Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Predlog zakona
| Naslov zakona: | Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih |
| Klasifikacijska številka: | 601-01 / 90 - 0001 / 0042 |
| EPA: | 1823 - IV |
| Kratica: | ZVrt-D |
| Predlagatelj: | V - Vlada Republike Slovenije |
| Dodelitev - MDT: | 21 - Odbor za kulturo šolstvo in šport |
| Dodelitev - ostali: | 22 - Zakonodajno-pravna služba |
| Datum prejema v DZ: | 01/04/2008 |
| Vrsta postopka: | skrajšani |
| Faza: | obravnava postopka - skrajšani postopek |
| Objava v Poročevalcu: | 02/2008 z dne 04.01.2008 |
EVA: 2007-3311-0002
Številka: 00722-4/2007/16
Ljubljana, 27.12.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 152. redni seji dne 27.12.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. S predlaganimi spremembami zakona, s katerimi se sproščajo pogoji za druge oblike predšolske vzgoje – vzgojno varstvena družina, zasebni vzgojitelj, se bo v praksi realiziralo načelo pluralizma in načelo pravice do izbire. Z zakonom se bo omogočila tudi centralizacija in informatizacija evidenc o vpisu otrok v vrtce na območju občine, s čemer predlog zakona sledi načelu odprave administrativnih ovir staršem pri izbiranju vrtca. Tudi ukrep družinske politike, s katerim se predlaga finančna razbremenitev družin, ki imajo hkrati v vrtec vključena dva ali več predšolskih otrok, po vsebini predstavlja manj zahtevno spremembo, zato predlagatelj ocenjuje in predlaga, da se lahko zakon sprejme po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport,
- dr. Magdalena Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport,
- Mojca Škrinjar, generalna direktorica Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo,
Ministrstvo za šolstvo in šport.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
skrajšani postopek
EVA - 2007-3311-0002
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O VRTCIH
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Področje dejavnosti predšolske vzgoje ureja Zakon o vrtcih, ki je bil sprejet leta 1996 in do sedaj v manjšem obsegu trikrat noveliran; leta 2000, 2003 in 2005. V obdobju izvajanja zakona so se pokazale določene pomanjkljivosti, na katere opozarjajo občine kot ustanoviteljice vrtcev, na pomanjkljivosti opozarja zainteresirana javnost v javnomnenjskih anketah, še posebno težo ugotovljenemu dejanskemu stanju pa daje opravljena Revizija o zagotavljanju predšolske vzgoje v letih od 2004 do 2006, ki jo je opravilo Računsko sodišče RS. V reviziji je Računsko sodišče RS razgrnilo svoje ugotovitve o pomanjkljivostih in nesmotrnostih v sistemu predšolske vzgoje, ki je vzpostavljen z zakoni in podzakonskimi predpisi ter ministrstvu v okviru svojih priporočil naložilo pripravo popravljalnih ukrepov in aktivnosti za njihovo odpravo. Revizijo je obravnavala tudi Komisija Državnega zbora RS za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter v zvezi z revizijskih poročilom kot tudi s pripravljenim odzivnim poročilom ministrstva sprejela priporočila, s katerimi predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da jih upošteva pri nadaljnjem urejanju področja predšolske vzgoje.
Delež vključenosti predšolskih otrok v naši državi je bil v letu 2006/07 64,8 %. Prevladujoča oblika institucionalne vzgoje so vrtci, in sicer imamo 105 javnih samostojnih vrtcev, 183 vrtcev pri osnovnih šolah, 23 zasebnih vrtcev – vanje je vključenih cca 1 % otrok in v okviru javnih vrtcev še 14 vzgojno-varstvenih družin – vanje je vključenih 106 otrok. Obstoječe zakonske rešitve sicer predvidevajo več oblik predšolske vzgoje, ki pa v praksi dejansko niso zaživele. Zato je potrebno pripraviti takšne spremembe zakona, ki bodo omogočile, da se bodo že predvidene oblike, npr. vzgojno-varstvena družina, zasebni vzgojitelj, tudi dejansko pojavile, s tem pa bi se povečala dostopnost predšolske vzgoje.
Kot že povedano, je revizija računskega sodišča od Ministrstva za šolstvo in šport terjala odzivno poročilo in popravljalne ukrepe, ki jih je ministrstvo z nekaterimi aktivnostmi že realiziralo, za druge pa je potrebno spremeniti zakon o vrtcih.
Pri pripravi novele zakona smo upoštevali tudi ugotovitve in podatke iz posameznih razvojno raziskovalnih nalog, analiz in poročil, ki so jih v zadnjih letih pripravili pristojni organi in organizacije in iz analiz, ki jih v okviru svojih pristojnosti pripravlja Ministrstvo za šolstvo in šport. Zlasti smo upoštevali naslednje:
- Analizo Zavoda RS za šolstvo 2006 - Kakovost pedagoškega dela v vrtcih,
- Analizo Zavora RS za šolstvo 2006 - Sodelovanje vrtca s starši,
- Analizo Ministrstva za šolstvo in šport (redne letne) o cenah programov v vrtcih,
- Analizo Ministrstva za šolstvo in šport (redne letne) o plačilih staršev za programe v vrtcih,
- Analizo Ministrstva za šolstvo in šport o zagotavljanju dostopnosti vrtcev v RS za obdobje od leta 1999 do 2006,
- Anketo javnega mnenja Ministrstva za šolstvo in šport 2007 o razlogih za nevključitev otrok v vrtec,
- Raziskovalno nalogo Inštituta za ekonomska raziskovanja - Sistem financiranja predšolske vzgoje v nekaterih država EU,
- Poročilo OECD 2006, Starting Strong II, Early childhood, Education and Care,
- Poročilo OECD 2007, Education at a Glance,
- Ciljno raziskovalni projekt Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v šoli, red. prof. dr. Maja Zupančič,
- Poklicni standard Varuh predšolskih otrok, CPI, 2007.
Iz analize Kakovost pedagoškega dela v vrtcih izhaja, da ostajajo urniki vzgojiteljic in pomočnic tradicionalni, da vzgojiteljice delajo pretežno v dopoldanskem času, pomočnice pa v popoldanskem času, to pomeni, da je po 14. uri v večini oddelkov prisotna samo ena strokovna delavka, kar gotovo otežuje delo, še posebno, ker je potrebno poleg vzgojno izobraževalnega dela v vrtcu poskrbeti tudi za odhode otrok. Takšna časovna organizacija dela v vrtcih, kot izhaja iz analize, v večini primerov ne zagotavlja pogojev za kakovostno delo, zato je potrebno rekonceptualizirati delovni čas v vrtcu.
Analiza Sodelovanje s starši je pokazala, da si le–ti želijo raznolike oblike sodelovanja z vrtcem ter da si želijo, da bi vrtec vedno upošteval pravice staršev.
Ciljno raziskovalni projekt Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v šoli je pokazal, da so se otroci vsaj od 3. leta dalje, ki so obiskovali vrtec, na vseh področjih (spoznavno, čustveno-socialno, osebnostno) razvijali v smeri večje učinkovitosti in prilagojenosti. Otroci, ki so obiskovali vrtec, so v primerjavi z drugimi izražali več veselja in zaupljivosti v šoli, se pogosteje vključevali v vrstniško skupino in delovali bolj neodvisno od odraslih.
Iz raziskovalne naloge Sistem financiranja predšolske vzgoje v nekaterih državah EU izhajajo ugotovitve, da se ureditev sistema predšolske vzgoje med posameznimi državami precej razlikuje, tako glede pristojnosti različnih ministrstev, kot glede ciljev, ki jih s svojimi sistemi predšolske vzgoje in družinske politike države želijo doseči. Sistemi predšolske vzgoje pa so kljub navedenim razlikam močno regulirani in v precejšnji meri financirani iz javnih sredstev.
Poročilo OECD Starting Strong II je pokazalo, da smo glede predpisane stopnje izobrazbe za vzgojitelje visoko v evropskem vrhu.
Poročilo OECD 2007, Education at a Glance je uvrstilo Slovenijo glede razmerja med številom otrok in strokovnih delavcev 1: 9,6 med države z izjemno ugodnim razmerjem.
Kritična ugotovitev Računskega sodišča RS se nanaša tudi na pomanjkljivo spremljanje in javno dostopnost podatkov o kapacitetah in stanju razpoložljivih mest v vrtcih in v različnih programih predšolske vzgoje, kar onemogoča izvajanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje dostopnosti vrtca. Zato je treba v zakon vključiti podlage, ki bodo omogočale celovito in sprotno spremljanje dostopnosti vrtcev, kar pomeni vodenje evidenc o potrebah in dejanskih kapacitetah vrtcev v posamezni občini ter vzpostavitev javno dostopne evidence, ki bo na voljo uporabnikom tudi na spletnem naslovu ministrstva.
Sistem financiranja vrtcev s strani občin ustanoviteljic, ki temelji na izračunu ekonomske cene v obdobju, odkar velja zakon, ni zaživel v polni meri. Ker vrtci delujejo v različnih pogojih (večje ali manjše občine, več vrtcev v občini, v vrtce je vključen znaten delež otrok iz drugih občin, itd.) sta se v praksi na podlagi 28. člena Zakona o vrtcih razvila dva načina financiranja vrtcev s strani občin ustanoviteljic. Prvi način predstavlja zagotavljanje sredstev vrtcem na podlagi cene programov, pri čemer pa občina ustanoviteljica vrtcu še vedno zagotavlja druge stroške mimo cene. Drugi način pomeni financiranje na podlagi cen programov samo v razmerju do staršev in domicilnih občin, občina ustanoviteljica pa vrtcu mesečno zagotavlja sredstva za stroške dela za zaposlene v vrtcu in za materialne stroške. Sprejemanje in določanje cen programov je v pristojnosti občinskih svetov. Posledica navedenega stanja se kaže v vsakoletni analizi cen programov, ki jo pripravi ministrstvo in ki kaže na razlike v cenah istovrstnih programov - v prvem starostnem obdobju se cene razlikujejo za 95%, v drugem pa za 62%. Predlagatelj ocenjuje, da je treba navedeno stanje preseči s spremembo sedanjih določil, tako da se zagotovi financiranje vrtcev na enaki osnovi, to je na ceni programa, ki pa mora biti transparentna in s strani občine ustanoviteljice vrtca tudi redno spremljana.
Veliko očitkov sedanjemu sistemu je namenjenih sistemu plačil za vrtce, ki je v primerjavi z drugimi državami izrazito progresiven ter ne vključuje zadosti olajšav, ki bi za družine, ki imajo več kot enega predšolskega otroka, delovale stimulativno oziroma bi občutno razbremenile družine s plačilom za vrtec. Lestvica plačilnih razredov, na podlagi katere se določa plačilo staršev, je urejena s posebnim podzakonskim predpisom, ki ga je ministrstvo dolžno usklajevati z obema reprezentativnima združenjema občin. Sedaj veljavna določba 32. člena Zakona o vrtcih določa pravico staršev, da se jim v primeru, kadar je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, za starejše otroke plačilo zniža za en plačilni razred. Navedena olajšava sicer za en plačilni razred (10 %) znižuje višino plačila, če ima družina vključenega v vrtec več kot enega otroka, vendar pa razbremenitev ni zadostna, saj npr. starši, ki imajo povprečno plačo v višini 2.314,12 EUR bruto in jim je določeno plačilo v višini 40 %, za dva otroka mesečno odštejejo 265,32 EUR. Finančni položaj družin z več predšolskimi otroki je tako v primerjavi z drugimi družinami slabši.
Predlagatelj zato meni, da so potrebne spremembe zakona, ki bodo navedene pomanjkljivosti odpravile in omogočile nadaljnji razvoj dejavnosti predšolske vzgoje v naši državi.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Poglavitni cilji zakona so:
- doseči 90% delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja,
- zagotavljati kakovost predšolske vzgoje ( vrtci in varstvo otrok na domu) v RS;
- sprostiti oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj niso zaživele v praksi in s tem
povečati dostopnost predšolske vzgoje;
- zagotoviti primerljive cenovne pogoje predšolske vzgoje v RS,
- informacijska dostopnost – starši morajo imeti možnost pregleda stanja prostih mest v
slovenskem prostoru,
- razbremenitev družin s plačili za vrtec, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka.
Cilji temeljijo na strategiji za večjo dostopnost predšolske vzgoje:
- z normativnimi spremembami zagotoviti pestrost in polno realizacijo oblik predšolske vzgoje;
- s poudarjenim sofinancerskim vložkom pomagati k večjemu zagotavljanju prostorskih kapacitet;
- z vzpostavitvijo informacijskih sistemov povečati informiranost staršev o možnostih vključitve,
- z ukrepom razbremenitve družin z več predšolskimi otroki s plačili za vrtec.
Cilj zakona je, da se v naši državi poveča delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja na 90 %. Bela knjiga je bila podlaga za sprejem šolske zakonodaje leta 1996 in je med cilje reforme šolskega sistema določila tudi cilj, da se zagotovi vključitev večine otrok od tretjega do šestega leta starosti v eno od oblik zunaj družinske vzgoje. V skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2002 izhaja, da naj bi članice EU do leta 2010 dosegle 33 % vključenost otrok, mlajših od treh let starosti ter 90 % vključenost otrok, starih od treh let do vstopa v šolo v eno izmed oblik institucionalne vzgoje.
Podatki kažejo, da je delež vključenosti otrok prvega starostnega obdobja v deležu 38,5 % nad navedenim evropskim ciljem, medtem ko delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja 80,1 % za tem ciljem še zaostaja. Za dosego navedenega cilja, ki je uresničljiv tudi v naši državi ob pogoju, da bi se sedanji trend povečevanja, ki je bil povprečno 2,1 % zvišal na 3 % letno, bi cilj lahko bil dosežen v letu 2010/11. Eden izmed pomembnih pogojev za dosego tega cilja je, da se poleg zadostne in raznovrstne ponudbe s strani vrtcev vzpostavijo tudi druge oblike predšolske vzgoje, ki do sedaj v praksi niso zaživele oziroma jih zakon niti ni predvidel (registriran ni niti en zasebni vzgojitelj, vzgojno-varstvene družine sedaj zasebnik ne more organizirati, zakonodaja ne predvideva varuhov otrok, …). Posebna pozornost je bila s strani komisije Državnega zbora namenjena tudi prikazu Računskega sodišča o obsegu tim. »sivega varstva«. Komisija je v svojih priporočilih izrecno poudarila, naj ministrstvo v okviru odpravljanja varstva otrok »na črno«, skuša čim več ljudi, ki opravljajo dejavnost predšolskega varstva na nelegalen način, vključiti v legalni sistem.
Zakon zasleduje več načel, iz katerih izhajajo tudi poglavitne rešitve zakona. Načela in poglavitne rešitve so predstavljene v nadaljevanju. V skladu z načelom pluralizma in načelom pravice do izbire, ki jih že sedaj določa Zakon o vrtcih, se s predlaganimi rešitvami sproščajo pogoji za druge oblike predšolske vzgoje – vzgojno varstvena družina, zasebni vzgojitelj, ki bodo omogočile večje vključevanje otrok v organizirane oblike predšolske vzgoje. Predlog zakona želi sprostiti tudi pogoje za organiziranje krajših programov, ki jih bodo vrtci lahko organizirali povsod, kjer bo za to izražen interes.
Zakon kot novost prinaša možnost, da se osebe, ki želijo opravljati varstvo otrok oziroma, ki že sedaj opravljajo varstvo otrok na »sivem trgu«, registrirajo pri ministrstvu kot varuhi otrok. Zakon določa, da morajo imeti ustrezno izobrazbo, najmanj srednjo, s poklicnim standardom Varuh predšolskih otrok, sprejetim na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje, in da morajo biti nekaznovani. S tem se bo vzpostavil pregled nad osebami, ki opravljajo varstvo otrok, hkrati pa se bo zagotovila tudi večja kakovost z vidika zdravja in varovanja otrok, čeprav ta dejavnost, po vsebini ne sodi v okvir predšolske vzgoje in zato zakon tudi ne predvideva, da bi se varstvo otrok financiralo iz javnih sredstev.
Upoštevaje sodobna načela poslovanja z javnimi financami, predvsem načelo uravnoteženega proračuna, načelo specifikacije izdatkov in načelo transparentnosti in vzdržnega finančnega upravljanja so v zakon vnesene določbe, s katerimi se bo doseglo stabilnejše in transparentnejše financiranje vrtcev. Predlagane rešitve predvidevajo, da občina vrtec financira v skladu s sprejeto ceno programa, ki jo pripravi ob sprejemanju finančnega načrta vrtca in ob sprejemanju občinskega proračuna. Realizacijo izdatkov vrtca bo občina ustanoviteljica v bodoče nadzirala, tako da bo od vrtca zahtevala redna mesečna poročila o realizaciji cene po posameznih elementih. V primeru, da bo nastal v posameznem letu presežek sredstev, bo občina to dejstvo upoštevala pri naslednji določitvi cene programov. Za dosledno ureditev razmerja med občino in vrtcem se v zakon vnaša obveznost sklenitve medsebojne pogodbe o financiranju. Predlagatelj ocenjuje, da bo s tem v praksi zagotovljeno preglednejše financiranje vrtcev kot javnih zavodov ter da se bodo sedanje razlike med cenami programov bistveno zmanjšale, tako da bodo plačila staršev za vrtec postala med seboj primerljiva in tako za starše bolj sprejemljiva. Enotni model financiranja vrtcev bo omogočil uravnoteženo in utemeljeno porabo javnih sredstev v občinskih proračunih, kot tudi v državnem proračunu, iz katerega se bo zagotavljalo staršem sofinanciranje plačil za drugega in nadaljnje otroke iz družine, ki so hkrati vključeni v vrtec.
Sprememba zakona naj bi omogočila tudi centralizacijo in informatizacijo evidenc o vpisu v vrtce na območju občine – ustanoviteljice vrtca/vrtcev, kar bi omogočilo vpogled v dejansko stanje potreb in razpoložljivih kapacitet v občini in s tem možnost ukrepanja za izboljšanje dostopnosti vrtca v posameznem okolju. Prav tako moderna družba terja, da se na enem mestu starši lahko seznanijo z informacijami o vrtcih v Republiki Sloveniji, na ta način, da dobijo osnovni vpogled v proste kapacitete, podatek o morebitni čakalni dobi in drugo. Predlagani zakon tako sledi načelu prijazne uprave do občana in odpravi administrativnih ovir, saj staršem prve oziroma osnovne informacije o vrtcih ne bo več potrebno pridobivati v različnih vrtcih.
Predlog zakona vključuje tudi rešitev, katere namen je, da se razbremeni družine, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka s plačili za vrtec, tako da država prevzame plačilo staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih ali prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije
Države Evropske unije samostojno urejajo dejavnost predšolske vzgoje in harmonizacija s pravom Evropske unije ni potrebna. Za primerjavo navajamo nekaj podatkov o ureditvi predšolske vzgoje v nekaterih državah EU:
FINSKA
Institucije predšolske vzgoje
za predšolsko vzgojo so pristojne občine, ki morajo zaradi zakonsko določene pravice otrok do mesta v instituciji predšolske vzgoje zagotoviti prosto mesto za otroka, ko je star približno 10 mesecev. Predšolska vzgoja poteka v vrtcih in vzgojno-varstvenih družinah, ki spadajo pod občinsko pristojnost, ali pa pri zasebnih varuhih (delno plača občina).
Plačilo staršev
Plačilo staršev je določeno z zakonom in je odvisno od njihovega dohodka, od števila otrok v družini in števila otrok, ki so vključeni v institucije predšolske vzgoje. Za večino družin z enim otrokom znaša plačilo 200 EUR na mesec, maksimalno plačilo za drugega otroka je 180 EUR, medtem ko plačilo za tretjega in nadaljnjega otroka znaša 20 % plačila za prvega otroka (največ 40 EUR).
AVSTRIJA
Institucije predšolske vzgoje
V Avstriji se organizacijske oblike predšolske vzgoje razlikujejo predvsem na starost vključenih otrok. Jasli in vrtce dopolnjujejo alternativne oblike predšolske vzgoje, kot so otroške skupine (playgroups), skupine starši-malček (parentgroup) in vzgojno-varstvene družine (childminders). Omenjene alternativne oblike ne sodijo pod zakonodajo, ki ureja jasli in vrtce, a v nekaterih deželah opravljajo nadzor tudi nad njimi.
Večina institucij predšolske vzgoje v Avstriji je za starše plačljivih, z nekaj izjemami, ki so za starše brezplačne (npr. jutranji vrtec v Spodnji Avstriji). V večini primerov se plačilo staršev obračuna glede na družinski dohodek. Plačila staršev se med občinami razlikujejo, tako da je daleč najvišje plačilo staršev na območju Dunaja, kjer je povprečje leta 2003 znašalo 150 EUR, medtem ko je bilo najnižje plačilo v deželi Voralberg, kjer je znašalo 30 EUR.
Plačilo staršev
Posamezne dežele priznavajo za vsakega nepreskrbljenega otroka v družini (za takšnega se šteje otrok, za katerega starši dobivajo otroški dodatek) občutno znižanje plačila. Dodati je tudi treba, da so v Avstriji starši pri plačilu stroškov predšolske vzgoje pod določenimi pogoji deležni tudi državne pomoči. Starši otrok, ki potrebujejo institucionalno predšolsko vzgojo, ker se želijo zaposliti ali sodelovati v drugih aktivnostih, povezanih s trgom dela, so upravičeni do subvencije za predšolsko vzgojo in varstvo, ki jo izplačuje avstrijski zavod za zaposlovanje (Arbeitsmarktservice).
ŠVEDSKA
Institucije predšolske vzgoje
Na Švedskem obstajajo naslednje institucije predšolske vzgoje:
- vrtci, ki so namenjeni otrokom od enega do pet let starosti, vzgojno-varstvene družine so oblika predšolske vzgoje na domovih varuhov, ki so izbrani s strani občine in skrbijo za predšolske otroke in šoloobvezne otroke, za čas, ko niso v šoli. Ta oblika je bolj pogosta na podeželju in manjših mestih;
- odprti vrtci (open pre-school) so namenjeni otrokom, katerih starši so doma in niso vključeni v nobeno institucijo predšolske vzgoje. Ti so za starše najpogosteje brezplačni.
- predšolski razred je namenjen šestletnikom do vstopa v šolo. Predšolski razred je neobvezna oblika izobraževanja v sklopu javnega šolskega sistema in v obsegu 525 ur na leto za starše brezplačen.
Plačilo staršev
Najvišje mesečno plačilo staršev v letu 2005 je bilo za enega otroka 135,7 EUR, za drugega 90,5 EUR, za tretjega 45,2 EUR, četrti otrok pa ima vrtec zastonj. Otroci, ki so stari štiri in pet let, imajo pravico do brezplačne predšolske vzgoje in izobraževanja v katerikoli instituciji predšolske vzgoje v obsegu 15 ur na teden, starši otrok, ki institucije predšolske vzgoje obiskujejo zgolj 15 ur na teden, pa ne plačajo ničesar.
4. Ocene finančnih posledici za državni proračun in druga javno finančna sredstva
Predlog spremembe zakona, ki predvideva razbremenitev plačila za vrtec za starše, ki imajo hkrati v vrtec vključenih več kot enega predšolskega otroka, terja zagotovitev dodatnih javnih sredstev v državnem proračunu. Potrebna finančna sredstva v letu 2008 so že zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za šolstvo in šport in znašajo 1.470.000,00 EUR. V letu 2009 bo po oceni predlagatelja potrebnih 4.253.000,00 EUR, sredstva pa so prav tako zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za šolstvo in šport, s stroškom za sofinanciranje investicij občin v vrtce pa znaša vsota nekaj manj kot 10 mio evrov za obe leti. Za zagotovitev dodatnih kapacitet je ministrstvo v finančnem načrtu za prihodnja leta že predvidelo več sredstev za sofinanciranje investicij občinam v vrtce.
Predlog spremembe zakona neposredno ne bo imel povečanih finančnih posledic za občinske proračune, nasprotno, posamezne rešitve bodo občinam omogočale, da s transparentnejšim financiranjem in vnaprejšnjim dogovarjanjem z vrtci o organizaciji oddelkov (oblikovanju vrste in števila oddelkov) ter sprostijo določena sredstva, tako da bi jih bilo možno prerazporediti v okviru dejavnosti predšolske vzgoje za druge namene (npr. dodatno znižanje plačil staršev). Tako sproščena sredstva bodo občine lahko namenile na primer za dodatne kapacitete, vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo nudil podatke o stanju kapacitet v vrtcih na enem mestu.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Če se bodo uspele realizirati vse predvidene oblike, se bodo zmanjšale ovire za zaposlovanje staršev predšolskih otrok, hkrati pa bo to pomenilo tudi večjo zaposljivost staršev predšolskih otrok ter večjo zaposlenost strokovnih delavcev na področju predšolske vzgoje. Sprejem zakona bo pripomogel k izboljšanju položaja predšolskih otrok, ki so jih do sedaj varovali neregistrirani izvajalci, ki se bodo po novem lahko za varovanje otrok registrirali in na legalen način opravljali to dejavnost. S povečano vključenostjo otrok v vrtce se bodo povečale enake možnosti večjemu številu otrok kot do sedaj. Nenazadnje lahko ukrep razbremenitve družin s plačili za vrtec za drugega in tretjega otroka iz družine, ki so hkrati vključeni v vrtec pozitivno vpliva tudi na odločitev mladih družin, da se hitreje odločajo za drugega in nadaljnje otroke. Poleg navedenega zakon nima drugih posledic.
BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v 10. členu besedilo: »Kadar v kraju bivanja ni vrtca,« nadomesti z besedilom: »Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca,«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tudi interes staršev tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino. Kot občina stalnega prebivališča se šteje občina, kjer ima tujec, zavezanec za dohodnino, prijavljeno začasno prebivališče.«
2. člen
Tretja alineja prvega odstavka 14. člena se spremeni, tako da se glasi:
»- krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno.«
V tretjem odstavku se besedilo: »od tretjega leta« nadomesti z besedilom: »od prvega leta«.«
3. člen
16. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Vzgojno delo poteka v oddelkih. Otroci prvega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke prvega starostnega obdobja, otroci drugega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke drugega starostnega obdobja.
V kombinirani oddelek so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.«
4. člen
V tretjem odstavku 17. člena se pika na koncu odstavka črta in se doda besedilo: »in se ne izvaja v času počitka otrok.«.
Četrti odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»Krajši program izvaja vzgojitelj, lahko pa tudi pomočnik vzgojitelja.«.
5. člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Program predšolske vzgoje lahko vrtec ali zasebni vzgojitelj organizira tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali na domu zasebnega vzgojitelja.«
Tretji in četrti odstavek se črtata.
Dosedanji peti odstavek postane novi tretji odstavek. 6. člen
20. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost enega leta oziroma ko je dopolnil starost najmanj enajst mesecev.
Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto, ki ga uskladi z občino ustanoviteljico. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog vrtca.
Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
V skladu z odločbo pristojnega organa ima prednost pri sprejemu v vrtec otrok s posebnimi potrebami. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine.
Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec.
Vrtec o vpisu in vključitvi otroka obvesti tudi občino ustanoviteljico in občino zavezanko za plačilo.«
7. člen
Za 20. členom se dodajo novi 20. a, 20. b, 20. c, 20. č in 20. d člen, ki se glasijo:
»20. a člen
(postopek odločanja komisije)
Komisija obravnava vse vloge na seji v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku z uporabo skrajšanega ugotovitvenega postopka.
Komisija odloča o tem, kateri otroci se sprejmejo v vrtec v skladu s predvidenimi prostimi mesti po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s podatki iz vloge.
20. b člen
(odločitve komisije)
Komisija odloči o tem, kateri otroci so na podlagi kriterijev sprejeti v vrtec, otroke, ki niso sprejeti v vrtec, pa uvrsti na čakalno listo po prednostnem vrstnem redu.
Komisija najpozneje v osmih dneh po seji vsem staršem izda odločbo o sprejemu ali zavrnitvi sprejema otroka v vrtec.
Za otroke, ki so bili sprejeti v vrtec, odločba določa datum vključitve otroka v vrtec in rok za sklenitev medsebojne pogodbe med vrtcem in starši.
Zoper odločitev komisije lahko starši v petnajstih dneh po vročitvi vložijo pritožbo na svet vrtca. Svet vrtca mora o pritožbi odločati v tridesetih dneh po prejemu pritožbe.
Vrtec mora staršem na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v zapisnik komisije, ki je odločala o sprejemu otrok v vrtec.
20. c člen
(domneva za umik vloge za vpis otroka v vrtec)
Če starši ne podpišejo pogodbe z vrtcem v roku, ki jim ga določi vrtec, se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec. V tem primeru se izda sklep o ustavitvi postopka vpisa otroka v vrtec.
20. č člen
(objava informacij)
Vrtec mora na svojih spletnih straneh objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca.
Vrtec na območju občine na njeno zahtevo pošlje podatke iz prejšnjega člena za namen vzpostavitve javno dostopne evidence o stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju.
Vrtec podatke iz prejšnjega odstavka sproti ali najmanj enkrat mesečno pošilja tudi ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo za namen oblikovanja informacijske točke o stanju kapacitet v vrtcih na celotnem območju države na enem mestu.«
8. člen
Tretji odstavek 21. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Predlog letnega delovnega načrta vrtca mora biti pred sprejetjem v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa, usklajen s pristojno službo občine ustanoviteljice.«
9. člen
Za 24. členom se doda novi 24. a člen, ki se glasi:
»24. a člen
(varuh otrok)
Fizična oseba lahko opravlja dejavnost varstva otrok kot varuh otrok, če se vpiše v register pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo. Varuh otrok se vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- da ima končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo, oziroma da izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja;
- da ni bil kaznovan zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Varuh otrok lahko varuje skupino predšolskih otrok, ki ne sme presegati šest otrok prvega starostnega obdobja, osem otrok drugega starostnega obdobja in sedem otrok, kadar je skupina kombinirana.
V register iz prvega odstavka tega člena se vpišejo:
- ime in priimek varuha otrok, rojstni podatki, spol in EMŠO,
- formalna izobrazba.
O vpisu v register se varuhu otrok izda odločba. Varuh otrok opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«
10. člen
26. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca«.
11. člen
27. člen se črta.
12. člen
28. člen se spremeni, tako da se glasi:
»28. člen
(sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina)
Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev.
Cena programa iz prvega odstavka tega člena vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:
- stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo
- stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in
- stroški živil za otroke.
Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče. Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, katerih starši imajo na njenem območju stalno ali začasno prebivališče, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.
Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.
Občina ustanoviteljica javnemu vrtcu zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa.
Metodologijo določanja stroškov, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
Občina ustanoviteljica z vrtcem sklene pogodbo o financiranju.«
13. člen
28. a člen se spremeni, tako da se glasi:
»28. a člen
(izkazovanje stroškov po posameznih elementih)
Vrtec, ki izvaja javno službo, občini ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.
Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v vrtcu, ki izvaja javno službo, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene programov.
O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu javnega vrtca odloči občina ustanoviteljica.«.
14. člen
V 29. členu se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Iz državnega proračuna se vrtcem zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kakor enega otroka, in sicer v višini, ki je staršem določena kot plačilo za program vrtca, v katerega so vključeni mlajši otroci.
Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna vrtcem za sofinanciranje plačil staršev za vrtec določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.«
15. člen
31. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predlaga vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v skladu z izhodišči, ki veljajo za občinski proračun. Ceno programa določi pristojni organ občine ustanoviteljice oziroma koncedentke.
Po določitvi cene mora vrtec z izračunom cene seznaniti starše, občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.«.
16. člen
V 32. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi:
»Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni.«17. člen
Za petim odstavkom 34. člena se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke, vključene v zasebni vrtec, upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.
Sredstva za sofinanciranje plačil staršev iz prejšnjega odstavka se zagotavlja iz državnega proračuna neposredno zasebnim vrtcem.
Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna zasebnim vrtcem za sofinanciranje plačil staršev določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.«
18. člen
V 38. členu se doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»- sredstva za izpeljavo vsakoletnega razpisa javnega natečaja za podelitev znaka »dobra igrača«, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.«
Dosedanja sedma in osma alineja postaneta osma in deveta alineja.
19. člen
40. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.
Vzgojitelj mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje, ustrezne smeri.
Vzgojitelj, ki izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, mora:
- imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri ali
- izpolnjevati pogoje za vzgojitelja in opraviti ustrezen študijski program ustreznega specialnopedagoškega izpopolnjevanja.
Pomočnik vzgojitelja mora imeti:
- srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje ali
- zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki.
Svetovalni delavec mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Organizator zdravstveno-higienskega režima in organizator prehrane morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje ustrezne smeri.«
20. člen
V tretjem odstavku 41. člena se besedna zveza: »ne sme presegati« nadomesti z besedo: »obsega«.
21. člen
V 43. členu se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna.«
22. člen
44. člen se spremeni, tako da se glasi:»Evidenca vpisanih in vključenih otrok vsebuje:
- osebno ime in naslov prebivališča otroka in staršev,
- datum rojstva in spol otroka,
- EMŠO otrok in staršev in davčna številka staršev,
- datum vpisa otroka v vrtec,
- datum vključitve otroka v program vrtca,
- podatki o prisotnosti otrok v vrtcu,
- zdravstvene posebnosti otroka, katerih poznavanje je nujno za otrokovo varnost in za delo z otrokom in
- kontaktni naslov, telefonska številka osebe ali naslov elektronske pošte, ki je dosegljiva vzgojitelju v času otrokovega bivanja v vrtcu.Vrtec zbira osebne podatke o otroku zaradi vodenja postopka vključitve otroka v program vrtca, zaradi ustreznega dela z otrokom pri izvedbi programov in zaradi sodelovanja s starši.
Podatke iz prve, druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka vrtec posreduje občini, v kateri ima vrtec sedež, na njeno zahtevo pa tudi občini otrokovega stalnega prebivališča oziroma za otroka tujca občini začasnega prebivališča, za vzpostavitev centralne evidence vpisanih in vključenih otrok v vrtce na območju občine za namen ugotavljanja potreb in razpoložljivih kapacitet prostih mest v vrtcih na njenem območju.
Podatke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena vrtec pošlje na zahtevo občine, v kateri ima vrtec sedež ali ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo za vodenje in izpeljavo centralnega vpisa otrok v vrtec na območju občine ali države.«
23. člen
Za 46. členom se doda novi 46. a člen, ki se glasi:
»46. a člen
(evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna)
Evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna vsebuje:
- osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,
- EMŠO otrok in staršev,
- navedba programa in vrtca, v katerega je vključen otrok,
- datum vključitve otrok v programe vrtca,
- podatki o ceni programa, v katerega so vključeni mlajši otroci, ki so oproščeni plačila,
- podatek o višini plačilnega razreda, ki je staršem z odločbo občine določen kot plačilo za vrtec,
- datum izpisa otroka iz vrtca.
Vrtci vodijo evidenco iz prejšnjega odstavka za vse starše, ki so v skladu z 32. členom tega zakona za mlajše otroke oproščeni plačila za vrtec.
Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo vodi evidenco iz prvega odstavka tega člena kot centralno zbirko vseh evidenc, ki jih vodijo vrtci o upravičencih do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna.
Za vzpostavitev evidence iz prvega odstavka tega člena vrtci pridobijo podatke iz svojih evidenc, ki jih vodijo v skladu s tem zakonom in jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo za vzpostavitev centralne evidence.
Podrobnejša navodila za obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.«
24. člen
47. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Osebni podatki se zbirajo neposredno od staršev otrok, na katere se podatki nanašajo ter iz drugih uradnih zbirk osebnih in drugih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji upravljajo za to pooblaščeni državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil.«
25. člen
52. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvajata inšpektor, pristojen za šolstvo in inšpektor, pristojen za zdravstvo.«
26. člen
Prvi stavek prvega odstavka 53. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Z globo od 1000 do 2000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost predšolske vzgoje:.«
Za 8. točko prvega odstavka se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. če ne pošilja redno oziroma najmanj enkrat mesečno ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, podatke o stanju kapacitet v vrtcu (20. d člen)«.
Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»Z globo od 500 do 1000 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«
Prehodne in končne določbe
27. člen
Ne glede na določbo prve alineje 24. a člena zakona do leta 2013 izpolnjuje pogoje za varuha otrok tudi oseba, ki ima končano najmanj srednjo poklicno strokovno izobraževanje ali najmanj deset let delovnih izkušenj kot strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja.
28. člen
Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje dela v vrtcih, lahko tudi po uveljavitvi tega zakona opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, in sicer do prenehanja nepretrganega delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.
Ravnatelji vrtcev, ki so na dan uveljavitve tega zakona izpolnjevali predpisane pogoje iz drugega odstavka 40. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo), so lahko imenovani za ravnatelja ne glede na določbo 40. člena tega zakona tudi po uveljavitvi tega zakona.
29. člen
Podzakonske predpise iz tega zakona izda minister, pristojen za predšolsko vzgojo, v štirih mesecih po uveljavitvi zakona.
30. člen
Občine določijo cene programov po metodologiji iz tega zakona najpozneje do 1. januarja 2009.
31. člen
Določbe 28., 28. a, drugega odstavka 29., četrtega odstavka 32. in petega odstavka 34. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2008.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu:
Predlagana sprememba razširja sedanjo obveznost občine, da zagotavlja zadostno število prostih mest v vrtcu, tako da se ugotavljajo potrebe na območju celotne občine in ne zgolj v kraju bivanja staršev.
K 2. členu:
V dosedanji praksi so vrtci zagotavljali predvsem dnevne programe (98 %), izredno malo pa poldnevnih programov in še manj krajših programov, pri katerih zaviralno deluje predvsem določba, ki onemogoča njihovo organiziranje tudi na drugih območjih in ne le v odročnih in demografsko ogroženih krajih. V zakonu naj bi se odpravilo navedeno omejevanje organiziranja krajših programov. Prav tako se za sprostitev organiziranja teh programov predlaga črtanje omejitve, ki določa, da so krajši programi namenjeni le otrokom od tretjega leta starosti. S tem se odpira večja možnost organiziranja in izvajanja krajših programov v praksi, kar bo vplivalo na večji delež vključenih predšolskih otrok v institucionalno predšolsko vzgojo.
K 3. členu:
Sedaj veljavni 16. člen določa razporeditev otrok v starostno homogene, heterogene ali kombinirane oddelke. Definicije, kot jih opredeljuje sedaj veljavna določba, so povzete v definiciji dveh starostnih obdobij, zato po mnenju predlagatelja niso potrebne in so lahko natančneje določene v izvršilnem predpisu. Natančnejše normative za oblikovanje oddelkov bo tudi v bodoče še naprej določal podzakonski predpis.
K 4. členu:
Z namenom zagotovitve kvalitete pedagoškega dela in optimalne organizacije življenja in dela v vrtcu, ki bo usklajena s potrebami otrok, staršev in pogoji dela v vrtcu, se določba 17. člena dograjuje, tako da sočasnost pomočnika vzgojitelja in vzgojitelja ne poteka v času počitka otrok. Določba se dopolnjuje tudi z možnostjo, da krajše programe izvaja ne le vzgojitelj, temveč lahko tudi pomočnik vzgojitelja. S tem se odpravlja ovira pri organiziranju krajših programov v tistih okoljih, kjer interes za organiziranje teh programov obstaja, vendar pa ni ustreznega kadra, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
K 5. členu:
Predlagana sprememba pomeni, da bi se vzgojno-varstvena družina kot posebna oblika izvajanja programa za predšolske otroke omogočila izvajati tudi zasebnemu vzgojitelju, kar sedaj ni mogoče, s tem pa bi se izboljšala dostopnost predšolske vzgoje.
K 6. členu:
Zakon določa, da imajo starši pravico do izbire vrtca in programa za svoje otroke. Težave se v praksi pojavljajo pri evidentiranju vpisa, saj starši vpišejo otroka v več vrtcev, kar vrtcem otežuje organizacijo in izkrivlja podatek o dejanskem vpisu otrok oziroma podatek o zavrnjenem številu otrok v vrtce. Za odpravo teh težav ter za zagotovitev natančnejšega vodenja postopkov vpisa otrok v vrtce, ki bo zagotavljal večjo stopnjo pravne varnosti, se predlaga, da se v zakon vnese določba, ki omogoča, da občina s svojim aktom opredeli potek in izpeljavo vpisa otrok v vrtec na svojem območju ter da je vrtec občini dolžan posredovati vse podatke o vpisu in vključitvi otrok v vrtce. Občina je tudi dolžna vzpostaviti javno dostopno evidenco o stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju.
K 7. členu:
Celoten postopek vpisa, kadar o sprejemu otrok v vrtec odločajo komisije, se v zakonu natančneje ureja, tako da bodo komisije obravnavale vse vloge v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku z uporabo skrajšanega ugotovitvenega postopka.
K 8. členu:
Zaradi nejasnosti sedanjega 21. člena se predlaga njegova dopolnitev, tako da mora vrtec letni delovni načrt v elementih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa uskladiti s strokovno službo občine ustanoviteljice vrtca.
K 9. členu:
Glede na dosedanjo prakso, ki kaže, da je na »sivem« trgu ogromno število ponudnikov nelegalnega varstva, ocenjujemo, da je za ureditev stanja treba omogočiti le-tem, da se pod pogoji, ki jih določa zakon, ustrezno registrirajo. Rešitev, ki se predlaga je, da bi lahko fizična oseba opravljala varovanje otrok na domu kot varuh otrok, če bi se vpisala v register pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo. Pogoji za vpis varuha otrok naj bi bili naslednji:
- imeti mora končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo oziroma izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja,
- izkazana nekaznovanost zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev
Varuh otrok bi lahko varoval skupino predšolskih otrok, ki ne bi presegala šest otrok prvega starostnega obdobja, osem otrok drugega starostnega obdobja in sedem otrok, kadar je skupina kombinirana.
O vpisu varuha otrok v register izda ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, odločbo. Varuh otrok pa bo opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
K 10. členu
Občina je po zakonu ustanovitelj in glavni financer vrtca, zato naj ima po zakonu poleg proračunske inšpekcije tudi občina obveznost in možnost nadzora nad porabo javnih sredstev s strani pristojnega organa (npr. nadzorni odbor).
K 11. členu:
Določba 27. člena se črta, ker gre za vsebino, ki jo ureja Zakon o javnih financah.
K 12., 13. in 15. členu:
V skladu z 28. členom Zakona o vrtcih občine vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačili staršev za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in za materialne stroške v skladu z normativi in standardi. Na podlagi navedene določbe občine financirajo vrtce zgolj na podlagi cene programov, nekatere pa vrtcem zagotavljajo namenska sredstva iz 28. člena zakona. Iz analiz cen je mogoče tudi ugotoviti, da občine nekaterih stroškov ne vključijo v ceno programa vrtca in jih financirajo iz občinskega proračuna dodatno, poleg cene. Navedeno povzroča ne le medsebojne razlike v cenah programov, temveč v sistem financiranja vnaša netransparentnost.
Predlagana rešitev omogoča občini, da v polni meri z vrtcem tako v finančnem načrtu kot tudi v letnem delovnem načrtu vsako leto pripravi izhodišča in predvidi potrebna sredstva za delovanje vrtca, planirano višino in cene programov vrtca pa občina ustrezno predvidi tudi v svojem proračunu ter s tem vrtcu zagotovi realen obseg potrebnih sredstev.
Vrtci bodo morali v bodoče mesečno izkazovati višino stroškov posameznih elementov, ki sestavljajo ceno programov, kar bo omogočalo pregledno financiranje javnega zavoda. Cene programov se bodo tudi v bodoče določale v skladu z metodologijo, ki jo bo s podzakonskim predpisom predpisal minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Metodologija bo določala stroške, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa. Vrtci bodo morali v bodoče z izračunom cene (kalkulacija) seznaniti starše, vse občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
K 14. in 16. členu:
Z namenom razbremenitve družin s plačili za vrtec, ki imajo hkrati v vrtec vključenega več kot enega otroka, se predlaga, da plačajo starši vrtec samo za enega otroka, za ostale otroke pa bi bili plačila oproščeni. Za pokritje stroškov za otroke, ki bi bili plačila oproščeni, se bodo sredstva vrtcem zagotovila iz državnega proračuna, iz občinskega proračuna pa se bo še naprej, kot do sedaj, zagotavljala razlika med plačilom staršev in ceno programa, v katerega je otrok vključen.
K 17. členu:
Sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna za mlajše otroke bodo deležni starši, ki imajo otroke vključene v zasebne vrtce. Ker zasebni vrtci prosto oblikujejo cene svojih programov, prav tako pa tudi avtonomno določajo višino plačil staršev, rešitev predvideva, da se delež sofinanciranja iz državnega proračuna nameni v enakem obsegu, kot če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo.
K 18. členu:
Člen vzpostavlja neposredno pravno podlago, da ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vsako leto razpiše javni natečaj, v katerem se po predpisanem postopku izberejo igrače, ki jim minister podeli znak »dobra igrača«. Ta znak omogoča staršem, da za svoje otroke izberejo kvalitetno in varno igračo.
K 19. in 28. členu:
Predlagana sprememba 40. člena pomeni uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06) ter sprejetjem Zakona o strokovnih znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).
K 20. členu:
Sprememba določbe je predlagana zaradi večje jasnosti določanja obsega neposrednega dela z otroki, ki ga morata opraviti vzgojitelj in pomočnika vzgojitelja.
K 21. členu:
Določba daje pravno podlago za vzpostavitev nove evidence upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna, ki jo bodo vzpostavili vrtci. Podatke iz evidence bodo vsi vrtci posredovali ministrstvu, ki bo o upravičencih vzpostavilo centralno evidenco.
K 22., 23. in 24. členu:
Navedene določbe natančneje opredeljujejo evidenco vpisanih in vključenih otrok v vrtce, ki jo že sedaj vodijo vrtci, tako da evidenca vsebuje nekatere nove podatke, kot na primer datum vpisa in vključitve otroka v vrtec, EMŠO in davčno številko staršev in otrok, kar je potrebno za zagotovitev pravic in dolžnosti staršev ter občin, ki so staršem dolžne zagotavljati dovolj kapacitet v javnih vrtcih in sofinancirati iz javnih sredstev razliko med ceno programa in njihovim plačilom. Podatke iz navedene evidence bo vrtec v bodoče posredoval tudi občini z namenom, da bo občina lahko na svojem območju vzpostavila centralno evidenco vseh vpisanih in vključenih otrok na njenem območju, s tem pa bo imela pregled nad dejanskimi potrebami staršev po vključitvi otrok v vrtec, kot tudi nad razpoložljivimi kapacitetami v vrtcih na njenem območju. Podatke iz navedene evidence bo vrtec v bodoče posredoval tudi ministrstvu z namenom, da se v primeru prenosa centralnega vpisa otrok v okviru države ali pokrajine zagotovi potrebne podatke.
Za zagotovitev sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna, bodo vrtci vzpostavili posebno evidenco upravičencev, podatke iz evidence pa bodo posredovali ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, ki bo vzpostavilo centralno zbirko o upravičencih do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna.
Določba 24. člena določa, da se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
K 25. členu:
Po sedanji določbi izvaja nadzor nad Zakonom o vrtcih inšpektor, pristojen za šolstvo, v bodoče pa mora zakon določiti tudi stvarno pristojnost inšpektorja za zdravstvo, in sicer v delu zakona, na podlagi katerega podzakonski predpis določa normative in standarde za prostor in opremo vrtca.
K 26. členu:
S prevzemom evra se sedanje kazenske določbe, izražene v tolarjih, nadomestijo z denarnimi zneski v evrih. Doda se tudi nov prekršek za kršitev 20. d člena tega zakona, ki določa obveznost vrtcev, da redno oziroma najmanj enkrat mesečno ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, posredujejo točne podatke o stanju njihovih kapacitet.
K 27. členu:
Prehodna določba omogoča, da se do leta 2013 kot varuh otrok registrira tudi oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, če ima končano srednjo poklicno strokovno izobraževanje ali najmanj deset let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja.
K 29. členu:
Prehodna določba določa, da minister izda podzakonske predpise iz tega zakona, s katerim bo podrobneje določen način zagotavljanja dodatnih namenskih sredstev občinam za sofinanciranje plačil staršev za vrtec v štirih mesecih po uveljavitvi zakona.
K 30. členu:
Prehodna določba določa obveznost občin, da najkasneje do 1. 1. 2009 na novo določijo cene programov vrtcev v skladu z zakonom in na njegovi podlagi sprejetim podzakonskim predpisom.
K 31. in 32. členu:
Določbi opredeljujeta vacatio legis in začetek uporabe 29.a. 32. in 34. člena zakona s 1. 9. 2008.
IV. ČLENI, KI SE SPREMINJAJO
10. člen
(zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe)
Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.
14. člen
(programi v vrtcu)
Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:
– dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,
– poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično in
– krajše programe, ki trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev.
Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.
Krajši programi so namenjeni otrokom od tretjega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.
Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo.
Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.
Vzgojno delo v vrtcu poteka v oddelkih.
Otroci so razporejeni v starostno homogene, heterogene ali kombinirane oddelke.
V homogene oddelke so vključeni otroci v starostnem razponu enega leta.
V heterogene oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja.
V kombinirane oddelke so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.
17. člen
(število otrok in število delavcev v oddelku)
Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok.
Pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prvi odstavek tega člena, za največ dva otroka v oddelku.
Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja se zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov.
Krajši program lahko izvaja vzgojitelj.
Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
18. člen
(vzgojnovarstvene družine)
Vrtec lahko organizira vzgojo in varstvo otrok tudi v vzgojnovarstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu, ali zasebni vzgojitelj.
Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo.
Vrtec sklene z zasebnim vzgojiteljem iz prejšnjega odstavka pogodbo na podlagi objavljenega javnega razpisa.
Za pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določila zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki urejajo pogodbo o koncesiji.
Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
20. člen
(vpis in sprejem otrok)
Javni vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav vse leto.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok.
Sestavo in način dela komisije iz prejšnjega odstavka ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi svet vrtca v soglasju z ustanoviteljem. Komisijo imenuje ravnatelj.
Starši morajo ob sprejemu otroka v vrtec priložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok s posebnimi potrebami.
21. člen
(letni delovni načrt)
Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.
Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in obratovalni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa.
Pred sprejemom letnega delovnega načrta mora vrtec z občinsko upravo občine ustanoviteljice uskladiti vse tiste elemente, ki imajo finančne posledice za zagotavljanje sredstev s strani ustanovitelja.
26. člen
(finančni nadzor)
Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.
Namensko porabo javnih sredstev v vrtcih nadzoruje organ šolske inšpekcije.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih vrtec pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu z aktom o ustanovitvi, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.
Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki določi minister.
28. člen
(sredstva lokalne skupnosti)
Iz proračuna lokalne skupnosti se za razliko med ceno programov in plačilom staršev zagotavljajo sredstva za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in za materialne stroške v skladu z normativi in standardi.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja lokalna skupnost, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče. Lokalna skupnost zagotavlja tudi sredstva za otroke, katerih starši imajo na njenem območju začasno prebivališče, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.
V proračunu lokalne skupnosti se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.
28. a člen
(zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov, ki niso všteti v ceno programa)
Sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki niso všteti v ceno programa, vrtcu zagotavlja lokalna skupnost ustanoviteljica.
29. člen
(državni proračun)
Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo sredstva za:
– oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih bolnišnicah, k delovanju katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,
– oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,
– plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in
– del sredstev za investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih območjih.
31. člen
(določitev cene programov)
Cene programov iz prejšnjega člena na predlog vrtca določi ustanovitelj oziroma koncedent.
Metodologijo oblikovanja cen programov v vrtcih, ki opravljajo javno službo, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
32. člen
(določanje plačila staršev)
Plačilo staršev določi lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.
Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.
Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine.
Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.
Ne glede na določbo tega člena plačujejo starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno programa v katerega je otrok vključen.
Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva lokalne skupnosti iz drugega odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti lokalne skupnosti za posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju lokalne skupnosti, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85% teh sredstev.
Za uveljavitev pravice iz prejšnjega odstavka vodi zasebni vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, podatke iz te evidence pa posreduje lokalni skupnosti, ki je po tem zakonu dolžna zasebnemu vrtcu zagotavljati javna sredstva.
V primeru, da na območju lokalne skupnosti ni javnega vrtca, se obseg sredstev iz tega člena, izračuna na podlagi povprečnih kazalcev, ki veljajo za območje Republike Slovenije in jih pred začetkom šolskega leta objavi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
34. člen
(pogoji za financiranje)
Zasebnim vrtcem pripadajo sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
– če izvajajo najmanj poldnevni program,
– če imajo vključenih najmanj za dva oddelka predšolskih otrok,
– če imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev za izvedbo
programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi in
– če so dostopni vsem otrokom.
Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva lokalne skupnosti iz drugega odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti lokalne skupnosti za posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju lokalne skupnosti, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85% teh sredstev.
Za uveljavitev pravice iz prejšnjega odstavka vodi zasebni vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, podatke iz te evidence pa posreduje lokalni skupnosti, ki je po tem zakonu dolžna zasebnemu vrtcu zagotavljati javna sredstva.
V primeru, da na območju lokalne skupnosti ni javnega vrtca, se obseg sredstev iz tega člena izračuna na podlagi povprečnih kazalcev, ki veljajo za območje Republike Slovenije in jih pred začetkom šolskega leta objavi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
38. člen
Za dejavnost predšolske vzgoje se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo:
– sredstva za raziskovalno in eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko dejavnost,
– sredstva za strokovna posvetovanja,
– sredstva za šolo za ravnatelje,
– sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov,
– sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin,
– sredstva za otroško in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature,
– sredstva za nacionalno nagrado za strokovne delavce in
– sredstva za mednarodno dejavnost.
40. člen
(izobrazbeni pogoji)
Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.
Vzgojitelj v razvojnem oddelku, ki izvaja prilagojen program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, mora imeti stopnjo izobrazbe, predpisano za vzgojitelja predšolskih otrok in specialno pedagoško izobrazbo.
V oddelku vrtca, v katerega so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami, lahko opravlja vzgojno delo poleg vzgojitelja predšolskih otrok tudi vzgojitelj s specialno pedagoško izobrazbo.
Vzgojitelji predšolskih otrok morajo imeti:
– višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem oziroma študijskem programu za področje predšolske vzgoje ali
– visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in opravljen izobraževalni oziroma študijski program za izpopolnjevanje za področje predšolske vzgoje.
Pomočnik vzgojitelja mora imeti:
– srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje ali
– zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki.
Svetovalni delavci morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Organizator zdravstveno higienskega režima in organizator prehrane morata imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
41. člen
(obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja)
Delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.
Delovna obveznost pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki ne sme presegati 30 ur, delo pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.
43. člen
(zbirke podatkov v vrtcu)
Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov:
1. evidenco vpisanih in vključenih otrok,
2. evidenco plačil staršev,
3. evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč in
4. evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu.
44. člen
(evidenca vpisanih in vključenih otrok)
Evidenca vpisanih in vključenih otrok vsebuje:
– ime, priimek in prebivališče otroka in staršev,
– datum rojstva in spol otroka,
– naslov, telefonska številka osebe, ki je dosegljiva vzgojitelju v času otrokovega bivanja v vrtcu in
– zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za otrokovo varnost in za delo z otrokom.
Vrtec zbira osebne podatke o otroku zaradi ustreznega dela z otroki pri izvedbi programov in zaradi sodelovanja s starši.
47. člen
(način zbiranja podatkov)
Osebni podatki se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
52. člen
(nadzor nad izvrševanjem zakona)
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo.
53. člen
(odgovorna oseba)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba vrtca:
– če je v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih več kot 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja več kot 22 otrok (prvi odstavek 17. člena),
– če sta v oddelku prvega starostnega obdobja vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja hkrati prisotna manj kot šest ur in v oddelku drugega starostnega obdobja manj kot štiri ure (drugi odstavek 17. člena),
– če zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje pogojev (40. člen),
– če ne vodi predpisanih zbirk podatkov (43., 44., 45., 46., 47., 48., 49. in 50. člen).
| Zadnja sprememba: 01/18/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |