Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-2311-0090
Šifra: 00715-18/2006/16
Ljubljana, 22.06.2006
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 79. redni seji dne 22.6.2006 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O VINU,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- mag. Franc But, državni sekretar v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano,
- Špela Terpin, sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Anita Mesec Ogrin- podsekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano.
mag. Božo Predalič
V. D. GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
22.06.2006
EVA: 2006-2311-0090
PREDLOG ZAKONA O VINU
1.Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakonodajna tradicija na področju vina je v Republiki Sloveniji, oziroma na njenem ozemlju, izredno dolga in sega v leto 1905, ko je bil sprejet stari Avstrijski zakon, sledil mu je Vinski zakon Kraljevine Jugoslavije (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št. 297 CXXIV iz leta 1929), v letu 1965 je bil v Uradnem listu FLRJ, št. 27/65 objavljen Zakon o vinu, ki mu je sledila še vrsta sprememb in dopolnitev - zadnje prečiščeno besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu SFRJ, št. 31/1987, med tem obdobjem je bil, s ciljem dodatne ureditve, v Socialistični Republiki Sloveniji sprejet Zakon o označevanju vin (Uradni list SRS, št. 21/70). Celotni vinski zakon je Slovenija dobila v letu 1974 in sicer Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74, ki je bil dopolnjen v letu 1986, Uradni list SRS, št. 29/86). Ta je skupaj s prevzetim zveznim Pravilnikom o kakovosti vina iz leta 1981, sprejetim na osnovi tedanjega zveznega Zakona o standardizaciji, veljal tudi po osamosvojitvi Republike Slovenije, in sicer do leta 1997, ko je bil sprejet in uveljavljen Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97), ki je bil v letu 2001 spremenjen oziroma dopolnjen (Uradni list RS, št. 16/01). Ta zakon je sicer že upošteval evropsko zakonodajo, vendar ni mogel upoštevati rezultatov pogajanj Republike Slovenije z Evropsko unijo, poleg tega se je evropska zakonodaja, ki je ob sprejemanju tega zakona temeljila na Uredbi sveta št. 822 z dne 16.3.1987 spremenila, omenjeno Uredbo je kot nosilni predpis zamenjala Uredba sveta št. 1493 z dne 17.5.1999. Evropska unija je na osnovi te Uredbe sprejela vrsto predpisov in mednarodnih sporazumov (navedeni v poglavju prikaz ureditve). Slednje je prav gotovo eden izmed razlogov za sprejem novega zakona o vinu, ki ureja grozdje, mošt, vino in druge proizvode iz grozdja in vina.
Poleg sprememb zakonodaje Evropske unije, se zakon spreminja predvsem zaradi spremenjenih razmer pri pridelavi in trženju vina, na katerega so vplivali predvsem enotni evropski trg na eni strani, kot tudi odpiranje Evropskega trga tretjim državam, v skladu z zahtevami WTO. Tako je tudi naša pridelava grozdja in vina soočena z velikimi svetovnimi presežki vina gleda na potrošnjo. Navedeno predstavlja za naše vinogradništvo in vinarstvo, ki je bilo vrsto let orientirano skoraj izključno k prodaji na domačem trgu (slednje je bilo možno, saj je bila v polpreteklem obdobju na slovenskem trgu ponudba uravnotežena glede na povpraševanje, oziroma je bila pred desetletjem ponudba celo manjša od povpraševanja), nov izziv, novo nevarnost, a hkrati tudi priložnost. Navedeno zahteva spremembe pri pridelavi grozdja, vina, organiziranosti, tržnih pristopih, s tem pa tudi v zakonodaji, ki vpliva na navedena področja.
Želje po spremembi zakonodaje so nenazadnje izrazili tudi vinogradniki in vinarji sami.
Vlada je zato pripavila predlog zakona že v letu 2005 in ga posredovala v Parlament. Slednji je predlog zakona najprej z veliko večino sprejel, po odložilnem vetu Državnega sveta pa Državni zbor v začetku leta 2006 zakona z veliko večino ni ponovno potrdil.
Vlada je zato pripravila novo besedilo zakona, ki je izredno podobno besedilu prejšnjega predloga. V predlogu zakona je upoštevan rezultat izvedene ankete v Posavju, zato je v besedilu določeno, da se vinorodno območje Republike Slovenije deli na tri vinorodne dežele in 9 vinorodnih okolišev. Prav delitev vinorodnega območja Republike Slovenije je bil glavni razlog, da zakon po odložilnem vetu Državnega sveta ni bil ponovno izglasovan.
1.1. ocena stanja
a.) Stanje v panogi v svetu in Evropski uniji
V svetu se je obseg površin zasajenih z vinogradi zmanjševal od rekordnih 10, 2 mio ha v začetku osemdesetih vse do leta 1997, kasneje pa je začel spet rasti in sicer zelo intenzivno do leta 2001, po tem letu pa je sledila stabilizacija obsega površin. Obseg v letu 2004 je 7,9 mio ha (od tega 59,7% v Evropi, kar predstavlja 3,2 mio ha). Ocena strokovnjakov v okviru ekonomskega sveta mednarodne organizacije Office International de la Vigne et du Vin je, da bo obseg površin v bližnji prihodnosti še rastel in sicer predvidoma na 8 mio ha v 2007.
Del vinogradov je namenjen pridelavi konzumnega grozdja in rozin (ocenjuje se, da se 25% pridelanega grozdja porabi za svež konzum, 7% pa za rozine), velika večina grozdja od skupnega pridelka okrog 650 mio centov pa je namenjena predelavi v vino – povprečje pridelave v zadnjih treh letih (2002, 2003 in 2004) je 273 mio hl/ leto, kar je precej manj, kot je bilo pridelka v začetku osemdesetih: 380 mio hl, vendar je pridelek spet v rahlem porastu. 69 % vina se pridela v Evropi, od tega v državah članicah Evropske unije EU(25) 60%, sledi Amerika s 17%, ostali kontinenti predstavljajo le 4-5 % pridelave, vendar je pridelava na teh območjih v izrazitem porastu in je izrazito izvozno usmerjena (predvsem v: Avstraliji, Novi Zelandiji, Južnoafriški Republiki, Čilu).
Potrošnja vina je bila najvišja ob zaključku sedemdesetih in na začetku osemdesetih let (preko 280 mio hl letno), kasneje se je ob koncu 90 stabilizirala med 227 in 228 mio hl, v zadnjih treh letih (2002, 2003 in napoved 2004) pa je spet nekoliko porastla in sicer je povprečje zadnjih treh let 233 mio hl/ leto. Od tega Evropa potroši 68% ((EU 25) - 58%) Amerika 20%, Azija 7% ostali kontinenti pa le 2-3%. Po oceni EU komisije v Evropi letno pade potrošnja za 750 000 hl in strokovnjaki pričakujejo takšno padanje tudi v prihodnje.
Pridelek vina V Evropski uniji se giblje od 165, 599 mio hl (EU 15) v letu 2002/2003 do
194, 390 mio hl (EU 25) v letu 2004/2005. Povprečje zadnjih petih let znaša 178, 164 mio hl na leto. Glavne pridelovalke so: Italija, Francija, Španija, ki skupaj pridelajo več kot 90% vsega vina. Potrošnja vina v EU- brez potrošnje, ki izhaja iz ukrepov skupne tržne ureditve za vino se giblje okrog 130 mio hl, za druge namene se uporab nekaj manj kot 10 mio hl, ostala pridelava pa se umika s trga preko ukrepov različnih destilacij, uporabe za druge namnene, kot je vino, uporabe koncentriranih in rektificiranih moštov . V zadnjih letih je uvoz v porastu in že presega 10 mio hl ( 10 % letni porast), izvoz pa stagnira in je le še malenkost nad obsegom uvoza. Iz navedenega izhaja da se v Evropski uniji ustvarja letni presežek vina v višini, ki že krepko presega 20 mio hl na leto in se ob malo močnejših letinah že giblje proti 30 mio hl. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je potrošnja vina v EU v stalnem upadanju.
Po napovedih ekonomskega sveta pri mednarodni, medvladni organizaciji OIV (Office international de la vigne et du vin) se predvideva da bo v bližnji prihodnosti (izvedena je projekcija za 2008) proizvodnja vina na svetovni ravni večja od potrošnje za 38 do 65 mio hl/ leto ali v povprečju 50 mio hl/ leto.
Skupna kmetijska politika Evropske unije na področju vina zato z različnimi ukrepi zmanjšuje pritisk na trg z umikanjem proizvodov s trga, in sicer s tremi vrstami različnih destilacij, z izvoznimi vzpodbudami za namizno vino, s podporo trajni krčitvi vinogradov, s podporo uporabe grozdja, mošta in vina za druge namene kot je vino in pitni alkohol, z omejevanjem širjenja obsega vinogradov (preko sistema pravic za obnovo vinogradov) ter s podporo skladiščenja namiznega vina. Kljub temu pa tudi sama Evropska komisija (glej poročilo o učinkovitosti tržne ureditve za vino) trga z vinom ne ocenjuje kot ustrezno stabilnega, ukrepe ocenjuje kot nezadostno učinkovite, saj le ti niso pripomogli k ustrezni konkurenčnosti evropskih pridelovalcev oziroma vsaj k povečevanju njihove konkurenčnosti v primerjavi s tretjim svetom.
Gornjo trditev potrjujejo predvsem naslednje številke: ob relativno konstantnem izvozu iz Evropske unije, ki je v zadnjih petih letih (EU 15) porastel iz 12,8 mio hl le na 13,7 mio hl, je v istem obdobju uvoz vina iz tretjih držav na trg Evropske unije porastel iz 5,8 mio hl na 11,6 mio hl. Glavne države izvoznice vina na trg EU so bile Avstralija, ZDA, Čile, Južnoafriška Republika, Bolgarija in Makedonija.
V letu 2005 bo tako ukrep t.i.krizne destilacije vina (destilacija v alkohol in poraba bio etanola v sektorju goriva), samo za odkup vina predstavljal strošek preko 200 mio EUR (ne upoštevaje podpor pri uporabi bioetanola in stroškov skladiščenja), in sicer so ta ukrep uporabile Francija (tudi kakovostno vino pdpo), Španija, Grčija, Italija in v manjšem obsegu Madžarska. Torej lahko zaključimo, da je ponudba vina v Evropski uniji izrazito nad povpraševanjem in da Evropska kmetijska politika do sedaj ni našla primernega orodja za ustrezno uravnavanje trga z vinom (za vzpodbujanje večje konkurenčnosti v primerjavi s tretjimi državami).
Navedena situacija vrši dodatne konkurenčne pritiske tudi na naše pridelovalce, zato je izjemno pomembno, da se pridelava vina in njegovo trženje usmeri v zmanjševanje stroškov pridelave na eni strani, na drugi strani v čim višjo kakovost, iskanje tržnih niš ter v učinkovito, to pa pomeni tudi organizacijsko povezano, trženje in to tako na slovenskem trgu, kot predvsem v izvozu na trg EU in na trg tretjih držav.
(vir podatkov za to poglavje: EU Evrostat in Statistika OIV)
b.) Stanje v panogi v Republiki Sloveniji
V register pridelovalcev grozdja je vpisanih 16 500 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja na 12 700 ha, iz letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije 25 000 ha vinogradov. V register je vpisanih 23 300 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleničenje je registrirano skoraj 1400 pridelovalcev, od tega je 16 večjih (preko 500 000 litrov letno).
Razlog za velik del neregistrirane pridelave je:
· deloma v veliki razdrobljenosti - glej tabelo Razdrobljenost pridelave, ki ponazarja razrez po velikostnih razredih (iz nje je namreč razvidno, da je strukturna razdrobljenost že pri vinogradnikih, ki prijavljajo pridelavo, to pa so praviloma večji pridelovalci, zelo velika); ob tem je treba dodati še podatek, da so zavezanci za vpis tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo;
· deloma pa tudi v izogibanju prijavam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom- predvsem pa obdavčitvi.
Tabela: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec; vir: RPGV, stanje 27.6.2005)
| Velikostni razred | Površina vinogradov (ha) | Št. pridelovalcev |
| < 0,1 ha | 325 | 4341 |
| 0,1 – 0,5 ha | 3310 | 14083 |
| 0,5 – 1 ha | 2146 | 3050 |
| 1 – 2 ha | 2343 | 1679 |
| 2 – 5 ha | 2939 | 965 |
| > 5 ha | 5651 | 352 |
Več kot 90 % pridelovalcev na območju dosedanjih vinorodnih okolišev, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena, in sicer v Halozah, Prekmurju, Šmarje - Virštajnu, Dolenjski in Beli krajini obdeluje manj kot 1 ha vinogradov; manj kot 0,5 ha pa obdeluje večina pridelovalcev v vinorodnih okoliših Prekmurje (94%), Bela krajina (93%) in Dolenjska (92%).
Največji premiki k izboljšanju velikostne strukture vinogradov so se dogodili na območju vinorodnega okoliša Goriška brda, in sicer v tem okolišu 62% pridelovalcev obdeluje več kot 1ha vinogradov, 11% pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogradov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov zajeta preko letalskih posnetkov praktično enaka kot površina vpisana v register. Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi pod 50%.
Pridelek, prijavljen v registru, se giblje po letih kot je razvidno v spodnji razpredelnici in na njegov obseg vplivajo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina pdpo (70%). Hkrati je priložen tudi prikaz gibanja zalog vina prejšnjega letnika na dan 30.9.
Tabela: Pridelava vina po letih (v 1000 litrih; vir: RPGV)
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 |
| 64.495 | 53.970 | 51.976 | 61.849 | 51.500 |
Tabela: Gibanje zalog po letih (v 1000 litrih; vir: RPGV)
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 |
| 31.100 | 34.900 | 31. 500 | 34. 400 | 39,2 |
Na vinorodnem območju Slovenije pridelujemo 48 sort vinske trte, zastopanost glavnih sort je razvidna iz spodnje tabele.
Tabela: Zastopanost glavnih sort vinske trte (vir: RPGV, stanje 27.6.2005)
| Vinorodna dežela Primorska |  | Vinorodni deželi Posavje in Podravje |
| Sorta | % | | Sorta | % |
| Refošk | 18 | | Laški rizling | 24 |
| Merlot | 15 | | Žametovka | 10 |
| Rebula | 12 | | Šipon | 8 |
| Malvazija | 10 | | Renski rizling | 7 |
| Chardonnay | 8 | | Chardonnay | 7 |
| Cabernet sauvignon | 8 | | Sauvignon | 6 |
| Sauvignon | 6 | | Modra frankinja | 6 |
| Sivi pinot | 4 | | Beli pinot | 4 |
| Laški rizling | 3 | | Sivi pinot | 3 |
| Zeleni sauvignon | 3 | | Rumeni muškat | 3 |
| Ostalo | 13 | | Ostalo | 23 |
Ocena delovnih mest v panogi je, da je od panoge direktno odvisnih cca 3000 delovnih mest, in je narejena ob predpostavki, da obdelava 5 ha vinogradov zahteva 1 delovno mesto, da je v povprečju na 30 ha potrebno dodatno delovno mesto za pridelavo vina, stekleničenje in logistiko do končne prodaje.
Ocena bilance pred trgatvijo 2006:
prehodna zaloga pred trgatvijo september 2005 + 39,2 mio litrov
prijavljen pridelek, trgatev 2004 + 52,9 mio litrov
ocena potrošnje na domačem trgu * - 50,00 mio litrov
redni izvoz ** - 4,50 mio litrov
redni uvoz ** + 4,7 mio litrov.
( * podatek SURSa iz meritev po gospodinjstvih je le 7,5 litra /leto in je zajet po metodologiji, ki ne predstavlja celotne porabe. Dejstvo je, da je potrošnja glede na isti vir podatkov v upadanju, saj je padla v petih letih iz 12 l /leto na 7 l /leto - izmerjen padec potrošnje pa ocenjujemo kot realen podatek o padcu prodaje, ker se hkrati zaradi spremembe v prehodnih z
zalogah potrošnje, prav tako ne da izračunati iz bilance, jo lahko samo ocenjujemo.)
Zato oceno potrošnje naredimo na osnovi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog, ker pa obseg pridelka vpliva tudi na različen delež javnega trženja, lahko govorimo le o oceni- iz nje izhaja 24 litrov registriranega vina/leto na prebivalca, z veliko verjetno zato lahko ocenimo, da je skupna potrošnja (registrirana in neregistrirana prodaja) 40 litrov/leto prebivalca potrošnjo.
(**uvoz in izvoz sta ocenjena na letnem nivoju glede na podatke preteklega leta)
Da je dejanska potrošnja višja od potrošnje v javnem trženju, ki izhaja iz bilance dokazuje tudi odgovor na vprašanje v javnomnenjski anketi, izvedeni v 2005, ki se je glasil: »Kje se oskrbujete z vinom ?«, kar 18,9% vprašanih odgovorilo, da imajo lastno, doma pridelano vino (slednje v največjem obsegu ni evidentirano v registru), hkrati je 35,5% anketiranih odgovorilo, da se oskrbujejo z vinom direktno pri pridelovalcu. Le ocenjujemo lahko, da tudi del te oskrbe ni javno evidentiran in ne predstavlja prijavljenega pridelka v registru pridelovalcev grozdja in vina, kar je logičen zaključek tudi ob upoštevanju obsega površin vinogradov, ki niso prijavljene v register.
Glede na vse navedeno, ob naslednji trgatvi (trgatev 2006) prehodne zaloge kljub količinsko slabemu letniku 2005, ne bodo pomanjšale, pač pa zvišale (brez upoštevanja morebitnega premika večjih količin vina iz t.i. sivega trženja v javno trženje, kar se je do sedaj v obdobjih s težavno prodajo dogajalo. Če se nam v prihodnosti dogodi nekaj zaporednih količinsko močnih trgatev lahko pričakujemo hiter porast prehodnih zalog in s tem dodano bistveno poslabšanje stanja v panogi, ki se odraža predvsem v padanju cen, kar pa zaradi velike cenovne neelastičnosti pri prodaji vina ne bo dvignilo potrošnje, kar seveda pomeni, da bo neprodano vino ostalo v kleteh hkarti pa se bo zaradi nižjih cen še dodatno poslabšal ekonomski položaj pridelovalcev.
Količinsko je prodaja preko rednih kanalov trženja v opazovanem obdobju, odkar je vzpostavljen tržno informacijski sistem, ki spremlja obseg prodaje in cene (pričetek spremljanja v prvi polovici leta 2004), zaenkrat stabilna, opazna so sicer običajna sezonska nihanja prodanih količin.
Povprečne cene vina na domačem trgu so po podatkih tržno informacijskega sistema, kjer se spremljajo cene pri pridelovalcu, kot sledi:
Geo. poreklo | Slovensko geografsko poreklo |
Kakovost vina | Namizno vino
|
Deželno vino PGO
| Kakovostno vino ZGP
|
Vrhunsko vino ZGP
|
Barva | Belo | Rdeče | Belo | Rdeče | Belo | Rdeče | belo | Rdeče |
2004 | 143,33 | 157,82 | 179,85 | 289,79 | 290,12 | 444,19 | 809,48 | 967,74 |
2005 | 150,89 | 167,11 | 180,26 | 245,55 | 265,27 | 446,25 | 782,78 | 947,69 |
| 2006* | 161,17 | 180,94 | 187,02 | 295,99 | 272,16 | 445,13 | 838,31 | 1011,40 |
Vir: TIS
* navdena je zadnja cena v TIS (7-8 teden)
V tabeli se nahajajo cene pri pridelovalcu vina. Drobnoprodajne cene vina za najbolj prodajno kategorijo (belo kakovostno vino ZGP) pa so se po podatkih SURSa gibale kot sledi: 2001: 436,75 SIT/ liter; 2002: 488,74 SIT/ liter; 2003: 540,94 SIT/ liter, 2004: 481,65 SIT/ liter, v 2005 (od 1-5): 459,18 SIT/liter.
Cene, tako prodajne pri pridelovalcu vina kot drobnoprodajne, padajo (čeprav je dejstvo, da so v enakem obdobju pri pridelovalcih padle v deležu za še enkrat več kot v maloprodaji), kar se najbolje odraža na najbolj prodajani kategoriji vin (kakovostno belo vino ZGP predstavlja v strukturi prodaje 49% prodanega vina). Opozoriti je potrebno tudi na veliko razliko med cenami pri pridelovalcu in drobnoprodajnimi cenami, delež proizvajalca v drobnoprodajni ceni v povprečju znaša le 57,7% DPC, pri čemer pa v poročanju TISa dodatni popusti trgovcem (rabati, super rabati) niso zajeti, tako da ocenjujemo, da je delež proizvajalca v DPC še manjši- pod 50 %.
Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena, uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Pozitivno je to, da počasi (kar je logično glede na nasičenost trga) a vztrajno raste izvoz vstekleničenega vina iz 3,8 mio litrov v letu 1998 na 4,8 mio litrov v 2003 in rahel padec na 4 mio litrov v 2004. Glavni trgi za slovensko vino so bili: Bosna in Hercegovina: 1,5 mio litrov, ZDA 1,3 mio litrov, Hrvaška 1,0 mio litrov, Srbija in Črna gora 0,3 mio litrov in Nemčija: 0,27 mio litrov. Poleg stekleničenega je bilo v tem letu izvoženo še 0,9mio litrov nevstekelničenega vina. Uvoz je v letu 2004 dosegel 3,9 mio litrov neustekleničenega vina in 1,1 mio litrov vstekleničenega vina. Glavne države izvoznice na naš trg so bile: Italija 1,65 mio, Makedonija 1,4 mio litrov in Čile 0,5 mio litrov.
Povprečna izvozna cena v letu 2004 je znašala 307 SIT/ liter, povprečna uvozna cena v enakem obdobju pa je dosegla 233 SIT/ liter.
1.2. razlogi za sprejem zakona
Bistveni razlogi za sprejem novega zakona so na kratko naslednji:
- novi izzivi in nova situacija v panogi (odprti trg, velika konkurenca, presežek pridelave nad potrošnjo tudi na domačem trgu, padajoče cene),
- posledično zahteve pridelovalcev po spremembah,
- uskladitev s pravnim redom Evropske unije, predvsem pa z rezultati pristopnih pogajanj.
S ciljem usklajevanja s pravnim redom Evropske unije je potrebno v zakon uvesti predvsem naslednje spremembe:
Zakon iz leta 1997 ureja bistveno večji obseg pridelkov vinskega sektorja, kot ta predlog zakona, saj za nekatere pridelke oziroma proizvode ni več razlogov, da bi jih urejal oziroma so tudi v predpisih Evropske unije urejeni z drugo zakonodajo, ki ne izhaja iz tržne ureditve za vino (npr. kis). Nadalje predlog zakon uvaja tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz, ki sta bila v veljavnem zakonu urejena le kot sestavni del geografske označbe, kar bi skupaj s pravnim redom Evropske unije, ki velja tudi v Republiki Sloveniji, lahko vnašalo zmedo glede pojmov in povzročalo nejasnosti.
Neusklajene z mednarodno pogodbo o priključitvi Republike Slovenije k Evropski uniji, ki je sestavni del pravnega reda, so v veljavnem zakonu tudi minimalne zahteve po naravnem alkoholu.
Pri registru pridelovalcev grozdja in vina veljavni zakon ne predvideva grafične evidence o površinah vinogradov, ki bi bila neodvisna od zemljiškega katastra. Ker z vsemi evidencami o površinah zaradi zahtev EU (grafična površina in zahtevana natančnost) tako v predlogu zakona prehajamo iz numeričnih evidenc na grafične evidence o površinah, dobljene na osnovi grafičnih enot rabe (GERKov) (skladno s predvideno spremembo zakona, ki ureja kmetijstvo).
Veljavni zakon ni urejal ugotavljanja sestavin vina, kot ga predvideva EU zakonodaja, kot tudi ni določal vzpostavitve banke podatkov rezultatov izotopskih analiz grozdja oz vina (ta naloga je do sedaj potekala kot raziskovalna naloga).
Veljavni zakon pozna omejitev, ki določa, da mora biti vino stekleničeno znotraj območja vinorodnega okoliša. V skladu s predlogom zakona je možno donegovano vino stekleničiti tudi izven vinorodnega okoliša, saj bi bila bolj omejujoča določba v nasprotju s predpisi Evropske unije, kar je razvidno iz sodne prakse Evropskega sodišča (primer sodne prakse Evropskega sodišča : C 47/90, vina Rioja). Vendar pa smo s ciljem nadzora nad tem vinom (preprečevanje morebitnega mešanja, ipd) uvedli dvakratno oceno vinai: preden donogovano vino zapusti vinorodni okoliš in po polnitvi, s čemer se enostavno potrdi oziroma ovrže istovetnost vina.
S predlogom zakona dodatno usklajujemo uporabo različnih izrazov z zakonodajo Evropske unije.
V veljavnem zakonu niso bili določeni pogoji za pridelavo poskusnega vina, kot tudi ni bilo določeno kaj je brezalkoholno in nizkoalkoholno vino. Možnost pridelave poskusnega vina za trg ima hkrati vpliv tudi na spodaj navedene cilje.
S ciljem omogočanja pridelovalcem, da se uspešno soočijo z novimi izzivi in novo situacijo v panogi s predlogom zakona uvajamo predvsem naslednje spremembe:
Predlog zakona razširja uporabo tradicionalnega izraza vino PTP (do sedaj le vini: »cviček vino PTP Dolenjska« in »teran vino PTP Kras«) tudi na druga vina, za katera bodo pridelovalci pripravili ustrezen elaborat. S tem se v bistvu uvaja večja možnost prehoda na t.i. romanski sistem zaščite porekla vina in s tem bolj aktivno vlogo pridelovalcev pri varstvu in zaščiti geografskega porekla, kar je eden od željenih ciljev, saj ima geografsko poreklo pomembno vlogo pri promociji in uspešnem trženju vina. Ker hiter prehod iz germanskega sistema v romanski sistem varstva in zaščite geografskega porekla ni možen in tudi najbrž ni sprejemljiv za vse pridelovalce in ker je predpogoj za prehod iz germanskega na romanski tip varstva in zaščite geografskega porekla uspešna organiziranost pridelovalcev, za katero ocenjujemo, da še peša, s predlogom zakona ohranjamo germanski sistem in vzporedno uvajamo romanski sistem varstva in zaščite porekla vina.
S ciljem koncentracije pridelave in s tem zmanjševanja administrativnih omejitev, se v predlogu zakona zmanjšuje obseg vinorodnih okolišev, žal je obseg vinorodnih okolišev in dežel večji od prvotnega predloga ministrstva za kmetijstvo, vendar je bilo pri tej odločitvi upoštevano večinsko mnenje pridelovalcev.
Spremljanje dozorevanja grozdja in določitev roka trgatve prehaja iz obveznega roka za trgatev, pred katerim ni bilo dovoljeno trganje grozdja, v priporočilo pridelovalcem s ciljem, da jim omogočimo, da se sami, tako glede na naravne pogoje za dozorevanje grozdja kot glede na želje po posebnem značaju pridelka, odločijo kdaj bodo grozdje trgali. Meritve služijo torej le kot strokovna pomoč in orientacija pridelovalcem na eni strani in so osnova za izdajanje odločb za morebitno obogatitev vina drugi strani.
Označevanje vina in promet z vinom pa ostajata zelo podobno urejena kot do sedaj, razen da se poleg obstoječih tradicionalnih izrazov v veljavnem zakonu s predlogom zakona uvajata nova tradicionalnega izraza, sicer razumljiva tudi slovensko govorečim potrošnikom, vendar takšna, da sta razumljiva tudi neslovensko govorečemu kupcu vina (eminentno in renome). Slednje je v predlogu zakona uvedeno na željo pridelovalcev, ki so ob dejstvu, da prevod tradicionalnih in dodatnih tradicionalnih izrazov v skladu s predpisi Evropske unije ni dovoljen, v primerjalno slabšem položaju kot pridelovalci vina, ki prihajajo iz večjih držav z bolj razširjenim in s tem bolj poznanim jezikom, ki lahko vino označijo z izrazom, ki pomeni oznako kakovosti, ki je razumljiva večjemu številu potrošnikov.
Veljavni zakon sicer ureja ocenjevanje vina in pogoje za pokuševalce, vendar se je v praksi izkazalo, da bi lahko z dodatnim o izobraževanjem pokuševalcev (predvsem s ciljem dodatnega poenotenja ocenjevalnih kriterijev in s ciljem spoznavanja novih svetovnih trendov v okusu vin) dodatno dvignili kakovost ocenjevanja vina.
2.Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
2.1. cilji in načela
Cilj zakona je omogočanje nadaljnjega razvoja vinogradništva in vinarstva.
Zakon usmerja vinogradništvo in vinarstvo h kakovostni pridelavi. Omenjeno je edina možna usmeritev glede na naše naravne pogoje (strmi vinogradi, draga obdelave le teh) in glede na dejstvo, da višek vina v Evropski uniji predstavlja predvsem namizno vino, kjer smo zaradi naravnih pogojev v celoti cenovno nekonkurenčni.
Zakon odpira nove možnosti glede pristopov k trženju vina. Tu je pomembno predvsem omogočanje prehoda na romanski tip varstva in zaščite porekla, v skladu s katerim bo vino PTP, vino z določenega območja, z določenim prepoznavnim značajem vina. Pomembna pa je tudi uvedba možnosti uporabe tradicionalnih izrazov, ki so razumljivejši neslovensko govorečim potrošnikom, kar je ob dejstvu, da bo treba povečati izvoz vina, prav tako element, ki naj bi podal nove možnosti pri trženju vina. Tudi zmanjševanje števila okolišev ima na eni strani cilj večjo prepoznavnost vina in s tem boljše trženje, na drugi strani pa zmanjšanje administrativnih ovir za pridelovalce.
Osnovni načeli zakona sta tudi zaščita potrošnika in zaščita pridelovalca grozdja in vina.
Zaščita potrošnika je zagotovljena predvsem z nadzorovano pridelavo, ki je na ključnih točkah (obogatitev, uporaba enoloških postopkov in sredstev, označevanje mošta, vina in drugih proizvodov, dodatni nadzor nad najvišjimi kategorijami vin, ipd) urejena tako, da je možnost zlorabe pravic potrošnika zmanjšana v največjem možnem obsegu. Zaščita pridelovalca grozdja in vina je zagotovljena predvsem preko določitve pravil pridelave grozdja in vina in s tem onemogočanje nelojalne konkurence na eni strani, kot je zaradi takšne ureditve z enotnimi pravili v največji možni meri onemogočeno ustvarjanje negativnega ugleda vin določenega pridelovalnega območja in s tem povzročanje škode vsem pridelovalcem tega območja. Izraziti elementi zaščite pridelovalcev grozdja in vina so vgrajeni predvsem s sistemom varstva in zaščite porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina in tudi z določenimi omejitvami, npr. omejitev hektarskega pridelka, izplena stiskanja grozdja, kar pomeni tako usmerjanje k pridelavi višje kakovosti, kot hkrati predstavlja elemente tržnocenovne zaščite pridelovalcev, ker se tudi na tak način zmanjšuje presežne količine pridelka grozdja in vina.
2.2. poglavitne rešitve
Zakon ureja manjši obseg pridelkov oziroma proizvodov, kot do sedaj veljavni zakon. Ureja le grozdje za pridelavo v mošt in vino in druge proizvode (zgoščen in rektificiran mošt, druge proizvode pa le v obsegu če se uporabljajo za pridelavo v mošt oziroma vino).
Zakon, skladno z določbami evropske zakonodaje uvaja dva pojma – tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz, kar je do sedaj v veljavni slovenski zakonodaji predstavljalo del geografske označbe. S tem je zakon pojmovno usklajen z evropskimi predpisi s tega področja. Zakon uvaja dva nova tradicionalna izraza (eminentno vino in renomirano vino), ki se lahko uporabljata: prvi namesto ali skupaj s tradicionalnim izrazom »vrhunsko vino ZGP«, drugi pa namesto ali skupaj s tradicionalnim izrazom za »vino PTP«, s ciljem, da bi bil izraz razumljiv tudi za neslovensko govoreče kupce.
Bistveno kar predvideva zakon je vzporedna uvedba t.i. romanskega tipa varstva in zaščite porekla vina. Republika Slovenija ima že vrsto let po vzoru nemške in avstrijske zakonodaje t.i. germanski sistem zaščite porekla vina, ki je bil v preteklosti pravzaprav edina možna izbira, saj romanski tip varstva porekla zahteva več sodelovanja pridelovalcev in s tem dobro organiziranost le teh, kar pa pri nas, kljub ukrepom, ki to pospešujejo, še vedno nismo dosegli v zadostni meri. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je romanski tip varstva porekla bolj učinkovit, saj so pridelovalci bolj vključeni v proces oblikovanja in ohranjanja zaščite geografskega porekla, kot tudi zaradi tega, ker se bolj natančno določi značaj vina z določeno označbo in s tem lažje komuniciranje s potrošnikom. Zato zakon uvaja možnost uporabe označbe PTP tudi za druga vina ne samo za vini «cviček vino PTP Dolenjska« in »teran vino PTP Kras«. Koliko se bo ta sistem kot možen vzporedni sistem varstva in zaščite porekla dejansko razvil, pa je odvisno od aktivnosti samih pridelovalcev in njihovega interesa. Pri označevanju vin se bodo »kakovostna vina ZGP« in »vrhunska vina ZGP« ločila od vin PTP na naslednji način:
-osnovna geografska označba (npr: Brda, Maribor, Bela Krajina...) je rezervirana izključno za »kakovostna vina ZGP« in »vrhunska vina ZGP«;
-slovnične izpeljanke (»Bric« ali »Briško« ali »Briško vino«, »Belokranjec«, »Mariborčan«...) pa so rezervirane za vina PTP, vendar če se ta slovnična izpeljanka ne uporablja za vino PTP (dokler ni potrjenega elaborata za vino PTP), se smejo te slovnične izpeljanke uporabljati tudi za »kakovostna vina ZGP« in »vrhunska vina ZGP«.
Cilj zakona je bil tudi odstranjevanje administrativnih ovir in s tem ciljem se, ob upoštevanju strokovnih meril, v predlogu zakona združujejo vinorodni okoliši, saj meja vinorodnega okoliša prinaša vrsto omejitev, ki izhajajo iz evropske zakonodaje (od omejitve transporta grozdja, mošta in nedonegovanega vina, onemogočanje združevanje grozdja, mošta, vina iz različnih okolišev, če želimo pridelati kakovostno vino pdpo….). Prvotni osnutek, ki ga je pripravilo ministrstvo je sicer predvideval še več združevanja kot ta predlog zakona, ki je v bistvu upošteval večinsko mnenje pridelovalcevS tem zakonom ohranjamo tri vinorodne dežele in prehajamo iz 14 okolišev v veljavnem zakonu na 9 vinorodnih okolišev v predlogu zakona. Razen uvedbe večjega okoliša Štajerska Slovenija (združenje dosedanjih okolišev: Maribor, Radgona Kapela, Ljutomer-Ormož, Slovenske Gorice in Haloze) ter preimenovanja vinorodnega okoliša Koper v vinorodni okoliš Slovenska Istra (sprememba na željo večine pridelovlacev s tega območja) ohranjamo dosedanja imena, saj so le ta že uveljavljena pri potrošnikih in bi morebitne spremembe zahtevale dodatne drage marketinške aktivnosti).
Drugačne od tistih v veljavnem zakonu so tudi minimalne stopnje naravnega alkohola, ki so rezultat pristopnih pogajanj med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo. Zato so v predlogu zakona spremenjene glede na pripadnost različni vinorodni coni tudi minimalne zahteve za vsebnost naravnega alkohola, vendar smo s ciljem doseganja kakovosti tako za deželna vina PGO kot za kakovostna vina pdpo tudi na območju cone B (vinorodni deželi Posavje in Podravje) ohranili do sedaj predpisano stopnjo naravnega alkohola (nekoliko smo stopnjo dodatno dvignili za vina, ki niso namizna vina in sicer iz dosedanjih 64 st 0e, kar predstavlja 8,1 vol.% alk na 8,5 vol.% alk, slednje je tudi zahtevana meja za namizno vino za cono CII, za ostala področja pa bi lahko bil minimum nižji, vendar smo s ciljem večje kakovosti ta minimum teko glede na prejšnji zakon, kot minimalne zahteve EU s ciljem doseganja višjen kakovosti nekoliko dvignili.
Pomembna pa je tudi popolna terminološka uskladitev z evropskimi predpisi (tradicionalni izraz, dodatni tradicionalni izraz, kakovostno vino pdpo - pridelano na določenem pridelovalnem območju, kot generični izraz za vina iz razreda kakovostnih vin… ).
Oblikuje se vinarska inšpekcija, po vzoru večine vinorodnih držav.
Oblikovanje ločene vinarske inšpekcije je potrebno, ker se z zakonom zahtevajo določeni dodatni pogoji za vinarskega inšpektorja (praksa v kleti, preizkus organoleptičnega znanja).
Zaradi zahtevnosti in obsežnosti kontrole v tem sektorju, je kontrolo vina ter drugih proizvodov iz grozdja in vina na podlagi dosedanjega zakona, ki je urejal vino, že do sedaj izvajala ločena skupina 15 kmetijskih inšpektorjev, kar je glede na spodaj navedeno absolutni minimum.
S prevzemom pravnega reda Evropske unije se je obseg predpisov, na podlagi katerih izvaja nadzor vinarski inšpektor še dodatno povečal. Ob upoštevanju razdrobljenosti pridelave in s tem velikega števila subjektov, ki so predmet kontrole (brez upoštevanja dejstva, da je pristojnost vinarskega inšpektorja tudi kontrola v maloprodaji), ugotavljamo, da je 15 vinarskih inšpektorjev najmanjše število, ki še zagotavlja minimalen obseg kontrole.
In sicer lahko opredelimo obseg dela, kot sledi:
- 23 500 pridelovalcev vpisanih v register (pregled vinogradov, kleti in pridelka, vključno z označevanjem pridelkov v prometu),
- gostinski obrati (cca 3000), pregled papirjev, istovetnosti vina…
- cca 100 drugih subjektov, ki niso zavezanci za vpis v register in jih prav tako kontrolira vinarski inšpektor (pooblaščene organizacije, uvozniki vstekleničenega vina brez maloprodaje).
Ob predpostavki 250 delovnih dni na inšpektorja, ob predpostavki, da inšpektor naredi v povprečju 1,5 pregled na dan (kar je veliko), to pomeni, da na leto 1 inšpektor lahko opravi 375 pregledov, kar z ekipo petnajstih inšpektorjev pomeni, da bi bili zgoraj navedeni subjekti pregledani s strani pristojne inšpekcije v povprečju le enkrat na pet let, kar pa je absolutni minimum, pod katerega, če želimo ohraniti vsaj minimalen nadzor in s tem slediti ciljem zakona (varstvo potrošnika in varstvo pridelovalca), ne bi smeli.
Če pa bi želeli pregledati in izpeljati inšpekcijske postopke za tiste vinogradnike in vinograde, ki bi morali biti vpisani v register in se bodisi vpisu izogibajo oziroma resnično niso zavezanci, pa bi potrebovali bistveno večji obseg inšpektorjev.
Navedeno torej pomeni, da mora najmanj vseh 15 kmetijskih inšpektorjev, ki so do sedaj izvajali nadzor nad vinom, moštom in drugimi proizvodi, to delo nadaljevati kot vinarski inšpektorji.
Hkrati je treba inšpektorjem (15) za ustrezno opravljanje nadzora omogočiti jemanje in analiziranje zadostnega obsega inšpekcijskih vzorcev, kar predstavlja strošek proračuna v predvidenem obsegu 8 mio SIT na leto.
3.1 Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun
V zakonu določene finančne proračunske obveznosti so zagotovljene v okviru proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 2006, prav tako so že planirane za leto 2007 in jih nameravamo planirati od vključno leta 2008 dalje, kot je prikazano v tabeli ocene finančnih posledic.
| I. Ocena finančnih posledic |
| Tekoče leto (t) | t+1 | t+2 | t+3 |
| Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna | | | | |
| Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna | 50.266.116 | 48.266.116 | 48.266.116 | 48.266.116 |
| Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva | | | | |
| II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski: |
SKUPAJ: | | |
| Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP: |
SKUPAJ: | | |
| Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna: |
3.2 Ocena drugih javno finančnih sredstev
Zakon nima drugih javno finančnih posledic.
3.3 Ocena drugih finančnih sredstev
V skladu z vsebino besedila členov zakona predvidevamo naslednje finančne posledice izvajanja zakona, ki niso proračunske obveznosti (koga bremenijo, zakaj in v kakšni višini ter kakšen je skupen znesek obveznosti).
1. Za izdelavo elaborata o rajonizaciji in določitev trsnega izbora
Glede na dejstvo, da je elaborat že izdelan in ga je treba le spremeniti in dopolniti, ocenjujemo, da bo v letu po sprejetju zakona nujna večja posodobitev elaborata, kasneje pa predvidevamo enkrat letno manjše spremembe predvsem glede trsnega izbora. Ocenjujemo, da bo za to v prvem oziroma drugem letu po sprejetju zakona potrebno do 3 mio SIT, kasneje pa do 500 000 SIT na leto. Stroške krije proračun v celoti.
2. Za kontrolo ustreznosti priprave elaboratov za vino PTP (elaborate pripravijo in financirajo pridelovalci sami) ocenjujemo, da bi zadostovalo za preglede vsakega elaborata s strani pooblaščene organizacije cca. do 2 mio SIT. Ocenjujemo, da bo v povprečju po sprejetju zakona izdelan v povprečju 1 elaborat na dve leti.
3. spremljanje dozorevanje grozdja je naloga , ki je nujno potreba za napovedovanje primernega roka trgatve posameznih sort po posameznih vinorodnih območjih, za ugotavljanje morebitnih potreb po obogatitvi vina ter za obvezno poročanju podatkov o stopnji naravnega alkohola Evropski komisiji, kot je to določeno s predpisi Evropske unije. Naloga se bo izvajala v obsegu podobnem dosedanjemu obsegu in se krije iz proračuna Republike Slovenije v višini 33,2 mio SIT.
4. kontrola količin in stopnje dozorelosti za vrhunsko vino ZGP se bo prav tako izvajala v dosedanjem obsegu, le da s ciljem preusmerjanja pridelovalcev k čimbolj kakovostni pridelavi, v skladu z določbami tega zakona 80% stroškov te naloge prevzem proračun Republike Slovenije. S prevzemom tega dela obveznosti na proračun dosežemo tudi stroškovno izenačitev med tistimi pridelovalci, kjer je bilo zaradi odsotnosti avtomatskih tehtnic in merilcev stopnje sladkorja v grozdju (naravnega alkohola) do sedaj ta meritev dražja, kot pri tistih, ki so to opremo, ki omogoča avtomatsko merjenje, imeli.
Pri dosedanjem obsegu pridelave vrhunskih vin ZGP (cca 6-7% pridelave), to pomeni, da je potrebno 1300 ogledov, ta strošek predstavlja skupaj cca 7 mio SIT, od tega iz proračuna Republike Slovenije 5,5 mio SIT letno, preostali del stroška pa bodo krili pridelovalci.
5. obdelava vzorcev grozdja z izotopskimi analizami in posredovanje podatkov v evropsko banko podatkov je v skladu s predpisi Evropske unije, za vsako državo članico, obvezno. Do sedaj to ni bila obvezna naloga za Republiko Slovenijo, ker pa gre za izredno zahtevno nalogo, jo je Republika Slovenija v skladu s priporočili Evropske unije že izvajala 10 let v okviru raziskovalnih nalog, izvajalec je Kmetijski inštitut Slovenije, skupaj s Kemijskim inštitutom Boris Kidrič in Inštitutom Jožef Stefan (tudi v letu 2005). Zaradi zahtevnosti in s tem dolgega usposabljanja je Kmetijski inštitut Slovenije skupaj z omenjenima podizvajalcema tudi edini usposobljen za izvajanje te naloge. Višina stroška za 20 vzorcev, kolikor jih v skladu s predpisom Evropske unije moramo najmanj obdelati, znaša 4,5 mio SIT letno.
6. ocenjevanje vina,mošta in drugih proizvodov pred prometom je v skladu z Evropskimi predpisi obvezno. V lanskem letu je bil obseg vzorcev kot sledi: za deželna vina 3360 vzorcev, kakovostna vina ZGP: 1712 in vrhunska vina ZGP: 1286 vina, mošt: 99 vzorcev, vseh pet poblaščenih organizacij za oceno vina je torej skupaj ocenilo 6657 vzorcev, kar je ob upoštevanju cenikov predstavljalo 118 mio SIT, kar je v celoti strošek pridelovalcev.
7. mnenje za poskusno vino je nova naloga, ki izhaja iz določb EU zakonodaje in ga v celoti krije pridelovalec. Menimo, da teh mnenj ne bo veliko, saj so takšni t.i.imenovani makro poskusi redki tudi v drugih večjih vinorodnih državah EU, v povprečju pričakujemo eno mnenje na tri leta. Predvidena cena mnenja je 150 000, 00 SIT.
8. Preizkušanje pokuševalcev sestavljajo strokovna predavanja iz enologije, okušanja vina in zakonodaje s poudarkom na organoleptiki. Tečaj plačajo slušatelji in sicer je cena tečaja, ki ga izvaja Biotehniška fakulteta (ki je bila za to dejavnost izbrana na javnem razpisu) 74. 000 SIT na slušatelja. Do sedaj je ta tečaj s preizkusom opravilo več kot 300 pokuševalcev (velik del obiskovalcev tega preizkusa - tečaja se udeležuje le s ciljem lastnega izobraževanja). Namen dodatnega izobraževalnega tečaja pokuševalcev bo predvsem spoznavanje novih okusov in trendov na trgu z vinom tudi izven Slovenije, kot predvsem tudi delo na poenotenju kriterijev. Pokuševalci, ki opravljajo ocenjevanje vina pri pooblaščenih organizacijah, ki bodo želeli še naprej ocenjevati, bodo morali enkrat na dve leti obiskovati dodatno izobraževanje ter enkrat na štiri leta opraviti dodatni preizkus organoleptičnih sposobnosti. Za dodatno izobraževanje in dodatni preizkus sposobnosti bo tistim, ki redno sodelujejo pri uradnem ocenjevanju vina (najmanj 7 udeležb na komisiji letno), 80% stroškov krilo ministrstvo iz proračuna, kar pomeni cca 2 mio SIT stroškov proračuna letno.
9. izdajanje spremnih dokumentov za vino in druge proizvode iz grozdja in vina in
vodenje registra, razen vodenja pravic za obnovo bodo v predvidoma enakem obsegu kot do sedaj opravljale Upravne enote, ki ležijo na vinorodnih območjih. Iz prakse izhaja, da v upravnih enotah, ki ležijo na vinorodnih območjih z velikim obsegom pridelave, register vodita dva delavca, v ostalih pa po eden. Tako se z vodenjem registra ukvarja cca. 50 oseb na 30 upravnih enotah.
Stroški proračuna za izvajanje zakona v prvem letu po sprejetju zakona torej skupaj znašajo cca 52 mio SIT, v naslednjih letih pa so za 2,5 mio SIT nižji. Stroški izvajanja zakona za pridelovalce (brez stroškov za prvotni tečaj pokuševalcev, vendar vključno s stroški registra enoloških sredstev, ki v največji meri bremeni trgovce s sredstvi in ne pridelovalce) znašajo nekaj malega več kot 120 mio SIT in tudi v kasnejših letih ostajajo na tem nivoju.
Zakon nima drugih finančnih posledic za proračun.
3.4 Druge posledice zakona
Z zakonom je dodeljeno javno pooblastilo za izdajanje dovoljenj za obogatitev mošta, za analiziranje in izdajanje dovoljenj za uporabo enoloških sredstev ter vodenje registra enoloških sredstev in za izdajanje odločb in poročil o ocenitvi mošta vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, iz česar pa ne izhajajo finančne posledice za proračun.
Ostalih posledic zakona ni.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu EU
4.1. ureditev v evropskem pravnem redu
V evropskem pravnem redu je vino eden najbolj normiranih kmetijskih pridelkov in sicer ima evropski pravni red trenutno 118 predpisov - uredb sveta in uredb komisije ter mednarodnih sporazumov s tretjimi državami, ki urejajo medsebojno priznavanje geografskih označb in enoloških postopkov in sredstev terso direktno veljavni tudi na območju Republike Slovenije.
Poleg navedenih pa so direktno veljavni v Republiki Sloveniji tudi različni seznami objavljeni v t.i. seriji C Uradnega lista Evropske unije (seznami geografskih označb, pooblaščenih inštitucij...). Določena vsebina (npr. uvrstitev območij Republike Slovenije v vinorodne cone, izjema za vino cviček PTP Dolenjska) pa je urejena kar s pristopno pogodbo Republike Slovenije k Evropski uniji.
Zaradi dolge in različne tradicije pridelave grozdja in vina v državah članicah Evropske unije in pomena ohranjanja tradicije tudi za trženje vina je kljub veliki normiranosti v predpisih Evropske unije dano precej možnosti in tudi obvez, da država članica uredi to področje dodatno. Iz nekaterih določb pa izhaja tudi možnost, da država članica za svoje vino (predvsem za kakovostno vino pdpo), določene elemente te t.i. vinske zakonodaje uredi drugače, kot to določa predpis evropske unije. Slednje predvsem velja za varstvo in zaščito geografskega porekla, kjer je z evropsko zakonodajo v glavnem podan le okvir, dejanska ureditev pa je prepuščena državam članicam.
Evropska zakonodaja s področja vina ureja skupaj s kakovostnimi parametri, enološkimi postopki in sredstvi, dodatnimi pravili za kakovostna vina pdpo, pravili, ki urejajo promet, register, spremne dokumente in označevanje vina tudi tržnocenovne ukrepe skupne kmetijske politike in organizacije proizvajalcev. Slednji (tržnocenovni ukrepi in organizacije proizvajalcev) pri nas niso urejeni s tem predlogom zakona, kot ta vsebina tudi ni urejena z veljavnim zakonom o vinu, ampak je ta vsebina urejena z zakonom, ki ureja kmetijstvo in tako bo ostalo tudi v prihodnje, ker takšna delitev pomeni določeno racionalizacijo, saj so si nekateri tržnocenovni ukrepi po svoji vsebini zelo podobni, ne glede na vrsto pridelka (npr. izvozne vzpodbude....).
V sponji tabeli ( na koncu poglavja) izjave o skladnosti so navedeni veljavni predpisi Evropske unije, ki urejajo grozdje, mošt in vino ( register in druge evidence, kakovostna vina pdpo, enološke postopke in sredstva, ocenjevanje in označevanje vina, promet….):
(nismo pa zajeli tistih predpisov, ki urejajo trg – ukrepe za ureditev trga, ker so le ti bolj predmet zakona o kmetijstvu, kot tudi nismo zajeli vseh seznamov iz evropsega uradnega lista serije C)
4.2. ureditev v drugih pravnih sistemih
Pri pregledu ureditve v drugih pravnih sistemih lahko države uvrstimo v 2 skupini: stare pridelovalke vina (tradicija pridelave) kamor sodijo v glavnem vse Evropske pridelovalke vina in države, ki so, gledano zgodovinsko, šele začele pridelovati vino. Slednje imajo bistveno manj zakonodaje, varstvo in zaščita porekla se šele razvijata, enološki postopki in sredstva niso tako restriktivno določeni. (V Evropski uniji se pri enoloških postopkih in sredstvih uporablja načelo, da kar ni dovoljeno, je prepovedano). Ta delitev med države z dolgo tradicijo in podrobno normativno ureditvijo in države s krajšo tradicijo povzroča pri trgovanju kar precej težav, le nekoliko jih pomaga odstranjevati sporazum TRIPS (sporazum v okviru WTO, ki ureja trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine), ki ima področje vina in žganih pijač posebej dodatno urejeno (23. in 24. člen). Ravno zaradi problematike zavarovanih označb in zelo restriktivenga sistema uporabe enoloških postopkov in sredstev EU z državami, s katerimi trguje z vinom, podpisuje posebne mednarodne pogodbe – sporazume in v njih opredeli vse potrebno za nemoteno trgovanje. Vsi ti sporazumi so sestavni del pravnega reda Evropske unije in tako veljajo tudi na ozemlju republike Slovenije.
Zakonodaja med evropskimi državami se v glavnem loči po tem kako je urejeno varstvo in zaščita ter označevanje geografskega porekla. Tako ločimo države z romanskim tipom (že beseda sama pove, da sem sodijo: Francija; Španija, Portugalska, Italija, pa tudi Grčija in Hrvaška) in germanskim tipom porekla, kamor poleg Slovenije lahko štejemo tudi Nemčijo, Avstrijo, Češko.
Naš predlog zakona je najbolj podoben avstrijskemu zakonu o vinu iz leta 2000. Slednji prav tako uvaja vzporedno vzpostavitev romanskega sistema porekla (vina z oznako DAC- za enkrat ima v Avstriji eno samo vino to oznako: »DAC Weinviertel«). Avstrijski zakon tudi ureja register enoloških sredstev, kar se je v praksi izkazalo kot izredno pozitivno, saj pridelovalci tako natančno vedo katero sredstvo smejo uporabiti. Pred uvedbo tega registra pa so bili po besedah odgovornih v Avstriji večkrat v dvomu in nemalokrat so se nenamerno odločili napačno in uporabili sredstvo, katerega uporaba ni dovoljena. Za razliko od našega zakona pa Avstrijski zakon ureja tudi sadna vina, kar pri nas ne urejamo z zakonom o vinu, saj imamo zanemarljivo majhen obseg te pridelave. Avstrija pozna uradne inšpektorje trgatve, ki opravljajo kontrolo kakovosti grozdja v vinogradih (podobno, kot je v našem predlogu zakona urejena kontrola kakovosti in količin grozdja za vrhunsko vino ZGP, je določena kontrola za pridelovalce v Avstriji, ki želijo pridelati t.i. »Kabinett« , ki je ekvivalent našemu vrhunskemu vinu). Določbe, ki urejajo nadzor in kazni predstavljajo izjemno obsežen del zakona in so tako kot pri nas relativno podrobno urejene. Bistvena razlika glede na naš predlog pa je, da avstrijski zakon uvaja t.i. državno kontrolno številko, za uvedbo katere se v Republiki Sloveniji zaradi velikih stroškov nismo odločili. Avstrijski zakon ureja tudi tržnocenovne
ukrepe, ki so pri nas, kot že rečeno, urejeni z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
Nemški zakon je sicer po vsebini podoben, vendar je precej pristojnosti dano tudi deželam. Nemški zakon ima tudi določbe o ustanovitvi , financiranju in aktivnostih sklada za vino.
V Franciji in Italiji so bistveni del zakonodaje odloki o zaščiti posameznega geografskega porekla vina. V Franciji je tudi označevanje vina sestavni del vsakega posameznega predpisa (odloka o zaščiti posameznega geografskega porekla vina), v Italiji pa je označevanje vina urejeno z enotnim samostojnim predpisom na nivoju države, ki seveda dopolnjuje evropsko zakonodajo.
Posamični akti, ki urejajo geografsko poreklo (v Italiji je to dekret predsednika Republike) določajo za posamično označbo geografskega porekla: pridelovalno območje, pogoje pridelave grozdja in vina od sortimenta do enoloških postopkov, minimalen naravni alkohol, maksimalen pridelek, značaj vina (fizikalno kemične parametre ter organoleptičen značaj) ter posebnosti označevanja porekla. V Franciji zakon določa kategorije vin v skladu s predpisi Evropske unije. V kategoriji kakovostnih vin pdpo pozna francoska zakonodaja naslednji označbi ( tradicionalna izraza):
AOC (Appelation d Origine Controlee), ki obsega okrog 20% pridelave v Franciji in
VDQS (Vins De limites de Qualite Superieure); ta kategorija je bila uzakonjena kasneje- leta 1953 in obsega le 1% pridelave ter predstavlja najboljša francoska vina.
Nadalje francoska zakonodaja, tako kot vse zakonodaje drugih evropskih držav z daljšo tradicijo pridelave, pozna celo vrsto dodatnih tradicionalnih izrazov (Ambre, Chateau, Clairet, Clos, Cru Artisan, Cru Classe, Grad Cru, Premier Cru, Primeur, Villages, Vin jaune…..), za vsakega od njih je določeno skupaj s katerimi geografskimi označbami se smejo uporabljati, nekateri z vsemi francoskimi označbami geografskega porekla npr: Primeur , Clos…; nekatere pa samo z eno od geografskih označb porekla : npr: Claret le za AOC Bordeaux. Pridelava in poimenovanja vin so od leta 1935 kontrolirana s strani nacionalnega telesa: INAO (Nacionalni inštitut za oznake porekla), prvi predpisi o zaščiti porekla pa segajo v leto 1905.
Nova Zelandija je ena večjih pridelovalk vina izmed tretjih držav, kjer pridelovalcem najprej - še pred začetkom ukvarjanja z dejavnostjo, dodelijo licenco. V tej državi so določbe glede označevanja vina urejene kar s predpisom, ki ureja označevanje hrane in ne s posebnim predpisom. Poseben predpis imajo samo za označevanje geografskega izvora vina. Za pridelovalce imajo uveden obvezen sistem standarda HACCP. S predpisim tudi urejajo financiranje Sveta pridelovalcev grozdja (od leta 1998), ki se ukvarja s promocijo in drugimi aktivnostmi. Predpisanih sicer nimajo veliko pravil, vendar so z namenomdobrega trženja sama združenja pridelovalcev za svoje člane uvedla izredno stroga dodatna pravila, ki pa seveda nso del predpisov na nivoju države.
Hrvaški zakon iz leta 2003 je že do velike mere usklajen z evropskim okvirom in izjemno podoben našemu veljavnemu zakonu, razen načina pridobitve pravice do geografske označbe. Pravico do označbe porekla vina pridelovalcem podeli ministrstvo na predlog Zavoda za vinogradarstvo.
II. Besedilo členov:
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi), pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge, za izvajanje:
– Uredbe Sveta (EGS) št. 357/1979 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov (UL L št. 54 z dne 5. 3. 1979, str. 124, z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti (UL L št. 208 z dne 31. 7. 1986, str. 1, z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L št. 149 z dne 14. 6. 1991, str. 1, z vsemi spremembami) ter predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1493/1999/ES) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Komisije (ES) št. 884/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo v zvezi z dokumenti, ki spremljajo prevoz proizvodov iz grozdja in vina, in z evidencami, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne 10. 5. 2001, str. 32, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 884/2001/ES), in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– mednarodnih pogodb Evropske unije s tretjimi državami, ki urejajo zaščito poimenovanja vin in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev, in
– Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3I/04, 8/04 in 20/04; v nadaljnjem besedilu: pristopna pogodba).
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za brezalkoholno in nizkoalkoholno
vino.
2. člen
(vrste vina in drugi proizvodi)
(1) Vrste vina so:
– mirno vino,
– peneče vino,
– biser vino,
– likersko ali posebno vino (v nadaljnjem besedilu: likersko vino).
(2) Drugi proizvodi so:
– zgoščeni grozdni mošt,
– rektificirani zgoščeni grozdni mošt in
– preostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.
(3) Če proizvodi iz grozdja, mošta in vina, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, vsebujejo mošt, vino, zgoščeni grozdni mošt ali rektificirani zgoščeni grozdni mošt, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s tem zakonom.
II. GEOGRAFSKO POREKLO
3. člen
(geografsko poreklo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi z geografskim poreklom v Republiki Sloveniji se označijo z geografsko označbo pridelovalnih območij, tradicionalnim izrazom, lahko pa tudi z dodatnim tradicionalnim izrazom, če so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti.
4. člen
(zaščita in kontrola geografskega porekla)
(1) Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s predpisi Evropske unije določeni tradicionalni izrazi, dodatni tradicionalni izrazi in geografske označbe.
(2) Geografske označbe, tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi so skupinska pravica in jo smejo uporabiti tiste pridelovalke ali pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci), ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), če so grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi pridelani na določenem geografskem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje predvsem glede uporabljenih enoloških postopkov in sredstev, omejitve hektarskih pridelkov, trsnega izbora (pridelave iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte in podlag), vsebnosti snovi v grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih, če je vinograd posajen na ustrezno vinogradniško površino ter so vino, mošt in drugi proizvodi tudi ustrezno ocenjeni in označeni.
5. člen
(prepoved pri označevanju drugih proizvodov)
(1) Geografskih označb, tradicionalnih izrazov oziroma dodatnih tradicionalnih izrazov, pa tudi njihovih delov ali besednih izpeljank ni dovoljeno uporabljati:
- za druge pijače, ki vsebujejo alkohol,
- za preostale druge proizvode iz grozdja, mošta in vina, ki se ne uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.
(2) Ne glede na določbe prve alineje prejšnjega odstavka se za vinsko žganje lahko uporabljajo geografske označbe, če je njihova uporaba določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo.
6. člen
(tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, se lahko s tradicionalnimi izrazi in dodatnimi tradicionalnimi izrazi označita le vino in mošt, drugi proizvodi pa le, če niso namenjeni končnemu potrošniku.
(2) Tradicionalni izrazi se uporabljajo skupaj z geografskimi označbami, ki so določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in predpisi Evropske unije. Za vina, ki niso mirna, se v tradicionalni izraz doda vrsta vina.
(3) Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih (v nadaljnjem besedilu: kakovostna vina pdpo), so:
a) "kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "kakovostno vino ZGP" (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP), pri čemer se:
– tradicionalnemu izrazu kakovostno vino ZGP lahko priključi dodatni tradicionalni
izraz "mlado vino",
– tradicionalni izraz "kakovostno peneče vino ZGP" lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom "penina";
b) "vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "vrhunsko vino ZGP" oziroma "eminentno" (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP), pri čemer se:
– tradicionalnemu izrazu vrhunsko vino ZGP lahko priključi naslednji dodatni tradicionalni izrazi: "pozna trgatev", "izbor", "jagodni izbor", "suhi jagodni izbor", "ledeno vino", "slamno vino" ali "vino iz sušenega grozdja" oziroma "arhivsko vino"ali "arhiva",
– tradicionalni izraz "vrhunsko peneče vino ZGP" lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom "penina";
c) "vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem" ali "vino PTP" oziroma "renome" (v nadaljnjem besedilu: vino PTP).
(4) Tradicionalni izraz v razredu namiznih vin je "deželno vino s priznano geografsko oznako" ali "deželno vino PGO" (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO). Tradicionalnemu izrazu "deželno vino PGO" se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz "mlado vino".
7. člen
(vino PTP)
(1) Kot vino PTP se lahko označijo vina, ki izpolnjujejo s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določene pogoje za uporabo dodatnega tradicionalnega izraza "teran" ali "cviček".
(2) Izraza teran in cviček se lahko uporabljata kot sestavni del geografske označbe.
(3) Vinu PTP se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz, če je tako opredeljeno v elaboratu in v predpisu, ki ureja podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje tega vina.
(4) Druga vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, razen vina "cviček vino PTP Dolenjska" in "teran vino PTP Kras", imajo lahko označbo vino PTP, če je za tako vino predhodno izdelan elaborat, ki določa naziv vina PTP, ki je besedna izpeljanka geografske označbe s seznama geografskih označb po tem zakonu, in ki določa pogoje pridelave, vključno z opredelitvijo geografskega območja pridelave, ne manjšega od vinorodnega ožjega okoliša, in ki določa tehnologijo pridelave in lastnosti vina. Lastnosti morajo biti tradicionalno značilne za vino s tega območja, zato morajo biti sestavni del elaborata tudi podatki, dokazujoči tradicijo pridelave, ki ne sme biti krajša od 25 let. Takšno vino mora zajeti najmanj 15 % v register prijavljene pridelave vina na tem območju. Navedeni elaborat na svoje stroške pripravijo zainteresirani pridelovalci, ki pridelajo večino vina na označenem geografskem območju, in ga predložijo v potrditev ministrici ali ministru, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(5) Minister po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije, ki je imenovana v skladu z 49. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), z odločbo potrdi elaborat, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(6) Minister na podlagi potrjenega elaborata predpiše vrste vina ter podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje vin iz razreda kakovostnih vin pdpo, ki imajo lahko označbo "vino PTP".
(7) Minister določi višino stroškov za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz petega odstavka tega člena.
8. člen
(geografske označbe pridelovalnih območij)
(1) Izvor vina, mošta in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, na katerem je bilo pridelano grozdje.
(2) Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla in agrobiološki dejavniki), vede o vinski trti, glavne organoleptične lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov ter zgodovinske tradicionalne vidike pridelave se vinorodno območje Republike Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše in vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.
(3) Vinorodna dežela je širše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, mošta in drugih proizvodov, pridelanih na tem območju. Vinorodne dežele so: "Primorska", "Podravje "in "Posavje".
(4) Vinorodni okoliš je geografsko opredeljeno območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, podobnim izborom sort in drugimi podobnimi agrobiološkimi dejavniki, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov za vinorodni okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so: "Štajerska Slovenija", "Prekmurje", "Dolenjska", "Bela krajina", "Bizeljsko Sremič", "Kras", "Slovenska Istra", "Vipavska dolina" ali "Vipava" in "Brda" ali "Goriška brda".
(5) Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sort, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikujočih se od grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov z drugih pridelovalnih območij istega vinorodnega okoliša.
(6) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vodi seznam geografskih označb za pridelovalna območja (v nadaljnjem besedilu: seznam geografskih označb), na katerem so določene meje in nazivi pridelovalnih območij.
(7) Na seznamu geografskih označb so te po obliki navedene kot osnovne geografske označbe in kot besedne izpeljanke iz njih.
(8) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja seznama geografskih označb.
9. člen
(določitev pridelovalnih območij)
(1) Minister določi meje pridelovalnih območij in jih uvrsti na seznam geografskih označb na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih, ki ga pripravi pooblaščena organizacija.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister na podlagi utemeljenega predloga pridelovalcev določi meje vinorodnih krajev in vinorodnih leg ter jih uvrsti na seznam geografskih označb. Iz predloga pridelovalcev mora biti razvidno, da obstaja zanimanje za uporabo te geografske označbe ter da agrobiološki in drugi dejavniki za območje upravičujejo uvrstitev na seznam geografskih označb.
(3) Ministrstvo po uradni dolžnosti črta s seznama geografskih označb vse vinorodne kraje in vinorodne lege, za katere ugotovi, da se v zadnjem petletnem obdobju niso uporabljali pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov.
(4) Minister določi stroške za izdelavo in dopolnitve ali spremembe elaborata o pridelovalnih območjih.
10. člen
(trsni izbor)
(1) Na vinorodnem območju Republike Slovenije se lahko sadijo le tiste sorte vinske trte Vitis vinifera, ki jih določa trsni izbor. Tega določi minister na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih. Pooblaščena organizacija v tem elaboratu ugotavlja primernost posamezne sorte vinske trte za posamezno pridelovalno območje glede na ampelografske značilnosti sorte, značaj vina, pridelanega iz te sorte, in tržne zanimivosti sorte.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko sadijo tudi druge sorte trte, če so namenjene pridelavi grozdja, ki ni gojeno za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka na vinorodnih območjih ni dovoljeno:
- saditi nasadov samorodne trte, križancev vinske trte s samorodno trto in drugih križancev rodu Vitis,
v vinograde, v katerih se trta goji za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, saditi posamičnih sadik samorodne trte ali križancev vinske trte s samorodno trto.
(4) Nasad iz prve alineje prejšnjega odstavka je strnjena površina velikosti najmanj 0,01 ha z gostoto sajenja najmanj 1500 trsov na ha.
(5) Minister določi trsni izbor za posamezna pridelovalna območja.
11. člen
(predpisi, ki urejajo industrijsko lastnino)
(1) Za grozdje, mošt, vino in druge proizvode se glede geografskih označb, tradicionalnega ali dodatnega tradicionalnega izraza zakon, ki ureja industrijsko lastnino, ne uporablja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za uveljavljanje sodnega varstva pravic ob kršitvah določb tega zakona glede geografskih označb, tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov uporablja zakon, ki ureja industrijsko lastnino.
III. PRIDELAVA GROZDJA, MOŠTA, VINA IN DRUGIH PROIZVODOV
12. člen
(pridelava grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Pridelava grozdja obsega vsa dela v vinogradu, vključno s trgatvijo grozdja.
(2) Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov obsega:
– prevoz in prevzem grozdja,
– predelavo grozdja: pecljanje in drozganje grozdja,
– kletarska dela: stiskanje grozdja, obdelava mošta, vodenje alkoholnega vrenja mošta in bistrenja ter negovanje in skladiščenje mošta, vina in drugih proizvodov,
– pripravo vina za porabo: polnjenje donegovanega vina v predpisano originalno embalažo in skladiščenje vina pred oddajo v promet.
(3) Minister podrobneje predpiše, katera embalaža se šteje za originalno.
13. člen
(pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) S pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov se lahko ukvarjajo samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so vpisane v register.
(2) Če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih proizvodov tudi fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vendar mora biti grozdje njihov lastni pridelek.
(3) Pridelovalec grozdja je pravna ali fizična oseba, ki prideluje grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in:
– obdeluje najmanj 0,05 ha vinograda,
– obdeluje manj od 0,05 ha vinogradov, če daje v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode.
(4) Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
(zavezanci za vpis v register)
(1) V register se vpišejo pridelovalci, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena.
(2) V register se ne vpišejo osebe, ki se ukvarjajo le s prometom predpakiranega vina, in gostinski obrati, ki ponujajo končnemu potrošniku neustekleničeno vino in mošt.
(3) Pridelovalci se vpišejo v register v upravni enoti, ki register vodi.
15. člen
(register)
(1) V registru so naslednji podatki:
– številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdeluje vinograd oziroma pridelujejo mošt, vino in drugi proizvodi, ki je določena v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
– o pridelovalcu: osebno ime, naslov, davčna številka, dejavnosti, za katere je vpisan v register, podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov v skladu s predpisom, ki uravnava obseg vinogradniških površin,
– o vinogradih po posameznih grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK): nagib in ekspozicija vinograda, površina vinograda, vključno z njegovim grafičnim prikazom,
– o vinski trti: število trsov in sadilna razdalja, sorta, podlaga, leto sajenja, gojitvena oblika,
– o dovoljenjih za obnovo vinogradov,
– o pridelku: količina pridelanega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov po sortah vinske trte, geografskem poreklu, podatki o odkupljenih in prodanih količinah, o enoloških postopkih ter ocenah mošta, vina in drugih proizvodov, pri pridelavi vrhunskega vina ZGP pa tudi sladkorna stopnja v grozdju ob trgatvi,
– o zalogah mošta, vina in drugih proizvodov,
– o uporabi stranskih proizvodov iz grozdja in vina ter
– o porabi vina za lastno rabo, v skladu s predpisom, ki ureja trošarine.
(2) Vlogo za vpis v register mora zavezanec za vpis v register skupaj s predpisano dokumentacijo vložiti na upravno enoto pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) Pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd, mora vlogo za dovoljenje za obnovo vinograda v predpisanem roku vložiti na upravno enoto. Vlogi je treba priložiti potrebno dokumentacijo ter navesti predvsem podatke o velikosti vinograda, o številu trsov, o sorti vinske trte in sadilnih razdaljah.
(4) Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge, dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter roke in način sporočanja podatkov v register.
16. člen
(vodenje registra)
(1) Upravne enote vodijo register in vanj vpisujejo podatke iz prejšnjega člena razen:
– podatkov o ocenah vina, ki jih vpisujejo pooblaščene organizacije za oceno mošta, vina in drugih proizvodov,
– podatkov o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov, o katerih odloči ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja obseg vinogradniških površin, in jih vpiše v register.
(2) Na podlagi podatkov iz registra ministrstvo vodi zbirni register.
(3) Podatke iz registra lahko obdelujejo: ministrstvo za preverjanje geografskega porekla vina, mošta in drugih proizvodov ter za spremljanje stanja in sooblikovanje gospodarske politike vinogradništva in vinarstva; pooblaščene organizacije, upravne enote in pristojne inšpekcije za opravljanje svojih nalog, organ, pristojen za državno statistiko, organ, pristojen za nadzor trošarin, in drugi organi, če tako določa zakon.
(4) Organ, pristojen za nadzor trošarin, po uradni dolžnosti povzame potrebne podatke iz registra. Malim proizvajalcem vina, kot so določeni s predpisom, ki ureja trošarine, teh podatkov ni potrebno posebej sporočati.
(5) Podatki v registru se hranijo trajno.
(6) Minister predpiše način vodenja registra in zbirnega registra, podrobnejše podatke, ki se obdelujejo v registru, in določi upravne enote, ki vodijo register.
17. člen
(absolutne vinogradniške lege)
(1) Za pridelavo kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO je treba po posebnih merilih določiti primerne pridelovalne površine – absolutne vinogradniške lege. Absolutna vinogradniška lega je tista, na kateri vinska trta lahko daje po kakovosti najboljši pridelek.
(2) Minister predpiše merila za določitev absolutnih vinogradniških leg.
18. člen
(podatki za vzpostavitev registra in določitev
absolutnih vinogradniških leg)
(1) Ministrstvo in upravne enote pri vzpostavitvi registra in vodenju podatkov iz 15. člena tega zakona in za določitev absolutnih vinogradniških leg obdelujejo naslednje podatke:
– o pridelovalcih iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
– o kmetijskih gospodarstvih iz evidence kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
– osebno ime, naslov ter enotna matična številka pridelovalca in članov njegovega gospodinjstva, kot ga določa predpis, ki ureja trošarine, iz registra prebivalcev,
– o vinogradih in vinski trti iz evidence kmetijskih gospodarstev in iz evidence ministrstva o rabi kmetijskih zemljišč, ki se vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko pa tudi iz zemljiškega katastra, topografskih načrtov in kart,
– o podnebju iz podatkovne zbirke Agencije za okolje Republike Slovenije,
– iz drugih zbirk osebnih podatkov in zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, pravne osebe javnega prava in druge osebe javnega prava, če to ni prepovedano z drugim zakonom.
(2) Upravljavci iz prejšnjega odstavka omogočijo ministrstvu in upravnim enotam neposreden brezplačni dostop do podatkov ali jih brezplačno dajo na voljo.
19. člen
(grozdje)
(1) Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov se lahko prideluje le na površinah vinorodnih območij ter iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte Vitis vinifera, kakršne določa trsni izbor.
(2) Grozdje za pridelavo vina iz razreda kakovostnih vin pdpo ter deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO in drugih proizvodov se lahko prideluje le na absolutnih vinogradniških legah.
(3) Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina in glede na s pristopno pogodbo določeno vinogradniško pridelovalno cono pridelano z ustrezno vinogradniško tehnologijo, pri čemer morata biti upoštevani predvsem omejitev hektarskih pridelkov in ustrezna stopnja naravnega alkohola.
(4) Minister predpiše tehnološke zahteve za pridelavo grozdja in omejitev hektarskega pridelka za vsa vina, pridelana v Republiki Sloveniji.
20. člen
(naravni alkohol)
Na območju, ki je znotraj meja vinorodne dežele "Primorska", grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače. Na območju, ki je znotraj meja vinorodnih dežel " Podravje" in "Posavje" grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 6 vol. % naravnega alkohola.
21. člen
(trgatev)
(1) Trgatev grozdja za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer mora upoštevati rezultate spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija.
(2) Za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov je grozdje tehnološko zrelo, če doseže najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, za kakovostna vina pdpo na območju vinorodne dežele "Primorska" pa 9,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za namizno vino, ki ni deželno vino PGO, grozdje tehnološko zrelo, če doseže ob trgatvi stopnjo naravnega alkohola, določeno v prejšnjem členu.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko minister zaradi izredno neugodnih razmer za dozorevanje grozdja ali posebnih tehnoloških zahtev pri pridelavi po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije za posamezno pridelovalno območje oziroma posamezno sorto vinske trte dovoli trgatev grozdja za kakovostno vino pdpo in deželno vino PGO, če grozdje glede vsebnosti naravnega alkohola izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(5) Minister določi višino stroškov za spremljanje dozorevanja grozdja iz prvega odstavka tega člena in za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz prejšnjega odstavka.
22. člen
(grozdje za vrhunsko vino ZGP)
(1) Če želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja.
(2) Naročnik krije 20 % stroškov postopka iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati grozdje za pridelavo vrhunskega vina ZGP, ter način ugotavljanja količine in kakovosti grozdja,določi pa tudi stroške izdelave mnenja iz prvega odstavka tega člena.
23. člen
(nega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi je treba ravnati tako, da se ohranijo in razvijejo vse njihove naravne kakovostne značilnosti.
(2) Pri pridelavi grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so dovoljeni le predpisani enološki postopki in enološka sredstva. O uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev ter kraju in času njihove uporabe je treba predhodno obvestiti inšpektorico ali inšpektorja, pristojnega za vino (v nadaljnjem besedilu: vinarski inšpektor).
(3) Dodajanje katerekoli snovi grozdju, moštu, vinu in drugim proizvodom je prepovedano, razen če ni s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali s predpisi Evropske unije posebej dovoljeno.
(4) Obogatitev grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec, po predhodnem obvestilu vinarske inšpekcije, izvede obogatitev, slajenje oziroma popravek kisline, v skladu s predpisi Evropske unije, če so razmere za rast in razvoj vinske trte ter za dozorevanje grozdja neugodne.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot predhodno obvestilo za obogatitev manjših serij mošta ali vina lahko šteje mnenje o obogatitvi pooblaščene organizacije, ki je spremljala dozorevanje grozdja. Ta objavi mnenje o obogatitvi na krajevno običajen način in ga pošlje vinarski inšpekciji.
(7) Mošt ali vino iz prejšnjega odstavka je lahko obogateno le do obsega, navedenega v mnenju o obogatitvi pooblaščene organizacije.
(8) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena obogatitev grozdja in mošta ter slajenje vina za pridelavo vrhunskega vina ZGP nista dovoljena, razen za vrhunsko peneče vino ZGP, pri katerem se dodajanje vrelnega in sladilnega likerja ne šteje za obogatitev ali slajenje.
(9) Minister podrobneje predpiše dovoljene enološke postopke in enološka sredstva iz drugega odstavka tega člena, podrobnejšo vsebino in način obvestila vinarskemu inšpektorju iz petega odstavka tega člena, postopek in način priprave ter vsebino mnenja pooblaščene organizacije iz šestega odstavka tega člena in merila za določitev manjše serije iz šestega odstavka tega člena.
24. člen
(vsebnost snovi)
(1) Mošt, vino in drugi proizvodi morajo vsebovati predpisano vsebnost snovi.
(2) Če vrednost za posamezno vsebnost snovi ni določena s predpisom Evropske unije ali ministra, se uporabijo vrednosti, ki jih priporoči Mednarodna organizacija za trto in vino (Organization international de la vigne et du vin) ter so objavljene v njenih publikacijah.
(3) Če vsebnost snovi ni določena ali priporočena v skladu s prejšnjim odstavkom, da strokovno mnenje pooblaščena organizacija. Ta pri izdaji mnenja primerja vsebnost snovi z vsebnostjo v primerljivem moštu, vinu ali drugem proizvodu in upošteva rezultate strokovnih študij.
(4) Pooblaščena organizacija ugotavlja vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih v skladu s 46. členom Uredbe 1493/1999/ES.
(5) Minister podrobneje predpiše vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih ter določi višino stroškov izdelave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena.
25. člen
(izotopske analize)
(1) Za vzpostavitev banke podatkov Evropske unije mora Republika Slovenija vsako leto poslati rezultate izotopskih analiz instituciji, določeni s predpisi Evropske unije.
(2) Jemanje vzorcev grozdja, vinifikacijo, izotopske analize in pošiljanje podatkov instituciji iz prejšnjega odstavka izvaja pooblaščena organizacija.
(3) Višino stroškov iz prejšnjega odstavka določi minister.
26. člen
(brezalkoholno in nizkoalkoholno vino)
(1) Brezalkoholno vino je pijača iz vina, katerega vsebnost alkohola je naknadno, brez dodajanja novih snovi, znižana na največ 0,5 vol. % tako, da se čim manj vpliva na značaj vina.
(2) Nizkoalkoholno vino je pijača iz vina, katerega vsebnost alkohola je naknadno, brez dodajanja novih snovi, znižana med 0,5 vol. % do 5,0 vol. % tako, da se čim manj vpliva na značaj vina.
(3) Vino, iz katerega se pridobiva brezalkoholno ali nizkoalkoholno vino, mora izpolnjevati pogoje za promet v skladu s tem zakonom, kar z oceno vina potrdi pooblaščena organizacija.
(4) Minister podrobneje predpiše postopek in način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za promet iz prejšnjega odstavka.
27. člen
(poskusno vino)
(1) Poskusno vino je vino, pridobljeno z uporabo enoloških postopkov in sredstev, ki niso predpisani, in je lahko v prometu le, če pridelovalec za to predhodno pridobi dovoljenje.
(2) Pridelovalec vloži na ministrstvo zahtevo za izdajo dovoljenja za pridelavo poskusnega vina za točno določeno količino in letnik vina.
(3) Minister izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če pooblaščena organizacija predhodno ugotovi, da:
– je bila uporaba teh enoloških postopkov in sredstev že preizkušena v laboratorijskih poskusih,
– so začasni rezultati pokazali, da enološki postopki in sredstva niso škodljivi za zdravje ljudi,
– je za izvedbo poskusov potrebna tako velika količina vina, da bi pridelovalec imel prevelik izpad prihodka, če ne bi imel možnosti prodaje poskusnega vina, in
– je verjetno, da je od novega načina pridelave pričakovati napredek v vinarstvu.
(4) Poskusno vino mora biti v prometu označeno kot poskusno vino.
(5) Stroške izdelave mnenja pooblaščene organizacije iz tretjega odstavka tega člena krije pridelovalec poskusnega vina.
(6) Minister določi višino stroškov izdelave mnenja pooblaščene organizacije.
28. člen
(mešanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Mešanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov je za posamezne kakovostne stopnje, geografsko poreklo, različne letnike in barve grozdja dovoljeno le v predpisanem obsegu in na predpisani način.
(2) Mešanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki izvirajo iz različnih vinorodnih con, določenih s predpisi Evropske unije, ni dovoljeno.
(3) Mešanje mošta, vina in drugih proizvodov, ki so pokvarjeni, ponarejeni, z napako, brez predpisanih listin, v poskusu, obdelani z enološkimi postopki ali sredstvi, ki niso predpisana, ni dovoljeno.
(4) Minister predpiše podrobnejši obseg in način mešanja grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov.
29. člen
(enološka sredstva)
(1) Pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov sme uporabiti le originalno pakirana enološka sredstva, ki vsebujejo le dovoljene aktivne snovi, določene s predpisi Evropske unije, ki urejajo enološka sredstva.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov uporabljati tudi neoriginalno pakirana enološka sredstva, če jih prodajajo za to usposobljene osebe ter če so opremljena z ustreznimi in jasnimi pisnimi navodili za uporabo.
(3) Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati enoloških sredstev, če vsebujejo snovi, ki niso dovoljene s predpisi Evropske unije, in sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila za uporabo v slovenskem jeziku.
(4) Minister podrobneje predpiše pogoje iz drugega odstavka tega člena, ter vsebino navodil za uporabo.
IV. OCENJEVANJE IN OZNAČEVANJE
30. člen
(ocena mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Z oceno mošta, vina in drugih proizvodov se ugotavlja primernost za promet, določijo se označbe, ki jih lahko imajo mošt, vino in drugi proizvodi v prometu, ter se preverja istovetnost mošta, vina in drugih proizvodov z listinami, ki jih spremljajo.
(2) Mošt, vino in drugi proizvodi ne smejo biti v prometu, če se na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka ugotovi neprimernost za promet ali neistovetnost z listinami, ki jih spremljajo.
(3) Minister predpiše ravnanje z moštom, vinom in drugimi proizvodi iz prejšnjega odstavka ter določi višino stroškov iz prejšnjega odstavka, ki jih nosi lastnik mošta, vina in drugih proizvodov.
31. člen
(obvezna ocenitev mošta, vina in drugih proizvodov
pred prometom)
(1) Vino iz razreda kakovostnih vin pdpo, deželno vino PGO, deželni mošt PGO in drugi proizvodi morajo biti pred dajanjem v promet končnemu potrošniku ocenjeni na predpisani način. Po ocenitvi mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljeno spreminjati.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti vino iz razreda kakovostnih vin pdpo ocenjeno pred vsakim prevozom zunaj pridelovalnega območja.
(3) Če se mošt, vino in drugi proizvodi po ocenitvi iz kakršnega koli razloga spremenijo tako, da bi se lahko spremenila njihova ocena, jih je treba pred oddajo v promet znova oceniti.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka polnjenje že ocenjenega vina v predpisano embalažo ni razlog za ponovno ocenitev, če polnitev vina ne vpliva bistveno na njegove lastnosti, razen vina iz drugega odstavka tega člena, ki ga je treba ponovno oceniti po polnitvi pri isti pooblaščeni organizaciji za oceno vina. Za ponovno ocenitev vina je zadolžen polnilec vina, razen v primeru polnitve izven Republike Slovenije, kjer je za ponovno oceno zadolžen pridelovalec vina.
(5) Minister predpiše podrobnejši postopek, roke ter način ocenitve in ponovne ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov.
32. člen
(parametri, ki se upoštevajo pri oceni)
(1) Pri ocenjevanju v Republiki Sloveniji pridelanega vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, deželnega vina PGO, mošta in drugih proizvodov se za določitev geografskega porekla upoštevajo:
– pridelovalno območje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov,
– hektarski pridelki,
– rezultati laboratorijskih analiz,
– uporabljeni enološki postopki in sredstva,
– organoleptična ocena (razen za druge proizvode) in
– zahteva pridelovalca.
(2) Zahteva pridelovalca iz prejšnjega odstavka se pri oceni vina, mošta in drugih proizvodov upošteva le, če so za zahtevo izpolnjeni s tem zakonom predpisani pogoji.
33. člen
(postopek ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Ocenitev mošta, vina in drugih proizvodov izvede na zahtevo pridelovalca ali na zahtevo pristojne inšpekcije pooblaščena organizacija.
(2) Pooblaščena organizacija v predpisanih rokih izda poročilo za potrebe inšpekcije ali odločbo o ocenitvi mošta, vina in drugih proizvodov.
(3) Če pridelovalec ni zadovoljen z oceno, lahko v petih dneh od prejema odločbe iz prejšnjega odstavka vloži pritožbo na ministrstvo in zahteva ponovno ocenitev mošta, vina ali drugega proizvoda. Ponovno oceno izvede pooblaščena organizacija, ki ni izvedla prvotne ocenitve. Rezultat morebitne ponovne ocene je dokončen.
(4) Za ocenitev vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, pridelanega v Republiki Sloveniji, jemlje vzorce pooblaščena organizacija.
(5) Za ocenitev mošta, deželnega vina PGO in drugih proizvodov pridelovalec pošlje vzorec za ocenitev pooblaščeni organizaciji.
(6) Višino stroškov ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov določi pooblaščena organizacija po predhodni ministrovi potrditvi.
(7) Stroške ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov nosi naročnik ocene.
(8) Minister predpiše roke iz drugega odstavka tega člena ter način vzorčenja mošta in vina iz četrtega in petega odstavka tega člena.
34. člen
(pokuševalci)
(1) Pokuševalke in pokuševalce za organoleptično oceno mošta, vina in drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pokuševalci) imenuje minister, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Pokuševalci morajo pred imenovanjem pri pooblaščeni organizaciji opraviti predpisani preizkus organoleptičnih sposobnosti poznavanja enologije ter predpisov o vinogradništvu in vinarstvu.
(3) Pokuševalci, ki želijo sodelovati v komisiji iz 35. člena tega zakona, opravljajo najmanj enkrat na dve leti dodatno izobraževanje iz ocenjevanja vina ter enkrat na štiri leta dodatni preizkus organoleptičnih sposobnosti, ki ju pripravi pooblaščena organizacija.
(4) Če želi pokuševalec sodelovati v komisiji iz 35. člena tega zakona, sme preteči največ dve leti od zadnjega dodatnega izobraževanja iz ocenjevanja vina in največ štiri leta od zadnjega opravljanja dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti.
(5) Preizkus organoleptičnih sposobnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga pripravi pooblaščena organizacija, mora pred imenovanjem opraviti tudi vinarski inšpektor.
(6) Če je pokuševalec hkrati pridelovalec mošta, vina ali drugih proizvodov ali lastnik teh ali je zaposlen v organizaciji, ki jih prideluje, se njegova ocena za njegov mošt, vino ali drug proizvod ne upošteva.
(7) Ministrstvo vodi evidenco pokuševalcev, ki vsebuje osebno ime, naslov, datum imenovanja in druge neosebne podatke.
(8) Stroške preizkusa organoleptičnih sposobnosti, poznavanja enologije in predpisov v vinogradništvu in vinarstvu ter stroške dodatnega izobraževanja krijejo pokuševalci sami.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka krije pokuševalec le 20 % stroškov dodatnega izobraževanja in dodatnega preizkusa, če je v preteklem letu najmanj sedemkrat sodeloval kot član komisije iz 35. člena tega zakona.
(10) Minister predpiše postopek in način preizkusa organoleptičnih sposobnosti, poznavanja enologije ter predpisov o vinogradništvu in vinarstvu za pokuševalce in vinarske inšpektorje, dodatnega izobraževanja pokuševalcev, dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti in način vodenja ter podrobnejšo vsebino evidence pokuševalcev ter določi višino stroškov preizkusa in dodatnega izobraževanja.
35. člen
(komisija za organoleptično ocenjevanje
mošta in vina)
(1) Organoleptično ocenjevanje mošta in vina opravlja komisija pokuševalcev, ki je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev, potrošnikov in strokovnjakov vinogradništva in vinarstva.
(2) Organoleptično ocenjevanje opravlja najmanj petčlanska komisija pokuševalcev.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka organoleptično ocenjevanje pri ponovni ocenitvi iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona opravi razširjena, najmanj devetčlanska komisija pokuševalcev. Prvotni ocenjevalci so pri ponovni oceni izločeni.
(4) Komisijo za organoleptično oceno sestavljajo imenovani pokuševalci, ki jih določi pooblaščena organizacija, ki izvaja ocenjevanje.
36. člen
(označevanje mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister na podlagi vloge izvoznika vina za izvoz v države, ki niso članice Evropske unije ali z njo nimajo podpisanih sporazumov o medsebojnem priznavanju označb, enoloških postopkov in sredstev, dovoli drugačne označbe in embalažo. Minister izda takšno dovoljenje, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika v kakršno koli zmoto in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice, kar izkaže izvoznik.
(3) Minister predpiše podrobnejši način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov.
37. člen
(označevanje geografskega porekla mošta, vina in drugih proizvodov)
(1) Za označevanje geografskega porekla mošta, vina in drugih proizvodov se uporabljajo s tem zakonom predpisane geografske označbe in tradicionalni izrazi, če se z odločbo o ocenitvi vina iz 33. člena tega zakona ugotovi, da so izpolnjeni s tem zakonom predpisani pogoji.
(2) Za označevanje geografskega porekla mošta, vina in drugih proizvodov se lahko uporabljajo tudi s tem zakonom predpisani dodatni tradicionalni izrazi.
38. člen
(označevanje vrst vina )
(1) Vrste vina, pridelane v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, so lahko označene z vrsto vina oziroma naslednjimi tradicionalnimi izrazi:
– mirna vina: "vrhunsko vino ZGP", "kakovostno vino ZGP", "vino PTP", "deželno vino PGO" ali namizno vino.
– peneča vina: "vrhunsko peneče vino ZGP", "kakovostno peneče vino ZGP", "peneče vino PTP", kakovostno peneče vino ali peneče vino.
– biser vina: "kakovostno biser vino ZGP", "deželno biser vino PGO", "biser vino PTP" ali biser vino.
– likerska vina: "kakovostno likersko vino ZGP", "likersko vino PTP", "deželno likersko vino PGO" ali likersko vino.
(2) Vina iz prejšnjega odstavka, ki so gazirana oziroma aromatizirana, morajo imeti dodatno navedbo: aromatizirano oziroma gazirano.
(3) Mošt za neposredno potrošnjo, pridelan v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje predpisane pogoje, se označi s tradicionalnim izrazom "deželni mošt PGO".
(4) Minister predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati mošt, posamezna vrsta vina in drugi proizvodi za označbo tradicionalnega poimenovanja in dodatnega tradicionalnega poimenovanja.
39. člen
(označevanje z geografskimi označbami glede na tradicionalni izraz)
(1) Geografska označba vinorodne dežele se uporablja za deželna vina PGO in deželni mošt PGO.
(2) Geografska označba vinorodnega okoliša se uporablja za kakovostna vina pdpo.
(3) Geografsko označbo vinorodnega podokoliša in vinorodnega ožjega okoliša je dovoljeno uporabljati kot dodatno geografsko označbo za kakovostna vina pdpo.
(4) Geografsko označbo vinorodne lege ali vinorodnega kraja je dovoljeno uporabljati le kot dodatno geografsko označbo za vrhunska vina ZGP in za vino PTP.
(5) Geografske označbe je dovoljeno uporabljati le v obliki, kakršna je določena s seznamom geografskih označb.
(6) Za vina PTP uporaba osnovnih geografskih označb s seznama geografskih označb ni dovoljena. Vino PTP je lahko označeno le z besedno izpeljanko geografskih označb s seznama geografskih označb.
(7) Po potrditvi elaborata za vino PTP iz 7. člena tega zakona se za vino, ki ni vino PTP, besedna izpeljanka geografske označbe, določena z elaboratom in vpisana na seznam geografskih označb, ne sme uporabljati.
(8) Določbi šestega in sedmega odstavka tega člena se za vini "cviček vino PTP Dolenjska" in "teran vino PTP Kras" ne uporabljata.
40. člen
(pravila pri označevanju geografskega porekla)
(1) Geografska označba iz prejšnjega člena mora biti na embalaži dovolj vidna.
(2) Če poslovno poimenovanje pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika (naziv, znak podjetja) ali ime fizične osebe, ki prideluje oziroma polni vino v originalno embalažo, vsebuje geografsko označbo, njen del ali izpeljanko iz nje, se poimenovanje te pravne ali fizične osebe lahko označi le tako, da ne zavaja potrošnika glede dejanskega geografskega izvora.
(3) Če blagovna znamka ali fantazijsko ime vina vsebuje kakršno koli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke (v besedi, delu besede ali posredno v znaku ali sliki), se takšna blagovna znamka ali fantazijsko ime lahko uporablja le v skladu s pogoji iz prilog VII in VIII k Uredbi 1493/1999/ES.
(4) Pri geografskih imenih, ki so homonimna, mora pridelovalec točno opredeliti geografsko območje, da ne zavaja končnega potrošnika glede dejanskega geografskega izvora vina.
(5) Če leži vinograd na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo in je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v register, lastniku vinograda minister z odločbo v upravnem postopku določi pogoje in način označevanja tako pridelanega vina. Postopek za izdajo odločbe se začne na zahtevo stranke. Odločba velja za določene količine grozdja oziroma vina ter je vsebinsko in časovno omejena.
(6) Minister predpiše podrobnejše pogoje in način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz tega člena.
41. člen
(prepovedi pri označevanju)
(1) Pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov je prepovedano:
– označevanje, ki bi kakor koli zavajalo v zmoto, predvsem glede geografskega porekla vina. Za zavajanje se šteje tudi opisno ali slikovno navajanje območja, s katerega ne izvira grozdje, mošt, vino ali drug proizvod, uporaba besed "podoben kakor, vrsta, tip, stil, postopek, kot, ipd.", skupaj z navedbo geografske označbe, ki ne predstavlja dejanskega geografskega izvora grozdja, ali uporaba imena, ki lahko zavaja zaradi fonetičnega sozvočja;
– prevajanje geografskih označb ter tradicionalnih in dodatnih tradicionalnih izrazov;
– navajanje učinkov ali lastnosti, ki jih nimajo;
– navajanje podatkov o posebnih lastnostih, če imajo primerljivi proizvodi enake ali zelo podobne lastnosti.
(2) Pri označevanju brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega vina iz 26. člena tega zakona ni dovoljeno uporabljati tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov iz 6. člena tega zakona ter geografskih označb za pridelovalna območja iz 8. člena tega zakona razen navedbe, da je brezalkoholno ali nizkoalkoholno vino pridelano v Republiki Sloveniji.
(3) Vino iz prejšnjega odstavka ne sme biti označeno z letnikom pridelave in sorto grozdja, obvezna pa je navedba dejanske vsebnosti skupnega žvepla.
(4) Označbe geografskega porekla in blagovne znamke za mošt, vino in druge proizvode se lahko uporabljajo le, če niso v nasprotju z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(5) Minister podrobneje predpiše način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov ter brezalkoholnega in nizkoalkoholnega vina.
V. PROMET
42. člen
(promet)
(1) Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi so po tem zakonu vsi postopki po končani pridelavi grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki nastanejo s skladiščenjem, razen skladiščenja za lastno porabo pridelovalca, s prevozom, razdeljevanjem in prodajo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov.
(2) Za promet se po tem zakonu šteje tudi ponudba vina v gostinskih obratih, vinotočih, na turističnih kmetijah, vinskih cestah in druge oblike neposredne ponudbe mošta in vina končnemu potrošniku.
43. člen
(mošt, vino in drugi proizvodi, katerih promet je prepovedan)
(1) Prepovedan je promet z moštom, vinom in drugimi proizvodi:
– ki so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis vinifera in drugo vrsto rodu Vitis;
– ki so pridelani iz grozdja medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera, če so bili pridelani v Republiki Sloveniji;
– ki so ponarejeni; ponarejeni mošt ali vino je moštu ali vinu podobna pijača, ki jo povprečen potrošnik lahko zamenja, ker je narejena iz ene ali več naslednjih snovi:
1. umetnih snovi, z vretjem ali brez njega (umetno vino),
2. umetnega vina, pomešanega z vinom,
3. ostankov pridelave vina ali žganja (kakršni so tropine, usedlina ali droži),
4. sadežev, ki niso vinsko grozdje;
– ki so pokvarjeni (bolno vino zaradi delovanja mikrobov);
– ki so z napako (zaradi fizikalno-kemičnih procesov ali sprejema tujih snovi);
– ki so pomanjkljivi (prenizka ali previsoka vsebnost sestavin);
– ki ne ustrezajo predpisani kakovosti;
– ki so neocenjeni, če je ocena zanje obvezna;
– ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki in sredstvi;
– katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustreza označenim;
– ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, pridelanih na območju držav članic Evropske unije, z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi, pridelanimi zunaj tega območja, ali z mešanjem grozdja, mošta vina in drugih proizvodov, pridelanih v različnih vinorodnih conah, kakršne določajo predpisi Evropske unije, ki urejajo določitev le teh;
– ki jih ne spremljajo listine države pridelovalke ali listine, izdane na podlagi listine države pridelovalke;
– ki so pridelani v poskusih, za katere ni izdano dovoljenje v skladu s 27. členom tega zakona, ali
– ki niso označeni v skladu s predpisi.
(2) Pridelovalci ali osebe, ki imajo v posesti ali dajejo v promet mošt, vino ali druge proizvode iz prejšnjega odstavka, morajo posode, v katerih se le ti hranijo, posebej označiti in lokacijo nemudoma javiti vinarski inšpekciji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pomanjkljivega mošta in vina ter mošta in vina z napako ni treba javljati vinarski inšpekciji.
(4) Pridelovalci ali osebe, ki imajo v posesti ali dajejo v promet mošt, vino in druge proizvode, morajo proizvode iz prvega odstavka na predpisani način predelati ali neškodljivo odstraniti.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec pomanjkljivost ali napako iz pete oziroma šeste alineje prvega odstavka tega člena odpravi s kletarskimi deli v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter predpisi Evropske unije, ki urejajo enološke postopke in sredstva.
(6) Minister podrobneje predpiše postopek in način označitve mošta, vina in drugih proizvodov iz tega člena ter način predelave oziroma odstranitve mošta, vina in drugih proizvodov iz četrtega odstavka tega člena.
44. člen
(oblike ponudbe mošta in vina glede na polnitev)
(1) Vino se lahko daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je tisto, ki je polnjeno v predpisano embalažo in označeno na predpisani način.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku:
– pridelovalci, če so v skladu s tem zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register;
– za to dejavnost registrirani gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, če na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino PGO s tega območja.
(3) Deželni mošt PGO lahko dajejo v določenem obdobju v promet končnemu potrošniku pridelovalci in gostinski obrati.
(4) S prometom originalno polnjenega vina se lahko ukvarjajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za promet z vinom, ki ni originalno polnjeno, in so navedene v drugem odstavku tega člena, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so za to dejavnost registrirani.
(5) Gostinske obrate iz druge alineje drugega odstavka tega člena registrirajo upravne enote, v katerih ima gostinski obrat sedež, in sicer po prejemu zapisnika vinarskega inšpektorja, da gostinski obrat izpolnjuje pogoje.
(6) Minister predpiše vrsto embalaže za originalno polnjena vina, podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gostinski obrati za točenje neoriginalno polnjenega vina in obdobje, v katerem se lahko deželni mošt PGO daje v promet končnemu potrošniku.
45. člen
(pogoji za promet)
(1) Z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi je treba v prometu ravnati tako, da ohranijo vse svoje organoleptične in fizikalno-kemične lastnosti.
(2) Grozdje, mošt, vino in druge proizvode morajo v prometu spremljati predpisane listine razen v prometu znotraj obratov istega pridelovalca, ki ne presega razdalje 40 km in ne prečka meje vinorodnega okoliša, ter v prometu mošta in vina za osebno uporabo, ki ne presega 30 litrov na prevozno sredstvo, v skladu s 4. členom Uredbe 884/2001/ES.
(3) Minister predpiše listine, ki morajo v prometu spremljati grozdje, mošt, vino in druge proizvode.
46. člen
(kletarska evidenca)
(1) Pridelovalci, vpisani v register v skladu s 14. členom tega zakona, in gostinski obrati iz druge alineje drugega odstavka 44. člena tega zakona morajo voditi predpisano kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi.
(2) Iz kletarske evidence morajo biti po posameznem proizvodnem obratu razvidni bistveni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabljenih enoloških postopkih in sredstvih. V kletarski evidenci se vodijo tudi podatki o grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih za lastno porabo.
(3) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja kletarske evidence.
47. člen
(kraj pridelave mošta in vina)
(1) Vino iz razreda kakovostnih vin pdpo mora biti pridelano, razen priprave vina za porabo, v vinorodnem okolišu, v katerem je bilo pridelano grozdje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister, na podlagi vloge pridelovalca za točno določeno količino grozdja, mošta ali vina, izjemoma dovoli pridelavo mošta oziroma vina v neposredni bližini vinorodnega okoliša, v katerem je bilo pridelano grozdje, če:
– v vinski kleti na območju, na katerem je grozdje pridelano, iz objektivnih razlogov ni mogoče pridelati mošta oziroma vina,
– pridelovalec prideluje grozdje v dveh ali več sosednjih vinorodnih okoliših.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka minister izda dovoljenje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo le, če je bil vinograd na dan uveljavitve tega zakona vpisan v register in v lasti pridelovalca ter je iz registra razvidno, da pridelovalec v Republiki Sloveniji nima v lasti ali zakupu obrata za pridelavo mošta in vina.
VI. ANALITSKE, STROKOVNE IN UPRAVNE NALOGE
ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO
48. člen
(analitske, strokovne in upravne naloge za vinogradništvo in vinarstvo)
(1) Analitske, strokovne in upravne naloge za vinogradništvo in vinarstvo, ki so določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, opravljajo pooblaščene organizacije.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– izdelava mnenja o ustreznosti elaborata za vino PTP iz 7. člena tega zakona;
– izdelava elaborata o vinorodnih območjih ter določitev trsnega izbora iz 9. in 10. člena tega zakona;
– izdelava mnenja o neugodnih razmerah za dozorevanje grozdja ali posebnih tehnoloških zahtevah pri pridelavi iz 21. člena tega zakona;
– ugotavljanje količine in kakovosti grozdja za vrhunsko vino ZGP iz 22. člena tega zakona;
– izdelava mnenja o vsebnosti snovi v vinu iz 24. člena tega zakona;
– izvajanje izotopskih analiz iz 25. člena tega zakona;
– izdelava mnenja o pridelavi poskusnega vina iz 27. člena tega zakona;
– preizkušanje pokuševalcev in vinarskih inšpektorjev iz 34. člena tega zakona;
– izdajanje mnenj za obogatitev mošta iz 23. člena tega zakona;
– analiziranje enoloških sredstev iz 29. člena tega zakona
– izdajanje odločb in poročil o ocenitvi mošta, vina in drugih proizvodov iz 33. člena tega zakona.
49. člen
(dodelitev javnega pooblastila in imenovanje pooblaščenih organizacij)
(1) Ministrstvo imenuje za opravljanje nalog iz prve do osme alineje drugega odstavka prejšnjega člena pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti.
(2) Ministrstvo dodeli javno pooblastilo za opravljanje nalog iz devete do enajste alineje drugega odstavka prejšnjega člena pravnim ali fizičnim osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter druge pogoje za izvajanje nalog po javnem pooblastilu.
(3) Ministrstvo izbere pooblaščene organizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi javnega razpisa.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka javni razpis ni potreben za imenovanje pooblaščenih organizacij za naloge prve, druge, pete, šeste, sedme in desete alineje drugega odstavka prejšnjega člena in za dodelitev javnega pooblastila pooblaščeni organizaciji za naloge desete alineje drugega odstavka prejšnjega člena. Navedene naloge izvajajo javni raziskovalni zavodi, ki delujejo na področju vinogradništva in vinarstva, če jih minister na podlagi ugotovitve, da izpolnjujejo predpisane pogoje, imenuje z odločbo.
(5) Minister z odločbo v upravnem postopku ugotovi izpolnjevanje pogojev in imenuje pooblaščeno organizacijo ali ji dodeli javno pooblastilo. Medsebojna razmerja med ministrstvom in pooblaščeno organizacijo se podrobneje uredijo s pogodbo.
(6) Pooblaščene organizacije so za izvajanje nalog, za katere imajo javna pooblastila ali so za njih imenovane, odgovorne ministrstvu.
(7) Pooblastilo ali imenovanje preneha, če njegov nosilec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi ali pogodbo, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. Pooblaščeni organizaciji se imenovanje odvzame, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisom ali pogodbo, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
(8) Izvajanje nalog pooblaščenih organizacij se krije iz proračuna Republike Slovenije, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(9) Minister predpiše pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter druge pogoje za izvajanje nalog pooblaščenih organizacij.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB
50. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in predpisov Evropske unije s področja grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov opravljajo vinarska inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, nadzor nad izvajanjem določb 10., 13., 14. in 19. člena tega zakona tudi kmetijska inšpekcija, nad izvajanjem določb 44. in 45. člena tega zakona pa tudi pristojna inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Ukrepe iz tega zakona odredijo vinarski inšpektor ali kmetijska inšpektorica ali kmetijski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor) ali inšpektorica ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil) z odločbo v upravnem postopku. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(3) V upravnih zadevah, v katerih odločajo vinarski, kmetijski ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, je organ druge stopnje ministrstvo.
51. člen
(vinarski inšpektor)
(1) Vinarski inšpektor mora poleg pogojev po splošnih predpisih za delo v državni upravi in zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– imeti končano najmanj visokošolsko izobrazbo agronomske ali živilskotehnološke smeri,
– imeti najmanj pet let delovnih izkušenj iz vinogradništva oziroma vinarstva, od tega najmanj dve leti izkušenj v vinarstvu,
– imeti opravljen preizkus organoleptičnih sposobnosti iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona ali ta preizkus opraviti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
(2) Oseba, ki vodi vinarsko inšpekcijo, mora izpolnjevati pogoje iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka ter imeti najmanj pet let izkušenj v vinarstvu.
52. člen
(pristojnosti inšpektorjev)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima vinarski inšpektor poleg pooblastil po drugih predpisih še naslednja pooblastila:
– dostopati in pregledovati: vinograde, proizvodne obrate (kleti, polnilnice ipd.), skladišča, v katerih se skladiščijo grozdje, mošt, vino ali drugi proizvodi in enološka sredstva, stanovanjske prostore, v katerih se za promet namenjeni mošt, vino in drugi proizvodi pridelujejo ter v katerih se skladiščijo enološka sredstva, carinska skladišča v prisotnosti carinske službe, objekte, v katerih se grozdje, mošt, vino ali drugi proizvodi prodajajo končnemu potrošniku;
– pregledovati opremo za pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter opremo za točenje vina;
– pregledovati grozdje, mošt, vino in druge proizvode v proizvodnem obratu, prevoznem sredstvu, prometu, vključno s ponudbo končnemu potrošniku, enološka sredstva, embalažo za mošt, vino in druge proizvode;
– pregledovati označbe na embalaži, ocene mošta, vina in drugih proizvodov, poročila pooblaščenih organizacij, analizne izvide, listine in druge dokumente, ki spremljajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, namenjene za promet, kletarsko evidenco, podatke iz registra vinogradov in registra kmetijskih gospodarstev ter drugo dokumentacijo o grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih pri pridelovalcih, predelovalcih, gostincih in trgovcih, vključno s promocijskim materialom;
– nadzirati izvajanje dela pooblaščenih organizacij;
– jemati na stroške lastnika vzorce grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov in enoloških sredstev ter jih dati v analizo;
– organoleptično preizkusiti mošt, vino in druge proizvode.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po drugih predpisih tudi pooblastilo pregledovati vinograde, pregledovati vpis v register in register kmetijskih gospodarstev ter pregledovati grozdje, mošt, vino in druge proizvode.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg pooblastil po drugih predpisih tudi pooblastilo jemati vzorce mošta in vina na stroške lastnika, jih dati v analizo in pregledati, ali vino, mošt in druge proizvode v prometu spremljajo ustrezne listine.
53. člen
(ukrepi inšpektorjev)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in predpisov Evropske unije, ki urejajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, ter mednarodnih sporazumov, ki urejajo varstvo porekla in uporabo enoloških postopkov in sredstev v tretjih državah, lahko vinarski inšpektor:
1) prepove sajenje in odredi uničenje trsov, ki niso v trsnem izboru;
2) začasno, do pridobitve odločbe o oceni, prepove promet z moštom ali vinom, če sumi, da ne ustreza predpisanim pogojem;
3) predloži mošt, vino in druge proizvode v oceno pooblaščeni organizaciji;
4) prepove promet z moštom, vinom ali drugimi proizvodi, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali prepove promet, če so bili pri pridelavi uporabljeni sredstva in postopki, ki niso dovoljeni, ali so bili uporabljeni na nedovoljeni način;
5) izloči iz prometa, zapleni, odredi predelavo ali odredi ustrezno označitev mošta, vina in drugih proizvodov:
– če so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis vinifera in drugo vrsto rodu Vitis,
– če so pridelani v Republiki Sloveniji iz grozdja, medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera,
– ki so ponarejeni ali pokvarjeni,
– ki ne ustrezajo predpisani kakovosti,
– ki niso ocenjeni, četudi je ocena obvezna,
– ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki ali sredstvi,
– katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustrezajo označenim,
– ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem,
– ki so pridelani v poskusih, za katere ni bilo izdano dovoljenje v skladu s 27. členom tega zakona,
– ki so napačno označeni;
6) odredi nadaljnjo nego ali uporabo vina z napako ali pomanjkljivega vina ali vina, ki ne ustreza predpisani kakovosti, če je napaka, pomanjkljivost ali neustrezna kakovost takšna, da to omogoča;
7) prepove promet z moštom, vinom in drugimi proizvodi, če niso opremljeni z ustreznimi listinami;
8) določi rok za ureditev stanja ali prepove opravljanje dejavnosti, če niso izpolnjeni predpisani pogoji o vpisu v register za pridelovalce in storitvene polnilce glede prostorov, opreme ali strokovne usposobljenosti pri pridelovalcih, gostincih, trgovcih, storitvenih polnilcih, pooblaščenih organizacijah in drugih;
9) predlaga ministrstvu odvzem imenovanja ali pooblastila pooblaščeni organizaciji, če ta ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali ne izvaja nalog v skladu s predpisi ali pogodbo, po kateri se izvaja javno pooblastilo ali druge naloge;
10) če z oceno mošta, vina in drugih proizvodov, ki niso pridelani v Republiki Sloveniji, ugotovi neustreznost za promet ali neidentičnost z listinami države pridelovalke:
– če je vino pridelano v Evropski uniji ali državah, s katerimi ima Evropska unija podpisan sporazum, ki ureja medsebojno priznavanje označb geografskih porekel in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev, ter iz spremnih listin izhaja, da vino sodi v razred kakovostnih vin pdpo, ukrepa v skladu z 12. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1607/2000 z dne 24. julija 2000 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, zlasti naslova v zvezi s kakovostnim vinom, proizvedenim na določenem proizvodnem območju (UL L št. 185 z dne 25. 7. 2000, str. 17, z vsemi spremembami),
– če se pri moštu, vinu in drugih proizvodih, ki niso navedeni v prejšnji alineji, pridelanih v Evropski uniji, in vinu iz tretjih držav, s katerimi Evropska unija nima podpisanega sporazuma o medsebojnem priznavanju označb geografskih porekel in medsebojnem priznavanju enoloških postopkov in sredstev, ugotovi, da so za promet neustrezni, jih izloči iz prometa;
11) izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ali prijavi kaznivo dejanje.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah:
– prepove sajenje in odredi uničenje trsov, ki niso v trsnem izboru,
– prepove opravljanje dejavnosti, če zanjo niso izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, izreče še ukrep prepovedi prometa z moštom, vinom in drugimi proizvodi, ki ne ustrezajo predpisom ali niso označeni na predpisani način.
54. člen
(pristojnost policije)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v skladu s tem zakonom nad prevozom grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov policija glede na svoje pristojnosti zagotavlja pomoč vinarskemu ali kmetijskemu inšpektorju.
(2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju svojih nalog in izvajanju ukrepov naleti na fizični odpor, ali na oviranje, ali če tak odpor in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
(kršitelji)
(1) Pri določanju višine globe se za:
– manjšega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje največ 1 ha vinograda ali pridela največ 10 000 kg grozdja ali največ 8000 litrov mošta ali vina,
– srednje velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kakor 1 ha, vendar največ 10 ha vinogradov ali pridela največ 100 000 kg grozdja ali največ 80 000 litrov mošta ali vina,
– velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kakor 10 ha vinogradov ali pridela več kakor 100 000 kg grozdja ali več kakor 80 000 litrov mošta ali vina.
(2) Pri določanju obsega pridelave iz prejšnjega odstavka se upošteva zadnje stanje vpisa površin vinogradov v register, pri pridelku pa zadnje triletno povprečje pridelka grozdja ali vina, in če tega podatka ni pa se upošteva podatek za zadnje leto. Če se podatki v registru ne ujemajo z dejanskim stanjem, kar ugotovi vinarski inšpektor, je pridelovalec razvrščen na podlagi ugotovljenega stanja.
(3) Če pridelovalec ni vpisan v register in se ukvarja s pridelavo ali prometom grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov ali enoloških sredstev kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, se pri določanju višine globe šteje za velikega pridelovalca.
(4) Če pridelovalec ni vpisan v register in se ukvarja s prometom grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov kot fizična oseba, se pri določanju višine globe šteje za manjšega pridelovalca.
(5) Za razvrstitev pridelovalca po velikosti zaradi določitve višine globe iz prvega odstavka tega člena se pri več razpoložljivih podatkih, po katerih je razvrščen (površina vinograda, količina pridelanega grozdja ali vina), upošteva tisti, ki uvršča pridelovalca ali drugo osebo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v skupino z višjo globo za kršitev.
56. člen
(hujši prekrški)
(1) Z globo od 450 000 tolarjev do 15 000 000 tolarjev se za prekršek kaznuje velik pridelovalec, ki opravlja svojo dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1) če uporabi geografsko označbo, tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz, čeprav ne izpolnjuje pogojev, določenih v drugem odstavku 4. člena tega zakona;
2) če uporabi geografsko označbo, tradicionalni izraz ali dodatni tradicionalni izraz na proizvodih, določenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona ali v nasprotju s 37. členom tega zakona ter s prvim in drugim odstavkom 39. člena tega zakona;
3) če uporabi označbo vino PTP v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona;
4) če označi izvor mošta, vina in drugih proizvodov v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona;
5) če na pridelovalnem območju Republike Slovenije sadi ali ima posajeno sorto trte, ki ni Vitis vinifera, ali sorto vinske trte, ki ni v sortnem izboru, kakor to določa 10. člen tega zakona;
6) če se s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ukvarja pridelovalec, ki za to ne izpolnjuje pogojev kot to določata ali če pridelovalec ni vpisan v register, kakor to določata prvi in drugi odstavek 13. člena tega zakona;
7) če ne priglasi podatkov v register, kakor to določa 15. člen tega zakona;
8) če pridela grozdje, namenjeno pridelavi mošta, vina ali drugih proizvodov, zunaj vinorodnih območij, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 19. člena tega zakona;
9) če pridela grozdje za mošt, vino in druge proizvode s tehnologijo, ki ni ustrezna, in če grozdje ob trgatvi nima ustrezne stopnje naravnega alkohola ali je bila presežena omejitev hektarskega pridelka, kar je v nasprotju z določbami tretjega odstavka 19. člena tega zakona;
10) če trga grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, preden je tehnološko zrelo, kar je v nasprotju z določbami 21. člena tega zakona;
11) če ravna z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi tako, da se ne ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja, mošta in vina, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 23. člena tega zakona;
12) če uporabi nedovoljene enološke postopke in sredstva ali če uporabi enološke postopke in sredstva v obsegu, ki ni dovoljen, ali o uporabi določenih postopkov in sredstev predhodno ne obvesti vinarskega inšpektorja, kar je v nasprotju z določbami drugega odstavka 23. člena tega zakona;
13) če obogati, sladi ali popravlja kislino v moštu ali vinu brez predhodnega obvestila oziroma izven dovoljenega obsega, kar je v nasprotju z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 23. člena tega zakona;
14) če obogati grozdje ali mošt ali sladi vrhunsko vino ZGP v nasprotju z osmim odstavkom 23. člena tega zakona;
15) če za pridobivanje brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega vina uporabi vino, ki ne izpolnjuje pogojev za promet, kar je v nasprotju z določbami tretjega odstavka 26. člena tega zakona;
16) če pridelovalec da v promet poskusno vino brez predhodnega dovoljenja, kakor ga določa prvi odstavek 27. člena tega zakona;
17) če ne označi poskusnega vina v prometu kot poskusno vino, kakor to določa četrti odstavek 27. člena tega zakona;
18) če meša grozdje, mošt, vino in druge proizvode v nasprotju z 28. členom tega zakona;
19) če prodajalec enološkega sredstva prodaja sredstvo, ki ne vsebuje izključno dovoljenih aktivnih snovi, ali če prodajalec neoriginalno pakiranega enološkega sredstva ni ustrezno usposobljen oziroma če prodajalec enološkega sredstva pred prodajo ne opremi sredstva z ustreznimi navodili, kar je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 29. člena tega zakona;
20) če da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki za to niso primerni ali niso istovetni z listinami, ki ga spremljajo, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 30. člena tega zakona;
21) če da v promet mošt, vino in druge proizvode, za katere se zahteva obvezna ocenitev pred oddajo v promet, a niso ocenjeni, kar je v nasprotju s prvim, drugim tretjim in četrtim odstavkom 31. člena tega zakona;
22) če opremi ali da v promet mošt, vino in druge proizvode z označbami, ki niso predpisane, ali z označbami in embalažo, ki so v nasprotju s 36. členom tega zakona;
23) če označi geografsko poreklo v nasprotju z določbami 40. člena tega zakona in če z označevanjem kakor koli zavaja potrošnika v zmoto, kakor to določa 41. člen tega zakona;
24) če da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki ne bi smeli biti v prometu, kakor je določeno prvem odstavku 43. člena tega zakona;
25) če ne označi posode ali ne javi vinarskemu inšpektorju posesti mošta, vina ali drugih proizvodov iz 43. člena, kakor to določa drugi odstavek 43. člena tega zakona;
26) če ne predela ali ne odstrani neškodljivo mošta, vina in drugih proizvodov, na način, kakršen je določen v četrtem odstavku 43. člena tega zakona;
27) če da v promet vino, ki ni originalno polnjeno, v nasprotju z določbami 44. člena tega zakona;
28) če z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ne ravna tako, kakor je določeno v prvem odstavku 45. člena;
29) če grozdje, mošt, vino in druge proizvode v prometu ne spremljajo predpisane listine, kakor to določa drugi odstavek 45. člena;
30) če ne vodi kletarske evidence, kakor to določa 46. člen tega zakona;
31) če prideluje kakovostno vino pdpo zunaj vinorodnega okoliša v nasprotju z določbami 47. člena tega zakona.
(2) Z globo od 40 000 tolarjev do 500 000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 250 000 tolarjev do 300 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(4) Z globo od 300 000 tolarjev do 10 000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 40 000 tolarjev do 400 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(6) Z globo od 200 000 tolarjev do 280 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(7) Z globo od 100 000 tolarjev do 3 000 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(8) Z globo od 35 000 tolarjev do 250 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba, odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
57. člen
(drugi prekrški)
(1) Z globo od 200 000 tolarjev do 12 000 000 tolarjev se za prekršek kaznuje veliki pridelovalec, ki opravlja svojo dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1) če uporabi tradicionalni izraz ali dodatni tradicionalni izraz v nasprotju s 6. členom tega zakona;
2) če uporabi geografsko označbo pridelovalnih območij, ki niso navedena na seznamu geografskih označb iz šestega odstavka 8. člena tega zakona;
3) če pridela grozdje, namenjeno pridelavi vina, iz razreda kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO ter drugih proizvodov na legah, ki niso absolutne lege, kar je v nasprotju z določbami drugega odstavka 19. člena tega zakona;
4) če mošt, vino in drugi proizvodi ne vsebujejo predpisane vsebnosti snovi, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 24. člena tega zakona;
5) če uporabi geografske označbe v nasprotju z 39. členom tega zakona.
(2) Z globo od 35 000 tolarjev do 400 000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 200 000 tolarjev do 250 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(4) Z globo od 150 000 tolarjev do 7 000 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 30 000 tolarjev do 250 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(6) Z globo od 100 000 tolarjev do 200 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(7) Z globo od 80 000 tolarjev do 2 000 000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(8) Z globo od 25.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba, odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(elaborat, trsni izbor in absolutne lege)
(1) Šteje se, da Elaborat o rajonizaciji in trsnem izboru, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97), izpolnjuje zahteve iz 9. in 10. člena tega zakona in se uporablja do priprave novega elaborata.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 10. člena tega zakona lahko tiste sorte vinske trte Vitis vinifera, ki so posajene in niso v trsnem izboru, ostanejo posajene, vendar ne več kakor sedem let od uveljavitve tega zakona. Vino, pridelano iz takega grozdja, se lahko označi le kot namizno vino, ki ni deželno vino PGO.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 19. člena tega zakona se grozdje, namenjeno pridelavi vina iz razreda kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO, lahko prideluje tudi zunaj absolutnih vinogradniških površin, vendar le tistih, ki so bile zasajene z vinsko trto pred uveljavitvijo Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97), in sicer do zaključka rodnosti teh nasadov.
59. člen
(register)
(1) Pridelovalci, ki so ob uveljavitvi tega zakona vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), se štejejo za vpisane v register po tem zakonu.
(2) Postopki za vpis v register, ki ob uveljavitvi tega zakona tečejo po Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), se nadaljujejo po tem zakonu.
(3) V času do začetka vodenja podatkov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona v evidenci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se ti podatki vodijo v registru.
60. člen
(pokuševalci)
Pokuševalci za organoleptično oceno vina in mošta, ki so imenovani na podlagi Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), se štejejo za pokuševalce iz tega zakona.
61. člen
(pooblaščene organizacije)
(1) Do imenovanja pooblaščenih organizacij opravljajo naloge iz tretje, četrte in devete alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona dosedanji izvajalci: KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor; KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica, in KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto.
(2) Do imenovanja pooblaščenih organizacij opravljajo naloge iz enajste alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona dosedanji izvajalci: KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor; KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica; KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto; Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, in Andreja Brglez, s. p. – Analiza, Grajska ulica 1, 2250 Ptuj.
(3) Do imenovanja pooblaščene organizacije opravlja nalogo iz osme alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona dosedanji izvajalec Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana.
62. člen
(vzpostavitev vinarske inšpekcije)
(1) Do imenovanja vinarskih inšpektorjev opravljajo njihove naloge po tem zakonu kmetijski inšpektorji.
(2) Šteje se, da kmetijski inšpektorji izpolnjujejo pogoje za vinarskega inšpektorja, če so najmanj leto dni pred uveljavitvijo tega zakona opravljali nadzor v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), in zanje se določba druge alineje prvega odstavka 51. člena tega zakona ne uporablja.
63. člen
(rok za izdajo predpisov na podlagi tega zakona)
Minister izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v treh letih od njegove uveljavitve.
64. člen
(predpisi, ki veljajo do izdaje novih)
Do uveljavitve izvršilnih predpisov iz tega zakona še naprej veljajo naslednji predpisi:
– Pravilnik o načinu vodenja kletarske evidence in spremnih dokumentih za prevoz vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 51/04),
– Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu (Uradni list RS, št. 43/04, 127/04 in 112/05),
– Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04 in 113/05),
– Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (Uradni list RS, št. 69/03, 31/04 in 117/04),
– Pravilnik o seznamu oznak geografskega porekla za vina in druge proizvode iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 68/02 in 42/03),
– Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje pokuševalcev in organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Uradni list RS, št. 69/01 in 87/01 – popr.),
– Navodilo o fizikalno-kemijskih analizah grozdnega mošta in vina (Uradni list RS, št. 43/01),
– Pravilnik o označevanju vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter o njihovi embalaži (Uradni list RS, št. 40/01, 52/03 in 44/05),
– Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – teran (Uradni list RS, št. 43/00),
– Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00 in 99/01),
– Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček (Uradni list RS, št. 3/00, 96/01 – odl. US, in 66/04),
– Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Uradni list RS, št. 68/99, 79/00 in 69/01),
– Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99, 79/00 in 5/04),
– Pravilnik o načinu jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter vzorcev enoloških sredstev za analize in o postopku z odvzetimi predmeti (Uradni list SRS, št. 94/05),
– Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/77, 1/81, in Uradni list RS, št. 70/97-ZVDP),
– Pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77, 24/77 – popr., 10/78 in Uradni list RS, št. 70/97-ZVDP, 3/00 in 40/01).
65. člen
(predpis, ki preneha veljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01).
66. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Zakon v 1. členu splošnih določb navaja področje, ki ga ureja, predvsem ureja geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja in vina, njihovo pridelavo, način označevanja in ocenjevanja. To področje v veliki meri urejajo že predpisi Evropske unije, zato s tem zakonom določamo samo način izvajanja teh določb. V 1. členu zato navajamo Uredbo Sveta (ES) št 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (v nadaljnjem besedilu: Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999). Poleg te uredbe ureja to področje še veliko število Uredb Komisije, ki podrobneje urejajo oziroma so namenjene izvajanju navedene Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 in so tudi izdane na podlagi te uredbe. Področje urejajo še tri Uredbe Sveta, in sicer Uredba sveta št. 1601/91, ki ureja za nas manj pomembno področje (ker teh pridelkov praktično ne proizvajamo) opredelitve, opisa in označevanje aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in še nekaterih pijač, ki so pridobljene z mešanjem pridelkov vinskega sektorja, Uredba Sveta št. 357/97, ki ureja področje spremljanja obsega vinogradov in poročanje o obsegu vinogradov, sortah,… Evropski Komisiji ter Uredba sveta 2392/86, ki ureja vzpostavitev registra vinogradov. Na področju urejanja vin je sklenjenih tudi veliko mednarodnih pogodb med Evropsko unijo in tretjimi državami, ki urejajo medsebojno priznavanje označb vina in enoloških postopkov in sredstev. Te pogodbe se pogosto spreminjajo, zamenjujejo ter dodajajo nove. V 1. členu zakona navajamo tudi pristopno pogodbo Slovenije k Evropski uniji, saj so v njej urejene in se neposredno uporabljajo nekatera določila (npr. razvrstitev v cone, izjema za »cviček vino PTP Dolenjska« prehodna obdobje za minimalno vsebnost naravnega alkohola na Primorskem), ki jih ni povzela nobena uredba Evropske unije.
Zakon ureja tudi brezalkoholno vino in nizkoalkoholno vino, saj določa vsebnost snov ter način označevanja takšnega vina. Ti dve pijači sicer glede na parametre zaradi prenizkega dejanskega alkohola ne sodita med vino, vendar jih je smiselno urediti s tem zakonom, ker sta pridelani iz vina.
V 2. členu zakona so določene vrste vina in drugi proizvodi iz grozdja, mošta in vina. Ne glede na to, da omenjena Uredba Sveta (ES) št.1493/1999 ureja tudi tržno-cenovne ukrepe, slednjih naš zakon ne ureja, ker so le ti v Republiki Sloveniji urejeni na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo. Zato so pridelki, ki ji urejamo s tem zakonom in so opredeljeni v 1. členu (grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina) in 2. členu zakona (le določeni drugi proizvodi) ožji od pridelkov določenih z Uredbo Sveta (ES) št.1493/1999. Zakon ureja od drugih proizvodov le zgoščeni grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni mošt in ostale druge proizvode iz grozdja, mošta in vina, če se le ti uporabljajo pri pridelavi mošta in vina. (npr. če bi bil vinu dodan grozdni sok, bi ta grozdni sok, ki je dodan vinu, moral izpolnjevati pogoje (npr. glede geografskega porekla, hektarskih pridelkov..) določene s tem zakonom, čeprav grozdnega soka zakon drugače ne ureja.) Nadalje je v 2. členu določeno, da v primeru, da nek drug proizvod, ki ni mošt, zgoščeni grozdni mošt ali rektificirani zgoščeni grozdni mošt (npr. sangrija, ki je mešanica vina in soka) vsebuje mošt, vino, zgoščeni grozdni mošt ali rektificirani grozdni mošt morajo slednji izpolnjevati določbe tega zakona.
II. GEOGRAFSKO POREKLO
Zakon v 3. členu določa skladno z zakonodajo Evropske unije, da se za določitev geografskega porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, uporabljajo tri vrste označb:
-geografske označbe ( npr. za kakovostno vino pdpo: »Slovenska Istra« ali za »deželno vino PGO«»Primorska«)
- tradicionalni izrazi (npr.: »kakovostno vino ZGP«)
- neobvezni dodatni tradicionalni izrazi (npr»mlado vino«).
V 4. členu zakona je opredeljeno, da se zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla predvsem določa kdo in ob izpolnjevanju katerih pogojev lahko uporablja geografske označbe, tradicionalne izraze in dodatne tradicionalne izraze, kar je podrobneje razdelano v naslednjih členih.
V 5. členu zakona je izrecno določeno za katere proizvode ni dovoljeno uporabljati zaščitenih označb (geografskih označb, tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov ter njihovih besednih izpeljank). Navedeno pomeni, da na pivu ali na žganju in drugih pijačah, ki vsebujejo alkohol ni dovoljeno uporabljati s tem zakonom zaščitenih označb. Izjema je le vinsko žganje,kjer je uporaba teh označbe dovoljena, vendar le v primeru, če je ta uporaba urejena z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
6. člen zakona določa vse tradicionalne izraze in dodatne tradicionalne izraze skupaj z navedbo ali se uporabljajo v razredu kakovostnih vin pdpo ali v razredu namiznih vin (navedena delitev je osnovna delitev vin, kot jo določa zakonodaja Evropske unije) ter za katera vina, mošt in druge proizvode se uporabljajo. Izrazi so navedeni v narekovajih, ker se jih v skladu s predpisi Evropske unije ne sme prevajati in so v takšni obliki tudi navedeni v evropski zakonodaji, kjer pa je pogoj za uvrstitev – vpis teh izrazov na skupen seznam, da so v takšni obliki predhodno sprejeti in urejeni v nacionalni zakonodaji države članice. S ciljem lažje razpoznavnosti pri potrošniku, ki ne govori slovenskega jezika, sta uvedena še dva tradicionalna izraza, prvi za »vrhunsko vino ZGP«(»eminentno«), drugi pa za »vino PTP«(»renomirano«).Ta izraza se lahko uporabljata samostojno ali skupaj z izrazoma »vrhunsko vino ZGP« ali » vino PTP«.
V 7. členu zakona so bolj natančno opisani pogoji, postopki za uporabo dodatnih tradicionalnih izrazov »teran« in »cviček« ter drugih dodatnih tradicionalnih izrazov za vina PTP. Razen označb »cviček vino PTP Dolenjska« in »teran vino PTP Kras«, ki sta določeni kar s tem zakonom, so pogoji za pridobitev morebitnih ostalih označb za vina »PTP« določeni v tem členu. Predvsem mora večina pridelovalcev (večina gelde na obseg pirdelave) z določenega območja pripraviti poseben elaborat, s poudarkom na lastnostih vina, ki morajo biti tradicionalno značilne za vina s tega območja, ki ga po posebnem postopku potrdi minister. Označbi »teran« in »cviček« sta hkrati tudi dela geografske označbe in sicer prva geografske označbe »teran Kras« in druga geografske označbe »cviček Dolenjska« .
V 8. členu zakona so določena pridelovalna območja z njihovimi geografskimi označbami in sicer imamo v Republiki Sloveniji tri vinorodne dežele za pridelavo »deželnih vin PGO« in 9 vinorodnih okolišev za pridelavo kakovostnih vin pdpo. Za ostala manjša območja (vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege) pa je dana pristojnost za določitev meja in nazivov ministru, pristojnemu za kmetijstvo. Vse geografske označbe pridelovalnih območij se vodijo v posebnem seznamu. Geografske označbe so lahko v obliki osnovne geografske označbe (npr.: »Vipava«, »Vipavska dolina«) ali besedne izpeljanke iz osnovne geografske označbe (npr:«Vipavec«, »Vipavsko»).
Za geografsko označbo »Štajerska Slovenija« smo se odločili zaradi naslednjih razlogov:
-ker je »Steiermark« že zavarovana geografska označba (Avstrija) in ker so v skladu s sporazumom TRIPS zavarovani tudi prevodi te označbe, je bilo treba poiskati znak razlikovanja (Slovenija);
-ker bi ob morebitni uporabi označbe »Slovenska Štajerska« lahko prihajalo pri tujcih do napačnega razumevanja, da je vino pridelano na Slovaškem (Slovenska Republika).
V 9. členu zakona je določen način določitve pridelovalnih območij in sicer na osnovi elaborata o vinorodnih območjih. Za najožja pridelovalna območja: vinorodne lege in kraje, pa na predlog pridelovalcev. Če se določeno ime (vinorodne lege ali kraja) ne uporablja, ga lahko minister izbriše iz seznama po uradni dolžnosti (slednje je potrebno, ker v obratnem primeru Republika Slovenija izvaja preko mednarodnih sporazumov registracijo izjemno dolgega seznama brez kakršnega koli pozitivnega učinka te registracije).
Ker zakon v 10. členu izrecno določa, da se sme za pridelavo vin znotraj pridelovalnih območij v nasade saditi le vinska trta »Vitis Vinifera«, je zaradi te določbe bilo potrebno definirati tudi kaj je nasad. Znotraj vinorodnih območij se trte, ki niso »Vitis Vinifera«, sicer smejo saditi kot posamične trte, vendar se grozdje le teh ne sme predelati v mošt, vino, druge proizvode.
V 11. členu zakona je določeno da je zakon o vinu specialni zakon, ki ureja varstvo in zaščito geografskega porekla vina mošta in drugih proizvodov in zato se razen določb, ki se nanašajo na sodno varstvo pravic, zakon, ki ureja industrijsko oziroma intelektualno lastnino za varstvo in zaščito geografskih označb, tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov za vino, mošt in druge proizvode, ne uporablja.
III. PRIDELAVA GROZDJA, MOŠTA, VINA IN DRUGIH PROIZVODOV
Zakon v 12.členu opredeljuje pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov. Pri pridelavi mošta, vina in drugih proizvodov, ter tudi pri pripravi vina za potrošnjo je določeno da obsega tudi skladiščenje, kar je logično, saj se vino skladišči tako v tehnološkem postopku nege vina, kot kasneje, ko je vino že pripravljeno za končno potrošnjo.
V 13. členu je določeno kdo se lahko ukvarja s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter določa njihov obvezen vpis v register pridelovalcev grozdja in vina. S to dejavnostjo se lahko, če izpolnjujejo predpisane pogoje ukvarjajo: gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki posamezniki. Druge fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki (kmetje) pa se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov le iz lastnega pridelka grozdja. Vpis v register predstavlja za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki - kmetje tudi možnost-dovoljenje za opravljanje dejavnosti pridelave grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov.
Zakon v 14. členu natančneje določa kdo je zavezanec za vpis v register oziroma katere pogoje mora izpolnjevati in kje se zavezanci vpišejo v register.
V 15. členu je določeno katere podatke vsebuje register, postopek in način vlaganja vlog za vpis v register. Podatek o površini vinogradov se prevzame iz registra kmetijskih gospodarstev, ker na nivoju kmetijskega gospodarstva in v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska gospodarstva poteka grafični vris vseh kmetijskih površin, torej tudi vinogradov, se ti podatki o površini od tam prenesejo v register pridelovalcev grozdja in vina. Podatek o pridelku namenjenemu lastni porabi se vodi v registru s ciljem preprečevanja podvojevanja obvez pridelovalecem (prijava v ta register in prijava v evidenco organom, ki so zadolženi za nadzor nad trošarinami).
Zakon v 16. členu določa kdo vodi register oziroma zbirni register in kdo lahko obdeluje podatke iz registra. Namen obdelave podatkov (tudi osebnih podatkov) je določen v tretjem odstavku tega člena. Četrti odtstavek omogoča organu pristojnemu za nadzor trošarin , da povzame podatke iz registra v svojo evidenco.
Podatki se hranijo trajno, ker je vinograd trajna kultura, saj je isti nasad je lahko na isti površini tudi 50 let in več.
17. člen določa, da pridelava kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO lahko poteka le na absolutnih vinogradniških legah. To je na legah, kjer vinska trta daje optimalne - najboljše pridelke (npr.zaradi pogoste pomladanske pozebe odpadejo nižinske lege, zaradi slabšega osončenja lege nagnjene proti severu ipd).
V 18. členu je določeno katere podatke in iz katerih zbirk podatkov se obdelujejo (uporabljajo) za vzpostavitev registra in določitev absolutnih vinogradniških leg.
19. člen določa, da se grozdje namenjeno pridelavi mošta, vina in drugih proizvodov lahko prideluje le na vinorodnih območjih in iz sort vinske trte določenih v trsnem izboru. Nadalje določa kakšno mora biti grozdje namenjeno pridelavi mošta, vina in drugih proizvodov predvsem glede uporabljene vinogradniške tehnologije, stopnje naravnega alkohola ob trgatvi (stopnja naravnega alkohola ob trgatvi je strokovni termin, ki v bistvu pomeni sladkor v grozdju) ter da pridelava grozdja ne sme preseči predpisanih omejitev hektarskih pridelkov.
Ta določba, da se vino prideluje le znotraj pridelovalnih območij, pomeni:
- da se izven določenih območij za katere so s pristopno pogodbo za Republiko Slovenijo določene vinorodne cone ne more pridelovati grozdja za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov;
- da se iz grozdja, ki je pridelano v tretjih državah (za tretje države namreč niso določene vinorodne cone), na območju Evropske unije ne more pridelati mošta, vina in drugih proizvodov, ker za tako predelavo grozdja v mošt, vino in druge proizvode niso določeni dovoljeni enološki postopki in sredstva.
V 20. členu je določen minimalen naravni alkohol ob trgatvi in sicer je za vinorodno deželo Primorsko, ki je na podlagi rezultatov pogajanj med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo razvrščena v cono CII le ta 8,5 vol.% , na območju vinorodnih dežel » Podravje« in Posavje«, ki sta uvrščeni v cono B pa 6 vol.%. Te stopnje naravnega alkohola se, glede na določbe naslednjega člena, uporabljajo le za namizna vina, ki niso deželna vina PGO.
V 21. členu je določeno, da se mora grozdje trgati šele, ko je tehnološko zrelo, in sicer to pomeni glede stopnje naravnega alkohola:
- za kakovostna vina pdpo, ki so znotraj vinorodne dežele »Primorska« (vinorodni okoliši »Kras«, »Brda«, »Vipava«, »Slovenska Istra«) da je grozdje tehnološko zrelo, ko doseže najmanj 9,5 vol. % naravnega alkohola;
-za druga vina na Primorskem, ki niso kakovostna vina pdpo, da je grozdje tehnološko zrelo, ko doseže najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola;
- za kakovostna vina pdpo in deželna vina PGO, na območju znotraj vinorodnih dežel »Posavje« in »Podravje« (to je za kakovostna vina pdpo vseh preostalih 8 vinorodnih okolišev), je grozdje tehnološko zrelo, ko doseže najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola;
- za namizna vina, ki niso deželna vina PGO, na območju znotraj vinorodnih dežel »Podravje in »Posavje« pa je grozdje tehnološko zrelo, ko doseže 6 vol.% naravnega alkohola.
Zakon pa daje ministru možnost, da ob izjemno neugodnih pogojih zniža najnižjo mejo naravnega alkohola tudi za kakovostna vina pdpo in deželna vina PGO in sicer je največji možen obseg znižanja naravnega alkohola do višine, kot je določena za posamezno pridelovalno deželo/ cono v 20. členu tega zakona.
V 22. členu je določen postopek za pridelovalce vrhunskega vina ZGP, saj morajo predhodno prijaviti trgatev grozdja za vrhunsko vino ZGP ter s tem pridobiti mnenje pooblaščene organizacije. Pooblaščena organizacija mora po posebnem postopku ugotoviti količino in kakovost grozdja ( npr. sladkorno stopnjo grozdja)
23.člen določa ravnanja z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi, predvsem je pomembno, da se smejo uporabljati le predpisani enološki postopki in sredstva, kar pomeni, da so tisti enološki postopki in sredstva, ki niso predpisani, prepovedani. Prepovedan je torej dodajanje snovi vinu, če za posamezno vrsto vina ni takšno dodajanje posebej dovoljeno, kar pomeni da vinu ni dovoljeno dodajati npr. vode, sredstev za obogatitev (razen v okviru predpisanega postopka in obsega), dodajanje različnih arom, ipd.
Ta člen tudi določa, da morajo pridelovalci o oporabi nekaterih postopkov in sredstev o kraju in času oporabe le teh predhodo obvestiti inšpekcijo. Taka zahteva izhaja iz evropskih predpisov in velja le za sredstva katerih uporaba je sicer pri nas zelo redka, kljub temu pa možna (npr kalijev-ferocianid), saj za pridelavo namiznih vin ne smemo postavljati strožjih zahtev, kot so določene z EU predpisi, kar z drugimi besdami povedano pomeni, da uporabe npr. kalijevega- ferocianida ne smemo prepovedati.
Zakon pa določa tudi postopek, v EU predpsih zahtevane ,predhodne najave obogatitve, saljenja in popravka kisline. Za slajenje in popravek kisline je potrebna predhodna najava inšpekciji. Pri obogatitvi pa se postopek predhodne najave razlikuje za večje in manjše serije vina in sicer kot sledi: za večje količine-serije vina je potrebno predhodna najava obogatitve, za manjše količine vina: manjše serije (s tem za manjše pridelovalce) pa se kot predhodna najava obogatitve lahko (to pomeni, da se tudi za manjše serije lahko izvede predhodna najava) šteje mnenje za obogatitev pooblaščene organizacije, ki spremlja dozoredanje grozdja, vendar je v slednjem primeru dovoljena obogatitev le do obsega, kot je navedeno v mnenju, medtem ko je pri individualni najavi vedno dovoljena obogatitev do največje predpisane dovoljene obogatitve. Mnenja o obogatitvi izdaja pooblaščena organizacija, na osnovi podatkov dobljenih pri spremljanju dozorevanja grozdja.
V tem členu je tudi določeno, da niti obogatitev (dodajanje saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega groznega mošta) s ciljem zvišanja stopnje naravnega alkohola v vinu (za posledično zvišanje dejanskega alkohola), niti slajenje (dodajanje, v tem primeru izključno zgoščenega grozdnega mošta), s ciljem zvišanja ostanka sladkorja v vinu (za zvišanje potencialnega sladkorja) za vrhunska vina ZGP, nista dovoljena postopka. Izjemi sta dodajanje vrelnega in sladilnega likerja, brez katerih ne bi stekel proces sekundarnega vrenja v steklenici ali v večji posodi, za pridelavo vrhunskega penečega vina ZGP.
V 24. členu je določeno, da morajo mošt, vino in drugi proizvodi vsebovati predpisano vsebnost snovi, ker pa se v moštu,vinu in drugih proizvodih nahaja več tisoč sestavin vse s predpisi niso in ne morejo biti določene, kot tudi ne priporočene s strani mednarodne organizacije za trto in vino. Tako npr. ni predpisan minimalen ekstrakt, in to ne glede na to, da je vsebnost ekstrakta (suhe snovi v vinu) zelo pomemben podatek. Zaradi dejstva, ker ekstrakt v različnih vinih varira, je v skladu z mnenjem, ki smo ga pridobili s strani Evropske komisije, prepuščeno pooblaščenim organizacijam, da se odločijo ali je v določenem vinu ekstrakt ustrezen ali ne.
Prav tako zakon v tem členu določa, da se za ugotavljanje vsebnosti snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih uporabljajo z uredbami EU predpisane metode, izjemoma, če za posamezno analizo metoda ni določena se vsebnost ugotavlja skladno z določili EU predpisov, ki določajo, da se v tem primeru uporabljajo metode OIV, če tudi teh ni pa druge metode, ki so določeene kot uradne metode na drugih področjih (ne pri vinu).
V 25. členu je določeno, da se z namenom vzpostavitve banke podatkov Evropske unije, opravlja izotopske analize. Metode izotopskih analiz naj bi se v prihodnosti uporabljale za kontrolo geografskega porekla in obogatitve vina, vendar jih za kontrolo v skladu s predpisi Evropske unije še ni dovoljeno uporabljati in ker gre za izjemno zahtevno analizo, predvsem pa za enkrat še ni zadostne banke podatkov, teh analiz zelo verjetno še dolgo časa ne bo dovoljeno uporabljati za kontrolo. Tako da je sedaj edini cilj opravljanja te analize vzpostavitev banke podatkov. V Republiki Sloveniji se je za izvajanje te analize Kmetijski inštitut Slovenije, skupaj s podizvajalcema: Kemijskim inštitutom Boris Kidrič in Inštitutom Jožef Stefan, preko raziskovalnih nalog že 10 let usposabljal.
26. člen zakona določa, kaj je brezalkoholno in nizkoalkoholno vino in da mora tudi vino iz katerega se pridobivata nizkoalkoholno in brezalkoholno vino izpolnjevati pogoje za promet v skladu s tem zakonom ter da mora pooblaščena organizacija predhodno oceniti vino, ki je namenjeno predelavi v brezalkoholno ali nizkoalkoholno vino
V 27. členu zakona so določeni pogoji za pridelavo poskusnega vina ter postopek za pridobitev dovoljenja za pridelavo poskusnega vina. Poskusno vino, ki je v skladu z zakonodajo Evropske unije lahko v prometu le na domačem trgu, mora biti označeno kot poskusno vino. Poskusno vino je največkrat takšno vino, ki je obdelano z novimi enološkimi postopki in sredstvi, ki še niso predpisana kot dovoljena in s katerimi so bili že opravljeni poskusi na mikro ravni.
Zakon daje v 28. členu podlago za ureditev mešanja grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki se sme izvajati le na predpisan način in v predpisanem obsegu, kar pomeni da lahko določimo npr. : mešanje vin z različnim geografskim poreklom ni dovoljeno, če želimo, da je vino označeno z označbami geografskega porekla ,
- če želimo imeti na vinu označeno sorto vinske trte mora biti grozdje najmanj 85% iz te sorte vinske trte.
Prepovedano pa je kakršnokoli mešanje pokvarjenega mošta, vina in drugih proizvodov, mošta, vina in drugih proizvodov z napako, brez predpisanih listin, v poskusu, ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki in sredstvi, ponarejeni, in to tudi v primeru, ko bi končna mešanica vin zaradi majhnega deleža npr. vina z napako, ne kazala več te napake.
Z 29. členom zakona je določeno, da se smejo uporabljati le originalno polnjena enološka sredstva, ki vsebujejo izključno s predpisi Evropske unije dovoljene aktivne snovi.
Navedeno je tudi pod kakšnimi pogoji se smejo prodajati tudi neoriginalno pakirana enološka sredstvada morajo biti vsem sredstvo priložena ustrezna in jasna navodila za uporabo v slovenskem jeziku.
IV. OCENJEVANJE TER OZNAČEVANJE
V 30.členu je določeno na splošno, da se z oceno vina, mošta in drugih proizvodov ugotavlja primernost za promet in vrsto označb, s katerimi so mošt, vino in drugi proizvodi v prometu lahko označeni ter da se z oceno ugotavlja istovetnost z listinami, ki mošt, vino in druge proizvode spremljajo v prometu (če je npr.na spremnih listinah navedeno da vino vsebuje 18 g ekstrakta, ob oceni vina pa se laboratorijsko ugotovi le 15 g, je dejstvo, da ocenjeno vino ne spremljajo ustrezne listine, ker le te očitno pripadajo drugemu vinu).
31. člen določa vrste vina, mošta ter drugih proizvodov, ki morajo biti pred oddajo v promet ocenjeni. Vino, mošt in drugi proizvodi se po oceni ne smejo več spreminjati, izjema je stekleničenje vina, ki se izvaja po ocenitvi vina vendar pa samo stekleničenje ne sme bistveno vplivati na lastnosti vina. Če pa se vino, mošt in drugi proizvodi po ocenitvi spremenijo, jih je potrebno pred oddajo v promet ponovno oceniti.
Ker so pridelovalci izražali strah, da se bo pri stekleničenju vina izven vinorodnega območja vino spreminjalo (kar sicer ni dovoljeno), mora biti vino iz razreda kakovostnih vin ocenjeno, ko je bilo donegovano- to je preden zapusti pridelovalno območje in tudi potem, ko je bilo stekleničeno in to pri isti pooblaščeni organizaicji (zaradi ugotavljanja istovetnosti).
V 32. členu je navedeno, da na označitev geografskega porekla, poleg pridelovalnega območja grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vplivajo tudi rezultati laboratorijske analize in organoleptične ocene (obe skupaj sestavljata oceno vina) ter uporabljeni enološki postopki in sredstva (s predpisi Evropske unije so namreč določena različna dovoljena enološka sredstva in postopki ter njihov obseg uporabe glede na to ali vino sodi v razred kakovostnih vin pdpo ali namiznih vin, država članica lahko za kakovostna vina pdpo tudi dodatno omeji vrsto enoloških postopkov in sredstev ter obseg njihove uporabe). Seveda tudi ne sme biti prekoračen hektarski pridelek, saj je prekoračitev vzrok za deklasiranje vina.
Zahteva oziroma želja pridelovalca pa se upošteva le, če mošt, vino in drugi proizvodi izpolnjujejo pogoje v skladu z željo, kar z drugimi besedami pomeni, da lahko pridelovalec svoje vino »deklasira«, nikakor pa ne obratno.
V 33. členu zakona je določen postopek ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov, ki se izvede na zahtevo pridelovalca ali na zahtevo pristojne inšpekcije, določen je tudi postopek v primeru, da pridelovalec ni zadovoljen z oceno. Pri kategoriji kakovostnih vin pdpo je del postopka ocenitve tudi povzorčenje vina, medtem ko za ocenitev mošta, »deželnega vina PGO« ter drugih proizvodov, vzame in pošlje vzorec v ocenitev kar pridelovalec sam.
Zakon v 34. členu določa način imenovanja pokuševalcev za organoleptično oceno vina in mošta in drugih proizvodov (imenuje jih minister z odločbo), določa predhoden preizkus usposobljenosti pokuševalcev, določa razloge za izločitev zainteresiranega pokuševalca (npr. ocena lastnega vina), kot tudi določa preizkus organoleptičnih sposobnosti vinarskega inšpektorja.
S tem členom se uvaja obvezno redno dodatno izobraževanje in preizkušanje pokuševalcev, s ciljem doseči čim boj strokovno in objektivno ocenjevanje.
V 35. členu je določeno najmanjše število pokuševalcev za organoleptično oceno vina, mošta in drugih proizvodov in za ponovno oceno (5 oziroma 9) ter določa, da komisijo sestavi pooblaščena organizacija sama, vendar le izmed imenovanih pokuševalcev.
36. člen zakona ureja označevanja mošta, vina in drugih proizvodov, predvsem določa kakšno označevanje in embalaža se uporablja za mošt, vino in druge proizvode, in sicer takšna, da ne zavajata potrošnika v zmoto o dejanskih lastnostih. Za izvoz na tretje trge je možno tudi drugačno označevanje od predpisanega, če takšno drugačno označevanje ne zavaja v zmoto in če izvoznik izkaže, da predpisi države, kamor se vino izvaža dovoljujejo/predpisujejo takšno označevanje.
V 37. členu zakona je določeno, da če mošt, vino in drugi proizvodi izpolnjujejo predpisane pogoje, se za označevanje njihovega geografskega porekla uporabljajo geografske označbe (npr.: »Vipava«), tradicionalni izrazi (npr. »Kakovostno vino ZGP«), in lahko tudi dodatni tradicionalni izrazi (npr.: »mlado vino«), ali skupaj: »Vipava mlado kakovostno vino ZGP«.
38. člen zakona določa katere vrste vina, mošta in drugih proizvodov lahko imajo določene tradicionalne izraze in tudi dodatne tradicionalne izraze. Tako ima lahko mirno vino najširši nabor tradicionalnih izrazov, sledijo peneča vina, biser vina in likerska vina (alkoholizirana). Mošt za neposredno potrošnjo s slovenskih geografskim poreklom ima lahko le oznako »deželni mošt PGO«.
39. člen določa kakšna vrsta geografske označbe se uporablja skupaj s katerim od tradicionalnih izrazov. Tako se skupaj z »deželnim moštom PGO« in »deželnim vinom PGO« uporablja geografska označba vinorodne dežele (»Primorska«, »Posavje«, »Podravje« ). Za vino iz razreda kakovostnih vin pdpo (»kakovostno vino ZGP« in »vrhunsko vino ZGP«) je obvezna navedba vinorodnega okoliša (npr. »Goriška Brda«). Kot dodatno geografsko označbo se lahko navede podokoliš oziroma ožji okoliš, izključno za vrhunsko vino ZGP pa se lahko uporablja, kot dodatna označba, še označba vinorodne lege (npr. Vinorodne lege: »Zemono« ali vinorodnega kraja: »Medana«); za vino PTP pa se uporabljajo označbe izključno v skladu s predpisom, ki ureja posamično vino PTP.
V skladu z določbami 8. člena tega zakona, ki določa, da so geografske označbe lahko navedene na seznamu geografskih označb kot osnovne geografske označbe ali kot njihove besedne izpeljanke, je v tem členu določeno, da po potrditvi elaborata za vino PTP, v katerem je določen tudi naziv vina (ena od besednih izpeljank geografske označbe - npr. Vipavec vino PTP), se ta besedna izpeljanka (Vipavec) ne sme več uporabljati za kakovostno vino ZGP in Vrhunsko vino ZGP. Medtem ko do potrditve elaborata lahko geografsko označbo «Vipavec« uporabljamo le za kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP.
40. člen določa, da mora biti geografska označba dovolj vidna na embalaži, kar pomeni, da želimo v čim večji meri zmanjšati morebitne zmote potrošnika glede dejanskega geografskega porekla. Določa tudi na kakšen način se sme uporabljati, kdaj in pod kakšnimi pogoji blagovna znamka, ki vsebuje oziroma je geografska označba. (V Uredbi Sveta št. 1493/199/ES so določeni pogoji za uporabo znamk, ki obstajajo že vrsto let in vsebujejo geografske označbe, novih blagovnih znamk oziroma fantazijskih imen, ki bi vsebovale geografske označbe pa ni dovoljeno uporabljati.) Ta člen opredeljuje je tudi ukrepanje v primeru geografskih imen, ki so homonimna ter določa postopek in način za označevanje vina dvolastnikov.
V 41. členu zakona so določene prepovedi pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov. Relativno podrobno določa kaj je pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov prepovedano in s tem povzema predvsem določbe 23. in 24. člena mednarodnega sporazuma TRIPS. Določa tudi, da brezalkoholno in nizkoalkoholno vino ne sme biti označeno z tradicionalnim izrazom, dodatnim tradicionalnim izrazom oziroma z geografsko označbo, kot tudi ne z letnikom in sorto grozdja, mora pa imeti označeno dejansko vsebnost skupnega žvepla.
V.PROMET
Zakon v 42. členu natančno določa, kaj vse se šteje za promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi in sicer je promet kakršen koli prevoz, skladiščenje po končani pridelavi, in seveda kakršna koli prodaja, ponudba, razdeljevanje. V tem členu je tudi izrecno določeno, kaj se ne šteje za promet.
V 43. členu je določeno s kakšnim moštom, vinom in drugimi proizvodi je promet prepovedan. Ker je v Evropski uniji na območjih namenjenih pridelavi namiznih vin dovoljeno pridelovati mošt, vino in druge proizvode iz križancev vinske trte »Vitis Vinifere«, z drugimi trtami iz rodu »Vitis«, v Republiki Sloveniji pa območij namenjenih izključno pridelavi namiznih vina nimamo (vsa pridelovalna območja so znotraj vinorodnih okolišev, namenjenih pridelavi kakovostnih vin pdpo) je potrebno prepovedi prometa navesti v dveh različni alineah (prva in druga alinea prvega odstavka). V Republiki Sloveniji je možno pridelovati mošt, vino in druge proizvode torej izključno iz grozdja »Vitis Vinifere«, za pridelovalna območja namenjena pridelavi namiznih vin, pa so dovoljeni tudi križanci med »Vitis vinifera« in drugimi rastlinami iz rodu »Vitis«, seveda pa v nobenem primeru (niti v Sloveniji, kot tudi ne drugod) ni dovoljeno pridelovati grozdja, mošta in vina iz t.i. samorodnih trt (šmarnica, kvinton….).
Nadalje je določeno, da se mora mošt, vino, in drugi proizvodi, katerih promet je prepovedan nemudoma označiti (oznaka na posodi) in prijaviti vinarskemu inšpektorju, izjema je le pomanjkljivo vino in vino z napako, ki ga ni potrebno prijaviti inšpektorju., ker je tako vino še vedno možno in dovoljeno usposobiti za promet.
44. člen določa da se daje vino v promet končnemu potrošniku, praviloma kot originalno polnjeno vino – torej vino polnjeno v embalažo volumna do vključno 60 litrov, ki je na predpisan način označena. Izjema so le pridelovalci, ki nudijo vino v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register ter gostinski obrati na vinorodnem območju, če izpolnjujejo predpisane pogoje za točenje odprtega vina. Odprto vino ki se toči (vino, ki ni originalno polnjeno) se lahko označi le kot »deželno vino PGO«. Za potrebe točenja vina v gostinstvu, se uporabljajo originalne polnitve vina večjega volumna (do 60 l).
Za t.i. »sezonsko« točenje odprtega mošta (deželni mošt PGO) pa ni potrebna registracija gostinca, kot tudi niso potrebni dodatni pogoji.
V 45. členu zakona je določeno, da se mora z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi, ki so v prometu ravnati tako, da ohranijo vse organoleptične in fizikalno kemične lastnosti.(primer ravnanja v nasprotju z zakonom: nepravilno skladiščenje v trgovini; ker je bilo vino dalj časa izpostavljeno soncu in visokim temperaturam).
Grozdje, mošt, vino in druge proizvode v prometu morajo spremljati listine (to so t.i. spremni dokumenti), ki jih bo predpisal minister. V skladu s 4. členom Uredbe Komisije 884/2001/ES sta v drugem odstavku člena določeni zelo pomembni izjemi, kdaj listine niso obvezne. Listine niso potrebne v prometu znotraj obratov istega pridelovalca in v istem vinorodnem okolišu, če razdalja ne presega 40 km. Listine niso potrebne tudi v prometu mošta in vina za osebno uporabo, ki ne presega 30 litrov na prevozno sredstvo.
46. člen določa obvezo vodenja kletarske evidence, in sicer se takšna obveza nalaga vsem pridelovalcem in gostinskim obratom, razen tistim, ki se ukvarjajo s prometom izključno le stekleničenega vina.
Zakon v 47. členu določa, da mora biti kakovostno vino pdpo pridelano - donegovano (to pomeni vse postopke pridelave in dodelave, z izjemo polnjenja v končno embalažo (predpakirano vino) znotraj vinorodnega okoliša. S tem členom je ministru dano tudi pooblastilo, da če so izpolnjeni pogoji dodeli izjemno dovoljenje za pridelavo mošta oziroma vina v neposredni bližini vinorodnega okoliša, kjer je bilo grozdje pridelano. Izjemno dovoljenje pa ob izpolnjenih predpisanih pogojih lahko minister izda tudi dvolastnikom, ki imajo vinograd v Republiki Sloveniji, vino pa bi radi donegovali v svoji kleti, ki leži izven okoliša na območju sosednje države. Eden od bistvenih pogojev pa je, da je vinograd na dan uveljavitve tega zakona v lasti pridelovalca.
VI. ANALITSKE, STROKOVNE IN UPRAVNE NALOGE NA PODROČJU VINOGRADNIŠTVA IN VINARSTVA
48. člen zakona določa, da analitske, strokovne in upravne naloge na področju vinogradništva in vinarstva, ki so določene s tem zakonom opravljajo pooblaščene organizacije, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Zakon v tem členu navaja naloge, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo pooblaščene organizacije in so bile v posamičnih členih zakona že opredeljene.
V 49. členu zakona je določeno za katere analitske, upravne in strokovne naloge iz prejšnjega člena lahko ministrstvo imenuje pooblaščene organizacije, za katere določene naloge pa je potrebno pooblaščenim organizacijam dodeliti javno pooblastilo. Ministrstvo praviloma izbere pooblaščene organizacije na javnih razpisih, izjemoma pa za določene naloge, kjer izvedba razpisa ni smiselna, ker v Republiki Sloveniji obstaja le en usposobljen izvajalec in sicer javni raziskovalni zavod, ki deluje na področju vinogradništva in vinarstva, le tega minister imenuje neposredno z odločbo.
Zakon v tem členu določa tudi, da stroške izvajanja navedenih nalog v celoti krije proračun, razen če ni v zakonu za posamezno nalogo drugače določeno. Drugače je določeno za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov pri prvotnem preizkusu pokuševalcev, kjer stroške v celoti krije naročnik. Plačilo stroškov je drugače določeno tudi pri ugotavljanju količine in kakovosti grozdja za vrhunsko vino in za dodatno izobraževanje pokuševalcev, kjer pa krije naročnik 20% stroškov, ostalih 80% pa se krije iz proračuna..
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB
V 50. členu zakona je določeno, da izvaja nadzor nad določbami vinarska inšpekcija, da pa izvaja nadzor nad nekaterimi določbami tudi kmetijska inšpekcija (predvsem nad tistimi določbami, ki govore o površinah vinogradov, saj je izvorni podatek o površini iz druge baze podatkov – podatki o kmetijskih gospodarstvih), določen nadzor pa opravlja tudi inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
V 51. členu so določeni pogoji, ki jih mora za imenovanje izpolnjevati vinarski inšpektor, poleg zahtevane izobrazbe so pomembne so predvsem izkušnje v vinarstvu vključno z vinogradništvom in opravljen preizkus organoleptičnih sposobnosti.
V 52. členu so določene pristojnosti inšpektorjev in sicer je določeno, kakšna pooblastila (poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo) imajo vinarski, kmetijski in inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
V 53. členu zakona so določeni ukrepi vinarskega, kmetijskega in inšpektorja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
V 54. členu je določeno, da inšpektor lahko zahteva pomoč policije, če naleti na fizičen odpor oziroma, če tak odpor pričakuje ter da pri inšpekcijskem nadzoru prevoza grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov policija zagotavlja pomoč inšpektorju (ustavljanje vozil).
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
V 55. členu zakona so zaradi določitve višine globe pridelovalci razdeljeni na majhne, srednje in velike, glede na obseg pridelave in sicer se upošteva tista vrsta pridelave ( grozdje, mošt, vino …) ki uvrsti pridelovalca v skupino z višjimi globami. Ker je pogosta nepravilnost – prekršek tudi neprijavljanje vinogradov oziroma pridelka v register, zakon v tem členu določa, da v teh primerih dejansko stanje (obseg vinogradov oziroma pridelave, ki je osnova za uvrstitev) ugotovi inšpektor. Ker se s pridelavo oziroma prometom ukvarjajo tudi druge osebe, ki niso pridelovalci: npr. gostinci, trgovci, uvozniki… jih je potrebno zaradi določitve višine globe razvrstiti v kategorijo kršiteljev (med male pridelovalce, srednje pridelovalce ali velike pridelovalce). Višina globe je za posamezne oblike pravnih ali fizičnih oseb (družba, fizična oseba, ki je samostojni podjetnik posameznik, fizična oseba) določena z zakonom, ki ureja prekrške. Posledica tega je, da je globa za velike pridelovalce, ki so fizične osebe in seveda niso samostojni podjetnik posameznik( kmetje) relativno nizka.
V 56. in 57. členu zakona so v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, določeni prekrški, ki so razdeljeni v dve skupini glede na težo kršitve. V teh dveh členih je ustrezno določena odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorne osebe pravne osebe ali odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika in fizične osebe za storjeni hujši oziroma milejši prekršek.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Zakon v 58. členu določa, da se do priprave novega elaborata o rajonizaciji in trsnem izboru, dosedanji elaborat o rajonizaciji, vključno s trsnim izborom uporablja še naprej. Nadalje je določeno, da se lahko gojijo sorte vinske trte, ki niso v trsnem izboru še 7 let po uveljavitvi tega zakona (izključno torej le sorte »Vitis Vinifera« ali vinske trte, ne pa tudi križanci, še manj pa samorodna trta, katera je pri nas prepovedana že od 18.12.1929, s prehodnim obdobjem do 1932).
Prehodno obdobje (brez natančne časovne omejitve) je določeno tudi za vse vinograde, ki niso zasajeni na absolutnih legah, so pa bili zasajeni na teh legah že pred letom 1997, kar pomeni da se tudi na teh površinah lahko pridelujejo kakovostna vina pdpo in deželna vina PGO in sicer do izteka rodnosti obstoječega nasada, ki je bil zasajen najpozneje v letu 1997.
Zakon v 59. členu določa, da se pridelovalci, ki so ob uveljavitvi zakona že vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (v skladu s starim zakonom iz leta 1997), štejejo za vpisane v register po tem zakonu, kar pomeni, da se vsi podatki vpisani v register po starem zakonu iz leta 1997 še naprej uporabljajo kot podatki registra pridelovalcev grozdja in vina. V tem členu je določeno tudi prehodno obdobje za vodenje evidence o grafični enoti rabe, ki se šele vzpostavlja, zato se v prehodnem obdobju kot podatek o površini in lokaciji vinograda uporablja podatek iz zemljiškega katastra.
60. člen določa, da pokuševalci, ki so imenovani v skladu s starim zakonom iz leta 1997, ostanejo še naprej imenovani.
V 61. členu je določeno, da do imenovanja novih pooblaščenih organizacij opravljajo naloge dosedanji izvajalci, ki so v členu tudi izrecno navedeni.
62. člen določa, da do vzpostavitve vinarske inšpekcije opravljajo naloge nadzora kmetijski inšpektorji.
S 63., 64. in 65. se določa rok za izdajo novih predpisov, ter da se do izdaje novih še naprej uporabljajo podzakonski predpisi izdani na podlagi zakona iz 1997, če niso v nasprotju s tem zakonom ter da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon iz leta 1997.
66. člen določa začetek uveljavitve tega zakona (zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije).
| Zadnja sprememba: 09/18/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |