Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-2411-0069
Številka: 00721-2/2007/8
Ljubljana, 22.02.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 110. redni seji dne 22.02.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNEM ČASU IN OBVEZNIH POČITKIH MOBILNIH DELAVCEV TER O ZAPISOVALNI OPREMI V CESTNIH PREVOZIH,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.
Sprememba zakona je ob dejstvu, da gre za manj zahtevno spremembo in dopolnitev zakona potrebna čim prej, saj bo na ta način možna pravočasna prilagoditev zakona določbam Uredbe 561/2006/ES in bo možen pravočasni prenos Direktive 2006/22/ES v slovenski pravni red.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- mag. Janez Božič, minister za promet,
- dr. Peter Verlič, državni sekretar na Ministrstvu za promet,
- Ljubo Zajc, generalni direktor na Ministrstvu za promet.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2006-2411-0069
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNEM ČASU IN OBVEZNIH POČITKIH MOBILNIH DELAVCEV TER O ZAPISOVALNI OPREMI V CESTNIH PREVOZIH
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Leta 1969 je bilo v Evropski skupnosti uvedeno obvezno beleženje voznikovih dejavnosti, in sicer je bila 25. marca tega leta sprejeta Uredba Sveta (EGS) št. 543/69 o uskladitvi določene socialne zakonodaje glede cestnega prometa. Beleženje je izvajal voznik sam; svoje dnevne aktivnosti je moral zapisovati v beležko.
Z Uredbo Sveta (EGS) 3821/85 je bil uveden tahograf, mehanska naprava, ki deluje tako, da zapisuje voznikove aktivnosti (čas vožnje, odmori, čas počitka) na papirnate kolute. Te aktivnosti so bile ponovno opredeljene z Uredbo Sveta (EGS) št. 3820/85. Zaradi uvedbe novih značilnosti beleženja je bila sprejeta Direktiva Sveta 88/599/EGS, ki je določala različne načine nadzorovanja voznikovih aktivnosti, tako na cesti kakor tudi v prostorih podjetja.
Tahografi so bili sprva zasnovani z zamislijo, da se je voznik pripravljen nadzorovati in zato niso bili (zadostno) zaščiteni pred ponarejanjem podatkov (zapisov). Prihajalo je do goljufij, kar je poslabševalo položaj prevoznikov, ki so pravila spoštovali. Zaradi tega, pa tudi zaradi izboljševanja cestne varnosti (predvsem zaradi boljšega nadzora nad počitki voznikov), se je začela uvajati nova generacija digitalnih tahografov, ki omogočajo višjo varnostno raven in odpravljajo omenjene pomanjkljivosti.
Komisija namerava z digitalnimi tahografi v naslednjih letih nadomestiti običajne (analogne) tahografe. Pravno osnovo predstavlja Uredba (EGS) št. 2135/98 s Prilogo IB, ki je dopolnila Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85, ki vsebuje Prilogi I in II. V letu 2002 je bila sprejeta še Uredba Komisije (ES) št. 1360/2002, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 in Uredbo (EGS) št. 2135/98, predvsem njeno Prilogo IB, ki natančno opredeljuje tehnične značilnosti digitalnega tahografa in tahografskih kartic.
Poleg sodobnejše snemalne opreme prinaša uvajanje digitalnih tahografov tudi novosti, in sicer uvedbo tahografskih kartic (voznikove kartice, kartice nadzornega organa, prevoznikove kartice in kartice delavnic). Te kartice so namenjene identifikaciji oseb ali ustanov, vključenih v ta proces ter beleženju podatkov in nadzoru.
V zvezi z uvedbo digitalnih tahografov v Republiki Sloveniji je bil sprejet poseben nacionalni zakon, in sicer Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/05, 127/06). Digitalni tahografi so bili v Republiki Sloveniji uspešno uvedeni v roku, ki je bil predpisan z novo Uredbo (ES) št. 561/2006, in sicer s 1. majem 2006. Omenjena uredba začne veljati 11. aprila 2007, z izjemo nekaterih členov (med njimi je tudi člen, iz katerega izhaja obvezna uvedbo digitalnih
tahografov s 1. majem 2006).
Dne 11. aprila 2006 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (v nadaljnjem besedilu; Uredba 561/2006/ES), ki v členu 28 razveljavlja Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in jo nadomešča z Uredbo 561/2006/ES.
Istega dne je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena tudi Direktiva 2006/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS, ki razveljavlja Direktivo Sveta 88/599/EGS.
Omenjena predpisa ponovno opredeljujeta, pojasnjujeta ter posodabljata nekatere zadeve glede socialne zakonodaje. Poleg tega tudi razveljavljata Uredbo 3820/85/EGS in Direktivo Sveta 88/599/EGS ter spreminjata Uredbo 3821/85/EGS. Zaradi tega je potrebno nacionalni zakon v vseh določbah, ki so v povezavi z novima EU predpisoma, smiselno spremeniti in popraviti.
Tako je potrebno smiselno spremeniti sklicevanja na Uredbo 561/2006/ES in Direktivo 2006/22/ES ter v povezavi s tem tudi popraviti določene člene zakona.
Poleg tega se v zakon uvaja pojem »čas pripravljenosti«. To je potrebno zaradi tega, ker Uredba 561/2006/ES v tretji alinei četrtega odstavka 26.člena navaja pojem »čas pripravljenosti«. Omeniti je potrebno še, da se nova uredba tudi neposredno sklicuje na Direktivo 2002/15/ES. Da bo naš zakon natančneje povzel besedilo Direktive 2002/15/ES, se popravlja tudi podtočka a) 3. točke 3. člena.
V drugem odstavku 2. člena Uredbe 3820/85/EGS je predpisano področje uporabe AETR. Glede na to, da je omenjena uredba razveljavljena z Uredbo 561/2006/ES, je v tej novi uredbi zadeva urejena v tretjem odstavku 2. člena, zaradi česar so prav tako potrebne spremembe zakona (tudi kazenske določbe).
Glede na novo uredbo in direktivo pa so zadeve, ki jih je potrebno urediti v tem predlogu zakona še posebej opredeljene v nadaljevanju te točke.
Direktiva 2006/22/ES
Iz 2.člena Direktive 2006/22/ES izhajajo tudi obveznosti držav članic glede izvedenih nadzorov (kolikšen delež v določenem časovnem obdobju). V izračun za obvezo nadzorov je potrebno zajeti podatke o vozilih opremljenih s tahografom. Omenjeni podatki so osnova za celoten sistem nadzora. Dodana alinea k 13. členu osnovnega zakona bo torej predstavljala osnovo za vzpostavitev usklajene evidence o tahografih, kar bo naši državi omogočilo tudi izpolnjevanje obveznosti glede na zgoraj navedene določbe socialne zakonodaje.
Iz 5.člena Direktive 2006/22/ES izhaja, da države članice najmanj šestkrat na leto izvedejo usklajene ukrepe cestnega preverjanja voznikov in vozil, za katere se uporabljata uredbi (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85. Take ukrepe izvedejo nadzorni organi dveh ali več držav članic hkrati, vsak na svojem ozemlju.
Iz drugega odstavka 8.člena Direktive 2006/22/ES pa izhaja, da si države članice prizadevajo vzpostaviti sisteme za elektronsko izmenjavo podatkov. Ta izmenjava podatkov se nanaša na poročanje o kršitvah glede socialne zakonodaje. Zaradi navedenega je tudi predlagan nov tretji odstavek 35. člena zakona.
Iz 9. člena nove Direktive 2006/22/ES izhaja, da države članice vzpostavijo sistem ocenjevanja tveganja za podjetja na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev določb socialne zakonodaje, ki jih stori posamezno podjetje. Navaja še, da se bodo podjetja z visoko stopnjo tveganja preverjala natančneje in pogosteje.
Z novim členom zakona se v Republiki Sloveniji postavlja pravna osnova za postavitev sistema ocenjevanja tveganja.
Iz drugega odstavka 11. člena Direktive 2006/22/ES izhaja da države članice vzpostavijo skupne programe usposabljanja o najboljši praksi, ki potekajo najmanj enkrat letno in omogočijo vsaj enkrat letno izmenjave osebja organov za zvezo znotraj Skupnosti z enakovrednimi organi v drugih državah članicah.
Z dopolnitvijo zakona bo omogočeno, da minister, pristojen za promet predpiše program usposabljanja tudi za tehnike delavnic in nadzorne organe. Na ta način se bo v okviru predpisanega programa usposabljanja prenašala najboljša praksa na tehnike delavnic, ki imajo v celotnem sistemu zapisovalnih naprav eno od najpomembnejših nalog s pravilno nastavitvijo in kontrolo zapisovalnih naprav in na organe, ki izvajajo nadzor voznikov in prevoznikov na cesti in v podjetjih.
Iz tretjega odstavka 11. člena Direktive 2002/15/ES izhaja, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 12(2) pripravi elektronski in natisljiv obrazec, ki se uporabi, ko je bil voznik na bolniškem ali letnem dopustu ali ko je voznik vozil kako drugo vozilo, izvzeto s področja uporabe Uredbe (EGS) št. 3820/85, v obdobju, navedenem v prvi alinei prvega pododstavka sedmega odstavka 15. člena Uredbe (EGS) št. 3821/85.
Z dopolnitvijo zakona je tako že podana pravna podlaga, ki se bo lahko uporabila, ko bo Komisija pripravila ustrezen obrazec.
Uredba 561/2006/ES
Iz 1. člena Uredbe 561/2006/ES izhaja, da je cilj določb te uredbe pospeševati boljše spremljanje in prakso izvrševanja držav članic ter boljšo delovno prakso v sektorju cestnega prevoza. Iz 18.člena uredbe pa izhaja, da države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.
Iz 13. člena Uredbe 561/2006/ES izhaja, da v primeru, če to ne posega v cilje iz člena 1 te uredbe, lahko vsaka država članica na svojem ozemlju ali s soglasjem zadevnih držav na ozemlju drugih držav članic odobri izjeme od členov 5 do 9 in dovoli te izjeme, če so izpolnjeni posamezni pogoji, ki se uporabljajo za prevoze, ki so navedeni v točkah (a) do (p) tega člena. Glede na omenjene določbe Republika Slovenija z zakonom omogoča vse izjeme, ki jih je za področje naše države možno upoštevati ter so bile usklajene s socialnimi partnerji.
Iz 15. člena Uredbe 561/2006/ES izhaja, da države članice zagotovijo, da za voznike vozil iz točke a) 3. člena omenjene uredbe veljajo nacionalna pravila, ki zagotavljajo ustrezno zaščito glede dovoljenega časa vožnje in obveznih odmorov ter časa počitka. V Republiki Sloveniji je bila sprejeta odločitev, da za navedene voznike veljajo tista pravila kot za mobilne delavce.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Namen tega predloga zakona je v spremembi zakona zaradi novih EU predpisov, ki se nanašata na socialno zakonodajo (Direktiva 2006/22/ES in Uredba 561/2006/ES).
Zadeva bo urejena tako, da se spremenijo sklicevanja na Uredbo 3820/85/EGS, ki se razveljavlja, v sedaj veljavnem zakonu na sklicevanja na novo uredbo. V tem smislu se popravi tudi sklicevanje na Direktivo 2006/22/ES.
V povezavi z novimi EU predpisi so smiselno popravljeni tudi nekateri členi zakona.
S 3. členom (nov 2.a člen) se ureja tudi področje prevozov skupine otrok, in sicer so določena pravila po katerih se morajo držati vozniki, ki prevažajo skupine otrok.
Zatem se določajo nacionalna pravila za voznike vozil iz točke a) 3.člena Uredbe 561/2006/ES (avtobusne linije do 50 km), in sicer v skladu s 15. členom nove uredbe. V Republiki Sloveniji je bila sprejeta odločitev, da za navedene voznike veljajo tista pravila kot za mobilne delavce.
Poleg tega so v tem členu opredeljene izjeme v povezavi z omenjeno novo uredbo. To pomeni, da v primerjavi s trenutno ureditvijo, za prevoze z določenimi kategorijami vozil ne bodo več veljale določbe tega zakona, Uredbe 3821/85/EGS, Uredbe 561/2006/ES in AETR. Glede na omenjene določbe Republika Slovenija z zakonom omogoča vse izjeme, ki jih je za področje naše države možno upoštevati ter so bile usklajene z socialnimi partnerji.
S 7. členom je podana pravna podlaga glede posebnega obrazca Komisije.
Dopolnitev 13. člena zakona (8. člen predloga zakona) ter nov 16.a člen (9. člen predloga zakona) bosta predstavljala osnovo za vzpostavitev usklajene evidence o tahografih, kar bo naši državi omogočilo tudi izpolnjevanje obveznosti glede novo uredbo in direktivo. Poleg tega bo omogočeno tudi učinkovito izvajanje nadzora nad delavnicami in sicer za spremljanje stanja izvedenih nalog delavnic v zvezi s tahografi in napravami za omejevanje hitrosti.
Z vzpostavitvijo enotne evidence tahografov na državnem nivoju bo Republika Slovenija razpolagala s podatki o vozilih, ki so opremljeni s tahografi in ki so vključena v opravljanje prevozov blaga in oseb, pri katerih je potrebno upoštevati socialno zakonodajo za mobilne delavce.
Predlog zakona bo tudi omogočil, da minister, pristojen za promet predpiše program usposabljanja za tehnike delavnic in nadzorne organe. Prvo bo prispevalo k strokovnemu delu tehnikov v delavnici, drugo bo pa prispevalo k kvalitetnejšemu in bolj usklajenemu nadzoru v Republiki Sloveniji.
Poleg tega pa bo podana možnost, da se kartica nadzornega organa izda tudi drugim pristojnim organom, ki so pooblaščeni za izvajanje nadzora glede podatkov iz zapisovalne opreme.
Glede na 5.člen Direktive 2006/22/ES je z 12. členom opredeljeno, da morajo nadzorni organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona periodično izvajati koordinirane akcije nadzora skupaj s pristojnimi organi dveh ali več držav članic Evropske unije, kar bo vsekakor prispevalo k učinkovitejšemu nadzoru nad določbami socialne zakonodaje.
Predlog zakona v 13. členu omogoča vzpostavitev sistema za elektronsko izmenjavo podatkov, s čimer bo zadoščeno določbi drugega odstavka 8. člena Direktive 2006/22/ES. Ta izmenjava podatkov se nanaša na področje izvajanja določb socialne zakonodaje.
Poleg tega se vzpostavlja tudi pravna podlaga za vzpostavitev sistema ocenjevanja tveganja za podjetja. Iz 9.člena nove Direktive 2006/22/ES namreč izhaja, da države članice vzpostavijo sistem ocenjevanja tveganja za podjetja na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev določb socialne zakonodaje, ki jih stori posamezno podjetje. To bo pripomoglo, da se bodo podjetja z visoko stopnjo tveganja preverjala natančneje in pogosteje.
Predlog zakona tudi prilagaja kazenske določbe osnovnega zakona, in sicer glede na določila nove uredbe; poleg tega se zneski glob, ki so izraženi v tolarjih, s predlogom zakona predpišejo v eurih.
V prehodnih in končnih določbah predlog zakona določa ureditev, dokler ne bo predpisan program usposabljanja ter določa tahografskim delavnicam rok, kdaj so dolžne začeti vnašati podatke iz novega 16.a člena v evidenco tahografov. Nazadnje pa določa še rok uveljavitve zakona.
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
I. Ime predloga zakona,predpisa ali drugega vladnega gradiva:
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev in o zapisovalni opremi
|
 | Tekoče leto (t) | t+1 | t+2 | t+3 |
| Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna | 0 | 0 | 0 | 0 |
| Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva | 0 | 0 | 0 | 0 |
II. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene po naslednjih proračunskih postavkah (PP) s predvidenimi zneski:
|
Šifra PP | Ime proračunske postavke | Ime proračunskega uporabnika | Znesek za tekoče leto (t) | Znesek za t+1 |
| 2909 | Investicije in investicijsko | | | |
| vzdrževanje državnih organov | 2418 PIRS | 10 432,31 | 0 |
| 4038 | Računalniške storitve | 2415 DRSC | 41 729,26 | 10 432,31 |
SKUPAJ: | 52 161,57 | 10 432,31 |
| Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz naslednjih PP: |
Šifra PP | Ime proračunske postavke | Ime proračunskega uporabnika | Znesek za tekoče leto (t) | Znesek za t+1 |
| | | | |
| | | | | |
| | | | |
SKUPAJ: | | |
| Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna: |
Novi prihodki | Znesek za tekoče leto (t) | Znesek za t+1 |
| | |
| | |
| | |
| SKUPAJ: | | |
Obrazložitev:
Iz proračuna Republike Slovenije bosta financirani naslednji zadevi:
1. Vzpostavitev usklajene evidence o tahografih
Vzpostavitev usklajene evidence o tahografih, ki bo združena v evidenci registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, bo nadzornim organom omogočilo izpolnjevanje obveznosti glede kontrole vozil, ki so opremljeni s tahografom oziroma spremljanja obveznih obdobnih dvoletnih pregledov, ter učinkovito in podrobno kontrolo dela delavnic in tehnikov.
Z vzpostavitvijo enotne evidence tahografov na državnem nivoju bo Republika Slovenija razpolagala s podatki o vozilih, ki so opremljeni s tahografi in ki so vključena v opravljanje prevozov blaga in oseb, pri katerih je potrebno upoštevati socialno zakonodajo za mobilne delavce. Vzpostavljen bo tudi pregled nad vozili, ki so opremljeni z napravami za omejevanje hitrosti.
Poleg tega pa bo naši državi omogočilo izpolnjevanje obveznosti glede na zgoraj navedene določbe socialne zakonodaje.
2. Vzpostavitev sistema za elektronsko izmenjavo podatkov
Iz drugega odstavka 8.člena Direktive 2006/22/ES pa izhaja, da si države članice prizadevajo vzpostaviti sisteme za elektronsko izmenjavo podatkov. Ta izmenjava podatkov se nanaša na poročanje glede izvajanja določb socialne zakonodaje. Do realizacije zadeve bo prišlo s strani Prometnega inšpektorata RS v primeru za to izražene potrebe.
Sredstva za izvajanje zakona so v državnem proračunu za leti 2007 in 2008 zagotovljena ter se ne predvidevajo dodatne obremenitve za državni proračun.
Zakon ne bo povzročil finančnih posledic za druga javna finančna sredstva.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU
Republika Avstrija
Glede projekta uvedbe digitalnih tahografov je bil v Avstriji izveden javni razpis. V okviru tega so našli ponudnike za izdelavo kartic , personalizacijo kartic, generatorja osebnega identifikacijskega gesla (PIN) za kartice tahografskih delavnic, preverjanje personaliziranih snemalnih naprav po vgradnji v vozila, izdelavo in poročilo načrta izdelave in kvalitete izvajalcev, izdelavo varnostnih elementov, zapečatenje dokončno personaliziranih kartic in odpošiljanje kartic imetnikom.
Področje nadzora je urejeno v skladu z določbami predpisov EU (Uredba 3820/85/EGS, Uredba 3821/85/EGS, Direktiva 88/599/EGS). V okviru projekta »Monitoring of the Implementation of Digital Tachograph« (v nadaljevanju: MIDT), ki se izvaja po pogodbi in ob sodelovanju z Evropsko komisijo ter je zadolžen za spremljanje uvedbe digitalnega tahografa v EU, so bile podane enotne smernice glede izvajanja nadzora. Te smernice so zajete v posebnem obrazcu ”Roadside Check Form”, ki ga bodo članice EU prevedle in uporabljale za izvajanje nadzora. Omenjeni obrazec, ki predstavlja okvir izvajanja nadzora, je potrdila tudi Evropska Komisija.
Enotne smernice omenjenega projekta, ki se nanašajo na tahografske delavnice, so tudi podlaga za vzpostavitev sistema tahografskih delavnic.
Zaradi novih EU predpisov (Direktiva 2006/22/ES in Uredba 561/2006/ES) bodo po potrebi smiselno popravili nacionalno zakonodajo, pri čemer bodo upoštevana tudi priporočila projekta MIDT.
Republika Irska
Tudi v Republiki Irski je bil v zvezi z digitalnimi tahografi izveden razpis, s katerim so iskali način upravljanja tahografskih kartic, idejno zasnovo storitve personalizacije za tahografske kartice digitalnih tahografov in dodeljevanje ključev. Glede vzpostavitve sistema je bila sprejeta ustrezna nacionalna zakonodaja.
Kar se tiče področja nadzora, je to urejeno v skladu z določbami predpisov EU (Uredba 3820/85/EGS, Uredba 3821/85/EGS, Direktiva 88/599/EGS). V okviru projekta MIDT so bile podane enotne smernice glede izvajanja nadzora. Te smernice so zajete v posebnem obrazcu ”Roadside Check Form”, ki ga bodo članice EU prevedle in uporabljale za izvajanje nadzora. Omenjeni obrazec, ki predstavlja okvir izvajanja nadzora, je potrdila tudi Evropska Komisija.
Enotne smernice omenjenega projekta, ki se nanašajo na tahografske delavnice, so tudi podlaga za vzpostavitev sistema tahografskih delavnic.
Zaradi novih EU predpisov (Direktiva 2006/22/ES in Uredba 561/2006/ES) bodo po potrebi smiselno popravili nacionalno zakonodajo, pri čemer bodo upoštevana tudi priporočila projekta MIDT.
Republika Italija
Izvedbo in funkcioniranje sistema digitalnih tahografov so v Republiki Italiji v celoti prepustili zasebnemu sektorju, ki je vzpostavil celoten sistem. Ob tem so tudi sprejeli ustrezen nacionalni zakon, ki ureja področje socialne zakonodaje v povezavi z EU predpisi s tega področja.
Tudi pri njih je področje nadzora urejeno v skladu z določbami predpisov EU (Uredba 3820/85/EGS, Uredba 3821/85/EGS, Direktiva 88/599/EGS). V okviru projekta MIDT so bile podane enotne smernice glede izvajanja nadzora. Te smernice so zajete v posebnem obrazcu ”Roadside Check Form”, ki ga bodo članice EU prevedle in uporabljale za izvajanje nadzora. Omenjeni obrazec, ki predstavlja okvir izvajanja nadzora, je potrdila tudi Evropska Komisija.
Enotne smernice omenjenega projekta, ki se nanašajo na tahografske delavnice, so tudi podlaga za vzpostavitev sistema tahografskih delavnic.
Zaradi novih EU predpisov (Direktiva 2006/22/ES in Uredba 561/2006/ES) bodo po potrebi smiselno popravili nacionalno zakonodajo, pri čemer bodo upoštevana tudi priporočila projekta MIDT.
Pravni red Evropske skupnosti
Predlagani zakon je usklajen s pravnim redom Evropskih skupnosti. Tako predlagani zakon spreminja in dopolnjuje osnovni zakon s tega področja.
Osnovni zakon je določal za izvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in za izvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z vsemi spremembami, pristojne organe in njihove naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način podelitve teh pooblastil, uradne evidence za izvedbo ter globe za prekrške, ki pomenijo kršitve teh uredb. Hkrati pa je omenjeni zakon v slovenski pravni red prenesel Direktivo Sveta 88/599/EGS, ki ureja nadzorne postopke za izvedbo omenjenih uredb in Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/15/ES, ki podrobneje ureja nekatera vprašanja delovnega časa mobilnih delavcev.
Države članice EU (vključno s Slovenijo) so tako sprejele nacionalne predpise, ki predpisujejo navedene zadeve, ki v okviru predpisov EU niso opredeljene.
Dne 11. aprila 2006 sta bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena dva nova predpisa, in sicer Direktiva 2006/22/ES in Uredba (ES) št. 561/2006, ki se nanašata na socialno zakonodajo.
Uredba (ES) št. 561/2006 spreminja prej omenjeno Uredbo 3821/85/EGS ter razveljavlja Uredbo 3820/85/EGS. Direktiva 2006/22/ES pa razveljavlja prav tako prej omenjeno Direktivo Sveta 88/599/EGS.
Glede na to, da sta omenjena nova EU predpisa povezana z osnovnim zakonom, ga je potrebno spremeniti.
Za tahografske delavnice, nadzor in izdajanje kartic so izhodišče predstavljali zgoraj navedeni predpisi EU s področja socialne zakonodaje ter glede na te predpise oblikovane smernice in dokumenti projekta MIDT.
5. Druge posledice, ki jih bo imel zakon
Zakon ne bo imel drugih posledic.
II.BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/05 in 127/06) se 1. točka 1. člena spremeni tako, da se glasi:
" 1. Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L št. 102 z dne 11.4.2006, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 561/2006/ES.".
2. člen
V prvem podstavku 2. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
"1. Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L št. 102 z dne 11.4.2006, str. 35); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/22/ES.".
Črtata se drugi in tretji odstavek.
3. člen
Za 2. členom se doda novi 2.a člen, ki se glasi:
"2.a člen
(uporaba predpisov)
(1) Ta zakon se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 3821/85/EGS ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon v delu, ki ureja pristojnosti in naloge organov Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Uredb 561/2006/ES , 3821/85/EGS ali AETR in v zvezi z izrekanjem sankcij za prekršek za njihovo kršitev ter z izvajanjem nadzora, uporablja tudi za vse voznike, prevoznike ali druge pravne oziroma fizične osebe, ki so se v Republiki Sloveniji dolžne ravnati po Uredbah 561/2006/ES , 3821/85/EGS ali AETR.
(3) Uredba 3821/85/EGS, Uredba 561/2006/ES, AETR in ta zakon se uporabljajo tudi za prevoze skupine otrok, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.
(4) Za prevoze iz točke a) 3. člena Uredbe 561/2006/ES veljajo določbe prej navedene uredbe, AETR in tega zakona. Če se pri teh prevozih uporablja zapisovalna oprema, se ta oprema uporablja v skladu z Uredbo 3821/85/EGS.
(5) Določbe tega zakona, Uredbe 3821/85/EGS, Uredbe 561/2006/ES in AETR se ne uporabljajo za prevoze, navedene v točkah od a) do d),od f) do h) in od j) do p) prvega odstavka 13.člena Uredbe 561/2006/ES, s tem, da se v točkah b) in c) prej navedenih določb uredbe namesto območja s polmerom 100 km uporablja območje s polmerom 50 km.".
4. člen
V 2. točki 3. člena se beseda "razpoložljivosti" nadomesti z besedo "pripravljenosti".
V napovednem stavku 3. točke se beseda "razpoložljivosti" nadomesti z besedo "pripravljenosti".
V 3.a) točki se beseda "dela" nadomesti z besedilom "časa pripravljenosti".
5. člen
Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če je to potrebno za prevoze v okviru AETR, uporabljajo določbe četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če v štirih mesecih ni preseženo tedensko povprečje 48 ur.".
6. člen
"V prvem odstavku 5., v 6., prvem in drugem odstavku 9., prvem odstavku 32., prvem odstavku 33. in drugem odstavku 44. člena se oznaka "3820/85/EGS" nadomesti z oznako "561/2006/ES".
7. člen
Za četrtim odstavkom 8. člena se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita:
"(5) Delodajalci so dolžni v primerih, ko je bil voznik odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali letnega dopusta ali ko ni vozil vozila s področja uporabe Uredbe 561/2006/ES, v obdobju, navedenem v prvi alinei prvega pododstavka sedmega odstavka 15. člena Uredbe 3821/85/EGS, izdati ustrezno izpolnjeno elektronsko in natisljivo potrdilo na obrazcu, ki ga sprejme Komisija na podlagi tretjega odstavka 11. člena Direktive 2006/22/ES.
(6) Potrdilo iz prejšnjega odstavka je voznik dolžan imeti v vozilu in ga na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled. Izvod tega potrdila je dolžan delodajalec hraniti na sedežu prevoznega podjetja najmanj dve leti po preteku obdobja, za katerega je izdano.".
8. člen
V prvem odstavku 13. člena se za štirinajsto alineo doda nova petnajsta alinea, ki se glasi:
"- da ima vzpostavljeno elektronsko informacijsko povezavo z evidenco tahografov;".
9. člen
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
"16.a člen
(evidenca o tahografih)
(1) Direkcija vodi evidenco o tahografih, ki je sestavni del evidence registriranih vozil. Podatke v evidenco vnašajo delavnice.
(2) Evidenca tahografov vsebuje naslednje podatke:
a) podatki o delavnici:
- firma, sedež in oznaka delavnice;
- podatki o tehniku, ki je opravil kontrolo;
- številka servisne kartice, če gre za kontrolo digitalnega tahografa;
b) podatki o motornem vozilu:
- država registracije motornega vozila;
- firma in sedež lastnika ali uporabnika motornega vozila;
- identifikacijska številka vozila (številka šasije - VIN) in registerska oznaka;
- znamka in tip, proizvajalec motornega vozila;
- namen uporabe vozila v skladu z Uredbo 561/2006 in tem zakonom;
- stanje kilometerskega števca;
- obseg pnevmatik pogonskih koles, izražen v milimetrih, in njihova velikost;
- nekorigirani koeficient motornega vozila "w", izražen v obr/km ali imp/km;
- tlak pogonskih pnevmatik po navodilih proizvajalca vozila;
- tip naprave za omejevanje hitrosti in njena nastavitev (v set), če jo ima vozilo vgrajeno in se zanjo zahteva pregled, v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za omejevanje hitrosti;
c) podatki o zapisovalni opremi (tahografu):
- proizvajalec, tip, serijska številka in oznaka odobritve tipa zapisovalne opreme;
- dejanski obseg pnevmatik pogonskih koles, izražen v milimetrih;
- konstanta zapisovalne opreme "k" v obr/km ali imp/km;
- dejanski koeficient motornega vozila "w", izražen v obr/km ali imp/km;
d) podatki o izvedeni storitvi:
- datum in čas zaključka kontrole ali druge naloge delavnice;
- namen kontrole ali druge naloge;
- rezultati kontrole ali druge naloge;
- potrditev opravljene kontrole ali druge naloge;
- opravljen nadzor izvedene kontrole ali druge naloge.
(3) Minister lahko predpiše podrobnejšo vsebino evidence iz prejšnjega odstavka in način njenega vodenja.".10. člen
V prvem odstavku 17. člena se za drugim stavkom prve alinee doda nov stavek, ki se glasi:
"Program strokovnega usposabljanja predpiše minister.".
11. člen
Drugi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Kartica delavnice se izda na ime posameznega tehnika, kartica nadzornega organa pa na ime posamezne osebe, ki je v njej pooblaščena za izvajanje nadzora v skladu z 32. členom tega zakona in je usposobljena po programu, ki ga predpiše minister.".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Kartica nadzornega organa se izda tudi drugim pristojnim organom, ki so na podlagi drugih predpisov pooblaščeni za izvajanje nadzora podatkov iz zapisovalne opreme, če so usposobljeni v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.".
12. člen
Prvi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo periodično izvajati koordinirane akcije nadzora skupaj s pristojnimi organi dveh ali več držav članic.".
13. člen
V prvem odstavku 35. člena se besedilo "v tretjem odstavku 17. člena Uredbe 3820/85/EGS" nadomesti z besedilom "v prvem odstavku 17. člena Uredbe 561/2006/ES".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Ministrstvo mora vsaki dve leti poslati tudi poročilo Komisiji Evropske unije o izvajanju Direktive 2002/15/ES v skladu s 13. členom te direktive.".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) V skladu z drugim odstavkom 8. člena Direktive 2006/22/ES lahko prometni inšpektorat vzpostavi sistem za elektronsko izmenjavo podatkov iz prvega odstavka tega člena.".
14. člen
Za 35. členom se doda nov 35.a člen, ki se glasi:
"35.a člen
(ocenjevanje tveganja)
(1) Na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev Uredb 561/2006/ES in 3821/85/EGS, ki jih stori posamezno podjetje, se vzpostavi sistem ocenjevanja tveganja za podjetja, ki jih ta predstavljajo za kršitve določb navedenih uredb.
(2) Sistem ocenjevanja tveganja, merila glede izvajanje sistema, postopek in izvajanje
sistema ocenjevanja tveganja podrobneje predpiše vlada z uredbo.".
15. člen
36. člen se spremeni tako, da se glasi:"36. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 800 do 1250 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– ki ravna v nasprotju s 5. členom Uredbe 561/2006/ES ali 5. členom AETR, če se ta člen uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES;
– ki odreja mobilne delavce na delo tako, da jim povprečni tedenski delovni čas v obdobju štirih mesecev presega 48 ur (4. člen);
– ki mobilnim delavcem ne omogoča odmorov med delovnim časom v skladu s 5. členom tega zakona;
– ki odreja mobilnim delavcem nočno delo tako, da njihov skupni dnevni delovni čas presega deset ur v vsakem 24-urnem obdobju (7. člen).
– ki ne vodi evidenc v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
– ki ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom 8. člena tega zakona.
(2) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali drug mobilni delavec, ki stori prekršek iz prve alinee prvega odstavka tega člena ali ravna v nasprotju z šestim odstavkom 8. člena tega zakona.".
16. člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:"37. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s 6., 7., 8., ali 9. členom Uredbe 561/2006/ES ali s 6., 7. in 8. členom AETR, če se ti členi uporabljajo na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, razen za prekršek iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 561/2006/ES ali iz prvega odstavka 7. člena AETR, če se ta določba uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(4) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 561/2006/ES ali s prvim odstavkom 7. člena AETR, če se ta določba uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za največ pol ure;
– 120 eurov, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot pol ure do največ ene ure;
– 250 eurov, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot eno uro do največ dveh ur;
– 400 eurov, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot dve uri do največ treh ur;
– 600 eurov, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot tri ure.".
17. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:"38. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1600 do 2900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z 10. členom Uredbe 561/2006/ES, razen točke ii) pododstavka a) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES ali v nasprotju z 11. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.".
18. člen
Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:
"38.a člen
(prekrški)
(1) Z globo od 400 do 2900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s točko ii) pododstavka a) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES ali v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 3821/85/ EGS.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.".
19. člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:"39. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1600 do 3300 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z 12. členom Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 12. člena Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.".
20. člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:"40. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– ki ravna v nasprotju s 13., 14., razen drugega odstavka 14. člena, 15. in 16. členom Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
– izvaja naloge delavnice brez veljavne odobritve Direkcije.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prve alinee prvega odstavka tega člena.".
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Do izdaje predpisa iz prvega odstavka 17. člena zakona se strokovna usposobljenost tehnikov in nadzornih organov dokazuje z opravljenim strokovnim izpitom pri pravni ali fizični osebi, ki ima zaposleno osebo, ki je pri enem od proizvajalcev tahografov opravila šolanje za inštruktorja strokovnega izobraževanja, in sicer glede na naloge in postopke, ki jih tehnik izvaja v delavnici.
22. člen
Delavnica, ki ima odobritev v skladu z Zakonom o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/05 in 127/06), mora začeti vnašati podatke iz 16.a člena zakona v evidenco tahografov v štirinajstih dneh po tem, ko je pristojni organ omogočil vzpostavitev elektronske informacijske povezave z delavnico.
23. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu:
Dne 11. aprila 2006 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (v nadaljnjem besedilu; Uredba 561/2006/ES), ki v členu 28 razveljavlja Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in jo nadomešča z Uredbo 561/2006/ES.
Zaradi tega se v 1. točki 1. člena namesto Uredbe 3820/85/EGS navaja Uredba 561/2006/ES.
K 2. členu:
Dne 11. aprila 2006 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Direktiva 2006/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS, ki razveljavlja Direktivo Sveta 88/599/EGS.
Zaradi tega se v 2. členu namesto Direktive Sveta 88/599/EGS navaja Direktivo 2006/22/ES.
Drugi in tretji odstavek se črtata, ker je v tem predlogu zakona oblikovan nov 2.a člen glede uporabe zakona.
K 3. členu:
V tem predlogu zakona je oblikovan nov 2.a člen glede uporabe zakona.
Prvi in drugi odstavek sta prenesena iz 2. člena zakona. Poleg tega se v prvem odstavku navede pravilno sklicevanje glede na Uredbo 561/2006/ES, v drugem odstavku se pa spremeni le sklicevanje na omenjeno novo uredbo.
S tretjim odstavkom se ureja področje prevozov skupine otrok.
Sedanjo ureditev zahteva, da so v motornih vozilih, s katerimi se v cestnem prometu prevaža skupina otrok, vgrajeni tahografi. S to dopolnitvijo zakona so natančneje opredeljena pravila, ki jih morajo spoštovati vozniki vozil, ki prevažajo skupine otrok. Za njih veljajo tista pravila glede časov vožnje, odmorov ter počitkov ter glede področja delovnega časa, kot za mobilne delavce.
V četrtem odstavku so glede na zahteve Uredbe 561/2006/ES določena nacionalna pravila za voznike vozil iz točke a) 3.člena člena Uredbe 561/2006/ES. Iz 15. člena te uredbe namreč izhaja, da države članice zagotovijo, da za voznike vozil iz člena 3(a) omenjene uredbe (prevoz po cesti z vozili za prevoz potnikov v linijskih prevozih, če linija ni daljša od 50 km) veljajo nacionalna pravila, ki zagotavljajo ustrezno zaščito glede dovoljenega časa vožnje in obveznih odmorov ter časa počitka. V Republiki Sloveniji je bila socialnim partnerjem predlagana ter iz njihove strani sprejeta odločitev, da za navedene voznike veljajo tista pravila kot za mobilne delavce. Na ta način bodo omenjeni vozniki izenačeni z ostalimi vozniki glede izvajanja vseh linijskih prevozov v Republiki Sloveniji, kar bo prispevalo k poenotenju pravil na tem področju.
V petem odstavku so pa opredeljene izjeme v povezavi z 13. členom Uredbe 561/2006/ES.
Iz 13. člena Uredbe 561/2006/ES namreč izhaja, da v primeru, če to ne posega v cilje iz člena 1 te uredbe (uskladitev pogojev konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor;izboljšanje pogojev dela in varnosti v cestnem prometu; pospeševati boljše spremljanje in prakso izvrševanja držav članic ter boljšo delovno prakso v sektorju cestnega prevoza), lahko vsaka država članica na svojem ozemlju ali s soglasjem zadevnih držav na ozemlju drugih držav članic odobri izjeme od členov 5 do 9 in dovoli te izjeme, če so izpolnjeni posamezni pogoji, ki se uporabljajo za prevoze, ki so navedeni v točkah (a) do (p) tega člena.
Glede na omenjene določbe Republika Slovenija z zakonom omogoča izjeme, ki jih je za področje naše države možno upoštevati ter so bile dogovorjene s socialnimi partnerji.
Te izjeme se nanašajo na točke od (a) do (d),od (f) do (h) in od (j) do (p) prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES. V točkah b) in c) prej omenjenih določb pa se namesto območja s polmerom 100 km uporablja območje s polmerom 50 km (dogovorjeno s socialnimi partnerji; gre za prilagoditev razdalje v povezavi z velikostjo naše države).
K 4. členu:
Nova Uredba 561/2006/ES v tretji alinei četrtega odstavka 26. člena navaja pojem »čas pripravljenosti«. Iz tega vidika je potrebno, da se zaradi uskladitve s prej omenjeno uredbo ta pojem uvede tudi v naš zakon. Omeniti je potrebno še, da se nova uredba tudi neposredno sklicuje na Direktivo 2002/15/ES. Da bo naš zakon natančneje povzel besedilo Direktive 2002/15/ES, se popravlja tudi 3. a) točka tretjega člena.
K 5. členu:
Drugi odstavek 4. člena zakona se spreminja zaradi razveljavitve Uredbe 3820/85/EGS, ki jo nadomesti Uredba 561/2006/ES.
K 6. členu:
S tem členom se ureja sklicevanja iz Uredbe 3820/85/EGS na Uredbo 561/2006/ES v tistih členih zakona, kjer je potrebno spremeniti samo sklicevanje zaradi nove uredbe.
K 7. členu:
Iz tretjega odstavka 11.člena Direktive 2006/22/ES izhaja, da Komisija v skladu s postopkom iz drugega odstavka 12. člena pripravi elektronski in natisljiv obrazec, ki se uporabi, ko je bil voznik na bolniškem ali letnem dopustu ali ko je voznik vozil kako drugo vozilo, izvzeto s področja uporabe Uredbe 561/2006/ES, v obdobju, navedenem v prvi alinei prvega pododstavka sedmega odstavka 15. člena Uredbe 3821/857EGS.
Glede na navedeno določbo je predlagan nov peti in šesti odstavek k 8. členu zakona. Omenjeni obrazec oziroma potrdilo je bil s strani posebnega odbora v okviru Komisije glede Direktive 2006/22/ES že potrjen. Komisija mora sedaj speljati potreben formalni postopek.
Z novim šestim odstavkom je opredeljena tudi dolžnost voznika, da ima to potrdilo v vozilu ter dolžnost delodajalca glede hranjenja izvoda potrdila na sedežu prevoznega podjetja.
K 8. členu:
Iz 2. člena Direktive 2006/22/ES izhajajo obveznosti držav članic glede izvedenih nadzorov (kolikšen delež v določenem časovnem obdobju). V izračun za obvezo nadzorov je potrebno zajeti podatke o vozilih opremljenih s tahografom. Omenjeni podatki so osnova za celoten sistem nadzora.
Iz prvega člena Uredbe 561/2006/ES izhaja, da je cilj določb te uredbe pospeševati boljše spremljanje in prakso izvrševanja držav članic ter boljšo delovno prakso v sektorju cestnega prevoza. Iz 18. člena uredbe pa izhaja, da države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe.
Podatki iz omenjene evidence pa bodo potrebni tudi za poročanje Komisiji v skladu s 17. členom uredbe.
Nova alinea v 13. členu torej predstavlja osnovo za vzpostavitev usklajene evidence o tahografih. Na osnovi tega člena bodo delavnice vzpostavile povezavo z evidenco, ki bo vzpostavljena v okviru Direkcije RS za ceste.
Na osnovi posebnega pravilnika, ki se nanaša na tahografske delavnice, morajo te delavnice že v sedanji fazi voditi zapisnike o opravljenih kontrolah, ki se opravljajo na motornem vozilu, ki ima nameščeno zapisovalno opremo in so obvezni na dve leti in v okviru tega voditi tudi evidenco. Z vzpostavitvijo enotne evidence tahografov na državnem nivoju, bo omogočeno, da bodo izvajalci (v tem primeru tahografske delavnice) svoje storitve izvajale poenoteno in pod večjo kontrolo in nadzorom in da bodo s tem delno razbremenjene voditi svoje evidence o začetih in opravljenih nalogah delavnice, ki jih morajo voditi na osnovi prej omenjenega pravilnika.
Z vzpostavitvijo enotne evidence tahografov na državnem nivoju bo Republika Slovenija razpolagala s podatki o vozilih, ki so opremljeni s tahografi in ki so vključena v opravljanje prevozov blaga in oseb, pri katerih je potrebno upoštevati socialno zakonodajo za mobilne delavce. Vzpostavljen bo tudi pregled nad vozili, ki so opremljeni z napravami za omejevanje hitrosti.
Poleg tega pa bo naši državi omogočilo izpolnjevanje obveznosti glede na zgoraj navedene določbe socialne zakonodaje.
K 9. členu:
Dodaja so nov člen glede evidence o tahografih ter vsebine te evidence.
Ta člen določa evidenco v zvezi s tahografi, ki jo mora v zvezi s tahografi in delavnicami voditi Direkcija RS za ceste. Evidence so potrebne za učinkovito izvajanje nadzora nad delavnicami in sicer za spremljanje stanja izvedenih nalog delavnic v zvezi s tahografi in napravami za omejevanje hitrosti. Pri tem določa njihovo vsebino, torej podatke, ki jih vsebujejo, in sicer glede podatkov o delavnici, motornem vozilu, zapisovalni opremi in izvedeni storitvi delavnice. Poleg tega se vodi tudi podatek o opravljenem nadzoru s strani nadzornih organov pri konkretno opravljeni storitvi delavnice.
K 10. členu:
Iz drugega odstavka 11. člena Direktive 2006/22/ES izhaja, da države članice vzpostavijo skupne programe usposabljanja o najboljši praksi, ki potekajo najmanj enkrat letno in omogočijo vsaj enkrat letno izmenjave osebja organov za zvezo znotraj Skupnosti z enakovrednimi organi v drugih državah članicah. Ta člen direktive se nanaša na nadzorne organe, vendar posredno tudi na tehnike delavnic, saj je vsebina izobraževanja v tehničnem delu identična.
Z dopolnitvijo zakona bo omogočeno, da minister, pristojen za promet predpiše program usposabljanja tudi za tehnike delavnic. Na ta način se bo v okviru predpisanega programa usposabljanja prenašala najboljša praksa na tehnike delavnic, ki imajo v celotnem sistemu zapisovalnih naprav eno med najpomembnejših nalog s pravilno nastavitvijo in kontrolo zapisovalnih naprav in na organe, ki izvajajo nadzor voznikov in prevoznikov na cesti in v podjetjih.
K 11. členu:
Dosedanji sistem izobraževanja ni zajemal vseh vsebin, ki so potrebne za izvajanje nadzorov na cesti in sedežu podjetij, saj ni zajemal vsebinskega dela, ki se nanaša na čas trajanja vožnje, odmore počitke in delovnega časa, predvsem pa ne manipulacij in izkušenj nadzornega organa oz. najboljše prakse pri izvrševanju nadzora. Ta obveza o skupnem programu usposabljanja izhaja tudi iz 11. člena Direktive 2006/22/ES. S to določbo bo tako omogočeno, da so nadzorni organi usposobljeni po programu, ki ga predpiše minister.
V tretjem odstavku 18. člena zakona se daje tudi možnost, da se kartica nadzornega organa izda tudi drugim pristojnim organom. Npr. inšpektorji Veterinarske uprave RS imajo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št.1/2005 pristojnost za nadzor (15.člen) nad prevozi živih živali in sicer ali se ti opravljajo v skladu s predpisanimi pogoji med katerimi je tudi pogoj zagotavljanja kvalitete prevoza glede na čas trajanje prevoza in počitke. To lahko preverjajo (16. člen) na podlagi pregledov preko zapisov na tahografu ali pa preko navigacijskega sistema. Glede na navedeno jim je potrebno omogočiti, da bodo pridobili ustrezne kartice za nadzorne organe za preverjanje podatkov zapisanih v digitalnem tahografu.
K 12. členu:
Iz 5.člena Direktive 2006/22/ES izhaja, da države članice najmanj šestkrat na leto izvedejo usklajene ukrepe cestnega preverjanja voznikov in vozil, za katere se uporabljata Uredbi 561/2006/ES in 3821/85/EGS. Take ukrepe izvedejo nadzorni organi dveh ali več držav članic hkrati, vsak na svojem ozemlju.
S tem členom je izveden prenos določbe direktive v slovenski pravni red.
K 13. členu:
Sprememba prvega in drugega odstavka 35. člena je potrebna zaradi razveljavitve Uredbe 3820/85/EGS, ki jo nadomesti Uredba 561/2006/ES. Poročila so v novi uredbi namreč omenjena v drugi določbi glede na Uredbo 3820/85/EGS. Poleg tega se popravlja tudi drugi odstavek 35. člena, saj iz nove uredbe ne izhaja več obveznost pošiljanja poročila iz drugega odstavka 16. člena Uredbe 3820/85/EGS.
Iz drugega odstavka 8. člena Direktive 2006/22/ES pa izhaja, da si države članice prizadevajo vzpostaviti sisteme za elektronsko izmenjavo podatkov. Ta izmenjava podatkov se nanaša na poročanje glede izvajanja določb socialne zakonodaje. Zaradi navedenega je tudi predlagan nov tretji odstavek 35. člena zakona.
K 14. členu:
Iz 9. člena Direktive 2006/22/ES izhaja, da države članice vzpostavijo sistem ocenjevanja tveganja za podjetja na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev določb socialne zakonodaje, ki jih stori posamezno podjetje. Navaja še, da se bodo podjetja z visoko stopnjo tveganja preverjala natančneje in pogosteje.
Z novim členom zakona se v Republiki Sloveniji postavlja pravna osnova za postavitev sistema ocenjevanja tveganja.
K 15. členu:
S tem členom se zneski glob, ki so izraženi v tolarjih, s predlogom zakona predpišejo v eurih.
V drugem odstavku 2. člena Uredbe 3820/85/EGS je predpisano področje uporabe AETR. Glede na to, da je omenjena uredba razveljavljena z Uredbo 561/2006/ES, je v tej novi uredbi zadeva urejena v tretjem odstavku 2. člena. Zato se spreminja ta člen tudi v tem smislu.
Iz sledečih razlogov pa sta dodani še peta in šesta alinea glede na zakon.
Glede na to, da se Uredba 561/2006/ES v nekaterih določbah tudi neposredno sklicuje na Direktivo 2002/15/ES, se v dodani peti alinei ureja tudi sankcioniranje za primere, ko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne vodi evidenc v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona. Zadeva se nanaša na točko (b) 9. člena prej omenjene direktive.
Z dodano šesto alineo se pa omogoči sankcioniranje za kršenje določb prav tako novega petega in šestega odstavka k 8. členu osnovnega zakona.
V tretjem odstavku 36. člena pa je urejeno tudi sankcioniranje voznika glede na nov šesti odstavek 8. člena zakona.
K 16., 17.,19. in 20. členu:
V teh členih se zneski glob, ki so izraženi v tolarjih, s predlogom zakona predpišejo v eurih.
V drugem odstavku 2. člena Uredbe 3820/85/EGS je predpisano področje uporabe AETR. Glede na to, da je omenjena uredba razveljavljena z Uredbo 561/2006/ES, je v tej novi uredbi zadeva urejena v tretjem odstavku 2. člena. Zato se ti členi spreminjajo tudi v tem smislu.
Poleg tega je v 17. in 20. členu predloga zakona izvzeto kaznovanje glede na točko ii) pododstavka a) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES in drugega odstavka 14. člena Uredbe 3821/85/ EGS; zadevi sta urejeni z novim 38.a členom.
K 18. členu:
S tem členom je uveden nov 38.a člen zakona. S tem bo urejeno v enem členu in enotnem razponu kršenje določb točke ii) pododstavka a) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES in drugega odstavka 14. člena Uredbe 3821/85/ EGS. Omenjeni določbi EU uredb se nanašata na smiselno podobno področje, zato je tudi logično, da je zadeva urejena v enem členu. Obe omenjeni določbi EU uredb se pa nanašata na obveznost hrambe podatkov oz. tahografskih vložkov, pri čemer se določba Uredbe 561/2006/ES nanaša na digitalne tahografe, medtem ko se določba Uredbe 3821/85/ EGS nanaša tudi na analogne tahografe.
K 21. členu:
S to določbo je predpisano, kakšna ureditev naj velja, dokler ne bo predpisan program usposabljanja.
K 22. členu:
V tem členu je predpisan rok, kdaj so delavnice, ki že imajo odobritev v skladu s tem zakonom, dolžne začeti vnašati podatke iz novega 16.a člena v evidenco tahografov.
K 23. členu:
Predlagani zakon v tem členu predvideva rok uveljavitve.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
1. člen
(izvrševanje uredb)
Ta zakon določa pristojne organe in njihova pooblastila ter naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način podelitve teh pooblastil ter uradne evidence in globe za prekrške za izvrševanje:
1. Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 370 z dne 13. 12. 1985, str. 1), s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3820/85/EGS in
2. Uredbe Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L št. 370 z dne 31. 12. 1985, str. 34), s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3821/85/EGS.
2. člen
(prenos v slovenski pravni red)
(1) Ta zakon ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev v cestnih prevozih ter postopke nadzora nad izvajanjem uredb iz prejšnjega člena v skladu z:
1. Direktivo Sveta 88/599/EGS z dne 23. novembra 1988 o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe (EGS) 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in Uredbe EGS 3821/85 o zapisovalni opremi v cestnem prometu (UL L št. 325 z dne 29. 11. 1988, str. 55), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta ES 2135/98 z dne 24. septembra 1998 o spremembi Uredbe (EGS) 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in Direktiv 88/599/EGS glede uporabe Uredb (EGS) 3820/84 in (EGS) 3821/85 (UL L št. 274 z dne 9. 10. 1998, str. 1); v nadaljnjem besedilu Direktiva 88/599/EGS in
2. Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalno dejavnost v cestnem prometu (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 35; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2002/15/ES).
(2) Ta zakon se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 3821/85/EGS ali AETR, če se le-ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon v delu, ki ureja pristojnosti in naloge organov Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Uredb 3820/85/EGS, 3821/85/EGS ali AETR in v zvezi z izrekanjem sankcij za prekršek za njihovo kršitev ter z izvajanjem nadzora, uporablja tudi za vse voznike, prevoznike ali druge pravne oziroma fizične osebe, ki so se v Republiki
Sloveniji dolžne ravnati po Uredbah 3820/85/EGS, 3821/85/EGS ali AETR.
3. člen
(definicije)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »AETR« je Evropski sporazum o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz, sklenjen v Ženevi 1. julija 1970, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne
prevoze (AETR), s protokolom ob podpisu (Uradni list SFRJ, št. 30/74), z vsemi spremembami in dopolnitvami.
2. »delovni čas« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: mobilni delavec) na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen:
a) čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so
zlasti:
– vožnja vozila;
– natovarjanje in raztovarjanje;
– pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega;
– čiščenje in tehnično vzdrževanje;
– vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.,
b) čas, ko voznica ali voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje,
c) v primeru samozaposlenih voznikov se uporablja ista definicija kot v točkah 2.a) in 2.b) za čas od začetka do zaključka dela, ko je samozaposleni voznik na svojem delovnem mestu na voljo stranki in izvaja svoje naloge ali dejavnosti, razen tistih, ki predstavljajo splošno administrativno delo, ki ni povezano s konkretnim prevozom;
3. »čas razpoložljivosti« pomeni:
a) za mobilne delavce čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Tovrstni čas razpoložljivosti zlasti vključuje čas, ko mobilni delavec spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kot tudi čas čakanja na mejah in čakanja zaradi prepovedi vožnje. Ta čas in njegovo predvideno trajanje mora mobilni delavec poznati vnaprej pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom dela,
b) za mobilne delavce, ki vozijo v posadki, to pomeni čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu medtem, ko se vozilo premika;
4. »delovno mesto« pomeni:
– sedež podjetja, za katerega oseba, ki opravlja mobilne dejavnosti v cestnem prevozu, izvaja naloge, skupaj s podružnicami ne glede na to, ali se nahajajo v istem kraju kot sedež ali v drugem kraju,
– vozilo, ki ga oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu, uporablja pri izvajanju svojih nalog, in
– vse druge kraje, kjer se izvajajo dejavnosti, povezane s prevozom;
5. »mobilni delavec« pomeni delavca, ki je sestavni del potujočega osebja, vključno s pripravniki, ki dela za podjetje, ki opravlja komercialne prevoze ali prevoze za lastne potrebe
potnikov ali blaga v cestnem prometu; mobilni delavec je tudi voznik, razen samozaposlenih voznikov iz 6. točke tega člena;
6. »samozaposleni voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: samozaposleni voznik)« pomeni posameznika, katerega glavna dejavnost je cestni prevoz potnikov ali blaga, ima za to dejavnost izdano licenco, dela zase in ni vezan na delodajalca s pogodbo o zaposlitvi ali kakršnimkoli drugim hierarhičnim razmerjem, ki si prosto organizira delo, katerega prihodki so odvisni od dobička, ki ga ustvari in ki ima sam ali skupaj z drugimi samozaposlenimi vozniki poslovna razmerja z več strankami. Za potrebe tega zakona so vsi vozniki, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te točke, mobilni delavci;
7. »oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu,« pomeni katerega koli mobilnega delavca ali samozaposlenega voznika, ki opravlja tovrstne dejavnosti;
8. »teden« pomeni čas med 00. uro v ponedeljek in 24.00 uro v nedeljo;
9. »ponoči« pomeni čas med 23. uro in 6. uro;
10. »nočno delo« pomeni vsako delo, ki se opravlja ponoči.
Vsi ostali pojmi, uporabljeni v tem zakonu, se uporabljajo v skladu s pomenom, ki ga določata uredbi iz 1. člena tega zakona.
4. člen
(povprečni tedenski delovni čas)
(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se uporabljajo določbe četrtega in petega pododstavka prvega odstavka 6. člena Uredbe 3820/85/EGS, ali, če je to potrebno, četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, predstavlja delovni čas seštevek delovnih ur pri vseh delodajalcih. Delodajalec mobilnega delavca, ki dela pri več delodajalcih, pisno zaprosi za evidenco ali obračun delovnega časa, ko je delal pri drugem delodajalcu. Mobilni delavec mora ta obračun zagotoviti v pisni obliki.
5. člen
(odmori)
(1) Razen če Uredba Sveta 3820/85/EGS ali AETR ne zagotavljata večjega varstva, morajo osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, imeti najkasneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur.
(2) Odmori iz prejšnjega odstavka se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj 15 minut.
6. člen
(počitek pripravnikov)
Določbe Uredbe 3820/85/EGS o času počitka za mobilne delavce veljajo tudi za pripravnike, če pa ni mogoče uporabiti teh določb, se uporabljajo zanje določbe AETR.
8. člen
(obveščanje in evidence)
(1) Delodajalci so mobilne delavce dolžni seznaniti z določbami uredb, navedenih v 1. členu tega zakona, z določbami tega zakona ter drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali svojih splošnih aktov, ki so bili sprejeti na podlagi tega zakona oziroma za njegovo izvrševanje.
(2) Delodajalci morajo poskrbeti, da se evidentira delovni čas oseb, ki opravljajo mobilne dejavnosti v cestnem prevozu. O tem vodijo evidenco, ki jo hranijo na sedežu prevoznika najmanj dve leti po preteku obdobja, na katero se ti nanašajo. Podatki za posamezno osebo, ki opravlja mobilno dejavnost, se morajo v evidenco vpisati čimprej, nikakor pa ne kasneje kot 28 dni po prejšnjem vpisu podatkov za isto osebo. Način prepisovanja podatkov iz zapisovalnih naprav in način vodenja evidence podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti tudi v primeru razgradnje posamezne zapisovalne naprave za nadzor delovnega časa mobilnih delavcev.
(4) Delodajalci na zahtevo mobilnim delavcem zagotovijo kopije evidenc opravljenih delovnih ur.
9. člen
(splošna pristojnost)
(1) Razen, če ta zakon za posamezne upravne naloge ne določa drugače, je za izvajanje upravnih nalog, potrebnih za izvrševanje Uredbe 3820/85/EGS in za izvrševanje Uredbe 3821/85/EGS, pristojna Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: Direkcija).
(2) Za izdajanje podzakonskih predpisov za izvrševanje Uredbe 3820/85/EGS in Uredbe 3821/85/EGS ter za izvrševanje tega zakona je pristojen minister.
13. člen
(pogoji za odobritev)
(1) Za pridobitev odobritve po posameznem postopku in nalogi mora delavnica izpolnjevati naslednje pogoje:
– da izkaže, da bo postopke in naloge, za katere bo pridobila odobritev in so navedeni v 11. členu tega zakona, izvajala tako, da je zagotovljena sledljivost izvajanja postopkov in nalog;
– da ima ustrezne prostore na območju Republike Slovenije, opremo in orodje ter zaposlene usposobljene tehnike, tako da lahko izvaja vse aktivnosti, ki jih morajo izvajati delavnice v skladu z uredbama iz 1. člena tega zakona;
– da je dostop do delavnice enostaven, prepoznaven in da neovira cestnega prometa;
– da zagotovi ustrezno zanesljivost meritev v zvezi z zapisovalnimi napravami;
– da zoper njo ni uveden stečajni postopek, postopek prisilneporavnave ali likvidacije;
– da delavnica, član njene uprave oziroma poslovodja ali pri njej zaposleni tehnik niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi z zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana
– da za kaznivo dejanje iz prejšnje alinee ni bil začet kazenski postopek;
– da član uprave oziroma poslovodja v zadnjih petih letih ni bil član uprave ali poslovodja v delavnici, kateri je bila odobritev odvzeta;
– da ima ustrezno urejeno razmerje s proizvajalcem zapisovalne opreme glede na postopke in naloge, ki jih opravljajo;
– da ima prostore in opremo, ki omogoča, da bodo zapisi in dokumentacija o vseh aktivnostih, povezanih s zapisovalnimi napravami, in podatki, ki so zabeleženi na njih, ustrezno shranjeni in dostopni nadzornim organom, in da bodo osebni podatki varovani v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– da ima poravnane vse dospele obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev;
– da njej ali osebi, katere univerzalni pravni naslednik je delavnica, v zadnjih petih letih ni bila odvzeta odobritev;
– da ima v svojem delovnem osebju najmanj enega tehnika, ki izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega zakona;
– da ima imenovanega upravitelja, ki izvaja naloge iz 17. člena tega zakona;
– da ima oglasno desko, na kateri bodo informacije v skladu s 17. členom tega zakona.
(2) Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje in način dokazovanja, s katerimi vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev, postopke za njeno odobritev, vsebino in obliko vloge za izdajo odobritve ali njeno podaljšanje.
17. člen
(tehnik, upravitelj in oglasna deska delavnice)
(1) Tehnik je lahko le oseba:
– ki je strokovno usposobljena za opravljanje dela v zvezi s postopki in nalogami, ki jih lahko izvaja. Strokovno usposobljenost dokazuje z opravljenim strokovnim usposabljanjem pri enem od proizvajalcev tahografov, ki imajo priznano odobritev tipa za analogne tahografe ali interoperabilni test za digitalne tahografe, oziroma pri pravni ali fizični osebi, ki ima zaposleno osebo, ki je pri enem od proizvajalcev opravila šolanje za inštruktorja strokovnega izobraževanja, in sicer glede na naloge in postopke, ki jih izvaja v delavnici. Potrdilo o izobraževanju za digitalne tahografe ne sme biti starejše od treh let;
– ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi s zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila
izbrisana;
– zoper katero za kaznivo dejanje iz prejšnje alinee ni bil začet kazenski postopek.
(2) Nihče, razen tehnika delavnice z veljavno odobritvijo, ne sme opravljati kakršnihkoli posegov v zapisovalne naprave in z njimi povezano opremo, od katere je odvisno pravilno delovanje zapisovalne naprave.
(3) Upravitelj je lahko le oseba, ki:
– je v delovnem razmerju pri delavnici in je imenovan s strani odgovorne osebe delavnice za izvajanje nalog delavnice;
– ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi z zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila
izbrisana;
– da za kaznivo dejanje iz prejšnje alinee ni bil začet kazenski postopek.
(4) Upravitelj je odgovoren za varnost in shranjevanje ter delo z identifikacijskimi karticami delavnic in opravlja naslednje naloge:
– zagotavlja, da so pooblaščeni tehniki dobili ter da uporabljajo svoje kartice v skladu s pravili;
– zagotavlja, da bodo identifikacijske kartice delavnice, klešče za žigosanje in pripadajoči dokumenti shranjeni v varnem predalu ali blagajni, ko se jih ne uporablja;
– zagotavlja, da bo izguba, kraja oziroma nedelovanje identifikacijskih kartic takoj sporočena pristojnemu organu izdajatelju;
– zagotavlja, da se prošnje za podaljšanje izpolnijo in pošljejo pristojnim organom v za to določenem roku;
– zagotavlja, da se nameni dodatna pozornost vzdrževanju fizične varnosti kartice v času njene uporabe.
(5) Delavnica in njeno osebje mora vozniku kateregakoli vozila, ki ima nameščen tahograf, ponuditi storitev v skladu z odobritvijo.
(6) Za namen iz prejšnjega odstavka ima delavnica na vidnem mestu nameščeno oglasno desko, ki jo lahko opazijo vsi obiskovalci delavnice. Na oglasni deski mora:
– imeti znak pooblastila tahografske delavnice z oznako, ki jo določi pristojni organ;
– prikazati določena obvestila, ki jih predpišejo pristojni organi.
(7) Minister lahko predpiše natančnejši način obveščanja in vsebino oglasne deske delavnice.
(8) Delavnica je dolžna v primeru odstranitve ali razgradnje zapisovalne opreme z nje presneti vse podatke, ki so na njej zapisani v skladu z Uredbo 3821/85/EGS, vključno z osebnimi podatki. Te podatke mora varno hraniti najmanj za čas, določen v prvem pododstavku petega odstavka 14. člena Uredbe 3821/85/EGS, sme pa jih posredovati le prevozniku, v čigar vozilu je bila zapisovalna oprema vgrajena ali pri katerem je zaposlen voznik, na katerega delovni čas in počitke se podatki nanašajo, ter nadzornim organom iz 32. člena tega zakona.
18. člen
(kartice)
(1) Voznikova kartica in kartica delavnice se izda za čas, določen z Uredbo 3821/85/EGS, prevoznikova kartica za pet let, kartica nadzornega organa pa za dve leti.
(2) Kartica delavnice se izda na ime posameznega tehnika, kartica nadzornega organa pa na ime posamezne osebe, ki je v njej pooblaščena za izvajanje nadzora v skladu z 32. členom tega zakona in je usposobljena na način, ki ga ta zakon določa za tehnike delavnice (prva alinea prvega odstavka prejšnjega člena).
32. člen
(pristojnost in pooblastila glede nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem Uredbe 3820/85/EGS, Uredbe 3821/85/EGS, AETR in tega zakona izvajajo Direkcija, prometni inšpektorat, inšpekcija za delo, tržna inšpekcija in policija, in sicer tako, da:
1. Direkcija izvaja nadzor po prvem odstavku 15. člena in prvem odstavku 29. člena tega zakona;
2. Prometni inšpektorat izvaja inšpekcijski nadzor, razeninšpekcijskega nadzora iz 4. točke tega odstavka;
3. inšpekcija za delo izvaja inšpekcijski nadzor nad delovnimčasom in obveznih počitkih mobilnih delavcev pri prevoznikih;
4. tržna inšpekcija izvaja inšpekcijski nadzor nad tem, ali imazapisovalna oprema, ki je dana na trg, veljavno odobritev tipa;
5. policija izvaja nadzor v okviru nadzora nad varnostjo cestnega prometa.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka imajo poleg pooblastil po Uredbi 3821/85/EGS, drugih zakonih in predpisih še naslednjapooblastila:
– prepovedati uporabo vozila, v katerem ni bila okvara ali nepravilno delovanje zapisovalne naprave odpravljeno v skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS;
– ob sumu, da zapisovalna naprava ali naprava za omejevanje hitrosti ne deluje pravilno, odrediti izredni pregled te naprave in vseh drugih z njo povezanih elementov, ki morajo biti
vgrajeni v vozilu za njihovo pravilno delovanje; če se pri pregledu ugotovi, da je zapisovalna naprava ali z njo povezanielementi ali naprava za omejevanje hitrosti poškodovana,
pokvarjena ali predelana tako, da beleži napačne hitrosti oziroma spremenjene druge vrednosti, ali se ugotovi, da ne deluje pravilno, ali da je bil opravljen nepooblaščen poseg v
napravo oziroma je bila predelana tako, da beleži napačne hitrosti oziroma spremenjene podatke, plača stroške pregleda prevozno podjetje, ki trenutno upravlja vozilo;
– zahtevati od voznika, da omogoči kontrolo zapisovalne naprave in naprave za omejevanje hitrosti ter izroči na vpogled zapisne liste, kartico ali izpis iz zapisovalne naprave ter dovoli
pregled zapisnih listov, kartice ali izpisa iz zapisovalne naprave ali pregled zapisanih podatkov na prikazovalniku naprave;
– začasno odvzeti zapisni list ali izpis iz zapisovalne naprave kot dokazilo v postopku ali v isti namen opraviti prepis podatkov iz kartice;
– začasno odvzeti voznikovo kartico pod pogoji iz točke c) četrtega odstavka 14. člena Uredbe 3821/85/EGS in jo poslati pristojnemu izdajatelju kartic države članice z navedbo razlogov za začasen odvzem.
(3) Nadzorni organ iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena vozniku prepove nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje, če se pri nadzoru ugotovi, da je voznik prekoračil dovoljeni čas trajanja vožnje ali ni upošteval določb, ki se nanašajo na predpisane odmore in počitke. Vozniško dovoljenje se vozniku vrne in se mu dovoli nadaljevanje vožnje, ko prenehajo razlogi za odvzem vozniškega dovoljenja.
(4) Če se kršitve, navedene v prejšnjem odstavku, ugotovijo pri nadzoru na mejnem prehodu, se vozniku prepove vstop v Republiko Slovenijo. Prepoved vstopa v Republiko Slovenijo velja do izpolnitve pogojev za nadaljevanje vožnje.
(5) Nadzorni organ iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena prepove vozniku nadaljnjo uporabo vozila in mu začasno odvzame prometno dovoljenje in registrske tablice, če se pri nadzoru ali pri izrednem pregledu ugotovi:
– da je zapisovalna naprava predelana tako, da beleži spremenjene podatke ali
– da naprava za omejevanje hitrosti ne deluje ali ni nastavljena na predpisano hitrost.
(6) Če se pri nadzoru ugotovi, da zapisovalna naprava ni pregledana v predpisanem roku ali kalibrirana, se vozniku prepove nadaljnja vožnja in se mu začasno odvzame prometno
dovoljenje. Voznika se z vozilom napoti v najbližjo delavnico iz 11. člena tega zakona.
(7) Dokumenti in registrske tablice se po odpravi nepravilnosti vrnejo vozniku na podlagi ustreznega potrdila delavnice o kalibriranju zapisovalne opreme oziroma pregledu naprave za omejevanje hitrosti.
(8) Če se pri nadzoru ali izrednem pregledu ugotovi, da je na zapisovalno napravo ali napravo za omejevanje hitrosti priključena ali kakor koli drugače z napravama povezana naprava, s pomočjo katere se beležijo napačne hitrosti oziroma drugi spremenjeni podatki, delavnica tako napravo na stroške prevoznega podjetja, ki trenutno upravlja vozilo vozila odstrani iz vozila. Pooblaščena uradna oseba organa, ki je odredila izredni pregled naprave, zaseže in odredi uničenje takšne naprave. O zasegu se izda potrdilo.
33. člen
(obseg izvajanja nadzora)
(1) Organi iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo izvajati nadzor ob cesti in tudi v prostorih prevoznikov, in sicer tako, da ta vsako leto obseže velik in reprezentativen obseg voznikov, prevoznikov in vozil, na katere se nanašata Uredba 3820/85/EGS in Uredba 3821/85/EGS.
(2) Nadzor morajo organi iz prvega odstavka prejšnjega člena izvajati po usklajenem programu.
(3) Obseg in strukturo nadzora iz prejšnjega odstavka, način priprave programa nadzora, način izvajanja nadzornih pooblastil iz prejšnjega člena in elemente nadzora na cesti in v prostorih prevoznikov predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.
34. člen
(sodelovanje in izmenjava informacij)
(1) Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo vsaj dvakrat letno izvesti koordinirano akcijo nadzora skupaj s pristojnimi organi vsaj dveh ali več držav članic.
(2) Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo sodelovati s pristojnimi organi držav članic in jim pomagati pri izvajanju nadzora.
(3) Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo izmenjavati ugotovitve opravljenega nadzora v posamičnih primerih na zahtevo pristojnega organa države članice ali če je to potrebno zaradi ugotovitev nadzora, ki so ga izvedli.
(4) Obveznosti sodelovanja in izmenjave informacij iz tega člena podrobneje predpiše vlada z uredbo.
35. člen
(poročanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pošilja pristojnim organom držav članic poročila, določena v tretjem odstavku 17. člena Uredbe 3820/85/EGS in v tretjem odstavku 19. člena Uredbe 3821/85/EGS, vsakih 12 mesecev, poleg tega pa tudi v posamičnih primerih na zahtevo pristojnega organa države članice. Poročila pošilja ministrstvo na obrazcu, določenem z Odločbo Komisije 93/173/EGS, ali drugo odločbo, ki to odločbo nadomesti ali spremeni.
(2) Za pripravo in pošiljanje poročila iz drugega odstavka 16. člena Uredbe 3820/85/EGS Komisiji Evropske unije je pristojno ministrstvo. Ministrstvo mora poleg tega poročila poslati tudi poročilo o izvajanju Direktive 2002/15/ES v skladu s 13. členom te direktive za isto obdobje, na katero se nanaša poročilo iz drugega odstavka 16. člena Uredbe 3820/85/EGS.
36. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 200.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– ki ravna v nasprotju s 5. členom Uredbe 3820/85/EGS ali 5. členom AETR, če se ta člen uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS;
– ki odreja mobilne delavce na delo tako, da jim povprečni tedenski delovni čas v obdobju štirih mesecev presega 48 ur (4. člen);
– ki mobilnim delavcem ne omogoča odmorov med delovnim časom v skladu s 5. členom tega zakona;
– ki odreja mobilnim delavcem nočno delo tako, da njihov skupni dnevni delovni čas presega deset ur v vsakem 24-urnem obdobju (7. člen).
(2) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali drug mobilni delavec, ki stori prekršek iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
37. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s 6., 7., 8., ali 9. členom Uredbe 3820/85/EGS ali s 6., 7. in 8. členom AETR, če se ti členi uporabljajo na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
(2) Z globo 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, razen za prekršek iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 3820/85/EGS ali iz prvega odstavka 7. člena AETR, če se ta določba uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
(4) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 3820/85/EGS in s prvim odstavkom 7. člena AETR, če se ta določba uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS, se kaznuje za prekršek z globo:
– 10.000 tolarjev, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za največ pol ure;
– 30.000 tolarjev, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot pol ure do največ ene ure;
– 60.000 tolarjev, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot eno uro do največ dveh ur;
– 100.000 tolarjev, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot dve uri do največ treh ur;
– 150.000 tolarjev, če je čas vožnje do odmora ali počitka prekoračil za več kot tri ure.
38. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 400.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z 10. členom Uredbe 3820/85/EGS ali z 11. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
(2) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
39. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 400.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z 12. členom Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
(2) Z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 12. člena Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
40. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– ki ravna v nasprotju s 13., 14., 15. in 16. členom Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.
– izvaja naloge delavnice brez veljavne odobritve Direkcije.
(2) Z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
44. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe prvega in drugega odstavka 4. člena, 5. člena in 7. člena tega zakona se začnejo uporabljati za samozaposlene voznike 23. marca 2009.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne izključuje veljavnosti Uredbe 3820/85/EGS ali AETR za samozaposlene voznike.
KORELACIJSKA TABELA ZA DIREKTIVO 2006/22/ES
Direktiva: 32006L0022 Direktiva 2006/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (2006/22/ES)
Pravni akti, s katerimi je navedena direktiva prenesena v pravni red RS: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih
Datum priprave korelacijske tabele: 6.2.2007
Odgovorna oseba: Mag. Marjan Nahtigal
Pristojni organ: Ministrstvo za promet
| Členi direktive | Določbe pravnih aktov RS, ki prenašajo posamezne določbe direktive | Določbe pravnih aktov RS, ki sankcionirajo posamezne določbe direktive | Opombe pristojnih resornih organov | Opombe Službe Vlade RS za zakonodajo |
| 1. člen | | | Ni relevantno za prenos | |
2. člen
| | | -urejeno v 32 in 33. členu ZDCOPMD (prvi in drugi odstavek direktive),
- bo urejeno z uredbo (glej opombo)
(tretji in četrti odstavek direktive) | |
| 3. člen | | | Bo urejeno z uredbo | |
| 4. člen in Priloga I (Del A) | | | Bo urejeno z uredbo | |
| 5. člen | 12. člen | | Urejeno v 34. členu ZDCOPMD | |
| 6. člen in Priloga I (Del B) | | | Bo urejeno z uredbo | |
| 7.člen | | | Urejeno v 35. členu ZDCOPMD | |
| 8.člen | 13.člen | | | |
| 9.člen (prvi odstavek) | 14.člen | | Ostalo bo urejeno z uredbo | |
| 10.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 11.člen | 7. (tretji odstavek direktive) in 11. člen (drugi odstavek direktive) | 9.člen (glede na tretji odstavek direktive) | Prvi odstavek ni relevanten za prenos | |
| 12.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 13.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 14.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 15.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 16.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 17.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 18.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| 19.člen | | | Ni relevantno za prenos | |
| Priloga II | | | Bo urejeno z uredbo | |
| Priloga III | | | 36. do 40. člen ZDCOPMD | |
Opomba:
-Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi (v nadaljevanju: uredba)
-ZDCOPMD - Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/2005 in 127/06).
| Zadnja sprememba: 02/27/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |