z vozili kategorije B
=
BE
EBE, CE in če ima imetnik vozniškega dovoljenja kategorijo D, tudi DE
B + E
=
BE
C + ECE
D1 + ED1E
D + EDE
F
=
F
G
=
G
H
=
AM
A – le do 50 km/h
=
AM

62. člen

150. člen se spremeni tako, da se glasi:
"150. člen

(1) Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo starost:

- za vozila kategorije AM 15 let;
- za vozila kategorije A1 16 let;
- za vozila kategorije A2 18 let;
- za vozila kategorije A, če ima imetnik dve leti vozniško dovoljenje kategorije A2, 20 let;
- za vozila kategorije A 24 let;
- za motorna trikolesa z močjo motorja, večjo od 15 kW, 21 let;
- za vozila kategorije B1 16 let;
- za vozila kategorij B, BE 18 let;
- za vozila kategorij C1, C1E 18 let;
- za vozila kategorije C, CE 21 let,
- za vozila kategorij D1, D1E 21 let;
- za vozila kategorij D, DE 24 let;
- za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, 16 let;
- za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, 18 let;
- za vozila kategorije G – motokultivatorji 15 let;
- za vozila kategorije G – delovni stroji 18 let.

(2) Ne glede na deseto alinejo prejšnjega odstavka mora imeti voznik dopolnjeno starost 18 let za vožnjo vozil kategorije C in CE, če ima spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(3) Ne glede na dvanajsto alinejo prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(4) Ne glede na dvanajsto alinejo prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in opravlja linijski prevoz potnikov, ki ni daljši od 50 km.

(5) Ne glede na dvanajsto alinejo prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 23 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.".
63. člen

151. člen se spremeni tako, da se glasi:
"151. člen

(1) Namesto pogrešanega ali ukradenega veljavnega vozniškega dovoljenja se na zahtevo stranke izda novo vozniško dovoljenje.

(2) O pogrešanih ali ukradenih veljavnih vozniških dovoljenjih ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj. Register vsebuje:

- osebno ime imetnika vozniškega dovoljenja,
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča imetnika,
- EMŠO imetnika,
- kategorije, za katere je vozniško dovoljenje izdano,
- ime organa, ki je izdal vozniško dovoljenje,
- datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja,
- številko obrazca vozniškega dovoljenja,
- datum prijave pogrešitve vozniškega dovoljenja.

(3) Za register iz prejšnjega odstavka se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od osebe, na katero se nanašajo, in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(4) Podatki iz pete, šeste, sedme in osme alineje drugega odstavka tega člena se javno objavijo na spletnih straneh.

(5) Podatki se v registru vodijo tri leta od poteka roka, za katerega je bilo pogrešano ali ukradeno vozniško dovoljenje izdano, nato se uničijo.

(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki da lažno izjavo o pogrešitvi ali kraji vozniškega dovoljenja.".
64. člen

V četrtem odstavku 152. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

"Prav tako ne sme voziti motornega vozila oseba, ki ne izpolnjuje starosti za vožnjo motornih vozil, določene v 150. členu tega zakona.".

V šestem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V sedmem odstavku se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov".
65. člen

V drugem odstavku 154. člena se za besedo "opustijo" vejica nadomesti s piko in črta besedilo "podkategorije pa se označijo s potrditvijo kategorije in vpisom ustrezne usklajene kode Evropske unije v rubriko Omejitve vozniškega dovoljenja".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora oddati vozniško dovoljenje. Slovensko vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.".

V četrtem odstavku se besedilo "zamenja za slovensko vozniško dovoljenje" nadomesti z besedilom "odda vozniškega dovoljenja".

V petem odstavku se za besedo "skladu" doda besedilo "s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena in".

66. člen

V šesti alineji prvega odstavka 156. člena se za besedo "veljavnost" dodata besedi "posameznih kategorij".

Za šesto alinejo se doda nova sedma alineja, ki se glasi:

"– veljavnost obrazca vozniškega dovoljenja;".

V dosedanji deseti alineji, ki postane enajsta alineja, se črta besedilo v oklepaju.
67. člen

V 157. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

"(3) Obrazce vozniških dovoljenj in obrazce vlog za izdajo vozniških dovoljenj izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.

(4) Obrazci vozniškega dovoljenja za posamezno osebo se personalizirajo v podjetju ali organizaciji, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. Vozniško dovoljenje za posamezno osebo se mora personalizirati v Republiki Sloveniji.

(5) Osebe, ki opravljajo naloge iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- da so polnoletne,
- da niso bile pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece in
- da niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje.

(6) Ministrstvo za notranje zadeve ima pri nadzoru podjetja ali organizacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na izdelavo, personalizacijo za posamezno osebo in skladiščenje obrazcev iz tretjega odstavka tega člena, prostore, v katerih to poteka, ter preveriti izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena.".
68. člen

Za 157. členom se doda nov 157. a člen, ki se glasi:
"157. a člen

Prenos vozniških dovoljenj iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona in vlog za njihovo izdajo med pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in podjetjem ali organizacijo iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk.".
69. člen

V četrtem odstavku 158. člena se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:

"– matična številka poslovnega subjekta;".

Dosedanja četrta alineja, ki postane peta alineja, se spremeni tako, da se glasi:

"– sedež avtošole in naslov, kjer se opravlja dejavnost;".

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(8) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov.".

Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi:

"(9) Z globo najmanj 800 eurov se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 80 eurov.".
70. člen

Četrti odstavek 159. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(4) Avtošola sme usposabljati kandidate za voznike motornih vozil tudi v podružnici zunaj kraja svojega sedeža, če ima za delo v podružnici v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom dodatno zaposlena še najmanj dva učitelja vožnje, ter v podružnici izpolnjuje materialne pogoje, navedene v tem členu, in ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o vpisu v register.".

V sedmem odstavku se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "400 eurov".

V osmem odstavku se znesek "500.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov", znesek "50.000 tolarjev" pa z zneskom "200 eurov".
71. člen

Drugi odstavek 160. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko poučuje kandidata za voznika motornih vozil:

- kategorije F učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije B in veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije F,
- kategorij AM, A1, A2 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije A,
- kategorije B1 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije B,
- kategorije C1 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije C,
- kategorije C1E učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije CE,
- kategorije D1 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije D,
- kategorije D1E učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije DE.".

V četrtem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov".

V petem odstavku se znesek "150.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "600 eurov", znesek "30.000 tolarjev" pa z zneskom "120 eurov". Prav tako se znesek "150.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "600 eurov" v tretjem odstavku 180. člena, tretjem in četrtem odstavku 216. člena, tretjem in četrtem odstavku 219. člena in drugem odstavku 221. člena.
72. člen

Napovedni stavek 1. točke prvega odstavka 161. člena se spremeni tako, da se glasi:

"1. Teoretični del, v trajanju najmanj 40 pedagoških ur, je sestavljen iz splošnega in posebnega dela in obsega:".

V drugem odstavku se na koncu besedila za piko doda besedilo, ki se glasi:

"Uspešno opravljen preizkus znanja velja največ tri leta. V tem času se kandidatu splošni del teoretičnega usposabljanja priznava tudi pri usposabljanju za voznika motornih vozil drugih kategorij.".

V tretjem odstavku se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "400 eurov".

V četrtem odstavku se znesek "500.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov, znesek "50.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "200 eurov".
73. člen

162. člen se spremeni tako, da se glasi:
"162. člen

(1) Kandidat za voznika se sme v avtošoli začeti usposabljati, če mu ne manjka več kot šest mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice vožnje motornega vozila posamezne kategorije.

(2) Pred začetkom praktičnega dela usposabljanja mora kandidat za voznika uspešno opraviti preizkus znanja iz teoretičnega dela programa usposabljanja, kar mora avtošola oziroma njena komisija vpisati v evidenčni karton vožnje kandidata za voznika in z veljavnim zdravniškim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen voziti vozilo, za vožnjo katerega se usposablja. Med usposabljanjem mora uporabljati pripomočke za vožnjo vozila, ki so vpisani v zdravniškem spričevalu.

(3) Kandidat za voznika, ki se usposablja za vozniški izpit, sme za usposabljanje tudi pred vozniškim izpitom voziti po cesti motorno vozilo tiste kategorije, za katero se pripravlja, če ga vozi pod nadzorstvom učitelja vožnje.

(4) Z globo najmanj 250 eurov se kaznuje za prekršek učitelj predpisov ali učitelj vožnje, če usposablja kandidata za voznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka oziroma opusti nadzorstvo iz tretjega odstavka tega člena.

(5) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se z globo najmanj 800 eurov kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če usposablja kandidata za voznika v nasprotju s tem členom, odgovorna oseba pa z globo najmanj 80 eurov.".
74. člen

V drugem odstavku 163. člena se za besedo "spremljevalci" doda vejica in besede "starši, rejniki, skrbniki".

V tretjem odstavku se črka "H" nadomesti s črkama "AM".

V petem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V šestem odstavku se znesek "200.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "800 eurov", znesek "20.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "80 eurov".
75. člen

V tretjem odstavku 164. člena se na koncu doda besedilo:

"Za deljeni delovni čas se šteje delo z najmanj enourno prekinitvijo delovnega časa, v katerega se ne šteje obvezni 30-minutni počitek.".

V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

"Učna ura traja 60 minut, v tem času pa ima učitelj vožnje lahko odmor do 10 minut.".

V šestem odstavku se znesek "25.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "100 eurov".

V sedmem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V osmem odstavku se znesek "500.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2.000 eurov", znesek "50.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "200 eurov".
76. člen

V sedmem odstavku 167. člena se na koncu stavka namesto pike postavi vejica ter doda besedilo " ter način izvajanja in preverjanja znanja po teh programih.".
77. člen

V prvem odstavku 168. člena se beseda "redno" nadomesti z besedama "vsako leto".

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"(4) Organizaciji, pooblaščeni za izvajaje programov iz prvega odstavka tega člena ter programov iz četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena, se pooblastilo odvzame, če ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena ali če ne izvaja usposabljanja v skladu s predpisi.".

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
78. člen

V drugem odstavku 169. člena se na koncu prvega stavka doda besedilo:

"oziroma za krajši čas, če je taka omejitev določena v zdravniškem spričevalu".
79. člen

V četrtem odstavku 172. člena se za besedo "kategorije" doda "C1 ali".

Peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek se nadomestijo z novimi petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom, ki se glasijo:

"(5) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D1 smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta ali vozniško dovoljenje kategorije C1 ali C.

(6) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta in imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije C ali kategorije D1.

(7) Kandidati za voznike skupine vozil BE, C1E, CE, D1E ali DE kategorije smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za tisto kategorijo, v katero spada vlečno vozilo oziroma če so opravili vozniški izpit za to kategorijo vozil.

(8) Ne glede na četrti, peti ali šesti odstavek smejo kandidati za voznike motornih vozil kategorij C1, C, D1, D opravljati vozniški izpit, če jim je bilo v postopku o prekršku izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so pred izrekom kazni imeli veljavno vozniško dovoljenje navedenih kategorij.".
80. člen

Tretji in četrti odstavek 173. člena se nadomestita z novimi tretjim, četrtim in petim odstavkom, ki se glasijo:

"(3) Član izpitne komisije za kategorijo B je lahko oseba, ki:

- ima vozniško dovoljenje kategorije B najmanj tri leta,
- je stara najmanj 23 let,
- ima najmanj tri leta izkušenj pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil ali voznikov,
- je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu.

(4) Član izpitne komisije za druge kategorije je lahko oseba, ki:

- ima veljavno vozniško dovoljenje za voznika motornih vozil kategorij, za katere ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil, ali enakovredno znanje, pridobljeno z ustrezno poklicno kvalifikacijo,
- je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu,
- je najmanj tri leta opravljala delo člana izpitne komisije za kategorijo B.

(5) Pogoja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki dokaže:

- da ima najmanj pet let vozniških izkušenj za kategorijo, za katero ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil, ali
- da ima teoretično in praktično oceno vozniške sposobnosti, ki ustreza višjim merilom, kakor so potrebna za pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorijo, za katero ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil.".

Za petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:

"(6) Preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu iz četrte alineje tretjega odstavka in druge alineje četrtega odstavka opravlja kandidat za člana izpitne komisije pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve, ki določi tudi program usposabljanja ter postopek preverjanja in ocenjevanja usposobljenosti.

(7) Komisija iz prejšnjega odstavka opravlja tudi redni strokovni nadzor nad ocenjevanjem na vozniškem izpitu. Vsak ocenjevalec mora biti nadzorovan najmanj enkrat letno, vsakih pet let pa mora biti nadzorovan pri vodenju vozniških izpitov.

(8) Program usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu izvaja organizacija, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in jo za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.

(9) Člani izpitnih komisij morajo vsaki dve leti opraviti najmanj štiridnevno redno usposabljanje po programu za pridobivanje novega znanja ter za ohranjanje in obnavljanje znanja in ocenjevalnih spretnosti ter najmanj petdnevno usposabljanje v petih letih za razvijanje in ohranjanje potrebnih praktičnih vozniških spretnosti.

(10) Član izpitne komisije, ki v dveh letih ni ocenjeval vozniških izpitov za posamezno kategorijo, mora pred ponovnim ocenjevanjem vozniških izpitov za to kategorijo obnoviti ocenjevalne spretnosti.

(11) Člana izpitne komisije, za katerega se je pri opravljanju dela ugotovilo, da dela resne strokovne napake, na predlog komisije iz petega odstavka ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, napoti na ponovno usposabljanje in preizkus usposobljenosti. Kot resna strokovna napaka se šteje ocenjevanje vozniškega izpita, ki ni v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(12) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco o opravljenih preizkusih usposobljenosti, ki vsebuje naslednje podatke:

- osebno ime,
- EMŠO,
- datum in kraj rojstva,
- kategorijo, za katero je oseba opravila preizkus usposobljenosti,
- datum opravljanja preizkusa usposobljenosti,
- številko potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti.".

Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta trinajsti in štirinajsti odstavek.

Dosedanji šesti odstavek, ki postane štirinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

"(14) Četrti, peti, šesti, sedmi, deveti, deseti in enajsti odstavek veljajo tudi za predsednika izpitne komisije.".

Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi:

"(15) Če se kandidat po opravljenem vozniškem izpitu z oceno ne strinja, lahko v roku treh dni od dneva opravljanja vozniškega izpita poda ugovor. O ugovoru odloči načelnik upravne enote, na območju katere ima sedež izpitni center, v roku petih dni po prejemu ugovora. Odločitev sprejme na podlagi izpitne dokumentacije, pisne obrazložitve člana izpitne komisije, ki je kandidata ocenjeval na izpitu, in strokovne presoje ocene dveh članov izpitne komisije, ki ne moreta biti tista, katerih oceno se presoja. Odločitev načelnika je dokončna.
Če se v postopku z ugovorom ugotovi, da je potrebno izpit ponoviti, nosi stroške izpita izpitna komisija, vozilo in učitelja vožnje pa zagotovi kandidat za voznika motornih vozil.".
81. člen

V prvem in četrtem odstavku 174. člena se besedilo "A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali podkategorij A1, D1 in D1+E" nadomesti z besedilom "A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E , D in DE".

82. člen

V prvem odstavku 177. člena se za besedilom "članov izpitnih komisij" doda vejica in besedilo "načinu zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom članov izpitnih komisij,".
83. člen

V tretjem odstavku 183. člena se za besedo "člena" doda beseda "lahko", črka "H" pa se nadomesti s črkama "AM".

V četrtem odstavku se besedilo "dve leti" nadomesti z besedilom "tri leta".

V petem odstavku se znesek "500.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov", znesek "50.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "200 eurov".
84. člen

Prvi odstavek 184. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja takrat, ko je bil v obdobju treh let trikrat ali večkrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko se pri njem pojavi bolezensko stanje, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu, ali ko se pri njem ugotovijo osebnostne lastnosti, ki se izkazujejo kot povečano tveganje ob udeležbi v prometu ali ko je v zadnjih treh letih povzročil tri ali več prometnih nesreč.".

V tretjem odstavku se za besedo "napoti" dodata besedi "voznika ali". Za prvim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: "Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.".
85. člen

V četrtem odstavku 187. člena se znesek "250.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1000 eurov", znesek "25.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "100 eurov".
86. člen

V četrtem odstavku 189. člena se na koncu besedila pred piko doda besedilo "in pogoje glede poslovnih prostorov, opreme, naprav ter kadrov za izvajalce programa".

V sedmem odstavku se znesek "80.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "320 eurov".
87. člen

V sedmem odstavku 190. člena se znesek "1,200.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "5000 eurov". Prav tako se znesek "1,200.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "5000 eurov" v drugem odstavku 206. člena in petnajstem odstavku 211. člena.
88. člen

Na koncu petega odstavka 197. člena se doda naslednje besedilo:

"V primeru, ko sta prodajalec in kupec osebno navzoča pred registracijskim organom, overitev podpisa fizične osebe kot prodajalca ni potrebna, če prodajalec pred pooblaščeno osebo registracijskega organa podpiše izjavo, s katero potrdi pristnost svojega podpisa na pogodbi. Uradna oseba ugotovi istovetnost prodajalca z vpogledom v osebni dokument, opremljen s fotografijo, katerega je izdal pristojni državni organ, in s svojim podpisom potrdi izjavo. Izjava ostane v evidenci registracijskega organa in se hrani skupaj s pogodbo.".
89. člen

223. člen se spremeni tako, da se glasi:
"223. člen

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, povezanih z delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike, izvajajo programe usposabljanja in dodatnega usposabljanja za učitelje vožnje, učitelje predpisov in strokovne vodje avtošol, opravljajo registracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).

(2) Inšpektorat poleg pooblastil, določenih s tem zakonom, opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, če so kršeni 151., 189. in 197. člen zakona.

(3) V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorice oziroma inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) kot uradni delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(4) Inšpektor lahko za opravljanje svojih nalog zahteva pomoč policije, carinskih organov in drugih organov za inšpekcijski nadzor.

(5) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za inšpektorja in opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljata zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakon o splošnem upravnem postopku.

(6) Če je za prekršek, določen s tem zakonom, predpisana globa v razponu, inšpektor v hitrem postopku izreče globo v okviru tega razpona.".
90. člen

V prvem odstavku 224. člena se besedi "opravljajo inšpektorji" nadomestita z besedama "opravlja inšpektor".

V drugem odstavku se besede "smejo opravljati inšpektorji" nadomestijo z besedami "sme opravljati inšpektor", beseda "imajo" se nadomesti z besedo "ima", beseda "uporabljajo" pa se nadomesti z besedo "uporablja".

V tretjem odstavku se črta beseda "prometnih".
91. člen

225. in 226. člen se črtata.
92. člen

Šesti odstavek 227. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(6) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne omogoči inšpektorju opravljanja dejanj iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov.".

V sedmem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov".

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(8) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki inšpektorju ne omogoči opravljanja dejanja iz tretjega odstavka tega člena.".
93. člen


V 228. členu se črtajo 2., 4. in 6. točka.
94. člen

232. člen se črta.
95. člen

234. člen se spremeni tako, da se glasi:
"234. člen

(1) Če udeleženec cestnega prometa s prekrškom povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 200 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk, lahko pa se mu izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila.

(2) Sankcija, izrečena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.".
96. člen

V prvem odstavku 235. člena se črta prvi stavek.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

"(5) Imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, se lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če ni dosegel ali presegel več kot tretjine kazenskih točk od predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z vozilom te kategorije ali storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.".
97. člen

Naslov pred 236. členom se spremeni tako, da se glasi:
"Posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov".

V drugem odstavku 236. člena se na koncu besedila za piko doda besedilo:

"Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj.".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.".

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"(4) Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu s tem zakonom, se vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti.".
98. člen

V tretjem odstavku 237. člena se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov", besedi "ali drugim" pa se črtata.

V četrtem odstavku se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "400 eurov".


99. člen

Za 238. členom se dodata nova naslova ter nova 238.a in 238.b člen, ki se glasita:
"Zaseg motornega vozila

238.a člen

(1) Policist sme vozniku zaseči motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška:

1. če je bil kršitelj v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz točke d) sedmega odstavka 32. člena, točke d) devetega odstavka 32. člena, točke e) desetega odstavka 32. člena, 130., 131., 132. ali sedmega oziroma osmega odstavka 138. člena tega zakona;
2. če je kršitelj kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja.

(2) Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji.

(3) Za hujši prekršek iz prvega odstavka tega člena se šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 250 eurov in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepovedi vožnje motornega vozila.
Odvzem prostosti

238.b člen

(1) Policist pridrži voznika vozila, ki je zaloten pri prekršku iz točke c) ali d) tretjega odstavka 130. člena, točke d) četrtega odstavka 130. člena ali enajstega odstavka 132. člena, za največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur.

(2) Za postopek in prenehanje pridržanja ter pravice storilca, ki je pridržan po tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja postopek o prekršku, če s tem zakonom ni drugače določeno.".
100. člen

V prvem odstavku 239. člena se na koncu besedila petnajste alineje pika nadomesti s podpičjem, za petnajsto alinejo pa se doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi:

"– katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.".
101. člen

V drugem odstavku 242. člena se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "320 eurov".

V tretjem odstavku se znesek "600.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov", znesek "60.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "200 eurov".

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
102. člen

(1) Vsi imetniki vozniških dovoljenj morajo najpozneje v desetih letih od uveljavitve tega zakona zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na obrazcih, predpisanih s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/00), Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05), z vozniškim dovoljenjem na obrazcu, ki bo predpisan v skladu z Direktivo 2006/126/ES.

(2) Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka obdržijo imetniki vozniških dovoljenj vse pravice, ki izhajajo iz tega vozniškega dovoljenja.

(3) Osebe, ki so bile do uveljavitve tega zakona imenovane za člane izpitnih komisij, nadaljujejo svoje delo ne glede na tretji in četrti odstavek 173. člena zakona.
103. člen

Ne glede na 150. člen zakona smejo imetniki vozniških dovoljenj voziti motorna in priklopna vozila posameznih kategorij, če so vozniško dovoljenje za te kategorije pridobili pred uveljavitvijo tega zakona.
104. člen

Minister, pristojen za promet, izda predpis iz 65. člena zakona, ki se nanaša na pritrditev tovora na vozilu, in 128.a člena zakona, ki se nanaša na posebne svetlobne znake vozil za izredne prevoze, najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
105. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, izda predpis iz sedmega odstavka 92. člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
106. člen

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se novi tretji odstavek 138. člena ter nove določbe 147., 149., 150., 151., 152., 154., 156., 157., 157.a, 158., 160., 162., 163., 172., 174. in 183. člena zakona začnejo uporabljati 1. septembra 2008. Do takrat se uporabljajo določbe 147., 149., 150., 151., 152., 154., 156., 157., 158., 160., 162., 163., 172., 174. in 183. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo in 139/06 – ZORed).

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nove določbe 128.a, 139., 159., 173., razen novega petnajstega odstavka, in 177. člena zakona začnejo uporabljati 1. januarja 2010. Do takrat se uporabljajo določbe 128., 139., 159., 173. in 177. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo in 139/06 – ZORed).

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se novi peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 146. člena zakona začnejo uporabljati 19. januarja 2013. Do takrat se uporabljajo določbe petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 146. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo in 139/06 – ZORed).

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe prvega odstavka 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo in 139/06– ZORed) uporabljajo do pričetka uporabe zakona, ki ureja motorna vozila.

(6) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 16. člen Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/06).


OBRAZLOŽITEV ČLENOV:


K 1. členu:

V prvem členu je predpisano, da se s tem zakonom v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih. Ta med drugim predpisuje enoten evropski obrazec vozniškega dovoljenja na plastični kartici.


K 2. členu:

Besedilo se usklajuje s 14. členom Zakona o prekrških, kjer je opredeljena odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost za prekršek.

V letu 2005 je bilo zaradi kršenja določil 4. člena ZVCP-1 obravnavanih 8 kršiteljev. Od tega so bili šestim kršiteljem izdani plačilni nalogi, dvema kršiteljema pa je bilo izrečeno opozorilo, skladno z določbami Zakona o prekrških. V letu 2006 je bilo ugotovljenih 23 kršitev, od tega je bila devetim kršiteljem izdana odločba v hitrem postopku, 10 kršiteljem je bil izdan plačilni nalog, 4 pa so bili opozorjeni.

Globe se zmanjšujejo za 25 % - zaokroženo, ker ne gre za prekrške, ki so vzroki hujših prometnih nesreč. Glede na to, da kršenje določil 4. člena ZVCP-1 ne predstavlja bistvenega vpliva na varnost cestnega prometa in je bilo v zadnjih letih ugotovljenih malo kršitev, so se globe znižale tako za fizične osebe kot tudi pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike.


K 3. členu:

Na podlagi Zakona o občinskem redarstvu, so redarji dobili določena pooblastila tudi na področju varnosti cestnega prometa. S pooblastilom za urejanje in nadzor cestnega prometa na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju, bodo občinski redarji lahko med drugim sodelovali tudi pri urejanju prometa v primerih gostitev zaradi javnih prireditev ipd.

Občinski redarji prevzemajo tudi določeno skrb za varnost prometa na območju občine. Glede na nova dejstva občinskim redarjem v naseljih omogočamo tudi opravljanje nadzora prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo (meritev hitrosti s fiksno postavljenimi merilniki hitrosti, vožnja v rdečo luč). Hitrost je namreč eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami tudi v naseljih in cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti. Globa, izražena v tolarjih se nadomesti z globo izraženo v eurih.


K 4. členu:

Za pravilno razumevanje pojma »voznik začetnik« se v definiciji jasneje opredeli, da je voznik začetnik oseba v obdobju dveh let od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. S tako definicijo se odpravlja dilema, ali je oseba voznik začetnik tudi v primeru, ko pridobi novo vozniško dovoljenje potem, ko ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Na novo pa se za namene tega zakona opredeljuje pomen izraza »stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja«. Po tem zakonu se ta pojem uporabi tako v primeru, ko je z odločbo sodišča izrečeno prenehanje veljavnosti vseh kategorij vozniškega dovoljenja ali prenehanje veljavnosti posameznih kategorij.

Obrazložitev pojma »železniška proga je potrebna iz razloga, ker se le na ta način lahko v 50., 51. in 58. členu uporabi ta izraz. Gred tudi za usklajevanje s predpisi na področju železniškega prometa.


K 5. členu:

Skladno z določbo tretjega odstavka 24. člena ZVCP-1 udeleženci v cestnem prometu ne smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih lahko uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa. Skladno z določbo petega odstavka 24. člena ZVCP-1 bodo pooblaščeni organi, ki bodo pri nadzoru cestnega prometa ugotovili, da udeleženec uporablja ali ima pri sebi ali v vozilu ali na njem napravo iz tretjega odstavka tega člena, odvzeli. To pomeni, da bo pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa takšno napravo udeležencu cestnega prometa v postopku o prekršku zasegla ter z ustreznim aktom na podlagi določil Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) odločila, da se naprava odvzame. Takšna določba je potrebna predvsem zaradi dejstva, da se v cestnem prometu pojavlja vedno več udeležencev cestnega prometa, ki uporabljajo najrazličnejše naprave v nasprotju z določilom tretjega odstavka 24. člena ZVCP-1.

Glede na to, da sama uporaba naprav ne predstavlja bistvenega vpliva na varnost cestnega prometa, se je globa za uporabnika znižala. Globa za vgradnjo naprav, izražena v tolarjih pa se nadomesti z globo izraženo v eurih. Enako pa se globa izražena v tolarjih, nadomesti z globo izraženo v eurih še v 6., 121., 126., 127., 190., 196., 206. in 211. členu.


K 6. členu:

Besedilo novega četrtega odstavka je preneseno iz 104. in 113. člena, saj nomotehnično sodi v ta člen. Nevarne vožnje predvsem voznikov motornih koles in koles z motorjem so takšne narave, da ser z njimi pogosto povzročajo prometne nesreče. Zato se poleg globe za ta nevarna ravnanja voznikom motornih koles in koles z motorjem določi tudi stranska sankcija izreka določenega števila kazenskih točk.
Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Enako pa se globa izražena v tolarjih, nadomesti z globo izraženo v eurih še v 27., 28., 29., 30., 31., 41., 45., 47., 52., 53., 55., 56., 60., 61., 64., 82., 88., 89., 95., 101., 102., 103., 106., 114., 120. in 126. členu


K 7. členu:

Vozniki tovornih vozil pogosto kršijo s predpisom ali s prometno signalizacijo omejeno največjo dovoljeno maso, predvsem iz razloga izogibanja plačilu cestnin na avtocestah. Kljub Odredbi o prepovedi vožnje vozil na vzporednih cestah vozniki zavestno kršijo določila odredbe in postavljeno prometno signalizacijo, ki jim prepoveduje vožnjo po vzporednih cestah, saj je za kršenje prometne signalizacije predpisana globa v znesku 41,73 eurov. Glede na nizko predpisano globe se po sedaj veljavni zakonodaji voznikom tovornih vozil bolj splača plačati globo kot pa cestnino. Z namenom, da bi kršitelje odvrnili od navedenega nezakonitega ravnanja, je predpisana tudi višja globa (300 eurov) za te voznike motornih vozil.

Šesti odstavek določa, da na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri. Glede na to, da se zaradi kršenja omenjene določbe dogajajo prometne nesreče z najhujšimi posledicami, je zaradi dejstva, da je nepravilna stran/smer vožnje najpogostejši dejavnik prometnih nesreč, predpisana višja sankcija.

Ostale globe v tem členu so glede na sedaj veljavno zakonodajo nižje.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 8. členu.

Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč je še vedno neprilagojena hitrost, ki je najpogostejši vzrok tako pri prometnih nesrečah, katerih posledica je smrt (v 111 primerih leta 2006 in v 114 primerih leta 2005), kakor tudi pri prometnih nesrečah, v katerih je bil udeleženec prometne nesreče hudo telesno poškodovan. V letu 2006 je bila neprilagojena hitrost vzrok prometnih nesreč v 6.215 primerih, v letu 2005 pa v 7.262 primerih.

Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč je predpisana višja globa, ki naj bi udeležence cestnega prometa »prisilila« k spoštovanju cestno prometnih predpisov. Predpisana pa je tudi višja stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, ki jo bo skladno z določili Zakona o prekrških izrekel policist na kraju storitve prekrška v hitrem postopku o prekršku. Število kazenskih točk je opredeljeno tako, da se vozniku začetniku s storitvijo še samo enega hujšega prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Višja globa je predpisana za voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in krši določila prvega in drugega odstavka 30. člena ZVCP-1.


K 9. členu:

V letu 2006 je bilo obravnavanih 31.569 (31.669)2 vseh prometnih nesreč. V letu 2005 se je po podatkih Policije pripetilo 229 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 257 udeležencev cestnega prometa, v letu 2006 pa je v 233 prometnih nesrečah umrlo 262 udeležencev cestnega prometa. Najpogostejši dejavnik prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost, ki je najpogostejši vzrok pri prometnih nesrečah, v katerih je posledica smrt (v 111 primerih leta 2006 in v 114 primerih leta 2005).

Na cestah v naselju v RS se je v obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 zgodilo 170.464 prometnih nesreč, od tega jih je bilo 571 s smrtnim izidom, 5.070 s hudo telesno poškodbo, 37.212 z lahko telesno poškodbo in 127.611 z materialno škodo. V tem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 340.358 oseb, od tega so 603 osebe umrle, 5.573 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 52.482 oseb lahko telesno poškodovanih, 281.700 pa je bilo nepoškodovanih. Na cestah v naselju je Policija v letu 2000 obravnavala 25.203 prometnih nesreč, v letu 2001 25.569, kar je 1,4 % več kot v letu 2000. V letu 2002 je Policija obravnavala 25.429 prometnih nesreč kar je za 0,8 % manj kot v letu 2000. V letu 2003 je Policija obravnavala 26.342 prometnih nesreč, kar je za 4,5 % več kot v letu 2000. V letu 2004 je Policija obravnavala 27.416 prometnih nesreč kar je za 8,8 % več kot v letu 2000. V letu 2005 je Policija obravnavala 19.913 prometnih nesreč, kar je za 21 % manj kot v letu 2000. V letu 2006 je Policija obravnavala 20.592 prometnih nesreč kar je za 18 % manj kot v letu 2000.

Zmanjšanje števila obravnavanih prometnih nesreč v letu 2005 in 2006 je posledica spremenjene zakonodaje, saj lahko Policija odstopi od ogleda prometne nesreče z neznatno nevarnostjo pod pogojem, da se s tem strinjajo vsi udeleženci prometne nesreče.

Na cestah izven naselja v RS se je v obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 zgodilo 96.791 prometnih nesreč, od tega jih je bilo 1.137 s smrtnim izidom, 5.287 s hudo telesno poškodbo, 25.861 z lahko telesno poškodbo in 64.466 z materialno škodo. V tem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 189.291 oseb, od tega so 1.293 osebe umrle, 6.554 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 41.287 oseb lahko telesno poškodovanih, 140.187 pa je bilo nepoškodovanih.
________________________
2 Podatki v oklepajih pomenijo stanje v letu 2005.




Na cestah izven naselja je Policija v letu 2000 obravnavala 14.330 prometnih nesreč, v letu 2001 pa 14.153, kar je 1,2 % manj kot v letu 2000. V letu 2002 je Policija obravnavala 14.304 prometnih nesreč kar je za 1,2 % manj kot v letu 2000. V letu 2003 je Policija obravnavala 14.977 prometnih nesreč, kar je za 0,4 % več kot v letu 2000. V letu 2004 je Policija obravnavala 15.720 prometnih nesreč kar je za 9,6 % več kot v letu 2000. V letu 2005 je Policija obravnavala 11.756 prometnih nesreč, kar je za 18 % manj kot v letu 2000. V letu 2006 je Policija obravnavala 11.511 prometnih nesreč kar je za 20 % manj kot v letu 2000.

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč so (podatki v oklepajih prikazujejo število prometnih nesreč, ki se jih je zgodilo v obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006):

1. neprilagojena hitrost (53.356)
2. premik z vozilom (55.682)
3. nepravilna stran/smer vožnje (44.009)
4. neupoštevanje pravil o prednosti (41.931)
5. neustrezna varnostna razdalja (41.475)
6. nepravilno prehitevanje (8.945).

V obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 sta bila najpogostejša dejavnika prometnih nesreč alkohol in neprilagojena hitrost. V tem obdobju je bilo alkoholiziranih 25.733 povzročiteljev in 9.784 povzročiteljev prometnih nesreč katerih dejavnik je bila neprilagojena hitrost, 6.816 povzročiteljev prometne nesreče katere dejavnik je bila stran/smer vožnje, 2.596 povzročiteljev prometne nesreče katere dejavnik je bil premik z vozilom, 2.528 povzročiteljev prometne nesreče katere dejavnik je bila neupoštevanje pravil o prednosti, 1.855 povzročiteljev prometne nesreče katere dejavnik je bila neustrezna varnostna razdalja. Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.

V 32. členu so tako predpisane ostrejše kazenske sankcije za prekoračitev hitrosti v naseljih, v območjih umirjenega prometa ali v območjih za pešce, kjer se bodo sankcije podvojile, za hujše kršitve, ki pomenijo veliko ogrožanje varnosti, pa so dodane tudi kazenske točke. Globe za prekoračitev dovoljene hitrosti zunaj naselja povečujemo za 50 %, kot stranska sankcija so dodane višje kazenske točke. Za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali cesti rezervirani za motorna vozila se globe povečujejo za 25 %, kot stranska sankcija za velike prekoračitve pa so tudi dodane tudi kazenske točke. Visoke kazni so zagrožene za hude kršitve varnosti cestnega prometa, zaradi katerih prihaja do najtežjih posledic prometnih nesreč. Huda ogrožanja varnosti kot je prekoračitev hitrosti v območju za pešce ali območju umirjenega prometa s hitrostjo več kot 30 km/h nad dovoljeno mejo, se preprečuje tudi z zagroženo kaznijo najmanj 1. 000 EUR-ov, izrekom 9 kazenskih točk ter prepovedjo vožnje z motornim vozilom. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.


K 10. členu.

Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.


K 11. členu.

Direktiva 2002/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 92/6/EGS o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti zahteva, da morajo biti naprave za omejevanje hitrosti za tovorna vozila nastavljene tako, da tovorno vozilo v nobenem primeru ne more preseči hitrosti 90 km/h. Trenutno veljavne določbe ZVCP omogočajo, da določena tovorna vozila brez priklopnika z največjo dovoljeno maso do vključno 12 t, lahko vozijo po avtocesti s hitrostjo 100 km/h, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju. Skladno z omenjenima direktivama se pripravlja tudi sprememba Pravilnika o napravah za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij vozil, ki mora biti pred postopkom uveljavitve v RS poslan v notifikacijo tehničnih pravilnikov v Bruselj.

Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč zaradi neprimerne hitrosti, so predpisane tudi višje sankcije.


K 12., 13. in 14. členu

Nepravilno prehitevanje je eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. V letu 2006 se je zaradi nepravilnega prehitevanja pripetilo 998 prometnih nesreč, v letu 2005 pa 990 prometnih nesreč. V prometni nesrečah, katerih vzrok je nepravilno prehitevanje je v letu 2006 umrlo 23 udeležencev cestnega prometa, v letu 2005 pa 1 udeleženec cestnega prometa. Poleg tega je bilo zaradi nepravilnega prehitevanja kot vzroka prometnih nesreč v letu 2006 hudo telesno poškodovanih 65 (62) oseb, 555 (441) oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Iz navedenega izhaja, da posledice prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi nepravilnega prehitevanja naraščajo. Podatki v oklepajih so za leto 2005.

Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.


V šestem odstavku 37. člena ZVCP-1 je določena globa v višini 40 eurov za voznika, ki pred prehitevanjem ne da predpisanega znaka.

V 38. členu so določene situacije oz. mesta, kjer vozniki motornih vozil ne smejo prehitevati ali začeti prehitevati. Glede na to, da je prehitevanje pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma, v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev, če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje, vozila ki zmanjšuje hitrost ali se ustavlja pred prehodom za pešce na katerem ali ob katerem so pešci, izredno nevarno, je za kršenje navedenih situacij predpisana višja globa in stranska sankcija 11 kazenskih točk v cestnem prometu.


K 15. členu

Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na katerega stopa pešec, je prepovedana. Z namenom zavarovanja najšibkejših udeležencev cestnega prometa – pešcev je predpisana višja globa in stranska sankcija 7 kazenskih točk.


K 16. členu

Glede na sedanjo formulacijo napovednega stavka prvega odstavka 44. člena ZVCP-1 se obveznost puščanja mimo vseh vozila nanaša le na prometni pas, na katerega se voznik vključuje. Ob takšni definiciji je sporno vključevanje v cestni promet, ko voznik zavija levo, ker ni definirana obveznost, da pusti mimo tudi vozila, ki prihajajo z njegove leve strani, saj ne gre za prometni pas na katerega se vključuje. S spremembo se odpravlja navedena nejasnost.


K 17. členu

Neupoštevanje pravil o prednosti je eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. V letu 2006 se je zaradi kršenja pravil o prednosti zgodilo 4.889 prometnih nesreč, v letu 2005 pa 4.818 prometnih nesreč. V prometnih nesrečah je v letu 2006 umrlo 39 (36) oseb, 245 (255) je bilo hudo telesno poškodovanih, 3.461 (2.965) pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Podatki v oklepajih so za leto 2005. Glede na to, da je neupoštevanje pravil o prednosti neposredno povezano s posledicami prometnih nesreč in slabe prometnovarnostne trende so sankcije na tem področju zvišane.


K 18. členu

Pešci so ena izmed najšibkejših vrst udeležencev cestnega prometa, zato je potrebno posebno pozornost nameniti njihovi varnosti v cestnem prometu. Glede na to, da niso redki primeri prometnih nesreč v katerih so udeleženi pešci, je predpisana višja sankcija z namenom odvrnitve drugih udeležencev cestnega prometa od kršenja določil prvega in drugega odstavka 49. člena.


K 19. členu

Gre za nomotehnično ureditev, saj je pojem "Tirno vozilo" definiran v 23. členu, zato se mora ta tudi uporabiti.

Zaradi varstva gluhih oseb je svetlobni znak obvezen, določeno pa je tudi, da se namesti zvočni signal, ki je enakih frekvenc, kot se uporablja na semaforiziranih cestnih prehodih za pešce, ki bo omogočil lažje in varnejše prečkanje železniške proge tudi slepim in slabovidnim osebam.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 5., 7., 8., 9., 41., 42., 43., 47., 48., 52., 53., 54., 57., 60., 62., 63., 67., 68., 94., 95., 98., 101., 103., 111., 114., 115., 118., 126., 133., 190., 191., 196., 198., 207., 211., 240., 244. in 248. členu.


K 20. členu

Zaradi poenotenja razlage z vsebino »Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge« se doda besedilo »označen samo s prometnim znakom« in se s tem istočasno udeležencem v cestnem prometu še posebej poudari pomen prometnega znaka I-38 oziroma I-38.1 – Andrejev križ.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 21. členu:

Izraz »voznik tirnega vozila zajema vse delavce, ki upravljajo tirna vozila, medtem, ko izraz »strojevodja« (tisti, ki upravljajo z lokomotivo) zajema samo določeno skupino voznikov tirnega vozila.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 22. členu:

Slovenija še ni sprejela določb glede pritrjevanja tovora na vozilih v cestnem prometu. Za pritrjevanje tovora v cestnem prometu se smiselno uporabljajo predpisi ILO o pritrjevanju tovora v pomorskem prometu. Ker zaradi nepravilno ali slabo pritrjenega tovora prihaja do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, bo izdan podzakonski predpis.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 28., 67., 68., 98., 99., 123., 190. in 197. členu


K 23. členu:

Po veljavni zakonodaji tovor, kljub izdanemu dovoljenju za izredni prevoz, ni smel segati več kot 1, 5 m preko zadnjega dela vozila oz. skupine vozil. Z dopolnitvijo drugega odstavka 66. člena ZVCP-1 je v zvezi z navedenim določena izjema za izredni prevoz, kar omogoča v tem primeru, da tovor sega tudi več kot 1,5 m čez najbolj izpostavljeni zadnji del vozila, če ima voznik za to dovoljenje za izredni prevoz.

Globe se zmanjšujejo za 25 % do 50 %. V letu 2005 je bilo zaradi kršenja določil 66. člena ZVCP-1 obravnavanih 105 kršiteljev, od tega je bil 63 kršiteljem izdan plačilni nalog, 42 kršiteljev pa je bilo opozorjenih. V letu 2006 se je število ugotovljenih kršitev povečalo za 16%, saj je bilo obravnavnih 122 kršiteljev, od tega je bila 3 kršiteljem izdana odločba v hitrem postopku, 81 kršiteljem je bil izdan plačilni nalog ter 38 kršiteljev je bilo opozorjenih.


K 24. členu:

69. člen ZVCP-1 obravnava zgolj preseganje največje dovoljene mase in konstrukcijsko dovoljene osne obremenitve in jih ločuje od preseganja skupne mase in s predpisi dovoljene osne obremenitve, ki jo po novem opredeljuje 70. člen. Kazenske sankcije so razdeljene nivojsko glede na obseg preobremenitve.


K 25. členu:

70. člen ZVCP-1 opredeljuje preobremenitve skupne mase in s predpisi dovoljenih osnih obremenitev in dimenzij vozila (izredni prevoz). Na ta način je vsebinsko ločen od 69. člena ZVCP-1, kar je glede na možnost prekoračitve, če je za določen prevoz izdano dovoljenje za izredni prevoz logično in ustrezno. Kazenske sankcije so razdeljene nivojsko glede na obseg preobremenitve.


K 26. členu:

Iz sankcioniranja je izvzeto ustavljanje vozila na pešpoti ali kolesarski poti, če ima voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti. Prav tako se za 25 % - zaokroženo zmanjšuje globa za pravno osebo in odgovorno osebo. sicer pa se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 27. členu:

V členu se poleg voznika doda tudi učitelj vožnje, ki mora biti med vožnjo ves čas zbran, da lahko nemoteno poučuje kandidata za voznika in ob nevarnosti ustrezno reagira.

V tretjem odstavku se pri dovoljenju za prostoročno telefoniranje izvzamejo kandidati za voznika, ki nimajo vozniških izkušenj in tudi tak način telefoniranja lahko predstavlja nevarnost.

Telefoniranje med vožnjo je dejanje, ki zmanjšuje pozornost voznika na dogajanje v prometu. V letu 2006 je bilo izrečenih kar 7099 glob, kar kaže na pogostost te kršitve. Ker je po nekaterih raziskavah opravljenih v tujini telefoniranje med vožnjo tudi eden od vzrokov za prometne nesreče, predlagamo povečanje globe za 50 %.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 28. členu:

Varnostni pas je najučinkovitejša naprava za zaščito potnikov v motornih vozilih. V zadnjih letih se % uporabe varnostnega pasu pri voznikih in potnikih osebnih vozil ni bistveno spremenil, saj je varnostni pas v zadnjih 5 letih v povprečju uporabljalo le 84 % voznikov osebnih vozil. V letu 2006 smo s sistematičnim opazovanjem pripetosti ugotovili, da uporablja varnostni pas v povprečju 83 % voznikov osebnih vozil in 78 % potnikov na sprednjih sedežih. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil delež uporabe varnostnih pasov manjši za 2,7 %. Bistveno slabše pa je stanje pri uporabi varnostnih pasov na zadnjih sedežih, saj je bilo pripetih le 39,8 % potnikov, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 3,5 % manj.

V obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 je bilo 217.987 voznikov osebnih avtomobilov povzročiteljev prometnih nesreč, od tega jih je 203.566 uporabljalo varnostni pas, 4.479 voznikov pa varnostnega pasu v času prometne nesreče ni uporabljalo. V letu 2000 je 54.912 udeležencev prometnih nesreč uporabljalo varnostni pas, medtem ko v letu 2001 55.912, kar je za 0,8% več kot v letu 2000. V letu 2002 55.324 oseb, kar je 0,8% več kot leta 2000. Leta 2003 58.505 oseb kar je 6,5% več kot leta 2000. Leta 2004 60.472 oseb kar je 10% več kot leta 2000. Leta 2005 40.289 oseb kar je 27% manj kot leta 2000. Leta 2006 41.300 oseb kar je 25% manj kot leta 2000.

V letu 2000 varnostnega pasu ni uporabljalo 1.623 udeležencev prometnih nesreč, v letu 2001 pa 1375 oseb kar je 15% manj kot leta 2000. V letu 2002 ga ni uporabljalo 1.210 oseb, kar je 26% manj kot leta 2000. Leta 2003 ga ni uporabljalo 1.091 oseb, kar je 33% manj kot leta 2000. Leta 2004 ga ni uporabljalo 938 oseb, kar je 42% manj kot leta 2000. Leta 2005 ga ni uporabljalo 1078 oseb, kar 15 % več kot leta 2004. Leta 2006 ga ni uporabljalo 1.103 oseb kar je 17,6% več kot leta 2004.

V letu 2006 je na slovenskih cestah umrlo 79 voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je bilo možno ugotoviti ali je varnostni pas uporabljal ali ne. V primerjavi z enakim obdobjem 2005 je bila stopnja uporabe varnostnih pasov pri umrlih voznik osebnih avtomobilov za 0,6 % manjša, pri hudo telesno poškodovanih za 2,3 % večja in pri lahko telesno poškodovanih za 0,9 % večja.

Z namenom zagotovitve višje stopnje uporabe varnostnih pasov med vozniki in potniki motornih vozilih so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.
Z namenom zagotovitve višje stopnje uporabe varnostnih pasov med vozniki in potniki motornih vozilih so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.


K 29. členu:

Nomotehnično se ureja tudi prvi stavek tretjega odstavka, saj kolesarske čelade niso homologirane, zato ga je bilo potrebno ustrezno popraviti.

Značilnost slovenskega prostora je precejšnje nihanje med uporabo čelade na posameznih območjih. Zaščitno čelado najmanj uporabljajo vozniki koles z motorjem na obali in v večjih mestih, večja uporaba pa je v manjših krajih.

Že nekaj let opažamo trend povečevanja števila udeleženih voznikov motornih koles v prometnih nesrečah in približno enako zmanjšanje števila udeleženih med vozniki koles z motorjem. Nesreče z vozniki motornih koles se dogajajo predvsem na cestah, kjer je vožnja motoristom v užitek (npr. nesreč skoraj ni bilo na avtocestah).

Uporaba varnostne čelade pri umrlih voznikih motornih koles je v povprečju 85 %, medtem ko je ta delež bistveno manjši pri umrlih voznikih koles z motorjem udeležencih, saj znaša v povprečju 55 %. Podobno stanje glede uporabe varnostne čelade je pri voznikih motornih koles in koles z motorjem, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, katerih posledica je huda ali lahka telesna poškodba.

Na cestah v RS je bilo v obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 udeleženih 12.259 oseb (vozniki in potniki kolesa z motorjem, motornega kolesa, lahkega štirikolesa), od tega je bilo 396 oseb mrtvih, 2075 hudo telesno poškodovanih in 3.450 lahko telesno poškodovanih, ostali pa so bili nepoškodovani. Varnostno čelado je uporabljalo 10.134 oseb (voznikov in potnikov), 2.125 oseb pa varnostne čelade ni uporabljalo.

Glede na nizek delež uporabe varnostne čelade pri voznikih motornih koles in predvsem pri voznikih koles z motorjem ter posledice, ki jih ima neuporaba varnostne čelade v prometnih nesrečah, predlagamo zvišanje globe.


K 30. členu:

Ker gre za kršitve, ki niso vzrok prometnih nesreč, se predlaga znižanje glob za 50 % - zaokroženo. Zaradi kršenja določil 85. člena ZVCP-1 je policija v letu 2005 obravnavala 78 kršiteljev, od tega je bil 42 kršiteljem izdan plačilni nalog, 31 kršiteljev je bilo opozorjenih¸ zoper 5 kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

V leti 2006 se je število ugotovljenih kršitev zmanjšalo za 26%, saj je bilo obravnavnih 58 kršiteljev, od tega je bil 31 kršiteljem izdan plačilni nalog, 38 kršiteljev je bilo opozorjenih, zoper enega kršitelja pa je bil podan obdolžilni predlog.


K 31. členu:

Gre za redakcijski popravek, saj se pojem »prometna nalepka« ne uporablja in je pri spremembi ZVCP-1A ostal v besedilu.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 56., 89., 102. in 114. členu.


K 32. členu:

V praksi so na motorna vozila (osebni avtomobil, v manjšem številu tudi tovorna vozila) pripeta priklopna vozila, ki so konstrukcijsko izvedena za mnogo večjo obremenitev, kot jo je predvidel proizvajalec vlečnega vozila. To je razvidno iz Izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila ali iz deklaracijske tablice proizvajalca. Vozniki se za takšno kombinacijo odločajo namenoma zaradi prevoza večje količine tovora, česar pa vlečno vozilo in vlečna naprava, čeprav homologirana, nista sposobni prenesti. Posledica takšne preobremenitve je nemožnost varnega upravljanja vozila in s tem ogrožanje tako samega voznika vozila kot tudi drugih udeležencev cestnega prometa.

Ker pa posamezne kršitve iz tega člena niso vzrok prometnih nesreč, so globe znižane za 20 % - zaokroženo.


K 33. členu:

Dopolnitev v četrtem odstavku 91. člena je redakcijske narave in je potrebna predvsem zaradi jasnosti določila.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 8., 35., 45., 82., 87., 101., 115., 123., 126., 165., 176., 180., 190., 194. b, 208., 210., 240., 246. in 251. členu


K 34. členu:

Določba se usklajuje z odločbo ustavnega sodišča. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. US24768, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 67/2005 razveljavilo 8. odst. 92. Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in 35/05), ker je neutemeljeno razlikoval med prevozniki, ki opravljajo posebni linijski prevoz in prevozniki, ki izvajajo javni linijski prevoz, kot sta opredeljena v Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01 in nasl. – ZPCP-1). Izključitev posebnih pogojev za javni linijski prevoz naj ne bi pripomogla k varnosti otrok. Po navedbah pobudnika ustavne presoje avtobusi javnega linijskega prevoza nimajo starostne omejitve, kot to velja za avtobuse, s katerimi pobudnik izvaja posebni linijski prevoz. Vozila prevoznikov, ki opravljajo javni linijski prevoz, naj tudi ne bi bila podvržena posebnim preventivnim trimesečnim tehničnim pregledom. Pobudnik zatrjuje, da do prometnih nesreč ne prihaja zaradi starosti avtobusov, temveč naj bi k večji varnosti prispevala le visoka stopnja vzdrževanja avtobusov. Če naj bi zakonodajalec imel namen zaščititi skupino otrok kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu, bi morali ti pogoji veljati tudi za druge avtobuse, s katerimi se izvajajo tudi druge vrste prevozov. Kljub temu, da je Ustavno sodišče razveljavilo samo 8. odstavek 92. člena, smo pri popravku posegli v 92. člen v takšni meri, da se predlaga novo besedilo tega člena, s čemer se popolnoma sledi odločbi Ustavnega sodišča.


K 35. členu:

Po trenutno veljavni zakonodaji se lahko posebna prevozna sredstva uporabljajo v cestnem prometu samo tam, kjer je dovoljenja hoja pešcev oz. vožnja koles. Iz praktičnih razlogov je uporaba posebnih prevoznih sredstev razširjena, in sicer se lahko uporabljajo na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh, ter v območjih za pešce in v območjih umirjenega prometa.

Določba tretjega odstavka je dopolnjena v smislu, da je izjemoma dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil, seveda pod pogojem, da ni druge primerne prometne površine, ločene od vozišča. Gre za izjemo od pravila, ki omogoča invalidom na invalidskih vozičkih, da se lahko prosto gibljejo, seveda v skladu s predpisi, ki valjajo za pešce oz. kolesarje.

Glede na to, da so na tržišču dostopna miniaturna motorna vozila, ki ne izpolnjujejo tehničnih standardov za motorna vozila, kljub temu, da jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, so ta vozila v petem odstavku 96. člena ZVCP-1 uvrščena med posebna prevozna sredstva.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 36. členu:

Gre za redakcijski popravek v drugem odstavku 97. člena ZVCP-1. Pešci so predvsem v nočnem času pogoste žrtve prometnih nesreč. Z uporabo odsevnih telovnikov živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve se zagotovi večja vidnost in s tem varnost pešcev v nočnem času in ob pogojih zmanjšane vidljivosti.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 37. členu:

Člen ureja treninge kolesarjev, ki imajo ustrezne licence Kolesarske zveze RS na cestah. Določa način in pogoje vožnje kolesarjev in način zavarovanja, kadar izvajajo trening na javnih cestah.


K 38. členu:

Črtano besedilo v petem odstavku je preneseno v 6. člen tega zakona.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 39. členu

V 106., 107. in 108. se zmanjšujejo globe za 50 % - zaokroženo, saj gre za kršitve, ki niso vzrok prometnih nesreč. Zaradi kršenja določil 106. člena ZVCP-1 je policija v letu 2005 obravnavala 7 kršiteljev, od tega je bil 2 kršiteljema izdan plačilni nalog, 4 kršitelji so bili opozorjeni, v letu 2006 pa ni bilo ugotovljenih kršitev.

Zaradi kršenja določil 107. člena ZVCP-1 tako v letu 2005 kot tudi v letu 2006 ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev.

Zaradi kršenja določil 108. člena ZVCP-1 v letu 2005 ni bilo ugotovljenih kršitev, v letu 2006 pa sta bili ugotovljeni dve kršitvi, kršiteljema pa je bilo izrečeno opozorilo.

Glede na majhno število ugotovljenih kršitev zoper jahače in goniče živali predlagamo znižanje globe.


K 40. členu:

Dvanajsti odstavek se dopolni, da se živali v cestnem prometu, ki so brez nadzora štejejo kot ovira v cestnem prometu. Zgodi se, da žival kljub varnostnim ograjam zaide tudi na avtocesto, kjer je potrebno v smislu določb glede ovir na cesti ukrepati tako, da se zavaruje varnost cestnega prometa in ovira – žival odstrani iz vozišča. Za ukrep odstranitve in pa odgovornosti lastnika, se zato upoštevajo določbe 123. člena ZVCP – 1. V trinajstem odstavku gre za redakcijski popravek.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 41. členu

Določba trinajstega odstavka 110. člena ZVCP-1 določa, da pešci ne smejo stopiti na avtocesto ali cesto rezervirano za motorna vozila, ali hoditi po njej. Po trenutno veljavni zakonodaji velja ta prepoved tudi v primeru, ko se vozilo ustavi v sili (npr. prometna nesreča, okvara vozila,…). To pomeni, da glede na veljavno zakonodajo voznik ali potnik vozila ne sme izstopiti iz vozila in npr. poklicati Reševalno službo, Policijo, avtovleko. Z osmo točko štirinajstega odstavka 110. člena ZVCP-1 se takšna prepoved odpravlja, seveda pod pogojem, da je vozilo ustavljeno v sili na odstavnem pasu.

Zaradi zagotovitve večje vidnosti in s tem večje varnosti za vse udeležence v cestnem prometu je v petnajstem odstavku določena obveznost nošenja telovnika rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ki jih morajo nositi osebe, katerim je dovoljena hoja, med hojo po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila. Pri tem so izvzeti delavci rednega vzdrževanja cest pri opravljanju nalog in delavci, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, saj je njihova obveznost nošenja oblačil oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve določena v 8. členu ZVCP-1.

Iz prometnovarnostnih razlogov je predpisana višja globa za voznika ali pešca, ki ravna v nasprotju s prvim ali šestim ali sedmim ali trinajstim odstavkom.


K 42. členu:

Črtani zadnji stavek je prenesen v 6. člen tega zakona.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 43. členu:

Iz kazenske določbe sedmega odstavka 116. člena ZVCP-1 je izvzeto neupoštevanje prometnega znaka za omejitev največje dovoljene mase, saj sta materialna in kazenska določba za navedeno neupoštevanje določeni v 26. členu ZVCP-1 in prepoved prehitevanja za tovorna vozila na avtocesti oziroma cesti rezervirani za motorna vozila, saj je kazenska sankcija na navedeno neupoštevanje določena v 110. členu.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih


K 44. členu:

Tretji odstavek daje dodatno pooblastilo za postavitev začasne prometne signalizacije (triopan prometni znak) tudi inšpekcijskim službam, ki imajo na podlagi predpisov pristojnost izvajati svoja pooblastila na javnih cestah.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 45. členu:

Gre za nomotehnično ureditev člena. Z dopolnitvijo šestega odstavka 119. člena ZVCP-1 je določena sankcija za pešca, ki ne upošteva pomena rdeče luči na semaforju, saj tako materialna kot tudi kazenska določba govorita o vozniku, ki ne upošteva pomena rdeče luči na semaforju.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 46. členu:

Dodano besedilo na koncu prvega stavka tretjega odstavka je potrebno zaradi zagotovitve učinkovitosti dela organov, pristojnih za nadzor in urejanje prometa. V praksi se dogajajo primeri, ko udeleženec cestnega prometa, ki ni pod vplivom alkohola, in kateremu policist prepove nadaljnjo vožnjo iz razlogov, navedenih v 238. in 239. členu ZVCP-1, ne upošteva policistove odredbe. Po sedaj veljavni zakonodaji takšno neupoštevanje policistove odredbe ni bilo mogoče sankcionirati, kar pa je imelo učinek tudi na varnost cestnega prometa. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk v tretjem odstavku pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 126., 190., 197. in 211. členu.


K 47. členu:

Zaradi vse večjega pomena zasebno varnostnih služb pri varovanju premoženja kot tudi spremljanja prireditev, izrednih prevozov, vrednostnih pošiljk in denarja se omogoči in dovoli namestitev in uporaba rumenih utripajočih luči zasebno varnostnim službam. Vozila, namenjena odvozu poškodovanih vozil iz krajev prometnih nesreč imajo običajno pri prihodu na kraj težave, zato je omogočeno, da rumene luči uporabijo tudi takrat, ko so namenjeni k opravljanju nalog. Zaradi ureditve označevanja izrednih prevozov v posebnem členu, so črtane določbe, ki so prenesene v posebni člen.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 8., 35., 82., 87., 123., 180., 190., 208., 210., 216., 219., 221., 240., 246. in 251. členu.


K 48. členu:

Zaradi evropskega trenda po ureditvi izrednih prevozov, je v predlagan posebne člen, ki opredeljuje označevanje vozil, ki prevažajo izredne prevoze in spremljevalnih vozil iztrednih prevozov. Ta se Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, opremijo z rumeno utripajočo lučjo in ustreznim svetlobnim napisom, vozila, ki spremljajo izredni prevoz pa so glede na kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.

Obliko, pogoje in način uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za promet.


K 49. členu:

V prvi točki prvega odstavka se usklajujejo kategorije, ki so na novo določene v tem zakonu.

Zelo razširjeno uživanje alkoholnih pijač se odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami.

Iz statističnih podatkov se kažejo trendi povečanja udeležbe v cestnem prometu v neustreznem psihofizičnem stanju. V letu 2006 je namreč imelo kar 5.427 kršiteljev cestnoprometnih predpisov v krvi nad 1,5 g alkohola/kg krvi, kar je za 10 % več kot v letu 2005, 2.458 (2.316) povzročiteljev prometnih nesreč pa je imelo v letu 2006 nad 1,1 g alkohola /kg krvi, kar je za 6 % več kot v letu 2005.


Tabela 1: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – vse prometne nesreče

STOPNJE ALKOHOLIZIRANOSTI
alkoholizirani3 povzročitelji
skupaj
0.01 - 0.500.51 – 0.800.81 - 1.11.11 - 1.501.51 - 2.002.01 – 3.00nad 3.00
20003.6623,0%9,3%12,4%18,9%26,0%26,0%3,1%
20013.7212,4%9,6%12,6%20,3%25,4%25,6%3,8%
20023.7002,9%10,3%13,6%20,7%27,9%21,3%2,8%
20034.0203,2%11,6%14,1%21,7%27,4%18,7%2,4%
20043.9262,9%12,5%14,5%22,4%28,4%17,1%1,6%
20053.2423,6%10,1%14,5%22,8%29,6%17,6%1,3%
20063.5443,9%10,4%14,4%22,8%29,1%17,1%1,7%
Skupaj25.8158032.7343.5385.5147.1355.295619
%1003,1%10,6%13,7%21,4%27,6%20,5%2,4%


V obdobju med leti 2000 in 2006 je bil med vsemi povzročitelji prometnih nesreč 267.262 odkrit alkohol v organizmu pri 9,7 % (25.815) povzročiteljih. Pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,50 g/kg jih je bilo 96,9 %, pod dovoljeno mejo jih je bilo 3,1 %. Njihova4 povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,55 g/kg alkohola v organizmu.


Tabela 2: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s smrtnim
izidom

STOPNJE ALKOHOLIZIRANOSTI
Alkoholizirani5 povzročitelji
Skupaj
0.01 - 0.500.51 – 0.800.81 - 1.11.11 - 1.501.51 - 2.002.01 – 3.00Nad 3.00
20001123,6%8,9%9,8%19,6%25,0%29,5%2,7%
20011014,0%7,9%6,9%26,7%25,7%23,8%5,0%
2002924,3%8,7%10,9%18,5%28,3%25,0%4,3%
2003842,4%8,3%13,1%28,6%26,2%19,0%2,4%
2004973,1%10,3%13,4%19,6%32,0%19,6%2,1%
2005832,4%8,4%14,5%27,7%22,9%18,1%6,0%
2006972,1%8,2%14,4%19,6%26,8%24,7%4,1%
Skupaj66621587815117815425
%1003,2%8,7%11,7%22,7%26,7%23,1%3,8%

___________________________
3 Upoštevani so samo povzročitelji prometnih nesreč, katerih vrednost oziroma koncentracija alkohola je bila znana.
4 Povprečna vrednost vseh alkoholiziranih povzročiteljev. Ob upoštevanju zakonske dovoljene mejne vrednosti, bi bila ta stopnja višja.
5 Upoštevani so samo povzročitelji prometnih nesreč, katerih vrednost oziroma koncentracija alkohola je bila znana.




V obdobju med leti 2000 in 2006 je bila med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom 1.798 odkrita prisotnost alkohola v organizmu pri 37 % (666) povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom. Med njimi je imelo 96,8 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 3,2 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,64 g/kg alkohola v organizmu.


Tabela 3: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s hudimi telesnimi
poškodbami

STOPNJE ALKOHOLIZIRANOSTI
alkoholizirani6 povzročitelji
skupaj
0.01 - 0.500.51 – 0.800.81 - 1.11.11 - 1.501.51 - 2.002.01 – 3.00Nad 3.00
20004655,2%9,9%14,6%20,9%25,6%19,8%1,5%
20013794,2%10,6%17,7%21,6%26,1%17,7%2,1%
20023335,7%12,9%14,7%24,6%23,4%18,0%0,6%
20033295,2%11,9%14,3%26,4%27,1%13,1%2,1%
20042943,7%11,9%19,0%25,9%22,4%16,3%0,7%
20052753,3%10,9%19,3%24,0%24,0%17,8%0,7%
20062617,7%12,3%16,5%25,3%23,8%14,6%0,0%
Skupaj2.33611626538355657939728
%1005,0%11,3%16,4%23,8%24,8%17,0%1,2%

V obdobju med leti 2000 in 2006 je bila med povzročitelji prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 10.550, pri 22 % (2.336) povzročiteljih odkrita prisotnost alkohola v organizmu. Med njimi je imelo 95 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 5,0 %. Povprečna stopnja alkohola v krvi povzročiteljev prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je znašala 1,44 g/kg.

Glede na neugodne prometnovarnostne razmere se zaostrujejo sankcije za udeležence cestnega prometa, ki imajo v organizmu več alkohola kot je dovoljeno, saj učinki prisotnosti alkohola v organizmu negativno vplivajo na varnost cestnega prometa. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.


K 50. členu:

Policija ugotavlja, da trend prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih vozil iz leta v leto narašča. Učinki navedenih substanc so enaki oz. podobni, v nekaterih primerih pa celo hujši kot pri alkoholu. Glede na to, da navedene substance zmanjšujejo voznikovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, se zaostruje sankcija, saj je na ta način mogoče omejiti prisotnost tovrstnih substanc pri voznikih med udeležbo v cestnem prometu in posledično izboljšati varnost cestnega prometa. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.


K 51. členu:

S spremembo drugega odstavka 132. člena se omogoča policistom, da odredijo preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ne da bi pred tem opravili preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, kar je po veljavnem predpisu obveznost policista. S tem se odpravlja dodaten čas, ki ga je potrebno imeti v postopku zaradi preizkusa z indikatorjem in s tem tudi skrajšanje postopka policista.
_________________________
6 Upoštevani so samo povzročitelji prometnih nesreč, katerih vrednost oziroma koncentracija alkohola je bila znana.




131. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, 25/06 - uradno prečiščeno besedilo) prepoveduje vožnjo vozila voznikom, ki so pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Voznik je pod vplivom teh snovi, če se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.

V obdobju 2002 do vključno 2006 je bil 2.313 udeležencem prometnih nesreč, od tega 2.012 povzročiteljem, odrejen strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom mamil. 408 udeležencev prometni nesreč je odklonilo strokovni pregled, od tega jih je 371 povzročiteljev prometne nesreče. Na podlagi opravljenega strokovnega pregleda in analize je bilo ugotovljeno, da je v času prometne nesreče vozilo pod vplivom mamil 529 udeležencev, od tega je 469 povzročiteljev prometne nesreče. Na podlagi opravljenega strokovnega pregleda in analize je bilo ugotovljeno, da ni v času prometne nesreče vozilo pod vplivom mamil 1.376 udeležencev, od tega 1.172 povzročiteljev prometne nesreče.

V osmem odstavku 133. člena je opredeljen postopek in pooblastilo policista, ki sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu.V okviru tega postopka lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.

Postopek, ki ga izvede policist, je predpisan v Pravilniku o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (Uradni list RS, 52/06). Postopek je v skladu z 10. odstavkom 133. člena Zakona o varnosti cestnega prometa predpisal minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. V okviru tega postopka lahko policist izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (t.i. hitri test).

Poudariti je potrebno, da Policija ne zavrača uporabo t.i. hitrih testov. Nasprotno, zainteresirani smo za njihovo čim prejšnjo uporabo, vendar pa šele tedaj, ko bodo popolnoma zanesljivi in bodo zmogli prikazati vse vrste v Sloveniji prepovedanih mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Uporaba t.i. hitrih testov je v postopku kot možnost predvidena ravno zaradi vse večjega napredka pri razvoju naprav in sredstev, ki bi policistu na enostaven in verodostojen način nudile potrebne informacije ob postopku z voznikom, za katerega obstaja sum, da ima v organizmu mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi.

Raziskave s tega področja redno spremljamo in preučujemo možnosti uporabe različnih t.i. hitrih testov. Med leti 2003 in 2005 je bilo v obsežni raziskavi delovne skupine imenovane ROSITA (ROadSite Testing Assessment), ki je potekala v nekaterih Evropskih državah in ZDA (kjer se še nadaljuje) preizkušenih več t.i. hitrih testov različnih proizvajalcev kot so. American Biomedica Oralstat, Branan Medical Oratect, Cozart Biosceince RapiScan, Dräger/Orasure DrugTest/Uplink, Lifepoint Impact, Securetec Drugwipe, Sun Biomedical Oraline, Ultimed Salivascreen in Varian OraLab. Temeljni zaključek oziroma ugotovitev delovne skupine je bil, da nobena izmed preizkušenih naprav ni dovolj zanesljiva, da bi jo lahko priporočili za redno uporabo ob kontroli voznikov (http://www.rosita.org). Zaradi navedenega smo že pred časom ocenili, da bi bilo bistveno primerneje, da zaradi vse večjega obsega problematike mamil in psihoaktivnih zdravil v cestnem prometu, najprej pripravimo kvalitetno usposabljanje policistov na to temo, jim predstavimo posamezne vrste mamil, njihov vpliv na uživalca, njihov vpliv na vožnjo, načine uživanja, pripomočke, ki jih pri tem potrebujejo, načine tihotapljenja itn., ter po vzoru nekaterih evropskih držav v policijsko prakso vpeljemo ustrezen standardiziran postopek, saj se zaradi rezultatov takšnih raziskav pri odločitvi za redno uporabo hitrih testov ne gre prenagliti.
V sedmem odstavku gre za redakcijski popravek .


K 52. členu:

Ustavno sodišče RS je z odločbo, št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 123/06 odločilo, da je tretji odstavek 134. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 51/05 – ur. p. b., 69/05, 97/05 – ur. p. b., 108/05, 25/06 – ur. p. b. in 105/06) v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem in da je Državni zbor Republike Slovenije dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja v zvezi z razmejitvijo pristojnosti se za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.

Zaradi navedene odločbe je spremenjena definicija prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, pri čemer je bila pri opredeljevanju novega pojma prometne nesreče z neznatno nevarnostjo uporabljena definicija, ki jo je v svoji odločbi že uporabilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Navedena rešitev se je uporabila zato, ker se postopki o prekršku po uveljavitvi navedene odločbe že izvajajo v skladu z opredelitvijo Ustavnega sodišča in se s tem praktično izvajanje postopkov v ničemer ne spreminja, poleg tega pa pravna opredelitev prometne nesreče z neznatno nevarnostjo na tak način omogoča lažje razumevanje tako za vse udeležence cestnega prometa kot tudi za organe pregona in sodstva.

Z navedeno novo opredelitvijo prometne nesreče z neznatno nevarnostjo se uveljavlja eno izmed temeljnih načel pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da morajo biti zakonske določbe jasne, razumljive in nedvoumne. Načelo pravne države namreč zahteva, da so norme opredeljene tako, da jih je mogoče izvajati. Zakon je skladen z Ustavo, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno. Če norma ni jasna, je dana možnost za različno uporabo zakona in za arbitrarnost državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov (Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, tč 13). S predlagano pravno opredelitvijo, ki vpliva tudi na izvajanje drugih členov ZVCP-1, se omogoča večja jasnost, razumljivost in nedvoumnost in s tem omogoča enotnost uporabe zakona in izključujejo arbitrarnost državnih organov.


K 53. členu:

V 135. členu ZVCP-1 so opredeljene obveznosti udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometni nesreči. Višje globe so predpisane za kršenje prvega, četrtega odstavka ter prve, druge, tretje, četrte, pete ali šeste alineje drugega odstavka tega člena.

Ostale globe, ki so predpisane v tem členu, se niso spremenile, globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 54. členu:

Policija bo na podlagi predlagane formulacije besedila v primeru prometne nesreče z neznatno nevarnostjo lahko odstopila od ogleda. Udeleženci prometne nesreče torej ne bodo več mogli od policistov zahtevati, da opravijo zbiranje dejstev in dokazov v zvezi s prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Kljub temu pa bo Policija o takšni prometni nesreči izdala obvestilo udeležencem prometne nesreče, na katerem bodo udeleženci obveščeni, da ni bil opravljen "ogled" prometne nesreče. Vsak izmed udeležencev bo dobil na kraju izvod tega obvestila, ki ga bo lahko predložil tudi zavarovalnici v primeru uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Policija bo na kraju prometne nesreče z neznatno nevarnostjo lahko nudila strokovno pomoč udeležencem prometne nesreče pri izpolnjevanju Evropskega poročila o prometni nesreči, ki bo temelj za uveljavitev škode pri pristojni zavarovalnici. S tem predlogom odpravljamo administrativno oviro glede uveljavljanja škode, saj bo udeleženec prometne nesreče lahko vse potrebne listine za uveljavitev škode predložil zavarovalnici že takoj ob ocenitvi škode, zavarovalnica pa bo postopek lahko izvedla brez čakanja na t.i. policijske zapisnike, ki so bili v tem primeru lahko posredovani zavarovalnicam tudi daljše časovno obdobje po prometni nesreči. Evropsko poročilo o prometni nesreči je namreč pogoj za uveljavitev škode ne samo v Republiki Sloveniji, temveč tudi v vseh državah članicah Biroja zelene karte. S prihodom Policije na kraj prometne nesreče pa se policijska dejavnost v zvezi z ugotavljanjem dejstev in okoliščin prometne nesreče I. kategorije ne omejuje ali zmanjšuje, saj bo Policija v vsakem primeru morala na kraju ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za razmejitev med prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo in ostalimi prometnimi nesrečami I. kategorije, poleg tega pa tudi ugotavljanjem psihofizičnega stanja udeležencev prometne nesreče.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 55. členu:

Gre za dopolnitev člena, v katerem so opredeljeni pogoji, pod katerimi sme oseba voziti motorno in priklopno vozilo. Za vožnjo motornega vozila se med drugim zahteva pogoj, da oseba poseduje veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi. Direktiva 2003/59/ES z dne 15. julij 2003 predpisuje, da morajo imeti vozniki nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov pridobljene temeljne kvalifikacije in se morajo redno usposabljati ter lahko vozijo te vrste vozil pri nižji starosti, kot jo določa Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih. Za pristop k opravljanju temeljnih kvalifikacij pa se ne zahteva predhodna pridobitev ustreznega vozniškega dovoljenja. Zato daje nov drugi odstavek možnost, da lahko oseba vozi motorno vozilo, ne da bi posedovala vozniško dovoljenje za kategorijo, ki jo vozi, če že ima opravljen vozniški izpit te kategorije, je vključena v pridobivanje temeljnih kvalifikacij v skladu z Direktivo 2003/59/ES z dne 15. julij 2003 oziroma v skladu z določbami Zakona o prevozih v cestnem prometu, in jo pri vožnji spremlja učitelj vožnje.

Ker novela zakona uvaja enotni model vozniškega dovoljenja na plastični kartici in zaradi centralizirane personalizacije listine, stranka vozniškega dovoljenja ne bo mogla pridobiti takoj ob vložitvi vloge. Da se stranki omogoči vožnja vozila v cestnem prometu tudi v času do vročitve vozniškega dovoljenja, bo upravna enota stranki izdala potrdilo o oddaji vloge, na katerem bo navedeno, da izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. Zato je v novem tretjem odstavku predlagana taka ureditev.

V šestem odstavku (novem osmem) se črta besedilo, da se vozniku izreče tudi najmanj 8 kazenskih točk. Ker se z navedeno določbo sankcionira vožnja z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, je potrebno določbo uskladiti z Zakonom o prekrških, ki v 2. odstavku 22. člena določa, da se kazenske točke izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje.

V letu 2005 je bilo zaradi kršenja določil 138. člena ZVCP-1 obravnavanih 15.052 kršiteljev, od tega je bil 5.005 kršiteljem izdan plačilni nalog, 8 kršiteljem je bila izdana odločba v hitrem postopku o prekršku, 335 kršiteljev je bilo opozorjenih¸ zoper 9.704 kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

V leti 2006 se je število ugotovljenih kršitev zmanjšalo za 22%, saj je bilo obravnavnih 11.774 kršiteljev, od tega je bil 5.599 kršiteljem izdan plačilni nalog, 10 kršiteljem je bila izdana odločba v hitrem postopku o prekršku, 444 kršiteljev je bilo opozorjenih, zoper 5.719 kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

Za 50 % - zaokroženo je zmanjšana globa za voznika, ki mu je poteklo vozniško dovoljenje, saj ne gre za prekršek, ki je vzrok najhujšim prometnim nesrečam.


K 56. členu:

V tem členu se popravi sklic, ki se nanaša na spremenjen 173. člen.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 57. členu:

Navedeni člen opredeljuje obveznost za voznika začetnika, da opravi program dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur. Besedilo osnovnega člena se dopolni s kategorijo A2.

Ministrstvo za notranje zadeve je po zakonu dolžno zagotoviti izvajanje programa vadbe varne vožnje in skupinske delavnice. Za učinkovito izvedbo te naloge je nujno zagotoviti enotno usposabljanje oseb, ki bodo izvajale program vadbe varne vožnje in skupinske delavnice kot dela programa dodatnega usposabljanja za voznika začetnika. Z dopolnitvijo tega člena je predlagano, da ministrstvo za notranje zadeve izbere izvajalca programov usposabljanja in organizatorja izpitov na javnem razpisu za obdobje petih let. Za zagotovitev neodvisnega in enotnega ocenjevanja na izpitih imenuje minister, pristojen za notranje zadeve, tudi komisijo pred katero kandidati za izvajalce programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic opravljajo izpit.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 58. členu:

Zaradi večje preglednosti zakonskega besedila se v celoti spremeni 146. člen zakona, ker gre za implementacijo večjega števila določb Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, zlasti določb, ki se nanašajo na izdajo vozniških dovoljenj, določitev njihove veljavnosti in opredelitev pogojev za podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj. Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih v 7. členu, točki 2. (a) določa, da so vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, in BE veljavna 10 let. Vozniška dovoljenja za kategorije C1, C1E , C, CE, D1, D1E, D, DE se izdajajo z veljavnostjo 5 let. Direktiva sicer dopušča, da države članice EU same odločijo, da se vozniška dovoljenja za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajajo z veljavnostjo 15 let. Nikakor pa direktiva državam članicam ne dopušča, da bi znižale veljavnost vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E za obdobje krajše od 5 let.

Za vsako podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E je zahtevano ponovno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, ki so določeni v prilogi III. Direktive (vozniki teh kategorij so razvrščeni v skupino 2). Navedeno bodo imetniki vozniških dovoljenj dokazovali z veljavnim zdravniškim spričevalom. Opcijska pravica posamezne države pa je, da tudi pri podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE zahteva pregled, pri katerem se ugotovijo minimalni standardi fizične in duševne sposobnosti za vožnjo.

Izhajajoč iz omenjenih določb direktive je predlagatelj zakona v novem 146. členu sledil obveznim določbam direktive, delno pa upošteval t.i. diskrecijsko pravico, ki jo direktiva državam članicam daje, da lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za osebe, ki dopolnijo starost 50 let. Predlagatelj zakona je pri tem izhajal iz izkušenj dosedanje ureditve, upoštevajoč pri tem specifičnost posameznih kategorij voznikov.

V novem 146. členu je predlagana ureditev, po kateri se bodo vozniška dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajala z veljavnostjo 10 let. Vozniška dovoljenja za vožnjo vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E se bodo izdajala z veljavnostjo 5 let.

Ker je z direktivo državam članicam prepuščeno, da skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za imetnike, ki so dopolnili 50 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravstveni pregledi, je v novem 146. členu predlagana rešitev, da se imetnikom vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE po dopolnjeni starosti 70 let podaljšuje obdobje veljavnosti za 5 let. Imetnikom vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E pa se po dopolnjeni starosti 65 let obdobje veljavnosti dovoljenj podaljšuje za dobo treh let. Podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj se opravi pod pogojem, da oseba opravi zdravstveni pregled. Predpisovanje obveznega opravljanja zdravstvenega pregleda pomeni zagotavljanje jamstva za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti. Ohranjena pa je določba zakona, da se lahko veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji na rok, ki je določen v zdravniškem spričevalu zdravstvene organizacije, pooblaščenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika.

Zaradi spremembe 138. člena zakona se določba desetega odstavka dopolni z opredelitvijo, da se pri izrekanju kazenskih točk šteje, da ima veljavno vozniško dovoljenje tudi oseba, ki vozi s potrdilom, da je oddala vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja.

V predlaganem novem členu, ki vsebuje določbe o izdaji vozniškega dovoljenja, podaljšanju njegove veljavnosti, je potrebno določiti uveljavitev pravic iz te upravne odločbe, kot določa 224. člen ZUP. Ta postavlja splošno pravilo, da lahko stranka prične izvajati pravico z dnem dokončnosti odločbe, če zakon ne določa drugače. V ZVCP-1 je tako predlagano, da prične vozniško dovoljenje veljati z dnem izdaje in ne šele z dnem dokončnosti, stranka pa lahko prične pravice, ki izhajajo iz tega dovoljenja izvrševati takoj.


K 59. členu:

Ker napovedni prvi odstavek 147. člena samo odkazuje na 138. člen, v katerem so določeni pogoji za vožnjo vozil, taksativno pa ne našteva pogojev za izdajo vozniškega dovoljenja, se v tem členu zaradi lažjega izvajanja zakona opredelita dodatna pogoja (zdravstvena zmožnost, predpisana starost) za izdajo vozniškega dovoljenja.

V drugem in tretjem odstavku se v skladu z direktivo (7. člen) določajo strožji pogoji za postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja kategorije A (brez omejitev) oziroma kategorije A2. Strožji pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij A in A2 se predpisujejo z namenom izboljšanja prometne varnosti, zlasti kategorije voznikov, ki je v prometu najbolj izpostavljena in glede na statistične podatke tudi pogosto udeležena v prometnih nesrečah s hudimi posledicami. Zaradi zasledovanja tega cilja je v drugem in tretjem odstavku določeno, da mora imeti oseba za pridobitev kategorije A oziroma A2 najmanj dveletne izkušnje pri vožnji vozil nižje kategorije in opraviti praktični del vozniškega izpita navedenih kategorij.

V novem osmem odstavku gre za prenos 4. odstavka 11. člena direktive, kjer je posebej določeno, da država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar vozniško dovoljenje je v drugi državi članici odvzeto, začasno odvzeto ali razveljavljeno.


K 60. členu:

Gre za spremembo 148. člena, ki je izvedbene narave in opredeljuje pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja po izrečeni stranski sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po veljavnem 148. členu zakona je lahko oseba ponovno pridobila vozniško dovoljenje po 6 mesecih, enem letu oziroma dveh letih od dneva oddaje neveljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti, če je oseba ponovno opravila vozniški izpit.

Ker se navedena stranska sankcija izvrši z dnem pravnomočnosti sodbe (139. in 124. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij), s katero je izrečena, je utemeljeno, da se rok za pridobitev novega vozniškega dovoljenja prične šteti od pravnomočnosti sodbe. Oseba bo v tem primeru sicer še vedno lahko posedovala vozniško dovoljenje, katero pa postane glede na določbo 22. člena Zakona o prekrških neveljavno s pravnomočnostjo sodbe, s katero je izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Da se voznikom prepreči vožnja s takim neveljavnim vozniškim dovoljenjem se v istem členu določi tudi sankcija za prekršek – globa v primeru, da se voznik pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z neveljavnim vozniškim dovoljenjem. Enako se kaznuje tudi voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v drugi državi članici EU na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je prenehalo veljati na podlagi sodbe sodišča.


K 61. členu :

Določba 149. člena je povzeta po Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki določa usklajene kategorije in opredelitve kategorij vozniških dovoljenj. V skladu s tem členom se vozniška dovoljenja izdajajo na obrazcu za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE. Ohranita se nacionalni kategoriji F in G.

Republika Slovenija ohranja z določbo novega 20. odstavka imetnikom vozniških dovoljenj kategorije B možnost vožnje trikoles. Taka ureditev je po direktivi prepuščena nacionalnim zakonodajam in velja samo na njihovem območju. Ker pa je taka ureditev že predpisana v veljavni slovenski zakonodaji, je s tem zagotovljena kontinuiteta pravne ureditve in enakost pravnega položaja voznikov. Starostni pogoj, ki ga za vožnjo trikoles ( katerih moč motorja presega 15 kW), predpisuje direktiva, pa je predpisan v novem 57. členu.

Enotni obrazec vozniškega dovoljenja, ki bo temeljil na obrazcu EU, bo določen s podzakonskim predpisom. V tem členu je še določena ustreznost med kategorijami, ki se bo upoštevala ob zamenjavi sedanjih vozniških dovoljenj za vozniška dovoljenja, izdana na enotnem obrazcu EU.


K 62. členu:

V določbi tega člena se predpisuje starost za izdajo vozniškega dovoljenja posameznih kategorij. Predlagatelj zakona je pri opredeljevanju starosti izhajal iz obveznih določb direktive, kjer so predpisane najnižje starosti za vožnjo vozil posameznih kategorij.

Ker direktiva v 4. členu dopušča možnost, da države članice zvišajo ali znižajo najnižjo starost za izdajo vozniškega dovoljenja nekaterih kategorij, je predlagatelj za vozila kategorije AM predpisal najnižjo starost 15 let namesto 16 let, kot to določa direktiva. Glede na veljavno ureditev (14 let) se predpisana starost zviša na 15 let, ker utemeljujemo z dejstvom, da se bo povečala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesreče po statističnih podatkih najbolj prizadenejo. Iz enakih razlogov se zvišuje starost za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h.

Nekatere izjeme za določitev najnižjih starosti za voznike kategorij C, CE, D in DE so predvidene z Direktivo 2003/59/ES oziroma so določene z Zakonom o prevozih v cestnem prometu.

V tem členu se določa izjema za voznike vozil kategorij C in CE, za katere je sicer zahtevana starost 21 let. Po določbi 2. odstavka tega člena se vozniku vozil kategorije C in CE omogoča vožnja vozil teh kategorij, če dopolni starost 18 let in ima spričevalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij, določenih v prvem odstavku šestega člena Direktive 2003/59/ES. Enako se opusti zahtevan starostni pogoj 24 let za voznika kategorij D in DE, če oseba dopolni starost 21 let in ima spričevalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij, določenih v prvem odstavku ali spričevalo, določeno v drugem odstavku (če opravlja linijski prevoz potnikov, ki ni daljši od 50 km) šestega člena Direktive 2003/59/ES. Starostni pogoj 24 let se opusti tudi, če ima voznik spričevalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij, določenih v drugem odstavku šestega člena Direktive 2003/59/ES, in sicer tako, da se vozniku omogoči vožnja vozil te kategorije s 23 leti.


K 63. členu:

V sedaj veljavnem zakonu je predvidena ureditev, da mora stranka, ki izgubi ali pogreši veljavno vozniško dovoljenje za izdajo novega vlogi priložiti tudi dokazilo o preklicu v Uradnem listu R Slovenije. S predlagano spremembo se odpravlja ta administrativna ovira, ki obenem predstavlja tudi dodaten strošek za državljane. Na podlagi predloga bo vzpostavljen register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, katerega bo vodilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in bo javno objavljen na spletnih straneh tega ministrstva.


K 64. členu:

V 152. členu so vsebovane določbe o vožnji s tujim vozniškim dovoljenjem. V četrtem odstavku tega člena je potrebno določiti, da ne sme v Republiki Sloveniji s tujim vozniškim dovoljenjem voziti oseba, ki ne izpolnjuje starosti, predpisane v 150. členu tega zakona oziroma starosti, določene za vožnjo vozil posameznih kategorij, ki jih opredeljuje Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da veljajo vozniška dovoljenja, ki se izdajajo osebam, starim manj kot določa direktiva, samo na ozemlju države članice, ki izda takšno dovoljenje, dokler imetnik dovoljenja ne doseže najnižje starostne meje iz direktive.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 65. členu:

Sprememba tretjega odstavka opredeljuje, da mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja druge države članice EU oddati, če se pri njem ugotovi telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil. Novo (slovensko) vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.


K 66. členu:

Evidenca o vozniških dovoljenjih se na podlagi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih dopolnjuje s podatki o posameznih kategorijah vozniškega dovoljenja, in veljavnosti obrazca vozniškega dovoljenja.
Pri podatkih, ki jih vsebuje evidenca o vozniških dovoljenjih se omejitev pri A kategoriji črta zaradi uskladitve z določbami direktive.


K 67. členu:

V 157. členu, kjer je opredeljeno pooblastilo ministru, pristojnem za notranje zadeve, da predpiše obrazec vozniškega dovoljenja, se dodajo novi trije odstavki. Predpiše se, da obrazce vozniških dovoljenj in obrazce vlog za izdajo vozniških dovoljenj izdeluje pooblaščeno podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. V tem členu se izrecno opredeli, da se personalizacija vozniškega dovoljenja izvaja na območju Republike Slovenije.


K 68. členu:

V novem 157. a členu se opredeli, da prenos vozniških dovoljenj izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos pošiljk, kar je smiselno zaradi varnosti pri pošiljanju vozniškega dovoljenja, ki je hkrati identifikacijski in varnostno zaščiten osebni dokument.


K 69. členu:

Četrta alineja četrtega odstavka 158. člena se dopolni tako, da se jasneje opredelijo podatki, ki jih vsebuje register avtošol. Za potrebe vodenja registra in zagotavljanje pravilnosti in transparentnosti podatkov o posamezni avtošoli, je potrebno poleg sedeža avtošole voditi tudi podatek o naslovu, na katerem avtošola dejansko opravlja dejavnost, v primeru, da dejavnosti ne opravlja na sedežu. Ta podatek je pomemben predvsem za uporabnike storitev avtošole, saj so na ta način seznanjeni kje se ta storitev dejansko opravlja.

Ker se kazenska določba osmega odstavka napačno sklicuje na materialno določbo petega odstavka, je potrebno napačno sklicevanje črtati. Na novo se v devetem odstavku tega člena predpiše globa za prekršek, če avtošola ne vodi registra kandidatov, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje in dnevnika usposabljanja na predpisan način. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve pri izvrševanju nadzora pogosto ugotavlja kršitve pri vodenju predpisanih evidenc, vendar do sedaj za to kršitev ni bila predpisana globa.


K 70. členu:

V veljavni določbi 159. člena je določeno, da sme avtošola usposabljati kandidate za voznike motornih vozil tudi v podružnici zunaj kraja svojega sedeža, če podružnica izpolnjuje materialne pogoje iz tega zakona in ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o vpisu v register.

Zaradi nemotenega izvajanja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v skladu s predpisanim programom usposabljanja je potrebno določiti, da so tudi v podružnicah zagotovljeni minimalni kadrovski pogoji. Vsaka podružnica avtošole mora imeti za delo v podružnici zaposlena najmanj dva učitelja vožnje, ker je za zaključek programa usposabljanja obvezno opraviti teoretični in praktični preizkus znanja pred najmanj dvočlansko komisijo avtošole. V številnih primerih je podružnica avtošole zelo oddaljena od sedeža avtošole in je v praksi težko zagotoviti usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil na predpisan način, ki zagotavlja enako dostopno in kvalitetno usposabljanje bodočih voznikov.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 71. členu:

V 160. členu je v prvem odstavku splošno določeno, da lahko vožnjo v cestnem prometu poučujejo učitelji vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje tiste kategorije, za katero poučujejo kandidate za voznike motornih vozil.

Drugi odstavek tega člena se spreminja zaradi uvedbe nekaterih novih kategorij. V členu se določijo izjeme, da lahko učitelj vožnje poučuje kandidate za voznike nižjih kategorij, če ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje »višje« kategorije (tako na primer lahko kandidata za voznika motornih vozil kategorij AM, A1 in A2 poučuje učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje kategorije A).

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 180., 216., 219. in 221. členu.


K 72. členu:

Vsebina teoretičnega dela programa usposabljanja se razdeli na dva dela, na splošni in posebni del, kar omogoča,da se kandidatu pri usposabljanju za opravljanje vozniškega izpita določene kategorije prizna že opravljeni splošni del programa usposabljanja. Pri usposabljanju za dodatno kategorijo se mora kandidat usposobiti le po posebnem delu, ki se nanaša na posebnosti upravljanja vozila posamezne kategorije.

Z dopolnitvijo drugega odstavka se veljavnost, v avtošoli uspešno opravljenega teoretičnega preizkusa znanja omejuje na tri leta. S tem se zagotovi potrebna kontinuiteta teoretičnega in praktičnega usposabljanja kandidata za voznika motornih vozil.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 73. členu :

Zaradi podvajanja pogojev za začetek usposabljanja, ki so sicer predpisani v 179. členu, je 162. člen spremenjen in nomotehnično urejen. S tako ureditvijo odpade obveznost, da morajo kandidati že pred vključitvijo v teoretični del usposabljanja opraviti zdravstveni pregled. Ker je veljavnost zdravniškega spričevala časovno omejena, se na ta način kandidatom omogoči, da zaključijo usposabljanje v daljšem obdobju in pri tem še vedno v času veljavnosti zdravniškega spričevala. Za vključitev v program usposabljanja za voznika kategorije AM je spremenjen starostni pogoj na 15 let.


K 74. členu:

Sprememba omogoča, da so med usposabljanjem kandidata za voznika motornih vozil v vozilu poleg v zakonu že določenih oseb prisotni tudi starši, rejniki in skrbniki. Na ta način se osebam, ki imajo možnost pridobiti položaj spremljevalca, omogoči, da se že tekom usposabljanja kandidata seznanijo s potekom usposabljanja, z nivojem znanja kandidata in tudi sami pridobijo dodatna znanja, potrebna pri spremljanju kandidata.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 75. členu:

Gre za pojasnjevalno določbo tega odstavka, da se za deljeni delovni čas šteje najmanj enourna prekinitev delovnega časa (v katerega pa se ne všteva 30 minutni obvezni počitek).
V istem členu je predlagano podaljšanje učne ure praktičnega dela usposabljanja iz 50 minut na 60 minut, pri čemer je omogočeno, da učitelj vožnje v tem času koristi do 10 minut odmora.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 187. členu.


K 76. členu:

Ministru, pristojnemu za notranje zadeve se da pooblastilo za določitev načina izvajanja programov usposabljanja in načina opravljanja preizkusa znanja po zaključku usposabljanja. S takim pooblastilom je podana pravna podlaga, da se zagotovi enotno izvajanje programov usposabljanja in preizkusov znanja.


K 77. členu:

V 168. členu zakona in v podzakonskem predpisu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati organizacija za izvajanje programa, po katerem morata učitelj vožnje in učitelj predpisov redno obnavljati in dopolnjevati svoje znanje in za izvajanje programov usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole. V istem členu je tudi določeno, da se pooblastilo za izvajanje teh programov podeli organizaciji, ki izpolnjuje predpisane pogoje. V novem četrtem odstavku se daje pravna podlaga za odvzem pooblastila v primeru, da organizacija ne bi izpolnjevala pogojev ali če ne bi izvajala usposabljanja v skladu s predpisi. Natančneje so določeni roki, v katerih morajo učitelji vožnje in učitelji predpisov o varnosti cestnega prometa obnavljati in dopolnjevati svoje znanje.


K 78. členu:

Gre za bolj jasno opredelitev veljavnosti dovoljenja za učitelja vožnje in učitelja predpisov. Veljavni 169. člen opredeljuje, da se dovoljenje izda oziroma podaljša njegova veljavnost za tri leta. Ker je pogoj za izdajo dovoljenja tudi telesna in duševna zmožnost učitelja vožnje in učitelja predpisov, je v tej določbi potrebno opredeliti, da je ta rok lahko krajši, če takšna omejitev izhaja iz zdravniškega spričevala.


K 79. členu:

Zaradi uvedbe nekaterih novih kategorij se spremenijo tudi pogoji za opravljanje vozniškega izpita. V 172. členu so poleg splošnih pogojev za opravljanje vozniškega izpita (prebivališče osebe, usposabljanje v avtošoli..) za opravljanje vozniškega izpita določenih kategorij predpisani tudi posebni pogoji. Posebni pogoji, ki se dodajajo v novih odstavkih tega člena se nanašajo na obveznost predhodnega posedovanja določene kategorije. Tako na primer je v novem petem odstavku določeno, da smejo kandidati za voznike motornih vozil kategorije D1 opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta, ali vozniško dovoljenje kategorije C1 ali C.

Po veljavni ureditvi lahko oseba, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja C kategorije direktno pristopi k opravljanju vozniškega izpita C kategorije brez izpolnjevanja dodatnih pogojev, medtem ko to ne velja za osebo, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja D kategorije, ker takrat nima več veljavnega vozniškega dovoljenja B ali C kategorije, kar je predpogoj za opravljanje vozniškega izpita. Z novim devetim odstavkom se izenačujejo pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja C1, C in D kategorije po izrečeni sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.


K 80. členu:

Spremenjene in dopolnjene določbe 173. člena opredeljujejo pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko opravlja delo člana izpitne komisije in so povzete po Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki določa pogoje za osebe, ki smejo ocenjevati znanje kandidatov pri opravljanju vozniškega izpita. Za te osebe se predpisuje tudi obvezno usposabljanje ter redno obnavljanje in dopolnjevanje znanja z namenom zagotavljanja poenotenega in objektivnega ocenjevanja na vozniških izpitih ter razvijanje in obnavljanje vozniških spretnosti oziroma zagotavljanje enake ravni kakovosti.

V tem členu se ureja tudi postopek z ugovorom kandidata, ki je opravljal vozniški izpit in se ne strinja z oceno izpitne komisije. Sedaj veljavni ZVCP-1 ne določa posebnih pravil postopka za odločanje v tovrstnih ugovorih, temveč je postopek urejen v Pravilniku o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/2006) kar pa ni pravilno, saj se posebna pravila postopka in pooblastilo za odločanje lahko določa le z zakonom. V postopku presoje ocene opravljanja izpita je potrebno izdati upravni akt, ki mora imeti predpisano obliko in vsebino, vključno s pravnim sredstvom, kar je tudi v skladu z temeljnim načelom zakonitosti in načelom varstva pravic strank in varstva javnih koristi. Zaradi navedenega predlog zakona za odločanje o ugovoru daje pooblastilo načelniku upravne enote, na območju katere je izpitni center, ki bo svojo oceno oprl na izpitno dokumentacijo, pisno obrazložitev ocene ocenjevalca in strokovno presojo dveh članov izpitne komisije, ki nista ocenjevala kandidata. Odločitev načelnika pa je dokončna. S predlagano ureditvijo se sledi tudi stališču upravnega sodišča, izraženega z odločbo RS, U 1635/2007-7 z dne 19. 9. 2007.


K 81. členu:

S spremembo določb 174. člena se sledi kategorijam vozniških izpitov, opredeljenih z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.


K 82. členu:

Z dopolnitvijo določbe 177. člena se ministru pristojnem za notranje zadeve podeli tudi pooblastilo za določitev načina zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom članov izpitnih komisij, kot je to določeno v prilogi IV Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.


K 83. členu:

S spremembo 183. člena se dopusti, da zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, F in G izda tako pooblaščena zdravstvena organizacija ali pooblaščen zasebni zdravnik kakor tudi osebni zdravnik. Po veljavni ureditvi, je navedenim osebam lahko izdal zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti le osebni zdravnik. Hkrati se podaljša veljavnost zdravniškega spričevala iz dveh na tri leta. S takšno ureditvijo se omogoči postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja A kategorije brez vmesnega preverjanja zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti voznika. Hkrati se omogoči poklicnim voznikom, da že pridobljeno zdravniško spričevalo o opravljenem pregledu glede na oceno tveganja na delovnem mestu, uporabijo tudi za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če je bil ta pregled opravljen v obsegu, ki je predpisan in je v skladu s Prilogo III. Direktive o vozniških dovoljenjih.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 84. členu:

Dodatno je kot razlog za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled predlagano, da se lahko napoti na pregled tudi imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, pri katerem se izkazuje povečano tveganje v prometu zaradi njegovih osebnostnih lastnosti. Ker v besedilu veljavnega tretjega odstavka 184. člena ni bilo pooblastila za napotitev voznika na kontrolni zdravstveni pregled, temveč samo za napotitev kandidata za voznika, je bilo potrebno navedeno odpraviti. V tretjem odstavku dodana dikcija »da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve« pomeni, da se bo lahko odločba o napotitvi voznika (in kandidata za voznika) na kontrolni zdravstveni pregled izvršila takoj, ne glede na to, ali bo zoper odločbo upravne enote morebiti vložena pritožba k organu druge stopnje. Ker gre za nujne ukrepe v javnem interesu (zagotavljanje varnosti voznika in drugih udeležencev cestnega prometa), je bilo potrebno urediti, da je odločba izvršljiva takoj.


K 85. členu:

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 86. členu:

V četrtem odstavku 189. člena se doda pooblastilo ministru, pristojnemu za notranje zadeve, da organizacijam, ki bodo izvajale program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo določi tudi pogoje glede poslovnih prostorov, opreme, naprav ter kadrov.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 87. členu:

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 206 in 211. členu.


K 88. členu:

V praksi se na registracijskih organizacijah pogosto dogaja, da je potrebno, glede na to, da registracijske organizacije ne opravljajo upravnih overitev; kljub temu, da sta v postopku spremembe lastništva pred pristojnim registracijskim organom navzoča tako prodajalec kot kupec, prodajalca napotiti na UE oz. k notarju, da overi svoj podpis na pogodbi. Strankam navedeno povzroča dodatne stroške, izgubo časa ipd. Zato predlagamo, da v primerih ko sta tako prodajalec in kupec osebno navzoča pred pooblaščeno osebo registracijskega organa, prodajalec podpiše izjavo s katero potrdi pristnost svojega podpisa.


K 89. členu:

Gre za spremembo 223. člena, s katero se konkretizira organ, ki izvaja inšpekcijski nadzor, to je Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Do uveljavitve Zakona, ki bo urejal motorna vozila pa bo inšpektorat opravljal tudi inšpekcijske naloge subjektov, opravljajo registracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnične preglede motornih in priklopnih vozil. V drugem odstavku je Inšpektoratu dodano pooblastilo, da opravlja tudi naloge prekrškovnega organa v primeru kršitev iz 151., 189. in 197. člena (podaja lažne izjave o izgubi ali kraji vozniškega dovoljenja, neudeležba na obveznem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, obveznost odjave vozila) . Kršitve 151. in 197. člena ugotavljajo upravne enote, ki podajajo predloge za uvedbo postopkov za prekrške. V primerih kršitev omenjenih členov do sedaj ni bil določen organ, ki vodi postopke o prekršku. Prav tako v veljavnem zakonu ni bil določen prekrškovni organ za kršitve iz 189. člena. Gre za kršitve v primeru, ko organ, ki vodi evidenco kazenskih točk (ministrstvo za pravosodje), napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže določeno število kazenskih točk, na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, in določi rok za udeležbo na tem izobraževanju, pa se voznik izobraževanja ne udeleži. Za kršitev v primeru neudeležbe na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je v sedmem odstavku istega člena za voznika že predpisana globa (320 eurov).

Inšpektor pa bo v hitrem postopku o prekrških, ki jih določa ZVCP-1 izrekal globe v okviru razponu, ki je določen s tem zakonom (ZVCP-1). Navedeno je v skladu z 52. členom Zakona o prekrških (ZP-1), kjer je posebej določeno, da če je globa predpisana v razponu, se storilcu v hitrem postopku izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače.


K 90. členu:

Gre za redakcijski popravek zakonskih določb, in sicer se namesto množinske oblike (inšpektorji) uporabi edninska oblika (inšpektor). V tretjem odstavku se zaradi pravilnega poimenovanja delovnega področja inšpektorja črta opredelitev, da gre za prometne inšpektorje.


K 91. členu:

Ker so pogoji, ki jih mora izpolnjevati inšpektor, predpisani v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, je nepotrebno, da se pogoji določajo tudi v Zakonu o varnosti cestnega prometa. Navedeno izhaja tudi iz načela, da poseben zakon vedno razveljavi splošnega.


K 92. členu:

Z navedenim členom se konkretizira vsebina materialne določbe iz 227. člena, na katero se nanaša predpisana sankcija.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 93. členu:

Ker je pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzora, podano že v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, prav tako pa tudi v Zakonu o splošnem upravnem postopku, je v izogib temu, da se enaka pooblastila inšpektorju določajo v dveh predpisih, potrebno le-ta črtati.


K 94. členu:

Določba je bila prenesena v četrti odstavek 223. člena zato se 232. člen črta.


K 95. členu:

Veljavna določila 234. člena ZVCP-1 so zaradi nejasnosti pri izvajanju povzročala nemalo težav. Problematično je bilo predvsem določilo drugega odstavka 234. člena ZVCP-1, kjer so bile določene kršitve, zaradi katerih je sodišče moralo kršitelju izreči stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila. Z novo določbo prvega odstavka 234. člena so nejasnosti pri izvajanju tega določila odpravljene, saj se povzročitelja prometne nesreče, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, kaznuje z globo. Poleg tega se mu izreče stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, lahko pa se mu izreče tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Čeprav povzročitev prometne nesreče predstavlja prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je nedvomno povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma je škodljiva posledica že nastala, pa je stopnja storilčeve odgovornosti, okoliščine v katerih je bil prekršek storjen in stopnja ogrožanja vendarle lahko zelo različna. Zato stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ni predpisana obligatorno. S tem je sodišču dana možnost, da bo na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije odločilo, ali bo to stransko sankcijo izreko ali ne. Prometne nesreče po 234. členu bodo torej obravnavane v rednem sodnem postopku, skladno z določbo drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških, razen prometnih nesreč z neznatno nevarnostjo.

Drugi odstavek določa, da sankcija izrečena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.


K 96. členu:

Glede na to, da je bila z novelo Zakona o prekrških (ZP-1C) spremenjena določba drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki razmejuje hitri postopek o prekršku in redni sodni postopek, je črtan prvi stavek prvega odstavka 235. člena ZVCP-1. Skladno z določbo drugega odstavka 52. člena ZP-1 prekrškovni organ ne more odločati o prekršku zoper varnost javnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz navedenega izhaja, da lahko Policija kot prekrškovni organ kršitelju izreče stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu v predpisanem številu od 1 do 17 kazenskih točk. Ne more pa prekrškovni organ izreči kršitelju 18 kazenskih točk, saj je to glede na navedene pravne podlage v pristojnosti sodišča.

Zakon o prekrških v petem odstavku 22. člena omogoča, da se lahko z zakonom določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije, se v novem petem odstavku 235. člena določi, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki mu je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen, če je več kot tretjino kazenskih točk dosegel za prekrške z vozilom te kategorije ali storil prekršek, za katerega je predpisano 18 kazenskih točk.


K 97. členu:

Predlagana sprememba je nujno potrebna zaradi odprave administrativnih ovir, ki so v tem, da morajo organi s posebno zahtevo naprošati za podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo drugi organi. Neposredna povezava z drugimi registri (register vozil, register stalnega prebivalstva, poslovni register..) bo omogočala hitrejšo in bolj ekonomično pridobivanje podatkov, ki jih bodo organi potrebovali izključno v povezavi z opravljanjem nalog iz tega zakona.

Z dopolnitvijo člena se daje pooblastilo za pridobivanje podatkov tudi organizaciji, ki bo na podlagi izvedenega javnega razpisa izbrana za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj. Ministrstvo za notranje zadeve bo z izbranim izvajalcem sklenilo pogodbeno razmerje in v njem uredilo način in postopek pridobivanja podatkov.


K 98. členu

Gre za redakcijski popravek v tretjem odstavku, saj sta bili različni globi predpisani za enak prekršek.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 99. členu

S predlaganim novim 238. a členom se ureja pravna podlaga za zaseg motornega vozila, s katerim je storjen določen hujši prekršek, skladno s posebnim pooblastilom po tretjem odstavku 123. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07; ZP-1). Skladno s 123. členom ZP-1 se sme predmete, ki se po prvem in drugem odstavku 25. člena ZP-1 vzamejo, zaseči še pred izdajo sodbe o prekršku. Gre za zaseg predmetov kot poseben procesni ukrep, ki ga odredi sodnik, ki vodi postopek o prekršku. S predpisi, ki določajo prekrške, pa se lahko pooblastijo prekrškovni organi, da smejo zaseči take predmete, kadar uradno zvedo za prekršek. Tedaj morajo ti organi zasežene predmete takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, sodišče pa jih je dolžno takoj sprejeti razen, če ni v predpisu o prekršku drugače določeno. V predlaganem drugem odstavku novega 238. a člena je glede tega predvidena možnost, da se zaseženo motorno vozilo lahko hrani pri policiji vse do izdaje sodbe sodišča o prekršku.

Predlagana nova določba pomeni, da se v primeru, ko je storilec zaloten pri storitvi hujšega prekrška (to pa so tisti, za katere je predpisana globa najmanj 250 eurov ter stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepovedi vožnje motornega vozila) sme storilcu na kraju prekrška zaseči motorno vozilo:
- če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekrške iz d. točke sedmega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 30 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju), d. točke devetega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 40 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja), e. točke desetega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 50 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila), 130. (vožnja pod vplivom alkohola), 131. (vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi), 132. (odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda) ali sedmega ali osmega odstavka 138. člena (pogoji za vožnjo motornega vozila) tega zakona;
- če je kljub prepovedi nadaljnje vožnje, nadaljeval ali ponovil prekršek zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Odredba prepovedi nadaljnje vožnje je poleg 132. člena ZVCP-1 določena tudi v 238. členu tega zakona. Če torej kršitelj ne bo upošteval zakonite odredbe prepovedi nadaljnje vožnje, bo policist takšno motorno vozilo kot predmet prekrška začasno odvzel, saj v konkretnem primeru ukrepi usmerjeni zoper voznika niso bili učinkoviti.

Predlagatelj ocenjuje, da gre za takšne storilce prekrškov, ki so zaradi svojega ravnanja v cestnem prometu nevarni, saj kljub predhodni kaznovanosti oziroma izvedenim ukrepom policistov ne spoštujejo cestno prometnih predpisov ter ponavljajo prekrške iste vrste oziroma storijo nove prekrške, ki pomenijo hujše kršitve, pri tem pa motorno vozilo uporabljajo kot sredstvo za storitev prekrškov.

Kljub temu, da bi bilo v takih primerih mogoče predpisati obvezen izrek stranske sankcije odvzema predmetov, se predlagatelj ni odločil za tako strogo sankcioniranje kršiteljev, ker ocenjuje, da je vsakokratno presojanje utemeljenosti odvzema predmetov, ki jo opravi pristojni sodnik v rednem sodnem postopku, utemeljeno tudi v teh primerih, saj omogoča natančnejšo izbiro in odmero sankcij za posamezen prekršek glede na okoliščine, v katerih je bil le-ta storjen, kar sledi tudi načelu individualizacije sankcij za prekrške.

Z določbo novega 238. b člena se uvaja novo pooblastilo Policije (podobno kot 39.a člen Zakon o policiji predpisuje za kršitelje javnega reda in miru ukrep prepovedi približevanja določeni osebi), katerega namen je, da se za določene vrste prekrškov, povezane s psihofizičnim stanjem, obvezno pridrži voznika vozila. Ta člen opredeljuje pridržanje in čas trajanja pridržanja (izključno) voznika vozila, ki je zaloten pri naslednjih prekrških:
- če ima voznik iz prvega odstavka 130. člena ZVCP-1 (voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1, D, B+E, C+E, D1 + E in D+E; voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago; poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic; učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila; kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila; spremljevalec; voznik začetnik; voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi; voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto; voznik, ki prevaža skupino otrok) več kot 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
- če ima voznik iz drugega odstavka prvega odstavka 130. člena ZVCP-1 (ostali vozniki) več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka
- če voznik odkloni policistovo odredbo ali zahtevo za preizkus alkoholiziranosti oziroma preizkus z napravo ali sredstvom za ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu.

Za pridržanje po tem členu se glede postopka in prenehanja pridržanja ter pravic storilca, ki je pridržan po tem členu se smiselno uporablja zakon, ki ureja postopek o prekršku, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Skladno z določili predlaganega člena bo pridržanje trajalo, dokler se voznik ne bo iztreznil oziroma v takšnem psihofizičnem stanju, da bo sposoben obvladovati svoje ravnanje (prvi podstavek 109. člena Zakona o prekrških), vendar največ 12 ur in ne manj kot 6 ur. To pomeni, da bo lahko voznik, ki bo sposoben obvladovati svoje ravnanje izpuščen na prostost šele po 6 urah, glede na njegovo psihofizično stanje pa se bo lahko ta čas tudi podaljšal. Kdaj bo podano takšno stanje storilca prekrška je dejansko vprašanje in je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

Glede na Widmarkov koeficient je hitrost izločanja alkohola iz telesa konstantna v odvisnosti od časa, vendar pa je povprečna stopnja eliminacije alkohola iz krvi 0,15 promila v eni uri. To pomeni, da se v 12 urah izloči iz krvi 1,8 promila alkohola, pri čemer je potrebno upoštevati, da se 5 - 10% nespremenjenega alkohola izloči iz telesa z znojenjem, z delovanjem ledvic in pljuč. Posledice, ki se pojavijo pri voznikih, ki imajo 0,24 – 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, so naslednje: izguba samokritičnosti, precenjevanje lastnih sposobnosti, motnje gibanja, zaznavanja in senzorimotorične koordinacije, motnje aktivne in pasivne pozornosti, neustrezno reagiranje, podaljšanje reakcijskega časa… Stališče nemškega združenja za sodno medicino je, da je voznik, ki ima v organizmu več kot 0,52 grama alkohola na liter izdihanega zraka, absolutno nezmožen za varno vožnjo (ta meja je tudi mednarodno sprejeta).

Pri opredeljevanju navedenih novosti se je zasledoval cilj povečanja vpliva dodatnih ukrepov na ravnanja voznikov, ki najhuje kršijo cestne prometne predpise in s tem ogrožajo v prvi vrsti sebe, poleg tega pa tudi druge udeležence cestnega prometa. Policija ima po sedaj veljavni zakonodaji možnost vozniku, ki krši določila c ali d točke tretjega odstavka 130. člena, d točke četrtega odstavka 130. člena in enajstega odstavka 132. člena ZVCP-1 kršitelju prepovedati le nadaljnjo vožnjo in začasno odvzeti vozniško dovoljenje. S temi ukrepi kršitelju fizično ne preprečimo nadaljnje vožnje, saj mu fizično odvzamemo le vozniško dovoljenje, kar pa ne zagotavlja, da voznik z vožnjo ne bo nadaljeval. Z obveznim pridržanjem bi voznika dejansko "odstranili" iz cestnega prometa ter mu na ta način preprečili ne samo nadaljevanje vožnje z motornim vozilom temveč tudi siceršnjo udeležbo v cestnem prometu in s tem ogrožanje sebe in drugih udeležencev cestnega prometa. Na podlagi statičnih podatkov Policije lahko ugotovimo, da je bilo v letu 2005 pridržanih 418 oseb, v letu 2006 pa 373 oseb, ki so kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljevali z vožnjo v neustreznem psihofizičnem stanju. Da je motorno vozilo lahko tudi nevaren predmet, s katerim je mogoče povzročiti pri človeku najhujše telesne poškodbe in smrt, ni potrebno posebej poudarjati, nenazadnje pa je to v odločbi, s katero je razveljavilo 215. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (iz leta 1998), ugotovilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Odvzem prostosti voznikov, ki najhuje kršijo določbe o psihofizičnem stanju pa kot učinkovit ukrep izvajajo v številnih zveznih državah ZDA kot tudi v Veliki Britaniji.


K 100. členu:

V prvem odstavku 239. člena je dodana nova alineja, ki policista pooblašča, da prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.


K 101. členu:

Za 25 % - zaokroženo se zmanjšujejo globe, ker ne gre za kršitve, ki so pogost vzrok najhujših prometnih nesreč. Zaradi kršenja določbe 242. člena ZVCP-1 je bilo v letu 2005 izdan le enemu kršitelju plačilni nalog, v letu 2006 pa je bil plačilni nalog izdan 4 kršiteljem.


K 102. in 103. členu:

Direktiva o vozniških dovoljenjih v tretjem členu določa, da morajo države članice zagotoviti, da bodo do 19. januarja 2033 vsa izdana vozniška dovoljenja in vozniška dovoljenja v obtoku, v skladu z zahtevami direktive. V prehodnih in končnih določbah, je zato določena obvezna zamenjava vozniških dovoljenj v roku deset let od uveljavitve tega zakona. Ker direktiva izrecno določa, da se imetnikom vozniških dovoljenj ne sme odvzeti ali kakorkoli omejiti nobene že pridobljene pravice do vožnje, je ta ureditev prevzeta v drugem odstavku 98. člena in 99. členu. Enako pa vse pridobljene pravice ohranijo že imenovani člani izpitnih komisij.


K 104. členu:

Ministru, pristojnemu za promet je dano pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa v zvezi s pritrditvijo tovora na vozilu in v zvezi z namestitvijo in uporabo posebnih svetlobnih znakov za vozila za izredne prevoze, in sicer najpozneje v dveh letih od dneva uveljavitve tega zakona.


K 105. členu:

Ministru, pristojen za notranje zadeve je dano pooblastilo, da v soglasju z ministrom pristojnim za šolstvo in šport izda predpis o drugih, za varnost pomembnih okoliščinah pri prevozu otrok, številu pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok, in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila delodajalca , s katerim voznik izkazuje vozniške izkušnje.


K 106. členu

Opredelitev začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev. V tej končni določbi se uredi tudi kontinuiteta veljavnosti določb ZVCP-1 do uveljavitve sprememb, ki so predlagane s tem zakonom. Določbe o omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj na 5 oziroma 10 let se na primer uveljavijo šele z 19. 1. 2013.

V prehodni določbi se določi uveljavitev petnajstega odstavka 173. člena zakona, kjer je sedaj urejen postopke ugovora, v primeru, če se kandidat za voznika motornih vozil, z oceno izpitne komisije ne strinja. Ker določbe tega zakona urejajo postopek ugovora zoper oceno vozniškega izpita na drugačen način kot je to urejeno v Pravilniku o vozniškem izpitu, se v prehodnih določbah prekliče veljavnost določbe tega pravilnika.


BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:


1. člen

S tem zakonom se urejajo pravila in pogoji za udeležbo v cestnem prometu.
4. člen

(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki), fizične osebe, ki opravljajo obrtno ali podobno dejavnost, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da vozniki oziroma voznice (v nadaljnjem besedilu: vozniki) vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje.

(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

5. člen

(1) Pravne in fizične osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela in upoštevati vse predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu.

(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
6. člen

(1) Kdor proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali sprejme poškodovano vozilo v popravilo ali opravi prevoz oziroma vleko poškodovanega vozila, pa ve, da obstaja možnost, da je bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo ali je odvlečeno oziroma odpeljano, udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj oziroma povzročiteljica (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj) nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, ker je bilo to objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, ali je bil o tem obveščen kako drugače, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu oziroma policistki (v nadaljnjem besedilu: policistu).

(2) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

7. člen

(1) Ceste, prometna signalizacija in oprema na njih morajo biti zgrajene, postavljene in vzdrževane tako, kot je to določeno s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2) Prometna signalizacija in prometna oprema morata biti postavljeni in označeni tako, da sta dobro vidni. Biti morata redno vzdrževani in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi nemudoma zamenjani, nadomeščeni ali ponovno označeni.

(3) Prehodi za pešce oziroma peške (v nadaljnjem besedilu: pešce) na cestah morajo biti ponoči ustrezno osvetljeni in, razen na križiščih, označeni s predpisanimi prometnimi znaki. Na prehodih za pešce na cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer mora biti promet urejen s semaforji.

(4) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
8. člen

(1) Osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali druga dela na cestah, ki niso popolnoma zaprte za promet vozil, in osebe, ki pri izrednih prevozih opravljajo naloge na cesti zunaj vozila, morajo nositi oblačila živo oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ki so dobro vidna tudi z večje razdalje.

(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja na cestah z dvema fizično ločenima smernima voziščema, če se dela izvajajo na smernem vozišču, ki je popolnoma zaprto za promet vozil.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

9. člen

(1) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti vzdrževana v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest.

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.

(4) Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto. Z izjemo ceste iz prejšnjega odstavka, dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča, mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo.

(5) Policist ali pooblaščena uradna oseba organa, pristojnega za nadzor nad občinskimi cestami, sme iz prometnovarnostnih razlogov odrediti, da se prepove cestni promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Prepoved cestnega prometa mora označiti njen upravljavec in traja do odprave razlogov za prepoved.

(6) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
14. člen

(1) Zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa občinski redarji oziroma redarke (v nadaljnjem besedilu: redarji):

- izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju;
- izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce;
- ugotavljajo kršitve določb 113. člena tega zakona o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja.

Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so prenešeni nanje s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.

(2) Pri opravljanju nalog iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled.

(3) Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.

********************

Razveljavljeno (Uradni list RS, št. 139-6040/2006)

(glej opombo (9))

((4) Občinski redarji se morajo strokovno usposobiti po predpisanem programu in opraviti preizkus znanja za pridobitev naziva občinski redar. Vsaka tri leta se morajo strokovno izpopolnjevati po predpisanem programu. Občinski redarji se morajo usposobiti tudi za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Redarji, ki ne opravijo strokovnega izpopolnjevanja ne smejo opravljati nalog redarstva.

(5) Občinski redarji morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo splošne ali strokovne smeri, vodja redarstva pa najmanj visokošolsko izobrazbo.

(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za lokalno samoupravo, predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati občinski redarji, program usposabljanja in način opravljanja preizkusa znanja za pridobitev naziva občinski redar, program in način strokovnega izpopolnjevanja ter način vodenja evidence usposabljanja in izpopolnjevanja, opravljenih preizkusov, in izdanih potrdil o usposobljenosti, enotno uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev, in imenuje komisijo za opravljanje preizkusov znanja.

(7) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in datum opravljanja preizkusa.)

********************

(8) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom ali z znakom iz tretjega odstavka tega člena.

23. člen

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. avtocesta je državna cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje za avtocesto in je označena s predpisanim prometnim znakom;

2. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, ki je namenjena prometu motornih vozil in je označena s predpisanim prometnim znakom;

3. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči in je namenjeno prometu vozil. Pod pogoji, ki jih določa ta zakon, ga lahko uporabljajo tudi pešci in drugi udeleženci cestnega prometa;

4. smerno vozišče je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in ima lahko enega, dva ali več prometnih pasov in posebne pasove;

5. prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti;

6. prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa;

7. pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova namenjena pospeševanju vozil pri vključevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izključevanju z javne ceste;

8. pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, namenjen ustavitvi in parkiranju vozil;

9. kolesarski pas je vzdolžni del ceste, namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem, ki je zaznamovan z vzdolžno črto na vozišču ali pločniku;

10. pas za pešce je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen hoji pešcev;

11. odstavni pas je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili;

12. robna črta, je vzdolžna črta na cestišču, ki označuje rob vozišča;

13. ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči;

14. pločnik je del ceste, ki je ločen od vozišča in je namenjen in urejen za promet pešcev, lahko pa tudi za mešani promet pešcev in kolesarjev;

15. pešpot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, namenjena pešcem;

16. kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, namenjena kolesarjem;

17. prehod za pešce je del vozišča, ki je namenjen prehajanju pešcev čez cesto in je označen s predpisano prometno signalizacijo;

18. otok za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače ločena urejena površina na cestišču, namenjena postanku pešcev, ki prečkajo cesto ali vstopajo v vozilo javnega potniškega prometa ali izstopajo iz njega;

19. križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini. Za križišče šteje tudi priključek na javno cesto, razen priključka nekategorizirane ceste iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona, priključka dovozne poti do objekta ali zemljišča in priključka kolovozne poti brez zgrajenega in utrjenega vozišča. Cesta v tem smislu vključuje poleg vozišča tudi pločnik, kolesarsko stezo in druge dele cestišča;

20. krožno križišče je križišče z otokom in krožnim smernim voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca;

21. območje umirjenega prometa je cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo.

22. območje za pešce je cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;

23. vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;

24. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;

25. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;

26. motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem;

27. osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev;

28. tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora;

29. avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;

30. zgibni avtobus je avtobus, sestavljen iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj povezani s pregibnim delom, ki omogoča prehajanje oseb iz enega v drugi del;

31. traktor je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;

32. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;

33. kolo z motorjem je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h;

34. trikolo je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;

35. lahko štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez baterij in z nazivno močjo motorja največ 4 kW, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;

36. štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu tovora (brez baterij, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;

37. bivalno vozilo je motorno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoča prevoz in bivanje oseb;

38. delovni stroj je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje določenih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali tovora in ki na ravni cesti ne more doseči večje hitrosti od 30 km/h;

39. delovno vozilo je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje določenih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali tovora in ki na ravni cesti lahko doseže hitrost, večjo od 30 km/h;

40. motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW in je konstruirano tako, da nosi, vleče ali potiska razne zamenljive priključke in orodja in služi za njihov pogon ali za vleko lahkega priklopnika;

41. vlečno vozilo je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo, in motorno vozilo, ki je konstruirano za vleko priklopnih vozil;

42. vojaško vozilo je motorno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;

43. tirno vozilo je vozilo, konstruirano in namenjeno za vožnjo po tirih;

44. priklopno vozilo je vozilo, ki je konstruirano in namenjeno temu, da ga vleče drugo vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik;

45. polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno vozilo;

46. lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg;

47. bivalni priklopnik je priklopno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoča bivanje oseb;

48. kolo s pomožnim motorjem je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h;

49. kolo je enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo;

50. traktorski priključek je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (obračalnik, trosilnik, samonakladalka, škropilnica itd.) in traktorski priklopnik, katerega največja dovoljena masa ne presega 5 ton, njegova hitrost pa je konstrukcijsko omejena na največ 30 km/h;

51. vprežno vozilo je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;

52. skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;

53. kolona vozil so tri ali več vozil, ki vozijo eno za drugim po istem prometnem pasu na takšni medsebojni razdalji vozila, da sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni odvisnosti;

54. zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj;

55. zadrževalni sistem sestavljata sedež, ustrezno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni pas, ki je najmanj v enem pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža;

56. sedež je naprava, vgrajena ali pritrjena na konstrukcijo vozila, ki skupaj z opremo služi kot sedež za eno odraslo osebo in je lahko izveden kot posamezen sedež ali del sedežne klopi, ki je namenjen sedenju ene odrasle osebe;

57. tovorni prostor je prostor za prevoz tovora v ali na vozilu, ki je ločen od prostora za voznika in potnike;

58. varnostne utripalke pomenijo hkratno delovanje vseh smernih utripalk;

59. največja dovoljena masa je masa, ki jo določi proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;

60. masa vozila je masa vozila pripravljenega za vožnjo, brez potnikov in tovora, z voznikom (75 kg) razen pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil, z 90% goriva in polnimi rezervoarji tekočin razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;

61. nosilnost je razlika med največjo dovoljeno maso in maso vozila;

62. skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem;

63. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;

64. udeleženec cestnega prometa je oseba, ki je na kakršenkoli način udeležena v cestnem prometu;

65. voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo;

66. voznik začetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli nacionalne kategorije več kot dve leti;

67. pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, ali se premika z invalidskim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;

68. gonjač oziroma gonjačka (v nadaljnjem besedilu: gonjač), vodič oziroma vodička (v nadaljnjem besedilu: vodič) ali jahač oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jahač) je oseba, ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo;

69. gospodarska vožnja je vožnja delovnega stroja ali prevoz tovora v kmetijski dejavnosti, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske dejavnosti. Gospodarska vožnja je tudi prevoz oseb v okviru turistične ponudbe s skupino vozil, ki jo sestavljajo vlečno vozilo in največ tri priklopna vozila za prevoz oseb (cestni turistični vlak);

70. ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki ali da se naloži oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;

71. ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;

72. parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal skladno s prometnimi pravili;

73. vožnja mimo je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;

74. srečanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki prihaja z nasprotne smeri;

75. prehitevanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje;

76. prometni tok je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;

77. bočna razdalja je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila in najbližjo točko drugega vozila, udeleženca v cestnem prometu ali ovire;

78. reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa;

79. zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve;

80. pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;

81. zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z največjo dovoljeno hitrostjo;

82. ponoči je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;

83. očitno pod vplivom alkohola je udeleženec cestnega prometa takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;

84. nezanesljivo je ravnanje udeleženca cestnega prometa, kadar zaradi neznanja, neizkušenosti, vpliva alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka ne obvladuje svojega ravnanja ali vozila v cestnem prometu in pride zaradi tega do kršitev prometnih pravil, pomena prometnih znakov ali znakov policista oziroma druge pooblaščene uradne osebe;

85. ogrožanje je ravnanje v nasprotju z določbo tega zakona, s katerim udeleženec cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, pa se ni, bodisi po naključju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeležencev cestnega prometa;

86. cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;

87. prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo. Prometna ureditev obsega:

- določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;
- omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
- omejitve hitrosti in določitev ter izvedba ukrepov za umirjanje prometa,
- ureditev mirujočega prometa;
- določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce;
- določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem cestnega prometa;

88. zimske razmere so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);

89. odgovorna oseba je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba državnega organa ali odgovorna oseba lokalne skupnosti.

(2) Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določata Zakon o javnih cestah in Zakon o prevozih v cestnem prometu.

24. člen

(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen:

- če je drugače določeno s prometnim znakom;
- če drugače odredi policist;
- če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar.

(2) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali jim ne povzročajo škode.

(3) Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa.

(4) Naprav iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno vgraditi oziroma namestiti v ali na vozilo.

(5) Napravo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali jo ima pri sebi ali v vozilu ali na njem, policist zaseže. Če voznik ne odstrani naprave z vozila ali iz njega, se jo odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na njegove stroške.

(6) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev. Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za tak prekršek fizična oseba.
25. člen

(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo.

(2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze.

(3) Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov, morajo voziti vozniki po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in neovirano.

(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
26. člen

Povezave: IESP (1) (1) Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.

(2) Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po desnem prometnem pasu. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.

(3) Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer v naselju sme voziti voznik motornega vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 7.500 kg, ki lahko brez oviranja sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu smernega vozišča.

(4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo vse prometne pasove na smernem vozišču in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi vozeča vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas, razen zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve vozila.

(5) Če je na smernem vozišču iz prvega odstavka tega člena na enem od prometnih pasov onemogočen promet vozil zaradi ovire ali se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas tako, da vozijo s primerno hitrostjo in na takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (sistem zadrge).

(6) Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim ali petim odstavkom tega člena.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(9) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.
27. člen

(1) Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje, premikom vozila ali vključevanjem v promet, se mora voznik prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati s smerno utripalko.

(2) Voznik vozila, ki nima smernih utripalk, nakaže namero iz prejšnjega odstavka z vodoravno odročeno roko.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

28. člen

(1) Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča glede na položaj vozila. Kadar vozi vzvratno, mora voznik ustaviti vozilo, ko mu pripelje nasproti po istem prometnem pasu drugo vozilo.

(2) Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu vklopljene varnostne utripalke. Pri vzvratnem parkiranju in vzvratnem obračanju mora voznik vklopiti smerne utripalke.

(3) Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca v cestnem prometu ali premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto.

(4) Motorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije vozila vozniku omogočen pogled na dogajanje za (praznim ali natovorjenim) vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo imeti na zadnji strani vozila poleg bele luči za vzvratno vožnjo vgrajeno tudi napravo za dajanje posebnega zvočnega znaka za vzvratno vožnjo, ki se vklopi z vklopom prestave za vzvratno vožnjo.

(5) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za starejša vozila, ki nimajo priključka za vklop luči za vzvratno vožnjo. Napravo za dajanje posebnega zvočnega znaka za vzvratno vožnjo je dovoljeno vgraditi in uporabljati le na vozilih iz prejšnjega odstavka.

(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali petim odstavkom tega člena.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.

29. člen

Povezave: IESP (1) (1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja).

(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati:

- da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi;
- da se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se, ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).

(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo tega člena.

30. člen

Povezave: IESP (1) (1) Voznik sme voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje.

(2) Hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem.

(3) Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, po katerem vozi, in nižja od hitrosti prometnega toka vozil na smernem vozišču, nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, se mora voznik na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo.

(4) Kadar je hitrost vozila iz prejšnjega odstavka za več kot polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti varnostne utripalke, razen če uporablja rumeno utripajočo luč v skladu s 128. členom tega zakona. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, se mora na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo.

(5) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

(6) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
31. člen

(1) Voznik ne sme nenadoma zmanjšati hitrosti vožnje, razen v nevarnosti.

(2) Voznik, ki namerava znatno zmanjšati hitrost, se mora prej prepričati, da lahko to varno stori.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
32. člen

(1) Največja dovoljena hitrost vozila je omejena:

- 50 km/h - na cestah v naselju;

- 30 km/h - v območju omejene hitrosti;

- 10 km/h - v območju umirjenega prometa in v območju za pešce.

(2) Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.

(3) Naselje, v katerem je hitrost omejena v skladu s prvim odstavkom tega člena, je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin. Naselje vključuje tudi dele ceste znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. Meje naselja morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom.

(4) Na cesti zunaj naselij je največja dovoljena hitrost za vozila omejena:

- 130 km/h - na avtocestah;

- 100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna vozila;

- 90 km/h - na vseh ostalih cestah.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je na cesti, rezervirani za motorna vozila, na kateri sta poleg izpolnjenih predpisanih pogojev smerni vozišči med seboj fizično ločeni in imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše in je zavarovana proti prehajanju divjadi, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h. Ta omejitev mora biti označena s predpisanim prometnim znakom.

(6) Omejitve hitrosti, določene v prvem in četrtem odstavku tega člena, ter omejitve hitrosti, izražene s postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo za vozila policije, opremljena s posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu, in za vozila policije, kadar policisti z njimi na podlagi dovoljenja generalnega direktorja policije ali odredbe pristojnega organa izvajajo prikrita preiskovalna dejanja po Zakonu o policiji ali Zakonu o kazenskem postopku. Vozniki teh vozil morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu ali njihovega premoženja.

(7) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki do vključno 10 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;

c) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, s 60.000 tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki nad 10 do vključno 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

d) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z najmanj 120.000 tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izreče vozniku motornega vozila, ki v naselju prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h, ali v območju za pešce, v območju umirjenega prometa oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h, poleg globe določene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih točk.

(9) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 20 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, z 20.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;

c) če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

d) če prekorači hitrost za več kot 40 km/h, z najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(10) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom, ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 20 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, z 20.000 tolarjev;

c) če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;

d) če prekorači hitrost nad 40 km/h do vključno 50 km/h, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

e) če prekorači hitrost za več kot 50 km/h, z najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(11) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drugega udeleženca cestnega prometa, ki prekorači največjo dovoljeno hitrost, predpisano v tem členu.
33. člen

(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:

1. 80 km/h:

- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo;
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg in za takšna vozila, ki vlečejo lahki ali bivalni priklopnik;
- za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov.

2. 70 km/h:

- za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik;
- za zgibne avtobuse.

3. 60 km/h:

- za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med vožnjo stojijo;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;
- za traktor, ki ima vzmeteni obe premi in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in za traktor, ki ima vzmeteni obe premi z vzmetenim traktorskim priklopnikom in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika.

4. 50 km/h:

- za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo stojijo in za avtobuse mestnega potniškega prometa;
- za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki;
- za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;
- za traktor, ki ima vzmeteno najmanj sprednjo premo in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in za traktor z vzmeteno najmanj sprednjo premo in vzmetenim priklopnikom ter z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika;
- za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m.

5. 40 km/h:

- za traktor z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in za traktor z vzmetenim traktorskim priklopnikom, katerega delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika.

6. 30 km/h:

- za traktor, razen traktorja iz 3., 4. in 5. točke tega odstavka, ter traktor s traktorskim priključkom, katerega hitrost je konstrukcijsko omejena na največ 30 km/h.

7. 20 km/h;

- za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih ali sedežih, prigrajenih na zunanji strani vozila;

- za cestni turistični vlak.

(2) Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka morajo ob zmanjšani vidljivosti, manjši od 50 metrov, vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, in vozniki motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, razen izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in posipanje), zmanjšati hitrost tako, da je izključeno vsako ogrožanje in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru, ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.

(3) Avtobusi, tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, traktorji in priklopna vozila, razen lahkih in bivalnih priklopnikov, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil. Dodatno morajo biti s takšno označbo označena motorna vozila in skupine vozil, ki smejo voziti na avtocestah in na cestah, rezerviranih za motorna vozila, s hitrostjo 80, 90 oziroma 100 km/h. Ta označba je po obliki in barvi enaka prometnemu znaku za omejitev hitrosti, njen premer pa je najmanj 20 cm.

(4) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 2 kazenski točki;

c) če prekorači hitrost za več kot 20 km/h, s 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
34. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena lahko vozijo na avtocestah in na cestah, rezerviranih za motorna vozila, ki imajo fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma, največ:

1. 80 km/h:

- motorna vozila s priklopnimi vozili in zgibni avtobusi;

2. 90 km/h:

- motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 12 t, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju;

3. 100 km/h

- avtobusi, brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju, in
- druga motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 12 t, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju.

(2) Vpis v prometno dovoljenje se opravi na zahtevo lastnika vozila, če ima vozilo:

- vgrajen zavorni sistem, ki onemogoča blokiranje koles in ojačan krmilni mehanizem (servo volan);
- pnevmatike ustrezne nosilnosti in hitrostnega razreda;
- sedeže, pred katerimi ni sedeža ali ustrezne pregrade, z varnostnimi pasovi (zadrževalni sistem) in naslonjali za glavo.

Vpis ni dovoljen v prometno dovoljenje vozila, s katerim se prevaža nevarno blago.

(3) Pregled ustreznosti vozila za vožnjo s hitrostjo 90 km/h oziroma 100 km/h opravi organizacija, ki je pristojna za homologacijo vozil. Za vozila, ki so že registrirana v Republiki Sloveniji opravi ta pregled organizacija, ki je pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil (v nadaljnjem besedilu: organizacija za tehnične preglede).

(4) Vozilo iz 2. oziroma 3. točke prvega odstavka tega člena, ki je registrirano v tujini, sme voziti s hitrostjo 90 oziroma 100 km/h tudi če nima tega vpisa v prometnem dovoljenju, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, voznik pa ima pri sebi dovoljenje oziroma potrdilo (certifikat), s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo.

(5) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 2 kazenski točki;

c) če prekorači hitrost za več kot 20 km/h, s 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
35. člen

(1) Hitrost vožnje vozil na javnih cestah zunaj naselja ne sme biti omejena na manj kot 40 km/h, razen če to terjajo nujni začasni ukrepi za zavarovanje ceste ali prometa na njej.

(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
36. člen

(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno prehiteti po desni strani:

- vozilo, ki zavija levo;
- vozilo, ki vozi na cesti v naselju, s smernim voziščem z dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni skrajno desni;
- vozilo, ki vozi na ploščadi z več prometnimi pasovi, v katero se razširi smerno vozišče pred cestninsko postajo, na kateri je hitrost omejena na največ 60 km/h;
- tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča.

(3) Vozilo, ki zavija levo, je dovoljeno prehiteti po desni strani, če je voznik tega vozila dal predpisan znak in zavzel na vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil levo, in če je na njegovi desni strani dovolj prostora za prehitevanje.

(4) Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini vozišča, je dovoljeno prehiteti le po desni strani, če je med tirnim vozilom in desnim robom vozišča prometni pas. Na enosmerni cesti ga je v takem primeru dovoljeno prehiteti tudi po levi strani.

(5) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, razen na ploščadi iz tretje alinee drugega odstavka tega člena.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(7) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
37. člen

(1) Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva.

(2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, mora dati voznik predpisan znak, nato pa ga na primerni bočni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez oklevanja, po končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi, čimprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.

(3) Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se mu približujejo od zadaj.

(4) Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.

(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
38. člen

(1) Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila:

1. če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;

2. če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil v levo, ali se je razvrstil za zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena tega zakona;

3. pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;

4. v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;

5. po odstavnem pasu;

6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno vozišče oziroma na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;

7. če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje;

8. ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci;

9. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;

10. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi gostote prometa ali drugih razmer v prometu;

11. ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na katerega je opozorjen s predpisano prometno signalizacijo;

12. na križišču;

13. na prehodu ceste čez železniško progo.

(2) V primerih iz 12. in 13. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prehiteti enosledno vozilo.

(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 5., 6. ali 9. točko prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 3., 4., 7. ali 8. točko prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1., 2., 10., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka tega člena.
40. člen

(1) Voznik, ki hoče peljati mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na vozišču, sme to storiti po levi ali desni strani, če ima dovolj prostora, pri čemer ne sme ovirati udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z nasprotne smeri. Če mora pri tem spremeniti smer vožnje, mora paziti na promet za seboj in spremembo smeri nakazati s predpisanim znakom.

(2) Če voznik svojo namero, da bo zavil levo, nakaže s predpisanim znakom in se postavi v takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, smejo drugi vozniki voziti mimo le po njegovi desni, če je na cesti dovolj prostora.

(3) Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, je prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi.

(4) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.

(5) Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na katerega stopa pešec, je prepovedana.

(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena. Izreče se mu tudi 5 kazenskih točk.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(8) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
41. člen

Povezave: IESP (1) (1) Obračanje vozila v cestnem prometu je prepovedano:

- na ozkih ali nepreglednih delih cest;
- na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih delih cest;
- ob gostem prometu vozil;
- ob zmanjšani vidljivosti.

(2) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

42. člen

(1) Pri srečanju mora voznik zagotoviti na svoji levi strani zadostno bočno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem cestnega prometa, s katerim se srečuje, če je treba, pa se tudi umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.

(2) Na križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki prihaja z nasprotne smeri in tudi zavija levo tako, da ga pusti mimo na svoji desni strani.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
43. člen

(1) Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom (npr: gorske ceste), kjer je srečanje oteženo, mora ustaviti vozilo in po potrebi zapeljati vzvratno ter omogočiti varno srečanje voznik, ki to lažje stori.

(2) Na cesti z velikim vzdolžnim nagibom ustavi praviloma tisti, ki vozi navzdol, razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti.

(3) Kadar mora na cesti iz prejšnjega odstavka pri srečanju eno od vozil zapeljati vzvratno, mora to storiti voznik vozila:

- ki se srečuje z vozilom, ki vleče priklopno vozilo;
- ki se srečuje z avtobusom.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

44. člen

(1) Voznik mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje:

- kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna;
- kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti;
- kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora ali z druge površine, ki ni cesta.

(2) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Izreče se mu tudi 4 kazenske točke.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

45. člen

(1) Voznik, ki se približuje križišču, mora voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost.

(2) Ko se približuje križišču, se mora voznik na zadostni razdalji pred križiščem razvrstiti:

- za zavijanje v levo - na levo stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v levo;
- za vožnjo naravnost - na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo naravnost;
- za zavijanje v desno - na desno stran smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje v desno;
- kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje urejeno na tak način.

(3) Voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

46. člen

(1) Na križišču ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani.

(2) Voznik, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno.

(3) Voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečka.

(4) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po označenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu, po katerem vozi.

(5) Voznik, ki na križišču zavija, mora dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero namerava zaviti. Ko voznik pri zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po tej stezi.

(6) Tirna vozila imajo na križišču prednost pred drugimi vozili.

(7) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Izreče se mu tudi 4 kazenske točke.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

47. člen

(1) Voznik, ki zavija na križišču levo, zapelje do sredine križišča, razen če s prometno signalizacijo ni določeno drugače ali če tega ne dopušča promet z nasprotne smeri.

(2) Na križišču, razen na krožnem, je menjava prometnega pasu prepovedana.

(3) Voznik, ki na križišču zavija na smerno vozišče z dvema ali več prometnimi pasovi, sme zapeljati na kateregakoli od teh pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi voznik, ki prihaja z nasprotne smeri. V takem primeru zapelje voznik, ki zavija levo, na levi prometni pas, voznik, ki zavija desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno postajališče, zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni prometni pas v smislu te določbe.

(4) Na križišču, kjer prednostna cesta zavija desno in je potek prednostne ceste označen s predpisano prometno signalizacijo, mora biti vozilom na kolesarski stezi, ki je speljana naravnost na vozišče, s predpisanim prometnim znakom ("križišče s prednostno cesto" z dopolnilno tablo "za kolesarje") odvzeta prednost.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena in voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

48. člen

(1) Na krožnem križišču mora biti promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče.

(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje.

(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas, vozišča krožnega križišča.

(4) Preden zapusti križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu.

(5) Na izvozu s krožnega križišča, na katerem je dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu, mora biti zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

49. člen

(1) Prehodu za pešce se mora voznik približevati s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce.

(2) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi na prehodu za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke.

50. člen

(1) Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih (v nadaljnjem besedilu: vlak), prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.

(2) Voznik, ki se približuje prehodu preko železniške proge, mora voziti s potrebno previdnostjo in s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi pred prehodom.

(3) Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred prehodom čez železniško progo:

- ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oziroma da se bodo zapornice ali polzapornice začele spuščati;

- ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene;
- ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s predpisanim znakom;
- na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej opozorjen.

Na prehodu pešpoti ali kolesarske poti čez železniško progo se lahko namesto svetlobnega znaka iz prve alinee tega odstavka uporabi enakomerno ponavljajoč zvočni znak, ki ima v tem primeru enak pomen, kot svetlobni znak.

(4) Prehod in približevanje prehodu ceste čez železniško progo mora biti označen s predpisano prometno signalizacijo.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, drug udeleženec cestnega prometa pa z globo 30.000 tolarjev.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
51. člen

(1) Nezavarovan je prehod ceste čez železniško progo, ki je brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov, ki napovedujejo prihod vlaka.

(2) Na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo mora biti udeležencem cestnega prometa:

- zagotovljena zadostna pregledna razdalja glede na hitrost vlakov na tem delu proge in
- omogočeno, da pravočasno in zlahka opazijo bližajoči se vlak.

(3) Ko se nezavarovanem prehodu približuje vlak, se morajo udeleženci cestnega prometa ustaviti pred prehodom in pustiti vlak mimo. Progo smejo prečkati šele, ko se prepričajo, da se prehodu ne približuje vlak.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

52. člen

(1) Ustavitev ali parkiranje na vozišču je dovoljeno le na desni strani vozišča v smeri vožnje. Če so na desni strani vozišča tirnice, je dovoljena ustavitev ali parkiranje na levi strani vozišča. Na enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali parkiranje na obeh straneh smernega vozišča.

(2) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti vzporedno z robom vozišča in sme biti oddaljeno od roba največ 30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo. Parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih, je prepovedano.

(3) Če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.

(4) Ustavitev in parkiranje je prepovedano:

1. na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred prehodom. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču;

2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti, kolesarskem pasu ali na tirnicah. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;

3. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice;

4. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;

5. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu;

6. na označenem avtobusnem postajališču. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;

7. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.);

8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;

9. na pospeševalnem, zaviralnem in odstavnem pasu. Na odstavnem pasu je za nujno potreben čas dovoljena ustavitev vozila v sili. Ob tem mora voznik storiti vse potrebno, da ustavljeno vozilo, osebe ali tovor ne ogrožajo udeležencev v cestnem prometu;

10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak;

11. na vozišču ceste zunaj naselja;

12. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;

13. na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil;

14. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisanim prometnim znakom, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču;

15. na označenem parkirnem prostoru za invalide oziroma invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalide), razen za osebe iz četrtega odstavka 53. člena tega zakona;

16. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;

17. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;

18. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo, in v območju za pešce.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena ali s 1., ali 3., ali 4., ali 6., ali 10., ali 11., ali 12., ali 13., točko prejšnjega odstavka.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekrške voznik, ki ravna v nasprotju z 2., ali 5., ali 7., ali 8., ali 9., ali 14., ali 15., ali 16., ali 17., ali 18., točko četrtega odstavka tega člena.
53. člen

(1) Zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij smejo ob obiskih oskrbovancev (bolnikov oziroma bolnic, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu ali jih ne ovira v smislu 2. do 7. točke petega odstavka 123. člena tega zakona. Na način iz prejšnjega stavka lahko parkirajo tudi osebe iz četrtega odstavka tega člena.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka smejo za nujno potreben čas parkirati tudi policisti pri opravljanju nalog policije.

(3) Kadar upravičenec oziroma upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) iz prvega ali drugega odstavka tega člena parkira vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m širok del pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče.

(4) Na označenem parkirnem prostoru za invalida sme parkirati vozilo:

- oseba, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro,
- težko telesno prizadeta oseba, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
- spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo iz prve ali druge alinee tega odstavka, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa,
- spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju.

(5) Voznik vozila, parkiranega v skladu s prvim ali četrtim odstavkom tega člena, mora označiti parkirano vozilo z veljavno parkirno karto.

(6) Osebi iz četrtega odstavka tega člena in zdravstveni službi, socialni službi oziroma invalidski organizaciji, katere delavci obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, izda parkirno karto na njeno zahtevo upravna enota, na območju katere ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(7) Obliko parkirne karte, njeno veljavnost, postopek in stroške za njeno izdajo, evidenco izdanih parkirnih kart in način označevanja vozila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(8) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ima veljavno parkirno karto in ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

(9) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.

(10) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki neupravičeno uporabi parkirno karto.

(11) Neupravičeno uporabljeno parkirno karto policist ali občinski redar odvzame in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala. O odvzemu izda potrdilo.

54. člen

(1) Med vožnjo morajo biti vrata vozila zaprta.

(2) Na ustavljenem ali parkiranem vozilu voznik ali potnik ne sme odpreti vrat, če bi s tem oviral ali ogrozil drugega udeleženca cestnega prometa.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

55. člen

(1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da se vozilo ne more samo premakniti in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.

(2) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

56. člen

(1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati največ 2 uri.

(2) Območja kratkotrajnega parkiranja morajo biti označena s predpisano prometno signalizacijo. Označbe na vozišču ali drugi prometni površini, s katerimi so označena posamezna mesta ali pas za parkiranje, na katerih je parkiranje časovno omejeno, morajo biti modre barve.

(3) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu in po izteku dovoljenega časa vozilo odpeljati.

(4) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(5) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.

57. člen

(1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa, mora voznik takoj vklopiti varnostne utripalke. Na nevarnih oziroma nepreglednih delih ceste ali če vozilo nima naprave za vklop varnostnih utripalk ali ta ne deluje, mora voznik postaviti varnostni trikotnik.

(2) Ustavljeno skupino vozil, razen motornega vozila z lahkim ali bivalnim priklopnikom, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža nevarno blago, je treba označiti z dvema varnostnima trikotnikoma.

(3) Varnostni trikotnik je treba postaviti ob desni rob vozišča:

- tako, da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, pravočasno in zlahka opazijo;
- na takšni razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi vozilo ali zapelje mimo ustavljenega vozila.

Dva trikotnika se postavita vzporedno eden poleg drugega tako, da sta oddaljena eden od drugega za dolžino stranice.

(4) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba vozilo iz prvega odstavka tega člena osvetliti v skladu z določbo sedmega odstavka 61. člena tega zakona. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni mogoče ali če vozilo kljub temu ni vidno na potrebni razdalji, je treba ustavljeno vozilo označiti z rumeno utripajočo lučjo, baklo ali na drug primeren način.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

58. člen

(1) Če vozilo obstane na železniški progi, ga mora voznik takoj odstraniti. Če tega ne more storiti, mora nemudoma obvestiti center za obveščanje ali policijo in pravočasno opozoriti strojevodjo vlaka.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

59. člen

(1) Vozilo mora imeti v cestnem prometu brezhibne predpisane naprave in opremo ter izpolnjevati predpisane pogoje glede varstva okolja.

(2) Motorno in priklopno vozilo, registrirano v tujini, sme biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če ima brezhibne naprave in opremo, predpisano z veljavno mednarodno konvencijo o cestnem prometu. V zimskih razmerah mora imeti zimsko opremo, predpisano za motorna in priklopna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji.

(3) V vozilu in na njem smejo biti vgrajene samo naprave, nadomestni deli, oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, če se za takšne naprave, dele, opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija, in tipsko ali posamično odobreni za to vozilo.

(4) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede varstva okolja ali nima brezhibnih predpisanih naprav za upravljanje, naprav za ustavljanje, naprav za povezavo vlečnega in priklopnega vozila, pnevmatik ali tahografa, ali če te ne delujejo brezhibno.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi v cestnem prometu vozilo, ki nima brezhibnih predpisanih naprav ali predpisane opreme, razen naprav iz prejšnjega odstavka ali zimske opreme, ali če te ne delujejo brezhibno.

(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, registriranega v tujini, ki vozi v cestnem prometu vozilo, ki ni označeno s predpisano označbo države, v kateri je registrirano.

(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki vgradi napravo v vozilo v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, in voznik, ki vozi takšno vozilo.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

(9) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

60. člen

(1) Na vozilih v cestnem prometu smejo biti nameščene samo homologirane luči in odsevniki, predpisani s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2) Vozniki motornih vozil in drugi udeleženci cestnega prometa smejo uporabljati predpisane luči le po določilih tega zakona.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

61. člen

(1) Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi lučmi.

(2) Ponoči uporablja voznik iz prejšnjega odstavka praviloma žaromete z dolgim snopom svetlobe, ki jih mora pravočasno zasenčiti, ko mu prihaja nasproti drugo vozilo, skupina pešcev ali vlak, če vodi cesta ob železniški progi, ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da bi dolgi snop svetlobe motil voznika. Ob zasenčenju žarometov je treba prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela ceste. Vožnja samo s pozicijskimi lučmi (luči za označevanje vozila) v cestnem prometu ni dovoljena.

(3) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost, in v predoru ni dovoljeno uporabljati žarometov z dolgim snopom svetlobe.

(4) Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja zasenčene žaromete ali žaromete za meglo (meglenke) ali kombinacijo teh luči. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).

(5) Luči in odsevniki na vozilu med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani.

(6) Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s prižganimi lučmi za dnevno vožnjo. Kot luči za dnevno vožnjo se lahko uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25%. Luči za dnevno vožnjo ali zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot luči za dnevno vožnjo, so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske luči.

(7) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti osvetljeno s pozicijskimi lučmi. V naselju zadostuje, da je vozilo osvetljeno s pozicijskimi lučmi na tisti strani vozila, ki je obrnjena proti sredini ceste. Označitev vozila s pozicijskimi lučmi ni potrebna na cesti, na kateri cestna razsvetljava zagotavlja dobro vidnost vozila ali če je vozilo ustavljeno ali parkirano na označenem parkirnem prostoru.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti ali v predoru ne uporabi luči v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(9) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim, petim, šestim ali sedmim odstavkom tega člena.

62. člen

(1) Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali kako drugače motiti udeležencev cestnega prometa.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

63. člen

(1) Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu označena s svetilko, čreda pa spredaj in zadaj z najmanj po eno svetilko. Svetilke morajo oddajati belo svetlobo in morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno in zlahka opazijo. Jezdna žival je lahko namesto svetilke označena z odsevnimi trakovi na spodnjih delih nog.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gonič, vodič živali oziroma črede ali jahač, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

64. člen

(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme uporabiti voznik le kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora paziti, da ne zaslepi drugega voznika.

(2) Voznik mora vklopiti varnostne utripalke na vozilu tudi:

- pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s katerim se opravlja prevoz skupine otrok, in izstopanju iz njega;
- ko je treba opozoriti druge udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti, zlasti če je zadnji v ustavljeni ali počasi vozeči koloni vozil na cesti zunaj naselja.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
65. člen

(1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, morajo biti na in v vozilu naložene in pritrjene oziroma pokrite tako, da:

- ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa;
- ne povzročajo škode na cesti in objektih;
- ne onesnažujejo okolja;
- ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
- ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;
- ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
- ne zakrivajo naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb;
- se ne razsipajo ali padajo z vozila.

(2) Če tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali luči na zadnji strani vozila, mora biti kot najbolj izpostavljen del na zadnji strani vozila nameščen nosilec z registrsko tablico in predpisanimi lučmi in odsevniki.

(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila ali skupine vozil, ki opravlja prevoz, in oseba, ki naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
66. člen

(1) Tovor ne sme segati čez sprednji del vozila. Lažje predmete je dovoljeno prevažati na zunanjem prtljažniku na osebnem avtomobilu ali tovornem vozilu tako, da sega tovor največ 1 m preko sprednjega dela vozila. Del tovora, ki sega preko sprednjega dela vozila, ne sme biti nižje od nivoja strehe vozila.

(2) Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila oziroma skupine vozil. Na tovornem ali priklopnem vozilu mora biti tovor oprt na najmanj 5/6 svoje dolžine.

(3) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ pol metra preko sprednjega in zadnjega dela vozila, njegova širina pa ne sme presegati enega metra. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile ipd.).

(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

67. člen

(1) Če sega tovor več kot 1 m preko zadnjega dela vozila, mora biti na najbolj izpostavljeni točki označen:

- na osebnih avtomobilih, trikolesih, lahkih štirikolesih, štirikolesih in lahkih priklopnikih, ki jih vlečejo osebni avtomobili - s tablo, veliko najmanj 25 × 25 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje;
- na drugih vozilih - s tablo, veliko 50 × 50 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi oranžne in bele barve, ki odseva svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje.

(2) Ob zmanjšani vidljivosti in ponoči je treba znaku iz druge alinee prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo luč.

(3) Izjemoma je lahko podnevi ob dobri vidljivosti tovor, ki se prevaža na osebnem avtomobilu, označen z rdečo tkanino, veliko najmanj 50 x 50 cm.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.
68. člen

(1) Če sega tovor čez vozilo na bočnih straneh, mora biti glede na vrsto vozila označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih na sprednji in zadnji strani s tablami iz prve oziroma druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki morajo biti nameščene prečno na smer vožnje. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora biti tak tovor označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih tudi z belima lučema na sprednji strani in z rdečima lučema na zadnji strani.

(2) V primeru, da tovor na vozilu zakriva vidno polje v vzvratnih ogledalih, je treba namestiti dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata normalno vidno polje. Dodatnih vzvratnih ogledal ni treba namestiti na vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, pri katerem zagotavljata varnost prevoza najmanj dve spremljevalni vozili.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

69. člen

(1) Skupna masa vozila ne sme presegati največje dovoljene mase vozila ali s prometnim znakom omejene skupne mase.

(2) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila nad dovoljeno osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila.

(3) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila preko predpisane ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve. Vozilo s tovorom ne sme presegati predpisane ali s prometnim znakom omejene skupne mase ali dimenzije, predpisane za posamezno vrsto vozil ali omejeno s prometnim znakom, razen v primerih in pod pogoji iz 70. člena tega zakona.

(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so dovoljene tolerance do 3% pri skupni masi in osni obremenitvi motornih in priklopnih vozil.

(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja prevoz, in oseba, ki naloži tovor, ki se opravlja v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi oseba, ki je naročnik prevoza, če se opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena na njeno zahtevo.

(6) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor, ki se opravlja v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev. Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je naročnik prevoza, če se opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena na njeno zahtevo, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

70. člen

(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom presega predpisano ali s prometnim znakom omejeno osno obremenitev, predpisano ali s prometnim znakom omejeno skupno maso ali za posamezno vrsto vozil predpisano ali s prometnim znakom omejeno dimenzijo.

(2) Izredni prevoz se lahko opravi le, če je pristojni organ izdal zanj dovoljenje.

(3) Izredni prevoz se lahko opravi le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju.

(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko opravi izredni prevoz v primerih in pod pogoji, določenimi v zakonu o javnih cestah, tudi brez dovoljenja za izredni prevoz. Brez dovoljenja se lahko opravi izredni prevoz tudi v primeru vleke pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter pluženja in posipanja cest pri zimskem vzdrževanju cest.

(5) Voznik, spremljevalec in organizator oziroma organizatorka (v nadaljnjem besedilu: organizator) izrednega prevoza morajo biti za izvajanje izrednih prevozov usposobljeni po predpisanem programu. Med izvajanjem izrednega prevoza morajo imeti potrdilo o usposobljenosti pri sebi in ga na zahtevo dati policistu na vpogled.

(6) Minister, pristojen za promet, predpiše program usposabljanja za organizatorje, spremljevalce in voznike izrednih prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje tega programa, obrazec potrdila o uspešno opravljenem programu, način vodenja evidence o izdanih potrdilih, in pooblasti organizacije za izvajanje tega programa.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz, oseba, ki naloži tovor in oseba, ki je naročnik prevoza, ki se opravlja v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ter voznik, spremljevalec ali organizator, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja izredni prevoz, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je naročnik prevoza, ki se opravlja v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ter pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju s petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

71. člen

(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet vozil ali onemogočen promet drugih udeležencev cestnega prometa.

(2) Če je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno.

(3) Če je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora imeti voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti.

(4) Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti ceste ali povzročiti čezmernega hrupa.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

72. člen

(1) Voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.).

(2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka je med vožnjo dovoljeno telefoniranje, vendar le ob uporabi v vozilo vgrajene naprave za prostoročno telefoniranje ali brezžične slušalke za eno uho, če vozniku pri tem ni treba fizično upravljati s telefonskim aparatom. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

82. člen

(1) Gospodarske vožnje se smejo opravljati v kmetijski dejavnosti z delovnimi stroji ali z vozili za prevoz tovora, pri prevozu oseb v okviru turistične ponudbe pa tudi s cestnim turističnim vlakom. Gospodarske vožnje se lahko opravljajo le na kratkih razdaljah na nekategoriziranih, občinskih in državnih cestah.

(2) Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerim se pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, od določil tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, za največ 20%, višina pa za največ 10%.

(3) Če v skladu s prejšnjim odstavkom širina tovora presega predpisano, mora biti tovor na najbolj izpostavljenih bočnih točkah na sprednji in zadnji strani označen s predpisanimi tablami na način, določen prvem odstavku 68. člena tega zakona. Cestni turistični vlak mora biti na vlečnem in na zadnjem priklopnem vozilu označen z dobro vidnima rumenima utripajočima lučema.

(4) Gospodarske vožnje se smejo opravljati le podnevi. Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost vozil, se lahko ponoči opravljajo vožnje s cestnim turističnim vlakom. Na cesti, na kateri je največja dovoljena hitrost v skladu z drugim odstavkom 32. člena tega zakona večja od 50 km/h, je vožnja cestnega turističnega vlaka prepovedana.

(5) Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno na določenem območju in v določenem časovnem obdobju, mora upravljavec ceste na to opozoriti druge udeležence cestnega prometa s predpisano prometno signalizacijo. Cesto ali njen del, po katerem poteka proga cestnega turističnega vlaka, mora označiti s predpisano prometno signalizacijo ter urediti in označiti končni postaji in morebitna vmesna postajališča. Končni postaji cestnega turističnega vlaka morajo biti zunaj vozišča.

(6) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom zunaj označene proge iz prejšnjega odstavka je prepovedan.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

83. člen

(1) Med vožnjo morajo biti voznik in potniki oziroma potnice (v nadaljnjem besedilu: potnik) v motornem vozilu, na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, ki ga je predvidel proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema.

(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse mestnega potniškega prometa in za avtobuse, ki imajo stojišča, na katerih potniki stojijo.

(3) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega odstavka tega člena, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati.

(4) Minister, pristojen za zdravje, izda natančnejši predpis o zdravstvenih razlogih, zaradi katerih osebam iz prejšnjega odstavka ni treba uporabljati varnostnih pasov ter o obliki in vsebini zdravniškega potrdila.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

84. člen

(1) Voznik in potnik na kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zaščitne čelade ni treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za homologacijo vozil, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni sistem.

(3) Oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo ali kolo s pomožnim motorjem, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno kolesarsko ali motoristično čelado. Enako velja tudi za otroka, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik.

(4) Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, in jahač, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

85. člen

(1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, če se to zaradi okvare ne more premikati samo. Vleka enoslednega vozila je prepovedana.

(2) Vleka pokvarjenega vozila je prepovedana na avtocesti in na cesti, rezervirani za motorna vozila.

(3) Če se dvosledno motorno vozilo pokvari na cesti iz prejšnjega odstavka, je vleka dovoljena le do najbližjega izvoza.

(4) V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.

(5) Med vleko morata imeti obe vozili vklopljene varnostne utripalke. Če katero od vozil nima varnostnih utripalk ali te ne delujejo, mora biti na vlečnem vozilu prižgana najmanj ena rumena utripajoča luč, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. Če rumena utripajoča luč ni dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka luč tudi na vlečenem vozilu.

(6) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena je po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, dovoljena vleka pokvarjenega tovornega vozila ali avtobusa do najbližjega kraja, kjer je mogoče okvaro odpraviti, če vleka takega vozila po cesti nižje kategorije ni mogoča.

(7) Pri vleki po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, mora biti vlečeno vozilo oprto na vlečno vozilo ali na priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, na obeh vozilih pa morata biti prižgani najmanj po dve dobro vidni rumeni utripajoči luči, in sicer na vlečnem vozilu na sprednji strani, na vlečenem vozilu pa na zadnji strani.

(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(9) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.
86. člen

(1) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom:

- z vrvjo samo trikolo, lahko štirikolo, štirikolo ali osebni avtomobil, ki ima brezhibno delovno zavoro in brezhibno napravo za upravljanje, ki delujeta tudi, kadar motor ne deluje.
- z drogom vozilo, ki ima brezhibno napravo za upravljanje, če pa njegova skupna masa presega maso vlečnega vozila, pa tudi brezhibno delovno zavoro, ki deluje tudi, kadar motor ne deluje.

(2) Če pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se lahko vleče motorno vozilo le tako, da je oprto na vlečno vozilo.

(3) Pri vleki z vrvjo razdalja med vlečnim in vlečenim vozilom ne sme biti manjša od 3 m in ne večja od 5 m.

(4) Motornega vozila, ki ni označeno z veljavno prometno nalepko, ni dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(6) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.
87. člen

(1) Vlečeno vozilo sme upravljati oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 138. člena tega zakona.

(2) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi vožnjo v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
88. člen

(1) Vleka pokvarjenega motornega vozila s pripetim priklopnim vozilom je dovoljena le do najbližjega primernega prostora zunaj vozišča, kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa.

(2) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
89. člen

(1) Pri vleki ponoči morajo biti na vlečenem vozilu prižgane najmanj pozicijske luči. Na vlečnem vozilu mora biti prižgana najmanj ena rumena utripajoča luč, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. Če rumena utripajoča luč ni dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka luč tudi na vlečenem vozilu.

(2) Kadar je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 metrov, je vleka pokvarjenih vozil prepovedana. Če se takšne razmere pojavijo med vleko ali se vozilo na cesti pokvari v takšnih razmerah, je vleka dovoljena le do najbližjega kraja, kjer je mogoče pokvarjeno vozilo izločiti iz prometa.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(4) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.

90. člen

(1) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno priklopno vozilo, s traktorjem in pri gospodarski vožnji pa največ dve priklopni vozili, razen pri gospodarski vožnji za prevoz oseb v turistične namene (turistični vlak), pri kateri so dovoljena največ tri priklopna vozila.

(2) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči priklopno vozilo le, če je na vozilu vgrajena homologirana vlečna naprava tako, kot je določil proizvajalec vozila.

(3) V primeru, da priklopno vozilo ali tovor na njem zakriva vidno polje v vzvratnem ogledalu vlečnega vozila, morata biti na vlečnem vozilu nameščeni dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata normalno vidno polje.

(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

91. člen

(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev.

(2) Kadar je treba poskrbeti za varnost otrok, posebno če se pričakuje večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu.

(3) Pri varovanju otrok iz prejšnjega odstavka na prehodu za pešce, mora biti oseba, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča, stara najmanj 21 let. Oblečena mora biti v oblačila živo rumene barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa mora uporabljati predpisani, obojestransko označeni prometni znak "ustavi", s katerim ustavi prometni tok vozil in omogoči otrokom varno prečkanje vozišča.

(4) Voznik mora na znak iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo pred prehodom in pustiti otroke mimo.

(5) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma mladoletnice (v nadaljnjem besedilu: mladoletniki), če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma posvojiteljice (v nadaljnjem besedilu: posvojitelji), skrbniki oziroma skrbnice (v nadaljnjem besedilu: skrbniki) oziroma rejniki oziroma rejnice (v nadaljnjem besedilu: rejniki) otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki.

(6) Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom.

(7) O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok ali mladoletnik, sme policist obvestiti njegove starše, posvojitelje, skrbnike oziroma rejnike.

(8) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

92. člen

(1) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi posebne pogoje glede starosti, naprav in opreme in je označeno s predpisanim znakom. Avtobus, s katerim se prevaža skupina otrok, ki presega predpisano starost, mora poleg rednih tudi na preventivne tehnične preglede.

(2) Skupino otrok, ki se vozi z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en pedagoški spremljevalec (učitelj oziroma učiteljica, vzgojitelj oziroma vzgojiteljica, trener oziroma trenerka ipd.), ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v vozilu.

(3) Otroci morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu. Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.

(4) Voznik, ki vozi skupino otrok, mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati posebne pogoje glede posedovanja vozniškega dovoljenja oziroma vozniških izkušenj.

(5) Voznik iz prejšnjega odstavka ne sme v delovnem dnevu, ko vozi skupino otrok, opravljati drugega dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila (npr. vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta ali ekskurzije, izvedba ali sodelovanje pri izvedbi športne vadbe ali treninga ipd.).

(6) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati voznik, ki vozi skupino otrok, in vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok. Minister, pristojen za šolstvo in šport, predpiše število pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in druge, za varnost pomembne okoliščine, njihove naloge pri spremljanje skupine otrok, ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati.

(7) Skupina otrok je skupina najmanj pet otrok, ki predstavlja večino potnikov v vozilu. Skupina pet ali več otrok, sestavljena v družinskem krogu, se ne šteje za skupino otrok po tem zakonu.

********************

Razveljavitev s 15.7.2006 - Odločba US (Uradni list RS, št. 67- 2968/2005)

(glej opombo (2))

((8) Določbe tega člena se ne uporabljajo v javnem linijskem avtobusnem prevozu.)

********************

(9) Določbe tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo v prometu v naselju, ko se opravljajo prevozi otrok z mestnimi avtobusi.

(10) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pedagoški spremljevalec, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(11) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi skupino otrok v nasprotju z določili tega člena ali podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi.

(12) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju z določbami tega člena ali podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi, odgovorna oseba pa z globo najmanj 80.000 tolarjev.

95. člen

(1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.

(2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem.

(3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.

(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.).

(6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v primeru iz četrtega odstavka tega člena hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.

(7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.

(8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.

(9) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, šestim, sedmim ali osmim odstavkom tega člena.

(10) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, ki ne zagotovi hoje organizirane skupine skladno s šestim odstavkom tega člena.

96. člen

(1) Posebna prevozna sredstva so invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po tem zakonu.

(2) Posebna prevozna sredstva se lahko uporabljajo v cestnem prometu samo tam, kjer je dovoljena hoja pešcev oziroma vožnja koles. Pri tem uporabniki teh prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev ali kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, na površinah, namenjenih pešcem, pa ne smejo presegati hitrosti, s kakršno se gibljejo pešci.

(3) Posebnih prevoznih sredstev, razen invalidskih vozičkov, ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil.

(4) Za promet posebnih prevoznih sredstev se uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo za pešce oziroma kolesarje.

(5) Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti motorno vozilo.

(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

97. člen

(1) Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu.

(2) Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik iz prvega odstavka 92. člena tega zakona.

(3) Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazijo.

(4) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, če skupina ni osvetljena, kot to določa tretji odstavek tega člena.

98. člen

(1) Za območje umirjenega prometa lahko pristojni organ določi del ceste ali cesto v naselju ali del naselja.

(2) V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa.

(3) Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.

(4) V območju umirjenega prometa so prepovedane prireditve na cestah, v katerih so udeležena motorna vozila v vožnji.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator prireditve, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

99. člen

(1) Pristojni organ lahko določi kot območje za pešce del ceste ali cesto v naselju ali del naselja.

(2) V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne ovirajo ali ogrožajo pešcev.

(3) V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 53. člena tega zakona. Druga vozila smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
101. člen

(1) Mimo avtobusa, ustavljenega na postajališču, morajo vozniki voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev. Če potniki vstopajo ali izstopajo, je treba voziti mimo z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno.

(2) Vozilu iz prejšnjega odstavka je treba v naselju omogočiti speljevanje s postajališča, ko voznik to nakaže s predpisanim znakom. Da bi mu to omogočili, morajo drugi udeleženci v cestnem prometu zmanjšati hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti. Voznik avtobusa sme dati znak, da bo odpeljal s postajališča, šele ko zapre vrata in je pripravljen za vključitev v cestni promet. V promet se sme vključiti le, če s tem ne ogroža drugih udeležencev cestnega prometa.

(3) Mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, je voznik dolžan voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti.

(4) Kadar je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, vožnja mimo za vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena, vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(6) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena. Izreče se mu tudi 4 kazenske točke.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

102. člen

(1) V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč.

(2) V bivalnem in lahkem priklopniku ni dovoljeno prevažati oseb.

(3) Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem potrdilu nima vpisanih stojišč, voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu.

(4) Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso varno vstopili oziroma izstopili, in dokler vrata avtobusa niso zaprta.

(5) Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže, se sme voziti le toliko oseb, kolikor je teh stojišč ali sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu mora biti v takem primeru prižgana rumena utripajoča luč.

(6) V bivalnem vozilu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v prometnem potrdilu vpisanih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih.

(7) Na sedežu poleg voznika ni dovoljeno voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(8) Na tovornem vozilu oziroma na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, ki so potrebne za nalaganje oziroma razlaganje tovora.

(9) Osebe, ki se vozijo v vozilih iz petega ali osmega odstavka tega člena, ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(10) Osebe iz osmega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah tovornega prostora ali na nestabilnem oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki presega višino stranic tovornega prostora.

(11) Na tovornem vozilu, ki nima stranic tovornega prostora, in na prekucniku ni dovoljeno voziti oseb.

(12) Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem potrdilu. Otrok, mlajši od 12 let, se sme na traktorju ali na delovnem stroju voziti le, če je zavarovan z njegovi telesni rasti primernim zadrževalnim sistemom.

(13) Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja ali motokultivatorja ni dovoljeno prevažati osebe.

(14) Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem sedežu.

(15) Voznik začetnik ne sme voziti vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali prevoz oseb za lastne potrebe.

(16) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(17) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi vožnjo v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, petim, osmim, enajstim, dvanajstim, trinajstim ali petnajstim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.

103. člen

(1) Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

(2) Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča.

(3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano:

1. izpustiti iz rok krmilo kolesa;

2. dvigniti noge s pedal;

3. voditi, vleči ali potiskati druga vozila;

4. pustiti se vleči ali potiskati;

5. prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;

6. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med kolesom in priklopnim vozilom takšna, da kolesar lahko obvlada kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne more samo odpeti. Priklopno vozilo ne sme biti širše od 80 cm. Na sredini zadnje strani priklopnega vozila mora biti nameščen rdeč odsevnik, predpisan za priklopna vozila, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa mora biti nad njim prižgana rdeča pozicijska luč.

(5) V priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno prevažati oseb, razen v priklopnem vozilu, konstruiranem in namenjenem za prevoz enega ali dveh otrok. Takšno priklopno vozilo mora ustrezati pogojem iz prve in četrte alinee šestega odstavka tega člena.

(6) Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen tako:

- da ustreza velikosti otroka;
- da je trdno povezan s kolesom;
- da je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje preglednosti in gibljivosti;
- da onemogoča poškodovanje otroka.

(7) Dve ali več oseb se sme voziti le na kolesu posebne konstrukcije, ki je izdelano tako, da omogoča varno vožnjo dveh ali več oseb in mora imeti za vsako osebo poseben sedež, držalo za roke in pedala.

(8) Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme prevažati otroka le polnoletna oseba.

(9) Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

(10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne ovira prometa.

(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo s pomožnim motorjem.

(12) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s šestim, osmim ali desetim odstavkom tega člena.

(13) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, petim, sedmim ali devetim odstavkom tega člena.

104. člen

(1) Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za prtljago na največ dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Ta priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet tako, da se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova stabilnost.

(2) Voznik motornega kolesa sme prevažati potnika samo, če je na vozilu vgrajen za potnika poseben sedež in stopalke za noge ali če ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu mora imeti med vožnjo noge na stopalkah.

(3) Potnik na motornem kolesu je lahko le oseba, starejša od 12 let.

(4) Voznik motornega kolesa ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

(5) Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila, se voziti po enem kolesu, se držati za drugo vozilo, prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri vožnji, ali potiskati oziroma vleči drugih udeležencev cestnega prometa.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo z motorjem.

(7) Voznik kolesa z motorjem, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika.

(8) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali sedmim odstavkom tega člena.

(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.
105. člen

(1) Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se premika v prometu na cesti, in sicer čim bližje desnemu robu vozišča.

(2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
106. člen

(1) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara najmanj 14 let in sposobna obvladati vprežne živali.

(2) Spremljevalec mora biti za vprežnim vozilom, če je to potrebno zaradi tovora oziroma za priklopnim vozilom, kadar je to dodano vprežnemu vozilu. Spremljevalca zagotovi voznik.

(3) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo presegati predpisanih dimenzij, razen pri gospodarski vožnji.

(4) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravo za zaviranje.

(5) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo oziroma vprežno vozilo s priklopnim vozilom na sprednji strani najmanj eno luč, ki oddaja belo svetlobo in na zadnji strani najmanj eno luč, ki oddaja rdečo svetlobo, ki morata biti nameščeni levo od vzdolžne osi vozila. Vprežno vozilo mora imeti na zadnji strani dva rdeča odsevnika, ki ne smeta biti trikotne oblike, priklopno vozilo pa dva trikotna rdeča odsevnika, nameščena simetrično na vzdolžno os vozila.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
107. člen

(1) Voznik mora zagotoviti, da je vprežna žival sposobna vleči vozilo. Nesposobna je vprežna žival, ki je vidno utrujena, bolna ali poškodovana.

(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
108. člen

(1) Vprežnemu vozilu se ne sme dodati priklopnega vozila, razen kadar se z njim opravlja gospodarska vožnja, ko se mu sme dodati največ eno priklopno vozilo.

(2) Vez med voziloma mora biti toga in izvedena tako, da se ne more zlomiti oziroma da se priklopno vozilo ne more samo odpeti.

(3) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano priklopno vozilo, vlečeta najmanj dve vprežni živali.

(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

109. člen

(1) Za jahače, goniče in vodiče živali, udeležene v cestnem prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica in večje živali), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na posameznih občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem, če tako določi občina v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega zakona in na teh cestah opozori na to druge udeležence cestnega prometa s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, smejo jezditi le v spremstvu polnoletne osebe.

(5) Jahači smejo uporabljati poti za jahače in nekategorizirane ceste, občinske ceste pa le, če to ni v nasprotju s prometno ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.

(6) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri opravljanju nalog policije.

(7) Jahač, ki jaha po vozišču, mora jahati ob desnem robu vozišča v smeri ježe.

(8) Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi.

(9) Čredo živali mora spremljati primerno število goničev ali vodičev glede na število in vrsto živali ter značilnosti cestnega prometa.

(10) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi. Če je živali veliko, jih je treba razdeliti v več skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence.

(11) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.

(12) Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto.

(13) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jahač, gonič ali vodnik živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ter voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena in lastnik živali ali druga oseba, ki bi morala nadzirati ali zavarovati živali v skladu z enajstim odstavkom tega člena, pa tega ne stori.
110. člen

(1) Na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, lahko zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.

(2) V promet na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih.

(3) Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste ali ceste, rezervirane za motorna vozila, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti.

(4) Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, mora voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.

(5) Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti ali na cesti, rezervirani za motorna vozila, se mora z vozilom pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek zaviralnega pasu.

(6) Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.

(7) Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča.

(8) Pri vožnji ponoči z zasenčenimi žarometi po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi vidni razdalji:

- če so dobro vidne pozicijske luči spredaj vozečega vozila;
- če je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z odsevniki za označevanje poteka ceste;
- če so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe žarometov z dolgim snopom svetlobe.

(9) Na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.

(10) Na odstavnem pasu je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitve v sili.

(11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vozijo in ustavijo na odstavnem pasu vozila izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil, vozila policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in vozila inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Pri tem morajo biti označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.

(12) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil.

(13) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, ali hoditi po njej.

(14) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

1. policiste pri opravljanju uradne dolžnosti;

2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;

3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;

4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje ceste;

5. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila;

6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja ceste pri opravljanju delovnih nalog;

7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na avtocesti, pri označevanju ovire.

(15) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju s prvim ali šestim ali sedmim ali trinajstim odstavkom tega člena.

(16) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim ali enajstim ali dvanajstim odstavkom tega člena.

(17) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali devetim ali desetim odstavkom tega člena.

111. člen

(1) Cesta se lahko uporablja le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

(2) O uporabi ceste, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist takoj obvesti upravljavca ceste in pristojni organ oziroma službo za nadzor cest ter odredi nujne ukrepe za zavarovanje ceste in prometa na njej.

(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano opravljati kakršno koli dejavnost (trženje, reklamiranje, uporaba zvočnih naprav itd.), ki bi bila v nasprotju s predpisi o javnih cestah ali pa bi njeno opravljanje lahko vplivalo na varen in tekoč potek prometa na cesti ali odvračalo pozornost udeležencev v prometu.

(4) V primeru, da je zaradi opravljanja dejavnosti na cesti ali ob njej ali izredne uporabe ceste ogrožena varnost prometa, oviran promet na njej ali nastanejo zastoji, lahko policist odredi začasno prenehanje take dejavnosti ali druge začasne ukrepe, da se odpravijo vzroki ogrožanja, oviranja ali zastoja prometa na cesti.

(5) Izredna uporaba ceste pomeni, da je promet na cesti oviran zaradi neobičajno velikega števila udeležencev cestnega prometa, njihovega ravnanja v cestnem prometu, ali zaradi uporabe ceste teh udeležencev cestnega prometa, ki zavzemajo na cesti več prostora, kot je običajno.

(6) Stroške, nastale zaradi izvajanja začasnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena, nosi tisti, ki povzroči oviro ali ogroža varnost cestnega prometa.

(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

113. člen

(1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja.

(2) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.). Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje.

(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti.

(4) Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.

(5) Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z gradbišča ali druge zemljiške površine, na kateri se izvajajo dela, očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine vključujejo v cestni promet.

(6) Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena onesnaži vozišče, mora voznik oziroma izvajalec del takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.

(7) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.

(8) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(9) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.

114. člen

(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev policist. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, in voznik, ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje voznik z globo 100.000 tolarjev.

(6) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 30.000 tolarjev. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z najmanj 1,000.000 tolarjev, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

115. člen

(1) V Republiki Sloveniji se sme omejiti oziroma prepovedati promet udeležencev cestnega prometa ali vozil zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja.

(2) Če je treba zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil.

(3) Minister, pristojen za promet, lahko na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, z odredbo omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali vozil na območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s posebnimi predpisi.

(4) Če je treba zagotoviti nemoten potek cestnega prometa, lahko minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil.

(5) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z odredbo iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z odredbo drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, katerega voznik ravna v nasprotju z odredbo iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

116. člen

(1) Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v cestnem prometu.

(2) Prometna signalizacija mora ustrezati prometni ureditvi in prometno-tehničnim ter prometnovarnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.

(3) S prometno signalizacijo morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare vozila ali onesposobitve ceste, ter začasne obveznosti, omejitve ali prepovedi v prometu.

(4) Prometno signalizacijo iz prejšnjega odstavka je treba odstraniti takoj, ko preneha vzrok, zaradi katerega je bila postavljena, oziroma jo prekriti za čas, ko ni potrebna (npr. ko se ne izvajajo dela na cesti).

(5) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati skladno z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Tako morajo ravnati tudi tedaj, ko je to v nasprotju s prometnimi pravili.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, razen tistega, ki ravna v nasprotju s prometnim znakom za omejitev hitrosti, s prometnim znakom, s katerim je urejena prednost vozil, s prometnim znakom za obvezno uporabo snežnih verig ali s prometnim znakom za omejitev skupne mase, osne obremenitve ali dimenzije.
117. člen

(1) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, zakriti ali spremeniti pomen prometne signalizacije ali prometne opreme na cestah ali jih postaviti tako, da bi njihova uporaba lahko zavajala udeležence cestnega prometa.

(2) Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko postavljajo, vzdržujejo, odstranjujejo ali prekrivajo le fizične in pravne osebe, ki so za to pooblaščene z zakonom ali s predpisom lokalne skupnosti.

(3) Prometno signalizacijo za začasno označitev izrednega prevoza smejo na cestah iz prvega odstavka prejšnjega člena postaviti in odstraniti tudi izvajalci izrednega prevoza, prometno signalizacijo za označitev kraja, na katerem opravljajo nadzor prometa in za označitev kraja prometne nesreče pa tudi policisti.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
118. člen

(1) Prometno signalizacijo je treba postavljati, označevati in vzdrževati tako, da jo lahko udeleženec cestnega prometa, kateremu je namenjena, ob upoštevanju prometnih pravil pravočasno in zlahka opazi.

(2) Prometni znaki morajo biti po obliki, barvi in sporočilu enaki pri dnevni svetlobi in svetlobi žarometa motornega vozila.

(3) Na prometni znak ali na nosilec, na katerem je prometni znak, je prepovedano namestiti karkoli, kar ni v neposredni zvezi s pomenom tega znaka.

(4) Prometni znaki in označbe na vozišču morajo odsevati svetlobo.

(5) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

119. člen

(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov so namenjene urejanju:

- prometa vozil - semaforji za vozila in semaforji za tirna vozila;
- prometa pešcev - semaforji za pešce;
- prometa na prehodu ceste čez železniško progo - svetlobni prometni znak na prehodu ceste čez železniško progo.

(2) Svetlobni prometni znaki za urejanje prometa vozil na križišču, razen rumene utripajoče luči, razveljavijo pomen prometnih znakov, s katerimi je urejena prednost vozil na tem križišču.

(3) Na semaforju za vozila je rdeča luč zgoraj, v sredini je rumena in spodaj zelena. Na semaforju, ki je nameščen horizontalno, si z leve proti desni strani sledijo rdeča, rumena in zelena luč. Luči na semaforju so lahko tudi v obliki barvne puščice na črni podlagi ali črne puščice na barvni podlagi.

(4) Luči na semaforju za vozila se prižigajo v naslednjem zaporedju: rdeča, rdeča in rumena, zelena, rumena in ponovno rdeča. Delovanje semaforjev, dopolnilnih svetlobnih znakov, rumene luči v obliki puščice in svetlobnih znakov za pešce na križišču mora biti medsebojno usklajeno tako, da zagotavlja varen in tekoč promet.

(5) Semaforju za vozila je lahko dodan dopolnilni svetlobni znak v obliki zelene puščice. Ta znak mora biti glede na smer puščice nameščen na ustrezni strani semaforja ob zeleni luči.

(6) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po barvah luči na semaforju, ki imajo naslednji pomen:

1. rdeča luč - prepovedana vožnja;

2. rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja;

3. zelena luč - prost prehod in obveznost za voznika, da brez odlašanja odpelje oziroma nadaljuje vožnjo;

4. zelena luč v obliki puščice pomeni:

- na luči semaforja - voznik sme voziti le v smeri puščice;
- kot dopolnilni znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice, pri tem pa ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključuje;

5. rdeča in rumena luč, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč;

6. rumena utripajoča luč - vozi posebno previdno. Enak pomen ima rumena utripajoča luč, ki se uporablja kot samostojni svetlobni znak. Kadar je rumena utripajoča luč nameščena neposredno nad prometnim znakom (če je prometni znak nad voziščem, je lahko nameščena tudi ob njem ali pod njim), poudarja njegov pomen.

(7) Rumena luč v obliki puščice, ki je postavljena pri izhodu s križišča, obvešča voznike, ki so na križišču in zavijajo levo, da se je za vozila, ki prihajajo z nasprotne strani, na semaforju že prižgala rdeča luč in da lahko nadaljujejo vožnjo in zapustijo križišče.

(8) Glede medsebojne prednosti med vozili na križišču, na katerem je promet urejen s semaforji, se uporabljajo prometna pravila o prednosti, ki sicer veljajo na križišču.

(9) Če je prometnih pasov več, se lahko za vsak posamezen pas ali smer vožnje uporabi poseben semafor. V takem primeru morajo biti luči na vseh semaforjih v obliki puščice iz tretjega odstavka tega člena.

(10) Če so svetlobni znaki namenjeni le pešcem ali kolesarjem, mora biti to označeno s simbolom pešca ali kolesarja.

(11) Za pešca velja zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se namesto zelene prižge rdeča luč, medtem ko prečka vozišče, mora prečkanje nadaljevati.

(12) Kolesarji morajo upoštevati svetlobne znake za pešce, če potekata pešpot in kolesarska pot ena ob drugi in ni posebnih svetlobnih znakov za kolesarje.

(13) Stalno svetleč svetlobni znak nad prometnim pasom pomeni:

1. rdeč X - promet na prometnem pasu je prepovedan;

2. zelena puščica, usmerjena navpično navzdol - prometni pas je odprt za promet;

3. rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol - prometni pas je treba zapustiti v smeri puščice.

(14) Luči na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov ne smejo biti utripajoče, razen rdečih utripajočih luči na svetlobnem znaku na prehodu ceste čez železniško progo in rumene utripajoče luči.

(15) Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in sta na smernem vozišču najmanj dva prometna pasova, lahko vozila vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne zahteva.

(16) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom, razen 1. in 6. točke, dvanajstim ali trinajstim odstavkom, razen 1. točke tega člena.

(17) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 1. ali 6. točko šestega odstavka ali s 1. točko trinajstega odstavka tega člena.

(18) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena.

(19) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, četrtim, petim, devetim ali desetim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
120. člen

(1) Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote prometa ali ovire obstal na križišču tudi po spremembi svetlobnega znaka in oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.

(2) Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje na križišče, mora omogočiti zapustitev križišča vozniku, ki je po spremembi svetlobnega znaka ostal na križišču.

(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

121. člen

(1) Naprave za umirjanje cestnega prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem cestnega prometa onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na delu ceste.

(2) Ovire za umirjanje prometa, s katerimi se udeležencem cestnega prometa fizično prepreči vožnja z neprimerno hitrostjo, je dovoljeno postaviti le na delih regionalnih cest II. ali III. reda in občinskih cest v naselju, na katerih so zaradi pogostih kršitev omejitev hitrosti vožnje ogroženi udeleženci cestnega prometa ali se zaradi tega vzroka dogajajo prometne nesreče in na drugačen način oziroma z drugimi napravami ali ukrepi za umirjanje prometa ni mogoče zagotoviti njihove varnosti.

(3) Ovire iz prejšnjega odstavka morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Ukrepi za umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin.

(5) Ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena je obvezna postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju.

(6) Minister, pristojen za promet, izda tehnične predpise za izvedbo in postavitev naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa.

(7) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim ali petim odstavkom tega člena ali postavi oviro oziroma izvede ukrep, ki ni v skladu s tehničnim predpisom iz prejšnjega odstavka, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

122. člen

(1) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti, razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.

(2) Znake, ki jih dajejo policisti, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana pisna oblika, dajejo policisti ustno.

(3) Z najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga policist ustavlja. Izreče se mu tudi najmanj 6 kazenskih točk.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna po drugem predpisanem znaku ali ukazu oziroma odredbi policista.

(5) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu oziroma odredbi policista.
123. člen

(1) Ovire v cestnem prometu so:

- delovišče na cesti ali ob cesti, če vpliva na cestni promet;
- predmet ali material na cesti ali ob cesti, ki ovira ali ogroža udeležence cestnega prometa;
- na cesti ustavljeno poškodovano ali pokvarjeno vozilo, če ovira ali ogroža udeležence cestnega prometa;
- izredni prevoz;
- onesnažena cesta (npr. z zemljo, peskom, listjem, gnojem, oljem), če ogroža ali ovira udeležence cestnega prometa;
- prireditev na cesti ali ob njej, ali drugo dogajanje ob njej, če vpliva na varnost ali pretočnost prometa;
- skupina udeležencev cestnega prometa.

(2) Oseba, ki je odgovorna za povzročitev ovire, ki ni posledica nepričakovanega dogodka, mora imeti dovoljenje pristojnega organa.

(3) Oseba, ki brez dovoljenja povzroči oviro na cesti, jo mora takoj odstraniti. Pokvarjeno ali v prometni nesreči poškodovano vozilo mora takoj umakniti z vozišča ali z dela ceste, na katerem ovira ali ogroža druge udeležence cestnega prometa, z drugih delov ceste pa najkasneje v 12 urah.

(4) Če ovire ni mogoče takoj odstraniti z vozišča, jo mora oseba iz prejšnjega odstavka na primerni oddaljenosti označiti z varnostnim trikotnikom, ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti pa tudi z rumeno utripajočo lučjo, baklo, ali na drug, okoliščinam primeren način, in o tem takoj obvestiti najbližjega občinskega redarja oziroma občinsko redarstvo, policista, policijsko postajo ali izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Pristojni izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora označiti oviro s predpisano prometno signalizacijo in jo ob zmanjšani vidljivosti ali ponoči tudi osvetliti.

(5) Če oseba iz tretjega odstavka tega člena ne odstrani ovire v predpisanem času, jo mora na podlagi odredbe uradne osebe organa, pristojnega za inšpekcijsko nadzorstvo cest, občinskega redarja ali policista, odstraniti pristojni izvajalec rednega vzdrževanja ceste, če:

1. ogroža varnost cestnega prometa;

2. onemogoča normalen promet vozil na prometnem pasu, zlasti na ozkem in nepreglednem delu ceste, v predoru, podvozu, galeriji, na mostu, nadvozu ali na križišču;

3. onemogoča promet tirnih vozil ali vlaka na prehodu ceste čez železniško progo;

4. onemogoča dovoz do garaže, dvorišča, skladiščnega prostora ali drugih, po namenu podobnih objektov, ali onemogoča dovoz do zasebnega objekta oziroma zemljišča;

5. onemogoča pešcem, zlasti osebam z otroškimi in invalidskimi vozički, uporabo pešpoti ali pločnika;

6. onemogoča kolesarjem uporabo kolesarske steze, kolesarskega pasu ali kolesarske poti;

7. onemogoča dostop do označenega priključka za vodovodno omrežje ali dovoz na označeno intervencijsko pot oziroma vožnjo po takšni poti.

(6) Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire ter morebitnega obvoza nosi tisti, ki je oviro povzročil. Če je ovira vozilo, mora stroške poravnati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da mu je bilo neupravičeno odvzeto.

(7) Če je zaradi varnosti cestnega prometa treba začasno spremeniti prometno ureditev, mora organizator prireditve oziroma izvajalec del ali izrednega prevoza označiti oviro in urediti promet s semaforji ali s posebej usposobljenimi delavci izvajalca rednega vzdrževanja ceste ali izvajalca izrednega prevoza. Ti delavci morajo nositi predpisana oblačila in pri urejanju prometa uporabljati predpisane znake.

(8) Če je zaradi varnosti cestnega prometa pri opravljanju izrednega prevoza potrebna kratkotrajna ustavitev prometa (npr. pri vključevanju v promet na vozišču, pri vožnji na zoženem delu vozišča ali pri vožnji skozi krivine), lahko izvedejo ustavitev prometa tudi usposobljeni delavci izvajalca izrednega prevoza. Pri tem morajo biti predpisano oblečeni in uporabljati predpisane znake.

(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(10) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim ali četrtim ali petim ali sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

(11) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator prireditve oziroma izvajalec del, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

126. člen

(1) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so motorna vozila, na katerih se za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki.

(2) Posebni svetlobni in zvočni znaki so:

1. Na vozilu s prednostjo:

- najmanj dve modri utripajoči luči (v nadaljnjem besedilu: modra luč). Ne glede na to določbo se sme za zagotavljanje prednosti na vozilih policije brez policijskih oznak izjemoma uporabljati samo ena modra utripajoča luč. Ta svetlobni znak se sme na teh vozilih uporabiti tudi za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega prometa;
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (v nadaljnjem besedilu: sirena).

2. Na vozilu za spremstvo (vozilo, ki spremlja eno, dve ali več vozil):

- rdeča in modra utripajoča luč (v nadaljnjem besedilu: rdeča in modra luč);
- zelena in modra utripajoča luč (v nadaljnjem besedilu: zelena in modra luč);
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (sirena).

Modra oziroma rdeča in modra luč se uporabljata skupaj s sireno. Na vozilih s prednostjo ali vozilih za spremstvo se lahko uporablja tudi svetlobni znak z belima žarometoma na sprednji strani vozila, ki enakomerno izmenično utripata, vendar le podnevi.

(3) Pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov:

1. modra luč: udeleženci cestnega prometa morajo takoj dati prosto pot vozilu, ki daje tak znak. Vozniki se morajo z vozili umakniti k robu vozišča, če je zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo potrebno, morajo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča, drugi udeleženci cestnega prometa se morajo umakniti z vozišča;

2. modra luč in kratek zvočni znak s sireno: voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim policist tega ne dovoli;

3. rdeča in modra luč: vozniki morajo takoj ustaviti vozila, drugi udeleženci cestnega prometa se morajo takoj umakniti z vozišča, in dati vozilu, ki daje tak znak, in vozilom, ki jih spremlja, prosto pot. Vozniki morajo ustaviti vozila ob robu ali zunaj vozišča. Vožnjo smejo nadaljevati šele, ko odpeljejo mimo vsa vozila v koloni, vključno z zaključnim vozilom, ki daje znake z zeleno in modro lučjo;

4. zelena in modra luč: kolone vozil s spremstvom je konec in s tem je konec tudi vseh prepovedi in omejitev, ki so veljale zaradi uporabe rdeče in modre luči.

(4) Voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.

(5) Prepovedano se je priključiti vozilu s prednostjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehiteti.

(6) Vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo sme med vožnjo izjemoma uporabljati tudi samo posebne svetlobne znake brez sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena varnost udeležencev cestnega prometa, vozilo s prednostjo pa tudi, kadar s temi znaki opozarja na nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega prometa.

(7) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov iz tega člena smejo biti nameščene samo na vozilih, na katerih jih je dovoljeno uporabljati.

(8) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter pogoje in način njihove uporabe.

(9) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki nepooblaščeno uporablja posebne svetlobne ali zvočne znake iz tega člena ali jih uporablja v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena ali določbo podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka. Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za tak prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

(10) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami 1. ali 3. točke tretjega odstavka tega člena.

(11) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo 2. točke tretjega odstavka tega člena.

(12) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek potnik, ki ravna v nasprotju z 2. točko tretjega odstavka tega člena.

(13) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo petega ali sedmega odstavka tega člena ali drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena.

(14) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo sedmega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 1,000.000 tolarjev, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
127. člen

(1) Vozila s prednostjo in vozilo za spremstvo sme voziti oseba, ki:

- ni voznik začetnik;
- ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi;
- v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena in ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče IV. kategorije ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči;
- v evidenci nima več kot 5 kazenskih točk v cestnem prometu.

(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri opravljanju svojega poklica, mora takoj obvestiti organ ali organizacijo, pri katerem je zaposlena, o neizpolnjevanju kateregakoli pogoja iz prejšnjega odstavka.

(3) Organi in organizacije, ki uporabljajo vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo so dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, redno preverjati, če izpolnjuje pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku. Organi, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena, jim morajo na njihovo zahtevo brezplačno posredovati te podatke.

(4) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

128. člen

(1) Na vozilih, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju cest, nameščanju in vzdrževanju prometne signalizacije in opreme, električnih, telekomunikacijskih in drugih naprav in napeljav na cesti ali ob njej, na vozilih inšpektorjev, pristojnih za nadzor cest, na vozilih za pomoč in odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napačno parkiranih vozil, odvoz odpadkov, ter na vozilih občinskega redarstva se pri opravljanju dela na cesti uporablja rumena utripajoča luč. Ta vozila smejo ustaviti na cesti za toliko časa, kot je nujno potrebno za opravljanje del in smejo zapeljati tudi v območje za pešce in v območje umirjenega prometa, če je to potrebno zaradi opravljanja del.

(2) Udeleženci cestnega prometa so dolžni omogočiti nemoteno delo osebam, ki ga opravljajo z vozili iz prejšnjega odstavka, in odstraniti svoja vozila, če je to treba, zlasti v primeru, če je dan javni poziv za odstranitev vozil z določenega območja zaradi izvajanja del večjega obsega ali javne prireditve oziroma javnega shoda.

(3) Rumena utripajoča luč se uporablja tudi na vozilih v cestnem prometu, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo takšna vozila, na posebno počasnih vozilih, delovnih strojih in vozilih, ki jim je dodano priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, ter na traktorjih s traktorskimi priključki, ki presegajo širino traktorja.

(4) Rumena utripajoča luč se lahko uporablja tudi kot opozorilo na prometno nesrečo, prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za označitev vozil, ki prevažajo nevarno blago in za označitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu.

(5) Rumena utripajoča luč se sme uporabljati samo v primerih iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Nameščena sme biti samo na vozilih, na katerih jo je dovoljeno uporabljati, in sicer na enak način kot modra luč na vozilih s prednostjo.

(6) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila z rumeno utripajočo lučjo, mora voziti posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

(9) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena.
130. člen

Povezave: IESP (3) (1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:

1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1, D, B+E, C+E, D1 + E in D+E;

2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;

3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;

4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;

5. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;

6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;

7. spremljevalec;

8. voznik začetnik;

9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;

10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;

11. voznik, ki prevaža skupino otrok.

(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.

(3) Voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 3 kazenske točke;

b) če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 4 kazenske točke;

c) če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi 5 kazenskih točk;

d) če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj 120.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in spremljevalcu se izreče tudi najmanj 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(4) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, z 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

b) če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke;

c) če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;

d) če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj 120.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče najmanj 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(5) Vozniku, učitelju vožnje in spremljevalcu iz tretjega odstavka in vozniku iz četrtega odstavka tega člena, ki ima več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk.

131. člen

(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.

(2) Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.

(3) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče najmanj 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

132. člen

Povezave: IESP (1) (1) Policist sme zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa) v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila začasno odvzame vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v cestnem prometu, ki so očitno pod vplivom alkohola in ovirajo ali ogrožajo cestni promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči oviranje ali ogrožanje cestnega prometa.

(2) Če se s preizkusom iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. Če voznik odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.

(3) Udeleženec cestnega prometa, od katerega policist zahteva, da opravi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po zahtevi policista. Če preizkus odkloni, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno odvzame vozniško dovoljenje. Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali če ga ne opravi po navodilih proizvajalca, mu policist odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je pod vplivom alkohola, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa začasno odvzame vozniško dovoljenje.

(4) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo.

(5) Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Na preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled odpelje udeleženca cestnega prometa policist s službenim vozilom. Če se s preizkusom z merilnikom alkohola ali strokovnim pregledom ugotovi, da je udeleženec cestnega prometa v takšnem psihofizičnem stanju, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, ga policist s službenim vozilom odpelje nazaj k vozilu, ki ga je pred tem vozil. Stroški prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled in nazaj k vozilu ter stroški preizkusa oziroma pregleda so stroški postopka o prekršku.

(6) Udeležencu cestnega prometa, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi policist strokovni pregled.

(7) Neposrednemu udeležencu prometne nesreče sme policist odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 133. člena tega zakona, pa ga mora odrediti.

(8) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. V okviru tega postopka lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu. V primeru prepoznave takega znaka oziroma simptoma, če ni bil izveden preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov ali postopka ni mogoče opraviti, mu policist odredi strokovni pregled. Če je bil preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu izveden in se ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa prisotnost takih snovi v organizmu, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. Če voznik odkloni podpis ali oporeka rezultatu preizkusa, vpiše policist vzrok odklonitve oziroma zanikanje rezultata preizkusa v zapisnik in mu odredi strokovni pregled. Policist sme zaradi ugotovitve, ali je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, odrediti udeležencu prometne nesreče III. ali IV. kategorije strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov. Stroški prevoza do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, in stroški postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov ter strokovnega pregleda so stroški postopka o prekršku.

(9) Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil strokovni pregled, mora ravnati po policistovi odredbi. Vozniku, kateremu je odredil strokovni pregled, policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno vzame vozniško dovoljenje, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, ko voznik zaradi zdravstvenega stanja ali drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa, zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) pa ugotovi, da ni pod vplivom alkohola.

(10) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.

(11) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali devetega odstavka tega člena. Poleg globe se mu izreče tudi 18 kazenskih točk.

133. člen

(1) Strokovni pregled iz četrtega odstavka 129. člena in drugega odstavka 131. člena tega zakona obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu.

(2) Obseg odvzema vzorcev iz prejšnjega odstavka se določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih snovi v organizmu.

(3) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje, kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo mora takoj izročiti policistu, ki jih mora poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer se opravi analiza. Ustanova oziroma laboratorij mora opraviti analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.

(4) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(5) Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno usposobljene delavce in opremo.

(6) Laboratorije iz prejšnjega odstavka pooblasti minister, pristojen za zdravje, ter predpiše način in postopek ustreznih pregledov in analiz.

(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

134. člen

(1) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;

(2) Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri kategorije:

- prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda;
- prometna nesreča II. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;
- prometna nesreča III. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;
- prometna nesreča IV. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.

********************
Odločba US - neskladje z ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem (Uradni list RS, št. 123-5271/2006)

(glej opombo (8))

(3) Prometna nesreča z neznatno nevarnostjo je prometna nesreča, ki ima za posledico le majhno materialno škodo in je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa in je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.

********************
(4) Udeleženec prometne nesreče je vsak udeleženec cestnega prometa, ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl.

(5) Neposredni udeleženec prometne nesreče je voznik v nesreči udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.
135. člen

(1) Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:

- rešiti človeška življenja;
- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.

(2) Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče:

- ustaviti vozilo;
- zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;
- pomagati poškodovanim;
- obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
- soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
- osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke;
- ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče vrniti.

(3) Neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.

(4) Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu.

(5) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s sedmo alineo drugega odstavka ali s tretjim odstavkom tega člena.

(6) V prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz prvega odstavka 130. člena tega zakona, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 120.000 tolarjev

- če ima v organizmu alkohol ali
- če ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.

(7) V prometni nesreči udeleženi voznik iz drugega odstavka 130. člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 120.000 tolarjev

- če ima v organizmu več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali
- če ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.

(8) Vozniku, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, se izreče poleg globe tudi 18 kazenskih točk.

(9) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(10) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom ali s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali šesto alineo drugega odstavka tega člena.
136. člen

(1) Policist mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled.

(2) Policist mora priti na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka policistu pri prometni nesreči z neznatno nevarnostjo ni treba ugotavljati dejstev in zbirati dokazov iz prejšnjega odstavka, razen če neposredni udeleženec prometne nesreče ali udeleženec prometne nesreče, ki je v nesreči utrpel materialno škodo, to izrecno zahteva. O tem policist obvesti udeležence prometne nesreče.

(4) Priča prometne nesreče mora udeležencu nesreče in policistu posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, mora te podatke nemudoma sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled.

(5) Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri taki prometni nesreči ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava, razen kadar to zahteva reševanje udeležencev prometne nesreče.

(6) Za umrle udeležence prometne nesreče sme odrediti preiskovalni sodnik ali policist odvzem telesnih tekočin za analizo.

(7) Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora policist:

- poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesreče,
- poskrbeti za odstranitev in hrambo vozil,
- poskrbeti, da so najbližji sorodniki umrlega ali poškodovanega obveščeni o nesreči.

(8) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora zdravnik odvzeti udeležencu prometne nesreče kri, urin, drugo telesno tekočino oziroma tkivo za analizo.

(9) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora na zahtevo policista zagotoviti:

- odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti udeleženci nesreče,
- odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi nesreče,
- zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti, v skladu z določili tega zakona o zavarovanju ovir na cesti.

(10) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo obvestiti najbližjo policijsko postajo o:

- sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesreči in
- smrti poškodovanega v prometni nesreči.

(11) Minister, pristojen za zdravje, predpiše vrste in način zbiranja podatkov ter vodenje evidenc o umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.

(12) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.

(13) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zdravnik, ki ravna v nasprotju z osmim ali desetim odstavkom tega člena.

(14) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s osmim, devetim ali desetim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.

138. člen

(1) Motorno oziroma motorno in priklopno vozilo sme voziti oseba, ki:

- je telesno in duševno zmožna voziti vozilo;
- je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil;
- ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju;
- ji v času, ko vozi vozilo, vozniško dovoljenje ni odvzeto ali se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije;
- ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
- uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju;

(2) V cestnem prometu se ne sme uporabljati vozniškega dovoljenja, namesto katerega je izdan dvojnik.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je potekla, pa predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala ni pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti.

(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo ali šesto alineo prvega odstavka tega člena.

(5) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s peto alineo prvega odstavka ali z drugim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjo ali četrto alineo prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 8 kazenskih točk.

(7) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki da motorno vozilo v uporabo osebi, ki ne sme voziti takega vozila.

139. člen

(1) Ne glede na določbi druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena in določbo tretje alinee 150. člena tega zakona sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo tudi oseba, starejša od 17 let:

- ki se je v avtošoli po predpisanem programu usposobila za voznika motornih vozil kategorije B in je po končanem usposabljanju opravila pred komisijo avtošole preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila;
- ki ji vozniško dovoljenje ni odvzeto oziroma se ji ne izvršuje izrečena sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije oziroma se ji ne izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma ji ni izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in v evidenci nima nobene kazenske točke v cestnem prometu, če ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil druge kategorije;
- če jo med vožnjo spremlja spremljevalec.

(2) Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov osebe iz prejšnjega odstavka, ki je star najmanj 30 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj sedem let in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Pod enakimi pogoji so lahko spremljevalci tudi stari starši, strici in tete ter bratje in sestre osebe iz prejšnjega odstavka, če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki. Spremljevalec mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje. Vpis opravi izpitni center na podlagi ustreznih dokazil. Pred vpisom v evidenčni karton vožnje mora izpitni center spremljevalcu posredovati ustrezna navodila.

(3) Usposabljanje iz prve alinee prvega odstavka, sme pričeti oseba, ko ji ne manjka več kot šest mesecev do dopolnjenega 17. leta starosti. Usposabljanje iz vožnje motornega vozila ne sme biti krajše od 20 ur, preizkus znanja pa mora biti opravljen po programu in kriterijih za opravljanje vozniškega izpita pred dvočlansko komisijo avtošole. Najmanj eden od članov komisije, ki ocenjuje praktični del preizkusa znanja, mora imeti opravljen preizkus iz tretjega odstavka in izpolnjevati pogoj iz četrtega odstavka 173. člena tega zakona.

(4) V obdobju vožnje s spremljevalcem morata oseba iz prvega odstavka tega člena in spremljevalec opraviti vsaj dve uri vožnje z učiteljem vožnje.

(5) Med vožnjo motornega vozila mora imeti oseba iz prvega odstavka tega člena pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno zdravstveno spričevalo, spremljevalec pa veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B. Te listine morata na zahtevo izročiti policistu na vpogled.

(6) Pod pogoji, navedenimi v tem členu, sme oseba iz prvega odstavka tega člena voziti osebni avtomobil in štirikolo, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18 letu starosti.

(7) Ne glede na določbi druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena in določbe tretje alinee 150. člena tega zakona sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo s spremljevalcem tudi oseba, starejša od 17 let, ki se usposablja v tuji državi za voznika motornih vozil ob pogoju vzajemnosti.

(8) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim, petim, šestim ali sedmim odstavkom tega člena.

(9) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena ali če usposabljanja ali preverjanja znanja iz tretjega odstavka tega člena ne izvaja v skladu s predpisanim programom, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

140. člen

(1) Voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B in imetnik vozniškega dovoljenja, ki je skladno s tem zakonom pridobil slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če je od izdaje tega vozniškega dovoljenja minilo manj kot leto dni in v državi, kjer je pridobil vozniško dovoljenje, ni opravil programa za voznika začetnika, mora opraviti program dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur. Program vsebuje:

- vožnjo odličnosti,
- vadbo varne vožnje,
- skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

(2) Programa iz prejšnjega odstavka se mora voznik začetnik udeležiti v predpisanem zaporedju, in sicer:

- prvega dela vožnje odličnosti, v obdobju dveh do šestih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,
- enodnevno vadbo varne vožnje z vključeno skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa v obdobju od štirih do desetih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,
- drugega dela vožnje odličnosti v obdobju osmih do dvanajstih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja.

(3) Vožnjo odličnosti po posebnem programu izvajajo avtošole.

(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zagotavlja izvajanje programa vadbe varne vožnje ter skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

(5) Vlada Republike Slovenije določi ceno vadbe varne vožnje in skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa, ki jo plača udeleženec.

(7) Program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike lahko izvajajo:

- vožnjo odličnosti: učitelj vožnje;
- vadbo varne vožnje: oseba z ustreznim dovoljenjem;

- skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa: oseba z ustreznim dovoljenjem.

(8) Vozniku začetniku se ob izdaji vozniškega dovoljenja izda tudi karton voznika začetnika za spremljanje dodatnega usposabljanja voznika začetnika, na katerega izvajalci programa potrjujejo opravljene obveznosti.

(9) Nadzor nad izvajanjem programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa opravljajo v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve zaposlene osebe.

(10) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.

146. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda oziroma podaljša njegovo veljavnost osebi, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev.

(2) Vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša njegovo veljavnost upravna enota, ne glede na stalno prebivališče upravičenca oziroma začasno prebivališče, če upravičenec v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda upravičencu s statusom voznika začetnika z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dobo dveh let po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja.

(4) Upravičencu iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v roku največ enega leta od izteka njegove veljavnosti podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja za obdobje, potrebno za izpolnitev predpisanih obveznosti, vendar ne več kot za eno leto, če ta iz utemeljenih razlogov, ugotovljenih v posebnem ugotovitvenem postopku, ni opravil programa usposabljanja za voznika začetnika. Po izteku veljavnosti se izda novo vozniško dovoljenje le, če upravičenec ponovno opravi vozniški izpit.

(5) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda z veljavnostjo do 80. leta starosti upravičencu, ko predloži potrdilo o uspešno opravljenem programu usposabljanja za voznika začetnika oziroma ko mu preneha veljati status voznika začetnika.

(6) Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega dovoljenja upravičencu, ki predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.

(7) Zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka izda imetniku vozniškega dovoljenja pooblaščena zdravstvena organizacija pooblaščeni zasebni zdravnik oziroma osebni zdravnik. V zdravniškem spričevalu mora biti, v skladu z ugotovljenimi psihofizičnimi sposobnostmi voznika, določen datum naslednjega pregleda.

(8) Ne glede na določbi tretjega in petega odstavka tega člena se veljavnost vozniškega dovoljenja lahko omeji na rok, določen v zdravniškem spričevalu pooblaščene zdravstvene organizacije, pooblaščenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika o telesni in duševni zmožnosti osebe za vožnjo motornega vozila.

(9) Veljavnost vozniškega dovoljenja preneha s potekom roka veljavnosti, za katerega je izdano, z dnevom pravnomočnosti sodbe, s katero je bil imetniku vozniškega dovoljenja izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

(10) Pri izrekanju kazenskih točk v cestnem prometu se šteje, da ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, tudi imetnik vozniškega dovoljenja, kateremu je potekel rok veljavnosti.

147. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda na lastno zahtevo osebi, ki poleg pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka 138. člena tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo iz 173. člena tega zakona;
- da je uspešno opravila tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F;
- da ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje;
- da se ji ne izvršuje stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije;
- da ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja;
- da je zahtevi priložila ustrezno fotografijo.

(2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A brez omejitev se izda osebi, ki je dopolnila 21 let starosti in je opravila vozniški izpit za vožnjo motornih vozil kategorije A, katerega praktični del je obsegal tudi posebni praktični del vozniškega izpita.

(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A brez omejitev se izda osebi, ne da bi opravljala vozniški izpit in ne da bi predložila zdravstveno spričevalo, ki poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je stara najmanj 21 let;
- da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil podkategorije oziroma kategorije:

a) A1 (A do 125 ccm in največ 11 kW) ali

b) A, katerih moč motorja ne presega 25 kW in razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg.

Pri tem se doba, ko je oseba imela vozniško dovoljenje iz točke a) in iz točke b) te alinee skupaj več kot dve leti, sešteva.

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A brez omejitev izda osebi ne da bi predložila zdravstveno spričevalo, ki poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je stara najmanj 21 let;
- da ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih koles, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in moč ne presega 11 kW oziroma katerih moč motorja ne presega 25 kW in razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg;
- da je opravila posebni praktični del vozniškega izpita za vožnjo motornih koles kategorije A brez omejitev.

(5) Osebi, ki opravi vozniški izpit za vožnjo motornih vozil kategorije A, pa ne izpolnjuje pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A brez omejitev, določenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, se izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa brez bočne prikolice katerih moč motorja ne presega 25 kW in razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg in motorna kolesa z bočno prikolico, katerih razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg.

(6) Osebi, ki ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil podkategorije A1 (A do 125 ccm in največ 11 kW) in je dopolnila 18 let starosti, se lahko izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa brez bočne prikolice, katerih moč motorja ne presega 25 kW in razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg in motorna kolesa z bočno prikolico, katerih razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg ne da bi opravljala vozniški izpit in ne da bi predložila zdravstveno spričevalo.

(7) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil podkategorije A1 (A do 125 ccm in največ 11 kW) se izda osebi, ki poleg pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena, izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je stara najmanj 16 let;
- da je opravila vozniški izpit podkategorije A1 (A do 125 ccm in največ 11 kW).

(8) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, B+E, C, C+E, D1, D1+E, D ali D+E, se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F, če uspešno opravi tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.

(9) Osebi, ki opravi praktični del vozniškega izpita na vozilu, katerega prestavno razmerje med motorjem in kolesi se spreminja z uporabo stopalke za plin ali zavore - vozila z avtomatskim menjalnikom, se to zabeleži v vozniško dovoljenje, izdano taki osebi. Z vozniškim dovoljenjem s tako opombo se sme voziti samo vozila z avtomatskim menjalnikom.

(10) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije vozil, ki jih sme imetnik voziti oziroma jih bo smel voziti po dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G).

(11) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje izdano v tujini, se slovensko vozniško dovoljenje ne izda oziroma se ne podaljša njegove veljavnosti, razen v primeru zamenjave v tujini izdanega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje ali če veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini, odda organu, ki ji izda oziroma podaljša veljavno slovensko vozniško dovoljenje.
148. člen

(1) Oseba, ki ji je v postopku za prekršek izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora na poziv upravne enote oddati vozniško dovoljenje. Če oseba ne odda vozniškega dovoljenja v roku, določenem v pozivu, ji ga odvzamejo policisti na njene stroške. Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi po prvem izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od dneva oddaje vozniškega dovoljenja. Pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit.

(2) Če je imela oseba iz prejšnjega odstavka v vozniškem dovoljenju, za katerega ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti, vpisanih več kategorij motornih vozil, se ji v vozniško dovoljenje vpišejo vse te kategorije, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, določene v prvem odstavku tega člena.
149. člen

(1) Vozniško dovoljenje se izda na enotnem obrazcu za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije A, B, B+E, C, C+E, D, D+E in podkategorije A1, D1 in D1+E.

(2) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H.

(3) Znotraj kategorije A se vozniško dovoljenje izda za vožnjo motornih koles podkategorije A1, v katero spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW, ali kategorije A z omejitvijo 25 kW, v katero spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih moč motorja ne presega 25 kW, pri katerih razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,16 kW/kg.

(4) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A, F, G in H, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in H.

(5) V kategorijo B+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz motornega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega maso vlečnega vozila ali če največja dovoljena masa te skupine vozil presega 3.500 kg.

(6) V kategorijo C spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije F in kategorije D, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij B, G in H.

(7) V kategorijo C+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega motornega vozila kategorije C in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E, v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem podkategorije D1 pa tudi podkategorije D1+E ter v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem D kategorije pa tudi kategorije D+E.

(8) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C, G in H in podkategorije D1.

(9) Znotraj kategorije D se izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil podkategorije D1, v katero spadajo avtobusi, ki imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te podkategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij B, G in H.

(10) V kategorijo D+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega motornega vozila kategorije D in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E in podkategorije D1+E.

(11) Znotraj kategorije D+E se izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil podkategorije D1+E, v katero spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega motornega vozila podkategorije D1 in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg in največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 12.000 kg ter se priklopno vozilo ne uporablja za prevoz oseb. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E.

(12) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v nacionalne kategorije F, G in H.

(13) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.

(14) V kategorijo G spadajo delovni stroji in motokultivatorji.

(15) V kategorijo H spadajo kolesa z motorjem in lahka štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.

(16) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A brez omejitev smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.

(17) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorij B, C ali D in podkategorije D1 smejo voziti motorna vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki. Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, njegova največja dovoljena masa pa ne presega mase vlečnega vozila, če največja dovoljena masa teh vozil ali skupine vozil ne presega 3.500 kg.

(18) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E, C+E ali D+E in podkategorije D1+E, se izda le osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C, D oziroma podkategorije D1.

(19) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu vozniškega dovoljenja, določenega s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/2000) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) in na podlagi 128.a člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US, 39/2000 - popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in 67/02) določena vozniška dovoljenja, se za vozniško dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, upošteva naslednja ekvivalentnost med kategorijami:

+-----------------+---+---------------+
|DOSEDANJE | |NOVO VOZNIŠKO |
|VOZNIŠKO | |DOVOLJENJE |
|DOVOLJENJE | | |
+-----------------+---+---------------+
+-----------------+---+---------------+
|A do 125 ccm |= |A1 |
+-----------------+---+---------------+
|A do 125 ccm in |= |A1 |
|11 | | |
|kW | | |
+-----------------+---+---------------+
|A = 125 ccm in = |= |A1 |
|11 kW | | |
+-----------------+---+---------------+
|A = 25 kW in = |= |A - A z |
|0,16 kW/kg | |omejitvijo = |
| | |25 kW in |
| | |= 0,16 kW/kg |
+-----------------+---+---------------+
|A do 350 ccm |= |A - ko imetnik |
| | |vozniškega |
| | |dovoljenja |
| | |dopolni 20 let |
+-----------------+---+---------------+
|A |= |A |
+-----------------+---+---------------+
|B |= |B |
+-----------------+---+---------------+
|C |= |C |
+-----------------+---+---------------+
|D |= |D |
+-----------------+---+---------------+
|E le z vozili |= |B + E |
|kategorije B | | |
+-----------------+---+---------------+
|E |= |B + E, C + E |
| | |in če ima |
| | |imetnik |
| | |vozniškega |
| | |dovoljenja |
| | |kategorijo D, |
| | |tudi D + E |
+-----------------+---+---------------+
|F |= |F in H |
+-----------------+---+---------------+
|G |= |G |
+-----------------+---+---------------+
|H |= |H |
+-----------------+---+---------------+
|A - le do 50 km/h|= |H |
+-----------------+---+---------------+
|I |= |H |
+-----------------+---+---------------+

150. člen

Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo starost:

- za vozila podkategorije A1 16 let;
- za vozila kategorije A 18 let;
- za vozila kategorije B 18 let;
- za vozila kategorije C 18 let;
- za vozila kategorije B + E in C + E 18 let;
- za vozila podkategorije D1 21 let;
- za vozila kategorije D 21 let;
- za vozila podkategorije D1+E 21 let;
- za vozila kategorije D + E 21 let;
- za vozila kategorije F, katerih konstrukijsko določena hitrost ne presega 40 km/h 15 let;
- za vozila kategorije F, katerih konstrukijsko določena hitrost presega 40 km/h 18 let;
- za vozila kategorije G - motokultvatorji 15 let;
- za vozila kategorije G - delovni stroji 18 let;
- za vozila kategorije H 14 let.

151. člen

(1) Namesto pogrešanega ali ukradenega veljavnega vozniškega dovoljenja se na zahtevo stranke izda novo vozniško dovoljenje. Zahtevi za izdajo takega vozniškega dovoljenja mora stranka, poleg svoje fotografije, priložiti tudi dokazilo o preklicu veljavnosti pogrešanega oziroma ukradenega vozniškega dovoljenja v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz prejšnjega odstavka, ki poda lažno izjavo o pogrešitvi ali kraji vozniškega dovoljenja.

152. člen

(1) Tujec, ki ima na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.

(2) Državljan Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebiva v tujini in pride začasno v Republiko Slovenijo, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, voziti tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer dve leti od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.

(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini, ki ni v skladu s Konvencijo o cestnem prometu (Uradni list RS - MP, št. 9-55/92), imeti med vožnjo motornega vozila po cesti pri sebi poleg veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ ali organizacija tuje države.

(4) Oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji ne sme voziti motornega vozila po cesti, če ji je bila v tuji državi, v kateri ji je bilo izdano vozniško dovoljenje, prepovedana vožnja vozil kategorije oziroma vrste, v katero spada vozilo, ki ga vozi. Prav tako ne sme voziti motornega vozila kategorije B, B+E, C ali C+E, če še ni dopolnila starosti 18 let, in kategorije D ali D+E ter podkategorij D1 ali D1+E, če še ni dopolnila starosti 21 let.

(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije, voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v drugi državi članici Evropske unije.

(6) Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom tega člena.

154. člen

(1) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja druge države članice Evropske unije, ki stalno ali začasno prebiva v Republiki Sloveniji, lahko brez opravljanja vozniškega izpita in predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil, zamenja veljavno vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje, če izpolnjuje druge s tem zakonom določene pogoje za vožnjo motornih vozil, in sicer za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti po vozniškem dovoljenju, katerega zamenjavo zahteva.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se tiste nacionalne kategorije, ki jih po določbi 149. člena tega zakona ne vsebuje slovensko vozniško dovoljenje, opustijo, podkategorije pa se označijo s potrditvijo kategorije in vpisom ustrezne usklajene kode Evropske unije v rubriko Omejitve vozniškega dovoljenja.

(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora veljavno vozniško dovoljenje države članice Evropske unije zamenjati za slovensko vozniško dovoljenje, če mu je v Republiki Sloveniji izrečen odvzem vozniškega dovoljenja ali prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ali če na vozniškem dovoljenju države članice Evropske unije ni prostora za vpis izrečene prepovedi vožnje motornega vozila, ter imetnik takega vozniškega dovoljenja, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil.

(4) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države članice Evropske unije, ki v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka ne zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, odvzame vozniško dovoljenje pristojni organ Republike Slovenije.

(5) Vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici Evropske unije, ki se zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, in vozniško dovoljenje, ki je bilo oddano v skladu z enajstim odstavkom 147. člena tega zakona, se vrne organu tuje države, ki ga je izdal.

156. člen

(1) Evidenca izdanih vozniških dovoljenj vsebuje naslednje podatke:

- enotno matično številko občana, ime in priimek, datum in kraj rojstva in fotografijo;
- organ oziroma organizacijo, ki je izdal vozniško dovoljenje oziroma podaljšal njegovo veljavnost;
- datum izdaje in spremembe;
- številko vpisa;
- serijsko številko izdanega vozniškega dovoljenja;
- veljavnost vozniškega dovoljenja;
- zaznamke o veljavnosti, zamenjavi zaradi obrabljenosti, zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, pogrešitvi ali kraji oziroma deponiranju ali ostalih spremembah, ki se nanašajo na vozniško dovoljenje;
- kategorije vozil in podkategorije vozil, za katere velja, in datum pridobitve dovoljenja za vožnjo vozil posamezne kategorije;
- da je oseba voznik začetnik;
- omejitve: pripomočke, ki jih mora voznik uporabljati med vožnjo, oziroma omejitve za vožnjo vozil posameznih kategorij (A z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa kategorije A, katerih moč motorja ne presega 25 kW in katerih razmerje moč motorja/masa ne presega 016 kW/kg).

(2) Evidenco vozniških dovoljenj vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravne enote pa vnašajo podatke v evidenco.

157. člen

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije oziroma zavodi za izvajanje tega programa, način izdaje potrdil o uspešno opravljenem tečaju in vodenja evidenc ter pooblasti organizacije oziroma zavode za izvajanje tega programa.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec vozniškega dovoljenja ter postopek za izdajo, podaljšanje veljavnosti, nadomestitev in zamenjavo vozniških dovoljenj, enotne kode pripomočkov, ki jih mora voznik uporabljati pri vožnji vozila in omejitev ter način vodenja evidenc.

158. člen

(1) Usposabljanje kandidatov oziroma kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidatov) za voznike motornih vozil ali skupine vozil (v nadaljnjem besedilu: dejavnost usposabljanja kandidatov) opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, izobraževalni zavodi in pravne osebe zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in drugih predpisih (v nadaljnjem besedilu: avtošola).

(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o registraciji avtošole za tisto kategorijo motornih vozil, za katero usposablja kandidate za voznike.

(3) Avtošola sme opravljati dejavnost usposabljanja kandidatov, ko izpolni pogoje iz 159. člena tega zakona ter drugih predpisov in jo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vpiše v register avtošol.

(4) Register avtošol vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Register vsebuje naslednje podatke:

- številko vpisa v register;
- naziv avtošole;
- statusno obliko;
- sedež avtošole;
- sedež podružnice;
- kategorije, za katere je registrirana;
- datum vpisa v register;
- datum in razloge za izbris iz registra.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o obliki, načinu in pogojih vodenja registra avtošol.

(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o izbrisu avtošole iz registra avtošol:

- če je pravna oseba črtana iz evidence pravnih oseb;
- če pravna oseba sporoči, da je prenehala z opravljanjem dejavnosti usposabljanja kandidatov;
- če samostojni podjetnik posameznik umre ali preneha z opravljanjem dejavnosti usposabljanja kandidatov;
- če ne izpolnjuje pogojev iz 159. člena tega zakona;
- če v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih z odločbo iz 229. člena tega zakona;
- če ji je bila v roku dveh let dvakrat izdana odločba o začasni prepovedi dela zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev, ki se nanašajo na prostore, kadre, učila in izvajanje programov.

(6) V primeru izbrisa avtošole iz registra avtošol na podlagi šeste alinee prejšnjega odstavka se sme ponovni vpis v register izvesti po preteku petih let od izdane odločbe o izbrisu iz registra.

(7) Avtošola mora na predpisan način voditi register kandidatov ter evidenčni karton vožnje, dnevni razvid vožnje in dnevnik usposabljanja iz teorije.

(a) Register kandidatov vsebuje:

- registrsko številko kandidata;
- datum vpisa;
- priimek in ime kandidata;
- naslov, prebivališče;
- datum rojstva;
- številko evidenčnega kartona in datum njegove izdaje;
- podatke o usposabljanju;
- podatke o izpisu kandidata iz avtošole.

(b) Evidenčni karton vožnje poleg podatkov iz registra vsebuje še ime, priimek učitelja vožnje ter ime, priimek, rojstne podatke in sorodstveno razmerje spremljevalca.

(c) Dnevni razvid vožnje vsebuje podatke o avtošoli, ki ga je izdala, številki in datumu izdaje dnevnega razvida vožnje, imenu in priimku učitelja vožnje, registrski označbi vozila, podatke o številu prevoženih kilometrov, podatke o kandidatu in podatke o usposabljanju kandidata.

(d) Dnevnik usposabljanja iz teorije vsebuje zaporedno številko dnevnika, čas usposabljanja, ime in priimek predavatelja, podatke o kandidatu iz registra ter podatke o poteku usposabljanja.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o obliki, načinu in pogojih vodenja registra kandidatov, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje ter dnevnika usposabljanja.

(8) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
159. člen

(1) Avtošola mora imeti:

- predpisano opremljeno šolsko učilnico za poučevanje teorije;
- pisarniški prostor za sprejem kandidatov in za delo vodje avtošole;
- najmanj eno vozilo, opremljeno za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil, tistih kategorij za katere je vpisana v register avtošol, razen za kategorijo B, kjer mora imeti dve vozili;
- površino, ki meri najmanj 1.000 m2 uporabne površine, ki omogoča izvajanje vaj iz tehnike vožnje vozila in od avtošole ali podružnice ni oddaljena več kot 30 km.

Šolska učilnica, pisarniški prostor, vozila in površina iz četrte alinee morajo biti opremljeni v skladu s predpisi iz 163. člena tega zakona.

(2) Avtošola mora imeti:

- v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom najmanj tri učitelje vožnje;
- v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom vodjo avtošole, ki ima dovoljenje za strokovnega vodjo avtošole in veljavno dovoljenje za učitelja vožnje.

(3) Izobraževalnim zavodom ni treba izpolnjevati pogojev iz prejšnjega odstavka, če usposabljajo kandidate, ki imajo v tem izobraževalnem zavodu status dijaka in se izobražujejo po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe ter imajo za dokončanje programa določeno kot pogoj opravljen vozniški izpit določene kategorije motornih vozil. Kandidate za voznike motornih vozil smejo usposabljati učitelji, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in drugih predpisih ter so v delovnem razmerju v tem zavodu.

(4) Avtošola sme usposabljati kandidate za voznike motornih vozil tudi v podružnici zunaj kraja svojega sedeža, če podružnica izpolnjuje materialne pogoje, navedene v tem členu, in ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o vpisu v register.

(5) V avtošolah smejo usposabljati kandidate za voznike motornih vozil samo učitelji vožnje oziroma učitelji predpisov o varnosti cestnega prometa.

(6) Predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem prometu in prometno etiko smejo v avtošoli poučevati:

- učitelji predpisov z ustreznim veljavnim dovoljenjem za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in učitelji vožnje z veljavnim dovoljenjem za učitelja vožnje, ki imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo;
- osebe, ki so bile zaposlene kot učitelji predpisov o varnosti cestnega prometa na dan 1. maja 1998 in imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje.

(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
160. člen

(1) Vožnjo v cestnem prometu lahko v avtošoli poučujejo učitelji vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za učitelja vožnje) tiste kategorije, za katero poučujejo kandidata za voznika motornih vozil.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko poučuje kandidata za voznika motornih vozil kategorije F učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije B in veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije F, kandidata za voznika motornih vozil kategorije H pa učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije A.

(3) Pri poučevanju vožnje je učitelj vožnje odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti.

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba ali učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(5) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.

161. člen

(1) Program usposabljanja za voznike motornih vozil vsebuje teoretični in praktični del.

1. Teoretični del, v trajanju najmanj 40 pedagoških ur, obsega:

- pravila cestnega prometa, prometne znake in njihov pomen, znake, ki jih dajejo policisti in druge s tem zakonom pooblaščene osebe, ter nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki nasprotujejo prometnim predpisom;
- izvedbo operacij z motornim vozilom, katerih namen je uspešna in varna vožnja, v skladu s prometnimi pravili, okoliščinami na cesti in v prometu ter s prometno etiko;
- osnove delovanja naprav na motornem vozilu, ki so pomembne za varen cestni promet;
- vpliv nezadostnega znanja in spretnosti za vožnjo vozila, alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uživati pred vožnjo in med njo, utrujenosti, bolezni in drugih neugodnih duševnih in telesnih stanj, vremenskih razmer ter stanja vozila in ceste na varnost prometa;
- teme, ki prispevajo k razvijanju humanih odnosov, odnosov vzajemnega spoštovanja in razumevanja med vsemi udeleženci v prometu po načelih zaupanja in solidarnosti ter k ravnanju ob prometni nesreči.

2. Praktični del obsega:

- spoznavanje vozila in učenje osnovnih elementov tehnike vožnje na površini iz četrte alinee prvega odstavka 159. člena;
- učenje vožnje po cestah z redkim prometom v naselju in zunaj njega;
- učenje vožnje v gostem prometu v naselju in zunaj njega podnevi in ponoči, vožnja preko križišča, kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki, vožnja preko križišča, kjer promet ureja policist, in razvrščanje, vožnja po cesti, rezervirani za motorna vozila, vožnja po avtocesti, vožnja skozi predor, vožnja po enosmerni cesti, vožnja po večpasovni cesti in razvrščanje z enega na drugi prometni pas, dohitevanje in prehitevanje.

(2) Kandidat za voznika mora biti pri teoretičnem delu programa usposabljanja v avtošoli prisoten najmanj 80 odstotkov učnih ur v predpisano opremljeni učilnici. Preostalih 20 odstotkov učnih ur se lahko izobražuje samostojno s pomočjo literature ali elektronskih medijev. Po končanem teoretičnem oziroma praktičnem delu programa usposabljanja v avtošoli mora kandidat za voznika motornih vozil opraviti pred komisijo avtošole preizkus znanja tistega dela programa usposabljanja, za katerega se je pripravljal v avtošoli.

(3) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek učitelj vožnje ali učitelj predpisov, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

162. člen

(1) Kandidat za voznika se sme v avtošoli začeti usposabljati, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da mu ne manjka več kot šest mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice voziti motorno vozilo določene kategorije, razen za kategorijo H, za katero se sme pričeti usposabljati v koledarskem letu, v katerem dopolni 14 let starosti;

2. da je telesno in duševno zmožen voziti vozilo, za vožnjo katerega se usposablja, in ima veljavno zdravstveno spričevalo;

3. da uporablja med usposabljanjem pripomočke za vožnjo vozila, ki so vpisani v zdravstveno spričevalo.

(2) Pred pričetkom praktičnega dela usposabljanja mora kandidat za voznika uspešno opraviti preizkus znanja iz teoretičnega dela programa usposabljanja, kar mora avtošola oziroma njena komisija vpisati v evidenčni karton vožnje kandidata za voznika.

(3) Kandidat za voznika, ki se usposablja za vozniški izpit, sme za usposabljanje tudi pred vozniškim izpitom voziti po cesti motorno vozilo tiste kategorije, za katero se pripravlja, če ga vozi pod nadzorstvom učitelja vožnje.

(4) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 20.000 tolarjev.

163. člen

(1) Avtošola sme poučevati kandidata za voznika na vozilu, ki izpolnjuje pogoje, določene v podzakonskem aktu.

(2) Med učenjem kandidata za voznika smejo biti v motornem vozilu ali na njem samo kandidati avtošole, ki imajo pri sebi evidenčne kartone vožnje, učitelji vožnje in kandidati za učitelje vožnje, spremljevalci ter osebe, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem praktičnega dela programa usposabljanja.

(3) Motorna vozila, na katerih se kandidati za voznika usposabljajo za praktični del programa, morajo imeti na strehi svetlobno tablo z napisom "AVTO ŠOLA L" in na bočnih straneh vozila napis z nazivom in naslovom avtošole. Vozila, ki nimajo strehe, priklopna vozila in vozila, pri katerih se zaradi konstrukcije z zadnje strani ne vidi svetlobna tabla z napisom "AVTO ŠOLA L", pa morajo biti med usposabljanjem kandidata za voznika motornega vozila označena s predpisanimi "L" tablicami. Vozila, na katerih se usposabljajo kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B in H ne smejo biti starejša od osem let, vozila drugih kategorij pa ne starejša od 12 let.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o opremljenosti in delu avtošol, načinu vodenja predpisanih evidenc ter natančneje določi program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil. Minister, pristojen za notranje zadeve, izda tudi natančnejše predpise o označevanju vozil, na katerih se usposablja kandidate za voznike, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ta vozila, in predpiše vsebino, barvo, obliko in dimenzije svetlobnih tabel ter "L" tablic.

(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekrške učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 20.000 tolarjev.

164. člen

(1) Učitelj vožnje sme v praktičnem delu programa usposabljanja pripravljati samo kandidata za voznika motornih vozil tiste avtošole, v kateri je v delovnem razmerju oziroma opravlja v njej to delo na podlagi podjemne pogodbe.

(2) Učitelj vožnje mora imeti med pripravljanjem kandidata za voznika motornih vozil po cesti pri sebi svoje veljavno vozniško dovoljenje in veljavno dovoljenje za učitelja vožnje, dnevni razvid vožnje, evidenčni karton vožnje in veljavno zdravstveno spričevalo kandidata za voznika, ki ga pripravlja. Na zahtevo policista oziroma pristojnega inšpektorja mora navedene dokumente pokazati.

(3) Učitelj vožnje, ki je v avtošoli v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom, sme pripravljati kandidate za voznike v praktičnem delu programa usposabljanja po cesti v nedeljenem delovnem času največ osem učnih ur dnevno, v deljenem delovnem času pa največ devet učnih ur dnevno. Učitelj vožnje, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, pa največ tri učne ure dnevno.

(4) Učno uro praktičnega dela programa usposabljanja sestavljajo priprava kandidata na vožnjo, vožnja motornega vozila in analiza vožnje. Učna ura traja 50 minut. Učitelj vožnje mora imeti najkasneje po petih učnih urah najmanj 30 minut počitka.

(5) Učitelj vožnje mora na predpisan način voditi evidenčni karton vožnje kandidata, ki ga pripravlja, in dnevni razvid vožnje.

(6) Z globo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali petim odstavkom tega člena.

(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim, ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

165. člen

(1) Učitelj vožnje ne sme pripravljati kandidata za voznika v vožnji motornega vozila po cesti, če je utrujen, bolan, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, oziroma je v takem duševnem stanju, da ne more zanesljivo nadzirati kandidata, ki ga uči. Če ima telesne okvare ali poškodbe pa v primeru, da ga to onemogoča pri njegovem delu.

(2) Učitelj vožnje kandidatu za voznika ne sme dovoliti vožnje po cesti, če je očitno, da kandidat zaradi telesne okvare ali poškodbe, utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih sredstev ne more zanesljivo voziti.

(3) Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

167. člen

(1) Dovoljenje za učitelja vožnje določene kategorije lahko dobi oseba, ki:

1. ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo;

2. je uspešno končala program usposabljanja za učitelja vožnje ustrezne kategorije motornih vozil;

3. ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije;

4. ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje ustrezne kategorije;

5. v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa;

6. ji v zadnjih dveh letih ni bil izrečen ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali ima v organizmu alkohol;

7. ji ni odvzeto vozniško dovoljenje v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja oziroma izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila, dokler traja taka prepoved;

8. je telesno in duševno zmožna za učitelja vožnje.

(2) Dovoljenje za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa lahko dobi oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, je uspešno končala program usposabljanja za učitelja predpisov, ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B.

(3) Dovoljenje za strokovnega vodjo oziroma strokovno voditeljico (v nadaljnjem besedilu: strokovni vodja) avtošole dobi oseba, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu učitelja vožnje, ima najmanj višjo izobrazbo, veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj za vozila kategorije B in je uspešno končala program usposabljanja za vodjo avtošole.

(4) Program usposabljanja za učitelja vožnje obsega:

1. predpise o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi;

2. osnove psihologije z načeli etike v cestnem prometu;

3. osnove teorije pouka (didaktika);

4. poznavanje motornih vozil in cest;

5. vožnjo motornega vozila;

6. vsebino in izvedbo učne ure vožnje motornega vozila - praktično poučevanje;

7. preizkus znanja slovenskega jezika.

(5) Program usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa obsega vsebino 1., 2., 3., 4. in 7. točke programa iz prejšnjega odstavka ter vsebino in izvedbo učne ure teoretičnega pouka.

(6) Program usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole obsega zlasti poznavanje organizacije in dela avtošole.

(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, natančneje predpiše program usposabljanja za učitelja vožnje, program usposabljanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in program usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole.

168. člen

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi poseben program, po katerem morata učitelja vožnje in učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa redno obnavljati in dopolnjevati svoje znanje. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzoruje izvajanje tega programa in programov iz četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena.

(2) Program iz prejšnjega odstavka ter programe iz četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena izvaja organizacija, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.

(3) Pooblastilo za izvajanje programov iz prvega odstavka tega člena ter programov iz četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena se podeli organizaciji, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše natančnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za izvajanje programov.

(4) Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o osebah, ki se usposabljajo po posameznih programih usposabljanja, in o poteku usposabljanja. Evidenca vsebuje naslednje podatke:

– datum vključitve v program usposabljanja,
– ime in priimek osebe, ki se usposablja,
– naslov prebivališča,
– datum rojstva,
– datum opravljenega preizkusa znanja,
– številka potrdila o opravljenem programu usposabljanja.

(5) Učitelj vožnje in učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa morata pred podaljšanjem veljavnosti dovoljenja za učitelja vožnje oziroma učitelja predpisov uspešno opraviti preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa pred pristojno izpitno komisijo iz 173. člena tega zakona.

169. člen

(1) Dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole izda in podaljša veljavnost upravna enota.

(2) Dovoljenje za učitelja vožnje in dovoljenje za učitelja predpisov se izda oziroma podaljša njegova veljavnost za tri leta. Veljavnost dovoljenja se podaljša na podlagi potrdila o uspešno opravljenem posebnem programu iz prvega odstavka prejšnjega člena in potrdila izpitne komisije iz 173. člena tega zakona o uspešno opravljenem preizkusu znanja cestnoprometnih predpisov. Dovoljenje za strokovnega vodjo avtošole se izda brez omejitve veljavnosti.

(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidence izdanih dovoljenj za učitelje vožnje, dovoljenj za učitelje predpisov o varnosti cestnega prometa in dovoljenj za strokovne vodje avtošole.

(4) Evidence vsebujejo naslednje podatke:

- priimek in ime;
- EMŠO;
- datum in kraj rojstva;
- datum izdaje dovoljenja in veljavnost;
- prebivališče imetnika dovoljenja;
- kategorijo, za katero je izdano dovoljenje za učitelja vožnje;
- upravno enoto, ki je izdala oziroma podaljšala veljavnost dovoljenja;
- podatke o ugotovljeni začasni ali trajni zdravstveni nezmožnosti opravljanja poklica voznika oziroma učitelja vožnje.

172. člen

(1) Vozniški izpit za voznika motornih vozil lahko v Republiki Sloveniji opravljajo kandidati, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno prebivališče več kot šest mesecev.

(2) Vozniški izpit za voznika motornega vozila ali skupine vozil, razen vozil kategorije G, sme opravljati kandidat za voznika, ki se je v avtošoli usposobil za voznika.

(3) Kandidati za voznike motornih vozil se lahko priglasijo k izpitu pri izpitnem centru oziroma upravni enoti. Kandidati za voznike motornih vozil smejo opravljati vozniški izpit, če izpolnjujejo pogoje, določene za pridobitev pravice voziti motorno vozilo.

(4) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije C smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, smejo kandidati za voznike motornih vozil kategorije C opravljati vozniški izpit, če jim je bila izrečena kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in so pred izrekom kazni imeli veljavno vozniško dovoljenje kategorije C.

(6) Kandidati za voznike motornih vozil podkategorije D1 smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta.

(7) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta in imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije C ali podkategorijo D1.

(8) Kandidati za voznike skupine vozil (B+E, C+E, D1+E ali D+E kategorije) smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za tisto kategorijo oziroma podkategorijo, v katero spada vlečno vozilo oziroma če so opravili vozniški izpit za to kategorijo oziroma podkategorijo vozil.

(9) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije H smejo opravljati vozniški izpit, če v koledarskem letu dopolnijo starost najmanj 14 let.

173. člen

(1) Kandidati za voznike motornih vozil opravljajo v Republiki Sloveniji vozniški izpit pred komisijo izpitnega centra, ki ga sami izberejo.

(2) Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj višjo izobrazbo, predsednik komisije pa najmanj visoko izobrazbo.

(3) Član izpitne komisije je lahko oseba, ki je najmanj dve leti delala kot učitelj vožnje v avtošoli, je telesno in duševno zmožna za to delo, ima veljavno vozniško dovoljenje za voznika vozil kategorij, za katere ocenjuje kandidate za voznike, ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj kategorije B in opravljen preizkus usposobljenosti pred komisijo po programu, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve. Preizkus usposobljenosti se opravi za kategorijo, za katero bo ocenjeval kandidate za voznike. Komisijo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

(4) Člani izpitne komisije morajo vsaka tri leta obnavljati znanje po programu, ki ga določi minister za notranje zadeve.

(5) Član izpitne komisije ne more biti oseba, ki je v delovnem razmerju v avtošoli, ki izobražuje kandidate za voznike ali v njej opravlja začasna ali občasna dela.

(6) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi za predsednika izpitne komisije.

174. člen

(1) Izpit iz prve pomoči, kot del izpita za voznike motornih vozil kategorij A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali podkategorij A1, D1 in D1+E opravi kandidat pri pristojni organizaciji Rdečega križa, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči. Pogoje določi minister, pristojen za zdravje, s pravilnikom, s katerim predpiše tudi program izpita in način vodenja evidenc o opravljenem izpitu.

(2) Če pristojna organizacija Rdečega križa ne izpolnjuje pogojev za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči iz prejšnjega odstavka, minister, pristojen za zdravje, za opravljanje izpita in izvajanje usposabljanj iz prve pomoči na podlagi javnega razpisa lahko pooblasti drugo organizacijo, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

(3) O opravljenem izpitu organizacija iz prejšnjega odstavka vodi evidenco in izda potrdilo o opravljenem izpitu.

(4) Minister, pristojen za zdravje, v pravilniku določi, kateri izpit iz prve pomoči in kakšna zdravstvena izobrazba sta pogoj, da je kandidat za voznika oproščen izpita iz prve pomoči. Izpita ne opravlja kandidat za voznika, ki že ima vozniško dovoljenje kategorij A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali podkategorij A1, D1 in D1+E.
176. člen

(1) Na vozniškem izpitu se ugotavlja, ali kandidat za voznika motornih vozil razen kategorije G obvlada teoretično znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja in vožnjo motornega vozila oziroma motornega vozila s priklopnim vozilom določene kategorije na cesti s potrebno spretnostjo.

(2) Na vozniškem izpitu za kategorijo G se ugotavlja, ali kandidat za voznika motornih vozil te kategorije obvlada teoretično znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja.

(3) Oseba, ki zaradi telesnih zmožnosti, za vožnjo motornih vozil sme voziti v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo, mora opravljati praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem motornem vozilu. Oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, pa ji je obveza voziti motorno vozilo, prilagojeno njenim telesnim zmožnostim, bila določena po opravljenem vozniškem izpitu za to kategorijo vozil, mora ponovno opraviti praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem vozilu, za čas, dokler tega dela vozniškega izpita ne opravi, pa se ji odvzame vozniško dovoljenje za vožnjo vozil take kategorije. V izdano vozniško dovoljenje take osebe se vpiše podatek, da sme voziti le prilagojeno vozilo ter številko šasije oziroma podatke o prilagoditvi vozila.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka.

177. člen

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o pogojih, ocenjevanju in načinu opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil, delu izpitnih komisij, strokovnem izobraževanju članov izpitnih komisij in o evidencah iz 175. člena tega zakona, ki jih vodijo izpitni centri.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi izpitne centre in njihova območja ter kraj, kjer se opravlja vozniški izpit, in kategorije vozil, za katere se v posameznem izpitnem centru glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin, opremljenost križišč, število kandidatov za voznike, opravljajo vozniški izpiti, ter imenuje predsednika in člane izpitne komisije.

180. člen

(1) Na zdravstvenih pregledih iz prejšnjega člena se ugotavlja, ali ima kandidat za voznika ali voznik potrebno telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila.

(2) Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov opravljajo pooblaščene zdravstvene organizacije oziroma pooblaščeni zasebni zdravniki.

(3) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev. Zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje z globo najmanj 150.000 tolarjev.

183. člen

(1) Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika motornega vozila, imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali učitelja vožnje, izda pooblaščena zdravstvena organizacija oziroma pooblaščeni zasebni zdravnik na podlagi pregleda osebe in vpogleda v zdravstveno dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika.

(2) Pred izdajo zdravniškega spričevala lahko zdravnik iz prejšnjega odstavka glede na rezultate pregleda in zdravstveno dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika napoti kandidata za voznika, voznika in učitelja vožnje motornega vozila na pregled še k drugemu zdravniku specialistu ali organizaciji iz pete alinee prejšnjega člena tega zakona, po potrebi pa tudi k psihologu. Po potrebi sme pridobiti tudi podatke o cestnoprometnih prekrških in kaznivih dejanjih v cestnem prometu in prometnih nesrečah kandidata za voznika in voznika motornih vozil in podatke o opravljanju vozniških izpitov iz uradnih evidenc od upravljavcev zbirk podatkov, ki vsebujejo te podatke.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, osebni zdravnik izda zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil za kategorije F, G in H na podlagi predhodnega pregleda kandidata oziroma voznika.

(4) Zdravniško spričevalo velja dve leti.

(5) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

184. člen

(1) Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja takrat, ko je bil v obdobju dveh let, tri ali večkrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko se pri njem pojavi bolezensko stanje, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu ali ko je v zadnjih treh letih povzročil tri ali več prometnih nesreč.

(2) Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled lahko predlagajo policist, državni tožilec oziroma državna tožilka, sodnik oziroma sodnica, zdravstvena organizacija, zdravnik zasebnik in delodajalec oziroma delodajalka. V predlogu za napotitev morajo navesti razloge za podan sum, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo motornega vozila.

(3) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena napoti kandidata za voznika na kontrolni zdravstveni pregled z odločbo upravna enota.

187. člen

(1) Če se med pregledom ali zdravljenjem utemeljeno podvomi o telesni ali duševni zmožnosti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornega vozila, mora zdravnik imetnika na to opozoriti in ga napotiti na kontrolni zdravstveni pregled k pooblaščeni zdravstveni organizaciji oziroma zasebnem zdravniku. Zdravnik mora to zabeležiti v zdravstveni karton in o tem obvestiti pooblaščeno zdravstveno organizacijo ali zasebnega zdravnika.

(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka tega člena ne gre na kontrolni zdravstveni pregled, na katerega je bila napotena, pooblaščena zdravstvena organizacija oziroma zasebni zdravnik obvesti upravno enoto o tem, da je podan sum, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno in duševno ni zmožen za vožnjo motornih vozil.

(3) Če se pri pregledu v pooblaščeni zdravstveni organizaciji ali pri zasebnem zdravniku ugotovi, da je imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja postal telesno ali duševno nezmožen voziti motorno vozilo, mora zdravstvena organizacija oziroma zasebni zdravnik to sporočiti upravni enoti tako, da ji posreduje zdravniško spričevalo.

(4) Z globo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebni zdravnik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 25.000 tolarjev.
189. člen

(1) Imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 8 kazenskih točk, organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, o tem pisno obvesti.

(2) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, od katerih jih doseže več kot polovico zaradi kršitev vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem seminarju se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke.

(3) Organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo v skladu z drugim odstavkom tega člena in določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno sodelovanje v prometu. Stroške izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo v skladu z drugim odstavkom tega člena krije imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu.

(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(6) Program iz drugega odstavka tega člena izvaja organizacija, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, in jo za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.

(7) Voznik, ki se v določenem roku ne udeleži obveznega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, se kaznuje z globo 80.000 tolarjev.
190. člen

(1) Motorna in priklopna vozila smejo biti v cestnem prometu, če:

- so registrirana in imajo veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo;
- so označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki so izdane za njihovo označitev.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka smejo biti v cestnem prometu motokultivatorji, lahki priklopniki in delovni stroji, če imajo brezhibne predpisane naprave in opremo, lahki priklopniki pa morajo biti označeni s ponovljeno registrsko tablico vlečnega vozila in morajo imeti veljavno dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled.

(3) Motorna in priklopna vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev in misij tujih držav ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, tujih trgovinskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev, tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, ter druga motorna in priklopna vozila, ki so v Republiki Sloveniji na podlagi carinske deklaracije za sprostitev blaga v prost promet ali začasni uvoz, ki traja dalj kot šest mesecev, smejo biti v prometu v Republiki Sloveniji, če so registrirana v Republiki Sloveniji.

(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za motorna in priklopna vozila tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev in so registrirana v eni od držav članic Evropske unije.

(5) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvo ali drugo alineo prvega odstavka ali tretjim odstavkom tega člena.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se kaznuje z globo 20.000 tolarjev za prekršek voznik motornega ali priklopnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvo alineo prvega odstavka tega člena, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni.

(7) Z globo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo ali drugo alineo prvega odstavka ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

(8) Ne glede na prejšnji odstavek se kaznuje z globo najmanj 500.000 tolarjev za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo alineo prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni.

(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(10) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.
191. člen

(1) Motorna in priklopna vozila, registrirana v tujini, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko številko, listino o registraciji vozila in označbo države, v kateri je vozilo registrirano, kot to predpisuje veljavna mednarodna konvencija o cestnem prometu. Oznaka države sme biti, namesto na posebni nalepki, na registrski oziroma registrskih tablicah.

(2) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena.

194b. člen

(1) V primeru spletnega podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja se novo prometno dovoljenje lahko vroči pri upravni enoti ali po pošti. Način vročitve izbere stranka ob vložitvi vloge za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja.

(2) Vročitev po pošti je opravljena, ko stranka prevzame novo prometno dovoljenje. Če prometnega dovoljenja ne prevzame v petnajstih dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se prometno dovoljenje vrne upravni enoti, ki ga je izdala.

(3) Lastnik vozila mora po vročitvi novega prometnega dovoljenja staro prometno dovoljenje serijske številke, ki jo določi upravna enota, vrniti upravni enoti v 15 dneh od dneva vročitve.

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena.
195. člen

(1) Registrska tablica vključuje razpoznavni znak Republike Slovenije (evropski logo), registracijsko območje in prostor, predviden za grb in registrsko označbo, ki jo sestavlja kombinacija črk in številk oziroma kombinacija črk. Registrska tablica, izdana za označitev vozila, ki ga uporablja predsednik Republike Slovenije, vključuje namesto razpoznavnega znaka Republike Slovenije zastavo Slovenije.

(2) Registracijska območja so zaokrožena območja več upravnih enot, ki jih s podzakonskim predpisom določi minister, pristojen za notranje zadeve.

(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega območja, kjer je bilo vozilo registrirano, in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, na območju katere so bile izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.

(4) Motorna vozila morajo biti v cestnem prometu označena z dvema registrskima tablicama, razen motornih koles, štirikoles, lahkih štirikoles, trikoles, koles z motorjem, priklopnih vozil, traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki morajo biti označeni z eno registrsko tablico.

(5) Izdane registrske tablice so vezane na vozilo, za označitev katerega so izdane. Označbo registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom označbe so vezane na lastnika vozila.

(6) Registrske tablice morajo biti pritrjene na mestu, ki ga je predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne in čitljive, da niso poškodovane, upognjene, zakrite, dodatno prevlečene ali prekrite.

(7) Vsebine, barve, mere in oblike registrskih tablic na vozilu ni dovoljeno spreminjati. Vozilo, ki je v prometu s spremenjeno vsebino, barvo, merami ali obliko registrske tablice od predpisanih, ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami.

(8) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim ali sedmim odstavkom tega člena.

196. člen

(1) Lastnik vozila mora zamenjati registrske tablice za nove:

- kadar je vsaj ena registrska tablica pogrešana ali uničena;
- kadar postanejo zaradi obrabljenosti neuporabne.

(2) Namesto pogrešane, uničene ali obrabljene registrske tablice se na zahtevo lastnika vozila izda nova registrska tablica, ki ima registrske oznake pogrešane, uničene oziroma obrabljene registrske tablice.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 20.000 tolarjev.
197. člen

(1) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če:

1. je vozilo uničeno;

2. je vozilo odsvojeno v tujino ali če bo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika vozila oziroma iz drugih razlogov;

3. je vozilo ukradeno;

4. je potekla veljavnost prometnega dovoljenja za začasno registrirano vozilo;

5. je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred več kot 30 dnevi oziroma več kot letom dni za kolesa z motorjem, motorna kolesa, trikolesa, lahka štirikolesa, štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobna vozila;

6. je v času veljavnosti prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ta ni bila obnovljena oziroma ker ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji.

(2) Registrskih tablic lastniku vozila ni treba izročiti, če so pogrešane, če je bilo vozilo ukradeno in lastniku vozila, za katerega so izdane registrske tablice z izbrano označbo.

(3) Registracijska organizacija hrani izročene registrske tablice 15 dni od dneva izročitve. Če v tem roku s temi registrskimi tablicami ni registrirano isto vozilo, se izročene registrske tablice uničijo.

(4) Če v primerih iz 4., 5. ali 6. točke prvega odstavka tega člena lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota, na območju katere ima lastnik motornega ali priklopnega vozila svoje stalno prebivališče ali sedež oziroma začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pisno opozori lastnika vozila na izpolnitev njegove obveznosti iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu opozorila. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota črta vozilo iz evidence registriranih vozil in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila.

(5) Lastnik registriranega vozila mora v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji vsako spremembo (tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča oziroma sedeža, odjavo itd.), ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju. K prijavi spremembe, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju, mora lastnik vozila priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo. Če se sprememba lastništva dokazuje s pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo oziroma s komisijsko pogodbo, mora biti podpis fizične osebe, ki je bila lastnik vozila pred sklenitvijo pogodbe, overjen.

(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.

(8) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki uporabi registrske tablice na vozilu, za katerega niso bile izdane.
198. člen

(1) Lastnik vozila, ki je izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, mora ob odjavi vozila predložiti potrdilo o uničenju vozila, ki ga registracijska organizacija posreduje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.

(2) Lastnik vozila, ki ni izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, mora ob odjavi vozila izpolniti izjavo o lokaciji vozila. Odjavljeno vozilo se mora nahajati na lokaciji, ki je navedena v izjavi.

(3) Vrsto vozil, vsebino, obliko potrdila iz prvega odstavka in izjave o lokaciji vozila iz drugega odstavka tega člena ter obvezna ravnanja v zvezi z izdajanjem, izpolnjevanjem in hrambo teh potrdil in izjav predpiše minister, pristojen za varstvo okolja.

(4) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, sme pridobiti in uporabljati podatke o izrabljenih vozilih po predpisih o varstvu okolja in njihovih lastnikih iz obstoječih uradnih evidenc. Prav tako sme pridobiti in uporabljati podatke o vozilih in njihovih lastnikih, ki so odjavljena iz prometa in je zanje izdana izjava o lokaciji vozila.

(5) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(6) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
206. člen

(1) Organizacija za tehnične preglede, ki opravlja tehnične preglede vozil na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni za poslovne prostore, predpisano opremo in naprave ter strokovne delavce, na vsaki lokaciji.

(2) Z globo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.
207. člen

(1) Organizacija za tehnične preglede mora imeti naslednje strokovne delavce: vodjo tehničnih pregledov in kontrolorje tehničnih pregledov ter delavce, ki opravljajo postopke registracije motornih in priklopnih vozil. Strokovni delavci morajo imeti delovno razmerje sklenjeno v organizaciji za tehnične preglede, za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom.

(2) Vodja tehničnih pregledov vodi opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil in mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo ter opravljen izpit po programu za vodjo tehničnih pregledov.

(3) Tehnične preglede motornih in priklopnih vozil smejo opravljati kontrolorji tehničnih pregledov, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo tehniške smeri in tri leta delovnih izkušenj ter opravljen izpit za kontrolorja tehničnih pregledov (v nadaljnjem besedilu: kontrolor).

(4) Postopke registracije motornih in priklopnih vozil smejo opravljati delavci, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus usposobljenosti.

(5) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa se kaznuje z globo najmanj 100.000 tolarjev.

208. člen

(1) Kandidati za vodjo tehničnih pregledov in za kontrolorja opravljajo izpit, kandidati za delavce, ki opravljajo postopke registracije motornih in priklopnih vozil, pa preizkus usposobljenosti. Izpit in preizkus usposobljenosti se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve, ki določi tudi program opravljanja izpitov in preizkusov usposobljenosti in vodi evidenco o opravljenih izpitih in preizkusih usposobljenosti.

(2) Kandidatu, ki uspešno opravi izpit oziroma preizkus usposobljenosti, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu oziroma preizkusu usposobljenosti.

(3) Strokovni delavci iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona morajo vsaka tri leta obnavljati znanje po programu, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve. Strokovni delavec, ki ne opravi tega obnavljanja znanja, ne sme opravljati dela iz prejšnjega člena tega zakona, dokler tega ne opravi.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda dovoljenje organizacijam, ki usposabljajo kandidate in strokovne delavce iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

(5) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z globo najmanj 50.000 tolarjev.

210. člen

(1) Organizacija za tehnične preglede mora imeti za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil predpisane merilne naprave in opremo.

(2) Merilne naprave iz prejšnjega odstavka morajo biti pregledane, overjene in tipsko odobrene, skladno z določbami predpisov o meroslovju. Merilne naprave, za katere ni predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti kalibrirane.

(3) Organizacija za tehnične preglede ne sme opravljati tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, če katera merilnih naprav ni pregledana, overjena ali kalibrirana oziroma če se pokvari dvigalo ali katera od merilnih naprav.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
211. člen

(1) Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, razen motokultivatorjev in delovnih strojev, se opravljajo najmanj enkrat na leto.

(2) Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov, avtobusov, motornih in priklopnih vozil, ki prevažajo nevarno blago, vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avtošolah in motornih vozil, opremljenih kot vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, razen motornih in priklopnih vozil v lasti prostovoljnih gasilskih društev, ki so po obliki in namenu karoserije gasilska vozila, se opravljajo vsakih šest mesecev. Vozilo, ki se uporablja v te namene, mora imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen oziroma obliko karoserije.

(3) Prvi tehnični pregled se opravi:

1. eno leto po prvi registraciji:

- za tovorna in vlečna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg;
- za delovna vozila;
- za avtobuse;
– za priklopna vozila, razen za lahke, bivalne in traktorske priklopnike ter za priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg;
- za motorna vozila, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov;
- za motorna vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike;
- za motorna vozila za izposojo brez voznika;
- za intervencijska vozila, ki so opremljena kot vozila s prednostjo ali vozila za spremstvo;

2. štiri leta po prvi registraciji za vsa druga motorna in priklopna vozila;

3. štiri leta po nakupu s strani prvega dokončnega kupca za lahke priklopnike.

(4) Tehnični pregled motornih in priklopnih vozil iz 2. točke prejšnjega odstavka, za katera je bil prvi tehnični pregled že opravljen, pa niso starejša od osmih let, mora biti opravljen vsaki dve leti. Lahki priklopniki, bivalni priklopniki ter priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg, morajo biti tehnično pregledani vsaka štiri leta.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se za motorna in priklopna vozila, za katera je bil tehnični pregled opravljen v sedmem letu starosti, naslednji tehnični pregled opravi v devetem letu starosti vozila.

(6) O opravljenem tehničnem pregledu se vodi in izda zapisnik na predpisanem obrazcu.

(7) Tehnični pregled motornega ali priklopnega vozila mora biti opravljen v skladu z veljavnimi predpisi in navodili proizvajalca naprave, s katero se opravi posamezen pregled.

(8) Za motorno ali priklopno vozilo, ki je bilo na tehničnem pregledu spoznano kot sposobno za vožnjo v cestnem prometu, se izda dokazilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled.

(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pred pričetkom uporabe lahkega priklopnika v cestnem prometu izda dokazilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled. Dokazilo izda registracijska organizacija na predlog lastnika lahkega priklopnika.

(10) O opravljenem tehničnem pregledu motornih in priklopnih vozil pooblaščena organizacija vodi evidenco, ki vsebuje podatke iz zapisnika o tehničnem pregledu. Evidenco vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(11) Za opravljeni tehnični pregled plača lastnik vozila organizaciji za tehnične preglede ceno storitve po tarifi, ki jo določi Vlada Republike Slovenije.

(12) Na zahtevo ministrstva, pristojnega za cene, mu mora organizacija za tehnične preglede vozil posredovati vso zahtevano poslovno dokumentacijo in podatke, ki so povezani z opravljanjem tehničnih pregledov, na posebno zahtevo pa tudi letno poročilo o poslovanju. Osebi, pooblaščeni od ministra, pristojnega za cene, mora pooblaščena organizacija za tehnične preglede omogočiti vpogled v vso dokumentacijo povezano s tehničnimi pregledi motornih in priklopnih vozil.

(13) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizacija za tehnične preglede, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa se kaznuje z globo najmanj 100.000 tolarjev.

(14) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja javni prevoz potnikov, prevaža nevarno blago ali usposablja kandidate za voznike motornih vozil v nasprotju z določili drugega odstavka tega člena.

(15) Z globo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja javni prevoz potnikov, prevaža nevarno blago, ali usposablja kandidate za voznike motornih vozil v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev.

216. člen

(1) Javna prireditev na cesti pomeni izredno uporabo ceste in se lahko izvede le na podlagi dovoljenja. V primeru, da prireditev poteka na območju dveh ali več upravnih enot, si morajo v postopkih izdaje dovoljenja upravne enote, na območju katerih poteka prireditev, nuditi medsebojno pravno pomoč.

(2) Za javno prireditev na cesti izda dovoljenje upravna enota, na območju katere se bo prireditev pričela.

(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator, ki je fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna osebe pa z globo najmanj 150.000 tolarjev.

219. člen

(1) Na prireditveni progi smejo reditelji in spremljevalno osebje spremljati udeleženci prireditve le z vozili, označenimi s posebnim znakom, ki ga določi organizator prireditve.

(2) Opis, oblike, barve, vsebine in dimenzije posebnega znaka iz prejšnjega odstavka mora organizator prireditve priložiti vlogi iz prejšnjega člena tega zakona.

(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator, ki je fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 150.000 tolarjev.

221. člen

(1) Organizator javne prireditve na cesti in javne prireditve ob cesti, ki vpliva na cestni promet, mora po končani prireditvi takoj odstraniti s ceste prometne znake, druge označbe, naprave in predmete, ki so bili postavljeni za izvedbo prireditve oziroma v zvezi s prireditvijo, in na prireditvenem prostoru vzpostaviti prejšnje stanje, očistiti cesto in prireditveni prostor.

(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 150.000 tolarjev.

223. člen

(1) Inšpekcijski nadzor izvajanja določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nad delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike, opravljajo registracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, opravljajo inšpektorji za upravne zadeve prometa ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(2) Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. Za izvajanje svojih nalog lahko zahtevajo pomoč policije, carinskih organov in drugih organov za inšpekcijski nadzor.
224. člen

(1) Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v prostorih avtošol, registracijskih organizacijah ter organizacijah za tehnične preglede. Inšpekcijski nadzor nad usposabljanjem kandidatov za voznike motornih vozil opravljajo inšpektorji tudi v vozilih, s katerimi se kandidati za voznike motornih vozil usposabljajo v vožnji.

(2) Inšpekcijski nadzor smejo opravljati inšpektorji tudi v cestnem prometu, v okviru svojih pooblastil, pri čemer imajo pravico ustaviti vozilo in pregledati naprave in opremo na vozilu, dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik, učitelj vožnje, spremljevalec ali kandidat za voznika motornih vozil in so predmet inšpekcijskega nadzora. V ta namen uporabljajo označena službena vozila in posebno tehnično in svetlobno opremo.

(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše načine in postopke kontrole ter opremo prometnih inšpektorjev.

(4) Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje, spremljevalec, kandidat za voznika motornih vozil ali oseba, ki na znak inšpektorja ne ustavi vozila oziroma, če inšpektorju ne pokaže oziroma izroči na vpogled zahtevanih dokumentov in dokazil ali če mu ne omogoči pregleda vozila, naprav in opreme na vozilu.
225. člen

(1) Inšpektor mora imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja ter izpolnjevati tudi druge posebne pogoje in funkcionalna znanja, določena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

(2) Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, mora opraviti strokovni izpit za inšpektorja v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja.

(3) Strokovni izpit za inšpektorja opravlja inšpektor pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vsebino in način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja.

(5) Inšpektor ima pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za delo.
226. člen

Inšpektor izkazuje pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora s službeno izkaznico in značko, ki jo izda minister, pristojen za notranje zadeve.
227. člen

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pregledati poslovne prostore, naprave in opremo, ki se uporablja pri izvajanju določb tega zakona ter pogodbe, listine, spise in druge dokumente organizacije, ki se nanašajo na izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.

(2) Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki v organizaciji opravljajo dela, nad izvajanjem katerih se opravlja nadzor ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, predpisane s tem zakonom.

(3) Inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, sme od voznika motornega vozila zahtevati, da omogoči opravljanje ponovnega tehničnega pregleda vozila.

(4) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je kontrolor potrdil tehnično brezhibnost vozila, ki nima brezhibnih naprav ali predpisane opreme, inšpektor odredi ponoven tehnični pregled.

(5) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da se kandidat za voznika motornih vozil ni usposabljal po predpisanem programu, z odločbo odredi, da se mora ta kandidat ponovno usposobiti po predpisanem programu, stroške ponovnega usposabljanja pa krije avtošola, ki kandidata ni usposabljala po predpisanem programu.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.

(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz drugega odstavka tega člena, če ne izkaže svoje identitete na inšpektorjevo zahtevo.

(8) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
228. člen

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri organizaciji ima inšpektor pravico:

1. pregledati evidence, ki jih organizacija vodi na podlagi tega zakona;

2. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora;

3. pridobiti podatke in opraviti pregled tehničnega in drugega varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter pečatov;

4. brezplačno dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje v zvezi z izvedbo inšpekcijskega pregleda in izvedbo ukrepov;

5. zaseči listine in druge dokumente;

6. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;

7. opraviti ponovni tehničnih pregled vozila na napravah in opremi organizacije;

8. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.
232. člen

Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za inšpektorja in inšpekcijski nadzor uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
234. člen

(1) Če udeleženec cestnega prometa s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca cestnega prometa ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, se kaznuje za prekršek z najmanj 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj tri kazenske točke.

(2) Vozniku motornega vozila, ki ogrozi drugega udeleženca cestnega prometa in vozniku motornega vozila, ki povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o hitrosti, varnostni razdalji, strani oziroma smeri vožnje, prehitevanju, vožnji mimo ustavljenega avtobusa ali vozila, s katerim se prevaža skupina otrok, vzvratni vožnji ali obračanju na vozišču, nenadnem, zaviranju oziroma zmanjšanju hitrosti, vključevanju v promet oziroma prednosti vozil, vožnji pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi, telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo ali zaradi neupoštevanja prometnega znaka ali znaka policista, se izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila.

(3) Sankcija, izrečena v skladu s prvim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.
235. člen

(1) O prekršku iz tega zakona odloča prekrškovni organ v hitrem postopku tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija največ pet kazenskih točk v cestnem prometu v določenem številu. Prekrškovni organ izreče kazenske točke v cestnem prometu v predpisanem številu.

(2) Podatke o kazenskih točkah, izrečenih v skladu s prejšnjim odstavkom, in o storilcu prekrška, ki so mu bile na ta način izrečene kazenske točke, prekrškovni organ posreduje ministrstvu, ki je v skladu z zakonom pristojno za vodenje skupne evidence o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

(3) Imetniku vozniškega dovoljenja, ki z odločbo prekrškovnega organa doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče.

(4) Vozniku začetniku se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

236. člen

(1) Ministrstvo za notranje zadeve, policija, upravna enota in ministrstvo, pristojno za promet imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih.

(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila.

(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke iz prvega odstavka tega člena, so jih dolžni na njihovo zahtevo brezplačno posredovati organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.
237. člen

(1) Voznik je dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo, listine o tovoru, dovoljenje o izredni uporabi ceste, dovoljenje za izredni prevoz in potrdilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza ter dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa in jih na zahtevo policista izročiti na vpogled. Spremljevalec in organizator izrednega prevoza morata imeti pri sebi dokazilo o usposobljenosti za izvajanje izrednega prevoza in ga na zahtevo policista izročiti na vpogled.

(2) Voznik mora na policistovo zahtevo omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati.

(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Z enako globo se kaznuje za tak prekršek tudi spremljevalec oziroma organizator izrednega prevoza.

(4) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

239. člen

(1) Policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:

- ki ima vgrajene nehomologirane dele, naprave, opremo ali posamezne sklope, če se za takšne naprave, dele, opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija;
- pri katerem vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko ali posamično odobren za to vozilo;
- ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega dovoljenja;
- ki ni tehnično brezhibno;
- katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila;
- ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista;
- ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;
- ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso ali osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila ali pri katerem obremenitev presega predpisano razmerje med bruto močjo motorja, izraženo v kW, in največjo dovoljeno maso vozila, izraženo v tonah;
- na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z določili tega zakona;
- ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane dimenzije ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz, ali ne izpolnjuje določb tega zakona o izredni uporabi cest;
- ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;
- ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v državo;
- ki ni ali ni na predpisan način označeno z registrskimi tablicami;
- ki je označeno z registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki niso izdane za to vozilo;
- ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana.

Če je prepoved iz zadnje alinee začasna, ga izloči za toliko časa, dokler prepoved vožnje ne preneha.

(2) Policist lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa tudi motorna ali priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem prometu, če bi to lahko vplivalo na varnost prometa.

(3) Policist prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, če voznik ali potnik ne uporablja ali ne uporablja na predpisan način varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali če otrok, ki se vozi v vozilu, ni zavarovan v skladu s štirinajstim odstavkom 102. člena tega zakona. Nadaljnjo vožnjo prepove tudi, če voznik ali potnik na kolesu, kolesu s pomožnim motorjem, kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu, ne uporablja predpisane zaščitne čelade oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvideval proizvajalec, dokler je ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.

(4) Policist, ki izloči iz prometa vozilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

(5) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani registrskih ali preizkusnih tablic z vozila, se jih odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške.

(6) Odvzete registrske tablice se v roku treh dni od odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bile odvzete, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bile odvzete. Po tem roku se pošljejo registracijski organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice se uničijo.

(7) Policist začasno izloči iz prometa tudi motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je zaradi počasne vožnje nastala kolona vozil.

(8) V primeru, da so v vozilo vgrajene nehomologirane naprave, nadomestni deli ali oprema, ki bi morali biti homologirani, ali vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko ali posamično odobren za to vozilo, lahko izloči vozilo iz prometa in odvzame registrske tablice tudi pristojni inšpektor.
240. člen

(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.

(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

242. člen

(1) Policist sme napotiti na tehtanje vozilo, za katerega sumi, da je tovor, ki se na njem prevaža, naložen v nasprotju z določbami predpisov o cestnem prometu. Voznik mora na policistovo zahtevo omogočiti tehtanje vozila. Če na kraju postopka vozila ni mogoče stehtati, mora na policistovo zahtevo odpeljati vozilo na tehtanje.

(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, katerega voznik ravna v nasprotju s policistovo zahtevo iz prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.

244. člen

(1) V primeru, da policist, občinski redar ali inšpektor, pristojen za nadzor cest, najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe.

(2) Če lastnik ne odstrani zapuščenega vozila v treh dneh, ga na njegove stroške odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se zapuščeno vozilo lahko uniči.

(3) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu s prvim odstavkom tega člena.

246. člen

(1) Policist, ki ugotovi pomanjkljivosti na cesti, ki neposredno ogrožajo varnost prometa, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v cestnem prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja cest.

(2) Policist sme odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir na cesti ali ob njej, če:

- slepijo udeležence v cestnem prometu,
- zmanjšujejo preglednost ceste,
- zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti,
- zavajajo udeležence v prometu,
- ovirajo udeležence v prometu in zmanjšujejo pretočnost prometa,
- odvračajo pozornost voznikov, ali
- so postavljeni v nasprotju z določbami predpisov o varnosti cestnega prometa ali predpisov o javnih cestah.

(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in opremo in v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.

(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s policistovo odredbo iz drugega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 500.000 tolarjev, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

248. člen

(1) Če policist ugotovi, da je v cestnem prometu vozilo, ki je predelano tako, da ne ustreza tehničnim normativom, ki jih je določil proizvajalec, in ta predelava ni vpisana v dokumentu o skladnosti vozila, tako vozilo izloči iz prometa in odvzame registrske tablice.

(2) Policist zaseže kolo s pomožnim motorjem, kolo z motorjem, motorno kolo, lahko štirikolo ali štirikolo, ki je predelano tako, da presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko določeno hitrost, določeno v deklaraciji proizvajalca vozila, ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v tem zakonu za posamezno vrsto vozil in odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

(3) Če v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena, voznik ne odstrani z vozila registrskih ali preizkusnih tablic, se jih odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške.

(4) Odvzete registrske tablice se pošljejo registracijski organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice se uničijo.

(5) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena lastnik predelanega vozila.

(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki predela kolo s pomožnim motorjem, kolo z motorjem, motorno kolo, lahko štirikolo ali štirikolo tako, da presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko določeno hitrost, določeno v deklaraciji proizvajalca vozila ali največjo hitrost, določeno v predpisih o varnosti cestnega prometa, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev. Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za tak prekršek fizična oseba.

251. člen

(1) O vsaki spremembi prometne ureditve mora upravljavec ceste obvestiti pristojno policijsko postajo najmanj sedem dni pred spremembo.

(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

KORELACIJSKA TABELA


Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih


Pravni akti, s katerimi je navedena direktiva in njene spremembe prenesena v pravni red RS:

Datum priprave korelacijske tabele: 18. 9. 2007

Odgovorna oseba: Veronika Odlazek, višja svetovalka II

Pristojni organ: Direktorat za upravne notranje zadeve, Oddelek za promet


Členi direktiveDoločbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe direktiveDoločbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe direktiveOpombe pristojnih resornih organovOpombe Službe Vlade RS za zakonodajo
1. člen (1)61. člen ZVCP-1EPodzakonski predpis – nov Pravilnik o vozniških dovoljenjih
1. člen (2)Ni relevantno – opcijska določba
1. člen (3)Ni relevantno – opcijska določba
1. člen (4)Ni relevantno
2. člen (1)152. člen ZVCP-1 (peti odstavek)
2. člen (2)58. člen predloga ZVCP-1E
3. člen (1)157. člen ZVCP-1 (drugi odstavek)Uredil podzakonski predpis
3. člen (2)157. člen ZVCP-1 (drugi odstavek)Uredil podzakonski predpis
3. člen (3)101. člen ZVCP-1EPredviden rok že 2017
4. člen (1)61. in 62. člen predloga ZVCP-1E138. člen ZVCP-1 (četrti odstavek) oziroma nov šesti odstavek 55. člena (ZVCP-1E)
4. člen (2)61. člen ZVCP-1E (drugi odstavek);
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, prva alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek) in
64. člen ZVCP-1E
4. člen (3)23. člen ZVCP-1

61. člen ZVCP-1E (tretji odstavek);
4. člen (3a)61. člen ZVCP-1E (tretji odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, druga alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (3b)61. člen ZVCP-1E (četrti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, tretja alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (3c)61. člen ZVCP-1E (peti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, četrta, peta in šesta alinea)
4. člen (4)23. člen ZVCP-1, točka 26 in
23. člen ZVCP-1, točka 31
4. člen (4a)61. člen ZVCP-1E (šesti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, sedma alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (4b)61. člen ZVCP-1E (sedmi odstavek,
61. člen (enaindvajsti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, osma alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (4c)61. člen ZVCP-1E (osmi odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, osma alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (4d)61. člen ZVCP-1E (deveti odstavek)
4. člen (4e)61. člen ZVCP-1E (deseti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, deveta alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (4f)61. člen ZVCP-1E (enajsti odstavek)
4. člen (4g)61. člen ZVCP-1E (dvanajsti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, deseta alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (4h)61. člen ZVCP-1E (trinajsti odstavek)
4. člen (4i)61. člen ZVCP-1E (štirinajsti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, enajsta alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (4j)61. člen ZVCP-1E (petnajsti odstavek)
4. člen (4k)61. člen ZVCP-1E (šestnajsti odstavek) in
62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, dvanajsta alinea)
152. člen ZVCP-1 (sedmi odstavek)
64. člen ZVCP-1E
4. člen (5)
Ni relevantno
4. člen (6a)62. člen ZVCP-1E (prvi odstavek, prva alinea)
4. člen (6b)Ni relevantno
4. člen (6c)Ni relevantno
4. člen (6d)Ni relevantno
pod (a)
pod( b)
Ni relevantno
Ni relevantno
5. člen (1)138. člen ZVCP-1
55. člen ZVCP-1E
55. člen ZVCP-1E (nov peti do deveti odstavek)
5. člen (2)13. člen Pravilnika o vozniškem izpitu
6. člen (1a)
172. člen ZVCP-1 (četrti odstavek) in
79. člen ZVCP-1E
(peti, šesti odstavek)
6. člen (1b)79. člen ZVCP-1E
(sedmi odstavek)
6. člen (2a)61. člen ZVCP-1E
(deseti, dvanajsti, štirinajsti in šestnajsti odstavek)
6. člen (2b)61. člen ZVCP-1E
(dvanajsti odstavek)
6. člen (2c)61. člen ZVCP-1E
(dvanajsti in šestnajsti odstavek)
6. člen (2d)61. člen ZVCP-1E
(tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, deveti, enajsti, trinajsti in petnajsti odstavek)
6. člen (2e)61. člen ZVCP-1E
(četrti odstavek)
6. člen (2f)61. člen ZVCP-1E
(peti, sedmi, enajsti in petnajsti odstavek)
6. člen (3a)61. člen ZVCP-1E
(20. odstavek) in 62. člen (prvi odstavek, šesta alinea)
6. člen (3b)Ni relevantno – opcijska določba
6. člen (4a)Ni relevantno – opcijska določba
6. člen (4b)Ni relevantno – opcijska določba
7. člen (1a)59. člen ZVCP-1EPravilnik ministrstva za zdravje
7. člen (1b)

Drugi odstavek
59. člen ZVCP-1E



Ni relevantno
7. člen (1c) 59. člen ZVCP-1E (tretji odstavek) – kat. A2

59. člen ZVCP-1E (drugi odstavek) – kat. A
7. člen (1d)59. člen ZVCP-1E
61. člen ZVCP-1E enaindvajseti odstavek)
7. člen (1e)58. člen ZVCP-1E (prvi odstavek)
7. člen (2a)58. člen ZVCP-1E (peti odstavek)

Prehodni rok 105. člen ZVCP-1E
Prehodni rok 19. 1. 2013
7. člen (2b)58. člen ZVCP-1E (šesti odstavek)

Prehodni rok 105. člen ZVCP-1E
Prehodni rok 19. 1. 2013
7. člen (2c)58. člen ZVCP-1E (prvi, sedmi odstavek)

13. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih
7. člen (2d)Ni relevantno
7. člen (3a)58. člen ZVCP-1E (deveti odstavek)
7. člen (3b)

(3)
- Drugi odstavek

- Tretji odstavek


- Četrti odstavek

- Peti odstavek

- Šesti odstavek
58. člen ZVCP-1E (prvi odstavek)


58. člen ZVCP-1E (osmi odstavek)

58. člen ZVCP-1E (tretji odstavek) – vozniki začetniki

Ni relevantno


Ni relevantno


58. člen ZVCP-1E
(peti in šesti odstavek)- skrajšanje obdobja veljavnosti po 70 oz. 65 letu
Po dopolnjeni starosti 70 let
7. člen (4)Ni relevantno
7. člen (5a)59. člen ZVCP-1E (sedmi odstavek)
7. člen (5b)59. člen ZVCP-1E (sedmi odstavek)
7. člen (5c)153. člen ZVCP-1

15., 16. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih
7. člen (5d)Ni relevantnoOmrežje EU se še vzpostavlja
7. člen (5d)

Prvi odstavek
59. člen ZVCP-1E (osmi odstavek)
Uporaba ZUP
8. člen Ni relevantno
9. člen
(1)
Ni relevantno
9. člen
(2)
Ni relevantno
10. člen
(1)
173. člen ZVCP-1
Pravilnik o vozniškem izpitu (27., 29. člen)
10. člen
(2)
101. člen ZVCP-1E
11. člen
(1)
153. člen (8. odst.) in 154. člen ZVCP-1
18. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih (6. tč. prvega odstavka)
11. člen
(2)
65. člen ZVCP-1E
22. člen Zakona o prekrških
11. člen
(3)
154. člen ZVCP-1 (peti odstavek) in
20. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih
11. člen
(4)
59. člen ZVCP-1E (osmi odstavek)60. člen ZVCP-1E (tretji odstavek)
11. člen
(5)
63. člen ZVCP-1E oz.
151. člen ZVCP-1 in
14.,15. in 16. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih
63. člen ZVCP-1E (šesti odstavek)
11. člen
(6)
17. člen (prvi odstavek) in 20. člen (drugi odstavek) Pravilnika o vozniških dovoljenjih (drugi odstavek)
12. člen Ni relevantnoPojasnjevalna določba
13. člen
(1)
Ni relevantno
13. člen
(2)
101. in 102. člen ZVCP-1E
14. člen Ni relevantno
15. člen Ni relevantno
16. člen
(1)
105. člen ZVCP-1E
16. člen
(2)
105. člen ZVCP-1E
16. člen
(3)
1. člen ZVCP-1E
16. člen
(4)
Ni relevantnoPredložitev predpisov Komisiji se izvede
17. člen Ni relevantno
18. člen

Ni relevantnoOpredeljen datum uveljavitve direktive
19. člen Ni relevantnoOpredeljuje naslovnike

Priloge

Priloga I
(vzorec vozniškega dovoljenja)




- kode

61. člen ZVCP-1E in






- Priloga I. in Priloga II. Pravilnika o vozniških dovoljenjih
podzakonski predpis – izdati nov pravilnik o vozniških dovoljenjih
Priloga II
(A)


















__________



(B)
5. – 11.




161. člen ZVCP-1
72. člen ZVCP-1E in

- 6. in 7. člen Pravilnika o vozniškem izpitu in Priloga št. 7 Pravilnika o vozniškem izpitu,














- 161.163. in 164. člen ZVCP-1,
10. - 15. člen Pravilnika o vozniškem izpitu
Priloga št. 7 Pravilnika o vozniškem izpitu
- ta bo dopolnjen s posebnimi določbami za kategorije AM, A2, B1, C1, C1E


- izdati nov pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vozniškem izpitu







- ta bo dopolnjen s posebnimi določbami za kategorije AM, A2, B1, C1, C1E
Priloga III
1-2Ni relevantnoOpredelitve pojmov
3 skupina 158. člen ZVCP-1E (sedmi,deveti odstavek)
4 skupina 259. člen ZVCP-1E in

3. člen Pravilnika o vozniških dovoljenjih
6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14,
15, 16, 17,18








3. – 8. člen Pravilnika o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 5-58/1982)




184. in 187. člen ZVCP-1
Povzeto v
Pravilniku o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 5-58/1982) – v pristojnosti ministrstva za zdravje.
Priloga IV
1- 1.8.27., 19., 32. člen Pravilnika o vozniškem izpitu
2.- 2.2.173. člen ZVCP-1
80. člen ZVCP-1E
2.3.Ni relevantno
3.- 3.2.332. člen Pravilnika o vozniškem izpitu
80. člen ZVCP-1E
Nov pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vozniškem izpitu
4. – 4.2.5.82. člen ZVCP-1E
80. člen ZVCP-1E

27., 19., 32. člen Pravilnika o vozniškem izpitu
V 82. členu podana podlaga za sprejem podzakonskega akta o načinu zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom članov izpitnih komisij
5. 1.101. člen ZVCP-1E (tretji odstavek)
5.2.177. člen ZVCP-1
82. člen ZVCP-1E
Priloga V61. člen ZVCP-1E (enaindvajseti odstavek)Nov pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vozniškem izpitu – posebne določbe o opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita B kategorije
Priloga VI59. člen ZVCP-1E -)- drugi in tretji odstavekNov pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vozniškem izpitu – posebne določbe o opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita A kategorije (postopni dostop
Priloga VIINi relevantno
Priloga VIIINi relevantnoKorelacijska tabela


Zadnja sprememba: 12/20/2007
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov