Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA: 2010-1711-0015
Številka: 00717-5/2010/11
Ljubljana, 30.08.2010
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 94. redni seji dne 26.8.2010 določila besedilo:
- Predloga zakona o voznikih,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
– dr. Patrick Vlačič, minister za promet,
– Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve,
– dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
– mag. Damjan Lah, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
– Ljubo Zajc, generalni direktor, Ministrstvo za promet,
– Dušan Vučko, generalni direktor, Ministrstvo za notranje zadeve,
– Mitjan Bizjak, sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve.
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2010-1711-0015
PREDLOG ZAKONA
O VOZNIKIH (ZV)
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP - 1 je bil sprejet v Državnem zboru 9. julija 2004, objavljen pa v Uradnem listu št. 83/04 z dne 29. julija 2004. Zakon je začel veljati 13. avgusta 2004, uporablja pa se od 1. januarja 2005. Zakon je bil večkrat spremenjen in dopolnjen, bistvene spremembe pa so bile usmerjene v ukrepe, ki naj bi zagotavljale večjo varnost v prometu. Kljub pomembnim dosežkom na tem področju, pa obstoječi zakon ne omogoča temeljite prenove zasnov, na katerih je potrebno graditi ukrepe za večjo varnost v prometu, zato je potrebno sprejeti nov zakon.
Zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih zakonskih vsebin, sta resorni ministrstvi, ministrstvo za promet in ministrstvo za notranje zadeve sprejeli strategijo prenove zakonodaje na tem področju. Strategija temelji na rezultatih twinning projekta, ki je potekal v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki s področja prometa in ki ga je financirala Evropska unija. Pri tem je bilo upoštevano tudi strokovno stališče, da je potrebno obsežno zakonsko materijo s področja varnosti cestnega prometa urediti na pregleden način, po zaokroženih vsebinskih sklopih. Vsebina zakona o varnosti cestnega prometa se je tako razdelila na zakon o voznikih, zakon o motornih vozilih, zakon o pravilih cestnega prometa in zakon o javnih cestah.
Besedilo zakona o voznikih se usklajuje z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, UL L 376, 27. 12. 2006, str. 36, predvsem z vidika prostega pretoka storitev usposabljanja kandidatov za voznike in izobraževanja voznikov. Zakon sledi cilju direktive, da se v večji meri poenostavijo upravni postopki, odpravijo ovire za storitvene dejavnosti in okrepi medsebojno zaupanje med državami članicami ter zaupanje ponudnikov in uporabnikov v notranji trg. Evropska unija si prizadeva oblikovati vedno tesnejše vezi med državami in narodi Evrope ter zagotoviti gospodarski in socialni napredek. Odprava ovir za razvoj storitvenih dejavnosti med državami članicami je bistvena za krepitev povezovanj držav in spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega gospodarskega in socialnega napredka. Zato je pomembno, da se vzpostavi notranji trg storitev in pri tem ohrani pravo ravnovesje med odpiranjem trga in ohranjanjem javnih storitev. Z zakonom se zato sledi tistim zahtevam, ki vplivajo na opravljanje storitvene dejavnosti usposabljanj in izobraževanj voznikov in zahtevam po odpravi omejevalnih pogojev za izvajanje dejavnosti. Z zakonom je v pravni red Republike Slovenije v celoti prenesena tudi Direktiva Sveta 2006/103/ES z dne 20.11.2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363, str. 344) in Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki vsebuje pravila o vozniških dovoljenjih in pogoje za izdajo dovoljenj. Pravila o vozniških dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne evropske prometne politike, prispevajo k izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo bivati v državi članici, ki ni država, v kateri se dovoljenje izda. Zaradi pomena osebnih prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država članica gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo ustanavljanja. Kljub napredku, doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne razlike med predpisi držav članic v zvezi s periodičnostjo podaljševanja vozniških dovoljenj in glede podkategorij vozil, zato je treba te predpise uskladiti, s čimer bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti. V zakonu je v skladu z direktivo določen zamik uveljavitve nekaterih določb, ki zato terjajo prehodno ureditev. Tako je uveljavitev določb o omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj na 5 oziroma 10 let zamaknjena v leto 2013, izhajajoč iz člena 7 2(a),(b) in 3 direktive.
Predlog zakona je razdeljen na trinajst poglavij s sledečo vsebino:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen - vsebina zakona
2. člen - pomen izrazov
II. PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU
3. člen - nacionalni program za varnost cestnega prometa
4. člen - javna agencija za varnost prometa
5. člen - vzgoja in izobraževanje za varno udeležbo v cestnem prometu
6. člen - sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v samoupravnih lokalnih
skupnostih
7. člen - delovanje v javnem interesu
III. JAVNA AGENCIJA ZA VARNOST PROMETA
8. člen - status javne agencije
9. člen - naloge javne agencije
10. člen - organi javne agencije
11. člen - financiranje javne agencije
IV. PRISTOJNOSTI IN POOBLASTILA
12. člen - pristojnost za odločanje v upravnih zadevah
13. člen - pooblastila vlade
14. člen - pooblastila ministra, pristojnega za promet
15. člen - pooblastila ministra, pristojnega za zdravje
16. člen - pooblastila ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo
17. člen - pooblastila direktorja javne agencije
18. člen - pooblastila ministra, pristojnega za obrambo
19. člen - pooblastilo za izvajanje ukrepov po tem zakonu
V. POOBLASTILA INŠPEKCIJSKIH IN DRUGIH NADZORNIH ORGANOV
20. člen - strokovni nadzor
21. člen - policijska pooblastila
22. člen - inšpekcijska pooblastila
23. člen - pristojnosti Prometnega inšpektorata Republike Slovenije
24. člen - pooblastila inšpektorja
25. člen - pooblastila inšpektorja v cestnem prometu
26. člen - ukrepi inšpektorja
27. člen - posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov
VI. USPOSABLJANJE KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
28. člen - opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil
29. člen - register šol vožnje
30. člen - pogoji za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov
31. člen - opremljenost vozil, na katerih se kandidati učijo vožnje
32. člen - zdravstveni pogoji za usposabljanje
33. člen - usposabljanje za vožnjo
34. člen - pogoji, ki jih morajo izpolnjevati učitelji vožnje za praktični del usposabljanja
35. člen - pogoji za izdajo dovoljenja za delo učitelja vožnje, učitelja predpisov in
strokovnega vodjo šole vožnje
36. člen - izdaja in podaljšanje veljavnosti dovoljenj
37. člen - odvzem dovoljenja za učitelja vožnje
VII. IZOBRAŽEVANJE KANDIDATOV, VOZNIKOV TER IZOBRAŽEVANJE IZVAJALCEV
IZOBRAŽEVANJA
38. člen - program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil
39. člen - pogoji za usposabljanje kandidatov
40. člen - dodatno usposabljanje voznikov začetnikov
41. člen - izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov
42. člen - kadrovski pogoji za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov
začetnikov
43. člen - program usposabljanja in preizkus znanja izvajalcev usposabljanj voznikov
začetnikov
44. člen - program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske in psihosocialne delavnice
45. člen - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
46. člen - udeležba v rehabilitacijskih programih
47. člen - usposabljanje učiteljev predpisov, strokovnih vodij šol vožnje, učiteljev vožnje in
prometne vzgoje
48. člen - usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov
VIII. POGOJI ZA VOŽNJO VOZIL
49. člen - odgovornost za varno vožnjo
50. člen - pogoji za vožnjo koles in koles s pomožnim motorjem
51. člen - splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu
52. člen - vožnja s spremljevalcem
53. člen - vožnja vojaških vozil
IX. VOZNIŠKO DOVOLJENJE
54. člen - izdaja, veljavnost in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
55. člen - pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
56. člen - predpisana starost za vožnjo motornih vozil
57. člen - kategorije vozil
58. člen - odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov
59. člen - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja
60. člen - zamenjava vozniškega dovoljenja in izdaja dvojnika
61. člen - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
62. člen - zamenjava vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini
63. člen - zamenjava vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi Evropske unije
64. člen - mednarodno vozniško dovoljenje
65. člen - evidenca o vozniških dovoljenjih
66. člen - personalizacija, prenos vozniških dovoljenj in vročanje
X. VOZNIŠKI IZPITI
67. člen - pogoji za opravljanje vozniškega izpita
68. člen - prva pomoč
69. člen - opravljanje vozniškega izpita
70. člen - izpitna komisija
71. člen - evidenca o opravljanju vozniških izpitov
72. člen - stroški izpita
XI. ZDRAVSTVENI PREGLEDI VOZNIKOV
73. člen - vrste zdravstvenih pregledov
74. člen - stroški pregleda
75. člen - zdravstveni pregledi kandidatov za voznike in voznikov
76. člen - način opravljanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov
77. člen - zdravstveni pregled s svetovanjem
78. člen - opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov
79. člen - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled
80. člen - kontrolni zdravstveni pregled
81. člen - neopravljeni kontrolni zdravstveni pregled
82. člen - dvom o telesni in duševni nezmožnosti za vožnjo
XII. ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA
83. člen - zdravniško spričevalo po opravljenem zdravstvenem pregledu
84. člen - zdravniško spričevalo po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu
85. člen - ugovor zoper zdravniško spričevalo
86. člen – odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov
87. člen – dolžnost upoštevanja pravil
XIII. POSEBNE DOLOČBE
88. člen - rok za zamenjavo vozniškega dovoljenja
89. člen - pravica vožnje vozil posameznih kategorij
90. člen – vožnja vozil kategorije AM
91. člen - nadaljevanje dela predsednika ali člana izpitne komisije za ocenjevanje na vozniškem izpitu
92. člen – nadaljevanje dela javne agencije
93. člen - uporaba Nacionalnega programa za varnost cestnega prometa
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen - prenos pristojnosti
95. člen – veljavnost pooblastil in dovoljenj
96. člen – prehodno obdobje
97. člen - rok za izdajo predpisov
98. člen – razveljavitev in uporaba predpisov
99. člen – razveljavitve
100. člen – uveljavitev zakona
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1 Cilji
Temeljni cilj zakona je povečanje varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, kar je potrebno doseči z ukrepi, ki se začnejo že pri usposabljanju mladih voznikov, ki se bodo po pridobitvi vozniškega dovoljenja samostojno udeleževali v cestnem prometu. Predlog tega zakona zato daje izhodišče za ureditev področja vzgoje in izobraževanja za varno udeležbo v cestnem prometu in sicer na način, da ga izvaja civilna družba in organizacije, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi za področje varnosti cestnega prometa zlasti v sodelovanju z javnimi vzgojno izobraževalnimi zavodi.
Predmet zakonskega urejanja je osredotočen predvsem na:
- vzgojo in usposabljanje kandidatov in voznikov, ki celostno zajema vsa področja
prometnega življenja, s poudarkom na medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, zavedanju tveganja v prometu in nevarnosti prometnih situacij. Posebno skrb namenja kategoriji mladih voznikov, ki bodo v procesu dodatnega usposabljanja pridobili številna teoretična in praktična znanja, ki bodo vplivala na večje zavedanje o nevarnostih, ki so lahko posledica njihovega nepremišljenega in neodgovornega ravnanja v cestnem prometu;
- resocializacijo povratnikov prometnih kršitev, kjer bo sistem urejen tako, da bo
povratnike spodbujal k pozitivni spremembi stališč do prometne varnosti in kulture;
- normiranje področja kontrolnih zdravstvenih pregledov in preventivnih pregledov s svetovanjem pri osebnem zdravniku za tiste voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola;
- odprava ovir pri mobilnosti voznikov znotraj držav članic Evropske unije, z uvedbo enotnega obrazca vozniškega dovoljenja in poenotenjem kategorij motornih vozil.
V predlogu zakona so vsebovane tudi določbe, ki opredeljujejo ustanovitev in delovanje Javne agencije za varnost prometa.
Na zmanjšanje števila prometnih nesreč lahko nacionalne zakonodaje vplivajo tudi z ukrepi in normiranjem stanja, ki vpliva na resocializacijo povratnikov prometnih kršitev, takšnimi ukrepi, ki bodo povratnike spodbujali k pozitivni spremembi stališč do prometne varnosti in kulture. Tako predlog zakona za tiste kršitelje, ki jim je v postopku izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja določa obvezno udeležbo na kontrolnem zdravstvenem pregledu in programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo oziroma udeležbo rehabilitacijskih programov, katerega cilj je med drugimi voznikom vzbuditi zavest o nevarnostih vožnje v nezgodnem psihofizičnem stanju in dejavnikih, ki vplivajo na takšno stanje ter spodbuditi zavedanje o pomembnosti upoštevanja različnih vrst udeležencev v cestnem prometu.
Cilji, ki jim sledijo predlagane spremembe zakona in ki naj omogočijo doseganje učinkovitejše varnosti v cestnem prometu in prilagajanju direktivam EU, pa so še:
- uskladitev z Direktivo o storitvah, predvsem na področju usposabljanja kandidatov za voznike. Ta od držav članic zahteva poenostavitev upravnih postopkov, vzpostavitev „enotnih kontaktnih točk” za ponudnike storitev, zagotovitev možnosti za opravljanje postopkov na daljavo in v elektronski obliki ter lahko dostopnost informacij o nacionalnih zadevah in postopkov za ponudnike in prejemnike storitev;
- uskladitev z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.
2.2 Načela
Glede na postavljene cilje se je pri pripravi predloga zakona sledilo predvsem naslednjim načelom (usmeritvam, vodilom):
- načelo osebne odgovornosti: zakon uvaja večjo osebno odgovornost posameznikov namesto normativne odgovornosti, ki se je izkazala za neučinkovito.
- načelo svobodne gospodarske iniciative: zakon uvaja svobodnejšo možnost delovanja različnim subjektom, ki delujejo na področju prometne varnosti.
- načelo postopnosti: zakon daje možnost postopne vzgoje in izobraževanja za prometno varnost do konca vozniške dobe.
- načelo prehodnosti: zakon daje možnost zvezne prehodnosti vzgoje in izobraževanja za prometno varnost, ki se lahko smiselno nadgrajuje.
2.3 Poglavitne rešitve
a) Predstavitev predlaganih rešitev
Kot izhaja iz ciljev, se Zakon o voznikih usklajuje z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu in Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih in na tem področju uvaja naslednje poglavitne rešitve:
1. zakon dovoljuje, da sme oseba, ki je starejša od 16 let, voziti avtomobil v spremstvu spremljevalca, ko se usposobi v šoli vožnje in po končanem usposabljanju opravi teoretični del vozniškega izpita pred izpitno komisijo izpitnega centra. Ta alternativna oblika usposabljanja se je že po veljavnem zakonu izkazala kot pozitivna, saj mladi pridobijo določene vozniške izkušnje pri vožnji v spremstvu polnoletnega ožjega družinskega člana ali osebe ki jo ta pooblasti, ki vozniku s svojim znanjem pomaga k pridobivanju prvih vozniških izkušenj. V predlaganem členu so opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki se odloči za vožnjo v spremstvu druge osebe in pogoji, ki jih mora izpolnjevati spremljevalec (za spremljevalca sta znižana pogoja, ki se nanašata na starost in čas imetništva vozniškega dovoljenja). S predlogom zakona se ukinja obvezno usposabljanje spremljevalca z učiteljem vožnje ter teoretični in praktični del preizkusa znanja v šoli vožnje;
2. določeno je izhodišče za ureditev področja vzgoje in izobraževanja za varno udeležbo v cestnem prometu. Vzgoja za varno udeležbo v cestnem prometu zajema vsa področja prometnega življenja, s poudarkom na medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, zavedanju tveganja v prometu in nevarnosti prometnih situacij;
3. s predlogom zakona je preizkus znanja kandidatov za voznike motornih vozil iz teorije in prakse izključno v pristojnosti izpitnih centrov (v šolah vožnje ne izvajajo več predhodnega preizkušanja znanja teorije in prakse, t.i. društvenih izpitov) iz česar izhaja, da morajo kandidati pred začetkom praktičnega dela usposabljanja v šoli vožnje opraviti teoretični del vozniškega izpita pri izpitnem centru. Tudi mednarodna komisija, ki deluje na področju varnosti cestnega prometa (CIECA) je kot slabost navedla t.i. medsebojno neusklajenost dosedanje ureditve (npr. razlika med t.i. društvenim izpitom, kjer je komisija šole vožnje in kjer je uspešnost kandidatov kar 90% v primerjavi z vozniškim izpitom pred komisijo izpitnega centra, kjer je uspešnost kandidatov 50%);
4. s predlogom zakona se ukinja vožnja odličnosti kot del dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, saj menimo, da v obliki kot je do sedaj predpisana ne bo prinesla dodane vrednosti na področju varnosti cestnega prometa. Po dosedanji ureditvi je za izvajanje vožnje odličnosti pristojna šola vožnje. Potrebno je poudariti, da dodatno usposabljanje voznikov začetnikov za osebo predstavlja dodaten strošek;
5. spreminjajo se pogoji glede ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja v primeru, da je osebi izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (poleg ponovnega opravljanja vozniškega izpita se mora oseba, ki ji je izrečena sankcija udeležiti tudi programa usposabljanja, ki je predpisan za voznike storilce prekrškov ali rehabitacijskega programa, ki bo obsegal vsebine o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola);
6. zaradi zagotavljanja prostega pretoka storitev je za podjetja, ki imajo sedež v državi članici EU dodana izjema, da organizacije, ki so v državi članici EU registrirane za izvajanje tega programa, lahko ta program izvajajo tudi v Republiki Sloveniji. Spreminjajo se pogoji glede kadrov, opreme, prostorov za delo šol vožnje (ukinja se pogoj zaposlitve določenega števila učiteljev vožnje, ukinja se obveznost, da mora imeti šola vožnje pisarniški prostor za sprejem kandidatov, opušča se obveznost, da mora imeti šola vožnje za kategorijo B najmanj dve vozili, opremljeni za poučevanje kandidatov). Smiselno je, da se da večji poudarek na kvaliteto usposabljanja in izvajanju ustreznega nadzora, kot predpisovanju visokih standardov glede materialnih pogojev;
7. v predlogu zakona se izobraževanje učiteljev vožnje, učiteljev prometne vzgoje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij ter njihovo dodatno usposabljanje prenese v izvajanje javnim visokošolskim zavodom;
8. z namenom zagotovitve višje ravni kakovosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil je s predlogom zakona zahtevan višji nivo izobrazbe izvajalcev usposabljanj v šoli vožnje;
9. predpisano je, da lahko dovoljenje za učitelje vožnje in učitelje predpisov pridobijo osebe, ki imajo enakovredno veljavno dovoljenje v drugi državi članici EU. Merilo mora biti kvaliteta usposabljanja in ne formalno ustrezanje predpisanim tehničnim in kadrovskim pogojem;
10. predlogu zakona se daje pooblastilo izbranemu osebnemu zdravniku, da voznika v primeru če med pregledom ali zdravljenjem podvomi o telesni ali duševni zmožnosti imetnika vozniškega dovoljenja napoti na pregled k pooblaščeni zdravstveni organizaciji, v primeru ugotovljene zdravstvene nezmožnosti pa je o tem obveščena tudi upravna enota;
11. predlog uvaja tudi novost, to je zdravstveni pregled vozznika s svetovanjem kot oblika alternativnega preventivnega ukrepa, ki se ga lahko udeleži voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola (med 0,5 grama alkohola na kilogram krvi do vključno 0,8 grama alkohola na kilogram krvi). Z udeležbo na tem pregledu lahko voznik zmanjša število kazenskih točk za polovico;
12. predlog zakona ureja t.i. rehabilitacijske programe na katere so napoteni imetniki veljavnega vozniškega dovoljenja, ki so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in jih v program napoti sodišče v primeru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, skladno z zakonom, ki ureja postopek o prekršku. Rehabilitacijski programi so:
a) edukacijske delavnice v obsegu najmanj 6 pedagoških ur z vsebinami varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
b) psihosocialne delavnice v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, od tega najmanj dve uri individualne obravnave in najmanj 15 ur dela v skupini z vsebinami varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
c) programi zdravljenja potekajo po standardiziranih programih zdravljenja odvisnosti;
Za voznika, ki pa mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, na podlagi kazenskih točk, ki niso bile izrečene zaradi prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi je predvidena udeležba na programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki jo v program napoti sodišče v primeru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, skladno z zakonom, ki ureja postopek o prekršku;
13. predlog zakona določa, da se v evidenco izdanih vozniških dovoljenj zaznamujejo podatki o odvzemu vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov (npr. če se oseba ne udeleži kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je napotena; če se na pregledu ugotovi zdravstvena nezmožnost). S tem se prepreči, da bi se oseba, pri kateri je podan utemeljen sum o zdravstveni nezmožnosti ali pa je ta že ugotovljena, še nadalje udeleževala v cestnem prometu, čeprav še poseduje vozniško dovoljenje. Organom nadzora je omogočen neposreden vpogled v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, ki bo vsebovala tudi zaznamke o odvzemu vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov;
14. pri izvajanju programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo predlog zakona določa, da je udeležba le prostovoljna, če je voznik dosegel 4 kazenske točke in ni presegel 17 kazenskih točk, pri čemer se mu iz evidence izbrišejo 4 kazenske točke v razdobju dveh let.
b) način reševanja
- promocija vožnje s spremljevalcem
- preizkus znanja iz teorije že poteka na izpitnih centrih
- aktivnosti za ukinitev vožnje odličnosti niso potrebne
- sprememba Zakona o prekrških
- šolam vožnje se znižujejo zahteve, ki jih že danes izpolnjujejo
- javni visokošolski zavodi pripravijo program izobraževanja in dodatnega usposabljanja ter pričnejo izvajanjem programov 1.10.2012
- priprava rehabilitacijskih programov
c) normativna usklajenost, usklajenost predloga s samoupravnimi skupnostmi
DA
d) povzetek poročila o sodelovanju javnosti pri nastajanju Zakona o voznikih
Javnost je bila vključena v pripravo gradiva na podlagi javne razprave o predlogu zakona in predstavitev Zakona o voznikih. Podane so bile številne pripombe in predlogi, katere je ministrstvo za notranje zadeve v večji meri tudi upoštevalo.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva, prav tako pa ni predvideno povečanje ali zmanjšanje prihodkov državnega proračuna, povečanje ali zmanjšanje obveznosti za druga javna finančna sredstva, niso predvideni prihranki za državni proračun in druga javna finančna sredstva.
4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET
5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Predlog zakona je prilagojen ureditvi prava Evropske unije.
V predlogu zakona smo sledili nekaterim pravnim ureditvam držav Evropske unije in drugih držav, saj je potrebno z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti začeti že z izobraževanjem in usposabljanjem mladih voznikov, preden so ti sposobni samostojnega udeleževanja v cestnem prometu. Zato se daje večji poudarek kvaliteti programov izobraževanja in usposabljanja, ne le zaostrovanju pogojev za delo šol vožnje in predpisovanju kriterijev glede najmanjšega števila zaposlenih v posamezni šoli vožnje.
Norveška
Na Norveškem je obvezno samo praktično usposabljanje, ne pa tudi teoretično usposabljanje, je pa mogoče prostovoljno sodelovanje v programu usposabljanja. Za delovanje šole vožnje zadostuje ena oseba (voznik inštruktor), ki je zaposlena v vozniški šoli. Norveška ima posebne zahteve za inštruktorja vožnje (tri leta izkušenj kot učitelj in pol leta dodatnega izobraževanja za vodenje podjetij). Za nadzor šol vožnje je odgovorna administracija za javne ceste (javna agencija). Na Norveškem je obvezno teoretično in praktično usposabljanje voznikov inštruktorjev. Vsebina usposabljanja zajema dve leti izobraževanja za učitelja vožnje na univerzitetnem nivoju. V Norveški mora biti avtošolski učitelj univerzitetno izobražen. Potrebno je posebno dovoljenje za izvajanje del inštruktorja vožnje. Inštruktorsko dovoljenje daje pravico do dela samo v okviru šol vožnje. Pogoj za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja so določene izkušnje znanja vožnje določene kategorije vozil. (potrebna tri leta vozniških izkušenj). Za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja je potrebna univerzitetna izobrazba.
Ukrepi v zvezi z ukinitvijo (»suppression«) vozniškega dovoljenja so povezani z določenimi prekrški. Ob ukinitvi vozniškega dovoljenja kategorije B je ob prvi ponovni izdaji uvedena preizkusna doba dveh let, ki se zabeleži na vozniškem dovoljenju. Če se izda novo vozniško dovoljenje druge kategorije med preizkusno dobo, se ostanek časa preizkusne dobe označi na vozniškem dovoljenju. Oseba, ki izgubi pravico do vožnje med preizkusno dobo zaradi kršitev pravil ravnanja in obnašanja v prometu, mora opraviti nov vozniški izpit. Ko opravi vozniški izpit, pridobi novo vozniško dovoljenje z novo preizkusno dobo dveh let. Ponovno opravljanje vozniškega izpita, ki je obvezno po ukinitvi vozniškega dovoljenja v Sloveniji, je v večini držav nadomeščeno z nujnostjo udeležbe na rehabilitacijskih programih ali z nujnostjo opravljanja posebnih medicinsko-psiholoških pregledov, kar pa na podoben način ureja predlog tega zakona.
Prikaz ureditve v pravnem redu EU
Velika Britanija
Teoretično usposabljanje kandidatov za voznike je v Veliki Britanji neobvezno. Mogoče je prostovoljno sodelovati v programu usposabljanja kaniddatov za voznike. Ustanovitelj šole vožnje sme biti vsakdo, ki si pridobi kvalifikacije za inštruktorja (s posebnimi izpiti). Za delovanje šole vožnje zadostuje ena oseba (voznik inštruktor), ki je zaposlena v vozniški šoli. Za nadzor šol vožnje je odgovorna DSA (agencija za vozniške standarde). V Veliki Britaniji je teoretično in praktično usposabljanje voznikov inštruktorjev prostovoljno. Potrebno je posebno dovoljenje za izvajanje del inštruktorja vožnje. Inštruktorsko dovoljenje daje pravico do dela samo v okviru šol vožnje. Pogoj za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja so določene izkušnje znanja vožnje na določeni kategoriji. (posedovanje vozniškega dovoljenja vsaj tri leta in starost nad enaindvajset let).
Švedska
Teoretično usposabljanje je na Švedskem neobvezno, je pa mogoče prostovoljno sodelovanje v progamu usposabljanja. Obvezen je samo »trening možnega tveganja«, ki se izvaja kot poseben program. Od kandidata samega je odvisno, ali se usposablja v vozniški šoli ali zasebno, s podporo spremljevalca (= vožnja s spremljevalcem). Največ kandidatov za voznike se poslužuje obeh možnosti.
Ustanovitelj šole vožnje sme biti manager, avtošolski učitelj; oba z uradnimi potrdili o svojem statusu in s pedagoško predizobrazbo. Ustanovitelj mora imeti dovoljenje za učitelja vožnje, v preteklih desetih letih je moral delati kot avtošolski učitelj ali delati na področju usposabljanja poklicnih voznikov kategorij C, CE ali D, opraviti pa mora tudi tečaj za podjetnike na področju šol vožnje. Ustanovitelj ne sme bti kaznovan, niti najavilti bankrota in mora imeti ustrezne finančne vire za ustanovitev šole vožnje. Za delovanje šole vožnje zadostuje ena oseba (voznik inštruktor), ki je zaposlena v vozniški šoli. Za nadzor šol vožnje je odgovorna SRA (švedska administracija za ceste). Na Švedskem je obvezno teoretično in praktično usposabljanje voznikov inštruktorjev. Vsebina usposabljanja zajema izobraževanje za znanja poučevanja in znanja o sami vožnji vozila, vsebine programa usposabljanja kandidatov za voznike,dodaten pedagoški trening - znanje obnašanja in vedenja, pouk vožnje, prometna varnost. Potrebno je posebno dovoljenje za izvajanje del inštruktorja vožnje. Inštruktorsko dovoljenje daje pravico do dela samo v okviru šol vožnje. Pogoj za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja so določene izkušnje znanja vožnje določene kategorije motornih vozil (potrebna tri leta vozniških izkušenj). Za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja je potrebna posebna izobrazba za voznika inštruktorja (običajno trajanje leto in pol; posebni tečaji za ostale kategorije vozil razen B).
Finska
Po ureditvi, ki velja na Finskem je v sklopu usposabljanja kaniddatov za voznike motornih vozil obvezno tako teoretično kot tudi praktično usposabljanje. Usposabljanje (za kategorijo B) poteka v dveh fazah:
I. faza: 20 lekcij teorije vožnje (po 45 min.), 30 lekcij praktične vožnje (po 25 min.) in 2 lekciji vožnje v temi (brez dnevne svetlobe);
II. faza: 4 lekcije teorije vožnje (po 45 min.), 2 lekciji praktične vožnje v prometu (po 25 min.), 6 lekcij vožnje na določen cilj (»driving on track«).
Ustanovitelj šole vožnje mora imeti dovoljenje za učitelja vožnje, v preteklih desetih letih je moral delati kot avtošolski učitelj ali delati na področju usposabljanja poklicnih voznikov kategorij C, CE ali D, opraviti mora tečaj za podjetnike na področju šol vožnje, ne sme biti kaznovan, niti najaviti bankrota in imeti ustrezne finančne vire za ustanovitev šole vožnje. Za delovanje šole vožnje zadostuje ena oseba (voznik inštruktor), ki je zaposlena v vozniški šoli. Za nadzor šol vožnje je odgovorna AKE (administracija za vozila). Na Finskem je obvezno teoretično in praktično usposabljanje voznikov inštruktorjev. Vsebina usposabljanja zajema pedagoška znanja, didaktiko teoretičnega in praktičnega poučevanja, veščine vožnje, motoroznanstvo, zakonodajo, prometno varnost. Potrebno je posebno dovoljenje za izvajanje del inštruktorja vožnje. Pogoj za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja so določene izkušnje znanja vožnje določene kategorije motornih vozil in vozniško dovoljenje kategorij A, B in C. Za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja je potrebna posebna izobrazba za avtošolskega učitelja.
Ukrepi v zvezi z ukinitvijo (»suppression«) vozniškega dovoljenja so povezani z določenimi prekrški. Imetnikom začasnega (»short-term«) vozniškega dovoljenja (prva izdaja vozniškega dovoljenja kategorije B) je prepovedana vožnja, če so spoznani za krive prekrškov trikrat v dveh letih ali dvakrat v enem letu. Naslednje vozniško dovoljenje je izdano ponovno kot začasno, policija pa lahko odredi osebi, da opravi izpit (teoretični in praktični del vozniškega izpita) z namenom, da si pridobi dovoljenje. Soglasje policije je potrebno, da se oseba sme prijaviti na izpit. Za izdajo soglasja policije je potrebno priložiti tudi zdravniško spričevalo. Ponovno opravljanje vozniškega izpita, ki je obvezno po ukinitvi vozniškega dovoljenja v Sloveniji, je v večini držav nadomeščeno z nujnostjo udeležbe na rehabilitacijskih programih ali z nujnostjo opravljanja posebnih medicinsko-psiholoških pregledov.
Madžarska
Po ureditvi, ki velja na Madžarskem je v sklopu usposabljanja kaniddatov za voznike motornih vozil obvezno tako teoretično kot tudi praktično usposabljanje. Usposabljanje sestoji iz vsebin o prometnih pravilih, teoriji vožnje, nekaj tehničnih vsebin preverjanja vozila pred začetkom vožnje, praktično usposabljanje na neprometni površini in usposabljanje v prometu.
Zakonsko je določeno, kdo sme ustanoviti šolo vožnje. Ustanovitelj mora biti najprej inštruktor vožnje in končati mora poseben tečaj za vzgojo in izobraževanje voznikov. Za delovanje šole vožnje zadostuje ena oseba (voznik inštruktor), ki je zaposlena v vozniški šoli. Za nadzor šol vožnje je odgovorna Nacionalna prometna administracija v okviru Ministrstva za transport. Na Madžarskem je obvezno teoretično in praktično usposabljanje voznikov inštruktorjev. Vsebina usposabljanja zajema pedagogiko, andragogiko, didaktiko, zakonska določila, prometna pravila in znanja o tehničnih lastnostih vozil. Potrebno je posebno dovoljenje za izvajanje del inštruktorja vožnje. Inštruktorsko dovoljenje daje pravico do dela samo v okviru šol vožnje, razen poučevanje tistih, ki že imajo vozniška dovoljenja. Pogoj za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja so določene izkušnje znanja vožnje na določeni kategoriji (potrebnih dve leti vozniških izkušenj). Za izdajo dovoljenja za voznika inštruktorja je potrebna višješolska izobrazba.
Ponovno opravljanje vozniškega izpita, ki je obvezno po ukinitvi vozniškega dovoljenja v Sloveniji, je v večini držav nadomeščeno z nujnostjo udeležbe na rehabilitacijskih programih ali z nujnostjo opravljanja posebnih medicinsko-psiholoških pregledov, kar pa na podoben način ureja predlog tega zakona.
- izjave o skladnosti in korelacijske tabele (v prilogi)
6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
6.1 Administrativne in druge posledice
a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:
– razlogi za uvedbo novega postopka ali administrativnih bremen in javni interes, ki naj bi se s tem dosegel,
– ukinitev postopka ali odprava administrativnih bremen,
– spoštovanje načela »vse na enem mestu« ter organ in kraj izvajanja dejavnosti oziroma obveznosti,
– podatki oziroma dokumenti, potrebni za izvedbo postopka, ki jih bo organ pridobil po uradni dolžnosti in način pridobivanja,
– ustanovitev novih organov, reorganizacija ali ukinitev obstoječih organov,
– ali bo izvajanje postopkov in dejavnosti zahtevalo nove kadre, ali so izvajalci primerno usposobljeni ali bo potrebno dodatno usposabljanje ter finančna in materialna sredstva,
– ali bo ukinitev postopkov in dejavnosti imela za posledico zmanjšanje kadrov ter finančnih in materialnih sredstev;
b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:
– dokumentacija, ki jo je stranka dolžna predložiti, povečanje ali zmanjšanje obsega dokumentacije z navedbo razlogov,
– stroški, ki jih bo imela stranka ali razbremenitev stranke,
– čas, v katerem bo stranka lahko uredila zadevo.
6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike
- posledice na kakovost zraka,
- posledice na cilje upravljanja voda,
- posledice na kakovost ali vire prsti,
- posledice na podnebne spremembe,
- posledice na biotsko raznovrstnost, varovana območja in zavarovana območja,
- posledice na nastajanje in ravnanje z odpadki,
- posledice na verjetnost ali stopnjo tveganj za okolje,
- posledice aktivnosti podjetij na okolje,
- posledice za organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo prostora,
- posledice na prostorsko identiteto,
- posledice na varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– preprečevanje nastanka oziroma zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč,
– zaščita, reševanje in pomoč ob nesreči.
6.3 Presoja posledic na gospodarstvo
- posledice na poslovne stroške in poslovanje,
- posledice na premoženjske pravice,
- posledice na inovacije in raziskave,
- posledice na potrošnike in gospodinjstva,
- posledice na določene regije in sektorje,
- posledice na druge države in mednarodne odnose,
- posledice na makroekonomsko okolje,
- presoja posledic na mala in srednja podjetja:
– število podjetij in njihova velikost,
– število podjetij in delovnih mest, na katere se nanaša predlagani predpis,
– pomen različnih kategorij malih in srednjih podjetij v panogah,
– povezanost z drugimi panogami in možni vplivi na podizvajalce,
- presoja posledic na konkurenčnost podjetij:
– omejevanje dobaviteljem dostopa na trg,
– omejevanje konkurenčnosti dobaviteljev,
– zmanjševanje spodbud dobaviteljem za učinkovito konkurenčnost.
6.4 Presoja posledic na socialnem področju
– posledice na zaposlenost in trg dela,
– posledice na standarde in pravice v zvezi s kakovostjo dela,
– posledice na socialno vključenost in zaščito določenih skupin,
– posledice na pravice iz starševskega varstva in družinskih prejemkov ter na družinska razmerja,
– posledice na enakost spolov,
– posledice na enako obravnavo družbenih skupin glede na različne osebne okoliščine (nediskriminacija),
– posledice na sodno varstvo in učinkovito sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– posledice na upravljanje, udeležbo, dobro asimilacijo, dostop do sodišč, medije in etiko,
– posledice na javno zdravje,
– posledice na zdravstveno varstvo.
6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja
– posledice na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,
– posledice na razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna,
– posledice na razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij.
6.6 Izvajanje sprejetega predpisa
a) Predstavitev sprejetega zakona
– ciljnim skupinam (seminarji, delavnice),
– širši javnosti (mediji, javne predstavitve, spletne predstavitve);
b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa
– zagotovitev spremljanja izvajanja predpisa,
– organi, civilna družba,
– metode za spremljanje doseganja ciljev,
– merila za ugotavljanje doseganja ciljev,
– časovni okvir spremljanja za pripravo poročil,
– roki za pripravo poročil o izvajanju zakona, doseženih ciljih in nadaljnjih ukrepih.
6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona: /
II. BESEDILO ČLENOV
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določajo načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo in varnost v cestnem prometu, pravila in pogoji za udeležbo voznikov v cestnem prometu, pravila in pogoji za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, pogoji za delovanje šol vožnje, program vozniškega izpita, vozniški izpiti in pogoji opravljanja zdravstvenih pregledov ter dodatnih usposabljanj voznikov.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 403 z dne 30. 12. 2006, str. 18) in Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. voznik oziroma voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik) je oseba, ki na cesti vozi vozilo;
2. voznik začetnik je voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G;
3. imetnik vozniškega dovoljenja je oseba, ki ji je izdano vozniško dovoljenje;
4. šola vožnje je subjekt, ki izvaja dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil;
5. učitelj prometne vzgoje oziroma učiteljica prometne vzgoje (v nadaljnjem besedilu: učitelj prometne vzgoje) je oseba, ki poučuje predpise o varnosti cestnega prometa v izobraževalnih zavodih in šolah vožnje;
6. učitelj predpisov oziroma učiteljica predpisov (v nadaljnjem besedilu: učitelj predpisov) je oseba, ki v šoli vožnje poučuje predpise o varnosti cestnega prometa;
7. učitelj vožnje oziroma učiteljica vožnje (v nadaljnjem besedilu: učitelj vožnje) je oseba, ki na podlagi dovoljenja v šoli vožnje poučuje praktični del usposabljanja;
8. spremljevalec voznika oziroma spremljevalka voznika (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec voznika) je oseba, ki je vpisana v evidenčni karton vožnje in ima pravico spremljati kandidata, ki vozi v cestnem prometu in še ni opravil praktičnega dela vozniškega izpita;
9. spremljevalec izrednega prevoza oziroma spremljevalka izrednega prevoza (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec izrednega prevoza) je oseba, ki je usposobljena za spremljanje izrednih prevozov;
10. zdravniško spričevalo je izkaz o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil kandidata za voznika ali voznika;
11. strokovni nadzor je nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
(2) Drugi izrazi o vozilih, voznikih, cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo predpisi o motornih vozilih, pravilih cestnega prometa, javnih cestah in prevozih v cestnem prometu.
II. PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU
3. člen
(nacionalni program za varnost cestnega prometa)
(1) Republika Slovenija določi nacionalni program varnosti cestnega prometa, s katerim se za obdobje desetih let določijo prednostne naloge in cilji za zagotovitev večje varnosti cestnega prometa.
(2) Naloge na področju priprave in usklajevanja Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
4. člen
(javna agencija za varnost prometa)
(1) Za izvajanje regulatornih, razvojnih, strokovnih in drugih nalog s področja voznikov, vozil in prevoza nevarnega blaga, analitsko-raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo cestnega prometa, preventive, vzgoje, usposabljanja v cestnem prometu, neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč ter strokovnih nalog za pripravo in izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, Republika Slovenija ustanovi Javno agencijo za varnost prometa.
(2) V imenu Republike Slovenije uresničuje ustanoviteljske pravice in izpolnjuje obveznosti Vlada Republike Slovenije.
(3) Glede vprašanj organizacije in delovanja javne agencije, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
5. člen
(vzgoja in izobraževanje za varno udeležbo v cestnem prometu)
Vsebine prometne vzgoje za varno udeležbo v cestnem prometu izvaja civilna družba in organizacije, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi za področje varnosti cestnega prometa zlasti v sodelovanju z javnimi vzgojno izobraževalnimi zavodi.
6. člen
(sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v samoupravnih lokalnih skupnostih)
(1) Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni ustanovijo samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti) svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) Svet sestavljajo predstavniki organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu (npr. vzgojno izobraževalnih organizacij, organizacij civilne družbe, policije, občinskih redarjev, šol vožnje, upravljavcev cest in drugih izvajalcev). Svet lokalne skupnosti določi število članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) sveta in jih na podlagi predlogov organizacij in institucij iz prejšnjega stavka, imenuje za mandatno dobo štirih let.
(3) Svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge za svet zagotavlja uprava lokalne skupnosti. Svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet.
(4) Svet se ustanovi za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Sveti dveh ali več lokalnih skupnosti lahko ustanovijo skupni svet, s katerim določijo sestavo, naloge in način zagotavljanja sredstev za delovanje skupnega sveta. Za usklajevanje dela na širšem območju se lahko sveti povezujejo in ustanovijo koordinativno telo.
(5) Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni se zagotovijo s proračuni lokalnih skupnosti ter iz drugih sredstev.
7. člen
(delovanje v javnem interesu)
Društva, ki delujejo na področjih, pomembnih za preventivo in varnost cestnega prometa, pridobijo status društva v javnem interesu skladno z zakonom, ki ureja društva, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v cestnem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve, razstave s področja varnosti cestnega prometa in podobno), razen dejavnosti šol vožnje.
III. JAVNA AGENCIJA ZA VARNOST PROMETA
8. člen
(status javne agencije)
Javna agencija za varnost prometa Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javna agencija) je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.
9. člen
(naloge javne agencije)
(1) Javna agencija na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge:
1. izdaja odločb, izbira in pooblaščanje organizacij za opravljanje nalog s področja voznikov in vozil ter strokovni nadzor nad njihovim delom;
2. izdaja odločb s področja prevoza nevarnega blaga;
3. vodenje in upravljanje zbirk podatkov in evidenc homologiranih vozil, evidenc izdanih potrdil o skladnosti, zbirk podatkov in evidenc izdanih dovoljenj s področja dodatnega usposabljanja voznika začetnika, registra šol vožnje, evidence o opravljenih preizkusih usposobljenosti članov izpitnih komisij, evidence o opravljenih izpitih in preizkusih usposobljenosti za kontrolorje in vodje tehničnih pregledov ter referente, prevoza nevarnega blaga, neodvisnega preiskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, vzgojnih in preventivnih akcij, kolesarskih izpitov in tekmovanj, priznanj in nagrad;
4. s področja ugotavljanja skladnosti vozil.
(2) Strokovne naloge javne agencije so:
1. izvajanje izobraževalnih programov s področja voznikov in vozil;
2. načrtovanje, vodenje in usklajevanje strokovnih nalog s področja varnosti cestnega prometa, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ter izvedbenih načrtov, ki zahtevajo sodelovanje državnih organov, lokalnih skupnosti, drugih organizacij, civilne družbe in strokovnjakov za varnost cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: strokovnjaki);
3. razvijanje in pospeševanje prometne vzgoje, izdajanje in priprava prometno vzgojnih publikacij in drugega gradiva (letaki, plakati, brošure, filmi, spletno gradivo, ipd.), razvijanje in izvajanje preventivnih programov, kampanj in akcij za varnost cestnega prometa;
4. strokovna pomoč in sodelovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.
(3) Analitsko-raziskovalne naloge javne agencije so:
1. priprava analiz in poročil, ocenjevanje stanja varnosti cestnega prometa in sodelovanje pri oblikovanju politike na tem področju;
2. proučevanje, načrtovanje, analiziranje in predlaganje strokovnih podlag za izdelavo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter drugih strateških dokumentov in predpisov s tega področja;
3. organiziranje in opravljanje analitskega in raziskovalnega dela ter izdajanje strokovnih mnenj in ekspertiz o varnosti cestnega prometa, pa tudi spodbujanje raziskovalnega dela na tem področju pri drugih izvajalcih.
(4) Javna agencija opravlja tudi naslednje naloge:
1. načrtovanje, organizacija in izvajanje neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč;
2. preverjanje varnosti cestne infrastrukture v vseh fazah načrtovanja in obratovanja, ki temelji na presoji idejne zasnove in projektne dokumentacije ter pregledu obstoječe cestne infrastrukture;
3. organiziranje usposabljanja izvajalcev programov usposabljanja, določenih s tem zakonom ter razvijanje in izvajanje različnih oblik dodatnega usposabljanja udeležencev v cestnem prometu;
4. zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov;
5. organiziranje in razvijanje mednarodnega sodelovanja na področjih voznikov, vozil, prevoza nevarnega blaga, preventivnega, vzgojnega in raziskovalnega dela ter na drugih področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;
6. sodelovanje z raziskovalnimi in vzgojno-izobraževalnimi zavodi, gospodarskimi organizacijami in združenji, državnimi organi, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih ter s posameznimi znanstvenimi delavci in strokovnjaki, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;
7. sodelovanje z nevladnimi in drugimi organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa, ter sofinanciranje njihovega delovanja;
8. podeljevanje priznanj in nagrad na področju preventive, vzgoje in varnosti cestnega prometa;
9. druge naloge v skladu s tem in drugimi zakoni.
10. člen
(organi javne agencije)
(1) Organa javne agencije sta svet javne agencije in direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Svet javne agencije sestavlja 11 članov, ki jih ustanovitelj v svet javne agencije imenuje za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Šest članov sveta javne agencije imenuje neposredno, pet članov pa na podlagi javnega poziva izmed predstavnikov uporabnikov, strokovnih organizacij in organizacij civilne družbe.
(3) Svet javne agencije ima na področju preventive in vzgoje posvetovalno telo, Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, ki daje pobude in predloge za načrtovanje programa dela javne agencije in finančnega načrta na področju preventive in vzgoje. Sestavljajo ga predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu lokalnih skupnosti ter predstavniki strokovne javnosti in civilne družbe. Število članov, način njihovega imenovanja, vsebino in način dela določa ustanovitveni akt. Svet javne agencije ima lahko poleg navedenega tudi druga posvetovalna telesa.
(4) Za direktorja javne agencije je lahko imenovana oseba, ki ima:
1. najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje;
2. najmanj deset let delovnih izkušenj, ki jih je pridobila z delom na delovnih mestih, za katere je zahtevana najmanj izobrazba, določena v prejšnji alineji, od tega najmanj sedem let vodstvenih izkušenj;
3. izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom, ki ureja javne agencije in z ustanovitvenim aktom.
(5) Javni natečaj za imenovanje direktorja izvede svet javne agencije, ki Vladi Republike Slovenije predlaga kandidata za direktorja. Direktorja javne agencije imenuje Vlada Republike Slovenije.
11. člen
(financiranje javne agencije)
Prihodki javne agencije so:
1. sredstva državnega proračuna, pridobljena na podlagi pogodbe z ministrstvom pristojnim za promet;
2. prihodki, pridobljeni s prodajo blaga in storitev na trgu;
3. sponzorstvo, donacije, dediščina in darila;
4. drugi prihodki skladno s predpisi.
IV. PRISTOJNOSTI IN POOBLASTILA
12. člen
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah)
V upravnih zadevah v katerih na prvi stopnji na podlagi tega zakona odločajo javna agencija in upravne enote, na drugi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za promet, če ta zakon ne določa drugače.
13. člen
(pooblastila vlade)
(1) Vlada Republike Slovenije določi ceno programa dodatnega usposabljanja za
voznika začetnika, ki jo plača udeleženec.
(2) Vlada Republike Slovenije določi ceno vozniškega izpita.
14. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za promet)
Minister, pristojen za promet ali ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za promet):
1. izda natančnejše predpise o opremljenosti in delu šol vožnje, načinu vodenja predpisanih evidenc in natančneje določi program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil;
2. izda natančnejše predpise o obliki, načinu in pogojih vodenja registra kandidatov za voznike motornih vozil, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje ter dnevnika usposabljanja;
3. izda predpise o označevanju vozil, na katerih se usposablja kandidate za voznike, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ta vozila, in predpiše vsebino, barvo, obliko in dimenzije svetlobnih tabel ter "L" tablic;
4. predpiše natančnejše pogoje glede poslovnih prostorov, opreme in naprav ter kadrov, ki jih mora izpolnjevati organizacija za izvajanje programov usposabljanja učiteljev predpisov, učiteljev vožnje in strokovnega vodje šole vožnje do 1. oktobra 2012;
5. določi program, po katerem se mora učitelj vožnje usposabljati in dodatno usposabljati ter način izvajanja in preverjanja znanja po programu usposabljanja do 1. oktobra 2012;
6. določi program po katerem se mora učitelj predpisov in strokovni vodja šole vožnje usposabljati in dodatno usposabljati do 1. oktobra 2012, ko bodo izobraževanje in dodatno usposabljanje prevzeli javni visokošolski zavodi, ter način izvajanja in preverjanja znanja po programu usposabljanja;
7. predpiše obrazec dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje ter določi postopek izdaje in podaljšanja veljavnosti, zamenjave dovoljenj in vodenja evidenc;
8. določi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri izvrševanju predpisov o voznikih, ki jo plača stranka;
9. izda natančnejše predpise o obliki, načinu in pogoje vodenja registra šol vožnje;
10. predpiše način označitve vozila pri vožnji s spremljevalcem;
11. predpiše program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike;
12. predpiše obrazec kartona voznika začetnika;
13. predpiše obrazec potrdila o opravljenem izpitu za izvajalca programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic;
14. predpiše program usposabljanja in izpita za izvajalce dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov ter program rednega izpopolnjevanja znanja za osebe, ki izvajajo dodatno usposabljanje;
15. predpiše natančnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik za izvajanje programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov;
16. predpiše natančnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik za izvajanje programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo;
17. predpiše program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
18. predpiše program in pogoje za izvajanje edukacijskih in psihosocialnih delavnic;
19. predpiše natančnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik za izvajanje edukacijskih in psihosocialnih delavnic;
20. izda natančnejše predpise o programu, pogojih, ocenjevanju in načinu opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil;
21. določi izpitne centre, ki se organizirajo kot teritorialne izpostave javne agencije in njihova območja ter kraj, kjer se opravlja vozniški izpit, in kategorije vozil, za katere se v posameznem izpitnem centru glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin, opremljenost križišč, število kandidatov za voznike, opravljajo vozniški izpiti;
22. izda natančnejše predpise o evidencah, ki jih vodijo izpitni centri;
23. določi program usposabljanja ter postopek preverjanja in ocenjevanja usposobljenosti predsednika in članov izpitne komisije, strokovnem izobraževanju članov izpitnih komisij, načinu zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom članov izpitnih komisij;
24. v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila izbere podjetje ali organizacijo za izdelavo obrazcev vozniških dovoljenj, obrazcev vlog za izdajo vozniških dovoljenj, obrazce dovoljenj za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šol vožnje ter obrazce potrdil o opravljenem vozniškem izpitu in druge obrazce, ki se izdajajo na podlagi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisih ter bodo vsebovali predpisane zaščitne elemente;
25. v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila izbere podjetje ali organizacijo za personalizacijo obrazcev vozniških dovoljenj;
26. predpiše obrazec vozniškega dovoljenja ter postopek za izdajo, podaljšanje veljavnosti, nadomestitev in zamenjavo vozniških dovoljenj, enotne kode pripomočkov, ki jih mora voznik uporabljati pri vožnji vozila in omejitev ter način vodenja evidenc;
27. predpiše načine in postopke kontrole ter opremo inšpektorjev;
28. predpiše program usposabljanja za spremljevalce izrednih prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje tega programa, obrazec potrdila o uspešno opravljenem programu, način vodenja evidence o izdanih potrdilih.
15. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za zdravje)
Minister, pristojen za zdravje ali ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnejm besedilu: minister, pristojen za zdravje):
1. izda predpise o vrsti in obsegu zdravstvenih pregledov ki jih morajo opraviti kandidati za voznike in vozniki motornih vozil po tem zakonu in predpiše način, postopek izdaje ter obliko in vsebino zdravniških spričeval in potrdil o opravljenem pregledu;
2. določi pogoje, ki jih morajo za izvajanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil izpolnjevati javni zdravstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na področju medicine dela, prometa in športa (v nadaljnjem besedilu:izvajalci zdravstvene dejavnosti);
3. določi pogoje, ki jih morajo za izvajanje kontrolnih zdravstvenih pregledov izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost medicine dela, prometa in športa;
4. pooblasti izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost medicine dela, prometa in športa (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti) za opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov voznikov motornih vozil in zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike motornih vozil, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
5. imenuje posebno zdravstveno komisijo, ki opravlja zdravniške preglede po ugovoru kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil;
6. določi organizacije, ki določajo potrebno prilagojenost vozil za osebe, ki morajo imeti zaradi omejenih telesnih zmožnosti zato, da lahko vozijo vozilo v cestnem prometu, tem zmožnostim prilagojeno vozilo in ugotavljajo ustreznost prilagoditve vozil;
7. določi pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči, program izpita iz prve pomoči ter način vodenja evidenc o opravljenem izpitu iz prve pomoči;
8. na podlagi javnega razpisa lahko za opravljanje izpita in izvajanje usposabljanj iz prve pomoči pooblasti drugo organizacijo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, če pristojna organizacija Rdečega križa ne izpolnjuje pogojev za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči;
9. določi, kateri izpit iz prve pomoči in kakšna zdravstvena izobrazba sta pogoj, da je kandidat za voznika motornega vozila oproščen izpita iz prve pomoči;
10. določi psihoaktivna zdravila, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi ter njihove presnovke iz drugega odstavka 80. člena;
11. predpiše merila za oblikovanje cen zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov.
16. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo)
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo ali ministrica, pristojna za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo) predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije oziroma zavodi za izvajanje tega programa, način izdaje potrdil o uspešno opravljenem tečaju in vodenja evidenc ter pooblasti organizacije oziroma zavode za izvajanje tega programa.
17. člen
(pooblastila direktorja javne agencije)
Direktor ali direktorica javne agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor javne agencije):
1. na podlagi javnega razpisa pooblasti organizacije za izvajanje programov usposabljanja učiteljev predpisov in učiteljev vožnje;
2. imenuje izpitno komisijo, ki bo izvajala preizkus znanja izvajalcev usposabljanj voznikov začetnikov;
3. imenuje izpitno komisijo iz osmega odstavka 70. člena, ki bo izvajala preizkus usposobljenosti predsednika ali člana izpitne komisije za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
18. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za obrambo)
Minister, pristojen za obrambo ali ministrica, pristojna za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za obrambo) v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, podrobneje predpiše način in pogoje za vožnjo vojaških vozil, pri čemer določi zlasti število oseb in pogoje za prevoz oseb ter kategorijo vozniškega dovoljenja in vojaško usposobljenost voznikov.
19. člen
(pooblastilo za izvajanje ukrepov po tem zakonu)
Pooblaščene uradne osebe (policija in inšpektorji oziroma inšpektorice), ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem tega zakona pri nadzoru uporabljajo ukrepe določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa in delovnopravno zakonodajo.
V. POOBLASTILA INŠPEKCIJSKIH IN DRUGIH NADZORNIH ORGANOV
20. člen
(strokovni nadzor)
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na vozniška dovoljenja in vozniške izpite, opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
(2) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na delo subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike, izvajajo programe usposabljanja in dodatnega usposabljanja za učitelje vožnje in učitelje predpisov, izvajajo programe dodatnih izobraževanj in usposabljanj voznikov, opravlja javna agencija, ki izvaja strokovni nadzor tudi nad ocenjevanjem na vozniškem izpitu.
21. člen
(policijska pooblastila)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve predstavljajo prekrške v cestnem prometu, izvaja policija, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve predstavljajo prekrške voznikov vojaških vozil v cestnem prometu, izvaja vojaška policija, razen če je s tem zakonom določeno drugače. 22. člen
(inšpekcijska pooblastila)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki urejajo področje:
1. prevozov v cestnem prometu, opravlja inšpekcija, pristojna za cestni promet;
2. dela, opravlja inšpekcija, pristojna za nadzor dela.
23. člen
(pristojnosti Prometnega inšpektorata Republike Slovenije)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na delo subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike in izvajajo programe dodatnih izobraževanj in usposabljanj voznikov ter spremljevalcev izrednih prevozov, opravljajo inšpektorice oziroma inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) Prometnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
(2) Če je kršena določba tega zakona, ki ureja zamenjavo vozniškega dovoljenja in izdajo dvojnika, inšpektorat opravlja tudi naloge prekrškovnega organa.
24. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v prostorih šole vožnje in pooblaščenih organizacij, v okviru pooblastil določenih s tem zakonom pa tudi v cestnem prometu. Inšpekcijski nadzor nad usposabljanjem kandidatov za voznike motornih vozil opravlja inšpektor tudi v vozilih, s katerimi se kandidati za voznike motornih vozil usposabljajo v vožnji.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pregledati prostore, naprave in opremo, ki se uporablja pri izvajanju določb tega zakona ter pogodbe, evidence, ki jih organizacija vodi na podlagi tega zakona ter listine, spise in druge dokumente organizacije, ki se nanašajo na izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.
(3) Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki v organizaciji opravljajo dela, nad izvajanjem katerih se opravlja nadzor ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, predpisane s tem zakonom.
(4) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pridobiti tudi podatke in opraviti pregled tehničnega in drugega varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter pečatov ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora in pooblastili, ki jih ima na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(5) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne omogoči inšpektorju opravljanja dejanj iz tretjega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(6) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek oseba tretjega odstavka tega člena, če ne izkaže svoje identitete na inšpektorjevo zahtevo.
25. člen
(pooblastila inšpektorja v cestnem prometu)
(1) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico ustaviti vozilo in pregledati naprave in opremo na vozilu, dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik, učitelj vožnje, spremljevalec ali kandidat za voznika motornih vozil.
(2) V ta namen uporablja označena službena vozila in posebno tehnično in svetlobno opremo.
26. člen
(ukrepi inšpektorja)
(1) Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da šola vožnje ali pooblaščena organizacija krši določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, ima po tem zakonu pravico in dolžnost:
1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
2. organizaciji začasno prepovedati opravljanje dela za izvajanje določb tega zakona za čas, ki ga določi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
3. šoli vožnje začasno prepovedati delo ter javni agenciji predlagati izbris šole vožnje iz registra šol vožnje, če je bil šoli vožnje v roku dveh let že s pravnomočno odločbo izrečen enak ukrep zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev in nepravilnostih pri izvajanju programov;
4. prepovedati, da opravlja delo oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela ali če ga opravlja v času, ko ji je omejena pravica opravljati to delo;
5. z odločbo napotiti delavca organizacije na ponovno opravljanje izpita oziroma preizkusa, ki je predpisan s tem zakonom;
6. predlagati pristojnemu organu odvzem pooblastila, izbris iz registra oziroma izvedbo ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
7. odrediti ukrepe za odpravo in preprečitev nepravilnosti pri vodenju, uporabi ali posredovanju podatkov iz evidenc, predpisanih s tem zakonom.
(2) Delavec organizacije, ki je z odločbo inšpektorja napoten na ponovno opravljanje izpita oziroma preizkusa, ne sme opravljati dela v zvezi z izvajanjem tega zakona, dokler ne opravi izpita oziroma preizkusa, na katerega je bil napoten.
(3) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da se kandidat za voznika motornih vozil, voznik začetnik ali voznik na dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ni usposabljal po predpisanem programu, z odločbo odredi, da se mora ta oseba ponovno usposobiti po predpisanem programu, stroške ponovnega usposabljanja pa krije šola vožnje ali pooblaščena organizacija, ki te osebe ni usposabljala po predpisanem programu.
27. člen
(posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov)
(1) Javna agencija, ministrstvo, pristojno za promet, policija, upravna enota in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih.
(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj in podatke iz drugih evidenc, predpisanih v tem zakonu, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila.
(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu s tem zakonom, se vodijo zaradi obdelave podatkov, ki so pomembni za spremljanje voznika in njegove pravice do vožnje motornih in priklopnih vozil različnih kategorij, za spremljanje kandidatov za voznike motornih vozil, njihovega usposabljanja in opravljanja vozniškega izpita, za spremljanje usposobljenosti izvajalcev programov usposabljanj in članov izpitnih komisij iz tega zakona. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti.
VI. USPOSABLJANJE KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
28. člen
(opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil)
(1) Usposabljanje kandidatov oziroma kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidatov) za voznike motornih vozil ali skupine vozil (v nadaljnjem besedilu: dejavnost usposabljanja kandidatov) opravljajo gospodarske družbe, javni in zasebni izobraževalni zavodi in druge pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, policija in vojska, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in drugih predpisih (v nadaljnjem besedilu: šola vožnje).
(2) Šola vožnje sme opravljati dejavnost usposabljanja kandidatov, ko izpolni pogoje določene s tem zakonom ter drugimi predpisi in jo javna agencija vpiše v register šol vožnje.
(3) Javna agencija izda odločbo o registraciji šole vožnje za izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil za tisto kategorijo motornih vozil, za katero izpolnjuje pogoje.
(4) Javna agencija izda odločbo o registraciji šole vožnje za izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil tudi pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ima enakovredno dovoljenje za izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ali skupine vozil v drugi državi članici EU in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov, določene s tem zakonom ter drugih predpisov, in jo javna agencija vpiše v register šol vožnje. Odločbo o registraciji šole vožnje mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobiti tudi za čezmejno delovanje.
(5) Javna agencija mora o zahtevi odločiti v 45 dneh od prejete popolne vloge. Če to opravičuje zahtevnost zadeve, lahko javna agencija rok za izdajo odločbe pred njegovim potekom s sklepom podaljša, vendar največ za 45 dni. Podaljšanje in trajanje podaljšanja roka mora v sklepu utemeljiti.
(6) Če javna agencija v roku oziroma podaljšanem roku iz prejšnjega odstavka ne izda odločbe, se šteje, da je bila odločba o vpisu šole vožnje v register šol vožnje, izdana.
(7) Šole vožnje, vpisane v register šol vožnje, morajo v petnajstih dneh javni agenciji prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na točnost podatkov v registru šol vožnje.
(8) Javna agencija izda odločbo o izbrisu šole vožnje iz registra šol vožnje:
1. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz evidence poslovnih subjektov;
2. če pravna oseba sporoči, da je prenehala z opravljanjem dejavnosti usposabljanja kandidatov oziroma če samostojni podjetnik posameznik umre ali sporoči, da je prenehal z opravljanjem dejavnosti usposabljanja kandidatov;
3. če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov;
4. če v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih z odločbo inšpektorja;
5. če ji je bila v roku dveh let dvakrat izdana odločba o začasni prepovedi dela zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev, ki se nanašajo na kadre in izvajanje programov;
6. zaradi uvedbe prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja insolventnost in prisilno prenehanje;
7. če ne izvaja usposabljanja v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(9) V primeru izbrisa šole vožnje iz registra šol vožnje na podlagi pete točke prejšnjega odstavka se sme ponovni vpis v register izvesti po preteku petih let od izdane odločbe o izbrisu iz registra. V tem roku se v register šol vožnje ne vpiše šole vožnje katere zakoniti zastopnik je oseba, ki je bila zakoniti zastopnik šole vožnje, izbrisane iz registra šol vožnje.
(10) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike in za usposabljanje ne izpolnjuje predpisanih pogojev ter ni vpisana v register šol vožnje, odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
29. člen
(register šol vožnje in register kandidatov)
(1) Register šol vožnje vodi javna agencija. Podatki, vpisani v register šole vožnje, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati izpis iz registra.
(2) Register vsebuje naslednje podatke:
1. številko vpisa v register;
2. matično številko poslovnega subjekta;
3. naziv šole vožnje;
4. sedež in poslovni naslov;
5. statusno obliko;
6. naslov učilnice, kjer šola vožnje opravlja dejavnost;
7. kategorije, za katere je registrirana;
8. datum vpisa v register.
(3) Šola vožnje mora na predpisan način voditi register kandidatov ter evidenčni karton vožnje, dnevni razvid vožnje in dnevnik usposabljanja iz teorije.
1. Register kandidatov vsebuje:
- registrsko številko kandidata;
- datum vpisa;
- osebno ime kandidata;
- stalno oziroma začasno prebivališče;
- EMŠO;
- številko evidenčnega kartona in datum njegove izdaje;
- podatke o usposabljanju;
- podatke o izpisu kandidata iz šole vožnje.
2. Evidenčni karton vožnje poleg podatkov iz registra z izjemo EMŠO vsebuje še osebno ime učitelja vožnje ter osebno ime, datum rojstva in stalno oziroma začasno prebivališče spremljevalca.
3. Dnevni razvid vožnje vsebuje podatke o šoli vožnje, ki ga je izdala, številki in datumu izdaje dnevnega razvida vožnje, osebnem imenu učitelja vožnje, registrski označbi vozila, podatke o številu prevoženih kilometrov, osebno ime kandidata, registrsko številko kandidata in podatke o usposabljanju kandidata.
4. Dnevnik usposabljanja iz teorije vsebuje zaporedno številko dnevnika, čas usposabljanja, osebno ime predavatelja, osebno ime ter datum rojstva kandidata, registrsko številko kandidata, naslov kandidata in podatke o poteku usposabljanja.
(4) Z globo 800 eurov se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ne vodi registra kandidatov, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje ali dnevnika usposabljanja iz teorije, na predpisan način, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
30. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov)
(1) Šola vožnje mora imeti:
1. šolsko učilnico, ki je funkcionalno opremljena za nemoteno učenje odraslih;
2. najmanj eno vozilo, opremljeno za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil tistih kategorij, za katere je vpisana v register šol vožnje;
3. neprometno površino, na kateri je mogoče izvajanje vaje iz tehnike vožnje vozila, predpisanih za opravljanje vozniškega izpita.
(2) V šolah vožnje smejo usposabljati kandidate za voznike motornih vozil samo učitelji vožnje, učitelji predpisov oziroma učitelji prometne vzgoje, ki imajo veljavna dovoljenja za opravljanje tega dela ter delo opravljajo skladno z delovnopravno zakonodajo.
(3) Za izvajanje dejavnosti usposabljanja kandidatov, mora šola vožnje zagotavljati tudi strokovnega vodjo šole vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za strokovnega vodjo šole vožnje ter delo opravlja skladno z delovnopravno zakonodajo. Strokovni vodja šole vožnje je odgovoren za:
1. vodenje izvajanja dejavnosti;
2. notranje dopolnilno informiranje in izobraževanje;
3. organizacijo in skrb za strokovno usposabljanje;
4. vodenje evidenc iz tretjega odstavka prejšnjega člena;
5. obveščanje javne agencije o času izvajanja teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil preko spletnega mesta Ministrstva za promet;
6. sodelovanje z izpitnimi centri in občasno spremljanje izpitnih voženj;
7. svetovanje kandidatom za voznike;
8. skrb in odgovornost za kakovost dela šole vožnje;
9. predstavljanje šole vožnje pred organi agencije za varnost v prometu.
(4) Predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem prometu in prometno etiko smejo v šoli vožnje poučevati;
1. učitelji prometne vzgoje z zaključenim najmanj univerzitetnim študijskim programom druge stopnje in zaključenim ustreznim programom izobraževanja oziroma dodatnega izobraževanja, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo z veljavnim dovoljenjem za učitelja predpisov;
2. učitelji predpisov z ustreznim veljavnim dovoljenjem za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in učitelji vožnje z veljavnim dovoljenjem za učitelje vožnje, ki imajo najmanj višješolsko oziroma višjo strokovno izobrazbo;
3. osebe, ki so bile zaposlene kot učitelji predpisov o varnosti cestnega prometa na dan 1. maja 1998 in imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje.
(5) Praktični del usposabljanja smejo v šoli vožnje poučevati;
1. učitelji vožnje z najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje in zaključenim ustreznim programom izobraževanja oziroma dodatnega izobraževanja, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, z veljavnim dovoljenjem za učitelja vožnje;
2. učitelji vožnje z ustreznim veljavnim dovoljenjem za učitelja vožnje;
3. učitelji vožnje, ki imajo na dan 1. oktobra 2012 več kot deset let dovoljenje za učitelja vožnje.
(6) Zakoniti zastopnik šole vožnje ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali ogrožanje varnosti prometa z zaporno kaznijo najmanj treh let.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
31. člen
(opremljenost vozil, na katerih se kandidati učijo vožnje)
(1) Šola vožnje sme poučevati kandidata za voznika na vozilu, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
(2) Med učenjem kandidata za voznika smejo biti v motornem vozilu ali na njem samo kandidati šole vožnje, ki imajo pri sebi evidenčne kartone vožnje, učitelji vožnje in kandidati za učitelje vožnje, spremljevalci, starši, rejniki, skrbniki, posvojitelji ter osebe, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem praktičnega dela programa usposabljanja.
(3) Motorna vozila, na katerih se kandidati za voznika usposabljajo v praktičnem delu programa, morajo imeti na strehi svetlobno tablo z napisom "ŠOLA VOŽNJE L". Vozila, ki nimajo strehe, priklopna vozila in vozila, pri katerih se zaradi konstrukcije z zadnje strani svetlobna tabla ne vidi, pa morajo biti med usposabljanjem kandidata za voznika motornega vozila označena s predpisanimi "L" tablicami.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora kandidat, ki se usposablja na motornem vozilu kategorij AM, A1, A2, A, in B1, pod pogojem, da se ne usposablja v vozilu z zaprto kabino in vgrajenim zadrževalnim sistemom, uporabljati zaščitno oblačilo ali telovnik, ki v vetru ne sme ovirati kandidata, mora biti v signalnih barvah ter na sprednji in zadnji strani označen s simbolom »L« tablice.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrške učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
32. člen
(zdravstveni pogoji za usposabljanje)
(1) Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika v vožnji motornega vozila na cesti, če je utrujen, bolan, če je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, oziroma je v takem duševnem stanju, da ne more zanesljivo nadzirati kandidata, ki ga uči, če ima telesne okvare ali poškodbe pa v primeru, da ga to onemogoča pri njegovem delu.
(2) Učitelj vožnje kandidatu za voznika ne sme dovoliti vožnje na cesti, če je očitno, da kandidat zaradi telesne okvare ali poškodbe, utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ne more zanesljivo voziti.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
33. člen
(usposabljanje za vožnjo)
(1) Učitelj vožnje mora imeti med usposabljanjem kandidata za voznika motornih vozil na cesti pri sebi svoje veljavno vozniško dovoljenje in veljavno dovoljenje za učitelja vožnje, dnevni razvid vožnje in evidenčni karton vožnje ter veljavno zdravniško spričevalo kandidata za voznika, ki ga usposablja. Na zahtevo policista oziroma pristojnega inšpektorja mora navedene dokumente pokazati.
(2) Učitelj vožnje sme usposabljati kandidate za voznike v praktičnem delu programa usposabljanja na cesti v nedeljenem delovnem času največ osem učnih ur dnevno, v deljenem delovnem času pa največ devet učnih ur dnevno.
(3) Učno uro praktičnega dela programa usposabljanja sestavljajo priprava kandidata na vožnjo, vožnja motornega vozila in analiza vožnje. Učna ura traja 50 minut. Učitelj vožnje mora imeti najkasneje po petih učnih urah najmanj 30 minut počitka. Učitelj vožnje mora na predpisan način voditi evidenčni karton vožnje kandidata, ki ga usposablja, in dnevni razvid vožnje.
(4) Učitelj vožnje mora kandidata za voznika motornih vozil usposabljati v skladu s predpisanim programom. Učitelj vožnje sme pričeti usposabljati kandidata na cesti šele, ko ta obvlada tehniko vožnje vozila in ne ogroža svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev cestnega prometa, do takrat se mora usposabljati na neprometni površini.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki prične usposabljati kandidata na cesti, preden ta obvlada tehniko vožnje vozila.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
34. člen
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati učitelji vožnje za praktični del usposabljanja)
(1) Praktični del usposabljanja lahko v šoli vožnje poučujejo učitelji vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za učitelja vožnje) tiste kategorije, za katero poučujejo kandidata za voznika motornih vozil.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko poučuje kandidata za voznika motornih vozil:
1. kategorije F učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila
kategorije B in veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije F;
2. kategorij AM, A1, A2 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije A;
3. kategorije B1 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije B;
4. kategorije C1 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije C;
5. kategorije C1E učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije CE;
6. kategorije D1 učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije D;
7. kategorije D1E učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje za motorna vozila kategorije DE.
(3) Pri poučevanju vožnje je učitelj vožnje odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti.
(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki nima veljavnega dovoljenja za učitelja vožnje tiste kategorije, za katero poučuje kandidata za voznika motornih vozil.
(5) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo 120 eurov.
35. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja za delo učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje)
(1) Dovoljenje za učitelja vožnje določene kategorije lahko pridobi oseba, ki:
1. je dopolnila starost najmanj 24 let;
2. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje in zaključen ustrezen program izobraževanja oziroma dodatnega izobraževanja, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo;
3. ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo izobrazbo in je uspešno končala program usposabljanja za učitelja vožnje ustrezne kategorije motornih vozil;
4. ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije najmanj pet let;
5. v evidenci kazenskih točk nima vpisanih več kot 5 kazenskih točk;
6. v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena ali ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali ogrožanja javnega prometa ali za kaznivo dejanje nasilništva;
7. ni bila pravnomočno kaznovana za dva ali več hujših prekrškov zoper javni red in mir z elementi nasilja;
8. ji v zadnjih dveh letih ni:
- bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja;
- bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali zaradi odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali ima v organizmu alkohol, ali odklonitve preizkusa z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi odklonitve strokovnega pregleda;
- bila izrečena prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
(2) Učitelj vožnje mora takoj pisno obvestiti upravno enoto in delodajalca, pri katerem opravlja delo v skladu z delovnopravno zakonodajo, da ima v evidenci kazenskih točk vpisanih več kot pet kazenskih točk.
(3) Dovoljenje za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa lahko pridobi oseba, ki:
1. ima zaključen najmanj univerzitetni študijski program druge stopnje in zaključenim ustreznim programom izobraževanja oziroma dodatnega izobraževanja, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo;
2. ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in je končala program usposabljanja za učitelja predpisov;
3. ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B.
(4) Dovoljenje za strokovnega vodjo oziroma strokovno voditeljico (v nadaljnjem besedilu: strokovni vodja) šole vožnje dobi oseba, ki:
1. ima zaključen najmanj univerzitetni študijski program druge stopnje in zaključen ustrezen program izobraževanja, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo;
2. ima najmanj višjo izobrazbo, najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu učitelja vožnje in je uspešno končala program usposabljanja za vodjo šole vožnje;
3. ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj za vozila kategorije B.
(5) Osebe držav članic Evropske unije lahko dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje pridobijo na podlagi enakovrednih dokazil držav članic Evropske unije. Dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje mora pridobiti tudi oseba za čezmejno opravljanje storitve.
(6) O izdaji dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov ali strokovnega vodjo šole vožnje je potrebno odločiti v 30 dneh od prejete popolne vloge. Če to opravičuje zahtevnost zadeve se lahko rok za izdajo dovoljenja s sklepom podaljša, vendar največ za 30 dni. Podaljšanje in trajanje podaljšanja roka je potrebno v sklepu utemeljiti.
(7) Če se v roku oziroma podaljšanem roku iz prejšnjega odstavka ne odloči o izdaji dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov ali strokovnega vodjo šole vožnje, se šteje, da je bilo dovoljenje izdano.
(8) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek učitelj vožnje, ki pisno ne obvesti upravne enote, da ima v evidence kazenskih toč vpisanih več kot pet kazenskih točk.
36. člen
(izdaja in podaljšanje veljavnosti dovoljenj)
(1) Dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov, strokovnega vodjo šole vožnje in učitelja prometne vzgoje izda in podaljša veljavnost upravna enota.
(2) Dovoljenje za učitelja vožnje in dovoljenje za učitelja predpisov se izda oziroma podaljša njegova veljavnost za pet let oziroma za krajši čas, če je taka omejitev določena v vozniškem dovoljenju. Dovoljenje se izda oziroma veljavnost dovoljenja se podaljša na podlagi potrdila o opravljenem programu za izobraževanje učiteljev vožnje, učiteljev predpisov, učiteljev prometne vzgoje in strokovnih vodij šol vožnje ter dodatnem usposabljanju učiteljev vožnje, učiteljev prometne vzgoje ali učiteljev predpisov, določenim s tem zakonom. Dovoljenje za strokovnega vodjo šole vožnje se izda brez omejitve veljavnosti.
(3) Veljavnost dovoljenja za učitelja vožnje se ne podaljša, če so podani razlogi iz pete, šeste, sedme in osme točke prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
(4) Ministrstvo, pristojno za promet vodi evidence izdanih dovoljenj za učitelje vožnje, dovoljenj za učitelje predpisov o varnosti cestnega prometa in dovoljenj za strokovne vodje šol vožnje, ki vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime;
2. EMŠO;
3. datum izdaje dovoljenja in veljavnost;
4. stalno oziroma začasno prebivališče;
5. kategorijo, za katero je izdano dovoljenje za učitelja vožnje;
6. upravno enoto, ki je izdala oziroma podaljšala veljavnost dovoljenja;
7. podatke o ugotovljeni začasni ali trajni zdravstveni nezmožnosti opravljanja poklica voznika oziroma učitelja vožnje.
(5) Podatke v evidenco vpisujejo upravne enote.
37. člen
(odvzem dovoljenja za učitelja vožnje)
(1) Učitelju vožnje, kateremu je bilo izrečenih več kot pet kazenskih točk, če je bil v zadnjih treh letih pravnomočno obsojen ali je v kazenskem postopku za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali ogrožanja javnega prometa ali za kaznivo dejanje nasilništva, če mu je izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja ter prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali zaradi odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali ima v organizmu alkohol, ali odklonitve preizkusa z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi odklonitve strokovnega pregleda, se dovoljenje za učitelja vožnje odvzame ali se mu dovoljenje odvzame za čas, za katerega velja ukrep ali sankcija.
(2) Dovoljenje za učitelja vožnje se odvzame tudi učitelju vožnje, ki postane telesno ali duševno nezmožen voziti motorno vozilo, dokler traja taka nezmožnost.
(3) Odločbo o odvzemu dovoljenja za učitelja vožnje izda na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena upravna enota.
VII. IZOBRAŽEVANJE KANDIDATOV, VOZNIKOV TER IZOBRAŽEVANJE IZVAJALCEV IZOBRAŽEVANJA
38. člen
(program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil)
(1) Program usposabljanja za voznike motornih vozil vsebuje teoretični in praktični del.
(2) Teoretični del usposabljanja v trajanju najmanj 20 pedagoških ur je sestavljen iz splošnega in dodatnega dela ter obsega:
1. pravila cestnega prometa, prometne znake in njihov pomen, znake, ki jih dajejo policisti in druge s tem zakonom pooblaščene osebe, ter nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki nasprotujejo prometnim predpisom;
2. osnove delovanja naprav na motornem vozilu, ki so pomembne za varen cestni promet;
3. obveznosti in vlogo voznikov v cestnem prometu;
4. vsebine, ki opredeljujejo pomembnost prepoznavanja in predvidevanja prometnih okoliščin ter z njimi povezani dejavniki tveganja v prometu;
5. vsebine, ki opredeljujejo spremembe v vedenju in obnašanju voznika v prometu zaradi vpliva alkohola, drog in psihoaktivnih zdravil, zaradi utrujenosti, bolezni in drugih duševnih in telesnih stanj ter zaradi vremenskih razmer, stanja vozila in ceste, kar vpliva na varnost prometa;
6. teme, ki prispevajo k razvijanju humanih odnosov, odnosov vzajemnega spoštovanja in razumevanja med vsemi udeleženci v prometu po načelih zaupanja in solidarnosti ter k ravnanju ob prometni nesreči;
7. tehnike varčne in okolju prijazne vožnje, vključno z ekonomskimi vidiki uporabnika pri izbiri varčnejših vozil in prihranki zaradi varčne vožnje ter prikazom manjših vplivov na okolje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dodatni del teoretičnega usposabljanja za kandidate, ki imajo veljaven splošni del teoretičnega usposabljanja izvede za kandidate, ki se usposabljajo za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B1 v trajanju najmanj 8 ur in kategorij BE, C, C1, CE, C1E, D1, D, D1E, DE in F v trajanju najmanj 12 ur.
(4) Praktični del usposabljanja se izvede v trajanju najmanj 20 ur in obsega:
1. spoznavanje vozila in učenje osnovnih elementov tehnike vožnje na neprometni površini;
2. učenje vožnje po cestah z redkim prometom v naselju in zunaj njega;
3. učenje vožnje v gostem prometu v naselju in zunaj njega podnevi in ponoči;
4. učenje osnov tehnik varčne in okolju prijazne vožnje.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se praktični del usposabljanja za kandidata motornega vozila kategorije F izvede v trajanju najmanj 16 ur. Kandidat, ki že ima vozniško dovoljenje A1 ali A2 in se usposablja za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A2 ali A ter kandidat, ki se usposablja za vožnjo skupine vozil, katere največja dovoljena masa presega 3500 kg in ne presega 4250 kg, če je vlečnemu vozilu dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, mora opraviti praktični del usposabljanja v trajanju najmanj 9 ur.
(6) Šola vožnje mora izvajati usposabljanje kandidatov za voznike po programu in trajanju programa kot je to določeno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(7) Šola vožnje mora o kraju in času izvajanja teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil obvestiti javno agencijo najmanj dva dni pred izvedbo usposabljanja preko spletnega mesta Ministrstva za promet.
(8) Šola vožnje oziroma učitelji vožnje, učitelji predpisov, učitelji prometne vzgoje morajo usposabljati kandidate za voznike motornih vozil v skladu s predpisom, ki ureja javno rabo slovenščine.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne izvaja usposabljanja kandidatov za voznike po programu in trajanju programa kot je to določeno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 400 eurov.
(10) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek učitelj prometne vzgoje, učitelj vožnje ali učitelj predpisov, ki poučevanja ne izvaja po predpisanem programu.
(11) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v predpisanem roku ne obvesti javne agencije o kraju in času izvedbe dodatnega usposabljanja, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 200 eurov.
39. člen
(pogoji za usposabljanje kandidatov)
(1) Kandidat za voznika se sme v šoli vožnje začeti usposabljati, če mu ne manjka več kot šest mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice vožnje motornega vozila posamezne kategorije.
(2) Pred začetkom praktičnega dela usposabljanja mora kandidat za voznika z veljavnim zdravniškim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen voziti vozilo, za vožnjo katerega se usposablja ter uspešno opraviti teoretični del vozniškega izpita pred komisijo izpitnega centra, kar mora izpitni center vpisati v evidenčni karton vožnje kandidata za voznika. Uspešno opravljen teoretični del vozniškega izpita velja tri leta. Med usposabljanjem mora kandidat uporabljati pripomočke za vožnjo vozila, ki so vpisani v zdravniškem spričevalu.
(3) Kandidat za voznika, ki se usposablja za vozniški izpit, sme po cesti voziti motorno vozilo tiste kategorije za katero se usposablja, če ga vozi pod nadzorstvom učitelja vožnje.
(4) Po končanem praktičnem delu usposabljanja v šoli vožnje, se lahko kandidat za voznika motornih vozil priglasi k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita pred komisijo izpitnega centra.
(5) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek učitelj prometne vzgoje, učitelj predpisov oziroma učitelj vožnje, če usposablja kandidata za voznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka oziroma opusti nadzorstvo iz tretjega odstavka tega člena.
40. člen
(dodatno usposabljanje voznikov začetnikov)
(1) Voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B mora opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov. Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov mora opraviti tudi voznik, ki je pridobil slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B na podlagi tujega veljavnega vozniškega dovoljenja, od izdaje katerega pa je minilo manj kot eno leto ter v državi kjer je pridobil vozniško dovoljenje ni opravil takšnega programa.
(2) Vozniku začetniku se ob izdaji vozniškega dovoljenja izda tudi karton voznika začetnika za spremljanje opravljenih obveznosti po programu dodatnega usposabljanja za voznika začetnika, na katerega izvajalec programa potrjuje opravljene obveznosti.
(3) Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov vsebuje vadbo varne vožnje ter skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.
(4) Programa dodatnega usposabljanja se mora voznik začetnik udeležiti po najmanj štirih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja.
41. člen
(izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov)
(1) Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov izvaja javna agencija. Javna agencija lahko za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov pooblasti tudi pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, če izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, vadbene proge, predpisane opreme in naprav ter kadrov, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: izvajalec dodatnega uposabljanja). Pooblastilo se izda za dobo treh let z možnostjo podaljšanja ob izpolnjevanju predpisanih pogojev;
(2) Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov lahko izvajajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo dovoljenje oziroma pooblastilo za izvajanje enakovrednih programov usposabljanj v drugi državi članici EU, če izpolnjujejo pogoje določene v prejšnjem odstavku in jo pooblasti javna agencija;
(3) Izvajalec dodatnega usposabljanja mora v 15 dneh javni agenciji sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov mora o izvedbi usposabljanja voditi evidenco o udeležencih usposabljanja. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime udeleženca;
2. EMŠO;
3. stalno oziroma začano prebivališče;
4. datum začetka in zaključka usposabljanja;
5. številko izdanega potrdila o opravljenem usposabljanju.
(5) Pooblastilo za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena javna agencija razveljavi, če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov;
2. ne izvaja dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov v skladu s predpisi;
3. javno agencijo obvesti, da je prenehal z izvajanjem programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov;
4. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz evidence poslovnih subjektov.
(6) Izvajalec dodatnega usposabljanja mora o izvajanju usposabljanja voznikov začetnikov obvestiti javno agencijo o kraju in času izvedbe dodatnega usposabljanja. Izvajalec dodatnega usposabljanja mora obvestiti javno agencijo najmanj pet dni pred izvedbo usposabljanja preko spletnega mesta Ministrstva za promet.
(7) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v predpisanem roku ne obvesti javne agencije o kraju in času izvedbe dodatnega usposabljanja, ali če ne sporoči sprememb, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za pooblastitev, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 200 eurov.
(8) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne izvaja programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov v skladu s predpisi, ali izvaja usposabljanje brez pooblastila ali izvaja usposabljanje, pa ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za izdajo pooblastila, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 800 eurov.
42. člen
(kadrovski pogoji za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov)
(1) Pri izvajalcu programa dodatnega usposabljanja lahko izvaja vadbo varne vožnje fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je dopolnila starost najmanj 24 let;
2. ima najmanj višješolsko oziroma višjo strokovno izobrazbo ali je pred uveljavitvijo tega zakona najmanj deset let neprekinjeno izvajala treninge vadbe varne vožnje in je starejša od 50 let ali je dovoljenje za izvajanje teh programov pridobila pred začetkom uporabe tega zakona;
3. ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije najmanj pet let;
4. v evidenci kazenskih točk nima vpisanih več kot 5 kazenskih točk;
5. je uspešno opravila izpit za izvajanje vadbe varne vožnje po posebnem programu;
6. ji v zadnjih dveh letih ni bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja ali prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.
(2) Ne glede na prvo in drugo točko prejšnjega odstavka, smejo pri izvajalcu programa dodatnega usposabljanja vadbo varne vožnje izvajati osebe, ki so pridobili dovoljenje na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10).
(3) Pri izvajalcu programa dodatnega usposabljanja lahko izvajajo skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo;
2. je uspešno opravila izpit za izvajanje programa v skupinskih delavnicah po posebnem programu;
3. ji v zadnjih dveh letih ni bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja ali prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.
(4) Oseba, ki izvaja vadbo varne vožnje mora takoj pisno obvestiti izvajalca dodatnega usposabljanja pri katerem opravlja delo, da ima v evidenci kazenskih točk vpisanih več kot pet kazenskih točk.
(5) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek oseba iz prejšnjega odstavka, ki pisno ne obvesti izvajalca dodatnega usposabljanja pri katerem opravlja delo, da ima v evidenci kazenskih toč vpisanih več kot pet kazenskih točk.
43. člen
(program usposabljanja in preizkus znanja izvajalcev usposabljanj voznikov začetnikov)
(1) Kandidati za izvajalce programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic se morajo usposobiti po predpisanem programu in opraviti izpit pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije.
(2) Izvajalci programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic se morajo vsaka tri leta udeležiti rednega izpopolnjevanja znanja po programu iz 14. člena tega zakona.
(3) Usposabljanje kandidatov za izvajalce programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic ter redno izpopolnjevanje znanja izvaja javna agencija.
(4) O izvedbi usposabljanja in rednega izpopolnjevanja znanja mora javna agencija voditi evidenco o udeležencih. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime udeleženca;
2. EMŠO;
3. stalno oziroma začasno prebivališče;
4. številko vozniškega dovoljenja;
5. kategorija motornih vozil, za katero je voznik vključen v program usposabljanja;
6. datum začetka in zaključka usposabljanja oziroma izpopolnjevanja znanja;
7. številko izdanega potrdila o opravljenem usposabljanju oziroma izpopolnjevanju znanja.
(5) Po uspešno opravljenem izpitu iz prvega odstavka tega člena, mora javna agencija v petnajstih dneh od dneva, ko je kandidat uspešno opravil izpit, izdati potrdilo o opravljenem izpitu.
(6) O rednem izpopolnjevanju znanja izda javna agencija potrdilo v petnajstih dneh.
(7) Javna agencija mora o opravljenih izpitih voditi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime udeleženca;
2. EMŠO;
3. stalno oziroma začasno prebivališče;
4. datum opravljenega izpita;
5. navedbo dela programa usposabljanja za voznike začetnike, za izvajanje katerega je udeleženec usposabljanja opravil izpit;
6. številko potrdila o opravljenem izpitu.
44. člen
(program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske in psihosocialne delavnice)
(1) Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo obsega teoretični in praktični del.
Teoretični del obsega 12 pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih vožnje, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. Praktični del se izvede v obliki vadbe varne vožnje v obsegu 6 pedagoških ur.
(2) Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske delavnice in psihosocialne delavnice izvaja javna agencija. Javna agencija lahko za izvajanje programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske delavnice in psihosocialne delavnice pooblasti tudi pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, če izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov, vadbene proge, predpisane opreme in naprav ter kadrov, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: organizacija). Pooblastilo se izda za dobo štirih let z možnostjo podaljšanja ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.
(3) Organizacija, iz prejšnjega odstavka mora v 15 dneh javni agenciji sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena.
(4) Pooblastilo za izvajanje programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijskih in psihosocialnih delavnic, javna agencija razveljavi v naslednjih primerih:
1. če pooblaščena organizacija ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajanje programa usposabljanja za varno vožnjo;
2. če pooblaščena organizacija ne izvaja dodatnega usposabljanja za varno vožnjo v skladu s tem zakonom oziroma predpisom iz drugega odstavka tega člena;
3. če je pooblaščena organizacija prenehala delovati;
4. če pooblaščena organizacija sporoči, da je prenehala z izvajanjem programa.
(5) Organizacija iz drugega odstavka tega člena ne sme dovoliti udeležbe na programu praktičnega dela dodatnega usposabljanja, če je očitno, da voznik zaradi telesne okvare ali poškodbe, utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih sredstev ne more zanesljivo voziti.
(6) Organizacija, ki izvaja program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske in psihosocialne delavnice mora o izvedbi usposabljanja voditi evidenco o udeležencih. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime udeleženca;
2. EMŠO;
3. stalno oziroma začasno prebivališče;
4. datum začetka in zaključka usposabljanja;
5. številka izdanega potrdila o opravljenem usposabljanju.
(7) Organizacija, ki izvaja program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukacijske in psihosocialne delavnice mora o kraju in času izvajanja usposabljanja obvestiti javno agencijo najmanj pet dni pred izvedbo usposabljanja preko spletnega mesta Ministrstva za promet.
(8) Organizacija iz drugega odstavka mora obveščati pristojna sodišča o izvajanju programa kot določi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(9) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v predpisanem roku ne obvesti javne agencije o kraju in času izvedbe programa dodatnega usposabljanja ali ne obvesti o spremembah, ki vplivajo na pooblastitev, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 200 eurov.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne vodi ali ne vodi pravilno evidence o udeležencih usposabljanja, odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
(11) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne izvaja programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo v skladu s predpisi, ali izvaja dodatno usposabljanje brez pooblastila ali izvaja dodatno usposabljanje, pa ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za izdajo pooblastila, odgovorna oseba pa z globo 800 eurov.
45. člen
(udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo)
(1) Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo se mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi kazenskih točk, ki niso bile izrečene zaradi prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in jo v program napoti sodišče po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu v primeru odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, skladno z zakonom, ki ureja postopek o prekršku.
(2) Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo se mora na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita udeležiti tudi oseba, ki ji je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja.
(3) Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo se lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 4 kazenske točke, pa do dneva, ko opravi program ne preseže 17 kazenskih točk, če mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem programu se vozniku z dnem, ko organu pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, enkrat v treh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke.
(4) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja se 4 kazenske točke na podlagi prejšnjega odstavka lahko izbrišejo le enkrat v treh letih ne glede na to, ali je dodatno opravil tudi zdravstveni pregled s svetovanjem ali če se je udeležil ustreznega rehabilitacijskega programa zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
(5) Potrdilo o uspešno opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo velja največ 3 mesece.
46. člen
(udeležba v rehabilitacijskih programih)
(1) Rehabilitacijskega programa se mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so ji bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in jo v program napoti sodišče po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu v primeru odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, skladno z zakonom, ki ureja postopek o prekršku. Sodiše pri določitvi ustreznega rehabilitacijskega programa, ki ga določi na podlagi zdravniškega spričevala, izbira med tremi rehabilitacijskimi programi:
1. edukacijske delavnice v obsegu najmanj 6 pedagoških ur z vsebinami varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
2. psihosocialne delavnice v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, od tega najmanj dve uri individualne obravnave in najmanj 15 ur dela v skupini z vsebinami varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
3. programi zdravljenja, ki potekajo po standardiziranih programih zdravljenja odvisnosti.
(2) Rehabilitacijskega programa iz prvega odstavka se mora v predpisanem obsegu pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita udeležiti tudi oseba, ki ji je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Ustrezen rehabilitacijski program določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda.
(3) Ustreznega rehabilitacijskega programa iz prvega odstavka tega člena, ki ga določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda, se lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa se z dnem, ko predloži organu pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.
(4) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja se 4 kazenske točke na podlagi prejšnjega odstavka izbrišejo le enkrat v treh letih ne glede na to, ali je dodatno opravil tudi program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za imetnike veljavnega vozniškega dovoljenja, ki so dosegli ali presegli 4 kazenske točke in niso presegli 17 kazenskih točk, ali če je dodatno opravil zdravstveni pregled s svetovanjem.
(5) Potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu velja največ 3 mesece.
47. člen
(usposabljanje učiteljev predpisov, strokovnih vodij šol vožnje, učiteljev vožnje in prometne vzgoje)
(1) Izobraževanje ter dodatno usposabljanje učiteljev vožnje, učiteljev predpisov, učiteljev prometne vzgoje in strokovnih vodij šol vožnje izvajajo javni visokošolski zavodi, ki sprejmejo in izvajajo ustrezen program za izobraževanje oziroma dodatno usposabljanje, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo.
(2) Učitelj vožnje, učitelj predpisov in učitelj prometne vzgoje morajo vsakih pet let obnavljati in dopolnjevati svoje znanje.
48. člen
(usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov)
(1) Spremljevalec izrednega prevoza mora biti za izvajanje izrednih prevozov glede na kategorijo spremljanja usposobljen po predpisanem programu.
(2) Usposabljanje spremljevalcev izrednega prevoza izvaja izobraževalna ali druga organizacija, ki jo za to pooblasti javna agencija, če organizacija izpolnjuje pogoje predpisane s podzakonskim predpisom.
(3) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek spremljevalec, ki za spremljanje izrednih prevozov ni usposobljen po predpisanem programu.
VIII. POGOJI ZA VOŽNJO VOZIL
49. člen
(odgovornost za varno vožnjo)
(1) V cestnem prometu lahko vozi motorno vozilo oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in je telesno in duševno zmožna varno voziti motorno vozilo.
(2) Kadar je telesna ali duševna zmožnost osebe zmanjšana zaradi prirojenih ali pridobljenih bolezni, poškodb ali duševnega stanja, sme taka oseba voziti motorno vozilo v cestnem prometu le, če njeno stanje ne more vplivati na njeno zmožnost za varno vožnjo motornega vozila.
(3) Šteje se, da oseba, pri kateri je telesna ali duševna zmožnost za varno vožnjo motornega vozila osebe zmanjšana zaradi zaužitja alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ali zaradi utrujenosti, ni zmožna varno voziti motorno vozilo.
50. člen
(pogoji za vožnjo koles in koles s pomožnim motorjem)
(1) Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa.
(2) Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek sme učitelj, ki v osnovni šoli usposablja otroke v vožnji kolesa, spremljati največ pet otrok hkrati, če so na cestah, na katerih poteka usposabljanje, drugi vozniki pa so na to opozorjeni s predpisano prometno signalizacijo. Med opravljanjem kolesarskega izpita spremstvo iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če so na cestah, na katerih se opravlja izpit, drugi vozniki na to opozorjeni s predpisano prometno signalizacijo.
(4) V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.
(5) Kolo s pomožnim motorjem sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.
(6) Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in kolo s pomožnim motorjem izpolni otrok z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost.
(7) Otrok se usposobi za vožnjo kolesa, ko opravi kolesarski izpit in dobi v osnovni šoli kolesarsko izkaznico.
(8) Program usposabljanja za vožnjo kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister, pristojen za šolstvo.
51. člen
(splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu)
(1) Motorno oziroma motorno in priklopno vozilo sme voziti oseba, ki:
1. je telesno in duševno zmožna voziti vozilo;
2. je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil;
3. ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju;
4. se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ji ni začasno odvzeto vozniško dovoljenje;
5. uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju.
(2) Ne glede na tretjo točko prejšnjega odstavka sme voziti motorno oziroma motorno in priklopno vozilo oseba:
1. ki je opravila vozniški izpit za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi;
2. ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo, vpisano v zdravniškem spričevalu;
3. je vključena v pridobivanje temeljnih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu;
4. jo pri vožnji spremlja učitelj vožnje, ki voznika usposablja za pridobitev temeljnih kvalifikacij.
(3) Ne glede na tretjo točko prvega odstavka sme voziti motorno oziroma motorno in priklopno vozilo oseba, ki opravlja vozniški izpit za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi.
(4) Ne glede na tretjo točko prvega odstavka tega člena sme v Republiki Sloveniji do izdaje vozniškega dovoljenja voziti motorno in priklopno vozilo tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, oseba, ki ima potrdilo, da je pri upravni enoti dala vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja, na kateri je navedeno, da izpolnjuje pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja.
(5) V cestnem prometu se ne sme uporabljati vozniškega dovoljenja, namesto katerega je izdan dvojnik.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je potekla, če pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti ni predložitev veljavnega zdravniškega spričevala.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvo ali peto točko prvega odstavka tega člena.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugo ali tretjo točko prvega odstavka ali s petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki da motorno vozilo v uporabo osebi, ki ne sme voziti takega vozila.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali ji ni začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Poleg globe se vozniku izreče tudi 18 kazenskih točk.
(11) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
52. člen
(vožnja s spremljevalcem)
(1) Ne glede na določbi druge in tretje točke prvega odstavka prejšnjega člena in določbo o predpisani starosti za vožnjo motornih vozil določeno s tem zakonom sme voziti osebni avtomobil tudi oseba, starejša od 16 let:
1. ki je v šoli vožnje opravila teoretični del usposabljanja za voznika motornih vozil kategorije B, je pred pristojno izpitno komisijo opravila teoretični del vozniškega izpita in v šoli vožnje končala praktični del usposabljanja;
2. ki ji vozniško dovoljenje ni odvzeto oziroma se ji ne izvršuje izrečena sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije oziroma se ji ne izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v evidenci nima nobene kazenske točke v cestnem prometu, če ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil druge kategorije;
3. če jo med vožnjo spremlja spremljevalec;
4. če je vozilo označeno s predpisano »L« tablico.
(2) Spremljevalec osebe iz prejšnjega odstavka je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov, rejnikov ali druga oseba, ki je stara najmanj 27 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj pet let in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Osebo, mlajšo od 18 let lahko spremlja druga oseba pod pogojem, da s tem pisno soglašajo starši, skrbniki, posvojitelji ali rejniki. Spremljevalec lahko usposablja največ dve osebi iz prvega odstavka tega člena, kar se vpiše v evidenco o vozniških dovoljenjih. Spremljevalec mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje. Vpis opravi izpitni center, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji. Pred vpisom v evidenčni karton vožnje mora izpitni center spremljevalcu posredovati ustrezna navodila.
(3) Usposabljanje iz prve točke prvega odstavka tega člena sme pričeti oseba, ki je dopolnila šestnajst let.
(4) Med vožnjo motornega vozila mora imeti oseba iz prvega odstavka tega člena pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno zdravniško spričevalo, spremljevalec pa veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B. Te listine morata na zahtevo izročiti policistu na vpogled.
(5) Pod pogoji, navedenimi v tem členu, sme oseba iz prvega odstavka tega člena voziti osebni avtomobil, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B, vendar največ dve leti od začetka usposabljanja.
(6) Pri spremljanju osebe iz prvega odstavka tega člena je spremljevalec odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storila ta oseba, razen če ga ni mogel preprečiti.
(7) Tablica iz četrte točke prvega odstavka tega člena je kvadratne oblike, zelene barve, na kateri je črka »L« bele barve. Nameščena mora biti na levi polovici zadnje strani vozila, kadar vozi vozilo voznik s spremljevalcem.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbo četrte točke prvega odstavka ter oseba iz prvega odstavka tega člena ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
53. člen
(vožnja vojaških vozil)
Za vožnjo vojaških vozil, ki po konstrukciji in namenu lahko prevažajo tovor, osebe ali oborožitev in se uporabljajo za opravljanje nalog Slovenske vojske (bojna in nebojna vozila za posebne namene), ne veljajo določbe tega zakona o številu oseb, ki se smejo prevažati v vojaških vozilih ali na njih, in kategoriji vozniškega dovoljenja, če se v vozilu ali na njem poleg voznika vozi več kot osem oseb ali če je vlečnemu vozilu pripeto priklopno vozilo.
IX. VOZNIŠKO DOVOLJENJE
54. člen
(izdaja, veljavnost in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja)
(1) Vozniško dovoljenje izda oziroma njegovo veljavnost podaljša upravna enota (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Vozniško dovoljenje prične veljati z dnem izdaje.
(2) Vozniško dovoljenje se izda oziroma njegova veljavnost se podaljša osebi, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev.
(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A, B, BE, C1, C1E, C in CE se vozniku začetniku izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku podaljša, ko opravi program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov.
(4) Upravičencu iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ največ enkrat podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja za obdobje, potrebno za izpolnitev predpisanih obveznosti, vendar ne več kot za eno leto. Če upravičenec predpisanih obveznosti tudi v tem roku ne izpolni, se mu izda novo vozniško dovoljenje le, če ponovno opravi vozniški izpit. V tem primeru ponovno postane voznik začetnik.
(5) Če ta zakon ne določa drugače se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izda z veljavnostjo desetih let. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje upravičencu izda z veljavnostjo petih let.
(6) Če ta zakon ne določa drugače se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E izda z veljavnostjo petih let. Po dopolnjeni starosti 65 let se vozniško dovoljenje upravičencu izda z veljavnostjo treh let.
(7) Imetniku vozniškega dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE, ki dopolni starost 70 let, se podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.
(8) Veljavnost vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E se po poteku podaljša, če imetnik vozniškega dovoljenja predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije.
(9) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se veljavnost vozniškega dovoljenja omeji na rok, določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izdajo izvajalci zdravstvene dejavnosti in pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti.
(10) Pri izrekanju kazenskih točk v cestnem prometu se šteje, da ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, tudi imetnik vozniškega dovoljenja, kateremu je potekel rok veljavnosti, oziroma voznik, ki je v času storitve prekrška vozil vozilo s potrdilom iz četrtega odstavka 51. člena tega zakona.
55. člen
(pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja)
(1) Vozniško dovoljenje se izda osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom;
2. je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil, je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo za vozniške izpite;
3. je uspešno opravila tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F;
4. ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje;
5. se ji ne izvršuje stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije;
6. ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja;
7. je zahtevi priložila ustrezno fotografijo.
(2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A (brez omejitev) se sme izdati tudi osebi, ki poleg pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je opravila praktični del vozniškega izpita vozil kategorije A brez omejitev;
2. da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2.
(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 se sme izdati tudi osebi, ki poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je opravila praktični del vozniškega izpita vozil kategorije A2;
2. da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1.
(4) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, BE, C1, C, C1E, CE, D1, D1E, D ali DE najmanj šest mesecev, se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F, če uspešno opravi tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.
(5) Osebi, ki opravi praktični del vozniškega izpita na vozilu, katerega prestavno razmerje med motorjem in kolesi se spreminja z uporabo stopalke za plin ali zavore oziroma brez stopalke sklopke ali ročne prestavne ročice - sklopke za dvokolesna motorna vozila (vozila z avtomatskim menjalnikom), se to zapiše v izdano vozniško dovoljenje. Z vozniškim dovoljenjem s tako opombo sme imetnik voziti samo vozila z avtomatskim menjalnikom.
(6) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije vozil, ki jih sme imetnik voziti oziroma jih bo smel voziti po dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G).
(7) Vsaka oseba ima lahko le eno vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega tujega vozniškega dovoljenja se slovensko vozniško dovoljenje izda oziroma njegova veljavnost podaljša, če odda tuje vozniško dovoljenje.
(8) Vozniško dovoljenje se ne izda oziroma se njegova veljavnost ne podaljša, če je bilo osebi njeno vozniško dovoljenje v drugi državi članici odvzeto, začasno odvzeto ali razveljavljeno.
(9) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države članice se veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša tako, da se izda slovensko vozniško dovoljenje.
(10) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ima več kot eno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil iste oziroma istih kategorij.
56. člen
(predpisana starost za vožnjo motornih vozil)
(1) Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo starost:
1. za vozila kategorije AM 15 let;
2. za vozila kategorije A1 16 let;
3. za vozila kategorije A2 18 let;
4. za vozila kategorije A, če ima imetnik dve leti
vozniško dovoljenje kategorije A2 20 let;
5. za vozila kategorije A 24 let;
6. za motorna trikolesa z močjo motorja,
večjo od 15 kW 21 let;
7. za vozila kategorije B1 16 let;
8. za vozila kategorij B, BE 18 let;
9. za vozila kategorij C1, C1E 18 let;
10. za vozila kategorije C, CE 21 let;
11. za vozila kategorij D1, D1E 21 let;
12. za vozila kategorij D, DE 24 let;
13. za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko
določena hitrost ne presega 40 km/h 16 let;
14. za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko
določena hitrost presega 40 km/h 18 let;
15. za vozila kategorije G – motokultivatorji 15 let;
16. za vozila kategorije G – delovni stroji 18 let.
(2) Ne glede na deseto točko prejšnjega odstavka mora imeti voznik dopolnjeno starost 18 let za vožnjo vozil kategorije C in CE, če ima spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(3) Ne glede na dvanajsto točko prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(4) Ne glede na dvanajsto točko prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in opravlja linijski prevoz potnikov, ki ni daljši od 50 km.
(5) Ne glede na dvanajsto točko prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 23 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(6) Ne glede na deseto točko prvega odstavka mora imeti voznik dopolnjeno starost 18 let za vožnjo vozil kategorije C in CE, če je zaposlen v slovenski vojski in na cesti vozi vojaško vozilo ter ima v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo označeno pravico do vožnje takih vozil.
(7) Ne glede na dvanajsto točko prvega odstavka tega člena mora imeti voznik dopolnjeno starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, če je zaposlen v slovenski vojski in na cesti vozi vojaško vozilo ter ima v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo označeno pravico do vožnje takih vozil.
57. člen
(kategorije vozil)
(1) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE ter nacionalni kategoriji F in G, se izda na enotnem obrazcu.
(2) V kategorijo AM spadajo kolesa z motorjem in lahka štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.
(3) V kategorijo A1 spadajo motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 kW. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM in G.
(4) V kategorijo A2 spadajo motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kW in pri katerih razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,2 kW/kg in ne izvira iz vozila z enkrat večjo močjo. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, A1 in G.
(5) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje in trikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, A1, A2 in G.
(6) V kategorijo B1 spadajo štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM in G.
(7) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A1, A2, A, F in G, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1 in G.
(8) V kategorijo BE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega 3.500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil.
(9) V kategorijo C1 spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije D1, D ali F, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg in ne presega 7.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1, B in G.
(10) V kategorijo C1E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C1, ki mu je dodano priklopno vozilo, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in največja dovoljena masa te skupine vozil ne presega 12.000 kg. V to kategorijo spadajo tudi skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnega vozila, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 3.500 kg in največja dovoljena masa te skupine vozil ne presega 12.000 kg in v obeh primerih taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE.
(11) V kategorijo C spadajo motorna vozila razen vozil kategorije D1, D in F, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1, B, C1 in G.
(12) V kategorijo CE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C in priklopnega vozila, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE in C1E, v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem kategorije D1 pa tudi kategorije D1E ter v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem kategorije D tudi kategorije DE.
(13) V kategorijo D1 spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev ter katerih največja dolžina ne presega 8 metrov in cestni turistični vlak. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, B1, B in G.
(14) V kategorijo D1E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D1 in priklopnega vozila, pri čemer največja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE.
(15) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, B1, B, C1, C, D1 in G.
(16) V kategorijo DE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE in D1E.
(17) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v nacionalni kategoriji F in G.
(18) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.
(19) V kategorijo G spadajo delovni stroji in motokultivatorji.
(20) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.
(21) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorij B, C1, C, D1 ali D smejo voziti motorna vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki. Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, če največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 3.500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3.500 kg, a ne presega 4.250 kg, in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil, če opravi praktični del vozniškega izpita s tako skupino vozil ter ima v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo označeno pravico do vožnje take skupine vozil.
(22) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE, C1E, CE, D1E in DE se izda le osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C1, C, D1 in D.
(23) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu, določenim s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/00) in Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04), in izdanega na podlagi 128.a člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 - odločba US, 39/00 - popravek odločbe US, 61/00, 100/00 - odločba US, 21/02 in 67/02), oziroma ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu, določenem s Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05), se upošteva enakovrednost med kategorijami:
DOSEDANJE VOZNIŠKO DOVOLJENJE |  | NOVO VOZNIŠKO DOVOLJENJE |
A do 125 ccm | = | A1 |
A do 125 ccm in 11 kW | = | A1 |
A ≤ 125 ccm in ≤ 11kW | = | A1 |
A1 | = | A1 |
A ≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg oziroma A – A z omejitvijo ≤ 25 kW in ≤ 0,16 kW/kg | = | A2 |
A do 350 ccm | = | A2 |
A | = | A |
B | = | B |
C | = | C |
D1 |  | D1 |
D | = | D |
E le z vozili kategorije B | = | BE |
E |  | BE, CE in če ima imetnik vozniškega dovoljenja kategorijo D, tudi DE |
B + E | = | BE |
C + E |  | CE |
D1 + E |  | D1E |
D + E |  | DE |
F | = | F |
G | = | G |
H | = | AM |
A – le do 50 km/h | = | AM |
58. člen
(odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov)
(1) Upravna enota na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala iz drugega odstavka 82. člena tega zakona z odločbo odvzame imetniku vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila.
(2) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil več kategorij, vendar mu je ta pravica iz razlogov, določenih v prejšnjem odstavku, omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, se izda novo vozniško dovoljenje oziroma dovoljenje za učitelja vožnje, v katero se vpišejo tiste kategorije motornih vozil, ki jih sme voziti, oziroma omeji njegovo veljavnost.
(3) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
59. člen
(ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja)
(1) Oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja postopek o prekršku, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih od izvršitve odločbe, če ji je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja pa po enem letu od izvršitve odločbe. Oseba, ki ji je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po kazenskem zakoniku lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po izvršitvi tega varnostnega ukrepa.
(2) Pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja je, da opravi kontrolni zdravstveni pregled, se udeleži programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo določenega s tem zakonom in ponovno opravi vozniški izpit.
(3) Če so bile osebi iz prvega odstavka izrečene kazenske točke oziroma varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi pa mora pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita opraviti kontrolni zdravstveni pregled in se namesto programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo udeležiti rehabilitacijskega programa določenega s tem zakonom.
(4) Oseba iz prvega in tretjega odstavka se sme priglasiti k opravljanju vozniškega izpita, ko predloži zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu in dokazilo, da je opravila program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo oziroma rehabilitacijskega programa določenega s tem zakonom.
(5) Če je imela oseba iz prejšnjega odstavka v vozniškem dovoljenju, za katero ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti, vpisanih več kategorij motornih vozil, se ji v vozniško dovoljenje vpišejo vse te kategorije, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja ali če je opravila vozniški izpit za kategorijo, ki vključuje tudi tisto kategorijo s katero je storila prekršek.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati. Enako se kaznuje tudi voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v drugi državi članici EU na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati. Vozniško dovoljenje se odvzame in vrne upravni enoti, na območju stalnega prebivališča imetnika vozniškega dovoljenja, če tega v Republiki Sloveniji nima pa upravni enoti, ki ima sedež na območju storitve prekrška.
60. člen
(zamenjava vozniškega dovoljenja in izdaja dvojnika)
(1) Imetnik vozniškega dovoljenja, ki spremeni osebno ime ali naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, mora v roku 30 dni od nastale spremembe veljavno vozniško dovoljenje zamenjati.
(2) Namesto pogrešanega ali ukradenega veljavnega vozniškega dovoljenja se na zahtevo stranke izda novo vozniško dovoljenje.
(3) O pogrešanih ali ukradenih veljavnih vozniških dovoljenjih ministrstvo, pristojno za promet vodi register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj. Register vsebuje:
1. osebno ime imetnika vozniškega dovoljenja;
2. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča imetnika;
3. EMŠO imetnika;
4. kategorije, za katere je vozniško dovoljenje izdano;
5. ime organa, ki je izdal vozniško dovoljenje;
6. datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja;
7. številko obrazca vozniškega dovoljenja;
8. datum prijave pogrešitve vozniškega dovoljenja.
(4) Podatki iz pete, šeste, sedme in osme točke prejšnjega odstavka se javno objavijo na enotnem državnem portalu e-uprava.
(5) Podatki se v registru vodijo tri leta od poteka roka, za katerega je bilo pogrešano ali ukradeno vozniško dovoljenje izdano, nato se uničijo.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek imetnik vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki da lažno izjavo o pogrešitvi ali kraji vozniškega dovoljenja.
61. člen
(vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini)
(1) Tujec, ki ima na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.
(2) Državljan Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebiva ali je prebival v tujini in pride začasno ali stalno v Republiko Slovenijo, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, voziti tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer dve leti od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini, ki ni v skladu s Konvencijo o cestnem prometu (Uradni list RS - MP, št. 9-55/92), imeti med vožnjo motornega vozila po cesti pri sebi poleg veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ ali organizacija tuje države.
(4) Oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji ne sme voziti motornega vozila po cesti, če ji je bila v tuji državi, v kateri ji je bilo izdano vozniško dovoljenje, prepovedana vožnja vozil kategorije oziroma vrste, v katero spada vozilo, ki ga vozi. Prav tako ne sme voziti motornega vozila oseba, ki ne izpolnjuje starosti za vožnjo motornih vozil, določene v 29. členu tega zakona.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sme oseba z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki ji ga je izdal pristojni organ druge države članice EU, Liechtensteina, Norveške ali Islandije, voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v drugi državi članici EU.
(6) Z globo najmanj 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(7) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom tega člena.
62. člen
(zamenjava vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini)
(1) Tujec, ki ima na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče več kot šest mesecev ali državljan Republike Slovenije, ki se vrne iz tujine v Republiko Slovenijo zaradi stalnega prebivanja ali ima prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, lahko, če izpolnjuje druge s tem zakonom določene pogoje za vožnjo motornih vozil, zahteva zamenjavo veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje.
(2) Določba prejšnjega odstavka, ki se nanaša na prebivanje, se smiselno uporablja tudi za imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja druge države članice EU, ki kljub določbi petega odstavka prejšnjega člena tega zakona želi zamenjati veljavno vozniško dovoljenje izdano v drugi državi članici EU, za slovensko vozniško dovoljenje.
(3) Slovensko vozniško dovoljenje se izda, če imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, opravi praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti z vozniškim dovoljenjem, izdanem v tujini in osebi, ki je že imela veljavno slovensko vozniško dovoljenje.
(4) Praktičnega dela vozniškega izpita ni treba opraviti imetnikom vozniških dovoljenj tistih tujih držav, ki jih določi s pravilnikom minister, pristojen za promet, na podlagi ocene kakovosti izobraževanja, teoretičnega znanja in znanja vožnje motornih vozil voznikov ter prometno varnostnih razmer v posamezni tuji državi in imetnikom vozniških dovoljenj tujih držav, ki imajo dokazilo o strokovni usposobljenosti v skladu s predpisi Evropske unije o najnižji stopnji usposabljanja za nekatere poklicne voznike v cestnem prometu.
(5) Slovensko vozniško dovoljenje se izda namesto vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini.
(6) Izjemoma in ob vzajemnosti se od osebja diplomatskih predstavništev in konzulatov, predstavništev tujih držav, mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ob zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ne zahtevajo dokazila o telesni in duševni zmožnosti voziti motorna vozila ter opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita.
(7) Tujcu in državljanu Republike Slovenije se zamenja vozniško dovoljenje, izdano v tujini, s slovenskim vozniškim dovoljenjem, če ga je pridobil med najmanj šestmesečnim neprekinjenim bivanjem v državi, v kateri je bilo izdano.
(8) Če se iz besedila vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ne da sklepati, za katero kategorijo oziroma vrsto vozila velja in ali še velja, se sme vozniško dovoljenje, izdano v tujini, zamenjati po prvem odstavku tega člena, če oseba, ki prosi za zamenjavo, priloži listino, iz katere je razvidno, katera motorna vozila sme voziti, oziroma listino o veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(9) Mednarodnega vozniškega dovoljenja ni mogoče zamenjati za slovensko vozniško dovoljenje.
(10) Vozniško dovoljenje, izdano v tujini, ki se zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, in vozniško dovoljenje, ki je bilo oddano v skladu z določbami tega zakona, se vrne organu tuje države, ki ga je izdal.
63. člen
(zamenjava vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi Evropske unije)
(1) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja druge države članice EU, Liechtensteina, Norveške ali Islandije, ki stalno ali začasno prebiva v Republiki Sloveniji, lahko brez opravljanja vozniškega izpita in predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil, zamenja veljavno vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje, če izpolnjuje druge s tem zakonom določene pogoje za vožnjo motornih vozil, in sicer za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti po vozniškem dovoljenju, katerega zamenjavo zahteva.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se tiste nacionalne kategorije, ki jih po določbi tega zakona o kategorijah vozniških dovoljenj, ne vsebuje slovensko vozniško dovoljenje, opustijo.
(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora oddati vozniško dovoljenje. Slovensko vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
(4) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države članice EU, Liechtensteina, Norveške ali Islandije, ki v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka ne odda vozniškega dovoljenja, z odločbo odvzame vozniško dovoljenje pristojni organ Republike Slovenije za toliko časa, dokler se z zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila.
(5) Vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici EU, Liechtensteinu, Norveški ali Islandiji, ki se zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, in vozniško dovoljenje, ki je bilo oddano v skladu z določbami tega zakona, se vrne organu tuje države, ki ga je izdal.
64. člen
(mednarodno vozniško dovoljenje)
(1) Imetnik veljavnega slovenskega vozniškega dovoljenja lahko dobi na lastno zahtevo tudi mednarodno vozniško dovoljenje, če mu ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma se mu ne izvršuje kazen ali sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.
(2) Mednarodna vozniška dovoljenja izdaja organizacija, ki jo pooblasti javna agencija.
(3) Mednarodnega vozniškega dovoljenja, izdanega v Republiki Sloveniji, ni mogoče uporabljati za vožnjo motornih vozil v Republiki Sloveniji.
(4) Izdajanje mednarodnih vozniških dovoljenj in vodenje evidence nadzoruje ministrstvo, pristojno za promet.
(5) Organizacija, ki izdaja mednarodna vozniška dovoljenja, mora voditi evidenco o izdanih mednarodnih vozniških dovoljenjih. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime voznika;
2. EMŠO;
3. številko vpisa v evidenco in serijsko številko obrazca;
4. serijsko številko vozniškega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano mednarodno vozniško dovoljenje;
5. opombe.
(6) Evidenca izdanih mednarodnih vozniških dovoljenj se hrani najmanj tri leta od dneva izdaje vozniškega dovoljenja. Evidenca se vodi v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
65. člen
(evidenca o vozniških dovoljenjih)
(1) Evidenca izdanih vozniških dovoljenj vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva in fotografijo;
2. organ oziroma organizacijo, ki je izdal vozniško dovoljenje oziroma podaljšal njegovo veljavnost;
3. datum izdaje in spremembe;
4. številko vpisa;
5. serijsko številko izdanega vozniškega dovoljenja;
6. veljavnost posameznih kategorij vozniškega dovoljenja;
7. veljavnost obrazca vozniškega dovoljenja;
8. zaznamke o veljavnosti, zamenjavi zaradi obrabljenosti, zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, pogrešitvi ali kraji oziroma deponiranju ali ostalih spremembah, ki se nanašajo na vozniško dovoljenje;
9. zaznamke o kaznih oziroma sankcijah in odvzemu vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvene nezmožnosti;
10. podatek o začasno odvzetem vozniškem dovoljenju po Zakonu o prekrških in Zakonu o kazenskem postopku;
11. podatek o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
12. kategorije vozil, za katere velja, in datum pridobitve dovoljenja za vožnjo vozil posamezne kategorije;
13. da je oseba voznik začetnik;
14. da je oseba spremljevalec voznika;
15. omejitve: pripomočke, ki jih mora voznik uporabljati med vožnjo, oziroma omejitve za vožnjo vozil posameznih kategorij.
(2) Evidenco vozniških dovoljenj vodi ministrstvo, pristojno za promet. Podatke v evidenco vnašajo upravne enote in izpitni centri.66. člen
(personalizacija, prenos vozniških dovoljenj in vročanje)
(1) Vozniško dovoljenje za posamezno osebo se mora personalizirati v Republiki Sloveniji.
(2) Osebe, ki pri pooblaščenem izvajalcu opravljajo naloge izdelave obrazcev vozniških dovoljenj in obrazcev vlog za izdajo vozniških dovoljenj ter personalizacije obrazcev vozniških dovoljenj, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da so polnoletne;
2. da niso bile pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3. da niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje.
(3) Prenos vozniških dovoljenj iz prvega odstavka tega člena in vlog za njihovo izdajo med pristojnim organom in podjetjem ali organizacijo za personalizacijo obrazcev vozniških dovoljenj ter vročanje vozniških dovoljenj izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk.
(4) Vročitev vozniškega dovoljenja je opravljena, ko upravičenec prevzame vozniško dovoljenje pri organu, ki ga je izdal, ali pri vročevalcu iz prejšnjega odstavka, kot je sam določil v vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja. Če vozniškega dovoljenja pri vročevalcu ne prevzame v osmih dneh, se vozniško dovoljenje vrne organu, ki ga je izdal.
(5) Javna agencija in ministrstvo, pristojno za promet, imata pri nadzoru podjetja ali organizacije za izdelavo obrazcev vozniških dovoljenj in obrazcev vlog ter pri organizaciji za personalizacijo vozniških dovoljenj pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na izdelavo, personalizacijo vozniškega dovoljenja za posamezno osebo in skladiščenje obrazcev, prostore, v katerih to poteka, ter preveriti izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena.
X. VOZNIŠKI IZPITI
67. člen
(pogoji za opravljanje vozniškega izpita)
(1) Vozniški izpit za voznika motornih vozil lahko v Republiki Sloveniji opravljajo kandidati, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno prebivališče več kot šest mesecev.
(2) Kandidati za voznike motornih vozil se lahko priglasijo k vozniškemu izpitu pri upravni enoti.
(3) Vozniški izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. K teoretičnemu delu vozniškega izpita se lahko priglasi kandidat za voznika, ki je opravil teoretični del usposabljanja v šoli vožnje. K praktičnemu delu vozniškega izpita za voznika motornega vozila ali skupine vozil, razen vozil kategorije G, se lahko priglasi kandidat za voznika, ki je v šoli vožnje po predpisanem programu končal usposabljanje za voznika.
(4) Kandidati za voznike motornih vozil smejo opravljati praktični del vozniškega izpita, če izpolnjujejo pogoje, določene za pridobitev pravice voziti motorno vozilo.
(5) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije C1 ali C smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B oziroma če so opravili vozniški izpit za to kategorijo vozil.
(6) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D1 smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta ali vozniško dovoljenje kategorije C1 ali C oziroma če so opravili vozniški izpit za kategorijo C1 ali C.
(7) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta in imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije C ali kategorije D1 oziroma če so opravili vozniški izpit za kategorijo C ali D1.
(8) Kandidati za voznike skupine vozil BE, C1E, CE, D1E ali DE kategorije smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za tisto kategorijo, v katero spada vlečno vozilo oziroma če so opravili vozniški izpit za to kategorijo vozil.
(9) Ne glede na četrti, peti ali šesti odstavek tega člena smejo kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, C1, C, D1, D, C1E, CE, D1E in DE opravljati vozniški izpit, če jim je bila v postopku o prekršku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in so pred izrekom kazni imeli veljavno vozniško dovoljenje navedenih kategorij.
68. člen
(prva pomoč)
(1) Izpit iz prve pomoči, kot del izpita za voznike motornih vozil kategorij A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D in DE opravi kandidat pri pristojni organizaciji Rdečega križa, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči.
(2) O opravljenem izpitu organizacija iz prejšnjega odstavka vodi evidenco in izda potrdilo o opravljenem izpitu.
(3) Izpita ne opravlja kandidat za voznika, ki že ima vozniško dovoljenje kategorij A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D in DE.
69. člen
(opravljanje vozniškega izpita)
(1) Kandidat za voznika motornih vozil opravlja vozniški izpit v izpitnem centru, ki ga sam izbere.
(2) Na teoretičnem delu vozniškega izpita se ugotavlja, ali kandidat za voznika motornih vozil obvlada teoretično znanje vožnje, predpisano s programom usposabljanja. Na praktičnem delu vozniškega izpita se ugotavlja, ali kandidat obvlada praktično vožnjo določene kategorije motornega vozila oziroma motornega vozila s priklopnim vozilom v skladu s predpisi in na način, ki zagotavlja samostojno varno udeležbo z vozilom v prometu.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se na vozniškem izpitu za kategorijo G ugotavlja, ali kandidat za voznika motornih vozil te kategorije obvlada teoretično znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja.
(4) Oseba, ki zaradi telesnih zmožnosti, za vožnjo motornih vozil sme voziti v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo, mora opravljati praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem motornem vozilu. Oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, pa ji je obveza voziti motorno vozilo, prilagojeno njenim telesnim zmožnostim, bila določena po opravljenem vozniškem izpitu za to kategorijo vozil, mora ponovno opraviti praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem vozilu, za čas, dokler tega dela vozniškega izpita ne opravi, pa se ji odvzame vozniško dovoljenje za vožnjo vozil take kategorije. V izdano vozniško dovoljenje take osebe se vpiše podatek, da sme voziti le prilagojeno vozilo ter številko šasije oziroma podatke o prilagoditvi vozila.
(5) Če se kandidat po opravljanju vozniškega izpita z oceno ne strinja, lahko v treh dneh od dneva opravljanja vozniškega izpita poda ugovor. O ugovoru odloči direktor javne agencije, v petnajstih dneh po prejemu ugovora. Odločitev sprejme na podlagi izpitne dokumentacije, pisne obrazložitve člana izpitne komisije, ki je kandidata ocenjeval na izpitu, in strokovne presoje ocene dveh članov izpitne komisije, ki ne moreta biti tista, katerih oceno se presoja. Odločitev direktorja javne agencije je dokončna. Če se v postopku z ugovorom ugotovi, da je potrebno izpit ponoviti, nosi stroške javna agencija, vozilo šole vožnje in učitelja vožnje pa zagotovi kandidat za voznika motornih vozil.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
70. člen
(izpitna komisija)
(1) Vozniški izpiti se v Republiki Sloveniji opravljajo pred izpitno komisijo za vozniške izpite, ki jo sestavljajo predsednik in člani izpitne komisije. Predsednik izpitne komisije opravlja hkrati tudi naloge vodenja izpitnega centra kot teritorialne izpostave javne agencije.
(2) Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj ustrezno višješolsko oziroma višjo strokovno izobrazbo, predsednik komisije pa najmanj visoko oziroma visoko strokovno izobrazbo.
(3) Član izpitne komisije za kategorijo B je lahko oseba, ki:
1. ima vozniško dovoljenje kategorije B najmanj tri leta;
2. je stara najmanj 24 let;
3. ima najmanj tri leta izkušenj pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil ali voznikov kot učitelj vožnje;
4. je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
(4) Član izpitne komisije za druge kategorije je lahko oseba, ki:
1. ima veljavno vozniško dovoljenje za voznika motornih vozil kategorij, za katere ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil, ali enakovredno znanje, pridobljeno z ustrezno poklicno kvalifikacijo;
2. je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu;
3. je najmanj tri leta opravljala delo člana izpitne komisije za kategorijo B.
(5) Pogoja iz tretje točke prejšnjega odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki dokaže:
1. da ima najmanj šest let vozniških izkušenj za kategorijo, za katero ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil, ali
2. da ima teoretično in praktično oceno vozniške sposobnosti, ki ustreza višjim merilom, kakor so potrebna za pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorijo, za katero ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil.
(6) Na vozniškem izpitu lahko ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil tudi oseba, ki opravlja strokovni nadzor nad delom članov izpitnih komisij. Ocena osebe, ki opravlja strokovni nadzor, je dokončna.
(7) Član izpitne komisije ne more biti oseba, ki je v delovnem razmerju v šoli vožnje, ki izobražuje kandidate za voznike ali v njej opravlja začasna ali občasna dela.
(8) Preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu iz četrte točke tretjega odstavka in druge točke četrtega odstavka tega člena opravlja kandidat za predsednika ali člana izpitne komisije pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije.
(9) Komisija iz prejšnjega odstavka opravlja tudi redni strokovni nadzor nad ocenjevanjem na vozniškem izpitu. Vsak član izpitne komisije mora biti nadzorovan najmanj enkrat letno, vsakih pet let pa mora biti nadzorovan pri vodenju vozniških izpitov.
(10) Program usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu in dodatnega usposabljanja članov oziroma predsednika izpitne komisije izvaja javna agencija.
(11) Člani izpitnih komisij morajo vsaki dve leti opraviti najmanj štiridnevno redno dodatno usposabljanje po programu za pridobivanje novega znanja ter za ohranjanje in obnavljanje znanja in ocenjevalnih spretnosti ter najmanj petdnevno usposabljanje v petih letih za razvijanje in ohranjanje potrebnih praktičnih vozniških spretnosti.
(12) Član izpitne komisije, ki v dveh letih ni ocenjeval vozniških izpitov za posamezno kategorijo, mora pred ponovnim ocenjevanjem vozniških izpitov za to kategorijo obnoviti ocenjevalne spretnosti.
(13) Določbe četrtega, petega, sedmega, osmega, enajstega in dvanajstega odstavka tega člena veljajo tudi za predsednika izpitne komisije.
(14) Člana izpitne komisije, za katerega se je pri opravljanju dela ugotovilo, da dela resne strokovne napake, na predlog komisije iz sedmega odstavka tega člena javna agencija napoti na ponovno usposabljanje in preizkus usposobljenosti. Kot resna strokovna napaka se šteje ocenjevanje vozniškega izpita, ki ni v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(15) Javna agencija vodi evidenco o opravljenih preizkusih usposobljenosti, ki vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime;
2. EMŠO;
3. datum in kraj rojstva;
4. kategorijo, za katero je oseba opravila preizkus usposobljenosti;
5. datum opravljanja preizkusa usposobljenosti;
6. številko potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti.
71. člen
(evidenca o opravljanju vozniških izpitov)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet vodi evidenco o opravljanju vozniških izpitov, ki vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter kraj rojstva kandidata;
2. podatke o datumu izdaje zdravstvenega spričevala ter podatke o številki in datumu izdaje potrdila o opravljenem izpitu iz prve pomoči;
3. osebno ime člana oziroma članov izpitne komisije, ki so bili prisotni na teoretičnem in praktičnem delu vozniškega izpita;
4. osebno ime učitelja vožnje in naziv šole vožnje, pri kateri se je kandidat za voznika usposabljal;
5. datum kandidatovega opravljanja teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita, njegovo uspešnost in število praktičnih ur vožnje;
6. opombe.
(2) Podatke v evidenco vnašajo izpitni centri.
72. člen
(stroški izpita)
Stroške vozniškega izpita plača kandidat.
XI. ZDRAVSTVENI PREGLEDI VOZNIKOV
73. člen
(vrste zdravstvenih pregledov)
(1) Z zdravstvenim pregledom se ugotavlja, ali je kandidat za voznika ali voznik motornega vozila telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila.
(2) Zdravstveni pregled kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila morajo opraviti kandidati za voznike motornih vozil pred začetkom praktičnega dela usposabljanja.
(3) Vozniki motornih vozil opravljajo zdravstvene preglede s svetovanjem ali kontrolne zdravstvene preglede, če je tako določeno s tem ali drugim zakonom.
74. člen
(stroški pregleda)
(1) Stroške zdravstvenega pregleda, kontrolnega zdravstvenega pregleda in zdravstvenega pregleda s svetovanjem plača kandidat za voznika oziroma imetnik vozniškega dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek stroške kontrolnega zdravstvenega pregleda imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja invalida, ki vozi izključno svojim zmožnostim prilagojeno motorno vozilo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
75. člen
(zdravstveni pregledi kandidatov za voznike in voznikov)
Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh pregledov.
76. člen
(način opravljanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov)
(1) Zdravstveni pregled kandidatov za voznike in voznikov se opravi na podlagi pregleda osebe in vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo, ki jo posreduje izbrani osebni zdravnik.
(2) Pred izdajo zdravniškega spričevala lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti, glede na rezultate pregleda in pregleda zdravstvene dokumentacije, napoti kandidata za voznika in voznika motornega vozila na pregled še k drugemu zdravniku specialistu ali psihologu.
77. člen
(zdravstveni pregled s svetovanjem)
(1) Zdravstvenega pregleda s svetovanjem se lahko udeleži voznik enkrat v treh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola. Zdravstveni pregled s svetovanjem opravlja izbrani osebni zdravnik.
(2) Zdravstvenega pregleda iz prejšnjega odstavka se lahko udeležijo:
1. voznik začetnik;
2. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E in DE;
3. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;
4. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
5. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
6. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika ali spremljevalec;
7. voznik, ki mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje;
8. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepoved vožnje motornega vozila ali
9. voznik, ki prevaža skupino otrok
če je bilo ugotovljeno, da so imeli v organizmu do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
(3) Drug voznik pa se lahko udeleži zdravstvenega pregleda s svetovanjem, če bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu nad 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali nad 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
(4) Imetniku vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil zdravstvenega pregleda s svetovanjem, se z dnem, ko predloži organu pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk potrdilo o opravljenem zdravstvenem pregledu s svetovanjem, iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola, kar pa ne velja za imetnika vozniškega dovoljenja, ki je presegel mejne vrednosti, določene v drugem in tretjem odstavku.
(5) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja se 4 kazenske točke na podlagi prejšnjega odstavka lahko izbrišejo le enkrat v treh letih ne glede na to, ali je dodatno opravil tudi program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za imetnike veljavnega vozniškega dovoljenja, ki so dosegli ali presegli 4 kazenske točke in niso presegli 17 kazenskih točk, ali če se je udeležil rehabilitacijskega programa, ki ga določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
(6) Potrdilo o opravljenem zdravstvenem pregledu s svetovanjem velja največ 3 mesece.
78. člen
(opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov)
(1) Kontrolne zdravstvene preglede opravljajo pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti.
(2) Kontrolni zdravstveni pregled se opravi na podlagi pregleda osebe in vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo, ki jo posreduje izbrani osebni zdravnik.
(3) Pred izdajo zdravniškega spričevala lahko pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti iz prvega odstavka tega člena glede na rezultate pregleda in zdravstveno dokumentacijo napoti kandidata za voznika in voznika motornega vozila na pregled še k drugemu zdravniku specialistu ali psihologu.
(4) Če je potrebno, lahko pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti pridobi tudi podatke o cestnoprometnih prekrških in kaznivih dejanjih v cestnem prometu in prometnih nesrečah kandidata za voznika in voznika motornih vozil in podatke o opravljanju vozniških izpitov iz uradnih evidenc od upravljavcev zbirk podatkov, ki vsebujejo te podatke.
79. člen
(napotitev na kontrolni zdravstveni pregled)
(1) Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled iz prejšnjega člena tega zakona opravi upravna enota, na območju katere ima oseba stalno oziroma začasno prebivališče z odločbo, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri katerem oseba opravi pregled. Če oseba v Republiki Sloveniji nima stalnega oziroma začasnega prebivališča, napoti osebo upravna enota, ki je izdala vozniško dovoljenje.
(2) Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled opravi tudi izbrani osebni zdravnik v skladu z 82. členom tega zakona.
(3) Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled lahko predlagajo Policija, državni tožilec, sodišče, zdravstveni zavod, osebni zdravnik in delodajalec oziroma delodajalka. Pri tem morajo navesti in obrazložiti razloge za podan dvom, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo motornega vozila. Če oseba iz prejšnjega odstavka v roku, ki ga z odločbo določi upravna enota ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda, pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti o tem obvesti upravno enoto.
(4) Upravna enota, ki prejme v roku, krajšem od enega meseca, od dveh različnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti zdravniški spričevali z nasprotujočimi mnenji glede telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila, lahko napoti osebo na kontrolni zdravstveni pregled.
(5) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
80. člen
(kontrolni zdravstveni pregled)
(1) Na kontrolni zdravstveni pregled se napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, če:
1. mu je bila v zadnjih treh letih najmanj dvakrat pravnomočno izrečena sankcija za prekršek ali kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče;
2. se je pri njem pojavil sum bolezenskega stanja, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu.
(2) Na kontrolni zdravstveni pregled se napoti tudi voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca, če se s toksikološko preiskavo ugotovi prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov.
(3) Kontrolni zdravstveni pregled mora opraviti oseba, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja preden vloži predlog za odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, oseba, ki ji je bila sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršena in imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto po zakonu, ki ureja postopek o prekršku, če vloži predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku.
(4) Kontrolnega zdravstvenega pregleda se lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
81. člen
(neopravljeni kontrolni zdravstveni pregled)
(1) Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku ali ga ne opravi v celoti, upravna enota z odločbo odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornih vozil. V odločbi tudi določi rok v katerem mora imetnik vozniškega dovoljenja vozniško dovoljenje vrniti upravni enoti.
(2) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
(3) Podatke o odvzemu vozniškega dovoljenja vpiše upravna enota v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki se vozi z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo v skladu s prvim odstavkom tega člena odvzeto.
82. člen
(dvom o telesni in duševni nezmožnosti za vožnjo)
(1) Če zdravnik specialist oziroma izbrani osebni zdravnik med pregledom ali zdravljenjem imetnika vozniškega dovoljenja utemeljeno podvomi o njegovi telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo zaradi bolezenskega stanja, okvar ali hib katerih simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu in lahko pomenijo povečano tveganje za varno udeležbo v prometu, ga izbrani osebni zdravnik napoti na kontrolni zdravstveni pregled k pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki si ga izbere imetnik vozniškega dovoljenja s seznama pooblaščenih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Pri tem mora navesti in obrazložiti razloge za podan dvom, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo motornega vozila. Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled in razloge zanj zabeleži v zdravstveno dokumentacijo imetnika vozniškega dovoljenja, ki jo posreduje izbranemu pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
(2) Če pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti ugotovi, da imetnik vozniškega dovoljenja ni sposoben za vožnjo motornih vozil oziroma je sposoben za vožnjo motornih vozil z omejitvijo, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in osebnega zdravnika, upravni enoti pa posreduje zdravniško spričevalo.
(3) Če imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja v roku enega meseca od napotitve ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda iz prvega odstavka tega člena mora pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti v roku 15 dni o tem obvestiti upravno enoto, ki v skladu z določbo prejšnjega člena tega zakona imetniku odvzame vozniško dovoljenje.
XII. ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA
83. člen
(zdravniško spričevalo po opravljenem zdravstvenem pregledu)
(1) Po opravljenem zdravstvenem pregledu izda izvajalec zdravstvene dejavnosti zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
(2) Zdravniško spričevalo velja tri leta.
84. člen
(zdravniško spričevalo po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu)
(1) Po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu izda pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika motornega vozila ali imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil.
(2) V zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti navede predlagan rehabilitacijski program, ki se ga bo udeležila oseba iz prvega in drugega odstavka 45. člena in 46. člena tega zakona.
85. člen
(ugovor zoper zdravniško spričevalo)
(1) Kandidat za voznika in voznik motornega vozila, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil iz tega zakona, lahko zahteva ponovni zdravstveni pregled pred posebno zdravstveno komisijo.
(2) Mnenje komisije iz prejšnjega odstavka je dokončno.
86. člen
(odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov)
(1) Starši, skrbniki oziroma rejniki so dolžni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju z določbami tega zakona.
(3) Z globo 300 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, čigar otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
87. člen
(dolžnost upoštevanja pravil)
(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
(2) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pooblaščeni uradni osebi ne omogoči izvedbo postopka ter ukrepov, določenih v tem zakonu.
XIII. POSEBNE DOLOČBE
88. člen
(rok za zamenjavo vozniškega dovoljenja)
(1) Vsi imetniki vozniških dovoljenj morajo najpozneje do 30. aprila 2018 zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na obrazcih, predpisanih s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/00), Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05), z vozniškim dovoljenjem na obrazcu, ki je predpisan v skladu z Direktivo 2006/126/ES.
(2) Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka obdržijo imetniki vozniških dovoljenj vse pravice v obsegu, ki izhajajo iz tega vozniškega dovoljenja.
89. člen
(pravica vožnje vozil posameznih kategorij)
Ne glede na 56. člen tega zakona smejo imetniki vozniških dovoljenj voziti motorna in priklopna vozila posameznih kategorij, če so vozniško dovoljenje za te kategorije pridobili pred 30. aprilom 2008.
90. člen
(vožnja vozil kategorije AM)
Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije AM smejo voziti tudi motorna kolesa, izdelana do 27. julija 2002, katerih delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm, in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km/h.
91. člen
(nadaljevanje dela predsednika ali člana izpitne komisije za ocenjevanje na vozniškem izpitu)
Predsednik ali član izpitne komisije za ocenjevanje na vozniškem izpitu, ki je na dan 30. aprila 2008 opravljal delo člana izpitne komisije lahko nadaljuje svoje delo ne glede na četrti in peti odstavek 70. člena, če izpolnjuje ostale pogoje iz tega zakona.
92. člen
(nadaljevanje dela javne agencije)
Javna agencija, ustanovljena na podlagi 17. a člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (Uradni list RS, št. 49/10) nadaljuje s svojim delom v skladu s 4. členom tega zakona.
93. člen
(uporaba Nacionalnega programa za varnost cestnega prometa)
Nacionalni program za varnosti cestnega prometa, določen na podlagi 17. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – uradno prečiščeno besedilo) z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 (Uradni list RS, št. 2/07), se uporablja kot nacionalni program za varnost cestnega prometa iz 3. člena tega zakona.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen
(prenos pristojnosti)
(1) Javna agencija 1. januarja 2012 od upravnih enot prevzame naloge s področja izvajanja vozniških izpitov za voznike motornih in priklopnih vozil;
2) 1. januarja 2012 prevzame javna agencija javne uslužbence upravnih enot, ki izvajajo naloge izpitnih centrov.
(3) Javnim uslužbencem, ki jih je javna agencija prevzela na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 36/10), so zagotovljene najmanj enake pravice iz delovnega razmerja, kot so jih imeli pred premestitvijo.
(4) Javni uslužbenci iz prvega odstavka tega člena sklenejo pogodbo o zaposlitvi z javno agencijo za delovna mesta, določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest javne agencije, pri čemer se prevzamejo vsi zaposleni s pravicami, ki so jih imeli pred premestitvijo.
(5) Javna agencija 1. januarja 2012 prevzame vso dokumentacijo ter tehnična in materialna sredstva, ki jih na dan uveljavitve tega zakona uporabljajo izpitni centri pri izvajanju svojih nalog.
(6) Javna agencija prevzame vse pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb, ki so jih kot pogodbene stranke sklenili Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in Ministrstvo za notranje zadeve in se nanašajo na izvajanje nalog javne agencije, in sicer do iztekov rokov, določenih v pogodbah.
(7) 1. januarja 2011 Prometni inšpektorat Republike Slovenije prevzame naloge, določene v 23. členu zakona. Do takrat te naloge opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.
(8) 1. januarja 2011 Prometni inšpektorat Republike Slovenije prevzame javne uslužbence, ki na Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve opravljajo naloge, prenesene v pristojnost Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, dokumentacijo ter tehnična in materialna sredstva, ki so namenjena za izvajanje prenesenih nalog. Javni uslužbenci sklenejo pogodbo o zaposlitvi s Prometnim inšpektoratom Republike Slovenije kot organom v sestavi Ministrstva za promet za delovna mesta, določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Prometnega inšpektorata Republike Slovenije kot organa v sestavi Ministrstva za promet, pri čemer se jim zagotovijo najmanj enake pravice iz delovnega razmerja, kot so jih imeli pred premestitvijo.
(9) 1. januarja 2012 Ministrstvo za promet, prevzame v vodenje in upravljanje register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj iz 60. člena, evidenco vozniških dovoljenj iz 65. člena, evidenco izdanih dovoljenj za učitelje vožnje, dovoljenj za učitelje predpisov o varnosti cestnega prometa in dovoljenj za strokovne vodje avtošole iz 36. člena in evidenco o opravljanju vozniških izpitov iz 71. člena. Do takrat evidence iz prejšnjega stavka vodi in upravlja Ministrstvo za notranje zadeve.
(10) 1. januarja 2012 se na Ministrstvo za promet prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na evidence iz prejšnjega odstavka.
95. člen
(veljavnost pooblastil in dovoljenj)
(1) Šole vožnje, ki so bile registrirane do sprejema tega zakona lahko še naprej opravljajo svojo dejavnost.
(2) Pooblastila izdana organizacijam, ki izvajajo program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov ostanejo v veljavi največ tri leta po uveljavitvi tega zakona.
(3) Pooblastila izdana organizacijam, ki izvajajo program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ostanejo v veljavi največ štiri leta po uveljavitvi tega zakona.
(4) Pooblastila izdana organizacijam, ki izvajajo program usposabljanja ter rednega izpopolnjevanja znanja ter organiziranje opravljanja izpitov za osebe, ki izvajajo program varne vožnje in skupinskih delavnic ostanejo v veljavi do izteka veljavnosti.
(5) Pooblastila izdana organizacijam, ki izvajajo program usposabljanja spremljevalcev izrednega prevoza pred uveljavitvijo tega zakona ostanejo veljavna.
96. člen
(prehodno obdobje)
(1) Prva točka četrtega odstavka 30. člena se začne uporabljati 1. oktobra 2012.
(2) Druga in tretja točka četrtega odstavka 30. člena se uporabljajo do 1. januarja 2018. Do takrat morajo osebe iz druge in tretje točke četrtega odstavka 30. člena izpolniti pogoje iz prve točke četrtega odstavka 30. člena.
(3) Prva točka petega odstavka 30. člena se začne uporabljati 1. oktobra 2012.
(4) Druga točka petega odstavka 30. člena se uporablja do 1. januarja 2018. Do takrat morajo osebe iz druge točke petega odstavka 30. člena izpolniti pogoje iz prve točke petega odstavka 30. člena.
(5) Druga točka prvega odstavka 35. člena se začne uporabljati 1. oktobra 2012.
(6) Tretja točka prvega odstavka 35. člena se uporablja do 1. januarja 2018. Do takrat morajo osebe iz tretje točke prvega odstavka 35. člena izpolniti pogoje iz druge točke prvega odstavka 35. člena.
(7) Prva točka četrtega odstavka 35. člena se začne uporabljati 1. oktobra 2012.
(8) Druga točka četrtega odstavka 35. člena se uporablja do 1. januarja 2018. Do takrat morajo osebe iz druge točke četrtega odstavka 35. člena izpolniti pogoje iz prve točke četrtega odstavka 35. člena.
(9) Oseba, ki se je vključila v predpisan program usposabljanja za učitelja vožnje pred uveljavitvijo tega zakona, lahko dobi dovoljenje za učitelja vožnje ne glede na prvo točko prvega odstavka 35. člena, če ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije najmanj tri leta in je uspešno končala predpisan program usposabljanja v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(10) Določba prvega odstavka 47. člena, ki se nanaša na izvajanje izobraževanja in dodatnega usposabljanja učiteljev vožnje, učiteljev predpisov, učiteljev prometne vzgoje in strokovnih vodij šol vožnje se prične uporabljati 1. oktobra 2012. Do takrat navedeno izobraževanje oziroma dodatno usposabljanje izvajajo organizacije na podlagi pooblastil, izdanih na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10).
(11) Šole vožnje morajo zagotoviti svetlobno tablo z napisom "ŠOLA VOŽNJE L" iz tretjega odstavka 31. člena v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(12) Določbe petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 54. člena tega zakona se začnejo uporabljati 19. januarja 2013. Do takrat se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil izda z veljavnostjo do 80. leta starosti upravičenca. Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega dovoljenja upravičencu, ki predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije, v katerem mora biti mora v skladu z ugotovljenimi psihofizičnimi sposobnostmi voznika, določen datum naslednjega pregleda.
(13) Določbe sedmega odstavka 38. člena, šestega odstavka 41. člena in določbe sedmega odstavka 44. člena tega zakona se pričnejo uporabljati po treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(14) Določbe 45. in 46. člena se pričnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 8 kazenskih točk, organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, o tem pisno obvesti. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, od katerih jih doseže več kot polovico zaradi kršitev vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem seminarju se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke. Organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo in določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno sodelovanje v prometu. Stroške izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo krije imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.
(15) Določba tretjega odstavka 59. člena se prične uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat mora oseba, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita opraviti kontrolni zdravstveni pregled in se udeležiti programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo.
(16) Določba petega odstavka 69. člena se prične uporabljati 1. januarja 2012. Do takrat o ugovoru kandidata, ki se po opravljenem vozniškem izpitu z oceno ne strinja odloči načelnik upravne enote, na območju katere ima sedež izpitni center, v petnajstih dneh po prejemu ugovora. Odločitev sprejme na podlagi izpitne dokumentacije, pisne obrazložitve člana izpitne komisije, ki je kandidata ocenjeval na izpitu, in strokovne presoje ocene dveh članov izpitne komisije, ki ne moreta biti tista, katerih oceno se presoja. Odločitev načelnika je dokončna. Če se v postopku z ugovorom ugotovi, da je potrebno izpit ponoviti, nosi stroške državni proračun, vozilo in učitelja vožnje pa zagotovi kandidat za voznika motornih vozil.
(17) Določba 77. člena se prične uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
97. člen
(rok za izdajo predpisov)
Podzakonski akti, določeni s tem zakonom, se izdajo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
98. člen
(razveljavitev in uporaba predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov iz tega zakona, uporabljajo še naprej, če niso v nasprotju s tem zakonom:
1. Pravilnik o avto šolah (Uradni list RS, št. 114/05 in 13/10);
2. Pravilnik o določitvi izpitnih centrov, njihovih območij ter krajev, kjer se opravlja vozniški izpit, in kategorij vozil, za katere se v posameznem izpitnem centru opravljajo vozniški izpiti (Uradni list RS, št. 87/05 in 5/08);
3. Pravilnik o dovoljenjih za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole (Uradni list RS, št. 93/06);
4. Pravilnik o pogojih za izvajanje programov izobraževanja, usposabljanja, vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic ter izdaji dovoljenj za izvajanje programov (Uradni list RS, št. 70/07 in 103/09);
5. Pravilnik o programu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 88/05, 8/19 in 29/10);
6. Pravilnik o programih dodatnega usposabljanja voznikov in programu usposabljanja izvajalcev programa (Uradni list RS, št. 69/07);
7. Pravilnik o programih in pogojih usposabljanja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole (Uradni list RS, št. 46/07);
8. Pravilnik o višini stroškov vozniškega izpita in preizkusa znanja (Uradni list RS, št. 38/04);
9. Pravilnik o vodenju registra avtošol (Uradni list RS, št. 93/06);
10. Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/06 in 68/08);
11. Pravilnik o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 51/09);
12. Pravilnik o usposabljanju za spremljevalce izrednih prevozov (Uradni list RS, št. 47/09);
13. Pravilnik o zdravstvenih pregledih, ki jih morajo opraviti kandidati za voznike in imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil za kategoriji G in H (Uradni list RS, št. 52/05);
14. Pravilnik o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in traktorjev ter o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list SRS, št. 12/84);
15. Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 5/82);
16. Odredba o določitvi posebnih zdravniških komisij, ki opravljata zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil in traktorjev (Uradni list SRS, št. 23/89);
17. Odločba o pooblastitvi Inštituta za rehabilitacijo RS za določanje in ugotavljanje prilagojenosti motornih vozil telesnim zmožnostim (Uradni list RS, št. 77/05);
18. Odločba o seznamu mamil (Uradni list RS, št. 5/98).
99 člen
(razveljavitve)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o izobraževalnih programih poklicnega usposabljanja (Uradni list RS, št. 88/99).
100. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu:
Z uvodnim členom se opredeljuje vsebina predlaganega zakona. Predmet zakonskega urejanja je področje voznikov, od pričetka usposabljanja kandidatov za voznike in opravljanja vozniškega izpita do pridobitve upravne odločbe (vozniškega dovoljenja). Zajete so določbe o programu dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in določbe o izobraževanju tistih voznikov, ki zaradi kršitev prometnih pravil dosežejo ali presežejo določeno število kazenskih točk in so zato podvrženi dodatnemu izobraževanju. Zakon vsebuje tudi določbe o strokovnem in inšpekcijskem nadzoru nad delom organizacij, ki izvajajo usposabljanja in izobraževanja kandidatov za voznike in voznikov, ter določbe o opravljanju zdravstvenih pregledov voznikov. S tem zakonom se opredeljuje načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo in varnost v cestnem prometu. Člen opredeljuje tudi direktive, ki so prenesene v pravni red RS.
K 2. členu:
Opredeljeni so posamezni pojmi, ki so uporabljeni v tem zakonu. Dodana je splošna določba, da imajo drugi izrazi o vozilih, voznikih, cestah ali vrstah cest v zakonu enak pomen, kot ga določajo zakon o motornih vozilih, zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o javnih cestah in zakon o prevozih v cestnem prometu.
K 3. členu:
Nacionalni program za varnost cestnega prometa se pripravlja za obdobje desetih let. Pripravo in usklajevanje nacionalnega programa vodi ministrstvo, pristojno za promet, samo izvedbo tega programa pa zagotavlja Javna agencija.
K 4. členu:
Zakon določa namen ustanovitve javne agencije za varnost prometa. Tako določa, da se javna agencija ustanovi za izvajanje regulatornih, razvojnih, strokovnih in drugih nalog s področja voznikov, vozil in prevoza nevarnega blaga, analitsko-raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo cestnega prometa, preventive, vzgoje, usposabljanja v cestnem prometu, neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč ter strokovnih nalog za pripravo in izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Ustanovitev javne agencije za varnost prometa zagotavlja povezovanje ključnih področij za varnost cestnega prometa in sicer področij vozil, voznikov, preventivnega in vzgojnega dela, ter odpira možnosti za organizacijo načrtnega analitskega in raziskovalnega dela, ter neodvisnega preiskovanja nesreč. Glede vprašanj organizacije in delovanja javne agencije zakon napotuje na uporabo zakona, ki ureja javne agencije.
K 5. členu:
Zakon daje izhodišča za urejanje področja vzgoje in izobraževanja v cestnem prometu na način, da ga izvaja civilna družba in organizacije, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi za področje varnosti cestnega prometa zlasti v sodelovanju z javnimi vzgojno izobraževalnimi zavodi. Ta določba pomeni korak naprej in »odpira vrata« oziroma omogoča sodelovanje javnih izobraževalnih zavodov s področja predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja s civilno družbo in organizacijami, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi za področje varnosti cestnega prometa z namenom osveščanja mladih o vsebinah, ki so za varno udeležbo v cestnem prometu pomembne. Usposabljanja teorije in oblikovanje stališč do varnosti v cestnem prometu je utemeljen tudi s primerjalno analizo kakovosti usposabljanja v šolah vožnje. Empirična analiza je pokazala določene pomanjkljivosti v avtošolskem usposabljanju glede oblikovanja primernih stališč do prometne varnosti pri kandidatih za voznike, posledično pa je tudi kakovost usposobljenosti kandidatov na vozniških izpitih na stalni ravni.
K 6. členu:
Z ustanovitvijo javne agencije se naloga sodelovanja s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v samoupravnih lokalnih skupnostih in pomoč pri njihovem delu, prenaša tudi na javno agencijo. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni ustanovijo samoupravne lokalne skupnosti svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet je posvetovalno telo župana, ki ga sestavljajo predstavniki organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu (npr. vzgojno izobraževalnih organizacij, organizacij civilne družbe, policije, občinskih redarjev, šol vožnje, upravljavci cest in drugih izvajalcev). Svet lokalne skupnosti določi število članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) sveta in jih na podlagi predlogov udeleženih organizacij in institucij iz prejšnjega stavka, imenuje za mandatno dobo štirih let. Svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga svetu lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa, izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge za svet zagotavlja uprava lokalne skupnosti. Svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet. Svet se ustanovi za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Občinski sveti dveh ali več občin lahko ustanovijo skupni svet s sklepom, s katerim določijo sestavo, naloge in način zagotavljanja sredstev za delovanje skupnega sveta. Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni se zagotovijo s proračuni lokalnih skupnosti ter iz drugih sredstev.
K 7. členu:
Društvom, ki delujejo na področjih, pomembnih za preventivo in varnost cestnega prometa se podeli in odvzame status društva v javnem interesu skladno z zakonom, ki ureja društva. Ta določba pa ne velja za šole vožnje.
K 8. členu
Člen določa, status Javne agencije in sicer določa, da je Javna agencija pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.
K 9. členu
Javne agencija prevzema naloge, ki so se v okviru ministrstva, pristojnega za promet in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve izvajale na področju vozil, voznikov in preventivnega ter vzgojenega dela za večjo varnost cestnega prometa. Javna agencija bo opravljala nekatere naloge na podlagi javnega pooblastila (izdaja odločb, izbira in pooblaščanje organizacij za opravljanje nalog s področja voznikov in vozil ter strokovni nadzor nad njihovim delom, vodenje in upravljanje zbirk podatkov in evidenc, naloge s področja ugotavljanja skladnosti vozil, naloge s področja izvajanja vozniških izpitov za voznike). Izvajala bo določene strokovne naloge, kot so izvajanje izobraževalnih programov s področja voznikov in vozil, razvijanje in pospeševanje prometne vzgoje ter strokovna pomoč in sodelovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Med pomembnejšimi nalogami so tudi analitsko-raziskovalne naloge (priprava analiz in poročil, ocenjevanje stanja varnosti cestnega prometa in sodelovanje pri oblikovanju politike na tem področju). Javna agencija bo opravljala tudi naloge načrtovanja, organiziranja in izvajanja neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč. Med ključnimi nalogami javne agencije so tudi razvijanje mednarodnega sodelovanja na področjih voznikov, vozil,prevoza nevarnega blaga, preventivnega, vzgojnega in raziskovalnega dela ter na drugih področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa.
K 10. členu
Deseti člen zakona določa organe Javne agencije. Javna agencija bo pokrivala široko področje delovanja, zato je predvideno večje število članov sveta agencije, da bodo lahko v procesu odločanja o ključnih vprašanjih delovanja javne agencije sodelovali predstavniki uporabnikov, strokovnih organizacij in organizacij civilne družbe. Zaradi pomena preventivnega in vzgojnega dela na lokalni ravni je kot posvetovalno telo Sveta javne agencije predviden Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, ki daje pobude in predloge za načrtovanje programa dela javne agencije in finančnega načrta na področju preventive in vzgoje. Posvetovalno telo bo zagotavljalo večjo povezanost strokovnega dela, hitrejši pretok informacij, izvajanje dodatnih programov, ki bodo spodbujali delo na lokalni ravni in ne nazadnje ohranitev 38 letne tradicije, ki jo ima Slovenija na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Delovanje posvetovalnega telesa za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na državni ravni bo dal večjo težo delu lokalnih svetov, ki delujejo kot organi lokalnih skupnosti. Posvetovalno telo sestavljajo predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu lokalnih skupnosti ter predstavniki strokovne javnosti in civilne družbe.
K 11. členu:
Javna agencija se financira iz sredstev proračuna, poleg tega pa lahko pridobiva sredstva tudi na drugih podlagah (sponzorstvo, donacije, dediščina, darila, prodaja blaga in storitev). Za izvajanje javnih pooblastil in nalog, ki jih nalaga ta zakon, bo sredstva iz proračuna pridobila javna agencija na podlagi letnega programa dela in pogodbe z ministrstvom, pristojnim za promet.
K 12. členu:
Ta člen določa, pristojni organ za odločanje o pravnih sredstvih. Tako zakon določa,da bo ministrstvo, pristojno za promet, v upravnem postopku na drugi stopnji odločalo o pravnih sredstvih zoper akte, ki jih bo izdajala javna agencija in upravne enote.
K 13. členu:
Člen zakona določa pristojnost vlade, da določi ceno programa dodatnega usposabljanja za voznika začetnika, s čemer se bo dosegla cenovno enotna ponudba v celi državi, in določi ceno vozniškega izpita.
K 14. členu:
Določa pristojnosti ministra, pristojnega za promet, za izdajo podzakonskih predpisov, programov, obrazcev, ki so potrebni za izvajanje določb tega zakona.
K 15. členu:
Določa pristojnosti ministra, pristojnega za zdravje za izdajo podzakonskih predpisov in pooblastil potrebnih za izvajanje tega zakona ter za imenovanje posebne zdravstvene komisije.
K 16. členu:
Določa pristojnosti ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo za izdajo podzakonskih aktov ter izdajo posameznih odločb, potrebnih za izvajanje tega zakona. Tako je določeno pooblastilo ministru, pristojnem za kmetijstvo in gozdarstvo, da predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki in predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije oziroma zavodi za izvajanje tega programa.
K 17. členu:
Določa pristojnosti direktorja javne agencije za izdajo pooblastil ter imenovanje izpitnih komisij.
K 18. členu:
Določa pristojnosti ministra, pristojnega za obrambo, da v soglasju z ministrom, pristojnim za promet predpiše način in pogoje za vožnjo vojaških vozil, pri čemer določi zlasti število oseb in pogoje za prevoz oseb ter kategorijo vozniškega dovoljenja in vojaško usposobljenost voznikov.
K 19. členu:Določa pristojnost pooblaščenih uradnih oseb, ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem tega predpisa, da pri izvajanju tega nadzora v cestnem prometu uporabljajo ukrepe določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa in delovnopravno zakonodajo. Tako smejo ustaviti voznika (učitelja vožnje, kandidata za voznika, voznika začetnika), in zahtevati na vpogled določene listine, ki jih morajo imeti udeleženci cestnega prometa med vožnjo pri sebi, odrediti odvoz vozila ter tudi izreči po zakonu, ki ureja cestnoprometna pravila globo udeležencu cestnega prometa, ki ne ravna po odredbi pooblaščene uradne osebe.
K 20. členu:
Opredeljeno je, da strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega predpisa, ki se nanašajo na vozniška dovoljenja in vozniške izpite opravlja ministrstvo, pristojno za promet. Strokovni nadzor nad delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe usposabljanj in izobraževanj pa izvaja javna agencija. Javna agencija opravlja tudi strokovni nadzor nad ocenjevanjem na vozniškem izpitu.
K 21. členu:
Opredeljena so policijska pooblastila zaradi kršitev določb tega zakona. Tako je policija pristojna, da opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve predstavljajo prekrške v cestnem prometu, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Drugi odstavek določa pristojnost vojaške policije in sicer tako, da izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, katerih kršitve predstavljajo prekrške voznikov vojaških vozil v cestnem prometu.
K 22. členu:
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo tudi inšpektorji, pristojni za inšpekcijsko nadzorstvo in sicer vsak v okviru svojega delovnega področja. Določba 22. člena zato določa, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, za področje prevozov v cestnem prometu zagotavlja inšpekcija, pristojni za cestni promet, nad določbami s področja dela pa inšpekcija pristojna za delo.K 23. členu:
Podrobno so opredeljene določbe glede opravljanja inšpekcijskega nadzora nad subjekti, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike, dodatne programe usposabljanja voznikov ter spremljevalcev izrednih prevozov. V tem členu je opredeljeno tudi, kdo opravlja inšpekcijski nadzor ter da inšpektorat opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, če je kršena določba tega zakona, ki ureja zamenjavo vozniškega dovoljenja in izdajo dvojnika.
K 24. členu:
Opredeljuje pooblastila inšpektorjev, da lahko opravljajo nadzor v prostorih šol vožnje in pooblaščenih organizacij, kakor tudi v vozilih šole vožnje ter v cestnem prometu v okviru svojih pooblastil. Opredeljuje pooblastila inšpektorjev, da lahko pregleda tudi prostore, naprave in opremo ter dokumente organizacije, ki se nanašajo na izvajanje določb zakona. Določba daje pravico inšpektorju, da pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pregleda evidence organizacije, pridobi podatke oziroma opravi pregled varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin ter slednje lahko tudi zaseže. Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb ter ali izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, ki so s tem zakonom predpisani.
K 25. členu
Zakon v določbi tega člena določa, da ima inšpektor pravico ustaviti vozilo in pregledati naprave in opremo na vozilu, dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik, učitelj vožnje, spremljevalec ali kandidat za voznika. V ta namen uporablja označena vozila ter posebno opremo. V primeru, da ne ustavi na znak inšpektorja in mu ne omogoči pregleda naprav in opreme na vozilu, dokumente in druga dokazila, ima inšpektor v zakonu, ki ureja cestnoprometna pravila pooblastilo, da izreče globo po zakonu, ki ureja cestno prometna pravila.
K 26. členu:
Določa pravice in dolžnosti, ki jih ima inšpektor, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da šola vožnje ali pooblaščena organizacija krši določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.
K 27. členu:
Opredeljeni so subjekti, ki imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu ter o izrečenih kaznih in ukrepih. V istem členu pa je opredeljen tudi namen vodenja podatkov o voznikih v evidencah in podatkov drugih evidenc, ki so s tem zakonom predpisane. Opredeljeno je, da morajo organi in organizacije brezplačno posredovati subjektom iz tega člena podatke za izvajanje tega zakona.
K 28. členu
Zakon predpisuje, da lahko usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, javni in zasebni izobraževalni zavodi in druge pravne osebe zasebnega prava, policija in vojska, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Zaradi zahtev Direktive o storitvah in za zagotavljanje prostega pretoka storitev je v zakonu dodana novost, da se za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov v Republiki Sloveniji lahko registrira tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima enakovredno dovoljenje za izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v drugi državi članici EU in izpolnjuje predpisane pogoje. Odločbo o registraciji šole vožnje mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobiti tudi za čezmejno delovanje. Odločbo o registraciji šole vožnje izda javna agencija, ki tudi vodi register šol vožnje, šola vožnje pa mora vsako spremembo, ki vpliva na točnost podatkov v registru prijaviti v 15 dneh. Nujnost izdaje odločbe o registraciji šole vožnje tudi za čezmejno delovanje opredeljujemo z razlogi javne varnosti in javnega zdravja. Zagotavljanje kvalitetnega usposabljanja bodočih voznikov bistveno vpliva na splošno prometno varnost pri čemer je potrebno poudariti, da je največ prometnih nesreč s hudimi posledicami ravno med mladimi vozniki. Tudi zato v predlogu zakona sledimo cilju zagotovitve čim višje kvalitete samega usposabljanja (s tem namenom tudi dvigujemo nivo izobrazbe za učitelja vožnje ter usposabljanje le teh pa bo tem zakonu v pristojnosti javnih visokošolskih zavodov). K usposabljanju bodočih voznikov je zato potrebno pristopiti odgovorno, saj lahko zgolj s kvalitetnim usposabljanjem zmanjšamo število prometnih nesreč in tako zagotovimo javno varnost in zdravje ljudi. Pomemben argument, zaradi katerega je potrebno izdati odločbo vsakemu ponudniku dejavnosti je tudi preprečitev zlorab zaradi ponarejenih oziroma neverodostojni dokumentov, kar je na primer že sedaj problem pri priznavanju tujih vozniških dovoljenj. V kolikor verodostojnosti dokumentov ne bi predhodno preverjali, bi lahko izvajale dejavnost šol vožnje organizacije, ki nimajo dovoljenja za izvajanje dejavnosti v državi članici s čimer bi ravno tako bistveno zmanjšali prometno varnost ter posledično ogrožali varnost in zdravje ljudi (udeležencev v prometu).
V členu so tudi našteti pa so razlogi, zaradi katerih lahko javna agencija izda odločbo o izbrisu šole vožnje iz registra.
K 29. členu:
Določba zakona določa, podatke, ki jih vsebuje register šol vožnje. Slednjega vodi javna agencija. Ta določba pa tudi opredeljuje, da mora šola vožnje voditi register kandidatov ter evidenčni karton vožnje, dnevni razvid vožnje in dnevnik usposabljanja ter določa podatke, ki jih morajo ti vsebovati.
K 30. členu:
Določajo se samo minimalni pogoji za delovanje šol vožnje, pri čemer zakon ne predpisuje več zahtev glede velikosti neprometne površine za izvajanje vaj iz tehnike vožnje, ki so predpisane za opravljanje vozniškega izpita. Med pogoji za delovanje šole vožnje ni več zahtevan pogoj pisarniški prostor za sprejem kandidatov, prav tako nista več zahtevani dve vozili za usposabljanje kandidatov za voznike kategorije B. Predlog zakona odpravlja omejitve glede števila zaposlenih v šoli vožnje. Zahteva po določanju najmanjšega števila zaposlenih je lahko za izvajalce usposabljanja obremenjujoča, zlasti za majhna podjetja in organizacije, ki bi bila tako prisiljena povečati število osebja, da bi lahko opravljala svojo dejavnost. Takšna zahteva lahko manjša podjetja celo izključi iz trga, kar je v nasprotju z zahtevami direktive o storitvah. Nova določba je utemeljena s pretežno evropsko prakso, kjer je za delovanje šole vožnje dovolj samo ena oseba (voznik inštruktor), zaposlena v šoli vožnje (od petih vprašanih držav so vse odgovorile pritrdilno: Madžarska, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Finska). Navedba v prvem odstavku, da šola vožnje mora imeti pomeni, da mora imeti nepremičnine in vozila na razpolago, kar ni nujno da so v njeni lasti (lahko jih ima v najemu, na podlagi lizing pogodbe ipd).
Določba tega člena opredeljuje strokovnega vodjo šole vožnje ter določa ključne naloge za katere je odgovoren.
Predlog zakona določa , da predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem prometu in prometno etiko smejo poučevati učitelji prometne vzgoje, učitelji predpisov ter osebe, ki so bile na določen dan zaposlene kot učitelji predpisov. Prav tako se s predlogom zakona zvišuje izobrazbeni pogoj za učitelje vožnje. Učitelji vožnje, ki predpisanega izobrazbenega pogoja ne izpolnjujejo, in na dan 1. 10. 2012 nimajo dovoljenja za učitelja vožnje več kot 10 let, pa bodo z obstoječo izobrazbo lahko izvajali praktični del usposabljanja le do 1.1.2018,. Temeljni cilji, ki nas zavezujejo k dvigu izobrazbene ravni kadra, ki usposablja bodoče voznike je varnost v prometu in zniževanje žrtev prometnih nesreč. Tudi v Republiki Sloveniji moramo strmeti v prihodnost in naša moralna zaveza je, da v vsakem trenutku delujemo v smeri preventive in dviga ravni varnosti. Menimo, da je za dvig kvalitete usposabljanja v šolah vožnje, kjer kandidati za voznike motornih vozil dokončno oblikujejo primerna stališča do varnosti v cestnem prometu potrebno povišati nivo znanja tako učiteljev vožnje, kakor tudi učiteljev predpisov, saj je empirična analiza pokazala določene pomanjkljivosti pri usposabljanju kandidatov za voznike v šolah vožnje prav glede oblikovanja primernih stališč do prometne varnosti. Trenutno so vzgojni pristopi v šolah vožnje stihijski in vpleteni v sam proces usposabljanja. Vzgoja je prepuščena posameznim učiteljem predpisov ali učiteljem vožnje. Kot ključni osebi, predstavljata kandidatu za voznika nujno potrebno avtoriteto in vzgled za njegovo lastno ravnanje. Učitelj predpisov in/ali učitelj vožnje v največji meri individualno deluje s kandidatom za voznika, mu posreduje potrebna znanja in veščine in ga hkrati vzgaja. Najpomembnejša vzgojna metoda je metoda vzgleda. Od vzgleda učitelja vožnje kot avtoritete v prometu, od njegovega ravnanja in obnašanja v prometu je v precejšnji meri odvisno kasnejše vedenje bodočega voznika, njegova kultura na cesti. Učitelj vožnje, ki nima smisla za ustrezen vzgojni pristop in nima ustreznega znanja, bo več ali manj samo zunanji opazovalec kandidatovega vedenja v prometu. Zato je Ministrstvo za notranje zadeve pri pripravi Zakona o voznikih sodelovala z javnimi visokošolskimi zavodi, ki so izrazili pripravljenost prevzeti izobraževanje kadrov, ki poučujejo v šolah vožnje s čimer bi se kvaliteta usposabljanja nedvomno dvignila na višjo raven.
K 31. členu:
Določba tega člena opredeljuje opremljenost vozil, na katerih se morajo usposabljati kandidati v okviru šole vožnje.
Določbe o opremljenosti vozil, na katerih se kandidati učijo vožnje se glede na veljavno ureditev spreminjajo na način, da šolam vožnje ni potrebno na bočnih straneh vozil imeti napisa z nazivom in naslovom šole vožnje.
K 32. členu:
Določba opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko učitelj vožnje poučuje kandidata, in sicer, da mora biti v takem zdravstvenem in siceršnjem stanju, da lahko zanesljivo nadzira kandidata. Enake zahteve določba postavlja tudi za kandidata. Ravnanje učitelja vožnje v nasprotju s to določbo je sankcionirano
K 33. členu:
Med določbami o usposabljanju za vožnjo je nova določba, da zakon izrecno določa, da sme učitelj vožnje pričeti usposabljanje kandidata na cesti šele, ko ta obvlada tehniko vožnje vozila in ne ogroža svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev cestnega prometa, do takrat pa mora usposabljati na neprometni površini. Takšno omejevanje je nujno zlasti iz varnostnega vidika usposabljanja. Ravnanje učitelja vožnje v nasprotju s to določbo je tudi sankcionirano. Učna ura praktičnega usposabljanja je po novem opredeljena v njenem dejanskem trajanju, tj. 50 minut. Predpisani počitek pa obsega najmanj 30 minut po petih učnih urah.
K 34. členu:
V tem členu je splošno določeno, da lahko vožnjo v cestnem prometu poučujejo učitelji vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za učitelja vožnje tiste kategorije, za katero poučujejo kandidate za voznike motornih vozil. Določene so izjeme, da lahko učitelj vožnje poučuje kandidate za voznike nižjih kategorij, če ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje »višje« kategorije (tako na primer lahko kandidata za voznika motornih vozil kategorij AM, A1 in A2 poučuje učitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje kategorije A). Učitelj vožnje je pri poučevanju odgovoren za varnost vožnje.
K 35. členu:
Zakon našteva pogoje, ki jih mora izpolnjevati učitelj vožnje in učitelj predpisov za pridobitev dovoljenja za poučevanje vožnje in poučevanje predpisov. Zaradi usklajenosti z določbo 30. člena tega zakona so zvišani izobrazbeni pogoji za pridobitev dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov ter strokovnega vodjo šole vožnje. Prav tako je novost zakona, da za pridobitev dovoljenja za učitelja vožnje mora biti oseba stara 24 let in imeti veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije 5 let. Te novosti zakona utemeljujemo z dejstvom, da je učitelj vožnje ključna oseba, ki predstavljata kandidatu za voznika nujno potrebno avtoriteto in vzgled za njegovo lastno ravnanje za kar je potrebna osebna zrelost ter večletne vozniške izkušnje učitelja vožnje.
Za dosego namena, da učitelj vožnje predstavlja kandidatu za voznika nujno potrebno avtoriteto in vzgled je določeno, da se za pridobitev dovoljenja za učitelja vožnje preveri tudi pogoj, da oseba v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena in ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa ali kaznivo dejanje zoper življenje in telo ali kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost ali kaznivo dejanje nasilništva oziroma dva ali več hujših prekrškov zoper javni red in mir. Za opravljanje dela učitelja vožnje ne sme imeti v evidenci kazenskih točk vpisanih več kot pet kazenskih točk.
Nujnost izdaje dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje tudi za čezmejno delovanje opredeljujemo z razlogi javne varnosti in javnega zdravja.
Zagotavljanje kvalitetnega usposabljanja bodočih voznikov izjemno vpliva na splošno prometno varnost. S tega vidika je bistvenega pomena, da je oseba, ki izvaja dejavnost usposabljanja, primerno usposobljena za kategorijo vozil za katero usposablja. To je možno zagotoviti zgolj na podlagi predhodne preveritve verodostojnosti dokumentov posameznika in s tem preprečiti možne zlorabe (npr. ponarejeni dokumenti za učitelja vožnje iz države članice), saj se že sedaj slednje pojavlja kot problem pri priznavanju tujih vozniških dovoljenj.
K 36. členu:
Določba ureja izdajo in podaljšanje dovoljenj za učitelje vožnje, učitelje predpisov, strokovnih vodij šol vožnje in učiteljev prometne vzgoje. Opredeljeni so podatki o izdanih dovoljenjih, ki se bodo vodili v evidenci ministrstva, pristojnega za promet.
K 37. členu:
Določba natančno opredeljuje razloge, zaradi katerih se lahko dovoljenje za učitelja vožnje odvzame (tudi v primeru, če je bilo učitelju vožnje izrečenih več kot pet kazenskih točk, če je bil v zadnjih treh letih pravnomočno obsojen ali je v kazenskem postopku za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali ogrožanja javnega prometa ali za kaznivo dejanje nasilništva, če mu je izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja ter prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali zaradi odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali ima v organizmu alkohol, ali odklonitve preizkusa z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi odklonitve strokovnega pregleda). Dovoljenje za učitelja vožnje odvzame upravna enota z odločbo.
K 38. členu:
Program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del usposabljanja traja najmanj 20 pedagoških ur in je sestavljen iz splošnega in dodatnega dela. Z zakonom je normiran tudi obvezen obseg praktičnega dela usposabljanja, opredeljene pa so tudi temeljne vsebine teoretičnega in praktičnega dela programa usposabljanja. Predpisana je obveznost obveščanja o času in kraju izvajanja usposabljanja in predpisana globa v primeru, če šola vožnje javne agencije ne obvesti v določenem roku pred izvedbo usposabljanja.
K 39. členu
V šoli vožnje se opušča obveznost opravljanja preizkusa znanja teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja. Preizkus znanja se bo opravil izključno pred izpitno komisijo izpitnega centra, pri čemer bo moral kandidat teoretični del vozniškega izpita pred komisijo izpitnega centra opraviti pred začetkom praktičnega dela usposabljanja v šoli vožnje, praktični del vozniškega izpita pa po zaključku praktičnega dela usposabljanja v šoli vožnje. S tem bodo tudi zmanjšani stroški usposabljanja kandidatov.
K 40. členu:
V navedenem členu je opredeljena obveznost, da morajo vsi vozniki začetniki opraviti program dodatnega usposabljanja, ki sestoji iz dveh sklopov, vadba varne vožnje in skupinskih delavnic o varnosti cestnega prometa in psihosocalnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Navedenega programa se mora vozniki začetniki udeležiti po najmanj štirih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. Obvezni program za voznike začetnike je predpisal že zakon o varnosti cestnega prometa, sprejet v letu 2004, ta pa je bil noveliran in je določil zamik uporabe teh določb v leto 2010.
K 41. členu:
Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov bo izvajala javna agencija, ki pa lahko za to pooblasti pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike, če izpolnjujejo določene prostorske, kadrovske in materialne pogoje. Pooblastilo se izda za dobo treh let z možnostjo podaljšanja. Izvajalec programa dodatnega usposabljanja mora voditi evidenco o izvedbi usposabljanja ter v 15 dneh obvestiti javno agencijo o vsaki spremembi, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev. Opredeljene so kršitve, zaradi katerih se pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku lahko razveljavi pooblastilo za izvajanje programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. V zakonu je bilo potrebno normirati razveljavitev pooblastila za primere, ko pooblaščena organizacija ne izvaja dodatnega usposabljanja ali ga ne izvaja v skladu s predpisi. Zaradi učinkovitejšega spremljanja izvajanja pooblastila s strani pooblastitelja (javne agencije) je izvajalec dolžan o samem izvajanju programa (kraju in času) obveščati javno agencijo preko spletnega mesta. Za neobveščanje je predvidena tudi globa. V zakonu je dana možnost, da bodo lahko program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike v Republiki Sloveniji izvajale tudi pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki bodo imeli v drugi državi članici EU izdano dovoljenje oziroma pooblastilo za izvajanje enakovrednih programov in bodo pooblaščene s strani javne agencije.
K 42. členu:
Z navedeno določbo se opredeljujejo izobrazbeni in drugi pogoji ter zahteve, ki jih morajo izpolnjevati fizične osebe za izvajanje posameznih sklopov programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike (vadbe varne vožnje, skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa). Določba zakona prav tako nalaga izvajalcu vadbe varne vožnje dolžnost, da mora o vpisu več kot pet kazenskih točk obvestiti izvajalca dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov.
K 43. členu:
Kandidati za izvajalce programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic se morajo usposobiti po predpisanem programu ter opraviti izpit pred komisijo, ki jo imenuje javna agencija. Vsaka tri leta se morajo udeležiti rednega izpopolnjevanja znanja. Usposabljanje kandidatov ter redno izpopolnjevanje znanja bo izvajala javna agencija, ki bo dolžna o izvedbi usposabljanja voditi evidenco.
K 44. členu:
Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo obsega teoretični in praktični del, izvaja ga javna agencija, ki pa lahko za to pooblasti pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike, če izpolnjujejo določene prostorske, kadrovske in materialne pogoje. Pooblastilo se izda za dobo štirih let. Teoretični del obsega 12 pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih vožnje, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu. Praktični del se izvede v obliki vadbe varne vožnje v obsegu 6 pedagoških ur. Izvajalec programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo mora voditi evidenco o izvedbi usposabljanja ter v 15 dneh obvestiti javno agencijo o vsaki spremembi, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev. Opredeljene so tudi kršitve, zaradi katerih se pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku lahko razveljavi pooblastilo za izvajanje programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo.
K 45. členu
Predlog zakona predpisuje udeležbo voznika, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, če vozniku niso bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Gre za napotitev v primeru, če sodišče odloči, da se pod določenimi pogoji izvršitev sankcije lahko odloži. Prav tako se mora programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita, udeležiti tudi voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prostovoljno pa se lahko imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 4 kazenske točke, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeleži programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, če mu niso bile izrečene kazenske točke zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zaključenem seminarju se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke.
K 46. členu
Predlog zakona predpisuje udeležbo voznika, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v ustreznem rehabilitacijskem programu, če vozniku so mu bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Gre za napotitev v primeru, če sodišče odloči, da se pod določenimi pogoji izvršitev sankcije lahko odloži. Prav tako se mora ustreznega rehabilitacijskega programa, pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita, udeležiti tudi voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prostovoljno se lahko rehabilitacijskega program udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 g alkohola na kg krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Po zaključenem rehabilitacijskem programu se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke.
Programi rehabilitacije so:
- Edukacijske delavnice so namenjene osebam, pri katerih je bilo v kontrolnem pregledu ugotovljeno, da ne sodijo med tiste, ki tvegano in škodljivo pijejo, in je šlo v primeru vožnje in alkohola za enkratni dogodek, povezan z izjemno situacijo;
- Psihosocialne delavnice so namenjene osebam, za katere se v kontrolnem pregledu ugotovi, da sodijo med tiste, ki tvegano in škodljivo pijejo;
- Program zdravljenja je namenjen osebam, za katere se v kontrolnem pregledu ugotovi, da so odvisne od alkohola.
Edukacijske delavnice
Edukacijske delavnice zajemajo vsebine prometne psihologije, vsebine o varnosti cestnega prometa, tveganja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, mamil, vsebine o pomenu odgovornosti voznikov in so namenjena edukaciji voznikov. Njihov cilj je udeležence osvestiti glede vpliva alkohola na sposobnost za vožnjo. Z izmenjavo izkušenj in mnenj se v okviru delavnice vodeno vpliva na stališča in omogoči refleksije na preteklo vedenje. Delavnica vključuje tudi načrtovanje spremembe ravnanja glede alkohola in vožnje. Delo je skupinsko (10 - 15 udeležencev) v obliki predavanj, ogledov videov, socialnih iger, diskusij in podobno. Skupno trajanje edukacijske delavnice je 6 pedagoških ur.
Delavnice bodo izvajali psihologi, ki bodo za izvajanje programa pridobili licenco in bodo za pridobitev licence izpolnjevali predpisane pogoje.
Psihosocialne delavnice
V okviru delavnic se udeleženci seznanijo s problemom vožnje pod vplivom alkohola (vpliv na sposobnosti za vožnjo, pogostost, statistični podatki, ...). Program vključuje emocionalni pristop ter soočanje z možnimi posledicami in možnimi načini spreminjanja ravnanja v prometu glede vožnje pod vplivom alkohola. Cilj programa je sprememba ravnanja na podlagi izmenjave izkušenj, prepričanj in spreminjanja stališč, motivov, refleksije na preteklo ravnanje in načrtovanje sprememb vedenja v prihodnosti. Program poteka v obliki individualnega dela z udeleženci ter dela v manjših skupinah (6 - 10 udeležencev) z informiranjem, ogledi videov, z gradivi, socialnimi igrami in diskusijo. Delavnice obsegajo vsaj dve uri individualne obravnave (anamneza, vzpostavitev osnovne motivacije za sodelovanje v programu) in 15 ur skupinskega dela. Poudarek je na vsebinah o varnosti cestnega prometa, tveganjh zaradi vožnje pod vplivom lakohola, o odgovornosti voznikov ter o psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.
Izvajalci programa bodo psihologi, ki bodo pridobili ustrezno licenco za izvajanje programa.
Programi zdravljenja
Mednarodna klasifikacija bolezni MKB-10 uvršča odvisnost od alkohola med duševne in vedenjske motnje in jo podrobneje definira kot skupek vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvije po ponavljajočem se in dlje časa trajajočem uživanju alkohola. Pri odvisnosti od alkohola pride do sprememb možganske nevrobiologije. Možgani se lahko po daljšem obdobju abstinence od alkohola ustrezno regenerirajo. Cilj procesa zdravljenja odvisnosti od alkohola je abstinenca od alkohola, kar pa je predvsem nevrobiološka osnova, ki omogoči ustrezne spremembe stališč in prepričanj odvisnega človeka ter psihosocialno rehabilitacijo zdravljencev. Program zdravljenja voznikov s prepoznano odvisnostjo od alkohola sestavljata intenzivno zdravljenje ter podaljšano zdravljenje, ki sledi intenzivnemu zdravljenju. Izvaja se v pooblaščenih medicinskih ustanovah, kjer psihiater, specializiran za področje odvisnosti od alkohola, skupaj z voznikom načrtuje ustrezno obliko zdravljenja odvisnosti. Zdravljenje odvisnosti je že zagotovljeno v okviru zdravstvene dejavnosti. Intenzivno zdravljenje poteka v obliki ambulantnega programa ali intenzivne bolnišnične obravnave (psihoterapija, farmakološko zdravljenje, psihoedukacija tudi o temah, povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola, ...). Namen podaljšanega zdravljenja je podpora pri zagotavljanju stabilnosti vedenjske spremembe v smislu vožnje brez vpliva alkohola. Poteka v obliki obiskovanja skupine/kluba zdravljencev, individualne ambulantne obravnave in podobno. Intenzivno zdravljenje odvisnosti od alkohola traja približno 3 mesece. Abstinenca od alkohola, ki traja približno dve leti, glede na ugotovitve raziskav, kaže tendenco k stabilni abstinenci, triletna abstinenca od alkohola pa velja v strokovnem smislu za stabilno vedenjsko spremembo. Zdravljenje odvisnosti od alkohola je plačano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
K 47. členu
Zaradi zagotovitve višje ravni kvalitete izobraževanja in dodatnega usposabljanja učiteljev vožnje, učiteljev predpisov, učiteljev prometne vzgoje in strokovnih vodij šol vožnje, predlog zakona določa, da bodo z dne 1.10.2012 javni visokošolski zavodi prevzeli izobraževanje in dodatno usposabljanje učiteljev vožnje, učiteljev prometne vzgoje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje. Javni visokošolski zavodi bodo sprejeli ustrezen program za izobraževanje oziroma dodatno usposabljanje, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo.
K 48. členu
Zakon v tem členu predpisuje usposabljanje spremljevalcev izrednega prevoza, ki jih izvaja izobraževalna ali druga organizacija na podlagi pooblastila javne agencije.
K 49. členu:
Zakon nalaga voznikom obveznost lastnega zavedanja, da so lahko udeleženi v cestnem prometu, če izpolnjujejo zakonske pogoje in so telesno in duševno zmožni za varno vožnjo motornega vozila ter opredeljuje, kdaj se šteje, da je telesna in duševna zmožnost za vožnjo zmanjšana (zaradi zaužitja alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil, psihoaktivnih snovi, utrujenosti).
K 50. členu:
Opredeljeni so pogoji za udeležbo otrok, ki se s kolesi udeležujejo v cestnem prometu. Program usposabljanja za vožnjo kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice pa s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za šolstvo.
K 51. členu:
Predpisani so pogoji, ki jih mora oseba izpolnjevati, da sme v cestnem prometu voziti motorna in priklopna vozila, in negativni pogoji, ki osebi prepovedujejo udeležbo v cestnem prometu. Za vožnjo motornega vozila se med drugim zahteva pogoj, da oseba poseduje veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi.
Z globo 500 evrov je sankcionira vožnja, če oseba uporablja vozniško dovoljenje namesto katerega je izdan dvojnik. Dodana je novost, da se z globo 1.000 evrov kaznuje za prekršek voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije. Obenem je določeno, da se tem voznikom izreče 18 kazenskih točk. Z globo 1.000 evrov se kaznuje tudi voznik, ki vozi motorno vozilo v času, ko se mu izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
K 52. členu:
Zakon dovoljuje, da sme oseba, ki je starejša od 16 let, voziti avtomobil v spremstvu spremljevalca, ko opravi teoretični del usposabljanja v šoli vožnje, opravi teoretični del vozniškega izpita pred izpitno komisijo izpitnega centra ter v šoli vožnje zaključi praktični del usposabljanja. V predlaganem členu so opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki se odloči za vožnjo v spremstvu druge osebe in pogoji, ki jih mora izpolnjevati spremljevalec. Ta alternativna oblika usposabljanja se je že po veljavnem zakonu izkazala kot pozitivna, saj mladi pridobijo določene vozniške izkušnje pri vožnji v spremstvu polnoletnega ožjega družinskega člana ali druge osebe, ki vozniku s svojim znanjem pomaga k pridobivanju prvih vozniških izkušenj. Usposabljanje z vožnjo s spremljevalcem trenutno predstavlja le približno pol odstotka vseh usposabljanj kandidatov za voznike. V tujini npr. Nemčiji se za tako usposabljanje odloči med 20% in 40% vseh kandidatov. Države kot so Francija, Švedska, Avstrija in Norveška so znižale minimalno starost za pričetek usposabljanja kandidatov za voznike na 16 let. Ideja temelji na načelu, da kandidat tako akumulira mnogo več prevoženih kilometrov in izkušenj. Mednarodna komisija, ki deluje na področju varnosti cestnega prometa in je bila na obisku v Sloveniji oktobra 2008 (CIECA) je priporočila, da pogoji, ki predpisujejo alternativno obliko usposabljanja s spremljevalcem, ne smejo biti previsoki. Predlog zakona uvaja obveznost označevanja vozil, v katerih se vozijo spremljevalci. Vozila bodo morala biti označena s tablico zelene barve, na kateri je črka "L" bele barve. Z označevanjem vozila se v enak polažaj postavljajo vsi udeleženci v cestnem prometu, ki se še usposabljajo za pridobitev pravice do vozniškega dovoljenja, s tem pa je zagotovljena tudi večja varnost, saj so tako tudi ostali udeleženci opozorjeni, da gre za voznika, ki je v procesu usposabljanja.
K 53. členu:Člen določa izjemo glede prevoza števila oseb, ki jih smejo prevažati vozniki vojaških vozil, in sicer določa, da za vožnjo vojaških vozil, ki po konstrukciji in namenu lahko prevažajo tovor, osebe ali oborožitev in se uporabljajo za opravljanje nalog Slovenske vojske (bojna in nebojna vozila za posebne namene), ne veljajo določbe tega zakona o številu oseb, ki se smejo prevažati v vojaških vozilih ali na njih, in kategoriji vozniškega dovoljenja, če se v vozilu ali na njem poleg voznika vozi več kot osem oseb ali če je vlečnemu vozilu pripeto priklopno vozilo. Izjemo glede vojaških vozil omogoča Direktiva o vozniških dovoljenjih.
K 54. členu:
Zakon določa organ pristojen za izdajo vozniškega dovoljenja ali njegovo podaljšanje ter določa, da začne vozniško dovoljenje veljati z dnem njegove izdaje.
Določbe, vsebovane v tem členu so bile opredeljene že z novelo Zakona o varnosti cestnega prometa, sprejeto v letu 2008. Gre za implementacijo večjega števila določb Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, zlasti določb, ki se nanašajo na izdajo vozniških dovoljenj, določitev njihove veljavnosti in opredelitev pogojev za podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj. Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih v 7. členu, točki 2. (a) določa, da so vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE veljavna 10 let. Vozniška dovoljenja za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E se izdajajo z veljavnostjo 5 let. Direktiva sicer dopušča, da države članice EU same odločijo, da se vozniška dovoljenja za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajajo z veljavnostjo 15 let. Nikakor pa direktiva državam članicam ne dopušča, da bi znižale veljavnost vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E za obdobje, ki je manjše od 5 let. Nasprotno pa lahko države članice obdobje veljavnosti prvega dovoljenja, ki se izda novim voznikom za kategoriji C in D omejijo na tri leta z namenom, da bi lahko za te voznike uporabljale posebne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti teh voznikov. Za vsako podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E je zahtevano ponovno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, ki so določeni v prilogi III. Direktive (vozniki teh kategorij so razvrščeni v skupino 2). Navedeno bodo imetniki vozniških dovoljenj dokazovali z veljavnim zdravniškim spričevalom. Opcijska pravica posamezne države pa je, da tudi pri podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE zahteva pregled, pri katerem se ugotovijo minimalni standardi fizične in duševne sposobnosti za vožnjo.
Izhajajoč iz omenjenih določb direktive je predlagatelj zakona sledil obveznim določbam direktive, delno pa upošteval t.i. diskrecijsko pravico, ki jo direktiva državam članicam daje, da lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za osebe, ki dopolnijo starost 50 let. Predlagatelj zakona je pri tem izhajal iz izkušenj, dosedanje ureditve, upoštevajoč pri tem specifičnost posameznih kategorij voznikov. V novem členu je predlagana ureditev, po kateri se bodo vozniška dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajala z veljavnostjo 10 let. Vozniška dovoljenja za vožnjo vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E se bodo izdajala z veljavnostjo 5 let. Ker je z direktivo državam članicam prepuščeno, da skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za imetnike, ki so dopolnili 50 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravstveni pregledi, je v novem členu predlagana optimalna rešitev, da se imetnikom vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE po dopolnjeni starosti 70 let skrajšuje obdobje veljavnosti za pet let. Imetnikom vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E pa se po dopolnjeni starosti 65 let obdobje veljavnosti dovoljenj skrajšuje za dobo treh let. Predpisovanje obveznega opravljanja zdravniškega pregleda pomeni zagotavljanje jamstva za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti. Ohranjena pa je določba zakona, da se lahko veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji na rok, ki je določen v zdravniškem spričevalu izvajalcev zdravstvene dejavnosti in pooblaščeni izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Zakon določa prehodno obdobje za uveljavitev določb o omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj (19. 1. 2013).
K 55. členu:
Določeni so splošni in posebni pogoji za izdajo vozniških dovoljenj. V osmem odstavku gre za prenos 4. odstavka 11. člena direktive, kjer je posebej določeno, da država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar vozniško dovoljenje je v drugi državi članici odvzeto, začasno odvzeto ali razveljavljeno. S tako ureditvijo se bodo preprečevale izdaje vozniških dovoljenj v drugih državah članicah EU, če bodo zaprošene države predhodno pridobile podatke o tem, da v prvi državi obstojijo zadržki za izdajo vozniškega dovoljenja zaradi odvzema ali razveljavitve dovoljenja v tej državi.
K 56. členu:
Z določbo tega člena se predpisuje starost za vožnjo motornih vozil oziroma za izdajo vozniškega dovoljenja posameznih kategorij. Predlagatelj zakona je pri opredeljevanju starosti izhajal iz obveznih določb direktive, kjer so predpisane najnižje starosti za vožnjo vozil posameznih kategorij. Ker direktiva v 4. členu dopušča možnost, da države članice zvišajo ali znižajo najnižjo starost za izdajo vozniškega dovoljenja nekaterih kategorij, je predlagatelj za vozila kategorije AM predpisal najnižjo starost 15 let namesto 16 let. Nekatere izjeme za določitev najnižjih starosti za voznike kategorij C, CE in D, DE so predvidene z Direktivo 2003/59/ES. V tem členu se tako določa izjema za voznike vozil kategorije C in CE, za katere je sicer zahtevana starost 21 let. Po določbi tega člena se vozniku vozil kategorije C in CE omogoča vožnja vozil te kategorije, če dopolni starost 18 let in ima spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, določene v prvem odstavku šestega člena Direktivo 2003/59/ES oziroma za voznika, ki je zaposlen v slovenski vojski in na cesti vozi vojaško vozilo. Enako se opusti zahtevan starostni pogoj voznika kategorij D in DE, če ima spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije ali za voznika, ki je zaposlen v slovenski vojski in na cesti vozi vojaško vozilo.
K 57. členu:
Določbe, vsebovane v tem členu so bile opredeljene že z novelo Zakona o varnosti cestnega prometa, sprejeto v letu 2008. Določba tega člena je povzeta po Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki določa usklajene kategorije in opredelitve kategorij vozniških dovoljenj ter pravice, ki izhajajo iz posameznih kategorij vozniškega dovoljenja. V tem členu je še določena ustreznost med kategorijami, ki se bo upoštevala ob zamenjavi sedanjih vozniških dovoljenj za vozniška dovoljenja, izdana na enotnem obrazcu EU.
K 58. členu:
Opredeljen je postopek odvzema vozniškega dovoljenja s strani upravne enote. Upravna enota na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala z odločbo odvzame vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se z zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je imetnik vozniškega dovoljenja telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila.
K 59. členu
Gre za določitev pogojev za novo pridobitev vozniškega dovoljenja, če je osebi v postopku o prekršku ali zaradi kaznivega dejanja vozniško dovoljenje prenehalo veljati. Materialnopravne določbe predpisujejo izrek te sankcije za najhujše kršitve (povzročitev prometne nesreče, vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali psihoaktivnih snovi…) in za ponavljajoče se kršitve zoper varnost javnega prometa (obdobje treh let). Ker se je pri voznikih, ki ponovno opravljajo vozniški izpit za pridobitev novega vozniškega dovoljenja izkazalo, da taki ukrepi niso vplivali na kasnejše obnašanje voznika v cestnem prometu in voznika ni spodbujalo k zavedanju o nevarnostih, tveganjih in posledicah njegovega deviantnega ravnanja, predlog zakona predpisuje obvezno opravljanje kontrolnega zdravstvenega pregleda in udeležbo takega voznika v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo. Če pa so bile osebi izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi pa mora pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita opraviti kontrolni zdravstveni pregled in se namesto programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo udeležiti ustreznega rehabilitacijskega programa za voznike. Vsebino in pogoje za izvajanje edukacijskih in psihosocialnih delavnic bo predpisal minister, pristojen za promet.
Zaradi potrebe po stimuliranju voznikov k izboljšanju prometne varnosti bo z novelo Zakona o prekrških predpisana tudi možnost odložitve izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče bo lahko le izjemoma storilcu prekrška, kateremu je izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložilo pod pogojem, da v preizkusni dobi, ne bo storil novega prekrška. Izvršitev sankcije bo lahko odložena, če bo storilec v preizkusni dobi izpolnil določene obveznosti (kontrolni zdravstveni pregled, rehabilitacijski program), pri tem pa bo sodišče upoštevalo tudi osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storitvi prekrška, stopnjo odgovornosti.
Rehabilitacijski programi bodo prilagojeni za voznike glede na storitev prekrška in glede na rezultate kontrolnega zdravstvenega pregleda.
K 60. členu:
Ker je vozniško dovoljenje identifikacijski dokument in vsebuje tudi naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča imetnika vozniškega dovoljenja, je zaradi točnosti podatkov na tem dokumentu predpisana obveznost, da mora imetnik zaradi nastale spremembe osebnega imena ali naslova prebivališča, vozniško dovoljenje zamenjati v roku 30 dni. V tem členu so vsebovane tudi določbe o vzpostavitvi registra pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, ki vsebuje podatke o imetniku vozniškega dovoljenja in vozniškem dovoljenju, ki je bilo pogrešano ali ukradeno. Ta register bo vodilo ministrstvo, pristojno za promet. Podrobnejše določbe glede izdaje nadomestnega vozniškega dovoljenja v primeru pogrešitve ali kraje so predpisane v podzakonskem aktu. Te določbe se uporabijo tudi v primeru, ko se nadomestno vozniško dovoljenje izda osebi iz druge države članice, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče. V takem primeru upravni organ v Republiki Sloveniji izda nadomestno vozniško dovoljenje, potem, ko si priskrbi potrebne informacije in dokazila iz države članice, ki je izdala originalno vozniško dovoljenje, v slovensko vozniško dovoljenje pa s posebno kodo zaznamuje, da gre za izdajo dvojnika.
K 61. členu:
Gre za ureditev vprašanja vožnje s tujimi vozniškimi dovoljenji, izvzemši vozniška dovoljenja, izdana v kateri od držav članic EU, za katera velja drugačna ureditev. Pri tem gre za razlikovanje oseb, ki so tujci in imajo na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališča, za katere velja, da smejo v Republiki Sloveniji voziti eno leto od dneva prijave prebivališča, in oseb, ki so državljani Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini in pridejo začasno ali stalno v Republiko Slovenijo, za njih velja dveletni rok za vožnjo vozila, šteto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.
K 62. členu:
Določbe glede zamenjave tujih vozniških dovoljenj za slovenska vozniška dovoljenja so vsebovana že v Zakonu o varnosti cestnega prometa ter se ne spreminjajo. Določbe o obveznosti opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita se nanašajo na imetnike vozniških dovoljenj tistih držav, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za promet. Nespremenjena je ureditev, ki velja za zamenjavo vozniških dovoljenj, izdanih v drugih državah članicah EU.
K 63. členu:
V tem členu je opredeljeno, da lahko imetniki veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v kateri od držav članic EU, zahtevajo zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja brez opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita in brez predložitve zdravniškega spričevala. Zamenjava pa za imetnike teh vozniških dovoljenj ni obvezna, saj med državami članicami EU velja načelo medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj. Enako pa je za imetnike teh vozniških dovoljenj predpisano, da morajo vozniško dovoljenje oddati, če je pri njih ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo.
K 64. členu:
Pravno sistemsko se v navedenem členu določa nabor podatkov, ki jih bo organizacija, ki izdaja mednarodna vozniška dovoljenja, vodila v evidenci. Glede na to, da se bodo v evidenci zbirali in obdelovali osebni podatki, mora v skladu z ustavo zbiranje, obdelovanje, namen uporabe in nadzor ter varstvo tajnosti osebnih podatkov določiti že zakon. Mednarodna vozniška dovoljenja izdaja organizacija, ki jo bo za to pooblastila javna agencija.
K 65. členu:
Glede na to, da se bodo v evidenci zbirali in obdelovali osebni podatki, mora v skladu z ustavo zbiranje, obdelovanje, namen uporabe in nadzor ter varstvo tajnosti osebnih podatkov določiti že zakon. Določeno je, da se v evidenci izdanih vozniških dovoljenj vodijo osebni podatki o imetniku vozniškega dovoljenja in podatki o samem dovoljenju ter drugi zaznamki in omejitve, ki se nanašajo na vozniško dovoljenje (zaznamki o kaznih in sankcijah). Določba se usklajuje z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, ki napotuje, da upravne enote v prehodnem obdobju do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav, določene podatke o kaznih vpisujejo v evidenco vozniških dovoljenj. V prihodnje bodo podatke v evidenco vpisovala sodišča, pri katerih ti podatki nastanejo. Evidenco vozniških dovoljenj vodi ministrstvo, pristojno za promet.
K 66.členu:
V tem členu je določeno, da se mora vozniško dovoljenje za posamezno osebo personalizirati v Republiki Sloveniji. Predpisani so pogoji glede izdelave in personalizacije obrazcev vozniških dovoljenj, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki pri pooblaščenem izvajalcu opravljajo naloge izdelave obrazcev vozniških dovoljenj in obrazcev vlog za izdajo vozniških dovoljenj ter personalizacije obrazcev vozniških dovoljenj. Hkrati pa je določen tudi način prenosa vozniških dovoljenj in vlog za njihovo izdajo med pristojnim organom in podjetjem ter postopek vročitve vozniškega dovoljenja stranki. Določeno je tudi, da imata javna agencija in ministrstvo, pristojno za promet, pri nadzoru podjetja ali organizacije, ki so bile izbrane za izdelavo vlog in obrazcev vozniških dovoljenj pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na izdelavo, personalizacijo vozniškega dovoljenja za posamezno osebo in skladiščenje obrazcev, prostore, v katerih to poteka, ter preveriti izpolnjevanje pogojev iz tega člena.
K 67. členu:
Določba opredeljuje splošne pogoje za opravljanje vozniškega izpita v Republiki Sloveniji. Kandidati za voznike motornih vozil pa se lahko priglasijo k vozniškemu izpitu le pri upravni enoti. Za pristop k opravljanju vozniškega izpita nekaterih »višjih kategorij« zakon predpisuje pogoj predhodnega posedovanja vozniškega dovoljenja »nižje kategorije« in ne omogoča direktnega pristopa. Stopnjevitost kategorij je povzeta po členu 6 (a)(b) direktive o vozniških dovoljenjih.
K 68. členu:
Določbe o opravljanju izpita iz prve pomoči kot dela izpita za voznike se ne spreminjajo glede na določbe Zakona o varnosti cestnega prometa. Izpit iz prve pomoči se opravi pri pristojni organizaciji Rdečega križa, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči.
K 69. členu:
Določba določa vsebino vozniškega izpita in način opravljanja ter posebne pogoje za opravljanje vozniškega izpita osebe, ki sme voziti v cestnem prometu le svojim zmožnostim prilagojeno vozilo tako, da tudi izpit opravlja na takšnem vozilu. Urejen je postopek ugovora v primeru, če se kandidat po opravljanju vozniškega izpita z oceno ne strinja. Od dne 1.1.2012 o ugovoru odloči direktor javne agencije v 15 dneh po prejemu ugovora, do takrat pa o ugovoru odloča načelnik pristojne upravne enote.
K 70. členu:
Določbe o pogojih, ki veljajo za člane izpitne komisije in predsednika izpitne komisije so usklajene z Direktivo o vozniških dovoljenjih. V skladu s to direktivo se zahteva izvajanje rednega strokovnega nadzora nad ocenjevanjem na vozniškem izpitu, zato zakon uvaja določbo, ki izvajalcu strokovnega nadzora daje možnost ocenjevanja kandidata za voznika. Vsak ocenjevalec mora biti nadzorovan najmanj enkrat letno, vsakih pet let pa mora biti nadzorovan pri vodenju vozniških izpitov. Člani izpitnih komisij morajo vsaki dve leti opraviti najmanj štiridnevno redno usposabljanje po programu za pridobivanje novega znanja ter najmanj petdnevno usposabljanje v petih letih za razvijanje in ohranjanje potrebnih praktičnih vozniških spretnosti.
K 71. členu:
Taksativno so v zakonu opredeljeni podatki, ki jih mora ministrstvo, pristojno za promet voditi v evidenci opravljenih vozniških izpitov. Podatke v evidenco vnašajo izpitni centri.
K 72. členu
Določba opredeljuje stroške vozniškega izpita.
K 73. členu:
V tem členu je predpisana dolžnost, da morajo kandidati za voznike motornih vozil pred začetkom praktičnega dela usposabljanja opraviti zdravstveni pregled. Vozniki pa morajo opravljati tudi kontrolne zdravstvene preglede ali zdravstvene preglede s svetovanjem, kar je novost.
K 74. členu:
Opredeljeni so stroški zdravstvenega pregleda, kontrolnega zdravstvenega pregleda in pregleda s svetovanjem, ter kdo plača stroške.
K 75. členu:
Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh pregledov in jih določi minister, pristojen za zdravje.
K 76. členu
Določba opredeljuje način opravljanja zdravstvenega pregleda (pregled osebe, vpogled v zdravstveno dokumentacijo, možnost napotitve k drugemu zdravniku specialistu ali psihologu).
K 77. členu:
Novost zakona je opravljanje zdravstvenega pregleda s svetovanjem. Pregled, ki bo predpisan s podzakonskim aktom, bo vseboval oceno pitja alkohola s pogovorom in standardiziranim vprašalnikom, svetovane zdravstvene organizacije AUDIT, oceno zavedanja tveganega oziroma škodljivega pitja alkohola in svetovanje.
Zdravstvenega pregleda s svetovanjem se lahko pod različnimi pogoji udeležijo voznik začetnik, voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E in DE, voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe, voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago, poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic, učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila, spremljevalec, voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto, voznik, ki prevaža skupino otrok in drugi vozniki.
Imetniku vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil zdravstvenega pregleda s svetovanjem, se z dnem, ko predloži organu pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk potrdilo o opravljenem zdravstvenem pregledu s svetovanjem, iz evidence kazenskih točk izbriše polovica pravnomočno izrečenih kazenskih točk za prekršek vožnje pod vplivom alkohola, kar pa ne velja za imetnika vozniškega dovoljenja, ki je presegel mejne vrednosti.
K 78. členu:
Kontrolne zdravstvene preglede bodo opravljali pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti. Določba tega člena določa način opravljanja kontrolnih zdravstvenih pregledov ter daje pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti možnost pridobitve podatkov o cestnoprometnih prekrških in kaznivih dejanjih v cestnem prometu ter prometnih nesrečah kandidata za voznika in voznika.
K 79. členu:
Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled opravi upravna enota, novost pa je, da določi pooblaščenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri katerem mora oseba opraviti pregled. Za napotitev je določena pristojnost tiste upravne enote na območju katere ima oseba stalno oziroma začasno prebivališče. Novost zakona pa je v tem, da ima upravna enota možnost napotitve osebe na kontrolni zdravstveni pregled, če v roku, krajšem od enega meseca prejme od dveh različnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, zdravniški spričevali z nasprotujočimi mnenji glede telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila.
K 80. členu:
Predpisuje razloge, zaradi katerih je potrebno imetnika vozniškega dovoljenja napotiti na kontrolni zdravstveni pregled. Razlogi za napotitev imetnika so: če mu je bila v zadnjih treh letih najmanj dvakrat pravnomočno izrečena sankcija za prekršek ali kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče ali če se je pri njem pojavil sum bolezenskega stanja, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu.
Novost zakona je, da se na kontrolni zdravstveni pregled napoti tudi voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca, če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin v urinu ugotovi prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za vožnjo. Kontrolni zdravstveni pregled mora opraviti tudi voznik, preden vloži predlog za odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, voznik, ki mu je bila sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršena in voznik, ki mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto po zakonu, ki ureja prekrške, če vloži predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška zaradi vožnje pod vplivom alkohola v predpisanih mejah se lahko udeleži kontrolnega zdravstvenega pregleda, na podlagi katerega bo napoten na ustrezen rehabilitacijski program ali program vadbe varne vožnje. Temu imetniku vozniškega dovoljenja se enkrat v treh letih izbrišejo 4 kazenske točke iz evidence kazenskih točk.
K 81. členu:
Določba pooblašča upravno enoto, da z odločbo odvzame vozniško dovoljenje tistemu imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda, ali ga ne opravi v celoti, in sicer za čas, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornih vozil. Podatke o odvzemu vozniškega dovoljenja vpiše upravna enota v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.
K 82. členu:
Na kontrolni pregled se napoti tudi imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, pri katerem izbrani osebni zdravnik ali zdravnik specialist tekom zdravljenja utemeljeno podvomita o voznikovi nadaljnji zmožnosti za varno vožnjo motornih vozil. Določen je način napotitve imetnika vozniškega dovoljenja na kontrolni zdravstveni pregled v takem primeru, Če pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti v takem primeru ugotovi, da imetnik vozniškega dovoljenja ni sposoben za vožnjo oziroma je sposoben z omejitvami, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in osebnega zdravnika, upravni enoti pa posreduje zdravniško spričevalo. V primeru, da imetnik vozniškega dovoljenja, ki je bil napoten na kontrolni pregled v roku 1 meseca, pregleda ne opravi, mora pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti o tem v roku 15 dni obvestiti upravno enoto, ki imetniku odvzame vozniško dovoljenje.
K 83. členu
Člen določa kdo izda zdravniško spričevalo po opravljenem zdravstvenem pregledu ter njegovo veljavnost.
K 84 členu:
Zdravniško spričevalo se izda tudi po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu s strani pooblaščenega izvajalca zdravstvene dejavnosti.
K 85. členu:
Opredeljena je možnost, da lahko kandidat za voznika in voznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom, zahteva ponovni zdravstveni pregled pred posebno zdravstveno komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.
K 86. členu:
Opredeljuje se, da so starši, skrbniki oziroma rejniki dolžni skrbeti in nad mladoletnikom oziroma otrokom, ki je udeležen v cestnem prometu, izvajati nadzorstvo. Za prekršek, ki ga stori v cestnem prometu otrok ali mladoletnik, so odgovorni starši, skrbniki oziroma rejniki, če je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi in nadzorstva nad njim. Predpisana je tudi globa, s katero se kaznujejo.
K 87. členu:
Opredeljena je obveznost udeležencev cestnega prometa, da upoštevajo odredbe oziroma ukaze pooblaščenih uradnih oseb, kadar te opravljajo nadzorstvo oziroma izvajajo svoja pooblastila ter določena tudi globa, če udeleženci cestnega prometa odredb oziroma uklazov ne upoštevajo.
K 88. členu:
Gre za prevzem prehodne določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E), ki določa, da morajo vsi imetniki vozniških dovoljenj najpozneje do 30. aprila 2018 zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na obrazcih, predpisanih s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/2000), Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05), z vozniškim dovoljenjem na obrazcu, ki je predpisan v skladu z Direktivo 2006/126/ES. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja obdržijo imetniki vozniških dovoljenj vse pravice v obsegu, ki izhajajo iz tega vozniškega dovoljenja.
K 89. členu:
Gre za prevzem prehodne določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E), ki določa, da smejo ne glede na 56. člen tega zakona imetniki vozniških dovoljenj voziti motorna in priklopna vozila posameznih kategorij, če so vozniško dovoljenje za te kategorije pridobili pred 30. aprilom 2008.
K 90. členu:
Gre za prevzem prehodne določbe Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa, da smejo imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije AM voziti tudi motorna kolesa, izdelana do 27. julija 2002, katerih delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm, in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km/h.
K 91. členu:
Gre za prevzem prehodne določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E), ki določa, da osebe imenovane za člane izpitnih komisij pred 30. aprilom 2008 nadaljujejo svoje delo ne glede spremenjene pogoje za delo člana izpitne komisije.
K 92. členu:
Gre za določitev, da javna agencija, ki je bila ustanovljena na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1G) nadaljuje s svojim delom.
K 93. členu:
V členu je opredeljeno, da se nacionalni program za varnost cestnega prometa, ki je bil določen na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB3) uporablja kot nacionalni program za varnost cestnega prometa iz tega zakona.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
K 94. členu:
Gre za prevzem prehodnih določb Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1G), ki se nanašajo na:
- prenos pristojnosti na področju izvajanja vozniških izpitov, prevzem javnih uslužbencev upravnih enot, dokumentacije ter tehničnih sredstev izpitnih centrov na javno agencijo,
- prenos nalog, ki jih je do sedaj na področju vozil in voznikov opravljal Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve na Prometni inšpektorat Republike Slovenije ter prevzem javnih uslužbencev Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve ter dokumentacije, tehničnih in materialnih sredstev, ki so namenjene za opravljanje prenesenih nalog,
- prevzem pogodbenih obveznosti, pravic in pogodb, ki so jih sklenili Ministrstvo in promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in Ministrstva za notranje zadeve in se nanašajo na izvajanje nalog javne agencije,
- prevzem evidenc in pristojnost za vodenje in upravljanje registrov (registra pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, evidenc vozniških dovoljenj, evidence izdanih dovoljenj za učitelje vožnje, dovoljenj za učitelje predpisov, dovoljenj za strokovne vodje šole vožnje, evidenco o opravljanju vozniških izpitov ter dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na navedene evidence) z Ministrstva za notranje zadeve na Ministrstvo za promet.
K 95 členu:
Predlog zakona šolam vožnje, organizacijam, ki izvajajo program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, organizacijam, ki izvajajo program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, organizacijam, ki izvajajo program usposabljanja in rednega izpopolnjevanja znanja ter organiziranje opravljanja izpitov za osebe, ki izvajajo program varne vožnje in skupinskih delavnic, organizacijam, ki izvajajo program usposabljanja izrednih prevozov ter Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo za določanje in ugotavljanje prilagojenosti motornih vozil telesnim zmožnostim, ohranja veljavnost že izdanih pooblastil do izteka njihove veljavnosti.
K 96 členu:
V členu je določeno, da 1.10.2012 javni visokošolski zavodi pričnejo izobraževati in dodatno usposabljati kadre, ki usposabljajo v šolah vožnje ter kdo izobražuje ter dodatno usposablja te kadre do navedenega datuma. Prav tako je določen rok 1.1.2018, do katerega morajo učitelji vožnje, učitelji predpisov in strokovni vodje šol vožnje, ki te izobrazbe nimajo, pridobiti predpisano izobrazbo.
Zaradi preimenovanja avtošol v šole vožnje, morajo le te zagotoviti svetlobno tablo z napisom "ŠOLA VOŽNJE L" na motornih vozilih, na katerih se kandidati za voznika usposabljajo za praktični del programa, in sicer v enem letu od uveljavitve tega zakona.
V skladu z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 403 z dne 30.12.2006, str. 18) je določeno, da se določbe 54. člena začnejo uporabljati 19.1.2013. Do takrat se vozniška dovoljenja izdajajo do 80 leta starosti imetnika vozniškega dovoljenja oziroma za krajši rok, če je tako določeno v zdravniškem spričevalu.
Ker je v zakonu predlagano, da bodo izvajalci določenih programov za voznike, dolžni o času planirane izvedbe programa obveščati javno agencijo preko spletnega mesta Ministrstva za promet, je potrebno prehodno obdobje za čas do vzpostavitve spletnega mesta.
Zaradi zamika uporabe 45. in 46. člena je določen način izbrisa kazenskih točk z obvezno udeležbo na programu vadbe varne vožnje, v primeru izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa se mora oseba pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita udeležiti vadbe varne vožnje in opraviti kontrolni zdravstveni pregled.
Zaradi prenosa nalog izvajanja vozniških izpitov iz upravnih enot na javno agencijo z 1.1.2012, je v prehodnem obdobju potrebno urediti tudi odločanje o ugovoru zoper oceno na vozniškem izpitu. Do navedenega datuma bo o ugovoru odločal načelnik upravne enote.
Določeno je tudi, da se šest mesecev po uveljavitvi tega zakona začne uporabljati 77. člen, s katerim se bo pod določenimi pogoji imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja udeležil zdravstvenega pregleda s svetovanjem na podlagi katerega bo lahko iz evidence kazenskih točk izbrisal štiri kazenske točke enkrat v dveh letih.
K 97 členu:
Določen je šestmesečni rok za izdajo podzakonskih predpisov.
K 98 členu:
Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/2000, 21/02 in 67/02) in na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 69/05, 108/05, 105/06, 37/08, 58/09 in 36/10) z uveljavitvijo zakona prenehajo veljati, vendar se do uveljavitve ustreznih predpisov iz tega zakona uporabljajo še naprej, če niso v nasprotju s tem zakonom.
K 99. členu:
Določba razveljavlja podzakonski predpis, ki je bil uveljavljen na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa iz leta 1999, ki ni bil več v uporabi.
K 100. členu:
Določi se rok uveljavitve in uporabe zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
/
V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKU
/
VI. PRILOGE
- osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona;
- pobude in predlogi, ki so neposredno vplivali na odločitev za predlog zakona.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***
Zadnja sprememba: 11/02/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |