Predlog zakona

Naslov zakona:	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
Klasifikacijska številka:	326-07 / 89 - 0001 / 0210
EPA:	1726 - IV
Kratica:	ZVCP-1E
Predlagatelj:	V - Vlada Republike Slovenije
Dodelitev - MDT:	19 - Odbor za promet
Dodelitev - ostali:	17 - Odbor za notranjo politiko javno upravo in pravosodje 22 - Zakonodajno-pravna služba
Datum prejema v DZ:	11/05/2007
Vrsta postopka:	redni
Faza:	prva obravnava
Objava v Poročevalcu:	109/2007 z dne 06.11.2007 117/2007 z dne 22.11.2007 - Zahteva, da se opravi splošna razprava

EVA: 2007-2411-0020
Številka: 00721-14/2007/23
Ljubljana, 25.10.2007




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 143. redni seji dne 25.10.2007 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:

- mag. Radovan Žerjav, minister za promet,
- Dragutin Mate, minister za notranje zadeve,
- dr. Peter Verlič, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
- mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
- Ljubo Zajc, generalni direktor Direktorata za promet, Ministrstvo za promet,
- mag. Bojan Trnovšek, generalni direktor Direktorata za upravne notranje
zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve.

I. Ocena finančnih posledic
			Tekoče leto (t)		t+1		t+2			t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna			281.030		313.030
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna			330.624		368.256
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
Šifra PP	Ime proračunske postavke	Ime proračunskega uporabnika				Znesek za tekoče leto (t)			Znesek za t+1
6863	Učinkovita in uspešna javna uprava 07-13	MJU				281.030			313.018
6999	Učinkovita in uspešna javna uprava 07-13	MJU				49.594			55.238
SKUPAJ:						330.624			368.256
Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP:
Šifra PP	Ime proračunske postavke	Ime proračunskega uporabnika				Znesek za tekoče leto (t)			Znesek za t+1
SKUPAJ:
Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki				Znesek za tekoče leto (t)				Znesek za t+1
SKUPAJ:

"66. voznik začetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katere koli druge kategorije;".

Za 89. točko se pika nadomesti s podpičjem in se dodata 90. in 91. točka, ki se glasita:

"90. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je stranska sankcija, ki jo izreče sodišče po zakonu, ki ureja prekrške, in po tem zakonu in pomeni prenehanje veljavnosti vseh kategorij vozniškega dovoljenja oziroma prenehanje veljavnosti posameznih kategorij vozniškega dovoljenja, če to določa ta zakon;

91. železniška proga po tem zakonu je vsaka speljana pot s tirnicami za promet, razen tramvajska proga.".

V enajstem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 3., 4., 7. ali 8. točko prvega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 11 kazenskih točk.".

V petem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".

"(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.".

V petem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".

V šestem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "4000 eurov", znesek "100.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "400 eurov".

V 65. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Tovor mora biti naložen in pritrjen v skladu s predpisi, ki podrobneje urejajo to področje. Minister, pristojen za promet, izda predpis, ki podrobneje ureja namestitev in pritrditev tovora na vozilu.".

Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.

V dosedanjem tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta četrti in peti odstavek, se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov". Prav tako se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "160 eurov" še v sedmem odstavku 28. člena, petem odstavku 67. člena, četrtem odstavku 68. člena, šestem odstavku 98. člena, četrtem odstavku 99. člena, devetem odstavku 123. člena, devetem in desetem odstavku 190. člena ter šestem in sedmem odstavku 197. člena.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1600 eurov". Prav tako se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1600 eurov" še v petem odstavku 67. člena, četrtem odstavku 68. člena in sedmem odstavku 197. člena.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov".

V točki b) se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "450 eurov". V drugem stavku se besedilo "4 kazenske točke" nadomesti z besedilom "7 kazenskih točk".

V točki c) se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "570 eurov". V drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "9".

V točki d) se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "950 eurov". V drugem stavku se črta beseda "najmanj".

DOSEDANJE VOZNIŠKO DOVOLJENJE		NOVO VOZNIŠKO DOVOLJENJE
A do 125 ccm	=	A1
A do 125 ccm in 11 kW	=	A1
A ≤ 125 ccm in ≤ 11kW	=	A1
A1	=	A1
A ≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg oziroma A – A z omejitvijo ≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg	=	A2
A do 350 ccm	=	A2
A	=	A
B	=	B
C	=	C
D1		D1
D	=	D
E le z vozili kategorije B	=	BE
E		BE, CE in če ima imetnik vozniškega dovoljenja kategorijo D, tudi DE
B + E	=	BE
C + E		CE
D1 + E		D1E
D + E		DE
F	=	F
G	=	G
H	=	AM
A – le do 50 km/h	=	AM

V drugem odstavku 154. člena se za besedo "opustijo" vejica nadomesti s piko in črta besedilo "podkategorije pa se označijo s potrditvijo kategorije in vpisom ustrezne usklajene kode Evropske unije v rubriko Omejitve vozniškega dovoljenja".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora oddati vozniško dovoljenje. Slovensko vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.".

V četrtem odstavku se besedilo "zamenja za slovensko vozniško dovoljenje" nadomesti z besedilom "odda vozniškega dovoljenja".

V petem odstavku se za besedo "skladu" doda besedilo "s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena in".

V prvem in četrtem odstavku 174. člena se besedilo "A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali podkategorij A1, D1 in D1+E" nadomesti z besedilom "A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E , D in DE".

V šestem odstavku 37. člena ZVCP-1 je določena globa v višini 40 eurov za voznika, ki pred prehitevanjem ne da predpisanega znaka.

V 38. členu so določene situacije oz. mesta, kjer vozniki motornih vozil ne smejo prehitevati ali začeti prehitevati. Glede na to, da je prehitevanje pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma, v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev, če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje, vozila ki zmanjšuje hitrost ali se ustavlja pred prehodom za pešce na katerem ali ob katerem so pešci, izredno nevarno, je za kršenje navedenih situacij predpisana višja globa in stranska sankcija 11 kazenskih točk v cestnem prometu.


K 15. členu

Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na katerega stopa pešec, je prepovedana. Z namenom zavarovanja najšibkejših udeležencev cestnega prometa – pešcev je predpisana višja globa in stranska sankcija 7 kazenskih točk.


K 16. členu

Glede na sedanjo formulacijo napovednega stavka prvega odstavka 44. člena ZVCP-1 se obveznost puščanja mimo vseh vozila nanaša le na prometni pas, na katerega se voznik vključuje. Ob takšni definiciji je sporno vključevanje v cestni promet, ko voznik zavija levo, ker ni definirana obveznost, da pusti mimo tudi vozila, ki prihajajo z njegove leve strani, saj ne gre za prometni pas na katerega se vključuje. S spremembo se odpravlja navedena nejasnost.


K 17. členu

Neupoštevanje pravil o prednosti je eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. V letu 2006 se je zaradi kršenja pravil o prednosti zgodilo 4.889 prometnih nesreč, v letu 2005 pa 4.818 prometnih nesreč. V prometnih nesrečah je v letu 2006 umrlo 39 (36) oseb, 245 (255) je bilo hudo telesno poškodovanih, 3.461 (2.965) pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Podatki v oklepajih so za leto 2005. Glede na to, da je neupoštevanje pravil o prednosti neposredno povezano s posledicami prometnih nesreč in slabe prometnovarnostne trende so sankcije na tem področju zvišane.


K 18. členu

Pešci so ena izmed najšibkejših vrst udeležencev cestnega prometa, zato je potrebno posebno pozornost nameniti njihovi varnosti v cestnem prometu. Glede na to, da niso redki primeri prometnih nesreč v katerih so udeleženi pešci, je predpisana višja sankcija z namenom odvrnitve drugih udeležencev cestnega prometa od kršenja določil prvega in drugega odstavka 49. člena.


K 19. členu

Gre za nomotehnično ureditev, saj je pojem "Tirno vozilo" definiran v 23. členu, zato se mora ta tudi uporabiti.

Zaradi varstva gluhih oseb je svetlobni znak obvezen, določeno pa je tudi, da se namesti zvočni signal, ki je enakih frekvenc, kot se uporablja na semaforiziranih cestnih prehodih za pešce, ki bo omogočil lažje in varnejše prečkanje železniške proge tudi slepim in slabovidnim osebam.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 5., 7., 8., 9., 41., 42., 43., 47., 48., 52., 53., 54., 57., 60., 62., 63., 67., 68., 94., 95., 98., 101., 103., 111., 114., 115., 118., 126., 133., 190., 191., 196., 198., 207., 211., 240., 244. in 248. členu.


K 20. členu

Zaradi poenotenja razlage z vsebino »Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge« se doda besedilo »označen samo s prometnim znakom« in se s tem istočasno udeležencem v cestnem prometu še posebej poudari pomen prometnega znaka I-38 oziroma I-38.1 – Andrejev križ.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 21. členu:

Izraz »voznik tirnega vozila zajema vse delavce, ki upravljajo tirna vozila, medtem, ko izraz »strojevodja« (tisti, ki upravljajo z lokomotivo) zajema samo določeno skupino voznikov tirnega vozila.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 22. členu:

Slovenija še ni sprejela določb glede pritrjevanja tovora na vozilih v cestnem prometu. Za pritrjevanje tovora v cestnem prometu se smiselno uporabljajo predpisi ILO o pritrjevanju tovora v pomorskem prometu. Ker zaradi nepravilno ali slabo pritrjenega tovora prihaja do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, bo izdan podzakonski predpis.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 28., 67., 68., 98., 99., 123., 190. in 197. členu


K 23. členu:

Po veljavni zakonodaji tovor, kljub izdanemu dovoljenju za izredni prevoz, ni smel segati več kot 1, 5 m preko zadnjega dela vozila oz. skupine vozil. Z dopolnitvijo drugega odstavka 66. člena ZVCP-1 je v zvezi z navedenim določena izjema za izredni prevoz, kar omogoča v tem primeru, da tovor sega tudi več kot 1,5 m čez najbolj izpostavljeni zadnji del vozila, če ima voznik za to dovoljenje za izredni prevoz.

Globe se zmanjšujejo za 25 % do 50 %. V letu 2005 je bilo zaradi kršenja določil 66. člena ZVCP-1 obravnavanih 105 kršiteljev, od tega je bil 63 kršiteljem izdan plačilni nalog, 42 kršiteljev pa je bilo opozorjenih. V letu 2006 se je število ugotovljenih kršitev povečalo za 16%, saj je bilo obravnavnih 122 kršiteljev, od tega je bila 3 kršiteljem izdana odločba v hitrem postopku, 81 kršiteljem je bil izdan plačilni nalog ter 38 kršiteljev je bilo opozorjenih.


K 24. členu:

69. člen ZVCP-1 obravnava zgolj preseganje največje dovoljene mase in konstrukcijsko dovoljene osne obremenitve in jih ločuje od preseganja skupne mase in s predpisi dovoljene osne obremenitve, ki jo po novem opredeljuje 70. člen. Kazenske sankcije so razdeljene nivojsko glede na obseg preobremenitve.


K 25. členu:

70. člen ZVCP-1 opredeljuje preobremenitve skupne mase in s predpisi dovoljenih osnih obremenitev in dimenzij vozila (izredni prevoz). Na ta način je vsebinsko ločen od 69. člena ZVCP-1, kar je glede na možnost prekoračitve, če je za določen prevoz izdano dovoljenje za izredni prevoz logično in ustrezno. Kazenske sankcije so razdeljene nivojsko glede na obseg preobremenitve.


K 26. členu:

Iz sankcioniranja je izvzeto ustavljanje vozila na pešpoti ali kolesarski poti, če ima voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti. Prav tako se za 25 % - zaokroženo zmanjšuje globa za pravno osebo in odgovorno osebo. sicer pa se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 27. členu:

V členu se poleg voznika doda tudi učitelj vožnje, ki mora biti med vožnjo ves čas zbran, da lahko nemoteno poučuje kandidata za voznika in ob nevarnosti ustrezno reagira.

V tretjem odstavku se pri dovoljenju za prostoročno telefoniranje izvzamejo kandidati za voznika, ki nimajo vozniških izkušenj in tudi tak način telefoniranja lahko predstavlja nevarnost.

Telefoniranje med vožnjo je dejanje, ki zmanjšuje pozornost voznika na dogajanje v prometu. V letu 2006 je bilo izrečenih kar 7099 glob, kar kaže na pogostost te kršitve. Ker je po nekaterih raziskavah opravljenih v tujini telefoniranje med vožnjo tudi eden od vzrokov za prometne nesreče, predlagamo povečanje globe za 50 %.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 28. členu:

Varnostni pas je najučinkovitejša naprava za zaščito potnikov v motornih vozilih. V zadnjih letih se % uporabe varnostnega pasu pri voznikih in potnikih osebnih vozil ni bistveno spremenil, saj je varnostni pas v zadnjih 5 letih v povprečju uporabljalo le 84 % voznikov osebnih vozil. V letu 2006 smo s sistematičnim opazovanjem pripetosti ugotovili, da uporablja varnostni pas v povprečju 83 % voznikov osebnih vozil in 78 % potnikov na sprednjih sedežih. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil delež uporabe varnostnih pasov manjši za 2,7 %. Bistveno slabše pa je stanje pri uporabi varnostnih pasov na zadnjih sedežih, saj je bilo pripetih le 39,8 % potnikov, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 3,5 % manj.

V obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 je bilo 217.987 voznikov osebnih avtomobilov povzročiteljev prometnih nesreč, od tega jih je 203.566 uporabljalo varnostni pas, 4.479 voznikov pa varnostnega pasu v času prometne nesreče ni uporabljalo. V letu 2000 je 54.912 udeležencev prometnih nesreč uporabljalo varnostni pas, medtem ko v letu 2001 55.912, kar je za 0,8% več kot v letu 2000. V letu 2002 55.324 oseb, kar je 0,8% več kot leta 2000. Leta 2003 58.505 oseb kar je 6,5% več kot leta 2000. Leta 2004 60.472 oseb kar je 10% več kot leta 2000. Leta 2005 40.289 oseb kar je 27% manj kot leta 2000. Leta 2006 41.300 oseb kar je 25% manj kot leta 2000.

V letu 2000 varnostnega pasu ni uporabljalo 1.623 udeležencev prometnih nesreč, v letu 2001 pa 1375 oseb kar je 15% manj kot leta 2000. V letu 2002 ga ni uporabljalo 1.210 oseb, kar je 26% manj kot leta 2000. Leta 2003 ga ni uporabljalo 1.091 oseb, kar je 33% manj kot leta 2000. Leta 2004 ga ni uporabljalo 938 oseb, kar je 42% manj kot leta 2000. Leta 2005 ga ni uporabljalo 1078 oseb, kar 15 % več kot leta 2004. Leta 2006 ga ni uporabljalo 1.103 oseb kar je 17,6% več kot leta 2004.

V letu 2006 je na slovenskih cestah umrlo 79 voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je bilo možno ugotoviti ali je varnostni pas uporabljal ali ne. V primerjavi z enakim obdobjem 2005 je bila stopnja uporabe varnostnih pasov pri umrlih voznik osebnih avtomobilov za 0,6 % manjša, pri hudo telesno poškodovanih za 2,3 % večja in pri lahko telesno poškodovanih za 0,9 % večja.

Z namenom zagotovitve višje stopnje uporabe varnostnih pasov med vozniki in potniki motornih vozilih so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.
Z namenom zagotovitve višje stopnje uporabe varnostnih pasov med vozniki in potniki motornih vozilih so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša doseči večji primarni učinek zagrožene sankcije.


K 29. členu:

Nomotehnično se ureja tudi prvi stavek tretjega odstavka, saj kolesarske čelade niso homologirane, zato ga je bilo potrebno ustrezno popraviti.

Značilnost slovenskega prostora je precejšnje nihanje med uporabo čelade na posameznih območjih. Zaščitno čelado najmanj uporabljajo vozniki koles z motorjem na obali in v večjih mestih, večja uporaba pa je v manjših krajih.

Že nekaj let opažamo trend povečevanja števila udeleženih voznikov motornih koles v prometnih nesrečah in približno enako zmanjšanje števila udeleženih med vozniki koles z motorjem. Nesreče z vozniki motornih koles se dogajajo predvsem na cestah, kjer je vožnja motoristom v užitek (npr. nesreč skoraj ni bilo na avtocestah).

Uporaba varnostne čelade pri umrlih voznikih motornih koles je v povprečju 85 %, medtem ko je ta delež bistveno manjši pri umrlih voznikih koles z motorjem udeležencih, saj znaša v povprečju 55 %. Podobno stanje glede uporabe varnostne čelade je pri voznikih motornih koles in koles z motorjem, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, katerih posledica je huda ali lahka telesna poškodba.

Na cestah v RS je bilo v obdobju od leta 2000 do vključno leta 2006 udeleženih 12.259 oseb (vozniki in potniki kolesa z motorjem, motornega kolesa, lahkega štirikolesa), od tega je bilo 396 oseb mrtvih, 2075 hudo telesno poškodovanih in 3.450 lahko telesno poškodovanih, ostali pa so bili nepoškodovani. Varnostno čelado je uporabljalo 10.134 oseb (voznikov in potnikov), 2.125 oseb pa varnostne čelade ni uporabljalo.

Glede na nizek delež uporabe varnostne čelade pri voznikih motornih koles in predvsem pri voznikih koles z motorjem ter posledice, ki jih ima neuporaba varnostne čelade v prometnih nesrečah, predlagamo zvišanje globe.


K 30. členu:

Ker gre za kršitve, ki niso vzrok prometnih nesreč, se predlaga znižanje glob za 50 % - zaokroženo. Zaradi kršenja določil 85. člena ZVCP-1 je policija v letu 2005 obravnavala 78 kršiteljev, od tega je bil 42 kršiteljem izdan plačilni nalog, 31 kršiteljev je bilo opozorjenih¸ zoper 5 kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

V leti 2006 se je število ugotovljenih kršitev zmanjšalo za 26%, saj je bilo obravnavnih 58 kršiteljev, od tega je bil 31 kršiteljem izdan plačilni nalog, 38 kršiteljev je bilo opozorjenih, zoper enega kršitelja pa je bil podan obdolžilni predlog.


K 31. členu:

Gre za redakcijski popravek, saj se pojem »prometna nalepka« ne uporablja in je pri spremembi ZVCP-1A ostal v besedilu.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 56., 89., 102. in 114. členu.


K 32. členu:

V praksi so na motorna vozila (osebni avtomobil, v manjšem številu tudi tovorna vozila) pripeta priklopna vozila, ki so konstrukcijsko izvedena za mnogo večjo obremenitev, kot jo je predvidel proizvajalec vlečnega vozila. To je razvidno iz Izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila ali iz deklaracijske tablice proizvajalca. Vozniki se za takšno kombinacijo odločajo namenoma zaradi prevoza večje količine tovora, česar pa vlečno vozilo in vlečna naprava, čeprav homologirana, nista sposobni prenesti. Posledica takšne preobremenitve je nemožnost varnega upravljanja vozila in s tem ogrožanje tako samega voznika vozila kot tudi drugih udeležencev cestnega prometa.

Ker pa posamezne kršitve iz tega člena niso vzrok prometnih nesreč, so globe znižane za 20 % - zaokroženo.


K 33. členu:

Dopolnitev v četrtem odstavku 91. člena je redakcijske narave in je potrebna predvsem zaradi jasnosti določila.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 8., 35., 45., 82., 87., 101., 115., 123., 126., 165., 176., 180., 190., 194. b, 208., 210., 240., 246. in 251. členu


K 34. členu:

Določba se usklajuje z odločbo ustavnega sodišča. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. US24768, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 67/2005 razveljavilo 8. odst. 92. Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in 35/05), ker je neutemeljeno razlikoval med prevozniki, ki opravljajo posebni linijski prevoz in prevozniki, ki izvajajo javni linijski prevoz, kot sta opredeljena v Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01 in nasl. – ZPCP-1). Izključitev posebnih pogojev za javni linijski prevoz naj ne bi pripomogla k varnosti otrok. Po navedbah pobudnika ustavne presoje avtobusi javnega linijskega prevoza nimajo starostne omejitve, kot to velja za avtobuse, s katerimi pobudnik izvaja posebni linijski prevoz. Vozila prevoznikov, ki opravljajo javni linijski prevoz, naj tudi ne bi bila podvržena posebnim preventivnim trimesečnim tehničnim pregledom. Pobudnik zatrjuje, da do prometnih nesreč ne prihaja zaradi starosti avtobusov, temveč naj bi k večji varnosti prispevala le visoka stopnja vzdrževanja avtobusov. Če naj bi zakonodajalec imel namen zaščititi skupino otrok kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu, bi morali ti pogoji veljati tudi za druge avtobuse, s katerimi se izvajajo tudi druge vrste prevozov. Kljub temu, da je Ustavno sodišče razveljavilo samo 8. odstavek 92. člena, smo pri popravku posegli v 92. člen v takšni meri, da se predlaga novo besedilo tega člena, s čemer se popolnoma sledi odločbi Ustavnega sodišča.


K 35. členu:

Po trenutno veljavni zakonodaji se lahko posebna prevozna sredstva uporabljajo v cestnem prometu samo tam, kjer je dovoljenja hoja pešcev oz. vožnja koles. Iz praktičnih razlogov je uporaba posebnih prevoznih sredstev razširjena, in sicer se lahko uporabljajo na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh, ter v območjih za pešce in v območjih umirjenega prometa.

Določba tretjega odstavka je dopolnjena v smislu, da je izjemoma dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil, seveda pod pogojem, da ni druge primerne prometne površine, ločene od vozišča. Gre za izjemo od pravila, ki omogoča invalidom na invalidskih vozičkih, da se lahko prosto gibljejo, seveda v skladu s predpisi, ki valjajo za pešce oz. kolesarje.

Glede na to, da so na tržišču dostopna miniaturna motorna vozila, ki ne izpolnjujejo tehničnih standardov za motorna vozila, kljub temu, da jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, so ta vozila v petem odstavku 96. člena ZVCP-1 uvrščena med posebna prevozna sredstva.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 36. členu:

Gre za redakcijski popravek v drugem odstavku 97. člena ZVCP-1. Pešci so predvsem v nočnem času pogoste žrtve prometnih nesreč. Z uporabo odsevnih telovnikov živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve se zagotovi večja vidnost in s tem varnost pešcev v nočnem času in ob pogojih zmanjšane vidljivosti.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 37. členu:

Člen ureja treninge kolesarjev, ki imajo ustrezne licence Kolesarske zveze RS na cestah. Določa način in pogoje vožnje kolesarjev in način zavarovanja, kadar izvajajo trening na javnih cestah.


K 38. členu:

Črtano besedilo v petem odstavku je preneseno v 6. člen tega zakona.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 39. členu

V 106., 107. in 108. se zmanjšujejo globe za 50 % - zaokroženo, saj gre za kršitve, ki niso vzrok prometnih nesreč. Zaradi kršenja določil 106. člena ZVCP-1 je policija v letu 2005 obravnavala 7 kršiteljev, od tega je bil 2 kršiteljema izdan plačilni nalog, 4 kršitelji so bili opozorjeni, v letu 2006 pa ni bilo ugotovljenih kršitev.

Zaradi kršenja določil 107. člena ZVCP-1 tako v letu 2005 kot tudi v letu 2006 ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev.

Zaradi kršenja določil 108. člena ZVCP-1 v letu 2005 ni bilo ugotovljenih kršitev, v letu 2006 pa sta bili ugotovljeni dve kršitvi, kršiteljema pa je bilo izrečeno opozorilo.

Glede na majhno število ugotovljenih kršitev zoper jahače in goniče živali predlagamo znižanje globe.


K 40. členu:

Dvanajsti odstavek se dopolni, da se živali v cestnem prometu, ki so brez nadzora štejejo kot ovira v cestnem prometu. Zgodi se, da žival kljub varnostnim ograjam zaide tudi na avtocesto, kjer je potrebno v smislu določb glede ovir na cesti ukrepati tako, da se zavaruje varnost cestnega prometa in ovira – žival odstrani iz vozišča. Za ukrep odstranitve in pa odgovornosti lastnika, se zato upoštevajo določbe 123. člena ZVCP – 1. V trinajstem odstavku gre za redakcijski popravek.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 41. členu

Določba trinajstega odstavka 110. člena ZVCP-1 določa, da pešci ne smejo stopiti na avtocesto ali cesto rezervirano za motorna vozila, ali hoditi po njej. Po trenutno veljavni zakonodaji velja ta prepoved tudi v primeru, ko se vozilo ustavi v sili (npr. prometna nesreča, okvara vozila,…). To pomeni, da glede na veljavno zakonodajo voznik ali potnik vozila ne sme izstopiti iz vozila in npr. poklicati Reševalno službo, Policijo, avtovleko. Z osmo točko štirinajstega odstavka 110. člena ZVCP-1 se takšna prepoved odpravlja, seveda pod pogojem, da je vozilo ustavljeno v sili na odstavnem pasu.

Zaradi zagotovitve večje vidnosti in s tem večje varnosti za vse udeležence v cestnem prometu je v petnajstem odstavku določena obveznost nošenja telovnika rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ki jih morajo nositi osebe, katerim je dovoljena hoja, med hojo po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila. Pri tem so izvzeti delavci rednega vzdrževanja cest pri opravljanju nalog in delavci, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, saj je njihova obveznost nošenja oblačil oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve določena v 8. členu ZVCP-1.

Iz prometnovarnostnih razlogov je predpisana višja globa za voznika ali pešca, ki ravna v nasprotju s prvim ali šestim ali sedmim ali trinajstim odstavkom.


K 42. členu:

Črtani zadnji stavek je prenesen v 6. člen tega zakona.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 43. členu:

Iz kazenske določbe sedmega odstavka 116. člena ZVCP-1 je izvzeto neupoštevanje prometnega znaka za omejitev največje dovoljene mase, saj sta materialna in kazenska določba za navedeno neupoštevanje določeni v 26. členu ZVCP-1 in prepoved prehitevanja za tovorna vozila na avtocesti oziroma cesti rezervirani za motorna vozila, saj je kazenska sankcija na navedeno neupoštevanje določena v 110. členu.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih


K 44. členu:

Tretji odstavek daje dodatno pooblastilo za postavitev začasne prometne signalizacije (triopan prometni znak) tudi inšpekcijskim službam, ki imajo na podlagi predpisov pristojnost izvajati svoja pooblastila na javnih cestah.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 45. členu:

Gre za nomotehnično ureditev člena. Z dopolnitvijo šestega odstavka 119. člena ZVCP-1 je določena sankcija za pešca, ki ne upošteva pomena rdeče luči na semaforju, saj tako materialna kot tudi kazenska določba govorita o vozniku, ki ne upošteva pomena rdeče luči na semaforju.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 46. členu:

Dodano besedilo na koncu prvega stavka tretjega odstavka je potrebno zaradi zagotovitve učinkovitosti dela organov, pristojnih za nadzor in urejanje prometa. V praksi se dogajajo primeri, ko udeleženec cestnega prometa, ki ni pod vplivom alkohola, in kateremu policist prepove nadaljnjo vožnjo iz razlogov, navedenih v 238. in 239. členu ZVCP-1, ne upošteva policistove odredbe. Po sedaj veljavni zakonodaji takšno neupoštevanje policistove odredbe ni bilo mogoče sankcionirati, kar pa je imelo učinek tudi na varnost cestnega prometa. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk v tretjem odstavku pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 126., 190., 197. in 211. členu.


K 47. členu:

Zaradi vse večjega pomena zasebno varnostnih služb pri varovanju premoženja kot tudi spremljanja prireditev, izrednih prevozov, vrednostnih pošiljk in denarja se omogoči in dovoli namestitev in uporaba rumenih utripajočih luči zasebno varnostnim službam. Vozila, namenjena odvozu poškodovanih vozil iz krajev prometnih nesreč imajo običajno pri prihodu na kraj težave, zato je omogočeno, da rumene luči uporabijo tudi takrat, ko so namenjeni k opravljanju nalog. Zaradi ureditve označevanja izrednih prevozov v posebnem členu, so črtane določbe, ki so prenesene v posebni člen.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 8., 35., 82., 87., 123., 180., 190., 208., 210., 216., 219., 221., 240., 246. in 251. členu.


K 48. členu:

Zaradi evropskega trenda po ureditvi izrednih prevozov, je v predlagan posebne člen, ki opredeljuje označevanje vozil, ki prevažajo izredne prevoze in spremljevalnih vozil iztrednih prevozov. Ta se Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, opremijo z rumeno utripajočo lučjo in ustreznim svetlobnim napisom, vozila, ki spremljajo izredni prevoz pa so glede na kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.

Obliko, pogoje in način uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za promet.


K 49. členu:

V prvi točki prvega odstavka se usklajujejo kategorije, ki so na novo določene v tem zakonu.

Zelo razširjeno uživanje alkoholnih pijač se odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami.

Iz statističnih podatkov se kažejo trendi povečanja udeležbe v cestnem prometu v neustreznem psihofizičnem stanju. V letu 2006 je namreč imelo kar 5.427 kršiteljev cestnoprometnih predpisov v krvi nad 1,5 g alkohola/kg krvi, kar je za 10 % več kot v letu 2005, 2.458 (2.316) povzročiteljev prometnih nesreč pa je imelo v letu 2006 nad 1,1 g alkohola /kg krvi, kar je za 6 % več kot v letu 2005.


Tabela 1: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – vse prometne nesreče

		STOPNJE ALKOHOLIZIRANOSTI
	alkoholizirani3 povzročitelji skupaj	0.01 - 0.50	0.51 – 0.80	0.81 - 1.1	1.11 - 1.50	1.51 - 2.00	2.01 – 3.00	nad 3.00
2000	3.662	3,0%	9,3%	12,4%	18,9%	26,0%	26,0%	3,1%
2001	3.721	2,4%	9,6%	12,6%	20,3%	25,4%	25,6%	3,8%
2002	3.700	2,9%	10,3%	13,6%	20,7%	27,9%	21,3%	2,8%
2003	4.020	3,2%	11,6%	14,1%	21,7%	27,4%	18,7%	2,4%
2004	3.926	2,9%	12,5%	14,5%	22,4%	28,4%	17,1%	1,6%
2005	3.242	3,6%	10,1%	14,5%	22,8%	29,6%	17,6%	1,3%
2006	3.544	3,9%	10,4%	14,4%	22,8%	29,1%	17,1%	1,7%
Skupaj	25.815	803	2.734	3.538	5.514	7.135	5.295	619
%	100	3,1%	10,6%	13,7%	21,4%	27,6%	20,5%	2,4%

V obdobju med leti 2000 in 2006 je bil med vsemi povzročitelji prometnih nesreč 267.262 odkrit alkohol v organizmu pri 9,7 % (25.815) povzročiteljih. Pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,50 g/kg jih je bilo 96,9 %, pod dovoljeno mejo jih je bilo 3,1 %. Njihova⁴ povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,55 g/kg alkohola v organizmu.


Tabela 2: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s smrtnim
izidom

			STOPNJE ALKOHOLIZIRANOSTI
	Alkoholizirani5 povzročitelji Skupaj		0.01 - 0.50		0.51 – 0.80		0.81 - 1.1	1.11 - 1.50	1.51 - 2.00	2.01 – 3.00	Nad 3.00
2000	112	3,6%		8,9%		9,8%		19,6%	25,0%	29,5%	2,7%
2001	101	4,0%		7,9%		6,9%		26,7%	25,7%	23,8%	5,0%
2002	92	4,3%		8,7%		10,9%		18,5%	28,3%	25,0%	4,3%
2003	84	2,4%		8,3%		13,1%		28,6%	26,2%	19,0%	2,4%
2004	97	3,1%		10,3%		13,4%		19,6%	32,0%	19,6%	2,1%
2005	83	2,4%		8,4%		14,5%		27,7%	22,9%	18,1%	6,0%
2006	97	2,1%		8,2%		14,4%		19,6%	26,8%	24,7%	4,1%
Skupaj	666	21		58		78		151	178	154	25
%	100	3,2%		8,7%		11,7%		22,7%	26,7%	23,1%	3,8%

___________________________
³ Upoštevani so samo povzročitelji prometnih nesreč, katerih vrednost oziroma koncentracija alkohola je bila znana.
⁴ Povprečna vrednost vseh alkoholiziranih povzročiteljev. Ob upoštevanju zakonske dovoljene mejne vrednosti, bi bila ta stopnja višja.
⁵ Upoštevani so samo povzročitelji prometnih nesreč, katerih vrednost oziroma koncentracija alkohola je bila znana.




V obdobju med leti 2000 in 2006 je bila med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom 1.798 odkrita prisotnost alkohola v organizmu pri 37 % (666) povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom. Med njimi je imelo 96,8 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 3,2 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,64 g/kg alkohola v organizmu.


Tabela 3: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s hudimi telesnimi
poškodbami

			STOPNJE ALKOHOLIZIRANOSTI
	alkoholizirani6 povzročitelji skupaj		0.01 - 0.50	0.51 – 0.80	0.81 - 1.1		1.11 - 1.50		1.51 - 2.00	2.01 – 3.00	Nad 3.00
2000	465	5,2%		9,9%	14,6%	20,9%		25,6%		19,8%	1,5%
2001	379	4,2%		10,6%	17,7%	21,6%		26,1%		17,7%	2,1%
2002	333	5,7%		12,9%	14,7%	24,6%		23,4%		18,0%	0,6%
2003	329	5,2%		11,9%	14,3%	26,4%		27,1%		13,1%	2,1%
2004	294	3,7%		11,9%	19,0%	25,9%		22,4%		16,3%	0,7%
2005	275	3,3%		10,9%	19,3%	24,0%		24,0%		17,8%	0,7%
2006	261	7,7%		12,3%	16,5%	25,3%		23,8%		14,6%	0,0%
Skupaj	2.336	116		265	383	556		579		397	28
%	100	5,0%		11,3%	16,4%	23,8%		24,8%		17,0%	1,2%

V obdobju med leti 2000 in 2006 je bila med povzročitelji prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 10.550, pri 22 % (2.336) povzročiteljih odkrita prisotnost alkohola v organizmu. Med njimi je imelo 95 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 5,0 %. Povprečna stopnja alkohola v krvi povzročiteljev prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je znašala 1,44 g/kg.

Glede na neugodne prometnovarnostne razmere se zaostrujejo sankcije za udeležence cestnega prometa, ki imajo v organizmu več alkohola kot je dovoljeno, saj učinki prisotnosti alkohola v organizmu negativno vplivajo na varnost cestnega prometa. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.


K 50. členu:

Policija ugotavlja, da trend prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih vozil iz leta v leto narašča. Učinki navedenih substanc so enaki oz. podobni, v nekaterih primerih pa celo hujši kot pri alkoholu. Glede na to, da navedene substance zmanjšujejo voznikovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, se zaostruje sankcija, saj je na ta način mogoče omejiti prisotnost tovrstnih substanc pri voznikih med udeležbo v cestnem prometu in posledično izboljšati varnost cestnega prometa. S črtanjem besede najmanj pred številko kazenskih točk pa sledimo 22. členu ZP-1, saj se kazenske točke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v določenem številu.


K 51. členu:

S spremembo drugega odstavka 132. člena se omogoča policistom, da odredijo preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ne da bi pred tem opravili preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, kar je po veljavnem predpisu obveznost policista. S tem se odpravlja dodaten čas, ki ga je potrebno imeti v postopku zaradi preizkusa z indikatorjem in s tem tudi skrajšanje postopka policista.
_________________________
⁶ Upoštevani so samo povzročitelji prometnih nesreč, katerih vrednost oziroma koncentracija alkohola je bila znana.




131. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, 25/06 - uradno prečiščeno besedilo) prepoveduje vožnjo vozila voznikom, ki so pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Voznik je pod vplivom teh snovi, če se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.

V obdobju 2002 do vključno 2006 je bil 2.313 udeležencem prometnih nesreč, od tega 2.012 povzročiteljem, odrejen strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom mamil. 408 udeležencev prometni nesreč je odklonilo strokovni pregled, od tega jih je 371 povzročiteljev prometne nesreče. Na podlagi opravljenega strokovnega pregleda in analize je bilo ugotovljeno, da je v času prometne nesreče vozilo pod vplivom mamil 529 udeležencev, od tega je 469 povzročiteljev prometne nesreče. Na podlagi opravljenega strokovnega pregleda in analize je bilo ugotovljeno, da ni v času prometne nesreče vozilo pod vplivom mamil 1.376 udeležencev, od tega 1.172 povzročiteljev prometne nesreče.

V osmem odstavku 133. člena je opredeljen postopek in pooblastilo policista, ki sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu.V okviru tega postopka lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.

Postopek, ki ga izvede policist, je predpisan v Pravilniku o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (Uradni list RS, 52/06). Postopek je v skladu z 10. odstavkom 133. člena Zakona o varnosti cestnega prometa predpisal minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. V okviru tega postopka lahko policist izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (t.i. hitri test).

Poudariti je potrebno, da Policija ne zavrača uporabo t.i. hitrih testov. Nasprotno, zainteresirani smo za njihovo čim prejšnjo uporabo, vendar pa šele tedaj, ko bodo popolnoma zanesljivi in bodo zmogli prikazati vse vrste v Sloveniji prepovedanih mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Uporaba t.i. hitrih testov je v postopku kot možnost predvidena ravno zaradi vse večjega napredka pri razvoju naprav in sredstev, ki bi policistu na enostaven in verodostojen način nudile potrebne informacije ob postopku z voznikom, za katerega obstaja sum, da ima v organizmu mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi.

Raziskave s tega področja redno spremljamo in preučujemo možnosti uporabe različnih t.i. hitrih testov. Med leti 2003 in 2005 je bilo v obsežni raziskavi delovne skupine imenovane ROSITA (ROadSite Testing Assessment), ki je potekala v nekaterih Evropskih državah in ZDA (kjer se še nadaljuje) preizkušenih več t.i. hitrih testov različnih proizvajalcev kot so. American Biomedica Oralstat, Branan Medical Oratect, Cozart Biosceince RapiScan, Dräger/Orasure DrugTest/Uplink, Lifepoint Impact, Securetec Drugwipe, Sun Biomedical Oraline, Ultimed Salivascreen in Varian OraLab. Temeljni zaključek oziroma ugotovitev delovne skupine je bil, da nobena izmed preizkušenih naprav ni dovolj zanesljiva, da bi jo lahko priporočili za redno uporabo ob kontroli voznikov (http://www.rosita.org). Zaradi navedenega smo že pred časom ocenili, da bi bilo bistveno primerneje, da zaradi vse večjega obsega problematike mamil in psihoaktivnih zdravil v cestnem prometu, najprej pripravimo kvalitetno usposabljanje policistov na to temo, jim predstavimo posamezne vrste mamil, njihov vpliv na uživalca, njihov vpliv na vožnjo, načine uživanja, pripomočke, ki jih pri tem potrebujejo, načine tihotapljenja itn., ter po vzoru nekaterih evropskih držav v policijsko prakso vpeljemo ustrezen standardiziran postopek, saj se zaradi rezultatov takšnih raziskav pri odločitvi za redno uporabo hitrih testov ne gre prenagliti.
V sedmem odstavku gre za redakcijski popravek .


K 52. členu:

Ustavno sodišče RS je z odločbo, št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 123/06 odločilo, da je tretji odstavek 134. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 51/05 – ur. p. b., 69/05, 97/05 – ur. p. b., 108/05, 25/06 – ur. p. b. in 105/06) v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem in da je Državni zbor Republike Slovenije dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja v zvezi z razmejitvijo pristojnosti se za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.

Zaradi navedene odločbe je spremenjena definicija prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, pri čemer je bila pri opredeljevanju novega pojma prometne nesreče z neznatno nevarnostjo uporabljena definicija, ki jo je v svoji odločbi že uporabilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Navedena rešitev se je uporabila zato, ker se postopki o prekršku po uveljavitvi navedene odločbe že izvajajo v skladu z opredelitvijo Ustavnega sodišča in se s tem praktično izvajanje postopkov v ničemer ne spreminja, poleg tega pa pravna opredelitev prometne nesreče z neznatno nevarnostjo na tak način omogoča lažje razumevanje tako za vse udeležence cestnega prometa kot tudi za organe pregona in sodstva.

Z navedeno novo opredelitvijo prometne nesreče z neznatno nevarnostjo se uveljavlja eno izmed temeljnih načel pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da morajo biti zakonske določbe jasne, razumljive in nedvoumne. Načelo pravne države namreč zahteva, da so norme opredeljene tako, da jih je mogoče izvajati. Zakon je skladen z Ustavo, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno. Če norma ni jasna, je dana možnost za različno uporabo zakona in za arbitrarnost državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov (Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, tč 13). S predlagano pravno opredelitvijo, ki vpliva tudi na izvajanje drugih členov ZVCP-1, se omogoča večja jasnost, razumljivost in nedvoumnost in s tem omogoča enotnost uporabe zakona in izključujejo arbitrarnost državnih organov.


K 53. členu:

V 135. členu ZVCP-1 so opredeljene obveznosti udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometni nesreči. Višje globe so predpisane za kršenje prvega, četrtega odstavka ter prve, druge, tretje, četrte, pete ali šeste alineje drugega odstavka tega člena.

Ostale globe, ki so predpisane v tem členu, se niso spremenile, globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 54. členu:

Policija bo na podlagi predlagane formulacije besedila v primeru prometne nesreče z neznatno nevarnostjo lahko odstopila od ogleda. Udeleženci prometne nesreče torej ne bodo več mogli od policistov zahtevati, da opravijo zbiranje dejstev in dokazov v zvezi s prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Kljub temu pa bo Policija o takšni prometni nesreči izdala obvestilo udeležencem prometne nesreče, na katerem bodo udeleženci obveščeni, da ni bil opravljen "ogled" prometne nesreče. Vsak izmed udeležencev bo dobil na kraju izvod tega obvestila, ki ga bo lahko predložil tudi zavarovalnici v primeru uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Policija bo na kraju prometne nesreče z neznatno nevarnostjo lahko nudila strokovno pomoč udeležencem prometne nesreče pri izpolnjevanju Evropskega poročila o prometni nesreči, ki bo temelj za uveljavitev škode pri pristojni zavarovalnici. S tem predlogom odpravljamo administrativno oviro glede uveljavljanja škode, saj bo udeleženec prometne nesreče lahko vse potrebne listine za uveljavitev škode predložil zavarovalnici že takoj ob ocenitvi škode, zavarovalnica pa bo postopek lahko izvedla brez čakanja na t.i. policijske zapisnike, ki so bili v tem primeru lahko posredovani zavarovalnicam tudi daljše časovno obdobje po prometni nesreči. Evropsko poročilo o prometni nesreči je namreč pogoj za uveljavitev škode ne samo v Republiki Sloveniji, temveč tudi v vseh državah članicah Biroja zelene karte. S prihodom Policije na kraj prometne nesreče pa se policijska dejavnost v zvezi z ugotavljanjem dejstev in okoliščin prometne nesreče I. kategorije ne omejuje ali zmanjšuje, saj bo Policija v vsakem primeru morala na kraju ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za razmejitev med prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo in ostalimi prometnimi nesrečami I. kategorije, poleg tega pa tudi ugotavljanjem psihofizičnega stanja udeležencev prometne nesreče.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 55. členu:

Gre za dopolnitev člena, v katerem so opredeljeni pogoji, pod katerimi sme oseba voziti motorno in priklopno vozilo. Za vožnjo motornega vozila se med drugim zahteva pogoj, da oseba poseduje veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi. Direktiva 2003/59/ES z dne 15. julij 2003 predpisuje, da morajo imeti vozniki nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov pridobljene temeljne kvalifikacije in se morajo redno usposabljati ter lahko vozijo te vrste vozil pri nižji starosti, kot jo določa Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih. Za pristop k opravljanju temeljnih kvalifikacij pa se ne zahteva predhodna pridobitev ustreznega vozniškega dovoljenja. Zato daje nov drugi odstavek možnost, da lahko oseba vozi motorno vozilo, ne da bi posedovala vozniško dovoljenje za kategorijo, ki jo vozi, če že ima opravljen vozniški izpit te kategorije, je vključena v pridobivanje temeljnih kvalifikacij v skladu z Direktivo 2003/59/ES z dne 15. julij 2003 oziroma v skladu z določbami Zakona o prevozih v cestnem prometu, in jo pri vožnji spremlja učitelj vožnje.

Ker novela zakona uvaja enotni model vozniškega dovoljenja na plastični kartici in zaradi centralizirane personalizacije listine, stranka vozniškega dovoljenja ne bo mogla pridobiti takoj ob vložitvi vloge. Da se stranki omogoči vožnja vozila v cestnem prometu tudi v času do vročitve vozniškega dovoljenja, bo upravna enota stranki izdala potrdilo o oddaji vloge, na katerem bo navedeno, da izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. Zato je v novem tretjem odstavku predlagana taka ureditev.

V šestem odstavku (novem osmem) se črta besedilo, da se vozniku izreče tudi najmanj 8 kazenskih točk. Ker se z navedeno določbo sankcionira vožnja z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, je potrebno določbo uskladiti z Zakonom o prekrških, ki v 2. odstavku 22. člena določa, da se kazenske točke izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje.

V letu 2005 je bilo zaradi kršenja določil 138. člena ZVCP-1 obravnavanih 15.052 kršiteljev, od tega je bil 5.005 kršiteljem izdan plačilni nalog, 8 kršiteljem je bila izdana odločba v hitrem postopku o prekršku, 335 kršiteljev je bilo opozorjenih¸ zoper 9.704 kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

V leti 2006 se je število ugotovljenih kršitev zmanjšalo za 22%, saj je bilo obravnavnih 11.774 kršiteljev, od tega je bil 5.599 kršiteljem izdan plačilni nalog, 10 kršiteljem je bila izdana odločba v hitrem postopku o prekršku, 444 kršiteljev je bilo opozorjenih, zoper 5.719 kršiteljev pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

Za 50 % - zaokroženo je zmanjšana globa za voznika, ki mu je poteklo vozniško dovoljenje, saj ne gre za prekršek, ki je vzrok najhujšim prometnim nesrečam.


K 56. členu:

V tem členu se popravi sklic, ki se nanaša na spremenjen 173. člen.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 57. členu:

Navedeni člen opredeljuje obveznost za voznika začetnika, da opravi program dodatnega usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur. Besedilo osnovnega člena se dopolni s kategorijo A2.

Ministrstvo za notranje zadeve je po zakonu dolžno zagotoviti izvajanje programa vadbe varne vožnje in skupinske delavnice. Za učinkovito izvedbo te naloge je nujno zagotoviti enotno usposabljanje oseb, ki bodo izvajale program vadbe varne vožnje in skupinske delavnice kot dela programa dodatnega usposabljanja za voznika začetnika. Z dopolnitvijo tega člena je predlagano, da ministrstvo za notranje zadeve izbere izvajalca programov usposabljanja in organizatorja izpitov na javnem razpisu za obdobje petih let. Za zagotovitev neodvisnega in enotnega ocenjevanja na izpitih imenuje minister, pristojen za notranje zadeve, tudi komisijo pred katero kandidati za izvajalce programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic opravljajo izpit.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 58. členu:

Zaradi večje preglednosti zakonskega besedila se v celoti spremeni 146. člen zakona, ker gre za implementacijo večjega števila določb Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, zlasti določb, ki se nanašajo na izdajo vozniških dovoljenj, določitev njihove veljavnosti in opredelitev pogojev za podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj. Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih v 7. členu, točki 2. (a) določa, da so vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, in BE veljavna 10 let. Vozniška dovoljenja za kategorije C1, C1E , C, CE, D1, D1E, D, DE se izdajajo z veljavnostjo 5 let. Direktiva sicer dopušča, da države članice EU same odločijo, da se vozniška dovoljenja za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajajo z veljavnostjo 15 let. Nikakor pa direktiva državam članicam ne dopušča, da bi znižale veljavnost vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E za obdobje krajše od 5 let.

Za vsako podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E je zahtevano ponovno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, ki so določeni v prilogi III. Direktive (vozniki teh kategorij so razvrščeni v skupino 2). Navedeno bodo imetniki vozniških dovoljenj dokazovali z veljavnim zdravniškim spričevalom. Opcijska pravica posamezne države pa je, da tudi pri podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE zahteva pregled, pri katerem se ugotovijo minimalni standardi fizične in duševne sposobnosti za vožnjo.

Izhajajoč iz omenjenih določb direktive je predlagatelj zakona v novem 146. členu sledil obveznim določbam direktive, delno pa upošteval t.i. diskrecijsko pravico, ki jo direktiva državam članicam daje, da lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za osebe, ki dopolnijo starost 50 let. Predlagatelj zakona je pri tem izhajal iz izkušenj dosedanje ureditve, upoštevajoč pri tem specifičnost posameznih kategorij voznikov.

V novem 146. členu je predlagana ureditev, po kateri se bodo vozniška dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajala z veljavnostjo 10 let. Vozniška dovoljenja za vožnjo vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E se bodo izdajala z veljavnostjo 5 let.

Ker je z direktivo državam članicam prepuščeno, da skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za imetnike, ki so dopolnili 50 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravstveni pregledi, je v novem 146. členu predlagana rešitev, da se imetnikom vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE po dopolnjeni starosti 70 let podaljšuje obdobje veljavnosti za 5 let. Imetnikom vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E pa se po dopolnjeni starosti 65 let obdobje veljavnosti dovoljenj podaljšuje za dobo treh let. Podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj se opravi pod pogojem, da oseba opravi zdravstveni pregled. Predpisovanje obveznega opravljanja zdravstvenega pregleda pomeni zagotavljanje jamstva za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti. Ohranjena pa je določba zakona, da se lahko veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji na rok, ki je določen v zdravniškem spričevalu zdravstvene organizacije, pooblaščenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika.

Zaradi spremembe 138. člena zakona se določba desetega odstavka dopolni z opredelitvijo, da se pri izrekanju kazenskih točk šteje, da ima veljavno vozniško dovoljenje tudi oseba, ki vozi s potrdilom, da je oddala vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja.

V predlaganem novem členu, ki vsebuje določbe o izdaji vozniškega dovoljenja, podaljšanju njegove veljavnosti, je potrebno določiti uveljavitev pravic iz te upravne odločbe, kot določa 224. člen ZUP. Ta postavlja splošno pravilo, da lahko stranka prične izvajati pravico z dnem dokončnosti odločbe, če zakon ne določa drugače. V ZVCP-1 je tako predlagano, da prične vozniško dovoljenje veljati z dnem izdaje in ne šele z dnem dokončnosti, stranka pa lahko prične pravice, ki izhajajo iz tega dovoljenja izvrševati takoj.


K 59. členu:

Ker napovedni prvi odstavek 147. člena samo odkazuje na 138. člen, v katerem so določeni pogoji za vožnjo vozil, taksativno pa ne našteva pogojev za izdajo vozniškega dovoljenja, se v tem členu zaradi lažjega izvajanja zakona opredelita dodatna pogoja (zdravstvena zmožnost, predpisana starost) za izdajo vozniškega dovoljenja.

V drugem in tretjem odstavku se v skladu z direktivo (7. člen) določajo strožji pogoji za postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja kategorije A (brez omejitev) oziroma kategorije A2. Strožji pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij A in A2 se predpisujejo z namenom izboljšanja prometne varnosti, zlasti kategorije voznikov, ki je v prometu najbolj izpostavljena in glede na statistične podatke tudi pogosto udeležena v prometnih nesrečah s hudimi posledicami. Zaradi zasledovanja tega cilja je v drugem in tretjem odstavku določeno, da mora imeti oseba za pridobitev kategorije A oziroma A2 najmanj dveletne izkušnje pri vožnji vozil nižje kategorije in opraviti praktični del vozniškega izpita navedenih kategorij.

V novem osmem odstavku gre za prenos 4. odstavka 11. člena direktive, kjer je posebej določeno, da država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar vozniško dovoljenje je v drugi državi članici odvzeto, začasno odvzeto ali razveljavljeno.


K 60. členu:

Gre za spremembo 148. člena, ki je izvedbene narave in opredeljuje pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja po izrečeni stranski sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po veljavnem 148. členu zakona je lahko oseba ponovno pridobila vozniško dovoljenje po 6 mesecih, enem letu oziroma dveh letih od dneva oddaje neveljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti, če je oseba ponovno opravila vozniški izpit.

Ker se navedena stranska sankcija izvrši z dnem pravnomočnosti sodbe (139. in 124. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij), s katero je izrečena, je utemeljeno, da se rok za pridobitev novega vozniškega dovoljenja prične šteti od pravnomočnosti sodbe. Oseba bo v tem primeru sicer še vedno lahko posedovala vozniško dovoljenje, katero pa postane glede na določbo 22. člena Zakona o prekrških neveljavno s pravnomočnostjo sodbe, s katero je izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Da se voznikom prepreči vožnja s takim neveljavnim vozniškim dovoljenjem se v istem členu določi tudi sankcija za prekršek – globa v primeru, da se voznik pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z neveljavnim vozniškim dovoljenjem. Enako se kaznuje tudi voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v drugi državi članici EU na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je prenehalo veljati na podlagi sodbe sodišča.


K 61. členu :

Določba 149. člena je povzeta po Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki določa usklajene kategorije in opredelitve kategorij vozniških dovoljenj. V skladu s tem členom se vozniška dovoljenja izdajajo na obrazcu za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE. Ohranita se nacionalni kategoriji F in G.

Republika Slovenija ohranja z določbo novega 20. odstavka imetnikom vozniških dovoljenj kategorije B možnost vožnje trikoles. Taka ureditev je po direktivi prepuščena nacionalnim zakonodajam in velja samo na njihovem območju. Ker pa je taka ureditev že predpisana v veljavni slovenski zakonodaji, je s tem zagotovljena kontinuiteta pravne ureditve in enakost pravnega položaja voznikov. Starostni pogoj, ki ga za vožnjo trikoles ( katerih moč motorja presega 15 kW), predpisuje direktiva, pa je predpisan v novem 57. členu.

Enotni obrazec vozniškega dovoljenja, ki bo temeljil na obrazcu EU, bo določen s podzakonskim predpisom. V tem členu je še določena ustreznost med kategorijami, ki se bo upoštevala ob zamenjavi sedanjih vozniških dovoljenj za vozniška dovoljenja, izdana na enotnem obrazcu EU.


K 62. členu:

V določbi tega člena se predpisuje starost za izdajo vozniškega dovoljenja posameznih kategorij. Predlagatelj zakona je pri opredeljevanju starosti izhajal iz obveznih določb direktive, kjer so predpisane najnižje starosti za vožnjo vozil posameznih kategorij.

Ker direktiva v 4. členu dopušča možnost, da države članice zvišajo ali znižajo najnižjo starost za izdajo vozniškega dovoljenja nekaterih kategorij, je predlagatelj za vozila kategorije AM predpisal najnižjo starost 15 let namesto 16 let, kot to določa direktiva. Glede na veljavno ureditev (14 let) se predpisana starost zviša na 15 let, ker utemeljujemo z dejstvom, da se bo povečala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesreče po statističnih podatkih najbolj prizadenejo. Iz enakih razlogov se zvišuje starost za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h.

Nekatere izjeme za določitev najnižjih starosti za voznike kategorij C, CE, D in DE so predvidene z Direktivo 2003/59/ES oziroma so določene z Zakonom o prevozih v cestnem prometu.

V tem členu se določa izjema za voznike vozil kategorij C in CE, za katere je sicer zahtevana starost 21 let. Po določbi 2. odstavka tega člena se vozniku vozil kategorije C in CE omogoča vožnja vozil teh kategorij, če dopolni starost 18 let in ima spričevalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij, določenih v prvem odstavku šestega člena Direktive 2003/59/ES. Enako se opusti zahtevan starostni pogoj 24 let za voznika kategorij D in DE, če oseba dopolni starost 21 let in ima spričevalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij, določenih v prvem odstavku ali spričevalo, določeno v drugem odstavku (če opravlja linijski prevoz potnikov, ki ni daljši od 50 km) šestega člena Direktive 2003/59/ES. Starostni pogoj 24 let se opusti tudi, če ima voznik spričevalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij, določenih v drugem odstavku šestega člena Direktive 2003/59/ES, in sicer tako, da se vozniku omogoči vožnja vozil te kategorije s 23 leti.


K 63. členu:

V sedaj veljavnem zakonu je predvidena ureditev, da mora stranka, ki izgubi ali pogreši veljavno vozniško dovoljenje za izdajo novega vlogi priložiti tudi dokazilo o preklicu v Uradnem listu R Slovenije. S predlagano spremembo se odpravlja ta administrativna ovira, ki obenem predstavlja tudi dodaten strošek za državljane. Na podlagi predloga bo vzpostavljen register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, katerega bo vodilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in bo javno objavljen na spletnih straneh tega ministrstva.


K 64. členu:

V 152. členu so vsebovane določbe o vožnji s tujim vozniškim dovoljenjem. V četrtem odstavku tega člena je potrebno določiti, da ne sme v Republiki Sloveniji s tujim vozniškim dovoljenjem voziti oseba, ki ne izpolnjuje starosti, predpisane v 150. členu tega zakona oziroma starosti, določene za vožnjo vozil posameznih kategorij, ki jih opredeljuje Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da veljajo vozniška dovoljenja, ki se izdajajo osebam, starim manj kot določa direktiva, samo na ozemlju države članice, ki izda takšno dovoljenje, dokler imetnik dovoljenja ne doseže najnižje starostne meje iz direktive.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 65. členu:

Sprememba tretjega odstavka opredeljuje, da mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja druge države članice EU oddati, če se pri njem ugotovi telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil. Novo (slovensko) vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.


K 66. členu:

Evidenca o vozniških dovoljenjih se na podlagi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih dopolnjuje s podatki o posameznih kategorijah vozniškega dovoljenja, in veljavnosti obrazca vozniškega dovoljenja.
Pri podatkih, ki jih vsebuje evidenca o vozniških dovoljenjih se omejitev pri A kategoriji črta zaradi uskladitve z določbami direktive.


K 67. členu:

V 157. členu, kjer je opredeljeno pooblastilo ministru, pristojnem za notranje zadeve, da predpiše obrazec vozniškega dovoljenja, se dodajo novi trije odstavki. Predpiše se, da obrazce vozniških dovoljenj in obrazce vlog za izdajo vozniških dovoljenj izdeluje pooblaščeno podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. V tem členu se izrecno opredeli, da se personalizacija vozniškega dovoljenja izvaja na območju Republike Slovenije.


K 68. členu:

V novem 157. a členu se opredeli, da prenos vozniških dovoljenj izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos pošiljk, kar je smiselno zaradi varnosti pri pošiljanju vozniškega dovoljenja, ki je hkrati identifikacijski in varnostno zaščiten osebni dokument.


K 69. členu:

Četrta alineja četrtega odstavka 158. člena se dopolni tako, da se jasneje opredelijo podatki, ki jih vsebuje register avtošol. Za potrebe vodenja registra in zagotavljanje pravilnosti in transparentnosti podatkov o posamezni avtošoli, je potrebno poleg sedeža avtošole voditi tudi podatek o naslovu, na katerem avtošola dejansko opravlja dejavnost, v primeru, da dejavnosti ne opravlja na sedežu. Ta podatek je pomemben predvsem za uporabnike storitev avtošole, saj so na ta način seznanjeni kje se ta storitev dejansko opravlja.

Ker se kazenska določba osmega odstavka napačno sklicuje na materialno določbo petega odstavka, je potrebno napačno sklicevanje črtati. Na novo se v devetem odstavku tega člena predpiše globa za prekršek, če avtošola ne vodi registra kandidatov, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje in dnevnika usposabljanja na predpisan način. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve pri izvrševanju nadzora pogosto ugotavlja kršitve pri vodenju predpisanih evidenc, vendar do sedaj za to kršitev ni bila predpisana globa.


K 70. členu:

V veljavni določbi 159. člena je določeno, da sme avtošola usposabljati kandidate za voznike motornih vozil tudi v podružnici zunaj kraja svojega sedeža, če podružnica izpolnjuje materialne pogoje iz tega zakona in ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odločbo o vpisu v register.

Zaradi nemotenega izvajanja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v skladu s predpisanim programom usposabljanja je potrebno določiti, da so tudi v podružnicah zagotovljeni minimalni kadrovski pogoji. Vsaka podružnica avtošole mora imeti za delo v podružnici zaposlena najmanj dva učitelja vožnje, ker je za zaključek programa usposabljanja obvezno opraviti teoretični in praktični preizkus znanja pred najmanj dvočlansko komisijo avtošole. V številnih primerih je podružnica avtošole zelo oddaljena od sedeža avtošole in je v praksi težko zagotoviti usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil na predpisan način, ki zagotavlja enako dostopno in kvalitetno usposabljanje bodočih voznikov.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 71. členu:

V 160. členu je v prvem odstavku splošno določeno, da lahko vožnjo v cestnem prometu poučujejo učitelji vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje tiste kategorije, za katero poučujejo kandidate za voznike motornih vozil.

Drugi odstavek tega člena se spreminja zaradi uvedbe nekaterih novih kategorij. V členu se določijo izjeme, da lahko učitelj vožnje poučuje kandidate za voznike nižjih kategorij, če ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje »višje« kategorije (tako na primer lahko kandidata za voznika motornih vozil kategorij AM, A1 in A2 poučuje učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje kategorije A).

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 180., 216., 219. in 221. členu.


K 72. členu:

Vsebina teoretičnega dela programa usposabljanja se razdeli na dva dela, na splošni in posebni del, kar omogoča,da se kandidatu pri usposabljanju za opravljanje vozniškega izpita določene kategorije prizna že opravljeni splošni del programa usposabljanja. Pri usposabljanju za dodatno kategorijo se mora kandidat usposobiti le po posebnem delu, ki se nanaša na posebnosti upravljanja vozila posamezne kategorije.

Z dopolnitvijo drugega odstavka se veljavnost, v avtošoli uspešno opravljenega teoretičnega preizkusa znanja omejuje na tri leta. S tem se zagotovi potrebna kontinuiteta teoretičnega in praktičnega usposabljanja kandidata za voznika motornih vozil.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 73. členu :

Zaradi podvajanja pogojev za začetek usposabljanja, ki so sicer predpisani v 179. členu, je 162. člen spremenjen in nomotehnično urejen. S tako ureditvijo odpade obveznost, da morajo kandidati že pred vključitvijo v teoretični del usposabljanja opraviti zdravstveni pregled. Ker je veljavnost zdravniškega spričevala časovno omejena, se na ta način kandidatom omogoči, da zaključijo usposabljanje v daljšem obdobju in pri tem še vedno v času veljavnosti zdravniškega spričevala. Za vključitev v program usposabljanja za voznika kategorije AM je spremenjen starostni pogoj na 15 let.


K 74. členu:

Sprememba omogoča, da so med usposabljanjem kandidata za voznika motornih vozil v vozilu poleg v zakonu že določenih oseb prisotni tudi starši, rejniki in skrbniki. Na ta način se osebam, ki imajo možnost pridobiti položaj spremljevalca, omogoči, da se že tekom usposabljanja kandidata seznanijo s potekom usposabljanja, z nivojem znanja kandidata in tudi sami pridobijo dodatna znanja, potrebna pri spremljanju kandidata.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 75. členu:

Gre za pojasnjevalno določbo tega odstavka, da se za deljeni delovni čas šteje najmanj enourna prekinitev delovnega časa (v katerega pa se ne všteva 30 minutni obvezni počitek).
V istem členu je predlagano podaljšanje učne ure praktičnega dela usposabljanja iz 50 minut na 60 minut, pri čemer je omogočeno, da učitelj vožnje v tem času koristi do 10 minut odmora.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 187. členu.


K 76. členu:

Ministru, pristojnemu za notranje zadeve se da pooblastilo za določitev načina izvajanja programov usposabljanja in načina opravljanja preizkusa znanja po zaključku usposabljanja. S takim pooblastilom je podana pravna podlaga, da se zagotovi enotno izvajanje programov usposabljanja in preizkusov znanja.


K 77. členu:

V 168. členu zakona in v podzakonskem predpisu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati organizacija za izvajanje programa, po katerem morata učitelj vožnje in učitelj predpisov redno obnavljati in dopolnjevati svoje znanje in za izvajanje programov usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole. V istem členu je tudi določeno, da se pooblastilo za izvajanje teh programov podeli organizaciji, ki izpolnjuje predpisane pogoje. V novem četrtem odstavku se daje pravna podlaga za odvzem pooblastila v primeru, da organizacija ne bi izpolnjevala pogojev ali če ne bi izvajala usposabljanja v skladu s predpisi. Natančneje so določeni roki, v katerih morajo učitelji vožnje in učitelji predpisov o varnosti cestnega prometa obnavljati in dopolnjevati svoje znanje.


K 78. členu:

Gre za bolj jasno opredelitev veljavnosti dovoljenja za učitelja vožnje in učitelja predpisov. Veljavni 169. člen opredeljuje, da se dovoljenje izda oziroma podaljša njegova veljavnost za tri leta. Ker je pogoj za izdajo dovoljenja tudi telesna in duševna zmožnost učitelja vožnje in učitelja predpisov, je v tej določbi potrebno opredeliti, da je ta rok lahko krajši, če takšna omejitev izhaja iz zdravniškega spričevala.


K 79. členu:

Zaradi uvedbe nekaterih novih kategorij se spremenijo tudi pogoji za opravljanje vozniškega izpita. V 172. členu so poleg splošnih pogojev za opravljanje vozniškega izpita (prebivališče osebe, usposabljanje v avtošoli..) za opravljanje vozniškega izpita določenih kategorij predpisani tudi posebni pogoji. Posebni pogoji, ki se dodajajo v novih odstavkih tega člena se nanašajo na obveznost predhodnega posedovanja določene kategorije. Tako na primer je v novem petem odstavku določeno, da smejo kandidati za voznike motornih vozil kategorije D1 opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta, ali vozniško dovoljenje kategorije C1 ali C.

Po veljavni ureditvi lahko oseba, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja C kategorije direktno pristopi k opravljanju vozniškega izpita C kategorije brez izpolnjevanja dodatnih pogojev, medtem ko to ne velja za osebo, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja D kategorije, ker takrat nima več veljavnega vozniškega dovoljenja B ali C kategorije, kar je predpogoj za opravljanje vozniškega izpita. Z novim devetim odstavkom se izenačujejo pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja C1, C in D kategorije po izrečeni sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.


K 80. členu:

Spremenjene in dopolnjene določbe 173. člena opredeljujejo pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko opravlja delo člana izpitne komisije in so povzete po Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki določa pogoje za osebe, ki smejo ocenjevati znanje kandidatov pri opravljanju vozniškega izpita. Za te osebe se predpisuje tudi obvezno usposabljanje ter redno obnavljanje in dopolnjevanje znanja z namenom zagotavljanja poenotenega in objektivnega ocenjevanja na vozniških izpitih ter razvijanje in obnavljanje vozniških spretnosti oziroma zagotavljanje enake ravni kakovosti.

V tem členu se ureja tudi postopek z ugovorom kandidata, ki je opravljal vozniški izpit in se ne strinja z oceno izpitne komisije. Sedaj veljavni ZVCP-1 ne določa posebnih pravil postopka za odločanje v tovrstnih ugovorih, temveč je postopek urejen v Pravilniku o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/2006) kar pa ni pravilno, saj se posebna pravila postopka in pooblastilo za odločanje lahko določa le z zakonom. V postopku presoje ocene opravljanja izpita je potrebno izdati upravni akt, ki mora imeti predpisano obliko in vsebino, vključno s pravnim sredstvom, kar je tudi v skladu z temeljnim načelom zakonitosti in načelom varstva pravic strank in varstva javnih koristi. Zaradi navedenega predlog zakona za odločanje o ugovoru daje pooblastilo načelniku upravne enote, na območju katere je izpitni center, ki bo svojo oceno oprl na izpitno dokumentacijo, pisno obrazložitev ocene ocenjevalca in strokovno presojo dveh članov izpitne komisije, ki nista ocenjevala kandidata. Odločitev načelnika pa je dokončna. S predlagano ureditvijo se sledi tudi stališču upravnega sodišča, izraženega z odločbo RS, U 1635/2007-7 z dne 19. 9. 2007.


K 81. členu:

S spremembo določb 174. člena se sledi kategorijam vozniških izpitov, opredeljenih z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.


K 82. členu:

Z dopolnitvijo določbe 177. člena se ministru pristojnem za notranje zadeve podeli tudi pooblastilo za določitev načina zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom članov izpitnih komisij, kot je to določeno v prilogi IV Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.


K 83. členu:

S spremembo 183. člena se dopusti, da zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, F in G izda tako pooblaščena zdravstvena organizacija ali pooblaščen zasebni zdravnik kakor tudi osebni zdravnik. Po veljavni ureditvi, je navedenim osebam lahko izdal zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti le osebni zdravnik. Hkrati se podaljša veljavnost zdravniškega spričevala iz dveh na tri leta. S takšno ureditvijo se omogoči postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja A kategorije brez vmesnega preverjanja zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti voznika. Hkrati se omogoči poklicnim voznikom, da že pridobljeno zdravniško spričevalo o opravljenem pregledu glede na oceno tveganja na delovnem mestu, uporabijo tudi za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če je bil ta pregled opravljen v obsegu, ki je predpisan in je v skladu s Prilogo III. Direktive o vozniških dovoljenjih.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 84. členu:

Dodatno je kot razlog za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled predlagano, da se lahko napoti na pregled tudi imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, pri katerem se izkazuje povečano tveganje v prometu zaradi njegovih osebnostnih lastnosti. Ker v besedilu veljavnega tretjega odstavka 184. člena ni bilo pooblastila za napotitev voznika na kontrolni zdravstveni pregled, temveč samo za napotitev kandidata za voznika, je bilo potrebno navedeno odpraviti. V tretjem odstavku dodana dikcija »da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve« pomeni, da se bo lahko odločba o napotitvi voznika (in kandidata za voznika) na kontrolni zdravstveni pregled izvršila takoj, ne glede na to, ali bo zoper odločbo upravne enote morebiti vložena pritožba k organu druge stopnje. Ker gre za nujne ukrepe v javnem interesu (zagotavljanje varnosti voznika in drugih udeležencev cestnega prometa), je bilo potrebno urediti, da je odločba izvršljiva takoj.


K 85. členu:

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 86. členu:

V četrtem odstavku 189. člena se doda pooblastilo ministru, pristojnemu za notranje zadeve, da organizacijam, ki bodo izvajale program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo določi tudi pogoje glede poslovnih prostorov, opreme, naprav ter kadrov.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 87. členu:

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih. Prav tako se globe izražene v tolarjih nadomestijo z globami izraženimi v eurih še v 206 in 211. členu.


K 88. členu:

V praksi se na registracijskih organizacijah pogosto dogaja, da je potrebno, glede na to, da registracijske organizacije ne opravljajo upravnih overitev; kljub temu, da sta v postopku spremembe lastništva pred pristojnim registracijskim organom navzoča tako prodajalec kot kupec, prodajalca napotiti na UE oz. k notarju, da overi svoj podpis na pogodbi. Strankam navedeno povzroča dodatne stroške, izgubo časa ipd. Zato predlagamo, da v primerih ko sta tako prodajalec in kupec osebno navzoča pred pooblaščeno osebo registracijskega organa, prodajalec podpiše izjavo s katero potrdi pristnost svojega podpisa.


K 89. členu:

Gre za spremembo 223. člena, s katero se konkretizira organ, ki izvaja inšpekcijski nadzor, to je Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Do uveljavitve Zakona, ki bo urejal motorna vozila pa bo inšpektorat opravljal tudi inšpekcijske naloge subjektov, opravljajo registracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnične preglede motornih in priklopnih vozil. V drugem odstavku je Inšpektoratu dodano pooblastilo, da opravlja tudi naloge prekrškovnega organa v primeru kršitev iz 151., 189. in 197. člena (podaja lažne izjave o izgubi ali kraji vozniškega dovoljenja, neudeležba na obveznem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, obveznost odjave vozila) . Kršitve 151. in 197. člena ugotavljajo upravne enote, ki podajajo predloge za uvedbo postopkov za prekrške. V primerih kršitev omenjenih členov do sedaj ni bil določen organ, ki vodi postopke o prekršku. Prav tako v veljavnem zakonu ni bil določen prekrškovni organ za kršitve iz 189. člena. Gre za kršitve v primeru, ko organ, ki vodi evidenco kazenskih točk (ministrstvo za pravosodje), napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže določeno število kazenskih točk, na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, in določi rok za udeležbo na tem izobraževanju, pa se voznik izobraževanja ne udeleži. Za kršitev v primeru neudeležbe na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je v sedmem odstavku istega člena za voznika že predpisana globa (320 eurov).

Inšpektor pa bo v hitrem postopku o prekrških, ki jih določa ZVCP-1 izrekal globe v okviru razponu, ki je določen s tem zakonom (ZVCP-1). Navedeno je v skladu z 52. členom Zakona o prekrških (ZP-1), kjer je posebej določeno, da če je globa predpisana v razponu, se storilcu v hitrem postopku izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače.


K 90. členu:

Gre za redakcijski popravek zakonskih določb, in sicer se namesto množinske oblike (inšpektorji) uporabi edninska oblika (inšpektor). V tretjem odstavku se zaradi pravilnega poimenovanja delovnega področja inšpektorja črta opredelitev, da gre za prometne inšpektorje.


K 91. členu:

Ker so pogoji, ki jih mora izpolnjevati inšpektor, predpisani v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, je nepotrebno, da se pogoji določajo tudi v Zakonu o varnosti cestnega prometa. Navedeno izhaja tudi iz načela, da poseben zakon vedno razveljavi splošnega.


K 92. členu:

Z navedenim členom se konkretizira vsebina materialne določbe iz 227. člena, na katero se nanaša predpisana sankcija.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 93. členu:

Ker je pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzora, podano že v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, prav tako pa tudi v Zakonu o splošnem upravnem postopku, je v izogib temu, da se enaka pooblastila inšpektorju določajo v dveh predpisih, potrebno le-ta črtati.


K 94. členu:

Določba je bila prenesena v četrti odstavek 223. člena zato se 232. člen črta.


K 95. členu:

Veljavna določila 234. člena ZVCP-1 so zaradi nejasnosti pri izvajanju povzročala nemalo težav. Problematično je bilo predvsem določilo drugega odstavka 234. člena ZVCP-1, kjer so bile določene kršitve, zaradi katerih je sodišče moralo kršitelju izreči stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila. Z novo določbo prvega odstavka 234. člena so nejasnosti pri izvajanju tega določila odpravljene, saj se povzročitelja prometne nesreče, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, kaznuje z globo. Poleg tega se mu izreče stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, lahko pa se mu izreče tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Čeprav povzročitev prometne nesreče predstavlja prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je nedvomno povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma je škodljiva posledica že nastala, pa je stopnja storilčeve odgovornosti, okoliščine v katerih je bil prekršek storjen in stopnja ogrožanja vendarle lahko zelo različna. Zato stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ni predpisana obligatorno. S tem je sodišču dana možnost, da bo na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije odločilo, ali bo to stransko sankcijo izreko ali ne. Prometne nesreče po 234. členu bodo torej obravnavane v rednem sodnem postopku, skladno z določbo drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških, razen prometnih nesreč z neznatno nevarnostjo.

Drugi odstavek določa, da sankcija izrečena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.


K 96. členu:

Glede na to, da je bila z novelo Zakona o prekrških (ZP-1C) spremenjena določba drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki razmejuje hitri postopek o prekršku in redni sodni postopek, je črtan prvi stavek prvega odstavka 235. člena ZVCP-1. Skladno z določbo drugega odstavka 52. člena ZP-1 prekrškovni organ ne more odločati o prekršku zoper varnost javnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz navedenega izhaja, da lahko Policija kot prekrškovni organ kršitelju izreče stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu v predpisanem številu od 1 do 17 kazenskih točk. Ne more pa prekrškovni organ izreči kršitelju 18 kazenskih točk, saj je to glede na navedene pravne podlage v pristojnosti sodišča.

Zakon o prekrških v petem odstavku 22. člena omogoča, da se lahko z zakonom določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije, se v novem petem odstavku 235. člena določi, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki mu je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen, če je več kot tretjino kazenskih točk dosegel za prekrške z vozilom te kategorije ali storil prekršek, za katerega je predpisano 18 kazenskih točk.


K 97. členu:

Predlagana sprememba je nujno potrebna zaradi odprave administrativnih ovir, ki so v tem, da morajo organi s posebno zahtevo naprošati za podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo drugi organi. Neposredna povezava z drugimi registri (register vozil, register stalnega prebivalstva, poslovni register..) bo omogočala hitrejšo in bolj ekonomično pridobivanje podatkov, ki jih bodo organi potrebovali izključno v povezavi z opravljanjem nalog iz tega zakona.

Z dopolnitvijo člena se daje pooblastilo za pridobivanje podatkov tudi organizaciji, ki bo na podlagi izvedenega javnega razpisa izbrana za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj. Ministrstvo za notranje zadeve bo z izbranim izvajalcem sklenilo pogodbeno razmerje in v njem uredilo način in postopek pridobivanja podatkov.


K 98. členu

Gre za redakcijski popravek v tretjem odstavku, saj sta bili različni globi predpisani za enak prekršek.

Globe, izražene v tolarjih se nadomestijo z globami izraženimi v eurih.


K 99. členu

S predlaganim novim 238. a členom se ureja pravna podlaga za zaseg motornega vozila, s katerim je storjen določen hujši prekršek, skladno s posebnim pooblastilom po tretjem odstavku 123. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07; ZP-1). Skladno s 123. členom ZP-1 se sme predmete, ki se po prvem in drugem odstavku 25. člena ZP-1 vzamejo, zaseči še pred izdajo sodbe o prekršku. Gre za zaseg predmetov kot poseben procesni ukrep, ki ga odredi sodnik, ki vodi postopek o prekršku. S predpisi, ki določajo prekrške, pa se lahko pooblastijo prekrškovni organi, da smejo zaseči take predmete, kadar uradno zvedo za prekršek. Tedaj morajo ti organi zasežene predmete takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, sodišče pa jih je dolžno takoj sprejeti razen, če ni v predpisu o prekršku drugače določeno. V predlaganem drugem odstavku novega 238. a člena je glede tega predvidena možnost, da se zaseženo motorno vozilo lahko hrani pri policiji vse do izdaje sodbe sodišča o prekršku.

Predlagana nova določba pomeni, da se v primeru, ko je storilec zaloten pri storitvi hujšega prekrška (to pa so tisti, za katere je predpisana globa najmanj 250 eurov ter stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali prepovedi vožnje motornega vozila) sme storilcu na kraju prekrška zaseči motorno vozilo:
- če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekrške iz d. točke sedmega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 30 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju), d. točke devetega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 40 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja), e. točke desetega odstavka 32. člena (prekoračitev za več kot 50 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila), 130. (vožnja pod vplivom alkohola), 131. (vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi), 132. (odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda) ali sedmega ali osmega odstavka 138. člena (pogoji za vožnjo motornega vozila) tega zakona;
- če je kljub prepovedi nadaljnje vožnje, nadaljeval ali ponovil prekršek zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Odredba prepovedi nadaljnje vožnje je poleg 132. člena ZVCP-1 določena tudi v 238. členu tega zakona. Če torej kršitelj ne bo upošteval zakonite odredbe prepovedi nadaljnje vožnje, bo policist takšno motorno vozilo kot predmet prekrška začasno odvzel, saj v konkretnem primeru ukrepi usmerjeni zoper voznika niso bili učinkoviti.

Predlagatelj ocenjuje, da gre za takšne storilce prekrškov, ki so zaradi svojega ravnanja v cestnem prometu nevarni, saj kljub predhodni kaznovanosti oziroma izvedenim ukrepom policistov ne spoštujejo cestno prometnih predpisov ter ponavljajo prekrške iste vrste oziroma storijo nove prekrške, ki pomenijo hujše kršitve, pri tem pa motorno vozilo uporabljajo kot sredstvo za storitev prekrškov.

Kljub temu, da bi bilo v takih primerih mogoče predpisati obvezen izrek stranske sankcije odvzema predmetov, se predlagatelj ni odločil za tako strogo sankcioniranje kršiteljev, ker ocenjuje, da je vsakokratno presojanje utemeljenosti odvzema predmetov, ki jo opravi pristojni sodnik v rednem sodnem postopku, utemeljeno tudi v teh primerih, saj omogoča natančnejšo izbiro in odmero sankcij za posamezen prekršek glede na okoliščine, v katerih je bil le-ta storjen, kar sledi tudi načelu individualizacije sankcij za prekrške.

Z določbo novega 238. b člena se uvaja novo pooblastilo Policije (podobno kot 39.a člen Zakon o policiji predpisuje za kršitelje javnega reda in miru ukrep prepovedi približevanja določeni osebi), katerega namen je, da se za določene vrste prekrškov, povezane s psihofizičnim stanjem, obvezno pridrži voznika vozila. Ta člen opredeljuje pridržanje in čas trajanja pridržanja (izključno) voznika vozila, ki je zaloten pri naslednjih prekrških:
- če ima voznik iz prvega odstavka 130. člena ZVCP-1 (voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1, D, B+E, C+E, D1 + E in D+E; voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago; poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic; učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila; kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila; spremljevalec; voznik začetnik; voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi; voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto; voznik, ki prevaža skupino otrok) več kot 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
- če ima voznik iz drugega odstavka prvega odstavka 130. člena ZVCP-1 (ostali vozniki) več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka
- če voznik odkloni policistovo odredbo ali zahtevo za preizkus alkoholiziranosti oziroma preizkus z napravo ali sredstvom za ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu.

Za pridržanje po tem členu se glede postopka in prenehanja pridržanja ter pravic storilca, ki je pridržan po tem členu se smiselno uporablja zakon, ki ureja postopek o prekršku, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Skladno z določili predlaganega člena bo pridržanje trajalo, dokler se voznik ne bo iztreznil oziroma v takšnem psihofizičnem stanju, da bo sposoben obvladovati svoje ravnanje (prvi podstavek 109. člena Zakona o prekrških), vendar največ 12 ur in ne manj kot 6 ur. To pomeni, da bo lahko voznik, ki bo sposoben obvladovati svoje ravnanje izpuščen na prostost šele po 6 urah, glede na njegovo psihofizično stanje pa se bo lahko ta čas tudi podaljšal. Kdaj bo podano takšno stanje storilca prekrška je dejansko vprašanje in je odvisno od okoliščin konkretnega primera.

Glede na Widmarkov koeficient je hitrost izločanja alkohola iz telesa konstantna v odvisnosti od časa, vendar pa je povprečna stopnja eliminacije alkohola iz krvi 0,15 promila v eni uri. To pomeni, da se v 12 urah izloči iz krvi 1,8 promila alkohola, pri čemer je potrebno upoštevati, da se 5 - 10% nespremenjenega alkohola izloči iz telesa z znojenjem, z delovanjem ledvic in pljuč. Posledice, ki se pojavijo pri voznikih, ki imajo 0,24 – 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, so naslednje: izguba samokritičnosti, precenjevanje lastnih sposobnosti, motnje gibanja, zaznavanja in senzorimotorične koordinacije, motnje aktivne in pasivne pozornosti, neustrezno reagiranje, podaljšanje reakcijskega časa… Stališče nemškega združenja za sodno medicino je, da je voznik, ki ima v organizmu več kot 0,52 grama alkohola na liter izdihanega zraka, absolutno nezmožen za varno vožnjo (ta meja je tudi mednarodno sprejeta).

Pri opredeljevanju navedenih novosti se je zasledoval cilj povečanja vpliva dodatnih ukrepov na ravnanja voznikov, ki najhuje kršijo cestne prometne predpise in s tem ogrožajo v prvi vrsti sebe, poleg tega pa tudi druge udeležence cestnega prometa. Policija ima po sedaj veljavni zakonodaji možnost vozniku, ki krši določila c ali d točke tretjega odstavka 130. člena, d točke četrtega odstavka 130. člena in enajstega odstavka 132. člena ZVCP-1 kršitelju prepovedati le nadaljnjo vožnjo in začasno odvzeti vozniško dovoljenje. S temi ukrepi kršitelju fizično ne preprečimo nadaljnje vožnje, saj mu fizično odvzamemo le vozniško dovoljenje, kar pa ne zagotavlja, da voznik z vožnjo ne bo nadaljeval. Z obveznim pridržanjem bi voznika dejansko "odstranili" iz cestnega prometa ter mu na ta način preprečili ne samo nadaljevanje vožnje z motornim vozilom temveč tudi siceršnjo udeležbo v cestnem prometu in s tem ogrožanje sebe in drugih udeležencev cestnega prometa. Na podlagi statičnih podatkov Policije lahko ugotovimo, da je bilo v letu 2005 pridržanih 418 oseb, v letu 2006 pa 373 oseb, ki so kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljevali z vožnjo v neustreznem psihofizičnem stanju. Da je motorno vozilo lahko tudi nevaren predmet, s katerim je mogoče povzročiti pri človeku najhujše telesne poškodbe in smrt, ni potrebno posebej poudarjati, nenazadnje pa je to v odločbi, s katero je razveljavilo 215. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (iz leta 1998), ugotovilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Odvzem prostosti voznikov, ki najhuje kršijo določbe o psihofizičnem stanju pa kot učinkovit ukrep izvajajo v številnih zveznih državah ZDA kot tudi v Veliki Britaniji.


K 100. členu:

V prvem odstavku 239. člena je dodana nova alineja, ki policista pooblašča, da prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.


K 101. členu:

Za 25 % - zaokroženo se zmanjšujejo globe, ker ne gre za kršitve, ki so pogost vzrok najhujših prometnih nesreč. Zaradi kršenja določbe 242. člena ZVCP-1 je bilo v letu 2005 izdan le enemu kršitelju plačilni nalog, v letu 2006 pa je bil plačilni nalog izdan 4 kršiteljem.


K 102. in 103. členu:

Direktiva o vozniških dovoljenjih v tretjem členu določa, da morajo države članice zagotoviti, da bodo do 19. januarja 2033 vsa izdana vozniška dovoljenja in vozniška dovoljenja v obtoku, v skladu z zahtevami direktive. V prehodnih in končnih določbah, je zato določena obvezna zamenjava vozniških dovoljenj v roku deset let od uveljavitve tega zakona. Ker direktiva izrecno določa, da se imetnikom vozniških dovoljenj ne sme odvzeti ali kakorkoli omejiti nobene že pridobljene pravice do vožnje, je ta ureditev prevzeta v drugem odstavku 98. člena in 99. členu. Enako pa vse pridobljene pravice ohranijo že imenovani člani izpitnih komisij.


K 104. členu:

Ministru, pristojnemu za promet je dano pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa v zvezi s pritrditvijo tovora na vozilu in v zvezi z namestitvijo in uporabo posebnih svetlobnih znakov za vozila za izredne prevoze, in sicer najpozneje v dveh letih od dneva uveljavitve tega zakona.


K 105. členu:

Ministru, pristojen za notranje zadeve je dano pooblastilo, da v soglasju z ministrom pristojnim za šolstvo in šport izda predpis o drugih, za varnost pomembnih okoliščinah pri prevozu otrok, številu pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok, in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila delodajalca , s katerim voznik izkazuje vozniške izkušnje.


K 106. členu

Opredelitev začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev. V tej končni določbi se uredi tudi kontinuiteta veljavnosti določb ZVCP-1 do uveljavitve sprememb, ki so predlagane s tem zakonom. Določbe o omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj na 5 oziroma 10 let se na primer uveljavijo šele z 19. 1. 2013.

V prehodni določbi se določi uveljavitev petnajstega odstavka 173. člena zakona, kjer je sedaj urejen postopke ugovora, v primeru, če se kandidat za voznika motornih vozil, z oceno izpitne komisije ne strinja. Ker določbe tega zakona urejajo postopek ugovora zoper oceno vozniškega izpita na drugačen način kot je to urejeno v Pravilniku o vozniškem izpitu, se v prehodnih določbah prekliče veljavnost določbe tega pravilnika.


BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO: