Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2009-1611-0041
Številka: 00712-61/2009/11
Ljubljana, 24.09.2009
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 45. redni seji dne 24.9.2009 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o davčnem postopku.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Franc Križanič, minister za finance,
- mag. Helena Kamnar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance,
- Mateja Vraničar, sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Milena Krnec, podsekretarka, Ministrstvo za finance.
mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2009-1611-0041
PREDLOG ZAKONA
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2B)
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Državni zbor je Zakon o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) sprejel na seji dne 26. oktobra 2006, objavljen pa je bil v Uradnem listu št. 117/2006. Prvič je bil ZDavP-2 spremenjen z Zakonom o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (Uradni list RS, št. 24/2008 – ZDDKIS), nato pa še z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 125/2008 – ZDavP-2A) ter z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 20/2009 – ZDoh-2D).
Sprejetje novele Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih zavezancev.
2. Cilji in načela zakona
Temeljni cilji oziroma izhodišča predloga zakona so preglednost, pravna varnost in poenostavitev davčnega postopka. S tem se zmanjša administrativno breme zavezancev za davek in davčnega organa ter stimulirajo zavezanci za davek k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. S predlogom zakona se zagotavlja tudi konsistentnost davčne postopkovne zakonodaje.
Cilj predlogov spremembe ZDavP-2 je tudi uskladitev zakonskega besedila s spremembami evropskega pravnega reda.
Predlog temelji na načelih, iz katerih izhaja že veljavni zakon, in sicer:
- načelo zakonitosti,
- načelo materialne resnice,
- načelo sorazmernosti,
- načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči,
- načelo tajnosti podatkov,
- načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti in
- načelo dolžnosti dajanja podatkov.
3. Poglavitne rešitve novega zakona
V praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna tajnost, ki jih davčni organ lahko razkrije določenim subjektom v taksativno predpisanih primerih. Gre za podatke, ki izkazujejo okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za davek.
Predlog zakona ureja posebni primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav članic EU in pristojnih organih za izmenjavo podatkov.
Predlagana prekinitev postopka je tako omejena zgolj na primere, ko davčni organ odloča v postopkih z mednarodnim elementom, kjer objektivno ni mogoče zagotoviti pravočasne zakonite odločitve, medtem ko v vseh ostalih postopkih še vedno velja, da mora davčni organ odločiti v siceršnjih zakonskih rokih.
S predlagano spremembo se fikcija vročitve nadomesti z domnevo o opravljeni vročitvi, ki jo je mogoče v primerih, določenih z zakonom, izpodbijati (na primer: izpodbijanje vročitve informativnega izračuna z vložitvijo napovedi). Vročitev se po novem šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
Predlog določa nov obnovitveni razlog. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v odpravi nepravilnosti pri odmeri davka tudi po dokončnosti odločbe. Na ta način se uravnotežita načelo zakonitosti in načelo pravnega varstva strank, ki zagotavlja nespremenljivost konkretnih pravnih razmerij. Davčni organ lahko v šestih mesecev od dokončnosti odločbe obnovi postopek. Novi obnovitveni razlog se veže na dejstvo, da je nepravilna odmera davka posledica napak, povzročenih z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.
Predlagana je sprememba, ki se nanaša na obračun obresti pri vračilu davka po 97. členu, in sicer se obrestujejo plačane zamudne obresti, kadar davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka.
ZP-1 kot generalni zakon, ki ureja prekrške, za zastaranje prekrškov določa dvoletni rok in omogoča drugačno ureditev v posebnem zakonu. S predlagano spremembo se tako podaljšuje rok zastaranja postopka o posebno hudih davčnih prekrških, in sicer z dveh let na tri leta.
Predlog zakona uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
Ker se je javna dražba kot način prodaje izkazala za najmanj uspešno, se po predlogu zakona zarubljene premičnine praviloma ne prodajajo več na javni dražbi, temveč davčni organ sam izbere primeren način prodaje, pri katerem upošteva najugodnejši izid, predvsem najugodnejšo ceno, ki jo bo lahko dosegel pri prodaji.
Po predlogu zakona oprava prve javne dražbe ni več odvisna od udeležbe najmanj dveh ponudnikov. Ne spreminja se veljavna ureditev v delu, na podlagi katerega se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža ustrezen odstotek izklicne cene, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku. Če je tudi druga javna dražba neuspešna, davčni organ proda zarubljene premičnine na enega od drugih načinov prodaje.
Sprememba omogoča hitrejšo prodajo zarubljene premičnine. S tem se dolžniku zmanjšajo stroški, ki nastanejo pri neuspešni javni dražbi, hitreje se poplača davčni dolg in prenehajo teči zamudne obresti.
S spremembo veljavnega 267. člena ZDavP-2 se fikcija vročitve nadomesti z domnevo o opravljeni vročitvi informativnega izračuna, kar je pravno teoretično pravilno, saj pri navadnem vročanju ne gre za pravno fikcijo (velja za resnično nekaj, kar vemo, da ni resnično), temveč za pravno domnevo, ki jo davčni zavezanec izpodbija z vložitvijo napovedi.
Če davčni zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 15. junija tekočega leta, mora do 31. julija vložiti napoved, v kateri navede podatke, potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba.
Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, pa tudi če niso izkazani oziroma so prenizko izkazani.
Če davčni zavezanec vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.
Na novo se določi, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o upoštevanju davčnih olajšav (na primer: o vzdrževanih družinskih članih) do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto.
V praksi se je pokazala potreba po natančnejši ureditvi obveznosti plačila davčnega odtegljaja v primeru nekaterih transakcij, ki so se začele pojavljati v zadnjem času in doslej niso bile natančno oziroma posebej urejene (na primer: transkacije povezane z uvedbo fiduciarnih računov po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov). V številnih državah se je s širjenjem dejavnosti finančnih posrednikov ter med drugim uvajanjem fiduciarnih računov, na davčnem področju pokazala problematika pravilnega izračunavanja, odtegovanja in plačevanja davka, še posebej v primeru izplačil dohodka v tujino. Zaradi navedenega so bile na mednarodni ravni že ustanovljene posebne ekspertne skupine (OECD, EU), ki se ukvarjajo s pripravo možnih načinov reševanja te problematike. Rešitve v predlogu zakona na tem področju v splošnih okvirih sledijo primerljivim mednarodnim ureditvam.
S predlogom se poenoti način določanja globe pri prekrških in posebno hudih prekrških.
Predlog določa tudi pogoje in posebnosti za odmero oziroma odpis dohodnine za rezidente, ki so v obdobju 2005-2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja iz zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu.
Odpis je z vidika države kot upnika skrajni ukrep, ki ga opravičujejo tehtni razlogi. Razlog za posebno obravnavanje določene skupine oseb, rezidentov – čezmejnih delovnih migrantov, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, je v upoštevanju posebnosti njihovega življenjskega položaja. Poleg tega bo s predlaganim ukrepom mogoče učinkovito dopolniti podatke v davčnem registru tako, da bodo v registru evidentirani tudi tisti davčni zavezanci, ki dosegajo le dohodek iz tujine in doslej niso bili evidentirani v davčnem registru. Z napovedanimi dohodki bo davčni organ pridobil podatke, ki bodo omogočili enakopravnejšo obravnavo davčnih zavezancev za dohodnino, ki dosegajo dohodke v RS oziroma v tujini.
Osnovni namen in cilj, ki ga Zakon o davčnem postopku zasleduje, je pravilno, pravočasno in učinkovito pobiranje davkov. Davčni organ potrebuje pri pobiranju davkov podatke, ki so pomembni za določitev davčne obveznosti in tudi za nadzor nad tem, ali so zavezanci za davek organu posredovali oziroma navedli pravilne podatke. Na podlagi predlagane ureditve, vključno z novelo Zakona o dohodnini, bo manj možnosti za zlorabe davčnih zavezancev, ki bi ustvarjali navidezno rezidentstvo v tujini in se s tem izogibali plačilu davčnih obveznosti.
Rezidenti RS, zaposleni v Avstriji, so zaradi sprejetega stališča vlade z dne 12. aprila 2007, po katerem naj bi bil s spremembo Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodka in premoženja z Avstrijo njihov dohodek obdavčen samo v Avstriji in bi se temu ustrezno konvencija uporabljala za nazaj, to je od 1. januarja 2006, upravičeno pričakovali spremembo njihove obdavčitve. Zaradi dolgotrajnega reševanja problematike se tem davčnim zavezancem odpiše davčni dolg za nazaj. Glede na to, da tem rezidentom niso bile izdane odločbe o odmeri dohodnine zaradi razlogov, ki niso izhajali iz dejstev na njihovi strani, je s predlogom zakona določeno, da se jim bo odmerjena dohodnina, ki se nanaša na dohodek, prejet iz Avstrije, odpisala. Do te ugodnosti pa bodo upravičeni samo tisti davčni zavezanci, ki so oziroma bodo v skladu s predlagano spremembo DURS napovedali svoje dohodke, dosežene v Avstriji.
Posebna ureditev se nanaša le na čezmejne delovne migrante, ki so zaposleni v Avstriji, saj je v preteklem obdobju tovrsten problem zaznati le pri tej skupini davčnih zavezancev.
4. Ocena finančnih posledic za državni proračun
Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun v delu, v katerem se določa odpis dohodnine za rezidente, ki so v obdobju 2005 do 2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja iz zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu. Tako bodo vračila iz naslova dohodnine zaradi odpisa v letu 2010 znašali 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa 1,5 milijona evrov, ki se bodo izvršila v breme drugih prihodkov.
Sredstva za izvajanje zakona so zagotovljena v okviru finančnega načrta DURS oziroma CURS in dodatna sredstva ne bodo potrebna.
5. Ocena finančnih posledic na druga javna finančna sredstva
Predlog zakona nima neposrednih finančnih posledic na druga javna finančna sredstva.
6. Prilagojenost ureditve pravu EU
Predlog je usklajen s pravnim redom EU. Sprememba določb v mednarodnem delu veljavnega zakona je posledica nadomestitve Direktive Komisije 2002/94/ES z dne 9. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi z Uredbo Komisije 1179/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2008/55/ES o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi. Uredba je neposredno uporabljiv pravni akt Skupnosti in se zato določbe ne prenašajo v slovenski pravni red. Prav tako je ta predlog usklajen z Direktivo Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe, ki je kodificirana različica Direktive Sveta 1976/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin. Spremembe v predlogu zakona so zgolj redakcijske narave, saj je bila Direktiva Sveta 1976/308/EGS v slovenski pravni red prenesena že z ZDavP-2.
7. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
V nadaljevanju so podane nekatere značilnosti davčnega postopka po izbranih evropskih državah.
Avstrija
V Republiki Avstriji ureja davčni postopek Zvezni dajatveni red (Bundesabgabenordnung), ki vsebuje splošne določbe glede obdavčitve, pravice in dolžnosti zavezancev ter kazenske določbe. Zakon vsebuje tudi vse določbe glede strank, vlog, pristojnosti, izločitve uradnih oseb, pisanj v postopku, vpogleda v spise, vročanja, oblike odločitev ipd., saj ne predvideva subsidiarne uporabe zakona o splošnem upravnem postopku. Zvezne dajatve so definirane kot vse javne dajatve, določene z zveznimi predpisi, kot tudi dajatve, ki izhajajo iz neposredno uporabljivih predpisov Evropske unije, ter uvozne in izvozne dajatve, če carinski predpisi ne določajo drugače, ter tudi vse vrste subvencij in vse akcesorne terjatve, ki nastanejo v davčnem postopku (zvišanja dajatev, obresti, stroški postopka in kazni).
Obnova postopka
To izredno pravno sredstvo je mogoče uporabiti, ko zoper akt ni več dopustno redno pravno sredstvo. Postopek se lahko začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti. Obnovitveni razlogi so nova dejstva in dokazi; kadar odločba temelji na dejstvih, ki so posledica kaznivega dejanja; kadar je odločba odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju, pa je bilo kasneje o tem vprašanju drugače odločeno. Obnova postopka ni več mogoča po preteku zastaralnega roka. O obnovi postopka odloča organ, ki je zadnji odločal v zadevi.
Zastaranje
Terjatve zastarajo v petih letih. Rok začne teči prvi dan naslednjega koledarskega leta po letu, v katerem je bila terjatev ugotovljena. Pri pretrganju zastaranja začne zastaranje ponovno teči prvi dan naslednjega leta po letu, v katerem se je zgodilo pretrganje.
Kazenske določbe
Avstrijski zakon, ki ureja davčni postopek, predvideva le institut uklonilne kazni v postopku. Če posameznik ne opravi dejanj, ki se zaradi njihove narave ne dajo izvršiti preko tretjih oseb, je pozvan, naj opravi zahtevana dejanja, sicer mora plačati določeno uklonilno kazen. Ta kazen se lahko izreče do višine 2.200 evrov. V postopku ima organ tudi možnost izreči kazen za prekršek v višini do 400 evrov posamezniku, ki s svojimi ravnanji ovira postopek ali se neprimerno vede, oziroma posamezniku, ki očitno zlorablja postopek zato, da bi se izognil plačilu davčne obveznosti ali pa da bi zavlačeval z njenim plačilom. Druga kazniva ravnanja in sankcije zanje določa Finančni kazenski zakon.
Belgija
Zastaranje
Zastaranje je različno določeno za terjatve, ki izvirajo iz direktnih davkov, ter za terjatve iz naslova davka na dodano vrednost. Terjatve iz naslova direktnih davkov zastarajo v petih letih od dneva, ko bi morale biti plačane. Terjatve iz naslova prenosa nepremičnin zastarajo v petih letih od dneva izvršljivosti pogodbe oziroma naslova za prenos. Na področju davka na dodano vrednost pa zakonodaja loči med dvema situacijama. V prvem primeru, ko zastaranje še ni bilo nikoli pretrgano, terjatev zastara v treh letih od dneva, ko je terjatev zapadla. Rok se lahko podaljša na pet oziroma sedem let v primeru davčnih utaj ali sodnih postopkov. Če je bilo zastaranje terjatev iz naslova davka na dodano vrednost že kdaj pretrgano, zastaranje nastopi, ko poteče pet let od zadnjega pretrganja zastaranja.
Finska
Zastaranje
Zastaralni rok za terjatve je pet let, teči pa začne po letu, v katerem je bil davek odmerjen. Zastaralnega roka ni mogoče zadržati ali prekiniti. V nekaterih izjemah je mogoče terjatev izterjati po preteku petih let, in sicer v primeru unovčevanja zastavnih pravic, stečajnih postopkov, načrta za odplačevanje davčnega dolga posameznega davčnega zavezanca, ki se razteza čez obdobje pet let, ter v nekaterih primerih statusnih preoblikovanj podjetij.
Nemčija
Pravna sredstva
Davčni organ je dolžan nuditi strankam izvensodno pravno pomoč. Ob ugotovljenih nepravilnosti se lahko davčni zavezanci pritožijo na davčni organ. Pritožba mora biti vedno vložena v pisni obliki, z njo pa se zahteva restitucija in drugačna odločitev v postopku. Roki za pritožbo so kratki, in sicer je splošni rok za pritožbo 15 dni od vročitve odločbe. Izjemoma je lahko pritožbeni rok en mesec. Na odmerno odločbo se vloži ugovor, lahko pa se vloži tudi pritožba. Tudi ugovor mora biti vložen v pisni obliki. Za obe pravni sredstvi, ugovor in pritožbo, je predviden dvostopenjski postopek.
Kazenske določbe
Zakon vsebuje kaznovalne določbe, materialne in tudi procesne, s področja finančnega prava. Opredeljeni so vsi prekrški in kazniva dejanja ter sankcije zanje in procesno-pravne določbe kazenskega prava.
Nizozemska
V Kraljevini Nizozemski ureja davčni postopek Splošni davčni zakon, ki vsebuje splošne določbe glede obdavčitve, obveznosti posredovanja podatkov ter kazenske določbe. Posebne določbe za posamezne davke določajo posebni zakoni. Državne davke zakon definira kot davke, ki jih pobira davčna uprava po pooblastilu vlade in vse uvozne in izvozne dajatve, ki jih določa Carinski zakon.
Kazenske določbe
Zakon vsebuje določbe o prekrških, ki jih lahko storijo posamezne osebe z neizpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti, in tudi določbe o kaznivih dejanjih, ki jih te osebe lahko storijo s svojim ravnanjem. Kot kazniva dejanja se obravnavajo vsa ravnanja, ki se po davčni zakonodaji lahko kaznujejo z zaporno kaznijo, ostala dejanja pa se štejejo za manjše kršitve. Zakon vsebuje tudi posebne določbe o kazenskem postopku, ki veljajo v postopku zaradi kaznivih dejanj, predpisanih z davčno zakonodajo.
Prekrški
Zakon predpisuje globe za opustitev ali zamudo pri opravljanju dejanj in za prekrške, storjene v davčnem postopku.
Za opustitev vložitve davčnega obračuna inšpektor izreče globo v višini do 113 evrov. Za opustitev vložitve davčne napovedi v postopkih, ko se davek odmeri z odločbo, davčni inšpektor lahko ob izdaji davčne odločbe izreče še globo v znesku do 1.134 evrov. V primerih, ko davčni zavezanec, ki mora davek plačati na podlagi davčnega obračuna, ne izpolni svoje obveznosti, jo izpolni le deloma ali pa je ne izpolni v skladu z davčno zakonodajo, lahko inšpektor izreče globo v znesku do 4.537 evrov. Z globo 3. kategorije (4.500 evrov) se kaznuje vsak, ki se ne legitimira v skladu s predpisi, krši določbe glede zastopanja ali inšpektorju ne omogoči ogleda nepremičnin, za določitev davčne obveznosti.
Če davčni zavezanec, ki mora vložiti davčni obračun, ki je podlaga za obdavčenje, namenoma ne vloži davčnega obračuna ali vloži nepopoln obračun, mu inšpektor izreče kazen do višine 100 % osnove, ki se določi bodisi v višini davčne obveznosti oziroma v primerih, ko se je pri odmeri davka upoštevala kakršna koli olajšava, brez upoštevanja te olajšave. Ko zavezanec naklepno ali iz velike malomarnosti povzroči, da je davek odmerjen prenizko, mu inšpektor ob izdaji dopolnilne odločbe izreče kazen do višine 100 % osnove, ki se določi bodisi v višini premalo plačane obveznosti oziroma v primerih, ko se je pri odmeri davka upoštevala kakršna koli olajšava, brez upoštevanja te olajšave.
Združeno kraljestvo
Zastaranje
Na območju Anglije, Walesa in Severne Irske ni določb, ki bi urejale zastaranje davčnih dolgov. Na območju Škotske je zastaralni rok 20 let in ga je mogoče v določenih situacijah tudi pretrgati.
8. Druge posledice zakona
Predlagatelj zakona ocenjuje, da bo sprememba zakona pozitivno vplivala tako na zavezance za davek kot na delo davčnega organa. Predlog zakona pomeni poenostavitev davčnega postopka za zavezanca za davek, zagotovitev konsistentnosti davčne postopkovne zakonodaje in redakcijske popravke.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08–ZDDKIS, 125/08 in 20/09–ZDoh–2D) se v 87. in 104. členu besedilo »slovenski medbančni obrestni meri« nadomesti z besedilom »evropski medbančni obrestni meri« v ustreznih sklonih.
2. člen
V 36., 42., 91., 151. in 171. členu, naslovu 400. člena in 400. členu se besedilo »izvajalci plačilnega prometa« nadomesti z besedilom »ponudniki plačilnih storitev« v ustreznih sklonih.
3. člen
V drugem odstavku 1. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva Sveta 55/2008/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe (Kodificirana različica), UL L 150, 10. 6. 2008 – s I. poglavjem četrtega dela tega zakona;«.
4. člen
V tretjem odstavku 3. člena se na koncu prve alineje črta beseda »in«, na koncu druge alineje se pika nadomesti z vejico in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»- nadomestila, intervencijske in druge ukrepe, ki so v celoti ali delno sistem financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, vključno z zneski, pobranimi v zvezi s temi ukrepi.«.
5. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(razkritje podatkov upravičeni osebi)
(1) Davčni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za davek v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčenju:
- osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko;
- ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko;
- identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV); datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za DDV;
- identifikacijsko številko zavezanca za trošarine; datum vpisa oziroma izbrisa iz evidence oziroma registra imetnikov trošarinskih dovoljenj in pooblaščenih prejemnikov.
(2) Osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, lahko davčni organ razkrije, poleg podatkov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, tudi naslednje podatke o zavezancu za davek, če te podatke potrebuje v postopku:
- podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
- podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka ali ne.
(3) Če zakon določa, da sme upravičena oseba od davčnega organa pridobiti podatke v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti zavezanca za davek ali če to izhaja iz pisnega soglasja davčnega zavezanca iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona, lahko davčni organ upravičeni osebi razkrije podatek o višini:
- zapadlih neplačanih davčnih obveznosti;
- davčnih obveznosti, v zvezi s katerimi je odložen začetek davčne izvršbe oziroma je začeta davčna izvršba zadržana;
- davčnih obveznosti, v zvezi s katerimi je dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka oziroma še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
(4) Davčni organ sme upravičeni osebi na podlagi njenega obrazloženega pisnega zahtevka, v katerem morajo biti navedeni tudi podatki, ki davčnemu organu omogočajo enolično identifikacijo fizične osebe, najmanj pa osebno ime in datum rojstva ali enotna matična številka ali naslov prebivališča, razkriti podatek o:
- davčni številki zavezanca za davek osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju;
- tem, ali je bilo davčnemu zavezancu izdano potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju.
(5) Davčni organ na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena upravičeni osebi razkrije podatke brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se podatki nanašajo.
(6) Davčni organ sme na podlagi enolične identifikacije motornega vozila tretji osebi razkriti podatek o tem, ali so za to motorno vozilo plačane obvezne dajatve v skladu z zakonom o obdavčenju.
(7) Davčni organ na svojih spletnih straneh javno objavi podatke o zavezancu za davek, ki mu je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV.«.
6. člen
V prvem odstavku 24. člena se za besedo »svojih« doda besedilo »z zakonom predpisanih«.
7. člen
Tretji odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vsaka oseba mora ob odprtju računa pri banki ali hranilnici ali pri ponudniku plačilnih storitev po zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme, predložiti svojo davčno številko. Ob odprtju skupnega računa morajo davčno številko predložiti vsi imetniki skupnega računa. Davčne številke ni treba predložiti osebi, ki v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni register.«.
V šestem odstavku se za besedo »številko« doda besedilo »za davčne namene«.
8. člen
V 37. členu se naslov spremeni tako, da se glasi:
»(obveznost ponudnikov plačilnih storitev)«.
V prvem odstavku se besedilo »Izvajalci plačilnega prometa« nadomesti z besedilom »Ponudniki plačilnih storitev«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ponudniki plačilnih storitev davčnemu organu pošljejo tudi podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, prometu in stanju na teh računih in o dospelih, neporavnanih obveznostih teh oseb zaradi pridobivanja podatkov, potrebnih za pobiranje davkov. Minister, pristojen za finance, določi roke, vsebino in način pošiljanja teh podatkov.«.
9. člen
V drugem stavku 41. člena se pred besedo »nanaša« doda besedna zveza »davčna obveznost«.
10. člen
Četrti odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Davčna obveznost preneha z izpolnitvijo in v drugih primerih, določenih s tem zakonom.«.
11. člen
Naslovu 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(odgovornost pravnih naslednikov in oseb, ki upravljajo premoženje zapustnika)«.
V petem odstavku se beseda »slovenski« nadomesti z besedo »evropski«.
Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(6) Davčne obveznosti fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za pogrešane ali opravilno nesposobne, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje teh oseb. Oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Če davčni organ ugotovi, da davek ni bil plačan, lahko opravi izvršbo tudi na premoženje oziroma dohodke osebe, ki upravlja premoženje. Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno.
(7) Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnika v obdobju od trenutka uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov, ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoženje zapustnika, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Če davčni organ ugotovi, da davek ni bil plačan, lahko opravi izvršbo tudi na premoženje oziroma dohodke osebe, ki upravlja premoženje. Če je več oseb, ki upravljajo s premoženjem, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno.«.
12. člen
Prvi odstavek 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če davek ne bi presegel 10 eurov, razen če ni z zakonom o obdavčenju ali s tem zakonom drugače določeno. O tem se zavezanca za davek pisno obvesti.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister, pristojen za finance, če davek ne bi presegal zneska iz prvega odstavka, določi, da se z eno odločbo odmeri več vrst davka oziroma davek za več davčnih obdobij.«.
13. člen
Osmi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Rok za plačilo davka po davčnem obračunu, predloženem v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega člena, začne teči po poteku zakonskega roka za pravočasno predložitev obračuna. Če davčni zavezanec po tem roku predloži davčni obračun v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega člena, mora davek plačati hkrati s predložitvijo obračuna. Rok za vračilo davka na podlagi obračuna, predloženega v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega člena, se šteje od dneva, ko davčni organ prejme davčni obračun.«.
14. člen
V četrtem odstavku 54. člena se v drugem stavku črta beseda »inšpekcijskem«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zavezancu za davek v tem primeru obresti ne pripadajo.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
15. člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»55. člen
(predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave)
(1) Davčni zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun.
(2) Na posebni prilogi, ki je sestavni del tako predloženega davčnega obračuna, prikaže tudi premalo obračunane davke, skupaj z obrestmi iz tretjega odstavka tega člena, in hkrati plača tako izkazan davek.
(3) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračuna in plača obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za vložitev davčnega obračuna, povečani za:
- 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
- 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
- 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna.
(4) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.
(5) Če po predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave davčni organ ugotovi, da pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, s sklepom zavrne posebno prilogo iz prvega odstavka tega člena, predloženi davčni obračun pa obravnava kot davčni obračun, predložen po izteku predpisanega roka.«.
16. člen
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
»58. člen
(plačnik davka)
(1) Pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se šteje za plačnika davka, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji), ter če je hkrati:
1. oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj;
2. družba za upravljanje vzajemnega sklada, ki izplača dohodek iz vzajemnega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj,
3. borznoposredniška družba ali družba za upravljanje, ki na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi instrumenti oziroma pogodbe o opravljanju storitev upravljanja finančnega premoženja, za račun stranke oziroma dobro poučenega vlagatelja prejme dohodek od naložb denarnega dobroimetja stranke oziroma vlagatelja v finančne instrumente, ki ni dohodek iz 7. točke tega odstavka člena, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj,
4. upravnik večstanovanjske stavbe, ki za račun etažnih lastnikov stavbe prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj,
5. organizator prireditve, in sicer tudi, če dohodka, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj (oziroma bi se izračunaval, odtegoval in plačeval, če bi dohodek izplačala oseba iz 1. točke tega odstavka), ne izplača v svoje breme,
6. oseba, ki za tuj račun prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj (oziroma bi se izračunaval, odtegoval in plačeval, če bi dohodek izplačala oseba iz 1. točke tega odstavka), če oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka v skladu s predhodnimi točkami tega odstavka,
7. oseba, ki za tuj račun prejme dohodek iz finančnih instrumentov, izdanih v nematerializirani obliki (v nadaljnjem besedilu: nematerializirani finančni instrumenti), od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ali
8. druga oseba, ki za tuj račun prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka, če tako predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se, če:
1. oseba iz 1. točke prvega odstavka tega člena izplača dohodek osebi iz 3., 4., 5. ali 8. točke prvega odstavka tega člena, za plačnika davka šteje oseba iz 3., 4., 5. ali 8. točke prvega odstavka tega člena,
2. oseba iz 1. ali 6. točke prvega odstavka tega člena izplača dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov osebi iz 7. točke prvega odstavka tega člena, za plačnika davka šteje oseba iz 7. točke prvega odstavka tega člena, če osebi iz 1. oziroma 6. točke prvega odstavka tega člena pred izplačilom poda izjavo, da pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov, na podlagi katerih je dohodek izplačan, ne izvršuje zase, temveč za tuj račun,
3. oseba iz 7. točke prvega odstavka tega člena izplača dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov drugi osebi iz 7. točke prvega odstavka tega člena, za plačnika davka šteje druga oseba, če prvi pred izplačilom poda izjavo, da pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov, na podlagi katerih je dohodek izplačan, ne izvršuje zase, temveč za tuj račun.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za plačnika davka ne šteje diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v Republiki Sloveniji in predstavništvo mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji. Diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v Republiki Sloveniji ali predstavništvo mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji se lahko odloči, da prevzame obveznosti plačnika davka. O takšni odločitvi mora obvestiti pristojni davčni organ in davčne zavezance, ki jim izplačuje dohodke.
(4) Plačnik davka lahko pooblasti pravno osebo oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost – razen nerezidenta Republike Slovenije v skladu z zakonom o obdavčenju, ki v skladu z zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji – da v njegovem imenu izpolni obveznost iz 59. člena tega zakona. Za ravnanje druge osebe odgovarja plačnik davka, kakor da bi obveznost izpolnjeval sam.
(5) Če v primeru iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena oseba iz 7. točke prvega odstavka tega člena pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov izvršuje deloma zase in deloma za tuj račun, mora v izjavi navesti količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice izvršuje zase in količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice izvršuje za tuj račun. Oseba iz 7. točke prvega odstavka tega člena se šteje za plačnika davka le za del dohodka, ki ga prejme za tuj račun.
(6) Izjave iz drugega odstavka tega člena mora prejemnik izjav hraniti najmanj 10 let po poteku leta, v katerem je bil izplačan dohodek, na katerega se izjava nanaša.
(7) Prejemniki izjav iz drugega odstavka tega člena morajo davčnemu organu hkrati s plačilom dohodka dostaviti podatke o prenosu obveznosti plačnika davka. Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov na tej podlagi.
(8) Ne glede na 6. točko prvega odstavka tega člena se oseba, ki za račun fizične osebe prejme dohodek od fizične osebe, šteje za plačnika davka le, če o tem obvesti davčni organ na način, ki ga predpiše minister, pristojen na finance. Ne glede na prejšnji stavek, se za plačnika davka iz 6. točke prvega odstavka tega člena vedno šteje:
1. oseba, ki za račun fizične osebe nerezidenta prejme dohodek z virom v Sloveniji,
2. oseba, ki za račun fizične osebe rezidenta prejme dohodek z virom izven Slovenije,
3. upravnik večstanovanjske stavbe, ki za račun etažnih lastnikov stavbe, ki so fizične osebe, prejme dohodek, ki bremeni fizično osebo.«.
17. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»63. člen
(vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave)
(1) Davčni zavezanec lahko najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
(2) Od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečani za:
- 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčne napovedi;
- 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčne napovedi;
- 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi;
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi.
(3) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.«.
18. člen
V drugem odstavku 67. člena se v drugem stavku črta pika in doda besedilo »v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja zapustnika, razen če skrbnik za davčne zadeve tudi upravlja to premoženje.«.
19. člen
V drugem odstavku 72. člena se za besedo »napoved« črta vejica in besedilo »carinsko deklaracijo ali«.
20. člen
Doda se nov 75.a člen, ki se glasi:
»75.a člen
(posebni primer prekinitve postopka)
Davčni postopek se lahko prekine tudi v primeru, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav in pristojnih organih za izmenjavo podatkov v skladu s četrtim delom tega zakona. Davčni postopek se nadaljuje takoj po prejetju zaprošenih podatkov od organa zaprošene države.«.
21. člen
V prvem odstavku 85. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, če zakon ne določa drugače.«.
V tretjem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če zakon ne določa drugače.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
22. člen
V 86. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če zavezanec za davek med tekom roka za pritožbo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena umre ne da bi vložil pritožbo, lahko pritožbo v roku iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki teče od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, vloži njegov pravni naslednik.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za ugovor zoper informativni izračun dohodnine.«.
23. člen
V 89. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če davčni organ ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, davek nepravilno odmerjen, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dokončnosti odločbe. Po preteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe se obnova iz tega razloga ne more več začeti.
(4) Ponovna uporaba pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka ni več mogoča.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »drugega«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta beseda »inšpekcijskem«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
24. člen
V dosedanjem besedilu 95. člena, ki postane prvi odstavek, se za besedo »po« doda beseda »evropski«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko davčni organ pri izvajanju nadzora v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, v naknadnem nadzoru ugotovi carinski dolg, obresti obračunajo za čas od poteka desetega dne po nastanku carinskega dolga do izdaje odločbe po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan nastanka carinskega dolga. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo zamudne obresti. Ta določba se smiselno uporablja tudi za druge dajatve, ki se v skladu s predpisi obračunavajo in plačujejo kot bi bile uvozne dajatve.«.
25. člen
V 96. členu se peti odstavek črta.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V primeru pobiranja prispevkov za osebe javnega prava znesek, do katerega se zamudne obresti ne zaračunajo, določi prejemnik teh prispevkov.«.
26. člen
V drugem odstavku 97. člena se črta drugi stavek.
V šestem odstavku se besedilo »pri davčnem organu« in drugi stavek črtata.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena in ko davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek plačal več, kot je njegova obveznost, se o zmanjšanem vračilu zavezanca za davek pisno obvesti najkasneje v 15 dneh od dneva vračila.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se črta besedilo »pri davčnem organu«.
Dosedanji osmi odstavek se črta.
27. člen
V 98. členu se drugi do šesti odstavek črtajo.
28. člen
Prvi odstavek 99. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona. Zavezancu za davek pripadajo v primeru neupravičeno odmerjenega oziroma preveč odmerjenega in plačanega davka obresti od dneva plačila davka, v primeru neupravičene zavrnjene zahteve za vračilo davka pa od poteka 30 - dnevnega roka po vročitvi odločbe, s katero je bila zavezancu za davek neupravičeno zavrnjena zahteva za vračilo davka.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primerih iz 97. člena tega zakona zavezancu za davek pripadajo zamudne obresti tudi od plačanih zamudnih obresti, kadar davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka.«.
29. člen
V prvem odstavku 101. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Davčni organ o zahtevku odloči na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobi iz svojih evidenc, evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.«.
V šestem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, se ne šteje poračun dohodnine na letni ravni.«.
Dodata se nova sedmi in osmi odstavek , ki se glasita:
»(7) Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa v skladu s tem členom osebam iz prejšnjega odstavka, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, in fizične osebe, ki odgovarjajo za obveznosti družb, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe. Za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, se ne šteje poračun dohodnine na letni ravni.
(8) Z odpisom oziroma delnim odpisom po tem členu davčna obveznost v celoti oziroma delno preneha.«.
30. člen
V prvem odstavku 102. člena se besedilo »plačilne nezmožnosti« nadomesti z besedilom »trajnejše nelikvidnosti«.
V petem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se določbe tega člena uporabljajo za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.«.
31. člen
Drugi in tretji odstavek 103. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Če davčni zavezanec – fizična oseba davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja ter se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti, lahko davčni organ dovoli obročno plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih.
(3) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka in davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.«.
32. člen
V 105. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.«.
33. člen
V 106. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
34. člen
V prvem odstavku 107. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če je pravica do izterjave davka zastarala, razen v primeru iz prvega odstavka 126.b člena tega zakona,«.
Doda se nova 4. točka, ki se glasi:
»4. če je pravica do vračila davka zastarala,«.
Dosedanja 4. točka postane 5. točka.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Davek, ki ga ni mogoče poplačati v skladu z drugim odstavkom 126.b člena tega zakona, se odpiše z dnem pravnomočnosti sklepa o poplačilu oziroma pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na nepremičnine, ki ju izda sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.«.
35. člen
Dosedanje besedilo 110. člena postane prvi odstavek.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) 101., 102. in 103. člen se ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ.
(3) Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi postopkov po 101., 102. in 103. členu tega zakona za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.«.
36. člen
V prvem odstavku 119. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 177. člen in 178. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na surovine, polizdelke za predelavo in pogonsko gorivo.«.
37. člen
Prvi odstavek 125. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pravica do odmere davka na promet nepremičnin in davka na darilo zastara v desetih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, pravica do odmere davka na dediščine pa zastara v desetih letih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
38. člen
Za 126. členom se dodata nova 126.a in 126.b člen, ki se glasita:
»126.a člen
(zastaranje postopka o prekršku)
(1) Postopek o davčnem prekršku iz 398. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Zastaranje pretrga vsako dejanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče šest let od dneva storitve prekrška.
126.b člen
(poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko)
(1) Ne glede na določbo petega odstavka 126. člena tega zakona davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
(2) Davčna obveznost iz prejšnjega odstavka preneha s poplačilom iz prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.«.
39. člen
129. člen se spremeni tako, da se glasi:
»129. člen
(nadzor obračunov davka pri davčnem organu)
(1) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu obsega:
1. nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti predlaganja obračunov davka in
2. nadzor predloženih obračunov davka.
(2) V nadzoru po 1. točki prejšnjega odstavka davčni organ preverja, ali so zavezanci za davek v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju predložili davčni obračun.
(3) V nadzoru po 2. točki prvega odstavka davka davčni organ:
1. preverja popolnost, pravočasnost, formalne, logične in računske pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka na podlagi obračunov davka;
2. primerja podatke v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki so znani davčnemu organu;
3. primerja podatke v obračunih davka z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se vodijo v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
(4) Če davčni organ pri opravljanju nadzora iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ugotovi, da obračun davka ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna davka izhajajo možne nepravilnosti, zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da v osmih dneh od seznanitve z nepravilnostmi predloži obračun davka, popravljen obračun davka oziroma predloži pojasnila oziroma dokazila v zvezi z zadevo.
(5) O ustni izjavi oziroma drugih pomembnejših dejanjih se v postopku nadzora po tem členu sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu za davek. Na zapisnik lahko zavezanec za davek da pripombe najkasneje v 10 dneh po vročitvi zapisnika. O pravici do pripomb po tem odstavku mora biti zavezanec za davek poučen, to pa mora biti navedeno tudi v zapisniku. Zapisnika se ne sestavi, če zavezanec za davek v skladu s prejšnjim odstavkom nepravilnosti odpravi.
(6) Po poteku roka za pripombe iz prejšnjega odstavka davčni organ odmeri davek z odmerno odločbo po 84. členu tega zakona oziroma odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti. Če se pripombe zavezanca za davek v celoti upoštevajo in ni podlage za spremembo davka, se zavezanca za davek o tem pisno obvesti.
(7) Če iz ugotovitev nadzora po tem členu izhaja, da je treba dejansko stanje dodatno raziskati, lahko davčni organ izvede davčni inšpekcijski nadzor.«.
40. člen
130. člen se spremeni tako, da se glasi:
»130. člen
(nadzor in kontrola v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo)
(1) Če davčni organ pri opravljanju nadzora ali kontrole, ki ju izvaja v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, ugotovi nepravilnosti, zaradi katerih se spremeni davčna obveznost, ali nepravilnosti, ki vplivajo na pravilno izvajanje predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba, se o teh ugotovitvah sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu za davek.
(2) Na zapisnik iz prvega odstavka tega člena lahko zavezanec za davek da pripombe v osmih dneh od vročitve zapisnika. O pravici do pripomb po tem odstavku mora biti zavezanec za davek poučen, to pa mora biti navedeno tudi v zapisniku.
(3) Če davčni organ v nadzoru ali kontroli iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da je treba odmeriti oziroma spremeniti davek, odmeri davek z odločbo po 84. členu tega zakona.
(4) Če davčni organ v nadzoru in kontroli iz prvega odstavka tega člena ugotovi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, izda o tem odločbo.
(5) Davčni organ mora izdati odločbo iz tretjega in četrtega odstavka v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik oziroma od dneva, ko je iztekel rok za pripombe. O pripombah se mora davčni organ izjaviti tudi v odločbi.
(6) Če se pripombe zavezanca za davek v celoti upoštevajo in ni podlage za spremembo davčne obveznosti oziroma niso ugotovljene nepravilnosti, ki vplivajo na pravilno izvajanje predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba, se zavezanca za davek o tem pisno obvesti.«.
41. člen
V četrtem odstavku 133. člena se beseda »predhodna« nadomesti z besedo »druga«.
42. člen
Tretji odstavek 135. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora začne, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora.«.
43. člen
V drugem odstavku 145. člena se v deveti točki pika nadomesti s podpičjem in doda deseta točka, ki se glasi:
»10. izvršljiv sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu, ki se nanaša na davke in druge dajatve, ki se skladno z davčnimi predpisi štejejo za davek.«.
44. člen
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
»146. člen
(izvršilni naslov, ko je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti)
(1) Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj izvršbe).
(2) Izvršilni naslov za obveznosti iz prejšnjega odstavka je tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto obveznosti posebej.
(3) Če je od terjatev, ki jih predlagatelj izvršbe pošlje davčnemu organu v izterjavo, treba obračunati tudi zamudne obresti, mora predlagatelj izvršbe obračunati zamudne obresti do dneva izdaje predloga. K predlogu mora priložiti obračun zamudnih obresti. Od dneva izdaje predloga davčni organ obračuna zamudne obresti po davčnih predpisih.
(4) Predlagatelj izvršbe pošlje davčnemu organu predlog za izvršbo v elektronski obliki. Podatke, ki morajo biti vsebovani v predlogu, ter podrobnejši način izmenjave podatkov predpiše minister, pristojen za finance.
(5) Če se podatki za izvršbo pošiljajo v elektronski obliki, je predlagatelj izvršbe odgovoren, da pošilja le podatke, ki se nanašajo na izvršljive izvršilne naslove. Predlagatelj izvršbe mora davčnemu organu na njegovo zahtevo takoj poslati kopijo izvršilnega naslova.«.
45. člen
V dosedanjem besedilu 149. člena, ki postane prvi odstavek, se številka »158« nadomesti s številko »156«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se davčna izvršba začne, če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov.«.
46. člen
V drugem odstavku 152. člena se številka »15« nadomesti s številko »30«.
47. člen
V četrtem odstavku 157. člena se za besedilom »davčni organ« doda besedilo »po uradni dolžnosti«, beseda »slovenski« pa se nadomesti z besedo »evropski«.
48. člen
Drugi odstavek 158. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če davčni organ oceni, da pravica osebe iz prejšnjega odstavka, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v osmih dneh od vročitve sklepa iz četrtega odstavka tega člena pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ na ugotovitev lastninske pravice. Če oseba ne predloži dokaza o vložitvi tožbe, se davčna izvršba nadaljuje.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z vložitvijo tožbe iz prejšnjega odstavka se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, in sicer do zaključka postopka pred sodiščem. Sodišče o tožbi po tem členu odloča prednostno.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
49. člen
Drugi odstavek 164. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prepozen ugovor davčni organ s sklepom zavrže.«.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija. Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje.
(4) Ugovor zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve.«.
50. člen
V tretjem odstavku 166. člena se za besedo »prejemkov« doda besedilo »fizičnih oseb«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Davčni organ pošlje banki oziroma hranilnici tudi podatke iz sklepa o izvršbi v elektronski obliki. Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejšo vsebino, obliko in način pošiljanja podatkov.«.
51. člen
Drugi odstavek 169. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prepozen ugovor davčni organ s sklepom zavrže.«.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija. Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje.
(4) Ugovor zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve.«.
52. člen
Tretji odstavek 174. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Prepozen ugovor davčni organ s sklepom zavrže.«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija. Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje.
(5) Ugovor zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve.«.
53. člen
Drugi odstavek 180. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se rubež lahko opravi tudi, če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi v skladu s prejšnjim odstavkom, ker bi bil ogrožen namen davčne izvršbe. V tem primeru se sklep o izvršbi vroči dolžniku po opravljenem rubežu.«.
54. člen
Tretji odstavek 186. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se zarubi motorno ali priklopno vozilo, se do prenehanja veljavnosti rubeža vozila ne sme uporabljati, registrirati oziroma podaljšati prometno dovoljenje, razen z dovoljenjem davčnega organa, o čemer se izda sklep. Če davčni organ motorno vozilo pusti v hrambi pri dolžniku, pošlje sklep o davčni izvršbi z rubežnim zapisnikom organu, pri katerem je motorno vozilo vpisano v evidenco registriranih vozil, z zahtevo, da zarubljeno vozilo vpiše v evidenco registriranih prevoznih sredstev.«.
V četrtem odstavku se črta beseda »tudi«.
55. člen
V prvem odstavku 192. člena se 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan organu, pristojnemu za registracijo prevoznih sredstev oziroma v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.«.
56. člen
Prvi odstavek 193. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Premičnine, zarubljene po tem zakonu, se prodajo na javni dražbi, s prodajo po dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo ali s komisijsko prodajo.«.
57. člen
V prvem odstavku 195. členu se številka »3.000« nadomesti s številko »5.000«.
58. člen
197. člen se spremeni tako, da se glasi:
»197. člen
(potek javne dražbe)
(1) Zarubljene premičnine se dajo na javno dražbo z začetno izklicno ceno, ki je enaka ocenjeni vrednosti po rubežnem zapisniku.
(2) Prva javna dražba se sme opraviti tudi, če se je udeleži en ponudnik.
(3) Če je ponudnikov več, se šteje, da je javna dražba uspela, če vsaj en ponudnik ponudi višjo ceno od izklicne.
(4) Zarubljene premičnine se prodajo kupcu, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno.
(5) Če prva javna dražba ne uspe, se napove druga. Oklic druge javne dražbe mora vsebovati iste podatke kakor prvi, v oklicu pa mora biti dodatno navedeno, da gre za drugo javno dražbo. Izklicna cena zarubljenih predmetov s prve javne dražbe se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku.
(6) Pri drugi javni dražbi se smiselno uporabljajo drugi, tretji in četrti odstavek tega člena.
(7) Če je tudi druga javna dražba neuspešna, se zarubljeni predmeti prodajo na enega od drugih načinov prodaje iz prvega odstavka 193. člena tega zakona.«.
59. člen
Dosedanje besedilo 201. člena postane prvi odstavek.
Dodajo se novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Davčni organ sestavi vabilo k dajanju ponudb, ki ga mora na primeren način javno objaviti. Vabilo vsebuje:
- opis premičnine, ki se prodaja,
- ocenjeno vrednost in
- podatke o postopku zbiranja ponudb.
(3) Davčni organ obvesti ponudnike o izidu zbiranja ponudb v roku, določenem v vabilu.
(4) Davčni organ pošlje izbranemu ponudniku z obvestilom o izidu tudi pogodbo in ga pozove, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v osmih dneh po prejemu in plača kupnino v roku, določenem v pogodbi.«.
60. člen
V 211. členu se naslov spremeni tako, da se glasi:
»(vročitev sklepa o izvršbi, vpis rubeža in prenehanja rubeža nematerializiranih vrednostnih papirjev)«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Veljavnost rubeža preneha z izbrisom zastavne pravice iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.«.
61. člen
Za 212. členom se doda novo VI. poglavje, ki se glasi:
»VI. poglavje
Posebnosti izvršbe na sredstva občin
212.a člen
(davčna izvršba na sredstva občin)
(1) Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju upravičen do vračila davka, ki je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev ne zagotovi vračila, davčni organ na podlagi zahteve zavezanca za davek po preteku roka za vračilo preveč plačani davek izterja od občine. Za izterjavo se smiselno uporabljajo določbe tretjega dela tega zakona, če ni s tem členom drugače določeno.
(2) Predmet davčne izvršbe niso denarna sredstva, ki jih ima na računu občina, če:
- tako določa zakon, ki ureja financiranje občin;
- jih je zagotovila država za opravljanje posameznih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene na samoupravno lokalno skupnost;
- so namenjena odpravi posledic naravnih nesreč ali
- gre za proračunska sredstva EU.
(3) V primeru dvoma o okoliščinah, od katerih je odvisna uporaba prvega odstavka tega člena, davčni organ pred izdajo sklepa o izvršbi pridobi potrebne podatke od ministrstva, pristojnega za finance.«.
62. člen
Dosedanje besedilo 213. člena postane prvi odstavek.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Podrobnejše določbe za izvajanje tega poglavja so določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1179/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2008/55/ES o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi, UL L 319, 29. 11. 2008.«.
63. člen
V prvem odstavku 214. člena se številka »233« nadomesti s številko »213«.
64. člen
Drugi odstavek 216. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pristojni organ prejeta zaprosila za medsebojno pomoč takoj pošlje v izvršitev organu, ki je v skladu z zakonom pristojen za izvršitev enakovrstnih ukrepov, kot so ukrepi, za katere organ države prosilke prosi za medsebojno pomoč.«.
V tretjem odstavku se besedilo »Davčni organ« nadomesti z besedo »Organ« in beseda »informacije« z besedo »podatki«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V besedilu tega dela zakona se pod pojem davčni organ šteje tudi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ko opravlja naloge v skladu s tem delom zakona.«.
65. člen
218. člen se črta.
66. člen
Peti odstavek 219. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Podrobnosti v zvezi s stroški, ki jih povrne organ države prosilke v skladu s tem členom, so določene v uredbi iz drugega odstavka 213. člena tega zakona.«.
67. člen
222. člen se črta.
68. člen
V prvem odstavku 223. člena se beseda »izterjavo« nadomesti z besedo »izvršbo«.
V drugem odstavku se besedilo »izterjavo enakovrstnih davščin« nadomesti z besedilom »enakovrstnimi postopki«.
69. člen
224. in 225. člen se črtata.
70. člen
Drugi odstavek 226. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pristojni organ mora o razlogih za zavrnitev zaprosila za pridobitev podatkov obvestiti organ države prosilke.«.
71. člen
227. in 228. člen se črtata.
72. člen
V prvem odstavku 229. člena se beseda »ali« nadomesti z besedo »in«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
73. člen
230. člen se spremeni tako, da se glasi:
»230. člen
(postopek z zaprosilom)
Pristojni organ takoj obvesti organ države prosilke o opravljenih dejanjih v zvezi z zaprosilom za vročitev.«.
74. člen
V drugem stavku 232. člena se za besedo »izterjavo« doda besedilo »ter določbe uredbe iz drugega odstavka 213. člena tega zakona«.
75. člen
233. člen se črta.
76. člen
V 234., 237. in 240. členu se besedilo »akt, ki dovoljuje izvršbo« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »izvršilni naslov« v ustreznih sklonih.
77. člen
V tretjem odstavku 234. člena se v 5. točki beseda »davčni« nadomesti z besedo »pristojni« ter beseda »akt« z besedilom »izvršilni naslov«.
Šesti in sedmi odstavek se črtata.
Dosedanji osmi odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Kadar slovenski pristojni organ pošilja zaprosilo v drugo državo članico EU, v kateri euro ni zakonito plačilno sredstvo, se kot menjalni tečaj uporabi referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki velja na dan izdaje zaprosila in ga objavlja Banka Slovenije.«.
78. člen
235. člen se črta.
79. člen
236. člen se spremeni tako, da se glasi:
»236. člen
(medsebojno obveščanje o postopkih z zaprosilom)
Pristojni organ takoj obvesti organ države prosilke o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi z zaprosilom za izterjavo.«.
80. člen
Prvi in drugi odstavek 237. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Izvršilni naslov, ki ga je z zahtevkom davčnemu organu poslal organ države prosilke, se neposredno prizna in avtomatično upošteva kot izvršilni naslov v skladu s tem zakonom.
(2) Če izvršilni naslov, ki ga izda organ države prosilke, ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za opravo izvršbe, ga davčni organ s sklepom dopolni ali nadomesti.«.
81. člen
Drugi odstavek 238. člena se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če pristojni organ ni že na zaprosilu posebej označil, da je obročno plačilo sprejemljivo brez dodatnega posvetovanja.«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »tretjega in četrtega« nadomesti z besedilom »drugega in tretjega« in beseda »devetega« z besedo »sedmega«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Pristojni zaprošeni organ v državi članici EU, ki izvaja izvršbo, obračuna zamudne obresti od terjatve v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Če so obračunane in plačane zamudne obresti v državi članici EU nižje od zamudnih obresti po tem zakonu, se obresti štejejo za plačane v celoti. Če so obračunane in plačane obresti v državi članici EU višje od zamudnih obresti v skladu s tem zakonom, se razlika zavezancu ne vrne.«.
82. člen
Na koncu šestega odstavka 240. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»Če dolžnik pri zaprošenem organu izpodbija davščino oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, ki je bil izdan v državi prosilki, ga zaprošeni organ takoj napoti, da vloži pravno sredstvo pri pristojnem organu države prosilke.«.
83. člen
241. člen se črta.
84. člen
Na koncu prvega odstavka 242. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in ki jih je organ države prosilke navedel v zaprosilu za izterjavo.«.
85. člen
267. člen se spremeni tako, da se glasi:
»267. člen
(odmera dohodnine)
(1) Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo.
(2) Odmera dohodnine se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident.
(3) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora. Po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja velja informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine. V tem primeru velja, da se je odpovedal pritožbi.
(4) Če davčni zavezanec rezident ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vloži ugovor.
(5) Če davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun, v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine.
(6) Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do 15. junija tekočega leta za preteklo leto, mora do 31. julija vložiti napoved za odmero dohodnine, s čimer izpodbija domnevo vročitve po prvem odstavku 85. člena tega zakona.
(7) V primerih iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.
(8) Če davčni zavezanec umre pred odpremo informativnega izračuna dohodnine oziroma pred vložitvijo napovedi, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.
(9) V primerih iz šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona, razen v primeru fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za opravilno nesposobne, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.«.
86. člen
V prvem odstavku 269. člena se za besedo »EU« doda besedilo »oziroma Evropskega gospodarskega prostora«.
V drugem odstavku se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega«.
87. člen
V naslovu 270. člena se za besedo »napovedi« doda besedilo »ter podatki v napovedi in informativnem izračunu«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Davčni zavezanec rezident podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje davčnih olajšav že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine v skladu s tretjim odstavkom 267. člena, pošlje davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto. Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše vrsto, obliko in način dajanja teh podatkov.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega« in besedilo »vložiti najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo leto« nadomesti z besedilom »za posamezno leto vložiti najpozneje do 31. julija tekočega leta za predpreteklo leto.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
88. člen
V drugem odstavku 271. člena se za besedilom »ki vlaga napoved« doda besedilo »v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona«.
89. člen
Dosedanje besedilo 274. člena postane prvi odstavek.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine z upoštevanjem oprostitve, če je davčni zavezanec uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi, oziroma je uveljavljal oprostitev v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.«.
90. člen
V prvem odstavku 278. člena se črta številka »4.«.
91. člen
V drugem odstavku 282. člena se za besedilom »delovnega razmerja« doda vejica ter besedilo »dosežene pri delodajalcu, pri katerem davčni zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (glavni delodajalec),«.
92. člen
Za 284. členom se doda nov 284.a člen, ki se glasi:
»284.a člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali uveljavljanje oprostitve)
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko, ne glede na 273. in 274. člen tega zakona, in ne glede na zakon o obdavčenju, uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev že v davčnem obračunu iz 2. točke oziroma že v napovedi iz 3. točke prvega odstavka 278. člena tega zakona na podlagi svoje izjave o davčni obveznosti izven Republike Slovenije. Obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v izjavi, predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se davčnemu zavezancu odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine v skladu z 273. in 274. členom tega zakona, če ni s tem zakonom drugače določeno.«.
93. člen
V prvem odstavku 286. člena se za besedilom »v Republiki Sloveniji« doda besedilo »ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – odl. US, 114/06 - ZUTPG in 110/08 - ZVarDod)«.
V drugem odstavku se za besedo »nadomestila« doda besedilo »in polovico pokojnine«.
V tretjem odstavku se za besedo »nadomestil« doda besedilo »in polovice pokojnine«.
V petem odstavku se za besedo »nadomestila« doda besedilo »in polovice pokojnine«.
94. člen
290. člen se črta.
95. člen
V tretjem odstavku 296. člena se črta besedilo »pred dnevom«.
Četrti, peti in šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(4) V primeru smrti davčnega zavezanca se ločeno izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca in za obdobje, ki se začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Navedeno velja tudi za primer, ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ni podjetnik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izvede prenos podjetja, s katerim opravlja dejavnost, na novo družbo oziroma prevzemno družbo na način, kot velja za podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in s tem preneha opravljati dejavnost.
(6) V primeru prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne konča na obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.«.
96. člen
297. člen se spremeni tako, da se glasi:
»297. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu. Če je davčni zavezanec del podatkov, ki so predpisani s tem zakonom, predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 60 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena tega zakona, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja.
(4) V primeru postopka prisilne poravnave sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave.
(5) V primeru iz četrtega odstavka 296. člena tega zakona se mora predložiti davčni obračun davčnemu organu za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, se v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje obdobje iz prvega odstavka 296. člena tega zakona, ki sledi do dneva pred dnevom prenehanja opravljanja dejavnosti, in sicer v roku določenem z drugim odstavkom tega člena.«.
97. člen
Za 297. členom se dodata nova 297.a in 297.b člen, ki se glasita:
»297.a člen
(predlaganje davčnega obračuna pri statusnem preoblikovanju podjetnika)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje iz petega odstavka 296. člena tega zakona davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni zavezanec po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja ne sestavi več davčnega obračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register, predloži zavezanec v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka iz drugega odstavka 297. člena tega zakona.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register davčni obračun, sestavljen po obračunskem dnevu preoblikovanja, popravi tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register.
(4) Predhodne akontacije oziroma akontacije, ki se nanašajo na obdobje od obračunskega dneva statusnega preoblikovanja dalje, se štejejo kot akontacije nove oziroma prevzemne pravne osebe. Za izvršilni naslov davčne izvršbe se v tem primeru šteje izvršljiv obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, na podlagi katerega je bil podjetnik, ki se je statusno preoblikoval, dolžan plačevati predhodne akontacije oziroma akontacijo dohodnine.
(5) Nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pri statusnem preoblikovanju podjetnika smiselno upošteva določbe tega zakona, ki določajo davčni obračun za prevzemno družbo pri združitvah in v posebnih primerih pripojitev ali spojitev, če ni z zakonom drugače določeno.
(6) Ta člen velja tudi za primer, ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ni podjetnik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izvede prenos podjetja, s katerim opravlja dejavnost, na novo družbo oziroma prevzemno družbo na način, kot velja za podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in s tem preneha opravljati dejavnost.
297.b člen
(predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja podjetnika)
(1) Davčni zavezanec ne sestavi davčnega obračuna na obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja iz prvega odstavka 296. člena tega zakona. Če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja iz prvega odstavka 296. člena tega zakona, davčni zavezanec predloži le davčni obračun, ki se sestavlja na zadnji dan obdobja iz prvega odstavka 296. člena tega zakona.
(2) Davčni zavezanec v prvi davčni obračun po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika ne vključi podatkov o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša. Obvezna priloga tega davčnega obračuna in davčnega obračuna iz prvega odstavka tega člena je sklep o prenosu dela podjetja, delitveni načrt in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Če pogodba o prenosu dela podjetja še ni podpisana, jo mora davčni zavezanec predložiti naknadno.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena v primeru, ko po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis prenosa dela podjetja v sodni register, predloži zavezanec v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona, ki sledi obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka, določenega z drugim odstavkom 297. člena tega zakona.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka se po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register davčni obračun, sestavljen po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika, popravi tako, da se izključijo podatki o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša, in sicer v 30 dneh po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register.
(5) Predhodne akontacije oziroma akontacije za obdobje od obračunskega dneva prenosa dela podjetja podjetnika se v celoti štejejo kot predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine podjetnika.
(6) Nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pri prenosu dela podjetja podjetnika smiselno upošteva določbe tega zakona, ki določajo davčni obračun za prevzemno družbo oziroma novo družbo pri oddelitvah z ustanovitvijo in oddelitvah s prevzemom ter v posebnih primerih oddelitev, če ni z zakonom drugače določeno.«.
98. člen
V drugem odstavku 298. člena se v zadnjem stavku črta besedilo »v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti« ter doda nov stavek, ki se glasi:
»Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Predhodna akontacija se v novem davčnem letu do novega davčnega obračuna plačuje v rokih in v višini obrokov, kot se je plačevala za preteklo davčno leto. Če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna višja, mora zavezanec razliko za že dospele obroke predhodne akontacije tekočega leta plačati pri prvem naslednjem obroku predhodne akontacije. Če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije vrnejo.«.
Šesti odstavek se črta.
99. člen
V četrtem odstavku 299. člena se črta besedilo »do konca leta«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če je nova višina predhodne akontacije večja, se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo, sorazmerno povečajo.«.
100. člen
V drugem odstavku 304. člena se v drugem stavku črta vejica in besedilo »seznam vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev v uporabi zavezancev, članov kmečkega gospodinjstva,«.
V prvem stavku četrtega odstavka se črta vejica in besedilo »ter spremembe v zvezi z zemljišči, ki jih uporablja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,«.
101. člen
V tretjem odstavku 309. člena se besedilo »ob izdaji potrdila o vpisu« nadomesti z besedilom »v 15 dneh od vpisa«.
102. člen
V drugem odstavku 310. člena se črta besedilo »pri davčnem zavezancu«.
103. člen
V naslovu 311. člena se za besedo »kulturi« doda vejica in besedilo »samostojne poklicne športnike«.
V prvem, drugem in tretjem odstavku se za besedo »kulturi« doda vejica in besedilo »za samostojne poklicne športnike«.
104. člen
V naslovu 5. podpoglavja I. poglavja petega dela se črta podnaslov »Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka«.
105. člen
V naslovu 312. člena se za besedo »vina« doda besedilo »in oljčnega olja«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za določitev davčne osnove za proizvodnjo vina oziroma oljčnega olja iz lastnega pridelka mora zavezanec za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti najpozneje do 30. junija leta, za katero se dohodek začne ugotavljati, davčnemu organu prijaviti parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za proizvodnjo vina, oziroma parcelne številke zemljišč pod oljčniki.«.
106. člen
Prvi odstavek 313. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o davčnem zavezancu, ki je kot imetnik pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisan v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru ali evidentiran kot dejanski uporabnik, podatkov o površini in parcelni številki zemljišč v uporabi zavezanca, kot jih izkazuje zemljiški kataster ali jih prijavi zavezanec kot vinograd za lastno proizvodnjo vina ali kot oljčnik, podatkov o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru ali določenem s predpisi o dohodnini, ter podatkov o priznanih oprostitvah in znižanjih katastrskega dohodka, ki se priznajo za več let, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »čebelnjakov« doda besedilo »ter podatka o pavšalni oceni dohodka na panj po predpisih o dohodnini,«.
107. člen
V prvem odstavku 314. člena se črta besedilo »za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka«.
V drugem in šestem odstavku se črta beseda »Republike« in za besedo »Slovenije« doda besedilo »in Uprave za obrambo ministrstva, pristojnega za obrambo«.
108. člen
315. člen se spremeni tako, da se glasi:
»315. člen
(izdaja odmerne odločbe)
(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za preteklo davčno leto, o poračunu prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov za preteklo davčno leto ter o določitvi dveh obrokov akontacije dohodnine od teh dohodkov za tekoče davčno leto mora biti izdana do 30. marca tekočega leta.
(2) Nerezidentu odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj najkasneje do 30. marca tekočega leta za preteklo leto izda davčni organ, pri katerem je zavezanec za davke vpisan v davčni register. Nerezidentu, ki ni vpisan v davčni register, izda odločbo davčni organ, na območju katerega ležijo zemljišča oziroma so registrirani panji v uporabi zavezanca.«.
109. člen
316. člen se spremeni tako, da se glasi:
»316. člen
(plačevanje akontacije dohodnine)
(1) Davčni zavezanci plačujejo akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v treh obrokih. Prvi obrok se plača v višini 30 % akontacije dohodnine za preteklo davčno leto do 31. maja tekočega leta. Drugi obrok se plača v višini 60 % akontacije dohodnine za preteklo davčno leto do 31. oktobra tekočega leta. Tretji obrok se plača v višini razlike med akontacijo dohodnine, izračunano za leto, za katero se akontacija dohodnine odmerja, ter prvim in drugim obrokom za to leto do 30. aprila naslednjega leta.«.
110. člen
V petem odstavku 325. členu se pred besedo »dohodnino« doda besedilo »ali v primerih iz devetega odstavka tega člena,«.
Dodajo se novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
(9) Plačnik davka davčnega odtegljaja ne izračuna in odtegne, če ima dohodek iz finančnih instrumentov, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj:
1. vir izven Slovenije in je prejet v naravi ali je izven Slovenije neposredno reinvestiran ali
2. vir v Sloveniji in je prejet v naravi ter ga je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka.
(10) Prejšnji odstavek ne vpliva na obveznost plačnika davka za avtomatično dajanje podatkov davčnemu organu po 9. podpoglavju I. poglavja petega dela tega zakona.«.
111. člen
V prvem odstavku 326. člena se za besedo »petega» dodata besedi »in osmega».
Na koncu četrtega odstavka se doda stavek, ki se glasi:
»Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov predložiti v elektronski obliki, če je v preteklem letu opravil več kot pet obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala.«.
112. člen
V drugem odstavku 331. člena se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«.
Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Pri zamenjavi investicijskih kuponov vzajemnega sklada z investicijskimi kuponi drugih vzajemnih skladov, za katero lahko davčni zavezanec uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti in pri kateri priglasitev opravi za vse zavezance hkrati družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni oziroma krovni sklad, v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve.«
113. člen
V 332. členu se za besedo »lastnikom« dodata besedi »ob preoblikovanju«.
114. člen
Za 332. členom se doda novi 332.a člen, ki se glasi:
»332.a člen
(obveznost družb za upravljanje v primeru unovčitve ali izplačila investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu)
Družba za upravljanje, ki upravlja krovni sklad, mora davčnemu zavezancu, ki unovči investicijski kupon podsklada oziroma prejme izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada, ob unovčitvi oziroma izplačilu dostaviti izpis iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada, ki vključuje podatke, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.«.
115. člen
V 336. členu se številka »283.« nadomesti s številko »284.«.
116. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 337. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Plačnik davka iz 58. člena tega zakona mora davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, določanje davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Plačnik davka mora davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena mora davčnemu organu dostaviti tudi pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji), razen diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacije,ki fizični osebi izplačajo:
1. dohodek, oproščen plačila dohodnine v skladu z zakonom o dohodnini, ali
2. dohodek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo na letni ravni, od katerega se dohodnina izračuna z odmerno odločbo, ali
3. dohodek, ki se všteva v letno davčno osnovo, od katerega se akontacija dohodnine izračuna na podlagi napovedi zavezanca,
in sicer ne glede na to, ali jih tak dohodek bremeni.
(3) Dolžnost dajanja podatkov po tem členu se ne nanaša na dajanje podatkov o nedenarnih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
Doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena morajo osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov, davčnemu zavezancu najpozneje do desetega dne v mesecu dostaviti podatke, ki se nanašajo na obresti prejete v preteklem trimesečju od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter podatke, ki se nanašajo na dohodek iz devetega odstavka 325. člena tega zakona, prejet v preteklem trimesečju.«.
117. člen
V 340. členu se naslov spremeni tako, da se glasi:
»(avtomatično dajanje podatkov o zemljiščih, čebeljih panjih in dohodkih osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavod za gozdove Slovenije do 15. julija za vse parcele gozdnih zemljišč, na katerih so varovalni gozdovi, in za vse parcele gozdnih zemljišč, po katerih potekajo gozdne ceste, pošlje podatke o parcelni številki in površini parcele varovalnega gozda oziroma o parcelni številki in površini parcele ter delu parcele pod gozdno cesto po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.«.
V tretjem odstavku se besedilo »gozdno cesto« nadomesti z besedilom »takimi zemljišči«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Organ, ki vodi register čebelnjakov, do 15. julija pošlje podatke o številu panjev v uporabi posameznega zavezanca po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
(5) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za gozdove Slovenije ter drugi izplačevalci drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pošljejo davčnemu organu podatke o prejemnikih in izplačanih drugih dohodkih, ki se vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ter drugih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, enkrat letno, in sicer do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.«.
118. člen
V drugem in tretjem odstavku 358. člena se besedilo »od začetka tekočega« nadomesti z besedilom »po poteku«.
V četrtem, petem in šestem odstavku se besedilo »od začetka« nadomesti z besedilom »po preteku«.
119. člen
359. člen se spremeni tako, da se glasi:
»359. člen
(znižanje davčnih osnov in uveljavljanje davčnih olajšav v postopku davčnega nadzora)
Davčni zavezanec lahko v postopku davčnega nadzora uveljavlja znižanje davčne osnove in davčne olajšave do izdaje odmerne odločbe.«.
120. člen
V prvem odstavku 362. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 361. člen tega zakona v primeru, ko je vpis združitve v sodni register izveden po poteku treh mesecev po koncu davčnega obdobja zavezanca, ki se pripoji ali spoji, prevzeta družba v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu združitve.«.
121. člen
V prvem odstavku 364. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 363. člen tega zakona v primeru, ko je vpis razdelitve v sodni register izveden po poteku treh mesecev po koncu davčnega obdobja zavezanca, ki se razdeli, prenosna družba v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu razdelitve.«.
122. člen
V prvem odstavku 366. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 365. člen tega zakona v primeru, ko je vpis oddelitve v sodni register izveden po poteku treh mesecev po koncu davčnega obdobja zavezanca, ki se deli, prenosna družba v skladu z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve.«.
V prvem odstavku 366. člena se v drugem stavku številka »360« nadomesti s številko »358«.
123. člen
V drugem odstavku 367. člena se za besedami »po dnevu začetka postopka prisilne poravnave« vejica nadomesti s piko in se črta besedilo »vendar najpozneje do dneva predložitve načrta finančne reorganizacije upravitelju prisilne poravnave in članom upniškega odbora.«.
124. člen
368. člen se spremeni tako, da se glasi:
»368. člen
(davčni obračun pri stečajnem postopku)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne stečajni postopek, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka.
(2) Davčni obračun iz prejšnjega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec v stečajnem postopku davčnemu organu najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko se je začel stečajni postopek.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, davčni zavezanec, nad katerim se stečajni postopek začne v prvem mesecu tekočega davčnega obdobja, predloži davčni obračun za preteklo davčno obdobje in tekoče davčno obdobje hkrati, najpozneje v dveh mesecih po poteku preteklega davčnega obdobja.
(4) Davčni zavezanec v času stečajnega postopka predloži, skupaj z davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje, tudi poročila upravitelja s prilogami. Če je upravitelj te podatke predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov.
(5) Davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun na dan pred potrditvijo načrta končne razdelitve, davčnemu organu pa ga predloži v 15 dneh od potrditve načrta. Če se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, davčni zavezanec sestavi davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom in ga davčnemu organu predloži v 15 dneh od sprejetja tega sklepa.
(6) Davčne obračune po tem členu mora za davčnega zavezanca sestaviti in davčnemu organu predložiti upravitelj.«.
125. člen
Doda se novi 368.a člen, ki se glasi:
»368.a člen
(davčni obračun pri postopku likvidacije)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek likvidacije, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka likvidacije.
(2) Davčni obračun iz prejšnjega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec v likvidaciji davčnemu organu najpozneje v 20 dneh od dneva, ko se je začel postopek likvidacije.
(3) Če bi se rok za predložitev davčnega obračuna iz prejšnjega odstavka iztekel pred potekom roka za predložitev obračuna za davčno obdobje, ki se je končalo pred začetkom likvidacije, mora davčni zavezanec oba davčna obračuna predložiti najpozneje v 20 dneh od začetka postopka likvidacije.
(4) Davčni zavezanec v času likvidacijskega postopka predloži davčni obračun za posamezno davčno obdobje.
(5) Davčni zavezanec v likvidaciji sestavi končni davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja, davčnemu organu pa ga predloži v 15 dneh od sprejetja sklepa.
(6) Če skupščina družbe med likvidacijskim postopkom odloči, da družba deluje dalje, davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o nadaljevanju, davčnemu organu pa ga predloži v 15 dneh od sprejetja sklepa.
(7) Davčni zavezanec v rokih iz prvega oziroma petega odstavka tega člena sestavi in predloži tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. členom in 74. členom ZDDPO-2.
(8) Davčne obračune po tem členu mora za davčnega zavezanca sestaviti in davčnemu organu predložiti upravitelj.«.
126. člen
V drugem odstavku 370. člena se črta drugi stavek, v tretjem stavku pa se beseda »zahtevka« nadomesti z besedo »davčnega obračuna«.
127. člen
V petem odstavku 371. člena se črta zadnji stavek.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če je višina akontacij na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo.«
V sedmem odstavku se drugi stavek spremeni, tako da se glasi:
»Obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije.«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Davčni zavezanec (nova družba), ustanovljen s prenosom podjetja oziroma dela podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, ki predlaga davčni obračun v skladu z 297.a ali 297.b členom tega zakona, sam izračuna akontacijo davka, izhajajoč iz zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnosti, in je prenesla podjetje oziroma del podjetja na davčnega zavezanca, ob upoštevanju obsega prenosa in uveljavljanja ugodnosti pri prenehanju opravljanja dejavnosti fizične osebe. Obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije. Obrazloženi izračun predloži davčni zavezanec ne glede na to, ali je izračunal dobiček ali izgubo.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se beseda »osmega« nadomesti z besedo »devetega« in se doda besedilo, ki se glasi:
»Obroki akontacije, ki dospejo v plačilo po odločitvi davčnega organa in se razlikujejo od obrokov akontacije, ki jih je zavezanec plačeval do odločitve davčnega organa, se spremenijo. Ne glede na zadnji stavek, se v primeru, če je višina akontacije po odločitvi davčnega organa nižja, preplačila že plačanih obrokov akontacije, ki dospejo v plačilo po 30. dnevu od vložitve zahteve iz devetega odstavka tega člena, vrnejo.«
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se črta beseda »inšpekcijskega«.
Dosedanji enajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.
128. člen
V prvem stavku 376. člena se za besedo »izpolnil« doda besedilo »oziroma je bil izpolnjen že ob izplačilu«.
129. člen
Za 376. členom se doda nov 376.a člen, ki se glasi:
»376.a člen
(postopek v zvezi z izvzemom dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam, ter izvzemom dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev)
(1) Davčni obračun zavezanca, ki je izvzel dividende in dohodke, podobne dividendam iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, mora vsebovati tudi dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je rezident države članice EU, ki ni Republika Slovenija, ali države, ki ni članica EU, oziroma potrdilo davčnih oblasti države, v kateri se poslovna enota nahaja, o obstoju te poslovne enote v času izplačila.
(2) Davčni obračun zavezanca, ki je izvzel dobičke iz odsvojitve lastniških deležev iz davčne osnove po 25. členu ZZDPO-2, mora vsebovati tudi dokazilo o minimalni neposredni udeležbi, obdobju (trajanju) udeležbe po prvem odstavku 25. člena ZDDPO-2 v času izplačila ter dokazilo o pogoju po prvem odstavku 25. člena ZDDPO-2 zakona glede zaposlenosti.«.
130. člen
V sedmem odstavku 377. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Davčni organ odloči o vračilu preveč odtegnjenega davka v treh mesecih od prejema vloge za vračilo odtegnjenega davka in zahtevanih dokazil. Davčni organ vrne preveč odtegnjeni davek v 30 dneh od izdaje odločbe o vračilu davka.«.
131. člen
Za 383. členom se doda nov 383.a člen, ki se glasi:
»383.a člen
(uveljavljanje neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka v skladu s 70. členom ZDDPO-2)
(1) Plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim ali petim odstavkom 70. člena ZDDPO-2, če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila. Nerezident lahko v primerih, ko plačnik davka izplačuje dohodek v rednih časovnih presledkih, predloži izjavo iz prejšnjega stavka za časovno obdobje enega leta.
(2) Plačnik davka mora izjavo in dokazila iz prejšnjega odstavka hraniti deset let in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu.
(3) Zahtevek za vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 70. člena ZDDPO-2 vloži pri davčnem organu v roku petih let od plačila davka plačnik davka in k vlogi priloži ustrezno izjavo in potrdilo o rezidentstvu iz prvega odstavka tega člena.
(4) Vračilo davka v skladu s četrtim odstavkom 70. člena ZDDPO-2 se opravi plačniku davka. Vračilo davka se opravi največ do zneska davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno pogodbo. Če nerezident iz tretjega in petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 davka ne more uveljavljati v celoti v državi rezidentstva, ker v državi rezidenstva velja metoda odbitka od davka, ki tega ne omogoča, se vračilo opravi le za del zneska, ki ga ne more uveljavljati v državi rezidentstva.
(5) O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora plačnik davka takoj obvestiti prejemnika dohodka.«.
132. člen
Za III. poglavjem petega dela zakona se doda novo III.a poglavje, ki se glasi:
»III. a poglavje
Davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov
383.b člen
(vsebina tega poglavja)
To poglavje zakona se nanaša na izračunavanje, odtegovanje in plačevanje davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov, prejetih za tuj račun.
383.c člen
(davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov)
(1) Če plačnik davka, določen v skladu z 58. členom tega zakona, izplača dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov osebi, ki ga prejme za tuj račun, ne glede na druge določbe tega zakona in zakona o obdavčenju izračuna in odtegne davčni odtegljaj brez upoštevanja določil, ki imajo za posledico nižjo davčno obveznost iz naslova davčnega odtegljaja, če niso za vse upravičence do dohodka po vseh zakonih o obdavčenju in mednarodnih pogodbah enaka.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka plačnik davka, ne glede na druge določbe tega zakona, davčni odtegljaj obračuna, odtegne in plača po stopnji, določeni po tistem zakonu o obdavčenju, ki določa višjo stopnjo davčnega odtegljaja od izplačanega dohodka.
(3) Šteje se, da oseba iz prvega odstavka tega člena prejema dohodek za tuj račun, kadar je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
1. oseba opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka za tuj račun oziroma je za osebo znano, da nastopa, četudi občasno, kot oseba, ki prejema dohodek za tuj račun;
2. naslov za plačilo dohodka je drugačen od registriranega naslova osebe iz prvega odstavka tega člena;
razen če oseba iz prvega odstavka tega člena plačniku davka pred izplačilom predloži izjavo o tem, da pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov, na podlagi katerih je dohodek izplačan, izvršuje zase in ne za tuj račun. Če oseba iz prvega odstavka tega člena pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov izvršuje deloma zase in deloma za tuj račun, se davčni odtegljaj po prvem in drugem odstavku tega člena izračuna, odtegne in plača od dohodkov, ki jih prejme za tuj račun. V tem primeru mora oseba iz prvega odstavka tega člena v izjavi navesti količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice izvršuje zase in količino finančnih instrumentov, iz katerih pravice izvršuje za tuj račun.
(4) Izjave iz tretjega odstavka tega člena mora prejemnik izjav hraniti najmanj 10 let po poteku leta, v katerem je bil izplačan dohodek, na katerega se izjava nanaša.
383.d člen
(vračilo davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov)
(1) Oseba, za katere račun se izvršujejo pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov), ki je prejela dohodek, od katerega je plačnik davka v skladu s 383.c členom tega zakona odtegnil previsok davčni odtegljaj glede na davčno obveznost upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, določeno po zakonu o obdavčenju in tem zakonu, lahko zahteva vračilo preveč odtegnjenega in plačanega davka s pisnim zahtevkom, ki ga vloži pri davčnem organu. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti po zakonu o obdavčenju in tem zakonu, zlasti o identiteti upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, o prejemu dohodka, o osnovi za plačilo davčnega odtegljaja in o plačanem davčnem odtegljaju.
(2) Prejšnji odstavek ne vpliva na:
1. postopek vračila davka v primeru ugodnosti, določenih v mednarodni pogodbi, po drugem podpoglavju IV. poglavja četrtega dela tega zakona,
2. postopek vračila davka v primeru ugodnosti, ki so določene z zakonom o obdavčenju in veljajo za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in za obdavčitev, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, po III. poglavju petega dela tega zakona,
3. postopek vračila po 383.a členu tega zakona v primeru ugodnosti, ki so določene v tretjem do sedmem odstavku 70. člena ZDDPO-2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prejemnike iz prvega in drugega odstavka 75. člena ZDDPO-2 vračilo preveč plačanega davka uveljavlja le v skladu s tretjim odstavkom 75. člena ZDDPO-2.
383.e člen
(poseben postopek v zvezi z obračunom davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov)
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 383.c člena tega zakona plačnik davka, ki je pridobil status po 383.f členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni plačnik davka), davčni odtegljaj od dohodka iz nematerializiranih finančnih instrumentov obračuna po stopnji, določeni po zakonu o obdavčenju ali mednarodni pogodbi, ki velja za upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, na podlagi katerih je dohodek izplačan, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. dohodek je izplačan v tujino osebi, ki je pridobila status pooblaščenega tujega posrednika iz 383.g člena tega zakona;
2. oseba iz 1. točke tega odstavka pooblaščenemu plačniku davka do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je dohodek izplačala oseba, ki jo tak dohodek bremeni, dostavi podatke, potrebne za odmero davka, za določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav, ugodnosti po mednarodnih pogodbah ter identifikacijo upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, ki prejme dohodek na podlagi teh finančnih instrumentov.
(2) Pooblaščeni plačnik davka mora znesek davčnega odtegljaja iz prvega odstavka tega člena izračunati, odtegniti in plačati hkrati z obračunom davčnega odtegljaja, ki ga mora predložiti pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 14. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je dohodek izplačala oseba, ki jo tak dohodek bremeni.
(3) Obliko, način in vsebino podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Če pooblaščeni tuji posrednik pooblaščenemu plačniku davka do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je dohodek izplačala oseba, ki jo tak dohodek bremeni, ne dostavi vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se davčni odtegljaj obračuna tako, da se dohodek razdeli v dve skupini, in sicer:
1. skupino dohodka, v zvezi s katerim je pooblaščeni plačnik davka prejel vse podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena, od katerega se davčni odtegljaj obračuna po stopnji iz prvega odstavka tega člena, in
2. skupino dohodka, v zvezi s katerim pooblaščeni plačnik davka ni prejel vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, od katerega se davčni odtegljaj obračuna po stopnji iz prvega in drugega odstavka 383.c člena tega zakona.
383.f člen
(pooblaščeni plačnik davka)
(1) Plačnik davka, določen v skladu z 58. členom tega zakona, ki izplačuje dohodke iz nematerializiranih finančnih instrumentov z virom v Sloveniji osebam iz tretjega odstavka 383.c člena tega zakona, ki so rezidenti drugih držav, lahko pridobi status pooblaščenega plačnika davka, če je:
1. banka, ki je za opravljanje bančnih storitev na območju Republike Slovenije pridobila dovoljenje Banke Slovenije,
2. podružnica banke iz tretje države, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev, ali
3. podružnica banke iz države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev,
in če opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka za tuj račun ter je po mnenju davčnega organa primerna za pooblaščenega plačnika davka.
(2) Davčni organ na podlagi pisne vloge osebe iz prejšnjega odstavka odloči o podelitvi statusa pooblaščenega plačnika davka. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev po prejšnjem odstavku tega člena. Davčni organ odloči o podelitvi statusa najpozneje v 15 dneh od prejema vloge. Osebo, ki je pridobila status pooblaščenega plačnika davka, davčni organ uvrsti na seznam pooblaščenih plačnikov davka, ki ga objavi na spletni strani davčnega organa.
(3) Davčni organ zavrne vlogo o podelitvi statusa, če:
1. oseba ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena;
2. zoper odgovorno osebo osebe iz prvega odstavka tega člena pred sodiščem teče postopek zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo ali pravni promet;
3. je odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka tega člena pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo ali pravni promet;
4. je oseba iz prvega odstavka tega člena storila hujši davčni prekršek, pa od pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe o prekršku še niso pretekla tri leta, ali
5. obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o primernosti osebe iz prvega odstavka tega člena za opravljanje obveznosti pooblaščenega plačnika davka.
(4) Davčni organ odvzame status pooblaščenemu plačniku davka, če ugotovi, da pooblaščeni plačnik davka ne izpolnjuje svojih obveznosti kot pooblaščeni plačnik davka, ali če ugotovi, da obstajajo okoliščine iz prejšnjega odstavka.
(5) Pooblaščenemu plačniku davka preneha status, če pisno zahteva prenehanje statusa, ali če v roku 5 let od izdaje odločbe iz drugega odstavka tega člena ne vloži ponovne vloge za podelitev.
(6) Davčni organ pooblaščenega plačnika davka po odvzemu statusa ali po prenehanju statusa izbriše s seznama pooblaščenih plačnikov davka.
(7) Pooblaščeni plačnik davka mora sporočiti davčnemu organu vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka tega člena, vključno s podatki za njegovo identifikacijo, in sicer v sedmih dneh od njenega nastanka.
383.g člen
(pooblaščeni tuji posrednik)
(1) Tuji posrednik lahko pridobi status pooblaščenega tujega posrednika, če:
1. je rezident druge države članice EU ali države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje,
2. opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka za tuj račun,
3. je oseba, ki:
a. ima (ali je v popolni lasti družbe, ki ima) dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje bančnih storitev v državi iz 1. točke tega odstavka,
b. je član priznane borze v državi iz 1. točke tega odstavka, ali
c. je druga oseba, ki je po mnenju davčnega organa glede na svojo organizacijsko strukturo, vrsto in obseg dejavnosti primerna za tujega posrednika;
4. poda izjavo, da bo:
a. pooblaščenemu plačniku davka v roku in na način iz prvega in tretjega odstavka 383.e člena tega zakona dostavljala podatke, potrebne za odmero davka, za določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav, ugodnosti po mednarodnih pogodbah ter identifikacijo upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, ki prejme dohodek na podlagi teh finančnih instrumentov;
b. od upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, ki je s posredovanjem te osebe ali te osebe in drugega posrednika, prejel dohodek na podlagi teh finančnih instrumentov, pridobil potrdilo o davčnem rezidentstvu upravičenega imetnika, kot je opredeljeno v četrtem odstavku tega člena, in druga dokazila (izjave ali obvestila), ki so mu predložena v zvezi z izplačilom dohodka ter izpolnjevanjem pogojev za uveljavljanje davčnih olajšav ter ugodnosti po mednarodnih pogodbah;
c. na zahtevo pooblaščenega plačnika davka ali njegovega pravnega naslednika ali davčnega organa tem osebam v roku, določenem v zahtevi, predložil zahtevana dokazila iz točke 4.b tega odstavka;
d. hranil dokazila iz točke 4.b tega odstavka do poteka roka iz devetega odstavka tega člena;
e. izvajal dolžnost skrbnega ravnanja in preverjanja dokazil iz točke 4.b tega odstavka ter plačnika davka obvestil o vseh dokazilih, za katera upravičeno meni, da niso bila točna in pravilna v času, ko so mu bila izročena.
(2) Davčni organ na podlagi pisne vloge osebe iz prejšnjega odstavka odloči o podelitvi statusa pooblaščenega tujega posrednika. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev po prejšnjem odstavku. Davčni organ odloči o podelitvi statusa najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge. Osebo, ki je pridobila status pooblaščenega tujega posrednika, davčni organ uvrsti na seznam pooblaščenih plačnikov davka, ki ga objavi na spletni strani davčnega organa.
(3) Davčni organ zavrne vlogo o podelitvi statusa, če oseba ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Davčni organ odvzame status pooblaščenemu tujemu posredniku, če ugotovi, da pooblaščeni tuji posrednik ne izpolnjuje svojih obveznosti kot pooblaščeni tuji posrednik.
(5) Pooblaščenemu tujemu posredniku preneha status, če pisno zahteva prenehanje statusa, ali če v roku 5 let od izdaje odločbe iz drugega odstavka tega člena ne vloži ponovne vloge za podelitev.
(6) Davčni organ pooblaščenega tujega posrednika po odvzemu statusa ali po prenehanju statusa izbriše s seznama pooblaščenih tujih posrednikov.
(7) Pooblaščeni tuji posrednik mora sporočiti davčnemu organu vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka tega člena, vključno s podatki za njegovo identifikacijo, in sicer v sedmih dneh od njenega nastanka.
(8) Potrdilo o davčnem rezidentstvu iz točke 4.b prvega odstavka tega člena izda davčni organ države davčnega rezidentstva upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov. Predloženo potrdilo velja tri leta od datuma njegove izdaje oziroma do predložitve novega potrdila. Upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov mora pooblaščenemu tujemu posredniku predložiti novo potrdilo, če se spremeni država njegovega davčnega rezidentstva. Predložitev potrdila ni obvezna, če dohodek upravičenega imetnika, ki je fizična oseba, ne presega zneska, ki ga določi minister za finance. V tem primeru upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov predloži posebno pisno izjavo. Izjava velja tri leta od datuma njene predložitve pooblaščenemu tujemu posredniku oziroma do predložitve nove izjave. Upravičeni imetnik nematerializiranih finančnih instrumentov mora pooblaščenemu tujemu posredniku predložiti novo izjavo, če se spremeni podatek iz izjave. Izjava mora vsebovati:
1. ime in priimek oziroma naziv upravičenega imetnika;
2. rojstni datum ali identifikacijsko številko upravičenega imetnika;
3. izjavo, da upravičeni imetnik ni rezident Slovenije;
4. navedbo države, katere rezident je upravičeni imetnik, ter naslov upravičenega imetnika v tej državi;
5. naslove vseh drugih prebivališč, ki jih ima upravičeni imetnik kjerkoli na svetu;
6. izjavo, da upravičeni imetnik prejema dohodek za svoj račun ter da ga ni dolžan poslati i tretji osebi;
7. izjavo, da dohodek ne pripada slovenski poslovni enoti, in
8. vrsto prejetega dohodka.
(9) Oseba, ki je vpisana na seznam pooblaščenih tujih posrednikov, mora hraniti dokazila iz 4.b točke prvega odstavka tega člena najmanj deset let po poteku leta, na katerega se nanašajo.
(10) Priznana borza iz 3.b točke prvega odstavka tega člena je borza, katere organizator je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma Federation Internationale des Bourses de Valeurs – FIBV).«.
133. člen
394. člen se spremeni tako, da se glasi:
»394. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z globo 200 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, določenim s tem zakonom (četrti odstavek 61. člena, tretji odstavek 270. člena, 288., 318., 323. člen, prvi do četrti odstavek 326. člena in prvi odstavek 385. člena);
2. na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (prvi do osmi odstavek 69. člena);
3. na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v določenem roku ali na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);
4. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
5. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);
6. razpolaga z zarubljenimi premičninami (prvi odstavek 187. člena).«.
134. člen
V 395. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);«
Na kocu 2. točke se pika nadomesti s podpičjem in se dodajo nova 3., 4. in 5. točka, ki se glasijo:
»3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom (41. člen);
4. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 352., 353. člen);
5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, drugi odstavek 297. člena, drugi odstavek 369. člena).«.
135. člen
396. člen se spremeni tako, da se glasi:
»396. člen
(izjema od prekrška pri predložitvi davčne napovedi na podlagi samoprijave)
Ne glede na 1. točko 394. člena, 1. točko 395. člena, 7. in 8. točko prvega odstavka 397. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če je davek plačan na podlagi samoprijave v skladu s 63. členom tega zakona.«.
136. člen
397. člen se spremeni tako, da se glasi:
»397. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo, in z globo od 3.200 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji do peti odstavek 51. člena, 297., 297.a, 297.b člen in 356. do 369. člen);
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti, peti in deveti odstavek 57. člena, 284., 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);
3. izjave ne hrani do poteka roka (šesti odstavek 58. člena);
4. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);
5. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260. člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi odstavek 321. člena, prvi in tretji odstavek 325. člena, drugi in tretji odstavek 352. člena, 353.,374. člen, drugi odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);
6. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti odstavek 61. člena in 306. člen);
7. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);
8. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);
9. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena);
10. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);
11. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka (34. člen);
12. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
13. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena);
14. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov (prvi do peti odstavek 38. člena);
15. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38. člena);
16. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);
17. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
18. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (četrti odstavek 129. člena in prvi odstavek 138. člena);
19. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);
20. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
21. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);
22. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (drugi odstavek 187. člena);
23. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298. člena in sedmi odstavek 371. člena);
24. ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (četrti odstavek 304. člena);
25. osebi, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka, ne predloži potrdila o načinu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 310. člena);
26. ne prijavi parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za lastno proizvodnjo vina, oziroma parcelnih številk oljčnikov, oziroma ne prijavi sprememb v zakonsko določenem roku (prvi in drugi odstavek 312. člena);
27. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena);
28. zavezanca ne obvesti pisno o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren (sedmi odstavek 331. člena);
29. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti (deveti odstavek 331. člena);
30. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja (332. člen);
31. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);
32. davčnemu organu in davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena, osmi odstavek 331. člena, prvi, drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen in prvi in tretji odstavek 339. člena);
33. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (349. člen);
34. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (350. člen);
35. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353. člen);
36. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);
37. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi odstavek 375. člena);
38. davčni obračun zavezanca iz 376.a člena ne vsebuje vseh dokazil in potrdil iz tega člena (376.a člen);
39. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382. člen).
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo.
(4) Z globo v višini od 800 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.«.
137. člen
398. člen se spremeni tako, da se glasi:
»398. člen
(posebno hudi davčni prekrški)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se v primeru, če je znesek premalo plačanega davka višji od 5.000 eurov, z globo v višini 20 odstotkov od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.200 eurov in ne več kot 50.000 eurov, kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo v višini 30 odstotkov od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 eurov in ne več kot 150.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo, ter z globo v višini 45 odstotkov od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 2.000 eurov in ne več kot 300.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
(2) Z globo v višini od 500 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 700 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo.
(4) Z globo v višini od 900 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
138. člen
399. člen se spremeni tako, da se glasi:
»399. člen
(Izjema od prekrška pri predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave)
Ne glede na 4. in 5. točko 395. člena ter 1., 2., 6., 8., 24. in 35. točko prvega odstavka 397. člena in 398. člen tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če je davek plačan na podlagi samoprijave v skladu s 55. in 57. členom tega zakona.«.
139. člen
Za 402. členom se doda nov 402.a člen, ki se glasi:
»402.a člen
(pooblastilo za izrek globe v razponu)
V primerih iz 394., 395., 397. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 398. člena, 400., 401. in 402. člena lahko davčni organ v hitrem postopku o prekršku izreče globo v katerikoli višini znotraj razpona, ki je predpisan v posameznem členu.«.
140. člen
V 407. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zavezanci za dajanje podatkov po 337. členu tega zakona ne glede na drugi odstavek tega člena in peti odstavek 337. člena tega zakona dostavijo podatke po 337. členu tega zakona še za leto 2009.».
141. člen
412. člen se črta.
142. člen
V prvem odstavku 413. člena se številka »325« nadomesti s številko »347«.
143. člen
V naslovu 414. člena se številka »351« nadomesti s številko »347«.
144. člen
V naslovu 415. člena se številka »335« nadomesti s številko »331«.
POSEBNA DOLOČBA
145. člen
(posebna določba v zvezi z vzpostavitvijo evidence)
V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona se v Registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vzpostavi evidenca izdanih začasnih sklepov za zavarovanje.
POSEBNA UREDITEV
146. člen
(posebna odmera in posebni odpis ter pogoji za posebni odpis dohodnine za davčne zavezance, prejemnike določenih dohodkov iz Avstrije, za leto 2005, 2006, 2007 in 2008)
(1) Ta člen se uporablja za davčnega zavezanca rezidenta Slovenije, ki je bil zaposlen pri avstrijskem delodajalcu in je zaposlitev opravljal v Republiki Avstriji ter je v zvezi s tem v letu oziroma letih 2005, 2006, 2007 ali 2008 prejel dohodek iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz Avstrije) in je napovedal dohodek iz Avstrije za leto 2005, 2006, 2007 ali 2008 najpozneje do 31. 3. 2010.
(2) Za vprašanja, ki v tem členu niso urejena, se uporabljajo določbe zakona o dohodnini, ki se je uporabljal za leto, za katero se dohodnina odmerja, ter veljavni zakon, ki ureja davčni postopek.
(3) Dohodnino za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 na letni ravni odmeri davčni organ po določbah zakona o dohodnini, ki se je uporabljal za leto, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi napovedi, ki jo je vložil davčni zavezanec, če ni s tem členom določeno drugače. Za napoved za odmero dohodnine se šteje tudi dopolnjen informativni izračun dohodnine ter napoved na podlagi samoprijave.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, davčni zavezanec lahko predloži davčno napoved na podlagi samoprijave za dohodke iz Avstrije tudi po izdaji odmerne odločbe, oziroma po vročitvi sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma po začetku postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, če predloži davčno napoved najpozneje do 31. 3. 2010.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se v primeru, če se davčni zavezanec samoprijavi do 31. 3. 2010, v odločbi ne obračunavajo obresti.
(6) Ne glede na pravna sredstva, določena z zakonom, ki ureja davčni postopek, in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo davčnega zavezanca v primeru, če je bila davčnemu zavezancu iz prvega odstavka tega člena že izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2005, 2006, 2007 ali 2008 in je ta že postala dokončna, to odločbo odpravi in izda novo odločbo v skladu s tem členom. Odločbo do poteka zastaralnega roka za odmero davka odpravi in izda novo organ prve stopnje, ki je izdal prejšnjo odločbo, organ druge stopnje pa le, če je s svojo odločbo odločil o stvari.
(7) Davčnemu zavezancu rezidentu Slovenije, ki je v letu 2005, 2006, 2007 ali 2008 prejel dohodek iz Avstrije, se dohodnina od tega dohodka za posamezno leto, vključno z akontacijo dohodnine, odpiše, če je napovedal dohodek iz Avstrije najpozneje do 31. 3. 2010. Pod enakim pogojem se odpišejo tudi obresti, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ (v nadaljnjem besedilu tega člena: pripadajoče dajatve), ki jih je odmeril oziroma izrekel davčni organ v zvezi z izpolnjevanjem davčne obveznosti iz naslova dohodka iz Avstrije, prejetega v letih 2005, 2006, 2007 in 2008.
(8) Dohodnina za posamezno leto se odpiše v deležu, ki ga predstavlja dohodek iz Avstrije v vseh dohodkih posameznega davčnega zavezanca, ki se vštevajo v letno davčno osnovo. V tem primeru se pri določanju poračuna dohodnine na letni ravni za posamezno leto od neodpisanega zneska dohodnine za posamezno leto odšteje med letom plačana dohodnina od dohodkov, ki se ne štejejo za dohodek iz Avstrije, katera se šteje za akontacijo dohodnine. Če je znesek tako odmerjene neodpisane dohodnine na letni ravni za posamezno leto večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, davčni zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek tako odmerjene neodpisane dohodnine na letni ravni za posamezno leto manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne.
(9) Če je davčni zavezanec, ki je upravičen do odpisa dohodnine ter pripadajočih dajatev po tem členu, plačal dohodnino od dohodkov iz Avstrije za posamezno leto, se mu v Sloveniji plačana dohodnina in pripadajoče dajatve od dohodkov iz Avstrije vrnejo. Obresti se ne obračunajo. Glede vračila se smiselno uporabi 97. člen zakona. Če znesek za vračilo presega 200 eurov se ne glede na 97. člen zakona vrnejo v dveh enakih obrokih, in sicer se prvi obrok vrne najpozneje do 31. 12. 2010, drugi obrok pa najpozneje do 31. 12. 2011.
(10) Dohodnino, poračun dohodnine, odpis dohodnine, vračilo dohodnine ter pripadajočih dajatev za posamezno leto določi davčni organ z odločbo po poteku roka iz sedmega odstavka tega člena, vendar najpozneje do 31. 12. 2010.
(11) Postopki o prekrških v zvezi z izpolnjevanjem davčne obveznosti iz naslova dohodkov iz Avstrije, prejetih v letih 2005, 2006, 2007 in 2008, ki so ob začetku uporabe tega člena v teku, se ustavijo oziroma se ne uvedejo novi, če davčni zavezanec ravna v skladu s tem členom.
PREHODNE DOLOČBE
147. člen
Spremenjeni drugi odstavek 37. člen zakona se začne uporabljati najkasneje 1. januarja 2015.
148. člen
Novi 126.a člen zakona se začne uporabljati z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev zakona, ki ureja prekrške.
149. člen
Spremenjeni četrti odstavek 146. člena zakona se začne uporabljati najkasneje 1. januarja 2015.
150. člen
Novi četrti odstavek 166. člena zakona se začne uporabljati najkasneje 1. januarja 2015.
151. člen
Novi 315. člen zakona se začne uporabljati za odmero akontacije dohodnine za leto 2010.
152. člen
Podatki za leto 2009 se dostavijo v skladu s 337. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08–ZDDKIS, 125/08 in 20/09–ZDoh–2D).
153. člen
Novi 383.e, 383.f in 383.g členi zakona se začnejo uporabljati 1. februarja 2010.
KONČNI DOLOČBI
154. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 56/08), uporablja pa se še za obračunavanje in plačevanje davka do 31. decembra 2009.
155. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2010.
OBRAZLOŽITVE ČLENOV:
K 1. členu
Sprememba je redakcijske narave. Z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) je bila medbančna referenčna obrestna mera Združenja bank Slovenije (SITIBOR), na katero se pri določanju obresti, ki ohranjajo realno vrednost, sklicuje Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS, 125/08 in 20/09 – ZDoh – 2D, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), nadomeščena z evropsko medbančno referenčno mero (EURIBOR), zato je treba navedeno spremembo upoštevati tudi v ZDavP-2.
K 2. členu
Sprememba je redakcijske narave. Z Zakonom o plačilnih sistemih in storitvah (Uradni list RS, št. 58/09) je izraz »izvajalec plačilnega prometa« nadomeščen z izrazom »ponudnik plačilnih storitev«.
K 3. členu
Maja 2008 je bila sprejeta kodificirana različica Direktive Sveta 308/1976/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin. Sprememba je redakcijske narave in pomeni sklicevanje na uradno prečiščeno (kodificirano) besedilo.
K 4. členu
ZDavP-2 se uporablja tudi za področje skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), kot izhaja iz 215. člena ZDavP-2 (mednarodno sodelovanje). Ker kontrole blaga SKP niso navedene v opredelitvi pojma »pobiranja davka« (3. člen ZDavP-2), medtem ko je v 215. členu povsem jasno navedeno, da se v okviru mednarodne upravne pomoči izvajajo kontrole blaga SKP, je treba o pod pojem davka vključiti tudi kontrole blaga SKP.
K 5. členu
V praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna tajnost, ki bi jih davčni organ lahko razkril določenim subjektom v taksativno predpisanih primerih. Gre za podatke, ki bi izkazovali okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki jih zavezancu za davek nalagajo predpisi iz davčnega področja. Na podlagi drugega odstavka 19. člena veljavnega ZDavP-2 je sicer mogoče razkriti nekatere podatke, vendar je do teh podatkov upravičena le oseba, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem. Krog upravičenih subjektov za razkritje je tako določen preozko.
Na novo se določa možnost razkritja podatkov za namene preverjanja izjav ponudnikov v postopkih javnega naročanja. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) namreč ureja možnost, da naročnik izmed taksativno naštetih pogojev sam izbere oziroma določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. Tako lahko naročnik določi, da bo iz postopka oddaje javnega naročila izločil kandidata ali ponudnika, če ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov oziroma prispevkov za socialno varnost.
Podobno določa Zakon o izvrševanju carinskih predpisov Evropske skupnosti, ki carinskemu organu nalaga, da pri odločanju o zahtevku za odobritev odloga plačila preveri tudi, ali vložnik v dosedanjem poslovanju ni huje kršil carinskih in davčnih predpisov.
Ker ZDavP-2 samo v načelu opredeljuje izpolnjevanje in plačevanje davčnih obveznosti in davčno obveznost, pri čemer ne definira pojma »izpolnjevanje obveznosti«, je smiselno v zakonu določiti merila, na podlagi katerih bo davčni organ tretji osebi v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca, lahko razkril določene podatke, ki so davčna tajnost.
Četrti odstavek določa možnost razkritja davčne številke osebam, ki so na podlagi ZDavP-2 oziroma zakona o obdavčenju dolžne davčnemu organu zagotoviti določene podatke. Izplačevalci dohodkov iz različnih razlogov ne razpolagajo z davčno številko prejemnika izplačila, kar pomeni, da davčnemu organu ne morejo sporočiti pravilnih in popolnih podatkov, davčni organ pa ima zaradi tega težave pri pobiranju davka. Zaradi veljavnih določb ZDavP-2, ki urejajo varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, davčni organ tem zavezancem za davek ne sme sporočiti davčne številke njihovih prejemnikov dohodkov.
Prav tako se osebam, ki ta podatek potrebujejo v skladu z določbami zakonov o obdavčenju ali ZDavP-2, pošlje podatek o tem, ali je bilo davčnemu zavezancu izdano potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
S spremembo se tudi predlaga, da davčni organ na svojih spletnih straneh objavlja seznam oseb, ki so sodelovale pri transakcijah, ki so del sheme za izogibanje plačilu DDV.
Prav tako se predlaga, da se osebam, ki sodelujejo pri postopku registracije rabljenih motornih vozil, oziroma ki so potencialni kupci teh vozil, omogoči preverjanje podatka o tem, ali je bil za posamezno motorno vozilo plačan davek na motorna vozila ali ne.
Pri odmeri tega davka se je namreč ugotovilo, da so nekateri davčni zavezanci, ki so v skladu s postopkom registracije motornega vozila dolžni motorno vozilo homologirati, homologatorjem predlagali ponarejena potrdila o plačanem davku na motorna vozila, s čimer se je avto lahko registriral brez plačanega davka na motorna vozila. Če bi omogočili preverjanje plačanega davka na motorna vozila za posamezno motorno vozilo, bi homologatorjem omogočili preverjanje podatkov v njihovem postopku. Če davek ni plačan, se tak avto ne more registrirati in zato tudi ne uporabljati.
Tako se predlaga, da se tretji osebi lahko razkrije podatek o tem, ali je za nek avto plačan davek ali ne, če lahko ta tretja oseba motorno vozilo enolično identificira, torej razpolaga z njegovo identifikacijsko številko vozila.
K 6. členu
S predlagano dopolnitvijo se nedvoumno določi, da sme davčni organ razkriti podatke, ki so davčna tajnost, določenim subjektom le, če ti podatke potrebujejo v postopkih, ki jih vodijo na podlagi zakonskega pooblastila.
K 7. členu
Skupni plačilni račun je kot novost urejen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme, in sicer gre za plačilni račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih storitev v imenu dveh ali več fizičnih oseb oziroma pravnih oseb. V skladu s 37. členom ZDavP-2 smejo ponudniki plačilnih storitev odpirati transakcijske račune osebam le ob predložitvi davčne številke, zato je zaradi določitve nedvoumne obveznosti teh oseb treba v skladu z vsebino zakona, ki ureja plačilne sisteme in storitve, dopolniti tudi 35. člen ZDavP-2.
V šestem odstavku se obstoječe besedilo dopolni tako, da se pojasni narava identifikacijske številke fizične osebe nerezidenta, ki jo mora le-ta predložiti izplačevalcu dohodka, če v RS dosega občasne dohodke in nima slovenske davčne številke, in sicer gre za davčno identifikacijsko številko oziroma identifikacijsko številko, ki mu jo je za davčne namene izdala država rezidentstva.
K 8. členu
Redakcijsko se uskladi izraz »izvajalci plačilnega prometa« z izrazom »ponudniki plačilnih storitev« v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme.
Zakon o plačilnih sistemih in storitvah za razliko od prej veljavnega Zakona o plačilnem prometu ne ureja več vsebine zbiranja in uporabe podatkov o plačilnem prometu za davčne namene pri fizičnih osebah, temveč zgolj za poslovne subjekte, zato je treba navedeno vsebino ustrezno urediti v ZDavP-2. Podatki o prometu in stanju na TRR oziroma poslovanju preko TRR in podatki o dospelih neporavnanih obveznostih so namreč tako z vidika davčnega nadzora kot tudi z vidika vodenja davčne izvršbe bistvenega pomena za davčni organ.
K 9. členu
Gre za redakcijski popravek, potreben zaradi jasnosti in določnosti določbe.
K 10. člen
Četrti odstavek 44. člena določa, kdaj davčna obveznost preneha. Da bi se izognili nejasnostim, ki so se pojavile pri izvajanju te določbe, povezane pa so z možnostjo odpisovanja akontacij, se predlaga določitev splošne norme, in sicer da obveznost preneha z izpolnitvijo ter v drugih primerih, ko tako določa ta zakon.
K 11. člen
Določi se odgovornost osebe, ki upravlja premoženje zavezanca, fizične osebe, ki je razglašena za pogrešano ali opravilno nesposobno, ter odgovornost osebe, ki upravlja s premoženjem umrle osebe do prevzema premoženja s strani pravnega naslednika. Davčno obveznost, ki nastane na podlagi upravljanja premoženja, izpolni oseba, ki upravlja premoženje, in sicer se davčna obveznost poplača iz premoženja oziroma s prihodki od tega premoženja. Če oseba, ki upravlja premoženje, ne poravna davčne obveznosti iz premoženja oziroma prihodkov od tega premoženja, lahko davčni organ od njega izterja neplačan davek za račun zapustnika, pogrešane osebe oziroma opravilno nesposobne osebe. Če je upravljavcev premoženja več, odgovarjajo solidarno.
K 12. členu
Za jasnejšo določitev vsebine se določi, da če se davek ugotavlja z odločbo, se davek ne odmeri, če le-ta ne presega 10 evrov.
Če se akontacija davka odmerja z določbo (kot na primer akontacija dohodnine od dohodka premoženja v najem), se akontacija ne odmeri z odločbo, če je ta nižja od 10 evrov, v vsakem primeru pa se dohodek iz tega naslova všteva v odmero davka na letni ravni. To pomeni, da mora ta dohodek davčni organ primerno upoštevati pri sestavi informativnega izračuna dohodnine.
Nov tretji odstavek pooblašča ministra za finance, da zaradi ekonomičnosti v podzakonskem aktu uredi drugačen način odmere za davke, ki so prihodki proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
K 13. členu
ZDavP-2 v 52. členu določa predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka. V tem členu ni izrecno določeno, kdaj naj bi zavezanec plačal obveznost po obračunu, za katerega je prestavljen rok za predložitev.
Glede na navedeno in glede na dejstvo, da v primeru prestavljenega roka za predložitev davčnega obračuna davčnega zavezanca ne bremenijo obresti, saj se predložen obračun šteje za pravočasnega, naj bi davčni zavezanec davčno obveznost plačal hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
Ob tem pa je treba upoštevati situacijo, ki nastane, kadar davčni zavezanec davčni obračun predloži po poteku zakonskega roka za predložitev, vendar še pred potekom zakonskega roka za plačilo - v tem primeru lahko davčni zavezanec plača obveznost do izteka zadnjega dne zakonsko določenega roka za plačilo, v katerem je možno šteti, da je obveznost poravnana pravočasno.
K 14. členu
Davčni zavezanec lahko v primeru, ko je svojo obveznost predhodno previsoko izkazal, davčnemu organu predloži popravljen davčni obračun z obrazložitvijo razlogov previsoko izkazanega davka. Če davčni organ na podlagi obrazložitve meni, da razlogi niso utemeljeni, lahko po veljavni določbi začne davčni inšpekcijski nadzor. Razlog predlagane spremembe je, da bi v nekaterih enostavnejših primerih zadoščal davčni nadzor obračunov pri davčnem organu (ena izmed vrst davčnega nadzora), zato se določi davčni nadzor kot skupni pojem za vse vrste nadziranja.
K 15. členu
Čas, v katerem lahko davčni zavezanec opravi samoprijavo, je vezan na začetek davčnega inšpekcijskega nadzora, na vročitev odmerne odločbe oziroma na trenutek, ko se začne postopek o prekršku oziroma kazenski postopek.
Po predlagani spremembi samoprijava ni več vezana na vročitev sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega postopka, ker je mogoče davčni inšpekcijski nadzor skladno s 135. členom ZDavP-2 začeti tudi brez izdaje tega sklepa.
Pogoj za učinkovanje samoprijave je tudi hkratno plačilo premalo plačanega davka. Kljub temu se v praksi dogaja, da zavezanci predložijo samoprijavo, vendar davka ne plačajo, zato se v petem odstavku na novo določi pravica oziroma dolžnost davčnega organa, da če pogoji niso izpolnjeni, s sklepom zavrne posebno prilogo in predloženi davčni obračun obravnava kot prepozno vložen, kar pomeni, da mora zavezanec plačati zamudne obresti, prav tako pa ni razbremenjen odgovornosti za prekršek.
Samoprijava se lahko vloži, če davčni obračun ni bil predložen ali če so bili v njem navedeni nepravilni in nepopolni podatki, zaradi katerih je bil davek prenizko obračunan (v primeru previsoko obračunanega davka pa lahko davčni zavezanec predloži popravek davčnega obračuna,v skladu s 54. členom). Ko davčni obračun ni bil predložen, pa se predloži na podlagi samoprijave, je lahko posledica tako predloženega obračuna vračilo davka. Davčni organ v tem primeru vrne davek v skladu s 97. člena.
K 16. členu
V tem členu se natančno opredeljuje pojem in vsebina izraza »plačnik davka«. Člen določa, kdo se šteje za plačnika davka tudi v nekaterih transakcijah, ki so se začele pojavljati v zadnjem času in do zdaj niso bile natančno oziroma posebej določene, denimo transakcije, ki so povezane z uvedbo fiduciarnih računov z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov. V skladu s tem členom mora oseba izpolnjevati tri sklope pogojev, da se lahko opredeli kot plačnik davka, in sicer pogoje, povezane s pravnoorganizacijsko obliko osebe, z njeno »prisotnostjo« v Sloveniji ter z načinom plačila dohodka. V členu so naštete osebe, ki se štejejo za plačnika davka, in sicer so naštete v 1. do 8. točki prvega odstavka tega člena. Ta člen rešuje oziroma drugače ali na novo ureja nekatere situacije, ki so se v dosedanji praksi izvajanja ZDavP-2 pokazale kot manj dobre. Tako je določeno, da se za plačnika davka šteje upravnik večstanovanjske stavbe, ki prejme dohodek za račun etažnih lastnikov stavbe. Upoštevaje določbo 1. točke drugega odstavka tega člena se za plačnika davka od dohodka etažnih lastnikov iz denimo oddajanja v najem skupnih prostorov vedno šteje upravnik večstanovanjske stavbe, kadar dohodek izplača oseba (najemojemalec), ki bi se sicer štela za plačnika davka po 1. točki prvega odstavka tega člena. Kadar dohodek izplača fizična oseba (najemojemalec), ki se ne more šteti za plačnika davka po 1. točki prvega odstavka tega člena, se upravnik večstanovanjske stavbe šteje za plačnika davka po 6. točki prvega odstavka tega člena. S tem bo dosežena administrativna razbremenitev etažnih lastnikov, saj po novem etažni lastniki ne bodo dolžni oddajati posebne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem tudi v primeru, ko so bili skupni prostori s posredovanjem upravnika večstanovanjske stavbe oddani v najem najemojemalcem, ki so fizične osebe. V tem členu je med drugim določeno, da se za plačnika davka šteje oseba, ki za tuj račun prejme dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj. Nadalje so v tem členu določena pravila, ki rešujejo primere, ko se po določbah prvega odstavka tega člena za plačnika davka lahko šteje več oseb iz različnih točk odstavka, ki izpolnjujejo vse tri sklope pogojev, da se opredelijo kot plačniki davka. Pravila omogočajo, da se v teh primerih za plačnika davka opredeli le ena oseba. Določena je posebna obravnava diplomatsko-konzularnega predstavništva tuje države v Republiki Sloveniji in predstavništva mednarodne organizacije v Sloveniji kot plačnika davka ter prenos izpolnjevanja obveznosti plačnika davka s plačnika davka na drugo osebo le s pooblastilom. Prav tako je urejeno ravnanje v določenih primerih, ko oseba, ki bo dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov prejela za tuj račun oziroma posrednik, pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov izvršuje deloma zase in deloma za tuj račun. Določeno je tudi ravnanje prejemnika izjav z izjavami, katerih predlaganje je predpisano v tem členu, ter ravnanje plačnikov davka oziroma posrednikov v primeru posredovanja izplačila dohodka med fizičnimi osebami.
K 17. členu
63. člen ureja vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave. Davčni zavezanec lahko vsak trenutek, vendar najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved v primeru, da je zamudil rok za vložitev ali če je v davčni napovedi napovedal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
V drugem odstavku se določi obračun obresti za neplačan oziroma premalo plačan davek. Posledica samoprijave v primeru, ko davčni zavezanec napovedi sploh ni vložil, je v izdaji odmerne odločbe s strani davčnega organa, z obračunanimi obresti po evropski medbančni obrestni meri in pribitkom v odvisnosti od časa predložitve napovedi. Če pa se samoprijava navezuje na »popravek« neresničnih, nepravilnih oziroma nepopolnih podatkov, gre dejansko za seznanitev davčnega organa z novimi dejstvi in dokazi, zaradi česar davčni organ posledično obnovi postopek odmere davka na podlagi napovedi. Tudi v odločbi o obnovi postopka davčni organ obračuna obrestmi po evropski medbančni obrestni meri ter določen pribitek.
K 18. členu
Natančneje se določi, da so zastopniki v primeru smrti, pravni nasledniki oziroma skrbniki premoženja odgovorni do višine premoženja zapustnika za obveznosti iz tega premoženja.
K 19. členu
V skladu s Carinskim zakonikom Skupnosti je carinska deklaracija dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način izrazi voljo dati blago v določen carinski postopek. V teh primerih se davčni postopek začne na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti, kot je to navedeno v ZDavP-2.
K 20. členu
Pri odločanju v davčnem postopku se pogosto pojavi potreba, da je zaradi načela materialne resnice treba izvesti dokaze, s katerimi ne razpolagata niti davčni organ oziroma stranka v davčnem postopku niti drugi organi in organizacije v Republiki Sloveniji, ki bi bil dolžni v skladu s predpisi v zakonsko določenih rokih davčnemu organu poslati potrebne podatke.
Kadar je zaprosilo za posredovanje podatkov poslano pristojnim organom drugih držav, je praviloma nemogoče odločiti v zakonskih rokih za odločitev, zlasti če je informacija potrebna v odmernem postopku ali postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu, ne pa v postopku inšpiciranja. Roki za odločitev v postopku inšpiciranja so namreč v skladu s 141. členom ZDavP-2 šest ali devet mesecev oziroma v posameznih primerih ni časovne omejitve. Za vse ostale postopke pa veljajo splošni eno ali dvomesečni roki iz 222. člena ZUP.
Predlagana prekinitev postopka je omejena zgolj na primere, ko davčni organ odloča v postopkih z mednarodnim elementom, kjer objektivno ni mogoče zagotoviti pravočasne odločitve, medtem ko v vseh ostalih postopkih še vedno velja, da mora davčni organ odločiti v zakonskih rokih.
K 21. členu
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju se je beseda »odprava« nadomestila z besedo »odprema«.
S spremembo se fikcija vročitve nadomesti z domnevo o opravljeni vročitvi, ki jo je mogoče v primerih, določenih z zakonom, izpodbijati (na primer: izpodbijanje vročitve informativnega izračuna z vložitvijo napovedi). Vročitev se po novem šteje za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
K 22. členu
Dodana je izjema pri teku roka za pritožbo oziroma ugovor v primeru, da zavezanec za davek umre po vročitvi odločbe, vendar pred potokom roka za pritožbo. Pravni nasledniki lahko tako pritožbo oziroma ugovor vložijo v 15 oziroma 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
K 23. členu
Tretji odstavek vsebuje nov obnovitveni razlog. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v tem, da se lahko procesne kršitve odpravijo tudi po dokončnosti odločbe. Na ta način se uravnotežita načelo zakonitosti in načelo pravnega varstva strank, ki zagotavlja nespremenljivost konkretnih pravnih razmerij. Zato rok za njegovo uporabo ni dolg. Davčni organ lahko obnovi postopek v šestih mesecih od dokončnosti odločbe. Za uporabo tega pravnega sredstva je pomembno, da je protipravnost odločbe posledica napake v odločbi, izdane samodejno z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, s katerimi je razpolagal davčni organ, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.
V davčnem postopku davčni organ množično izdaja odločbe z uporabo informacijskega sistema pri odmeri dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka od dobička iz kapitala. Pri množičnem izdajanju odločb z informacijskim sistemom se lahko pojavijo sistemske napake, npr. zaradi napačnega algoritma, napake pri vnosu podatkov (zamik vrstice), napake pri zajemu podatkov itd.
Takšne napake imajo za posledico veliko število napačnih odločb. Z obstoječimi izrednimi pravnimi sredstvi teh napak ni mogoče odpraviti.
Nov obnovitveni razlog omogoča izdajo pravilne in zakonite odločbe, ki je cilj vsakega upravnega postopka.
Ne glede na morebitne napake v odločbi pa je še vedno treba varovati zavezanca za davek. Po šestih mesecih od dokončnosti odločbe le-te z obnovljenim postopkom ni več mogoče spreminjati. Zato se predlaga 6 - mesečni rok, v katerem lahko organ poseže v dokončno odločbo v breme in korist davčnega zavezanca.
V primeru ponovnih napaka pri izdaji nove serije odločb obnova postopka zaradi napak informacijskega sistema s pravnim sredstvom po tem členu ni več mogoča.
S spremembo, ki se nanaša na črtanje besede »inšpekcijskem«, bi razširili možnost uporabe določbe 89. člena glede obnove postopka tudi na druge oblike davčnega nadzora, ker ni nujno, da se lahko le v inšpekcijskem nadzoru izve za nova dejstva ali nove dokaze., Carinska služba pri izvajanju davčnega nadzora in kontrole po 130. členu pogosto ugotovi nova dejstva in dokaze, ki so pomembni za obdavčenje oziroma obstoj razloga iz 89. člena ZDavP-2, ki pa ni mogoče uporabiti. V takšnih primerih se sicer obnova postopka izvede v skladu z ZUP, vendar pa so roki za uvedbo obnove postopka po ZUP prekratki.
K 24. členu
V carinskih predpisih Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti) so opredeljena pravila glede nastanka, sporočanja, rokov plačila in izterjave carinskega dolga. V skladu z navedeno uredbo nastane carinski dolg v trenutku sprejema carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet ali za začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, v trenutku nezakonitega vnosa blaga, odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, ko se obveznost, katere neizpolnitev povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ko se blago porabi ali prvič uporabi pod drugimi pogoji, kot so predvideni v veljavni zakonodaji.
V carinski zakonodaji Skupnosti je opredeljen trenutek nastanka carinskega dolga. Zato se s predlagano določbo drugega odstavka 95. člena ZDavP-2 določa, da je v primeru naknadnega nadzora v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, tek obresti za ohranjanje realne vrednosti dolga (revalorizacijske obresti) vezan na trenutek nastanka carinskega dolga. Obresti se začnejo obračunavati po poteku roka desetih dni od nastanka carinskega dolga. Ta rok je določen ob upoštevanju carinske zakonodaje Skupnosti, ki določa, da rok za plačilo dolga ne sme biti daljši od desetih dni.
Carinski organi pri izvajanju nadzora v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, v naknadnem nadzoru ne ugotavljajo le carinskega dolga. V skladu s predpisi carinski organi ob uvozu obračunavajo tudi druge dajatve, za katere je določeno, da se ob uvozu obračunavajo in plačujejo kot bi bile uvozne dajatve (npr. DDV in trošarine). V skladu s tem se s predlagano določbo opredeljuje, da se tudi za takšne dajatve, glede katerih se v naknadnem nadzoru v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, ugotovi dolg, upošteva opredelitev začetka teka revalorizacijskih obresti enako kot za sam carinski dolg.
K 25. členu
S predlagano spremembo se črta določba petega odstavka 96. člena, na podlagi katere se zavezancu za davek ne zaračunajo zamudne obresti, dokler znesek obresti ne preseže 10 evrov. Namen veljavne ureditve je bil uresničevati načelo ekonomičnosti postopka in zgolj preprečiti izterjavo nizkih zneskov dolga (obresti), ne pa dolžnikom, ki zamujajo s plačili, avtomatično odpustiti plačilo obresti do 10 evrov. Preprečitev izterjave nizkih zneskov pa je vsebina določbe 149. člena ZDavP-2, zato peti odstavek ni potreben.
Spremenjena določba veljavnega šestega odstavka pa jasno določa, da v primeru, ko davčni organ izterjuje terjatve za druge osebe javnega prava, te same določijo, do katerega zneska se zamudne obresti ne zaračunajo.
K 26. členu
Črtanje zadnjega stavka šestega odstavka je povezano z novim sedmim odstavkom, v katerem se na splošno uredi vprašanje obveščanja zavezancev o vračilu davka s pisnim dopisom. Nov sedmi odstavek ureja primere, ko je zavezanec za davek nesporno upravičen do vračila davka. Prva situacija je podana, ko obstajata dva različna izvršilna naslova, na podlagi katerih je zavezanec v razmerju do državnega proračuna kot upnik in dolžnik združen v isti osebi (confusio), torej v primeru, ko je možno izvesti pobot. V tem primeru posebnega novega upravnega akta o vračilu razlike davka ni treba izdati, ampak je zavezanec o tem obveščen, kar sicer predpisuje že veljavni šesti odstavek 97. člena. Novost pa je določba, da se zavezancu vrne preveč plačani davek tudi, kadar je v davčnem knjigovodstvu ugotovljeno, po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek, da knjigovodska kartica izkazuje preveč plačani davek glede na veljavne izvršilne naslove.
Primeri, ko zavezanec za davek na svoji knjigovodski kartici izkazuje preplačilo glede na veljavne izvršilne naslove, in ko pride v poštev določba, da se zavezancu vrne preveč plačani davek, o tem pa je zgolj obveščen in ni izdana posebna odločba, so npr. ko zavezanec za davek pomotoma dvakrat plača davek oziroma pomotoma plača višji znesek, kot izhaja iz izvršilnega naslova, oziroma zaradi napak izvajalcev plačilnega prometa. Do preplačil prihaja tudi zaradi velikega števila različnih vplačilnih računov in več majhnih preplačil zneskov, ki v seštevku dajo dovolj visok znesek, da je presežen limit 10 evrov.
V teh primerih vodenje ugotovitvenega postopka ni potrebno, ker ne gre za zadevo, o kateri bi bilo treba odločati v upravnem postopku. Obstaja namreč veljavni izvršilni naslov, ki je podlaga za knjiženje obveznosti v davčnem knjigovodstvu. Morebitno napačno višje plačilo je treba zavezancu vrniti brez izdaje posebnega upravnega akta. V obratni situaciji namreč, ko se ugotovi, da zavezanec za davek ni plačal toliko, kot bo moral po veljavnem izvršilnem naslovu, mu za razliko ni izdan nov upravni akt, ampak je zgolj opozorjen na premajhno plačilo in pozvan k doplačilu, če pa obveznost ni plačana, se začne davčna izvršba.
Vprašanje zamudnih obresti pri vračilu davka, ki je bilo do sedaj urejeno v osmem odstavku 97. člena, po predlagani spremembi rešuje spremenjeni drugi odstavek 99. člena ZDavP-2.
K 27. členu
Vsi odstavki 98. člena, razen prvega, se črtajo, saj so vsebinsko enake določbe vključene v Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1B.
K 28. členu
Davčni organ lahko poleg tega, da davčnemu zavezancu neupravičeno odmeri ali preveč odmeri davek tudi zavrne zahtevo za vračilo davka, za katero se pozneje v postopkih s pravnimi sredstvi pokaže, da je bila zavrnjena neutemeljeno. V teh primerih je davčni zavezanec poleg vračila neupravičeno odmerjenega, preveč odmerjenega ali neupravičeno nevrnjenega davka upravičen tudi do obresti.
Sprememba se nanaša na obračun obresti pri vračilu davka po 97. členu, in sicer se obrestujejo plačane zamudne obresti, kadar davčni organ ne vrne preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za vračilo davka.
K 29. členu
ZDavP-2 v določbi 101. člena ureja odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe. Ko bi se lahko s plačilom davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko davčni organ dovoli odpis, odlog oziroma obročno plačevanja davka.
Davčni organ mora pri odločanju oziroma ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo upoštevati tudi podatke, ki se nanašajo na posameznega družinskega člana, in sicer o njegovih dohodkih oziroma premoženju.
Če zakon izrecno ne določa, da se podatki zbirajo tudi za družinske člane, mora organ od le-teh pridobiti soglasje za zbiranje podatkov tudi iz evidenc, ki jih vodijo drugi organi.
Če stranka oziroma njen družinski član ne da soglasja za pridobivanje podatkov iz evidenc, ki jih vodijo drugi organi, mora te podatke priskrbeti vložnik sam.
V praksi se družinski člani o soglasju za pridobivanje podatkov velikokrat ne izrečejo, kar za davčni organ, kot tudi za davčnega zavezanca, pomeni podaljševanje postopka (davčni organ mora pošiljati zahteve za dopolnitev vlog).
Predlog je v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1 (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1), ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Določbe 101. člena se ne uporabljajo za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, in sicer za davke, ki izvirajo iz naslova opravljanja dejavnosti. Te osebe lahko podajo vlogo za odlog oziroma obročno plačevanje na podlagi 102. člena ZDavP-2.
Davčni organ samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, tudi po prenehanju njegovega statusa ne more dovoliti odpisa oziroma delnega odpisa davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev uveljavlja pravico za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje za davke, ki jih plačuje kot fizična oseba in ki se ne nanašajo na opravljanje dejavnosti. Enako velja za fizične osebe, ki odgovarjajo za obveznosti družbe iz naslova davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe.
Z odpisom davčne obveznosti zaradi ogroženega preživljanja davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov preneha davčna obveznost davčnega zavezanca.
K 30. členu
Davčnim zavezancem, ki bi jim zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev.
»Plačilno nezmožnost«, kot merilo za ugotavljanje hujše gospodarske škode, je urejal Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki je 15. 1. 2008 prenehal veljati, zato se merilo nadomesti s »trajnejšo nelikvidnostjo«, ki jo ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Trajnejša nelikvidnost je položaj, ki nastane dolžniku, ki v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
Davčni organ lahko samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, dovoli odlog plačila ali obročno plačilo davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, če bi mu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda. Samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, pa lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo davkov, ki ne izvirajo iz opravljanja dejavnosti, če bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
Iz razloga morebitnega nastanka hujše gospodarske škode odpis ali delni odpis davka ni mogoč.
K 31. členu
Če davčni zavezanec - fizična oseba ni zmožna plačati davka v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja ter ob pogoju, da se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti, mu lahko davčni organ v največ treh mesečnih obrokih dovoli obročno plačilo. Gre za poenostavljen način odločanja o obročnem plačilu, v katerem davčnemu zavezancu ni treba izkazovati izpolnjevanja določenih pogojev oziroma kriterijev, ki so določeni v 101., 102. in prvemu odstavku 103. členu zakona.
Za odlog in obročno plačevanja davka po tem členu veljajo omejitve za davek na dodano vrednost, ki je obračunan v davčnem obračunu, akontacije davka, davčni odtegljaj ter omejitve iz 110. člena zakona, po katerih ni mogoče odpisati, delno odpisati, odložiti oziroma dovoliti obročnega plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri davka, ter za globe in stroške postopka o prekršku.
K 32. členu
Z odpisom davka, ki na dan 31. decembra ne preseže 1 evra, preneha davčna obveznost davčnega zavezanca.
K 33. členu
Z odpisom davka, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, preneha davčna obveznost davčnega zavezanca. Prav tako z odpisom davka preneha davčna obveznost davčnega zavezanca, glede katerega v postopku prisilne poravnave ni bilo potrjeno znižano plačilo.
K 34. členu
Davek se odpiše, če je pravica do izterjave zastarala, razen v primeru, ko je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnine. Predlog zakona tako uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
Na podlagi novega drugega odstavka predloga zakona se davek, ki je zavarovan s hipoteko in ki ga zaradi neuspešne izvršbe na nepremičnino ni mogoče poplačati v skladu s predlogom drugega odstavka 126.b člena, na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o razdelitvi kupnine oziroma sklepa sodišča o ustavitvi izvršbe, odpiše.
Z odpisom davka zaradi razlogov, navedenih v tem členu, preneha davčna obveznost davčnega zavezanca.
K 35. členu
Določbe o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu davka se ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ.
Davčni organ kot prekrškovni organ v postopkih o prekrških ravna v skladu z določbami Zakona o prekrških (v nadaljnjem besedilu: ZP-1), ki ureja splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe za odločanje o prekrških.
ZP-1 predvideva in ureja postopek obročnega plačila globe in plačilo polovice izrečene globe.
Novi tretji odstavek določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi postopka odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila za davčne obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
Ne glede na to, da ZFPPIPP določa pravne učinke začetkov postopkov zaradi insolventnosti, se zaradi jasnosti določi, da davčni organ po začetku postopkov insolventnosti ne more več začeti postopkov po 101., 102. in 103. členu.
K 36. členu
Po predlagani spremembi lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje s stroji, orodjem, če so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ne more pa omejiti in prepovedati razpolaganja s surovinami, polizdelki za predelavo, in pogonskim gorivom. Z omejitvijo ali prepovedjo razpolaganja je omejen ali prepovedan pravni promet, ni pa prepovedano dejansko razpolaganje oziroma raba stvari.
Po veljavni ureditvi je davčni organ zavezancu za davek lahko omejil in prepovedal razpolaganje tudi s surovinami, polizdelki za predelavo in pogonskim gorivom.
S spremembo bo osebam, ki opravljajo dejavnost, omogočeno dejansko razpolaganje oziroma normalna raba surovin, polizdelkov za predelavo in pogonskega goriva, potrebnih za nadaljevanje proizvodnje.
Začasni sklep za zavarovanje, kot je določen v veljavnem 119. členu zakona, je po naravi sredstvo zavarovanja davčnega dolga s predhodno ali začasno odredbo, s katerim davčni organ zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami oziroma pravni promet s stvarjo, prepove odsvojitev ali obremenitev stvari.
Z začasnim sklepom za zavarovanje davčni organ ne pridobi zastavne pravice na premičnini.
Davčni organ po izdaji začasnega sklepa za zavarovanje vloži zahtevo v register neposestnih zastavnih pravic. Namen vpisa omejitve in prepovedi razpolaganja s premičninami davčnega zavezanca v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin je v javni dostopnosti podatkov in s tem tudi varstva udeležencev premičninskega pravnega prometa.
K 37. členu
S spremembo zakona pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti ali odmeriti.
Po veljavni ureditvi pravica do odmere davka zastara v petih letih, od dneva, ko bi bilo treba davek plačati, in ne v primeru, ko bi bilo treba davek napovedati.
Po veljavni ureditvi ni bil opredeljen začetek zastaranja za tiste davčne obveznosti, ki se morajo napovedati z napovedjo zavezanca za davek, kot na primer pri odmeri davka na promet nepremičnin, davka od daril.
Z novim drugim odstavkom se drugače določi relativni rok zastaranja pravice do odmere davka na promet nepremičnin in davka na darilo. Zastaranje odmere davka na promet nepremičnin nastopi v desetih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, zastaranje odmere davka na dediščine pa nastopi v desetih letih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Daljši relativni rok, ki je enak absolutnemu zastaralnemu roku, je potreben zaradi posebnih okoliščin pri odmeri davka na promet nepremičnin in davka na darilo.
Odmera davka na promet nepremičnin in davka na darilo je vezana na sodelovanje davčnega zavezanca, ki seznani davčni organ s podatki, potrebnimi za odmero. Davčna obveznost za odmero davka na promet nepremičnin nastane s sklenitvijo pravnega posla, davka na prejeto darilo pa ob dejanskem prejemu darila. Davčni organ lahko le na podlagi napovedi, ki jo je vložil davčni zavezanec, izda odločbo o odmeri davka. Razlog za drugačno ureditev teka zastaranja kot za druge davke je v tem, da davčni organ ne more slediti vsem pravnim poslom, če o njih ni obveščen.
Veljavna ureditev zastaranja pravice do odmere davka na promet nepremičnin in davka na darilo onemogoča odmero davka, če davčni zavezanec vloži napoved za odmero po poteku petih let od dneva, ko bi bilo treba davek odmeriti.
372. člen ZDavP-1 je določal, da začne v primerih, ko davčni zavezanec davčne obveznosti ne napove pravočasno, teči zastaralni rok za odmero davka na promet nepremičnin po preteku leta, v katerem je bila davčna obveznost napovedana oziroma odkrita. Davka ni mogoče odmeriti po preteku desetih let od dneva, ko je zastaralni rok začel teči. O določbi, s katero je ZDavP-1 zastaralni rok za odmero davka na promet nepremičnin drugače urejal kot za ostale vrste davkov, je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-152/04-13, odločilo, da ni v skladu z Ustavo RS. Po mnenju Ustavnega sodišča pa bi lahko zakonodajalec, če bi menil, da obstaja drug, iz narave stvari izhajajoč razlog, začetek teka zastaranja določil na enak način kot pri drugih davkih, le da bi določil daljši zastaralni rok.
Predlagana sprememba spoštuje stališča, ki jih je v svoji odločbi zavzelo Ustavno sodišče. Rok za odmero davka začne teči z dnem, ko bi davek moral biti napovedan, obveznost pa ugasne s potekom desetih let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
Po predlogu se tudi tek zastaranja pravice do odmere davka na dediščine uredi drugače kakor za druge vrste davkov. Za to vrsto davka nastopi zastaranja pravice do odmere v desetih letih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Davčni organ lahko odmeri davek na dediščino le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, in sicer mora odločbo izdati v roku 30 dni od prejema pravnomočnega sklepa. Sodišča velikokrat pošljejo davčnemu organu pravnomočne sklepe o dedovanju z veliko časovno zamudo, tako da davčni organ zaradi poteka petletnega relativnega roka za odmero davka, davka na dediščino ne more več odmeriti.
K 38. členu
Po predlogu 126.a člena postopek o davčnem prekršku za posebno hude davčne prekrške, določene v 398. členu tega zakona, ni več dopusten po preteku treh let od dneva storitve prekrška.
Veljavna ureditev ne določa zastaranja postopka o prekršku, zato se uporabljajo določbe Zakona o prekrških (v nadaljnjem besedilu: ZP-1).
42. člen ZP-1 določa nedopustnost postopka o prekršku, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
V skladu s 43. členom ZP-1 se lahko z zakonom, ki določa prekršek, predpiše tudi daljši rok za zastaranje postopka o prekršku, kakor je predpisan z ZP-1, vendar ne daljši od treh let.
Predlagana sprememba je potrebna zaradi zagotovitve daljšega zastaralnega obdobja za posebno hude davčne prekrške, ki so ugotovljeni v postopkih davčnega nadzora. Pri davčnih zavezancih, pri katerih so v okviru nadzora ugotovljene takšne nepravilnosti, glede katerih je treba razširiti nadzor tudi na več preteklih let, dveletni zastaralni rok onemogoča uvedbo postopka o prekršku.
Ta člen se začne uporabljati z določitvijo ustrezne pravne podlage v zakonu, ki ureja prekrške.
Drugi odstavek tega člena določa, da vsako dejanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška, pretrga zastaranja postopka o prekršku za posebno hude davčne prekrške, določene v 398. členu tega zakona.
Novi 126. b pomeni odstop od splošnih pravil zastaranja, ki se nanaša na poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko, in davčnemu organu zagotavlja tudi po nastopu zastaranja pravice do izterjave možnost izterjave in s tem plačila davčnega dolga. Podobno ureditev vsebuje 343. člen Obligacijskega zakonika, ki določa, da se lahko upnik po nastopu zastaranja terjatve, ki je zavarovana z zastavo ali hipoteko, poplača iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.
Davčna izvršba na dolžnikove nepremičnine, delež v družbah in iz premoženjske pravice je dovoljena le v primeru, če dolga ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih denarnih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja. Davčni organ je pri opravljanju davčne izvršbe dolžan upoštevati načela davčne izvršbe in izbrati sredstva izvršbe tako, da bo upoštevana sorazmernost znesku davka, ki ga je treba izterjati, da bo spoštovano osebno dostojanstvo dolžnika in da bo izvršba za dolžnika čim bolj ugodna.
Davčni organ predlaga izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje takrat, ko je predhodno poskusil dolg izterjati iz drugega dolžnikovega premoženja, vendar pri tem ni bil uspešen. Davčna izvršba na nepremičnine je skrajno sredstvo davčne izvršbe, zato ga davčni organ uporabi pozno, praviloma šele v drugi polovici zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede na dolgotrajnost sodnega izvršilnega postopka na nepremičnine, predvsem v primeru, ko prvi in drugi narok za prodajo nista uspešna oziroma ko dolžnik v postopku uporablja (včasih tudi zlorablja) pravna sredstva, so številni primeri, ko se izvršilni postopek ne zaključi znotraj desetih let od dospelosti zavarovane terjatve. Po dosedanji ureditvi zavarovana terjatev s potekom zastaralnega roka preneha in mora davčni organ umakniti predlog za izvršbo. Pogosto pa umik davčnega organa kot upnika v izvršilnem postopku pomeni višje poplačilo za ostale hipotekarne upnike. V teh primerih je davčni organ kot upnik zavarovane terjatve zaradi prekluzije v slabšem položaju od drugih civilnih upnikov, ki se v izvršilnem postopku lahko poplačajo, če so hipotekarno tožbo ali predlog za izvršbo vložili pred potekom roka iz 154. člena Stvarnopravnega zakonika.
Z namenom poplačila davčnega dolga in zaradi izenačitve položaja vseh hipotekarnih upnikov, davčna obveznost, ki je zavarovana s hipoteko, z nastopom absolutnega zastaranja ne preneha, če je davčni organ pred potekom nastopom zastaranja pravice do izterjave vložil predlog za izvršbo na nepremičnino.
Če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino, davčna obveznost, razen zamudnih obresti, preneha s poplačilom, ki se lahko po poteku zastaranja pravice do izterjave opravi le z zneskom, dobljenim s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
K 39. členu
Davčni organ opravlja v prostorih davčnega organa nadzor obračunov davka, ki obsega nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti predlaganja obračunov davka in nadzor predloženih obračunov davka.
Kadar davčni organ ugotovi, da obračun davka ni bil predložen oziroma da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti, povabi davčnega zavezanca, da predloži obračun ali da popravi nepravilnosti. O ustni izjavi ali drugih pomembnejših dejanjih v postopku nadzora uradna oseba piše zapisnik, na katerega lahko zavezanec za davek v 10 dneh po vročitvi poda pripombe. Zapisnik se ne piše, če zavezanec v postavljenem roku odpravi nepravilnosti.
Po poteku roka za pripombe na zapisnik davčni organ izda odločbo na podlagi zapisnika. Davčni organ se mora v odločbi izreči tudi do pripomb zavezanca za davek. Davčni organ izda odločbo tudi v primeru, ko je ugotovil nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti.
Davčni organ zavezanca o davku pisno obvesti, če se njegove pripombe v celoti upoštevajo in ni podlage za spremembo davka.
K 40. členu
V skladu s sodbo ECJ C-44/06 mora imeti naslovnik – oseba, kateri namerava carinski organ izdati odločbo, ki občutno prizadene njegove interese, na voljo primeren rok, v katerem lahko poda svoje pripombe na ugotovitve carinskega organa. O tej pravici je treba zavezanca poučiti. Predlagana je ohranitev dosedanje ureditve, po kateri je rok za dajanje pripomb 8 dni. Hkrati je treba upoštevati, da bo v prihodnje (predvidoma 1. 1. 2013) to področje urejala carinska zakonodaja – Uredba za izvajanje Moderniziranega carinskega zakonika. V osnutku uredbe, ki se pripravlja na ravni Skupnosti, je predviden rok 30 dni.
Tretji in četrti odstavek povzemata dikcijo sedmega odstavka 129. člena. Ločujeta dve situaciji – primere nepravilnosti, na podlagi katerih se odmeri davek z odločbo, in primere nepravilnosti, ki nimajo vpliva na izračun dajatev, vseeno pa gre za nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti (na primer: napačna uvrstitev uvoznega blaga v KNCT, ki sicer nima posledic z vidika dajatev, je pa treba nepravilnosti odpraviti zaradi vodenja pravilne statistike mednarodne menjave - trgovinskih tokov).
Peti odstavek določa rok za izdajo odločbe. Povzema določbo drugega odstavka 84. člena ZDavP, ki določa rok za izdajo odločb v primerih iz 129. člena.
K 41. členu
Redakcijski popravek, s katerim se natančneje določi, da se davčni inšpekcijski nadzor lahko razširi tudi na druga obdobja (predhodna ali kasnejša) oziroma druge vrste davka, če obstaja sum o zmanjšanju davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.
K 42. členu
Gre za redakcijski popravek. Davčni inšpekcijski nadzor se v primerih, ko bi bil ogrožen namen inšpekcijskega nadzora, začne, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi določena dejanja (na primer ogled, pregled poslovnih knjig) brez izdaje sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru.
Po veljavni ureditvi se v primeru ogrožanja davčnega inšpekcijskega nadzora davčni inšpekcijski nadzor tudi začne, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora, vendar se zavezancu za davek sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ne vroči.
K 43. členu
Učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove, izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katerimi je odločeno o terjatvah, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, določa 215. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Po 215. členu ZFPPIPP sodna odločba ali odločba drugega državnega organa, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave (1. odstavek 212. člena ZFPPIPP), in ne samo na terjatve, ki jih je upnik prijavil v postopku prisilne poravnave. Kadar terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, ni bila prijavljena v postopku prisilne poravnave, ostane izvršilni naslov odločba (sodna ali drugega državnega organa). V skladu s prvim odstavkom 215. člena ZFPPIPP, pa taka odločba izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo (obseg, v katerem preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatev, določa 1. odstavek 214. člena ZFPPIPP). Odločba, s katero je pristojni organ odločil o obstoju terjatve, ostane izvršilni naslov v delu, v katerem ne preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo terjatve (to je v deležu, roku in po obrestni meri, določeni v potrjeni prisilni poravnavi).
V skladu s drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP se oddelek 3.8. in druga pravila tega zakona o postopkih izvršbe ali zavarovanju, ki jih vodi sodišče, smiselno uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ. Če davčni organ vodi postopke davčne izvršbe, je izvršilni naslov odločba in sklep davčnega organa ter davčni obračun, v katerem mora biti upoštevan delež, rok za plačilo ter obresti po pravnomočnem sklepu o potrjeni prisilni poravnavi.
Po veljavni ureditvi pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko opravi davčna izvršba, zato davčni organ lahko izterjujejo le terjatve, ki niso bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, pa nanje učinkuje prisilna poravnava. Davčni organ pa ne more izterjevati davčnih terjatev, ki so bile ugotovljene v postopku prisilne poravnave, ker se izvršilni naslov - pravnomočni sklep o potrjeni prisilni poravnavi, lahko prisilno izvrši le v postopku sodne izvršbe.
Po predlagani ureditvi bo davčni organ lahko izterjeval vse davčne terjatve, na katere vpliva potrjena prisilna poravnava.
K 44. členu
Po predlogu je izvršilni naslov tudi za nedavčne obveznosti seznam izvršilnih naslovov tako kakor za davčne obveznosti. Seznam izvršilnih naslovov je zbir več izvršilnih naslovov, v katerem so vsebovani podatki o dolžniku, podatki o posameznih izvršilnih naslovih, datumu izvršljivosti, znesku posamezne obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto obveznosti posebej.
Predlagatelji izvršbe pošljejo davčnemu organu predlog za izvršbo v elektronski obliki. Ta način davčnemu organu omogoča hitrejše vodenje izvršbe. Davčni organ izterjuje številne denarne nedavčne obveznosti, ki jih predlagajo Zavod za prestajanje kazenskih sankcij, Upravne enote v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, Centri za socialno delo za neupravičeno izplačane socialne pomoči, Zavod za zdravstveno zavarovanje za vračanje nadomestil za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni, občinska in mestna redarstva, sodišča za izterjavo denarne kazni, ki jih izreka sodišče ipd.
Določba se začne uporabljati 1. 1. 2015.
K 45. členu
Redakcijski popravek zaradi napačnega sklicevanja.
Nov drugi odstavek pa določa, da se davčna izvršba kljub omejitvi začne, če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov.
K 46. členu
Po veljavni določbi 152. člena je rok za vrnitev neupravičeno zaračunanih stroškov davčne izvršbe 15 dni. V skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 je splošni plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30 dni. Poseben 15-dnevi rok je določen zgolj za eksplicitno določene primere, med katerimi ni sklepa o izvršbi, s katerim se v skladu s 151. členom ZDavP-2 odloči o stroških davčne izvršbe.
K 47. členu
Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi zadrži začeto davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. S spremembo, s katero se usklajuje tudi besedilo veljavnega drugega odstavka 87. člena, ki ureja odlog davčne izvršbe v primeru, če bi bilo mogoče pritožbi ugoditi, se jasneje določi, da se odlog začete davčne izvršbe iz tega razloga začne le po uradni dolžnosti, ne pa tudi na zahtevo strank.
Določi se redakcijski popravek za izraz slovenska medbančna obrestna mera.
K 48. členu
Podrobneje se uredi postopek ugovora tretje osebe, ki se nanaša na predmet izvršbe. Tretja oseba, ki ugovarja, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, mora predložiti dokaze o lastništvu oziroma o drugi pravici, ki jo ima na predmetu izvršbe.
Če davčni organ oceni, da predloženi dokaz ni verodostojen ali zadosten, napoti tretjo osebo, da v določenem roku začne pravdo pred sodiščem. Vložitev tožbe, o kateri sodišče odloča prednostno, zadrži do zaključka odločitve sodišča prodajo spornih zarubljenih stvari. Če tretja oseba v predpisanem roku davčnemu organu ni predložila dokaza o vložitvi tožbe, davčni organ nadaljuje davčno izvršbo.
S spremembo je usklajena veljavna ureditev, ki ureja ugovor dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe.
K 49. členu
Predlog natančneje ureja ravnanje davčnega organa v primeru prepozno vloženega ugovora in utemeljenega ugovora delodajalca oziroma izplačevalca.
Če je ugovor prepozen, ga davčni organ zavrže s sklepom. Davčni organ po ugotovitvi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, če pa ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga odstopi v reševanje organu druge stopnje.
K 50. členu
Redakcijski popravek, s katerim se jasneje določi, da je z upoštevanjem omejitev mogoče opraviti davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova drugih prejemkov fizičnih oseb.
Predlog omogoča davčnemu organu, da banki oziroma hranilnici, ki po sklepu davčnega organa opravljajo davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva, pošlje podatke iz sklepa o izvršbi v elektronski obliki. Predlagan način zmanjšuje možnosti za nastanek napak, zmanjšuje stroške in razbremenjuje uslužbence davčnega organa in bank oziroma hranilnic.
K 51. členu
Predlog natančneje ureja ravnanje davčnega organa v primeru prepozno vloženega ugovora in utemeljenega ugovora banke oziroma hranilnice.
Če je ugovor prepozen, ga davčni organ zavrže s sklepom. Davčni organ po ugotovitvi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, če pa ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga odstopi v reševanje organu druge stopnje.
K 52. členu
Predlog natančneje ureja ravnanje davčnega organa v primeru prepozno vloženega ugovora in utemeljenega ugovora dolžnikovega dolžnika.
Če je ugovor prepozen, ga davčni organ zavrže s sklepom. Davčni organ po ugotovitvi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, če pa ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga odstopi v reševanje organu druge stopnje.
K 53. členu
Izjemoma se rubež lahko opravi tudi, če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi, ker bi bil ogrožen namen davčne izvršbe. V primerih, v katerih davčni organ razpolaga s podatki o premoženju dolžnika, obstaja pa nevarnost odtujitve premoženja, je za uspešno izvršbo potrebno hitro ravnanje davčnega organa. Sklep o vročitvi v teh primerih lahko oteži uspešnost davčne izvršbe. Davčnemu zavezancu ni omejeno pravno varstvo, ker se zoper sklep, ki ga je prejel po opravljenem rubežu, lahko pritoži.
Po veljavni ureditvi je mogoče opraviti rubež tudi, če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi, vendar zaradi neopravičljivih razlogov na dolžnikovi strani. Po veljavni ureditvi se ne vroča sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora.
K 54. členu
Sprememba omogoča, da davčni organ dolžniku brez predloženega zavarovanja dovoli, da zarubljeno motorno ali priklopno vozilo uporablja, registrira in podaljša prometno dovoljenje. Registracija tudi povišuje vrednost motornega vozila.
Po veljavni ureditvi je dovoljenje davčnega organa za nadaljnjo uporabo, registracijo in podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja pogojeno s predložitvijo ustreznega zavarovanja. V praksi obstajajo številni primeri, ko dolžnik zarubljene premičnine nima ustreznega zavarovanja. Obstajajo pa tudi primeri, ko je motorno sredstvo osnovno sredstvo za opravljanje dejavnosti in s tem vir prihodkov, s katerimi bi bil lahko poravnan davčni dolg.
K 55. členu
V zapisnik o opravljenem rubežu in cenitvi se vpiše navedba, da bo sklep o izvršbi poslan organu, pristojnemu za registracijo prevoznih sredstev oziroma v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Davčni organ je dolžan pristojnim organom, ki vodijo uradne evidence, poslati sklepe o izvršbi.
K 56. členu
Ker se je javna dražba kot način prodaje izkazala za najmanj uspešno, se po predlogu zakona zarubljene premičnine praviloma ne prodajajo več na javni dražbi, temveč davčni organ sam izbere primeren način prodaje, pri katerem upošteva najugodnejši izid, predvsem najugodnejšo ceno, ki jo bo lahko dosegel pri prodaji.
K 57. členu
Sprememba se nanaša na povišanje zneska, nad katerim se zarubljene premičnine praviloma prodajo na javni dražbi. Davčni organ lahko kljub temu, da je ocenjena vrednost enakovrstne premičnine, katerih vrednost je v rubežnem zapisniku ocenjena nad 5.000 evrov, izbere tudi drug način prodaje, če oceni, da bo z njim dosegel ugodnejši izid, predvsem višjo ceno, kakor bi jo dosegel na javni dražbi.
K 58. členu
Po ugotovitvah davčnega organa je prva dražba, ki se po veljavni ureditvi sme opraviti le, če se je udeležita najmanj dva ponudnika, praviloma neuspešna. Predlog nove ureditve poteka javne dražbe te določbe ne vsebuje več, saj je tudi prva javna dražba uspela, če se je udeleži en ponudnik, ki ponudi ceno, višjo od izklicne cene. Za drugo javno dražbo veljajo milejši pogoji kot za prvo. Predlog ne spreminja veljavne ureditve, po kateri se lahko ob objavi druge javne dražbe izklicna cena zniža ustrezen odstotek, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku. Če je tudi druga javna dražba neuspešna, davčni organ proda zarubljene premičnine na enega od drugih načinov prodaje.
Sprememba omogoča hitrejšo prodajo zarubljene premičnine. S tem se dolžniku zmanjšajo stroški, ki nastanejo pri neuspešni javni dražbi, hitreje se poplača davčni dolg in prenehajo teči zamudne obresti.
K 59. členu
Dopolnitev se nanaša na ureditev postopka prodaje z zbiranjem ponudb, s katerim se lahko prodajo zarubljene premičnine, če davčni organ oceni, da bo na ta način prodal premičnine najhitreje in z najnižjimi stroški.
Davčni organ javno objavi vabilo k dajanju ponudb. Vabilo vsebuje zakonske sestavine, to so opis premičnine, ki se prodaja, ocenjeno vrednost, podatke o postopku zbiranja ponudb in rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu. Vabilo pa lahko vsebuje še druge sestavine, ki jih narekuje narava posamezne zarubljene premičnine ali druge okoliščine, na primer mesto, na katerem si lahko ogledajo premičnino, ki se prodaja.
K 60. členu
Po predlagani spremembi veljavnost rubeža nematerializiranih vrednostnih papirjev preneha z izbrisom zastavne pravice iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Rok trajanja rubeža na nematerializiranih vrednostnih papirjih ne bo omejen, tako kot je po 189. členu veljavnega zakona. Veljavnost rubeža preneha, če se prodaja zarubljenih premičnin ne opravi v enem letu od vročitve sklepa o izvršbi. Ta določba zavezuje davčni organ k pospešeni dejavnosti za prodajo zarubljene premičnine, ki je v interesu davčnega organa in tudi dolžnika, da se njegov dolg čim prej poplača in zamudne obresti prenehajo teči. Enoletni rok za prodajo premičnin je smiseln, ker vrednost premičnin običajno z leti pada, s hranjenjem premičnin pa so povezani visoki stroški hrambe. Navedeno pa ne velja za nematerializirane vrednostne papirje, zato je treba urediti izjemo prenehanja rubeža.
K 61. členu
Če je zavezanec za davek po odločbi davčnega organa plačal na račun občine znesek davka, ki je višji od zakonsko dolgovanega ali znesek davka, ki ga ni bil dolžan plačati, občina pa v predpisanem roku ne vrne preveč plačanega ali neupravičeno plačanega zneska, lahko davčni zavezanec zahteva, da davčni organ dolgovani znesek izterja. Za to izterjavo se smiselno upošteva tretji del tega zakona, če ni s tem členom drugače določeno.
Zakon, ki ureja financiranje občin, omejitve izvršbe določa v 17. in 25. členu, pri tem pa ne vsebuje izrecne določbe, da omejitve veljajo tudi za davčno izvršbo. Za odpravo dvomov, ali se v primerih davčne izvršbe upoštevajo tudi omejitve, določene v drugih zakonih, je smiselno, da že sam zakon, ki ureja davčni postopek, napotuje na določbe zakonov, ki določajo omejitve in ki jih mora davčni organ pri rubežu upoštevati. 1. alineja drugega odstavka tega člena določa, da davčni organ ne sme rubiti prihodkov občine za financiranje primerne porabe (vključno s finančno izravnavo), poleg tega pa so iz izvršbe izvzeta tudi sredstva za sofinanciranje investicij, ki jih občina prejme iz državnega proračuna. Prihodki občine za financiranje primerne porabe so tisti prihodki občine, ki jih občina nujno potrebuje za izvajanje svojih z zakoni predpisanih obveznosti, zato ne more biti dvoma, da ti prihodki ne morejo biti predmet rubeža. Nadalje drugi odstavek določa omejitve izvršbe tudi na sredstva, ki jih zagotavlja država za opravljanje nalog iz državne pristojnosti, prav tako na sredstva, ki so namenjena odpravi posledic naravnih nesreč in tudi na sredstva, ki jih občina prejme iz proračuna EU. Namen drugega odstavka tega člena je, da omogoči občini opravljanje njenih in prenesenih državnih nalog, poleg tega pa tudi razvoj, če bi se občini sredstva za razvoj zagotovila iz državnega ali evropskega proračuna. Kljub temu da je s tako določenimi omejitvami izvršbe zajet večinski del prihodkov občine, pa niso izvzeti nekateri drugi dohodki, zaradi česar se bodo verjetno nekatere občine še vedno soočale z določenimi problemi, in sicer predvsem na področju izvajanja investicij. Ker pa je treba pri pripravi predpisa upoštevati tudi pravno varnost upnikov, širši nabor omejitev ne bi bil primeren.
Tretji odstavek predlaganega člena določa, da davčni organ pri Ministrstvu za finance pred izdajo sklepa o izvršbi sam pridobi podatke o okoliščinah, od katerih je odvisna uporaba prvega člena.
K 62. členu
Zaradi bolj pregledne ureditve je dodano napotilo na Uredbo 1179/2008. Uredba nadomešča Direktivo Komisije 2002/94/ES z dne 9. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravilih za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi. Ta direktiva je bila prenesena v slovenski pravni red deloma z Zakonom o davčnem postopku, deloma s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Uredba 1179/2008 se uporablja neposredno in ni prenesena v slovenski pravni red, zato je dodano napotilo, da se zagotovi lažja in preglednejša uporaba predpisov.
K 63. členu
Redakcijski popravek napačnega sklicevanja.
K 64. členu
Sprememba je redakcijske narave in ne posega v samo vsebino postopkov. Določena opravila lahko opravi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki pa ni davčni organ v skladu z 11. členom Zakona o davčnem postopku, zato je primerno, da se doda napotilo, da se v okviru postopkov, ki se opravijo v skladu s tem delom zakona, kot davčni organ šteje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v delu, v katerem opravlja naloge v skladu s četrtim delom tega zakona.
K 65. členu
Način prenosa podatkov in zaupnost podatkov, ki se pridobijo v skladu s temi postopki, je sedaj določen v 23. členu Uredbe 1179/2008, zato je potrebno črtanje v zakonu.
K 66. členu
Sprememba tretjega in četrtega odstavka je redakcijske narave. V petem odstavku pa je vključeno napotilo na Uredbo 1179/2008, v kateri so sedaj stroški podrobneje urejeni. Zaradi ureditve z Uredbo prav tako ni več potrebno pooblastilo ministru.
K 67. členu
Najnižji znesek za predložitev zaprosila je sedaj določen v 25. členu Uredbe 1179/2008, zato je potrebno črtanje v zakonu.
K 68. členu
Spremembi sta redakcijske narave in v ničemer ne spreminjata vsebine člena.
K 69. členu
Nabor podatkov, katerih pridobitev se lahko zaprosi (224. člen), je sedaj določen v 4. členu Uredbe 1179/2008, postopek potrditve prejema zaprosila pa je urejen v 5. členu Uredbe 1179/2008. Oba člena je tako treba črtati.
K 70. členu
Rok za obvestilo organa o zavrnitvi zaprosila je določen v 7. členu Uredbe 1179/2008, zato je potrebno črtanje v zakonu.
K 71. členu
Pošiljanje podatkov (227. člen) in umik zaprosila (228. člen) sta urejena v 6. oziroma 8. členu Uredbe 1179/2008, zato je potrebno črtanje v zakonu.
K 72. členu
Spremembe prvega odstavka so redakcijske narave. Zaprosilo za vročitev pa je sedaj urejeno v 9. in 10. členu Uredbe 1179/2008 ter v Prilogi 2 te Uredbe, zato je potrebno črtanje tretjega in četrtega odstavka.
K 73. členu
Postopek z zaprosilom je urejen v 11. členu Uredbe 1179/2008. Uredba ureja samo sporočanje datuma vročitve. Za obveščanje glede drugih dejanj v zvezi z zaprosilom za vročitev pa je potrebna zakonska določba, saj je le-to urejeno v tretjem odstavku 5. člena Direktive 55/2008.
K 74. členu
Dodano je napotilo na Uredbo 1179/2008, saj je del postopka v zvezi z zaprosilom za zavarovanje plačila davčne obveznosti urejen tudi tam.
K 75. členu
Postopek z zahtevkom in roki so urejeni v 15. členu Uredbe 1179/2008.
K 76. členu
Spremembe so redakcijske narave in pomenijo terminološko uskladitev z delom zakona, ki ureja davčno izvršbo.
K 77. členu
Sprememba tretjega odstavka je redakcijske narave.
Vsebina šestega in sedmega odstavka je urejena v drugem odstavku 12. člena Uredbe 1179/2008, zato se v zakonu črtata.
V Uredbi 1179/2008 je menjalni tečaj določen kot zadnji prodajni menjalni tečaj, ugotovljen na najbolj reprezentativnem deviznem trgu ali trgih države članice organa prosilca na dan pošiljanja zaprosila za izterjavo. V Sloveniji je to referenčni tečaj ECB, ki ga objavi Banka Slovenije.
K 78. členu
Osebe, na katere se lahko nanaša zaprosilo, so določene v 13. členu Uredbe 1179/2008, zato se določba iz zakona črta.
K 79. členu
Črtane določbe glede medsebojnega obveščanja o postopkih v zvezi z zahtevkom so sedaj urejene v 16. členu Uredbe 1179/2008. Obstoječa določba je splošna določba iz 11. člena Direktive 55/2008.
K 80. člen
V besedilu se jasno določi, da se izvršba lahko vodi na podlagi izvršilnega naslova, kot izhaja iz Direktive, in ne sklepa o izvršbi, kot smiselno izhaja iz sedanjega 237. člena. Tuje administracije zaprosilu za izterjavo vedno priložijo izvršilni naslov – odločbo in ne sklepa o izvršbi. Davčni organ mora tako vsakič nadomeščati ta akt s sklepom o izvršbi, kar pa je glede na ureditev Direktive nepotrebno.
K 81. členu
Rok za prenos zneska je urejen v 19. členu Uredbe 1179/2008, zato se iz zakona črta.
Dodana sprememba novega drugega odstavka olajša delo davčnega organa v primeru obročnega odplačevanja davčnega dolga. Organ, ki zaprosi za pomoč, ima že v zaprosilu možnost označiti možnost, da je obročno plačilo sprejemljivo brez dodatnega posvetovanja, zato je smiselno, da se davčnemu organu omogoči dovolitev obročnega plačila brez dodatnega posvetovanja.
Sprememba novega četrtega odstavka je redakcijske narave.
Nov peti odstavek pa omogoča poračun razlike obresti, ki nastane zaradi različnih predpisov v državi prosilki in v zaprošeni državi. Zaradi različnega obračunavanja zamudnih obresti, različnih stopenj in možnosti odloga ali obročnega plačila, ki vplivajo na izračun zamudnih obresti v državah članicah EU (obračun zamudnih obresti po nacionalni zakonodaji zaprošene države), se zneski ki se izterjajo sicer v celoti v zaprošeni državi, razlikujejo od zneskov, kot bi jih obračunala država prosilka. Zato je treba razliko odpisati ali pripisati, če je izterjani znesek v državi prosilki drugačen, zaprošeni organ pa je v celoti izterjal dolg od dolžnika po svoji nacionalni zakonodaji.
K 82. členu
Dolžniki velikokrat v postopku izvršbe, ki ga vodi zaprošeni organ, ugovarjajo zoper akt, ki ga je izdal organ države prosilke. Ker je ugovor napisan v jeziku zaprošene države, takega ugovora ni mogoče poslati pristojnemu organu države članice EU, zato se predlaga praktično napotilo stranki, kje lahko vloži ustrezen ugovor.
K 83. členu
Določbe o neveljavnosti oziroma spremembah zaprosila za izterjavo oziroma zavarovanja plačila davčne obveznosti so sedaj v 18. členu Uredbe 1179/2008, zato se zakonske določbe črtajo.
K 84. členu
Zastaralni roki za izterjavo se v posameznih državah razlikujejo. Predlaga se, da se kot relevanten zastaralni rok upošteva tisti, ki ga je organ države prosilke navedel zaprosilu za izterjavo.
K 85. členu
S spremembo veljavnega 267. člena se fikcija vročitve nadomesti z domnevo o opravljeni vročitvi informativnega izračuna, kar je pravno teoretično pravilno, saj pri navadnem vročanju ne moremo govoriti o pravni fikciji (velja za resnično nekaj, kar vemo, da ni resnično), temveč samo o pravni domnevi, ki jo davčni zavezanec izpodbija z vložitvijo napovedi. Če davčni zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 15. junija tekočega leta, mora do 31. julija vložiti napoved, v kateri navede podatke, potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba. V primeru fikcije vročitve informativni izračun v vsakem primeru postane odločba, saj ni možno dokazovati drugače.
Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja tako v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, kot tudi če niso oziroma so prenizko izkazani.
Če davčni zavezanec vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.
V določbi, ki se nanaša na smrt davčnega zavezanca, se spremeni trenutek, od katerega je odvisno, ali se akontacija dohodnine šteje za dokončen davek, in sicer je v veljavnem ZDavP-2 ta trenutek vezan na vročitev informativnega izračuna, torej 20 dni od odpreme, po predlogu pa se upošteva dejstvo odpreme. Če bo torej informativni izračun odpremljen po smrti davčnega zavezanca, se bo dohodnina, plačana v obliki akontacij, štela za dokončen davek in ne po poračuna dohodnine.
K 86. členu
Dopolnitev je potrebna zaradi uskladitve s 116. členom ZDoh-2, ki določa olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP. V skladu s tem členom olajšave lahko uveljavljajo tudi rezidenti EGP.
K 87. členu
Z navedeno spremembo se podaljšuje rok za vložitev napovedi davčnih zavezancev nerezidentov, ki so rezidenti držav članic EU oziroma EGP, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavljajo olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP. Navedeni zavezanci lahko uveljavljajo olajšave pod pogojem:
1. da v Sloveniji dosežejo najmanj 90 % celotnih svojih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (to so dohodki iz zaposlitve, iz opravljanja dejavnosti, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter drugi dohodki) in
2. da z dokazili dokažejo, da so v državi njihovega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
V napovedi za odmero dohodnine so dolžni v zvezi z izpolnjevanjem pogojev predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev oziroma predpisan obrazec, iz katerega je razvidno:
- potrdilo tujega davčnega organa, da se dejansko štejejo za rezidenta druge države članice EU oziroma EGP,
- potrdilo davčnega organa države njihovega rezidentstva, iz katerega je razvidna skupna višina dohodkov, doseženih v drugih državah (torej izven Slovenije) v letu 2008 in
- potrdilo davčnega organa države njihovega rezidentstva, iz katerega mora izhajati, da so dohodki, doseženi v Sloveniji, v državi njihovega rezidentstva izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
V sedaj veljavnem roku običajno navedeni zavezanci ne morejo predložiti popolne napovedi z dokazili o izpolnjevanju pogojev za priznavanje olajšav oziroma z obrazcem, ki se uporablja za dokazovanje izpolnjevanja pogojev. Ta obrazec namreč potrjujejo davčni organi drugih držav članic EU oziroma EGP. Zato se morajo davčni zavezanci ponovno obračati na davčni organ, ko pridobijo ustrezna dokazila. Z namenom, da bi zmanjšali administrativno obremenitev se podaljšuje rok za vložitev napovedi tako, da bo kar največje možno število zavezancev do roka lahko vložilo že popolno napoved.
Z novim drugim odstavkom se določi, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o upoštevanju davčnih olajšav (na primer o vzdrževanih družinskih članih) do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto zaradi sestave pravilnega informativnega izračuna.
K 88. členu
Dopolnitev je pojasnjevalne narave, s katero se jasno določi, da se prvi odstavek uporablja v primerih, ko se dohodnina odmerja na podlagi informativnega izračuna, drugi odstavek pa samo v primerih, ko se dohodnina odmerja na podlagi napovedi, ki jo vloži sam davčni zavezanec, če mu informativni izračun ni bil vročen. Po prvem odstavku se lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Po drugem odstavku pa najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.
K 89. členu
Dopolnitev se nanaša na primere, ko zavezanci rezidenti že ob predložitvi napovedi za odmero akontacije dohodnine uveljavljajo z mednarodno pogodbo določeno oprostitev plačila davka. Glede na sedaj veljavno določbo 274. člena ZDavP-2 morajo ti zavezanci v vsakem primeru vložiti ugovor zoper informativni izračun dohodnine oziroma davčni organ pri pripravi le-tega ne sme upoštevati oprostitve, kar je bilo zavezancu sicer že upoštevano pri odmeri akontacije dohodnine. Na podlagi navedene dopolnitve pa bo davčni organ zavezancem, ki so že med letom uveljavljali z mednarodno pogodbo določeno oprostitev plačila davka od dohodkov in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, oprostitev upošteval pri pripravi informativnega izračuna, zavezancem pa iz tega razloga ne bo potrebno vlagati ugovora.
K 90. členu
Redakcijski popravek.
K 91. členu
Z navedeno dopolnitvijo se zožuje izjema glede uporabe prvega odstavka za dohodke iz delovnega razmerja, in sicer se prvi odstavek lahko uporablja za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega zavezanca, razen za dohodke iz delovnega razmerja, dosežene pri delodajalcu, pri katerem davčni zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (glavni delodajalec), in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti. Potreba za takšno dopolnitev se je pokazala v praksi.
K 92. členu
Z navedenim členom se za razliko od veljavne ureditve uvaja možnost uveljavljanja odbitka tujega davka in oprostitve v medletnih napovedih za vse dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni. Po veljavni ureditvi je določena možnost uveljavljanja odbitka tujega davka in oprostitev v medletnih napovedih samo za dohodke iz delovnega razmerja in pokojnino. Odbitek tujega davka in oprostitev bo davčni zavezanec lahko uveljavljal na podlagi svoje izjave o davčni obveznosti izven Slovenije.
Ohranja se sedanja ureditev glede priznavanja odbitka tujega davka pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni, in sicer se mu odbitek tujega davka prizna samo, če davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine. Enako velja za uveljavljanje oprostitve, vendar z izjemo, določeno v predlaganem novem drugem odstavku 274. člena.
K 93. členu
Gre za uskladitev z zakonom, ki ureja dohodnino, po katerem se za znižano stopnjo akontacije dohodnine lahko odloči tudi zavezanec, ki prejema polovico pokojnine v skladu z drugim odstavkom 178. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
K 94. členu
Člen se črta, ker je vsebina člena pokrita z novim 284.a členom.
K 95. členu
S predlagano spremembo se jasneje določa obdobje izračuna v primeru smrti davčnega zavezanca ter v primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, vključno v primeru prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
V četrtem odstavku se jasneje določa obdobje izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v primeru smrti davčnega zavezanca. Za potrebe izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti bo potrebno obdobje izračuna razdeliti na dve obdobji in sicer obdobje od začetka koledarskega leta do dneva smrti davčnega zavezanca ter na obdobje od prvega dneva po smrti davčnega zavezanca do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Zadnje obdobje bo lahko razdeljeno na več obdobij izračuna, če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega leta, ki je enako koledarskemu letu, še ne bo prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence.
Po veljavni ureditvi je v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register, zavezanec dolžan predložiti tudi davčni obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika. Po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register, pa je potrebno popravljati tako davčni obračun davčnega zavezanca, ki se je statusno preoblikoval kot davčni obračun nove oziroma prevzemne pravne osebe. S predlaganim petim odstavkom se zaradi poenostavitve postopkov določa, da se obdobje za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V slednjem primeru pa je obdobje izračuna tudi obdobje, ki se konča na zadnji dan davčnega obdobja, ki je koledarsko leto. V petem odstavku je izrecno določeno, da člen velja tudi za primere, ko fizična oseba, ki opravljajo dejavnost, in ni podjetnik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izvede prenos podjetja, s katerim opravlja dejavnost, na novo družbo oziroma prevzemno družbo na način kot velja za podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in s tem preneha opravljati dejavnost.
Po veljavnem zakonu ni posebne ureditve za primere prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ker je bil prenos dela podjetja z zakonom, ki ureja gospodarske družbe na novo urejen po uveljavitvi veljavnega zakona. V teh primerih se sicer smiselno uporabljajo določbe veljavnega zakona, ki se nanašajo na statusno preoblikovanje podjetnika. Upoštevaje izkušnje iz prakse (postavljajo se številna vprašanja s strani zavezancev) ter zaradi jasnosti ureditve, se z navedeno novelo zakona ločeno določa ureditev tudi za primere prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. S predlaganim šestim odstavkom se določa obdobje izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v tem primeru. Določeno je, da se obdobje izračuna ne konča na obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. To pomeni, da obračunski dan ne vpliva na obdobje izračuna.
Sprememba je povezana s spremembo 297. člena in novima 297.a ter 297.b členoma.
K 96. členu
297. člen je v celoti pripravljen na novo. Glede na veljavno ureditev predlaganja davčnega obračuna (rok in način) se z novim členom ureja vse v zvezi s predlaganjem obračuna, razen za primere statusnega preoblikovanja podjetnika ter za prenose dela podjetja podjetnika. Predlaganje davčnega obračuna v slednjih primerih je zaradi specifike ter zagotovitve jasnosti in nedvoumnosti posebej določeno z novim 297.a in 297.b členom.
Splošni način in rok predložitve davčnega obračuna ostajata nespremenjena (prvi in drugi odstavek).
S tretjim odstavkom je določen rok predložitve davčnega obračuna za primere prenehanja opravljanja dejavnosti med davčnim letom za vse primere prenehanja opravljanja dejavnosti med davčnim leto, razen za primere, za katere je s tem členom oziroma drugimi členi zakona določen drugačen rok predložitve. Rok predložitve se glede na veljavno ureditev podaljšuje iz 30 na 60 dni po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena. Z navedenim odstavkom se določa tudi izjema za predložitev davčnega obračuna v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi stečaja, če davčni zavezanec zaradi stečaja preneha v prvem mesecu davčnega leta. V tem primeru davčni zavezanec predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja. Glede na podaljšanje roka za prijavo terjatev po 59. členu ZFPPIPP v primerjavi z ZPPSL, je smotrno, da se podaljša tudi rok za predložitev davčnega obračuna za obdobje do začetka postopka osebnega stečaja. Upoštevaje daljši rok, ki ga ima davčni organ kot upnik za pripravo prijave terjatev v stečajno maso, je smotrno, da se podaljša tudi rok za oddajo obračuna, ki ga mora po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka sestaviti davčni zavezanec, nad katerim se je začel stečaj. S podaljšanjem tega roka na 60 dni od začetka stečajnega postopka davčni organ ni v slabšem položaju, kot je sedaj, saj mu za prijavo terjatev ostane še 30 dni. Razdelitev trimesečnega roka za prijavo terjatev v stečajno maso na način, da sta 2/3 roka na razpolago stečajnemu upravitelju za pripravo in predložitev davčnega obračuna in 1/3 roka upniku za prijavo terjatve v stečajno maso, je tudi v skladu z zahtevnostjo in obsežnostjo naloge, ki jo morata znotraj trimesečnega roka izvesti stečajni upravitelj in davčni organ.
V skladu s 387. členom ZFPPIPP podjetniku in zasebniku, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja, status podjetnika in zasebnika preneha z dnem začetka stečajnega postopka, zato ta status ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika. Z dnem začetka stečajnega postopka davčni zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi stečaja, zato je davčni obračun, ki ga predloži na podlagi tretjega odstavka 297. člena njegov zadnji.
Veljavni zakon ne vsebuje posebnih določb v zvezi s sestavljanjem in predlaganjem obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčne zavezance, nad katerimi se je začel postopek prisilne poravnave. S četrtim odstavkom predlaganega 297. člena je zato določeno, da v primeru prisilne poravnave sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave. Predlagano je, da se tudi za podjetnike uporabljajo določbe ZDavP-2, ki urejajo predlaganje obračuna davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku prisilne poravnave. ZDavP-2 v 367. členu določa, da davčni zavezanec, nad katerim je bil začel postopek prisilne poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, davčnemu organu pa ga predloži v 20 dneh po dnevu začetka postopka prisilne poravnave. S tem bodo podjetniki v primerljivem položaju kot pravne osebe. ZFPPIPP v 135. členu določa, da je postopek prisilne poravnave dovoljeno voditi tudi nad podjetnikom.
S petim odstavkom se določa rok predložitve davčnega obračuna v primeru smrti davčnega zavezanca. Davčni obračun se mora predložiti davčnemu organu za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca, in za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti. Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona, še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, se skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje obdobje iz prvega odstavka 296. člena tega zakona, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti, in sicer v roku, določenim z drugim odstavkom tega člena. Rok predložitve davčnega obračuna se upoštevaje potrebe iz prakse podaljšuje.
K 97. členu
Z novim 297.a členom se na novo ureja predlaganje davčnega obračuna pri statusnem preoblikovanju podjetnika. Zaradi številnih vprašanj in nejasnosti, ki so se pojavljala pri izvajanju zakona, se je izkazalo za potrebno, da se predlaganje obračuna v tem primeru jasneje in pregledneje uredi.
S prvim odstavkom je določen rok ter način predložitve davčnega obračuna. Davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje iz petega odstavka 296. člena tega zakona (za obdobje od začetka davčnega leta do obračunskega dneva statusnega preoblikovanja podjetnika) davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Gre za spremenjen rok predložitve glede na veljavno ureditev, zaradi izkušenj iz prakse in uskladitve z ureditvijo za pravne osebe v primeru združitev in spojitev. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Davčni zavezanec po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja ne sestavi več davčnega obračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Z drugim odstavkom je določena izjema, ko mora davčni zavezanec tudi po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanj sestaviti davčni obračun. Sestaviti ga mora v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru predloži zavezanec skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona, ki sledi obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka, določenega z drugim odstavkom 297. člena tega zakona. V tem primeru se po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register davčni obračun, sestavljen po obračunskem dnevu preoblikovanja, popravi (tretji odstavek). Popravi se tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetja podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika, in sicer v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register. Popravi pa se tudi davčni obračun nove oziroma prevzemne pravne osebe. Nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pri statusnem preoblikovanju podjetnika smiselno upošteva določbe tega zakona, ki določajo davčni obračun za prevzemno družbo pri združitvah in spojitvah, in v posebnih primerih pripojitev in spojitev, če ni z zakonom drugače določeno (peti odstavek).
Upoštevaje izkušnje iz prakse, in sicer, da je pretežni del vpisov statusnih preoblikovanj v sodni register, opravljen v prvem četrtletju naslednjega leta po letu, v katerem je določen obračunski dan, ta člen zaradi poenostavitve predmetnih postopkov določa, da je davčni zavezanec dolžan predložiti davčni obračun tudi na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika samo v primeru, ko vpis statusnega preoblikovanja podjetja podjetnika v sodni register še ni izveden do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja. Predlagana ureditev upošteva oziroma je usklajena tudi s Pojasnilom 1 k SRS 22 (2006) - vodenje poslovnih knjig pri združitvah in delitvah, ki ga je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel dne 11.7.2006 in ki določa postopanje v primeru statusnih preoblikovanj za poslovne namene.
S četrtim odstavkom je posebej urejen način upoštevanja predhodne akontacije oziroma akontacije, ki se nanašajo na obdobje od obračunskega dneva statusnega preoblikovanja naprej. Navedene prehodne akontacije oziroma akontacije se štejejo kot akontacije nove oziroma prevzemne družbe. V primeru neplačila predhodnih akontacij oziroma akontacije se za izvršilni naslov davčne izvršbe šteje izvršljiv obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, na podlagi katerega je bil podjetnik, ki se je statusno preoblikoval, dolžan plačevati predhodne akontacije oziroma akontacijo dohodnine.
S šestim odstavkom je zaradi jasnosti določeno, da ta člen velja tudi za primer, ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ni podjetnik po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izvede prenos podjetja, s katerim opravlja dejavnost, na novo družbo oziroma prevzemno družbo na način kot velja za podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in s tem preneha opravljati dejavnost.
Z novim 297.b členom se posebej ureja predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja podjetnika. Po veljavnem zakonu ni posebne ureditve za primere prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ker je bil prenos dela podjetja z zakonom, ki ureja gospodarske družbe na novo urejen po uveljavitvi veljavnega zakona. V teh primerih se sicer smiselno uporabljajo določbe veljavnega zakona, ki se nanašajo na statusno preoblikovanje podjetnika. Upoštevaje izkušnje iz prakse (postavljajo se vprašanja s strani zavezancev) ter zaradi jasnosti ureditve, se z navedeno novelo zakona ločeno določa ureditev tudi za primere prenosa dela podjetja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
S prvim odstavkom je določeno, da davčni zavezanec ne sestavi davčnega obračuna na obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja, ki je koledarsko leto. Če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja, davčni zavezanec predloži le davčni obračun, ki se sestavlja na zadnji dan davčnega leta, ki je enako koledarskemu letu.
Z drugim odstavkom je določeno, da davčni zavezanec v prvi davčni obračun po obračunskemu dnevu prenosa dela podjetja podjetnika ne vključi podatkov o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša. Obvezna priloga tega davčnega obračuna in davčnega obračuna iz prvega odstavka tega člena je sklep o prenosu dela podjetja, delitveni načrt in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Če pogodba o prenosu dela podjetja še ni podpisana, jo mora davčni zavezanec predložiti naknadno.
S tretjim odstavkom je določena izjema za primer, ko po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis prenosa dela podjetja v sodni register. V tem primeru predloži zavezanec skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja po prvem odstavku 296. člena tega zakona, ki sledi obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka, določenega z drugim odstavkom 297. člena tega zakona. To je v 30 dneh po 31. marcu tekočega leta. V tem primeru se mora po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register popraviti davčni obračun sestavljen po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika (četrti odstavek). Popravi se tako, da se izključijo podatki o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša. Obračun se popravi v 30 dneh po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register. Popravi pa se tudi obračun nove oziroma prevzemne pravne osebe. V zvezi s tem in sicer nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba smiselno upošteva določbe tega zakona, ki določajo davčni obračun za prevzemno družbo oziroma novo družbo pri oddelitvah z ustanovitvijo in oddelitvah s prevzemom in v posebnih primerih oddelitev, če ni z zakonom drugače določeno (šesti odstavek).
Predlagana ureditev upošteva oziroma je usklajena tudi s Pojasnilom 1 k SRS 22 (2006) - vodenje poslovnih knjig pri združitvah in delitvah, ki ga je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel dne 11. 7. 2006 in ki določa postopanje v primeru statusnih preoblikovanj za poslovne namene.
S petim odstavkom pa je določeno, da se predhodne akontacije oziroma akontacije za obdobje od obračunskega dneva prenosa dela podjetja podjetnika v celoti štejejo kot predhodne akontacije oziroma akontacija dohodnine podjetnika. To pomeni, da se ne pripisujejo delu podjetja, ki se prenaša. Davčni zavezanec še vedno posluje in ima možnost zahtevati spremembo predhodne akontacije, zaradi prenosa dela podjetja in posledično spremenjene davčne osnove tekočega leta glede na preteklo leto. Enako možnost ima tudi prevzemna pravna oseba.
K 98. členu
S predlagano spremembo drugega odstavka 298. člena se poenostavlja izračun predhodne akontacije za davčnega zavezanca, ki začne z opravljanjem dejavnosti, ali prehaja z ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Bistveno poenostavitev pomeni določilo, da izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, potrebnih za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije.
Peti odstavek je spremenjen z namenom jasne določitve rokov in višine obrokov predhodne akontacije, ki se mora plačevati v novem davčne letu do novega davčnega obračuna, ter plačila oziroma vračila morebitnih razlik, če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna drugačna. Namen spremembe je tudi uskladitev z pravnimi osebami in sicer v delu glede vračila preplačila zapadlih in plačnih obrokov. Zato je določeno, da se, če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije vrnejo.
Črta se šesti odstavek, ki je določal, da se obroki predhodne akontacije, ki dospejo v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo, če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša. Navedena določba je nepotrebna, ker je z petim odstavkom določeno, da se v tem primeru preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije vrnejo.
K 99. členu
Sprememba četrtega odstavka je potrebna zaradi uskladitve navedene določbe z načinom določanja višine predhodne akontacije v novem davčnem letu do novega davčnega obračuna.
Z novim petim odstavkom se spreminja dosedanja ureditev v primeru spremembe predhodne akontacije med davčnim letom, če je nova višina predhodne akontacije višja. Ukinja se doplačilo razlike v višini predhodne akontacije za že dospele obroke. Z navedenim odstavkom se določa le sorazmerno povečanje obrokov predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo.
K 100. členu
Predložitev seznama o zemljiščih in čebeljih panjih v uporabi s strani zavezancev za dohodnino za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, ali sporočanje sprememb o obsegu zemljišč in čebeljih panjev v uporabi zavezancev, je nepotrebna in dodatno administrativno obremenjuje tako zavezance kot davčni organ, saj s podatki o zemljiščih in čebeljih panjih v uporabi zavezancev davčni organ razpolaga oziroma jih lahko pridobi po uradni dolžnosti. Tudi s Pravilnikom o obrazcu za priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (Ur. l. RS, št. 138/06) – na predlog Ministrstva za javno upravo - ta seznam ni določen kot obvezna priloga priglasitve. S črtanjem obveznosti poročanja o spremembah v obsegu zemljišč in panjev v uporabi pa se tudi odpravi obveznost izdaje nove odločbe v primeru teh sprememb, ki se lahko nadzorujejo preko uradnih podatkov.
K 101. členu
Sprememba je potrebna, ker davčni organ ne izdaja potrdila o vpisu v davčni register.
K 102. členu
Sprememba je potrebna zaradi uskladitve z samim namenom drugega odstavka, ki je naložiti izplačevalcu dohodka obveznost, da preveri obstoj potrdila. Preveri lahko tudi pri davčnem organu, če so izpolnjeni pogoji za razkritje tega podatka.
K 103. člen
Dopolnitev je potrebna zaradi uskladitve z zakonom o dohodnini. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2B (Uradni list RS, št. 78/2008) je bila uvedena posebna osebna olajšava tudi za samostojne poklicne športnike.
K 104. člen
V naslovu 5. poglavja se črta podnaslov »Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka«.
K 105. člen
S predlagano spremembo se, poleg sistema evidentiranja vinogradov, katerih pridelek se porabi za proizvodnjo vina, sistemsko ureja tudi evidentiranje površin pod oljčniki. Oljčniki se, tako kot vinogradi namenjeni lastni proizvodnji vina, ne evidentirajo v zemljiškem katastru, zato je tako za take vinograde, kot za oljčnike določena obveznost prijave teh površin pri davčnem organu.
K 106. členu
Na enoten način se ureja odmera akontacije dohodnine od katastrskega dohodka, ki vključuje katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot ga izkazuje zemljiški kataster, katastrski dohodek (večkratnik katastrskega dohodka) vinogradov, katerih pridelek se porabi za lastno proizvodno vina ter katastrski dohodek, ki se upošteva kot davčna osnova za oljčnike. Zato postane tretji odstavek nepotreben. V povezavi z načinom odmere akontacije dohodnine od pavšalne ocene dohodka na panj se poleg podatkov o zavezancu jasno navaja tudi podatek o davčni osnovi za to vrsto dohodka, ki se določa s predpisi o dohodnini (154. člen Zakona o dohodnini in informacija ministra, objavljena na podlagi tega zakona).
K 107. členu
Spremembe so predvsem redakcijske narave. Uradni naziv organa, pristojnega za podatke o gozdovih, je Zavod za gozdove Slovenije. Ta organ pa ni pristojen za dajanje podatkov o zemljiščih, na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo, ampak je to Uprava za obrambo pri Ministrstvu za obrambo. Zato je potrebno med organe, ki pošljejo te podatke, uvrstiti tudi ta organ.
K 108. členu
Določajo se novi roki za izdajo odločbe, s katero se določi akontacija dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od teh dohodkov za tekoče leto ter poračun akontacije dohodnine od teh dohodkov za preteklo leto. In sicer se predlaga, da se zaradi pogostih težav s pravočasnim pridobivanjem podatkov za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odločba namesto do konca oktobra tekočega leta izda najkasneje do 30. marca leta po letu, za katero se akontacija dohodnine ugotavlja. Za nerezidente se akontacija dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odmeri v enkratnem znesku kot dokončni davek do 30. marca leta po letu, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
K 109. členu
S predlagano spremembo 316. člena ZDavP-2se na novo določajo tudi roki za plačevanje akontacije dohodnine in obrokov akontacije dohodnine od dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti . Akontacija dohodnine se plačuje v treh obrokih, od katerih se prvi plača v višini 30 % akontacije dohodnine za preteklo davčno leto do 31. maja tekočega leta, drugi v višini 60 % iste osnove do 31. oktobra tekočega leta in tretji do 30. aprila naslednjega leta. Tretji obrok se plača v višini razlike med akontacijo dohodnine, izračunano za leto, za katero se akontacija dohodnine odmerja, ter prvim in drugim obrokom.
K 110. členu
Z devetim odstavkom se določata dva primera, ko plačnik davka davčnega odtegljaja ni dolžan izračunati in odtegniti. V prvem primeru gre za situacijo, ko je dohodek, ki ima vir v tujini, prejet v naravi, ali je izven Slovenije neposredno reinvestiran. V drugem primeru gre za situacijo, ko je dohodek, ki ima sicer vir v Sloveniji, dosežen v naravi ter ga je izplačala oseba, ki jo dohodek bremeni, osebi, ki je tak dohodek prejela za tuj račun. V obeh primerih je oseba, ki se šteje za plačnika davka po pravilih iz 58. člena tega zakona, dolžna poročati davčnemu organu na podlagi določb 337. člena tega zakona.
K 111. členu
Z dodanim besedilom se določa, da se v primeru obresti na državne vrednostne papirje, od katerih se v skladu z osmim odstavkom 325. člena dohodnina plača na podlagi napovedi zavezanca, napoved vlaga za obresti, prejete v obdobju treh mesecev, in sicer do 15. v mesecu po preteku tromesečja.
Z dodatnim stavkom se določa, da so k elektronskemu oddajanju napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) zavezani zavezanci, ki so v posameznem koledarskem letu opravili več kot pet obdavčljivih odsvojitev kapitala.
Tabela: Statistični podatki DURS za odmerno leto 2007
Število
odločb | Število obvestil | Število napovedi z VP | Število napovedi z DGD | Število napovedi z IK |
39430 | 1635 | 26615 | 1022 | 16328 |
Število napovedi |  | | |
| z vsaj 5 odsvojitvami | 7421 | 4 | 2556 |
| z vsaj 10 odsvojitvami | 4191 | 1 | 833 |
| z vsaj 20 odsvojitvami | 2256 | | 257 |
| z vsaj 30 odsvojitvami | 1535 | | 130 |
| z vsaj 50 odsvojitvami | 918 | | 31 |
| | Skupaj prodaj VP | Skupaj prodaj DGD | Skupaj prodaj IK |
| | 52243 | 1111 | 50976 |
Iz zgornje tabele je razvidno, da je napoved za leto 2007 oddalo 41.065 zavezancev, od tega je bilo 26.615 napovedi za vrednostne papirje, 1.022 napovedi za deleže v gospodarskih družbah in 16.328 napovedi za investicijske kupone. Do sredine aprila 2009 je bilo izdanih 39.430 odločb in 1.635 obvestil po 50. členu ZDavP-2. Iz tabele je razvidno, da so zavezanci v napovedi napovedali 52.243 odsvojitev vrednostnih papirjev, 1.111 odsvojitev deležev v gospodarskih družbah in 50.976 odsvojitev investicijskih kuponov. Kombinacijo napovedi za vrednostne papirje, deleže v gospodarskih družbah in investicijske kupone je oddalo 7% zavezancev.
Iz tabele je razvidno število zavezancev, ki so imeli v letu 2007 določeno število odsvojitev kapitala, ne glede na to ali gre za več prodaj znotraj enega popisnega lista ali po eno prodajo na več popisnih listih. Napovedi z vsaj petimi odsvojitvami vrednostnih papirjev je bilo 7.421, z vsaj petimi odsvojitvami deležev v gospodarskih družbah 4 in z vsaj petimi odsvojitvami investicijskih kuponov 2.556.
Iz navedenih podatkov izhaja, da je imela večina zavezancev do pet odsvojitev, preostanek zavezancev pa pet ali več odsvojitev. Zato se predlaga, da se s spremembo ZDavP-2 določi, da morajo zavezanci, ki imajo več kot pet odsvojitev kapitala obvezno oddati napoved preko sistema e-davki. Za zavezance, ki bodo imeli do pet odsvojitev, je omogočeno, da lahko napoved še vedno oddajo v papirnati obliki ali, če tako želijo, tudi preko sistema e-davki.
Po podatkih DURS kontrolor napoved s petimi odsvojitvami vnese v sistem v približno treh minutah. Pri napovedih s 500 popisnimi listi pa se ta čas podaljša na osem do deset dni. Po podatkih za leto 2007 to pomeni, da je izključno na vnosu vseh napovedi delalo en mesec približno 125 kontrolorjev. Ocenjeni strošek kontrolorjev v času vnašanja napovedi je bil približno 250.000,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da je obremenitev kontrolorjev precej večja zaradi vnosa napovedi zavezancev, ki so imeli več kot pet odsvojitev, kot pa s preostalimi. Po podatkih DURS je za odmerno leto 2008 na primer na Davčnem uradu Ljubljana pet zavezancev vložilo napoved s po 500 popisnimi listi. Po navedbah davčne uprave zavezanci napovedim za odmero prilagajo računalniško izpolnjene popisne liste, ki so jih pridobili od borzno posredniških hiš, kar pomeni, da so podatki že elektronsko obdelani. Že obstoječi sistem eDavki omogoča uvoz podatkov v elektronski obliki, kar pomeni, da predlagana sprememba ne bi dodatno obremenila davčnih zavezancev. V zvezi z možnostmi, ki jih imajo zavezanci za davek na voljo, da lahko izpolnijo obveznost elektronske oddaje napovedi, je treba opozoriti, da zavezanci, ki ne razpolagajo z ustrezno računalniško opremo oziroma dostopom do interneta, obračune davka in davčne napovedi lahko vložijo z uporabo računalniške opreme, ki je nameščena na javnih mestih na vseh davčnih uradih DURS.
S predlogom se želi odpraviti administrativne ovire in prispevati k odpravi vzrokov za zamudo DURS pri izdaji odločb ter k zmanjšanju števila pritožb, povezanih s tehničnimi napakami pri vnosu napovedi. Prav tako bo davčnemu organu omogočeno opravljanje boljšega nadzora nad tistimi zavezanci, ki niso oddali napovedi ali so oddali napačne oziroma nepopolne napovedi.
Opozoriti je treba tudi na tretji odstavek 15. člena ZDDOIFI, po katerem mora zavezanec napoved za odmero davka vložiti v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Predlagana dopolnitev četrtega odstavka 326. člena ZDavP-2 bo upoštevaje navedeno določbo ZDDOIFI veljala tudi v primeru oddajanja napovedi za odmero davka po ZDDOIFI. Davčni zavezanec mora napoved za odmero davka od dobička iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov predložiti v elektronski obliki, če je v preteklem letu opravil več kot pet obdavčljivih odsvojitev tovrstnih instrumentov.
K 112. člen
V drugem odstavku gre za redakcijski popravek.
S predlaganim novim desetim odstavkom se določa pravna podlaga za pripravo predpisa glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve, ki so jo po petem odstavku 126. člena ZISDU-1B dolžne opraviti družbe za upravljanje, ki upravljajo prevzemni oziroma krovni sklad. Medtem ko je za priglasitve iz osmega odstavka 331. člena ZDavP-2 določeno, da se priglasitev opravi obenem z dajanjem podatkov po 339. členu tega zakona (pri čemer minister za finance po 342. členu ZDavP-2 predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov po 339. členu ZDavP-2), pa v petem odstavku 126. člena ZISDU-1B ni posebne podlage za pripravo podrobnejših določb glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov, ki jih morajo družbe za upravljanje predložiti ob priglasitvi. Po predlogu bo minister za finance predpisal tudi vrste, oblike in način dajanja podatkov, ki jih morajo družbe za upravljanje predložiti ob priglasitvi iz petega odstavka 126. člena ZISDU-1B.
K 113. členu
S spremembo se določa, da morajo družbe lastnikom poslati podatke ob preoblikovanju.
K 114. člen
S predlaganim členom se predpisuje obveznost družb za upravljanje, ki upravljajo krovne sklade, da davčnemu zavezancu, ki unovči investicijski kupon podsklada ali prejme izplačilo ob likvidaciji podsklada, ob unovčitvi ali izplačilu dostavijo izpis iz evidence spremljanja prehodov med podskladi krovnega sklada. Evidenco so družbe za upravljanje dolžne voditi v skladu s Pravilnikom o sledljivosti prehodov med podskladi istega krovnega sklada (Uradni list RS, št. 37/08 in 101/08). V 4. členu pravilnika je že določeno, da morajo družbe za upravljanje zavezancu na njegovo zahtevo dostaviti izpis iz evidence. V tem členu pravilnika so tudi določeni podatki, ki se v tem primeru dostavijo.
Po predlogu se določa zakonska obveznost za družbe za upravljanje, da izpis iz evidence, ki je zavezancu v pomoč pri oddajanju napovedi za odmero dohodnino od dobička iz odsvojitve kapitala, dostavljajo v vseh primerih in ne le na zahtevo zavezanca.
K 115. členu
Redakcijski popravek.
K 116. členu
Spremembe so potrebne zaradi uskladitve z novo opredelitvijo plačnikov davka ter poročanja o vseh dohodkih, ne glede na način njihove obdavčitve.
Ponovno se vzpostavlja dolžnost dajanja podatkov o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, saj so tudi ti potrebni za pravilno odmero dohodnine. Izjema je določena za nedenarne dohodke, ki so oproščeni dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
S sedmim odstavkom se določa čas poročanja davčnim zavezancem o obrestih od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter o dohodku iz devetega odstavka 325. člena tega zakona. Podatki se morajo dostaviti v obdobju po izplačilu in sicer najpozneje do 10. dne v mesecu za obresti oziroma dohodek prejet v preteklem trimesečju.
K 117. členu
S spremembo v drugem odstavku se redakcijsko popravlja naziv Zavoda za gozdove in dodaja obveznost zavoda, da davčnemu organu poroča tudi o površinah gozdnih zemljišč pod varovalnimi gozdovi. Sprememba v tretjem odstavku je redakcijske narave. V dodatnem četrtem členu se zavezuje za poročanje o čebeljih panjih in njihovih uporabnikih organ, ki je pristojen za vodenje registra čebelnjakov. S petim odstavkom pa se ureja obveznost avtomatičnega posredovanja podatkov o izplačilih drugih dohodkov v povezavi z osnovno kmetijsko dejavnostjo, kot jih določa 70. člen ZDoh-2. Navedeni izplačevalci dohodkov morajo davčnemu organu poslati podatke o prejemnikih ter podatke o dejansko izplačanih dohodkih in to tako o drugih dohodkih, ki se vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot o drugih dohodkih, ki so plačila dohodnine oproščeni. Na podlagi tako pridobljenih podatkov bo lahko davčni organdoločil zavezance, ki se jim ti dohodki pripisujejo v davčno osnovo, pridobil podatke o višini dejanskih izplačil, kar je potrebno za izračun povprečnih zneskov subvencij, ter pridobil podatke o višini neobdavčljivih dohodkov iz tega vira. Za posredovanje podatkov se zavezuje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter vsi drugi izplačevalci teh dohodkov, kot so občine, različni skladi itd.
K 118. členu
ZDavP-2 v 358. členu določa roke za predlaganje davčnega obračuna. Zaradi jasnosti in nedvoumnosti glede štetja in poteka rokov ta člen določa njihovo štetje na način, da se ti računajo po koledarju in se končajo s pretekom tistega dne v mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vročeno ali sporočeno, oziroma z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok (100. člen ZUP).
K 119. členu
ZDavP-2 v splošnem delu ureja način popravljanja davčnih obračunov. Davčni zavezanec, ki znižanje davčne osnove in davčnih olajšav ni uveljavljal v predpisanem roku oziroma v davčnem obračunu, ki je bil predložen v predpisanem roku, lahko to v skladu s 54. členom stori naknadno. Davčni zavezanec lahko davčne olajšave uveljavlja tudi v primeru, kadar predloži davčni obračun na podlagi samoprijave v skladu s 55. členom ZDavP-2.
Zaradi jasnosti in nedvoumnosti pri izvajanju navedenih členov, ta člen določa možnost, da lahko davčni zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove in uveljavlja davčne olajšave do izdaje odmerne odločbe v postopku davčnega nadzora.
K 120. členu
Po veljavni dikciji 362. člena ZDavP-2 je v vseh primerih, ko po obračunskem dnevu združitve in do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca, ki se pripoji ali spoji, še ni izveden vpis združitve v sodni register, prevzeta družba dolžna predložiti tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu združitve. Po vpisu združitve v sodni register, pa je potrebno popravljati tako davčne obračune prevzete družbe, kot tudi davčne obračune prevzemne družbe.
Upoštevaje izkušnje iz prakse, in sicer, da je pretežni del vpisov statusnih preoblikovanj v sodni register, opravljen v prvem četrtletju naslednjega leta po letu, v katerem je določen obračunski dan, ta člen zaradi poenostavitve predmetnih postopkov določa, da je prevzeta družba dolžna predložiti davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu združitve samo v primeru, ko vpis združitve v sodni register še ni izveden v roku treh mesecev po koncu davčnega obdobja zavezanca.
Ureditev v tem členu upošteva oziroma je usklajena tudi s Pojasnilom 1 k SRS 22 (2006) - vodenje poslovnih knjig pri združitvah in delitvah, ki ga je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel dne 11. 7. 2006 in ki določa postopanje v primeru statusnih preoblikovanj za poslovne namene.
K 121. členu
Po veljavni dikciji 364. člena ZDavP-2 je v vseh primerih, ko po obračunskem dnevu razdelitve in do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca, ki se razdeli, še ni izveden vpis razdelitve v sodni register, prenosna družba dolžna predložiti tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu razdelitve. Po vpisu razdelitve v sodni register, pa je potrebno popravljati tako davčne obračune prenosne družbe, kot tudi davčne obračune prevzemnih družb.
Upoštevaje izkušnje iz prakse, in sicer, da je pretežni del vpisov statusnih preoblikovanj v sodni register, opravljen v prvem četrtletju naslednjega leta po letu, v katerem je določen obračunski dan, ta člen zaradi poenostavitve predmetnih postopkov določa, da je prenosna družba dolžna predložiti davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu razdelitve samo v primeru, ko vpis razdelitve v sodni register še ni izveden v roku treh mesecev po koncu davčnega obdobja zavezanca.
Ureditev v tem členu upošteva oziroma je usklajena tudi s Pojasnilom 1 k SRS 22 (2006) - vodenje poslovnih knjig pri združitvah in delitvah, ki ga je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel dne 11. 7. 2006 in ki določa postopanje v primeru statusnih preoblikovanj za poslovne namene.
K 122. členu
Po veljavni dikciji 366. člena ZDavP-2 je v vseh primerih, ko po obračunskem dnevu oddelitve in do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca, ki se deli, še ni izveden vpis oddelitve v sodni register, prenosna družba dolžna predložiti tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve. Po vpisu oddelitve v sodni register, pa je potrebno popravljati tako davčne obračune prenosne družbe, kot tudi davčne obračune prevzemnih družb.
Upoštevaje izkušnje iz prakse, in sicer, da je pretežni del vpisov statusnih preoblikovanj v sodni register, opravljen v prvem četrtletju naslednjega leta po letu, v katerem je določen obračunski dan, ta člen zaradi poenostavitve predmetnih postopkov določa, da je prenosna družba dolžna predložiti davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve samo v primeru, ko vpis oddelitve v sodni register še ni izveden v roku treh mesecev po koncu davčnega obdobja zavezanca.
Ureditev v tem členu upošteva oziroma je usklajena tudi s Pojasnilom 1 k SRS 22 (2006) - vodenje poslovnih knjig pri združitvah in delitvah, ki ga je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel dne 11. 7. 2006 in ki določa postopanje v primeru statusnih preoblikovanj za poslovne namene.
Drugi odstavek tega člena je redakcijski popravek besedila veljavnega člena.
K 123. členu
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju–ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07) v 3. točki drugega odstavka 141. člena določa, da mora insolventni dolžnik, ki predlaga prisilno poravnavo, načrt finančnega prestrukturiranja vedno predložiti skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave. Ker možnosti za naknadno predložitev načrta finančnega prestrukturiranja nov ZFPPIPP ne omogoča, se prej navedeno besedilo črta. Glede na spremenjeno ureditev v ZFPPIPP je moral davčni zavezanec, nad katerim se je začel postopek prisilne poravnave, v skladu z veljavnim ZDavP-2 davčni obračun predložiti najkasneje v roku 20 dni od izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, tako se druga možnost v praksi ni več izvajala.
V ZFPPIPP je rok za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave določen v prvem odstavku 54. člena. V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka. Glede na to, da rok ni spremenjen, v tem delu ni določena sprememba roka za predlaganje davčnega obračuna, kot to velja za stečajni postopek oziroma likvidacijo družbe.
K 124. členu
V primerjavi z ZPPSL je ZFPPIPP v drugem odstavku 59. člena rok za prijavo terjatev v stečajno maso podaljšal z dveh na tri mesece po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Upoštevaje daljši rok, ki ga ima davčni organ kot upnik za pripravo prijave terjatev v stečajno maso, je smotrno, da se podaljša tudi rok za oddajo obračuna, ki ga mora po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka, sestaviti davčni zavezanec, nad katerim se je začel stečaj. S podaljšanjem tega roka na dva meseca od začetka stečajnega postopka davčni organ ni v slabšem položaju, kot je sedaj, saj mu za prijavo terjatev ostane še en mesec. Razdelitev trimesečnega roka za prijavo terjatev v stečajno maso na način, da sta 2/3 roka na razpolago upravitelju za pripravo in predložitev davčnega obračuna in 1/3 roka upniku za prijavo terjatve v stečajno maso, je tudi v skladu z zahtevnostjo in obsežnostjo naloge, ki jo morata znotraj trimesečnega roka izvesti upravitelj in davčni organ.
Tretji odstavek določa ureditev, po kateri mora davčni zavezanec predložiti oba davčna obračuna (za predhodno davčno obdobje in za »novo« davčno obdobje do dneva pred začetkom stečajnega postopka) hkrati in sicer v dveh mesecih po poteku preteklega davčnega obdobja. Takšna ureditev tudi zagotavlja, da ima davčni organ v vseh primerih na voljo primeren čas za prijavo terjatev v stečajnem postopku.
Četrti odstavek določa rešitev, ki omogoča, da ne bo prihajalo do podvajanja poročanja, upravitelj bo namreč dolžan poročila davčnemu organu predlagati le v primeru, če le-teh ne bo predložil AJPES-u. S takšno rešitvijo se zasleduje tudi cilj glede odprave administrativnih ovir.
ZFPPIPP je pojem glavna razdelitev nadomestil s pojmi prva, poznejša in končna razdelitev. Prva razdelitev po ZFPPIPP se opravi ko razdelitvena masa zadošča za plačilo polovice zneska terjatev, ki jih je potrebno upoštevati pri razdelitvi, po poteku šestih mesecev po začetku stečajnega postopka pa se prva razdelitev lahko opravi že če razdelitvena masa zadošča za plačilo desetih odstotkov terjatev, ki jih je treba upoštevati pri plačilu. Ko razdelitvena masa zadošča za plačilo dodatnih deset odstotkov terjatev se opravi poznejša razdelitev, pri čemer se zadnja poznejša razdelitev (končna razdelitev) opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa.
Stečajni postopek pa se lahko zaključi brez razdelitve upnikom in brez prodaje premoženja, ki je poslovna celota. Do te situacije lahko pride če je stečajna masa neznatne vrednosti in ne zadostuje niti za stroške stečajnega postopka. V tem primeru sodišče na predlog stečajnega upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena glavna razdelitev. Ker mora biti v skladu z ZDDPO-2, v davčnem obračunu zajeto celotno obdobje poslovanja (obstoja) davčnega zavezanca, upravitelj predloži davčni obračun DDPO za čas stečajnega postopka tudi, v primeru, če ni opravljena razdelitev upnikom (378. člen ZFPPIPP). Davčni predpisi ne odvezujejo zavezanca od predlaganja davčnega obračuna v tem primeru, hkrati pa ZDavP-2 za ta primer ne določa pravil glede predložitve davčnega obračuna. Zato naj zavezanci v tem primeru obračun sestavijo po stanju na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, in ga davčnemu organu predložijo v 15 dnevnem roku. Peti odstavek tega člena pomeni uskladitev z ureditvijo in poimenovanjem v ZFPPIPP.
Šesti odstavek jasno določa dolžnost upravitelja glede sestave in predložitve davčnega obračuna.
K 125. členu
Doda se nov 367.b člen, ki določa davčni obračun pri postopku likvidacije.
Glede na spremembo v drugi zakonodaji, ki ureja likvidacijo, in v izogib situacijam, ko bi davčni organ zamudil rok za prijavo terjatve, ki bi izhajala iz davčnega obračuna drugi odstavek določa, da je rok za oddajo obračuna 20 dni od dneva začetka likvidacije.
Četrti odstavek tega člena določa obveznost predlaganja davčnih obračunov v teku likvidacijskega postopka za posamezno davčno obdobje. Namreč, podjetje v likvidaciji mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze tudi skladno s standardom SRS 37, pri čemer mora izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja v času postopka med drugim vsebovati postavki ''celotni dobiček/ izguba, nastal(a) v času postopka in čisti dobiček/ čista izguba, nastal(a) v času postopka'', zato je smiselno, da tudi davčni zavezanci v času likvidacijskega postopka davčnemu organu predložijo davčni obračun za posamezno obdobje.
V petem odstavku je določeno, da davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja. V sedmem odstavku je jasno in nedvoumno določena dolžnost in način predložitve obračuna davčnega odtegljaja glede skritih rezerv. S tem ta zakon sledi oziroma določa postopek za obveznost, ki je določena v materialnem zakonu.
Osmi odstavek jasno določa dolžnost stečajnega upravitelja glede sestave in predložitve davčnega obračuna.
K 126. členu
Beseda »zahtevka« se nadomesti z besedo »davčnega obračuna.
Z ureditvijo v tem členu se poenostavlja postopek vračila preveč plačane akontacije davka, in sicer zavezancu vračila ni potrebno posebej zahtevati. Davčni organ zavezancu vrne preveč plačano akontacijo avtomatično v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. S tem členom se ureditev, ki jo določa, usklajuje tudi z šestim odstavkom 371. člena zakona.
K 127. členu
V petem odstavku se črta drugi stavek, ki je določal, da se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno povečajo. Navedeni stavek je nepotreben, ker prvi stavek petega odstavka 371. člena jasno določa, kako zavezanec plača razliko v višini akontacije na podlagi novega davčnega obračuna.
Povezano s petim odstavkom tega člena, je besedilo šestega odstavka prilagojeno temu, da je akontacija davka enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje.
V sedmem odstavku tega člena, katerega namen je določiti, kako davčni zavezanec, ki na novo prične poslovati, sam izračuna akontacijo davka, je določena sprememba, ki omogoča, da zavezanci, ki pričnejo poslovati. predložijo obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Bistveno poenostavitev pomeni določilo, da izračun pripravijo na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z izpolnitvijo samo tistih postavk, potrebnih za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije ter obrokov akontacije.
Nov osmi odstavek določa način za predlaganje davčnega obračuna davčnega zavezanca (nove družbe), ki se ustanovi s prenosom podjetja oziroma dela podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, katera predlaga davčni obračun v skladu s 297.a ali 297.b členom tega zakona. Določeno je, da davčni zavezanec sam izračuna akontacijo davka, izhajajoč iz zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnosti, in je prenesla podjetje oziroma del podjetja na davčnega zavezanca, ob upoštevanju obsega prenosa in uveljavljanja ugodnost pri prenehanju opravljanja dejavnosti fizične osebe.
Deveti odstavek določa, da se obroki akontacije, ki dospejo v plačilo po odločitvi davčnega organa in se razlikujejo od obrokov akontacije, ki jih je zavezanec plačeval do odločitve davčnega organa, spremenijo. Vendar pa se v primeru, če je višina akontacije po odločitvi davčnega organa nižja, morebitna preplačila že plačanih obrokov akontacije, ki dospejo v plačilo po 30. dnevu od vložitve zahteve iz devetega odstavka tega člena, vrnejo.
Deseti odstavek določa spremembo, in sicer v skladu z navedeno določbo, davčni organ, ki v postopku nadzora ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, tudi v postopku nadzora z odločbo določi novo višino predhodne akontacije. Takšna rešitev je v tem zakonu določena tudi za davčne zavezance, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti. Določba omogoča davčnemu organu, da v kolikor v postopku davčnega nadzora (in ne šele inšpekcijskega) ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega obdobja, z odločbo določi novo višino akontacije, kar je v skladu s cilji in nameni nadzora, kot je določen v tem zakonu.
K 128. členu
Z dopolnitvijo tega člena se doseže jasna in nedvoumna dikcija člena, in sicer, da je plačnik davka upravičen do vračila davka, če je bil davek odtegnjen, pa se je pogoj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 izpolnil naknadno, in tudi v primerih, ko je bil pogoj izpolnjen že ob izplačilu, zavezanec iz 70. člena tega zakona pa vloge pri davčnem organu ni vložil in je davek odtegnil.
K 129. členu
Ta člen določa, da se v primeru izvzemanja dividend iz davčne osnove pri prejemniku in izvzemanju dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev, davčnemu obračunu prilagajo ustrezna dokazila o statusu izplačevalca in ustrezna dokazila o udeležbi, trajanju le-te in o zaposlenosti. Dokazila sledijo pogojem, določenim za izvzem dividend in za izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev v materialnem predpisu.
K 130. členu
Ta člen določa skrajšanje maksimalnega roka za vračilo davka, ki ga kot maksimalnega določa Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic. Določeni roki so prilagojeni drugim rokom po tem zakonu in pomenijo ugodnejšo ureditev glede vračila davka, kot jo določa omenjena direktiva.
K 131. členu
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 56/08) je določal tudi postopkovno določbo za izvajanje materialnih določb navedenega zakona, kar je bilo določeno kot začasna oziroma prehodna ureditev do uveljavitve določb o postopku v zakonu, ki ureja davčni postopek. Ta člen določa ustrezen postopek na podlagi določb tretjega do šestega odstavka 70. člena ZDDPO-2, to so odstavki, ki so bili v 70. člen ZDDPO-2 vključeni oziroma določeni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 56/08).
K 132. členu
K 383.b členu
V tem členu je določena vsebina novega III.a poglavja in sicer se poglavje nanaša na izračunavanje, odtegovanje in plačevanje davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov, prejetih za tuj račun.
K 383.c členu
V tem členu je določeno posebno pravilo v zvezi z izračunom in odtegnitvijo davčnega odtegljaja od dohodka iz nematerializiranih finančnih instrumentov, ki se plača posredniku. Po pravilu je dolžan plačnik davka (tj. oseba, ki se šteje za plačnika davka po 58. členu tega zakona), ki izplača odhodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov posredniku, izračunati in odtegniti davčni odtegljaj brez upoštevanja določil, ki imajo za posledico nižjo davčno obveznost iz naslova davčnega odtegljaja, če niso za vse upravičence do dohodka po vseh zakonih o obdavčenju in mednarodnih pogodb enaka. Davčni odtegljaj se obračuna, odtegne in plača po stopnji, določeni po tistem zakonu o obdavčenju, ki določa višjo stopnjo davčnega odtegljaja od izplačanega dohodka, in sicer tudi v primeru, če določen dohodek po enem zakonu ni obdavčljiv, po drugem pa je. Navedeno pravilo z upoštevanjem, da v navedenem primeru plačniku davka ni znano, komu natančno bo dohodek plačan oziroma kdo je dejanski upravičenec do dohodka, omogoča, da plačnik davka svojo obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja izpolni pravilno, to je le tako, da davek odmeri po najvišji veljavni stopnji. V tem členu je nadalje določeno pravilo, po katerem se ugotavlja, ali oseba, ki ji plačnik davka plača dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov, ta dohodek prejema za tuj račun, in sicer sta za presojo določeni dve domnevi in izjema za osebo, ki pravice iz nematerializiranih finančnih instrumentov, na podlagi katerih je dohodek izplačan, izvršuje zase in ne za tuj račun. Določen je tudi skrajni rok za hranjenje izjav iz tega člena.
K 383.d členu
Ta člen je v določenem obsegu nadaljevanje 383.c člena, ker določa pravico upravičenega imetnika nematerializiranih finančnih instrumentov, ki prejme dohodek iz teh instrumentov preko posrednika, od katerega je plačnik davka v skladu z 383.c členom odtegnil davek po višji stopnji, kot bi veljala, če bi bil dohodek plačan neposredno upravičenemu imetniku, da lahko zahteva vračilo preveč plačanega davka s pisnim zahtevkom, ki ga mora vložiti pri davčnem organu v petih letih od plačila davčnega odtegljaja. Zahtevku mora priložiti vsa ustrezna dokazila. Kadar je v verigi za plačnikom davka več posrednikov, mora biti iz dokazil to natančno razvidno. V tem členu je posebej določeno, da tovrstna ureditev ne vpliva na določene postopke vračila davka po drugih določbah tega zakona.
K 383.e členu
V tem členu je predpisan poseben postopek v zvezi z obračunom davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov. V skladu s tem členom velja poseben postopek v primeru, ko plačnik davka s statusom pooblaščenega plačnika davka, pri tem je pridobitev tega statusa urejena v členu 383.f tega zakona, plača tovrstni dohodek v tujino osebi, ki je pri slovenskem davčnem organu pridobila status pooblaščenega tujega posrednika, kot je določeno v 383.g členu tega zakona. Pod določenimi pogoji pooblaščeni plačnik davka davčni odtegljaj od dohodka obračuna po davčni stopnji, ki bi veljala v primeru, če bi bil dohodek plačan neposredno upravičencu do dohodka. V tem členu je določena tudi pooblastilna norma ministru za finance, in sicer, da predpiše obliko dostave podatkov, ki jih morajo pooblaščeni tuji posredniki dostavljati pooblaščenim plačnikom davka. Prav tako je v tem členu določeno pravilo in ravnanje, vključno z obračunom davčnega odtegljaja, ki rešuje primere, ko pooblaščeni tuji posrednik, ki prejme dohodek za več upravičencev do dohodka, pooblaščenemu plačniku davka do določenega roka dostavi le del potrebnih podatkov.
K 383.f členu
V tem členu so opredeljeni pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega plačnika davka, način vložitve zahtevka za pridobitev navedenega statusa pri davčnem organu ter postopek pri davčnem organu in uvrstitev osebe, ki je pridobila status pooblaščenega plačnika davka, na seznam pooblaščenih plačnikov davka, ki se objavi na spletni strani davčnega organa. Določeno je še odvzem in prenehanje statusa pooblaščenemu plačnika davka.
K 383.g členu
V tem členu so opredeljeni pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega tujega posrednika. Ti pogoji so med drugim vezani na njegovo rezidentstvo, položaj, dejavnost, prav tako pa mora dati tudi izjavo, v kateri se zaveže za natančno določeno ravnanje. Določen je tudi postopek pridobitve navedenega statusa, ravnanje pooblaščenega tujega posrednika po pridobitvi statusa, hramba dokazil, izbris s seznama ter opredelitev priznane borze.
K 133. členu
Sprememba se nanaša določitev prekrškov v razponu. Višina globe se poviša, tako da znaša od 200 do 400 evrov.
Prekršek, določen v drugi točki veljavnega 394. člena, se na novo določi kot hujši davčni prekršek posameznikov v novi 3. točki 395. člena.
Zaradi spremenjenega načina določanja prekrškov se k opredelitvi v osrednjem delu predpisa zapovedanega ravnanja dodajo odstavki k posameznemu členu, ki opredeljuje prekršek.
K 134. členu
S spremembo se v 1. točko 395. člena vključi tudi sankcioniranje dajanja neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov v obračunu davka, in sicer zaradi sankcioniranja fizičnih oseb, ki so po prenehanju dejavnosti davčnemu organu dolžne dostaviti posamezni obračun davka.
Prekršek po tem členu ni več pogojen s tem, da davčni zavezanec spravi davčni organ v zmoto. Zakon pri dolžnostih zavezancev zgolj opredeljuje obveznosti in jih ne pogojuje še s spravljanjem organa v zmoto. Zavezanec stori prekršek že s samim ravnanjem, zato ni potrebno ugotavljanje zmote pri davčnem organu.
Glede na določeno zavezanost fizične osebe za predlaganje obračunov prispevkov za socialno varnost je potrebna ustrezna dopolnitev kazenskih določb v 395. členu ZDavP-2, saj je globa predpisana le za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži med drugim tudi obračunov iz 352.in 353. člena (27. točka prvega odstavka 397. člena ZDavP-2). Globa pa ni predpisana za fizično osebo, ki je zavezana za predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost v zakonsko določenih primerih.
Predlaga se nova 5. točka zaradi možnosti sankcioniranja fizičnih oseb, ki so po prenehanju opravljanja dejavnosti v zakonsko določenem roku dolžne predložiti davčni obračun. V materialnih določbah je v obstoječi ureditvi določena zakonska dolžnost predložitve davčnega obračuna davčnih zavezancev, ki so prenehali opravljati dejavnost med davčnim letom. Ti davčni zavezanci nimajo več statusne oblike samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, temveč so to le osebe s statusom fizične osebe, ki imajo še zakonsko dolžnost predložitve posameznih obračunov. Prav tako po prenehanju pravne osebe v skrajšanem postopku obstaja zakonska dolžnost predložitve davčnega obračuna v 30 dneh po dnevu izbrisa pravne osebe iz ustreznega registra. Pravna oseba tako preneha obstajati preden je dolžna davčnemu organu dostaviti davčni obračun. Ta dolžnost preide na fizično osebo (družbeniki), ki je v skladu z zakonom zavezana predložiti davčni obračun. S predlagano ureditvijo bi bila dana zakonska podlaga sankcioniranja teh kršiteljev.
K 135. členu
Na novo se določitev izjeme od prekrška pri samoprijavi ne veže več na osebo, ki vlaga samoprijavo, temveč na napoved oziroma na davčni obračun.
K 136. členu
Na novo se določi globa, odvisno od statusa storilcev prekrška (samostojni podjetnik posameznik, pravna oseba). Na ta način se določba uskladi z novelo ZP-1E.
Z dopolnitvijo se določijo nekateri novi davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
V skladu z razlikovanjem davčnih zavezancev se odgovorne osebe davčnih zavezancev sankcionirajo različno.
K 137. členu
Spremenijo se globe za posebno hude davčne prekrške, ki so opredeljeni glede na višino neplačanega davka (5.000 evrov).
V skladu z razlikovanjem davčnih zavezancev se odgovorne osebe davčnih zavezancev sankcionirajo različno.
K 138. členu
Na novo se določitev izjeme od prekrška pri samoprijavi ne veže več na osebo, ki vlaga samoprijavo, temveč na napoved oziroma na davčni obračun.
K 139. členu
V skladu s tretjim odstavkom 52. člena ZP-1 je dodano pooblastilo davčnemu organu za odmero globe v razponu, na podlagi katerega lahko davčni organ (prekrškovni organ) v hitrem postopku izreče globo, višjo od določene spodnje meje, največ do določene zgornje meje.
Dodano pooblastilo davčnemu organu omogoča, da vzpostavi enakost med davčnimi zavezanci v smislu izrečene globe, ki bo sorazmerna storjenemu oziroma opuščenemu ravnanju. Do sedaj je davčni organ lahko izrekal globo zgolj v višini najnižje predpisane globe za posamezni prekršek, kar je vodilo v nesorazmerje med težo prekrška in izrečeno globo in posledično v neupravičeno razlikovanje med davčnimi zavezanci.
Ne glede na to določbo pa mora davčni organ upoštevati tudi splošni predpis, ki določajo merila za izrekanje globe v razponu. Merila so določena v 26. členu ZP-1, poleg tega pa lahko upošteva tudi okoliščine, ki niso izrecno navedene v zakonu, so pa le-te tako po naravi kot tudi po intenziteti podobne kateri od okoliščin, navedenih v zakonu (analogija intra legem).
K 140. členu
S to določbo se ohranja obveznost dajanja podatkov za odmero dohodnine na letnem nivoju še za leto 2009. Izplačevalci dohodka, ki so plačniki davka, bodo morali podatke o izplačanih dohodkih za leto 2009 predložiti tudi na letnem nivoju ne glede na to, da so podatke o teh izplačanih dohodkih davčnemu organu že poslali v individualnih obračunih davčnega odtegljaja ob izplačilu dohodka.
K 141. členu
Evidentiranje oljčnikov pri davčnem organu se po novem sistematično ureja na enak način kot za vinograde za proizvodnjo vina v 312. členu, zato je 412. člen nepotreben.
K 142. členu
Redakcijski popravek.
K 143. členu
Redakcijski popravek.
K 144. členu
Redakcijski popravek.
K 145. člen
V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona se v Registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vzpostavi evidenca izdanih začasnih sklepov za zavarovanje.
K 146. členu
S tem členom se določajo odmera in odpis ter pogoji in način odpisa davčne obveznosti, ki izhajajo iz naslova dohodnine. Gre za posebno obliko odmere in odpisa, ki ne posegajo v ostale določbe o odmeri in odpisu, urejene v Zakonu o davčnem postopku. S tem členom se ureja posebna odmera in posebni odpis ter pogoji za posebni odpis dohodnine za določene zavezance za leta 2005, 2006, 2007 in 2008. Ta člen se uporablja za zavezanca rezidenta Slovenije (v davčnem letu, za katero se dohodnina odmerja), ki izpolnjuje določene pogoje, in sicer, da je bil zaposlen pri avstrijskem delodajalcu, je zaposlitev opravljal oziroma izvajal v Republiki Avstriji, je v zvezi s to zaposlitvijo v letu 2005, 2006, 2007 ali 2008 prejel dohodek iz delovnega razmerja ter je ta dohodek za navedena leta napovedal v Sloveniji najpozneje do 31. 3. 2010. Za obravnavo po navedenem členu morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji.
Za vsa vprašanja, ki s tem členom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja dohodnino, za leto, za katero se dohodnina odmerja, ter veljavni zakon, ki ureja davčni postopek.
Za zavezance, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu, dohodnino za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 na letni ravni odmeri davčni organ po določbah zakona o dohodnini, ki se je uporabljal za leto, za katero se dohodnina odmerja. Dohodnina se odmeri na podlagi napovedi zavezanca. Za napoved se šteje napoved, vložena v skladu z v času vložene napovedi veljavnimi predpisi, dopolnjen informativni izračun dohodnine ter napoved, vložena na podlagi samoprijave. Zavezanec, ki je vložil napoved za posamezno leto v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, je izpolnil obveznost tudi na podlagi navedenega člena ter ni dolžan ponovno napovedovati teh dohodkov. Zavezanec, ki svoje obveznosti za posamezno leto ni izpolnil ali je ni izpolnil pravilno, lahko svojo obveznost še izpolni na podlagi samoprijave najpozneje do 31. 3. 2010 in si s tem ob izpolnjevanju ostalih pogojev zagotovi posebno obravnavo po tem členu.
S četrtim odstavkom je določena izjema od sicer določenih pogojev za predložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave, in sicer izjemoma lahko zavezanec predloži davčno napoved na podlagi samoprijave za dohodke iz Avstrije tudi po izdaji odmerne odločbe oziroma po vročitvi sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma po začetku postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, če predloži davčno napoved najpozneje do 31. 3. 2010. Če se zavezanec samoprijavi do 31. 3. 2010, se v odločbi obresti (obresti s pribitkom), za razliko od splošne ureditve, ne zaračunavajo (peti odstavek).
S šestim odstavkom se določa posebno izredno pravno sredstvo odprave odločbe o odmeri dohodnine in izdaje nove odločbe o odmeri dohodnine v skladu s tem členom. Davčni organ v primeru, če je bila davčnemu zavezancu iz prvega odstavka tega člena že izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2005, 2006, 2007 ali 2008 in je ta že postala dokončna, to odločbo odpravi in izda novo odločbo v skladu s tem členom. Odločbo do poteka zastaralnega roka za odmero davka odpravi in izda novo organ prve stopnje, ki je izdal prejšnjo odločbo, organ druge stopnje pa le, če je s svojo odločbo odločil o stvari.
S sedmim odstavkom je določen poseben odpis dohodnine, akontacije dohodnine ter pripadajočih dajatev. Davčnemu zavezancu rezidentu Slovenije, ki je v letu 2005, 2006, 2007 ali 2008 prejel dohodek iz Avstrije, se dohodnina od tega dohodka za posamezno leto, vključno z akontacijo dohodnine, odpiše, če je napovedal dohodek iz Avstrije najpozneje do 31. 3. 2010. Pod enakim pogojem se odpišejo tudi obresti, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ (v nadaljnjem besedilu: pripadajoče dajatve), ki jih je odmeril oziroma izrekel davčni organ v zvezi z izpolnjevanjem davčne obveznosti iz naslova dohodka iz Avstrije, prejetega v letih 2005, 2006, 2007 in 2008.
Z osmim odstavkom se določa način določitve dohodnine od dohodka iz Avstrije za posamezno leto, ki se odpiše, oziroma način določitve poračuna dohodnine na letni ravni od neodpisanega zneska dohodnine, če ima zavezanec tudi druge dohodke poleg dohodkov iz Avstrije, ki se vštevajo v letno davčno osnovo. Dohodnina za posamezno leto se odpiše v deležu, ki ga predstavlja dohodek iz Avstrije v vseh dohodkih posameznega davčnega zavezanca, ki se vštevajo v letno davčno osnovo. Če dohodek iz Avstrije primeroma predstavlja 50-odstotni delež vseh dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se odpiše 50 odstotkov dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto. Pri določanju poračuna dohodnine na letni ravni za posamezno leto se od neodpisanega zneska dohodnine za posamezno leto odšteje med letom plačana dohodnina od dohodkov, ki se ne štejejo za dohodek iz Avstrije, katera se šteje za akontacijo dohodnine. Če je znesek tako odmerjene neodpisane dohodnine na letni ravni za posamezno leto večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, davčni zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek tako odmerjene neodpisane dohodnine na letni ravni za posamezno leto manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne.
Z devetim odstavkom se določa vračilo plačane dohodnine od dohodkov iz Avstrije in pripadajočih dajatev. Vrača se samo v Sloveniji plačana dohodnina in pripadajoče dajatve. Davčnemu zavezancu obresti ne pripadajo. Glede vračila se smiselno uporabi 97. člen zakona. Dohodnina in pripadajoče dajatve za leto 2005 se vrnejo v največ dveh enakih obrokih, in sicer se prvi obrok vrne najpozneje do 31. 12. 2010, drugi obrok pa najpozneje do 31. 12. 2011. Na podlagi te določbe bodo davčni zavezanci, ki so napovedali in plačali davčno obveznost, v enakem položaju kot tisti davčni zavezanci, ki šele bodo napovedali davčno obveznost.
Z desetim odstavkom je določeno, da davčni organ dohodnino, poračun dohodnine, odpis dohodnine, vračilo plačane dohodnine od dohodkov iz Avstrije ter pripadajočih dajatev za posamezno leto določi z odločbo, in sicer po 31. 3. 2010, vendar najpozneje do 31. 12. 2010.
Z enajstim odstavkom je določeno ravnanje davčnega organa glede postopkov o prekrških v zvezi z izpolnjevanjem davčne obveznosti iz naslova dohodkov iz Avstrije, prejetih v letih 2005, 2006, 2007 in 2008, ki so ob začetku uporabe tega člena v teku in novih postopkov. Postopki o prekrških, ki so ob začetku uporabe tega člena v teku, se ustavijo oziroma novi postopki o prekrških se ne uvajajo, če davčni zavezanec ravna v skladu s tem členom.
Rezidenti RS, zaposleni v Avstriji, so zaradi sprejetega stališča vlade z dne 12. aprila 2007, po katerem naj bi bil s spremembo Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi dohodka in premoženja z Avstrijo njihov dohodek obdavčen samo v Avstriji in bi se temu ustrezno konvencija uporabljala za nazaj, to je od 1. januarja 2006, upravičeno pričakovali spremembo njihove obdavčitve. Zaradi dolgotrajnega reševanja problematike se tem davčnim zavezancem odpiše davčni dolg za nazaj. Glede na to, da tem rezidentom niso bile izdane odločbe o odmeri dohodnine zaradi razlogov, ki niso izhajali iz dejstev na njihovi strani, je s predlogom zakona določeno, da se jim bo odmerjena dohodnina, ki se nanaša na dohodek, prejet iz Avstrije, odpisala. Do te ugodnosti pa bodo upravičeni samo tisti davčni zavezanci, ki so oziroma bodo v skladu s predlagano spremembo DURS napovedali svoje dohodke, dosežene v Avstriji.
K 147. členu
8. člen tega zakona se začne uporabljati po vzpostavitvi ustreznega davčnega informacijskega sistema.
K 148. členu
Določa se prehodna določba za začetek uporabe daljšega zastaralnega roka za hujše prekrške. Določba je vezana na uveljavitev novele Zakona o prekrških.
K 149. členu
Spremenjeni četrti odstavek 146. člena zakona se začne uporabljati najkasneje 1. januarja 2015.
K 150. členu
Določeno je prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko davčni organ ter banke in hranilnice prilagodile novemu načinu poslovanja. Za sklepe, poslane s strani CURS, je predlagano daljše prehodno obdobje, ker CURS, ki je doslej izvajal le izvršbo carinskih obveznosti, z novelama zakona o davčni službi in zakona o carinski službi, prevzeme izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti od DURS. Prenos pristojnosti bo postopen, in sicer z dnem 1. julija 2009 preide pristojnost iz DURS na CURS za izterjavo izvršb po ZKP, ZPP, ZST-1 in glob, ki jih izreka CURS, z dnem 1. januarja 2010 izterjava nedavčnih denarnih obveznosti iz naslova ZUP, ter z dnem 1. januarja 2012 izterjava terjatev iz naslova prekrškov. CURS bo popolnoma avtomatiziral obdelavo prejetih predlogov za izvršbo in izdajo sklepov o izvršbi šele s prevzemom izterjave terjatev iz naslova prekrškov, ki predstavljajo največji del izterjave drugih denarnih nedavčnih obveznosti, torej šele leta 2012. Del te aplikacije bo tudi posredovanje podatkov iz sklepov o izvršbi bankam in hranilnicam.
K 151. členu
S prehodno določbo se zamika začetek uporabe 315. člena v leto 2011, ko se bo skladno z novo določenimi datumi prvič odmerila akontacija dohodnine od dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v skladu z novimi podlagami (upoštevanje kmetijskih subvencij pri dejanskih prejemnikih v dejanskih zneskih ter enotna odločba o odmeri akontacije dohodnine od vseh dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti). Na podlagi določbe novega 315. člena zakona se bo na ta način prvič v letu 2011 odmerila akontacija dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010, obenem poračunala prva dva obroka akontacije dohodnine za to leto, plačana v letu 2010, in izračunala prva dva obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov za tekoče davčno leto. Prehodna določba je potrebna, da ne bi zaradi zamika odmere akontacije dohodnine v leto po letu, na katero se dohodek nanaša, kot se predlaga z novim 315. členom, prišlo do dvakratne izdaje določbe o odmeri akontacije dohodnine, ki se za te dohodke po veljavni določbi 315. člena izdaja najkasneje do 31. oktobra leta, za katero se akontacije dohodnine odmerja.
K 152. členu
Člen ohranja v uporabi 337. člen, veljaven pred spremembo s to novelo zakona, še za dostavo podatkov za leto 2009. Spremenjeni 337. člen zakona se torej prvič uporabi za dostavo podatkov za leto 2010.
K 153. členu
Določa se prehodno obdobje za nove 383.e, 383.f in 383.g člene.
K 154. členu
Ta člen z dnem uveljavitve tega zakona določa prenehanje veljavnosti 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 56/08). Določeno je tudi, da se navedeni 4. člen uporablja še za obračunavanje in plačevanje davka do 31. 12. 2009.
K 155. členu
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2010.
BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja:
- obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov (v nadaljnjem besedilu: pobiranje davkov),
- pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za davek), državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov,
- varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter
- medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov.
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prevzema vsebina naslednjih predpisov Evropske skupnosti:
- Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, UL L 73 z dne 19. 3. 1976, zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2001/44/ES z dne 15. julija 2001 o spremembah Direktive 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, glede davka na dodano vrednost in določenih trošarin, UL L 175, 28. 6. 2001 ter Direktiva Komisije 2002/94/ES z dne 9. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi, UL L 337 z dne 13. 12. 2002, spremenjena z Direktivo Komisije 2004/79/ES z dne 4. marca 2004 o prilagoditvi Direktive 2002/94/ES na področju davkov ob pristopu Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške, UL L 168 1. 5. 2004 – s I. poglavjem četrtega dela tega zakona;
- Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2004/106/ES z dne 16. novembra 2004 o spremembah Direktive 77/799/EGS o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčenja zavarovalnih premij in Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, UL L 359, 4.12.2004 – z II. poglavjem četrtega dela tega zakona;
- Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, UL L 157 z dne 26. junija 2003, zadnjič spremenjena s Sklepom Sveta 2004/587/ES z dne 19. julija 2004 o datumu začetka uporabe Direktive 2004/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, UL L 257, 4. 8. 2004 – z 10. podpoglavjem I. poglavja petega dela tega zakona;
- Direktiva Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. junija 2003, zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive 2003/49/ES glede možnosti določenih držav članic, da uporabijo prehodna obdobja za uvedbo skupnega sistema obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, UL L 157, 30. 4. 2004 – s členi 379, 380 in 381 tega zakona.
3. člen
(pobiranje davka)
(1) Pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.
(2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za:
- uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, in
- prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
(4) Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) Za zakone o obdavčenju se štejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davčno obveznost, vključno s predpisi Evropske skupnosti, ki se štejejo za del pravnega reda Slovenije.
19. člen
(razkritje podatkov upravičeni osebi)
(1) Davčni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za davek v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčenju:
1. osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko;
2. ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko;
3. identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV); datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za DDV;
4. identifikacijsko številka zavezanca za trošarine; datum vpisa oziroma izbrisa iz evidence oziroma registra imetnikov trošarinskih dovoljenj in pooblaščenih prejemnikov.
(2) Oseba, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, je upravičena, da ji davčni organ razkrije, poleg podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, tudi naslednje podatke o zavezancu za davek, če te podatke potrebuje v postopku:
1. podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
2. podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka ali ne.
(3) Davčni organ na podlagi obrazloženega zahtevka osebe iz drugega odstavka tega člena razkrije podatke iz drugega odstavka tega člena brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se nanaša zahtevek.
24. člen
(razkritje podatkov za potrebe vodenja postopkov)
(1) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti.
(2) Podatki se posredujejo oziroma pridobivajo na način, kot je predpisan v posameznih postopkih, ki jih v okviru svojih pristojnosti vodijo ti organi in institucije.
35. člen
(uporaba davčne številke v drugih primerih)
(1) Na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naročnikom storitev in drugim osebam, mora izdajatelj navesti svojo davčno številko. Davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnika storitev pa mora navesti, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom.
(2) Fizična oseba mora predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.
(3) Vsaka oseba mora ob odprtju računa pri banki ali hranilnici ali pri izvajalcu plačilnega prometa po zakonu, ki ureja plačilni promet, predložiti svojo davčno številko, razen če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni register.
(4) Fizični osebi ni treba predložiti davčne številke v skladu z drugim odstavkom tega člena, če prejme dohodke od druge fizične osebe.
(5) Davčne številke tudi ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in nima slovenske davčne številke ter dosega občasne dohodke.
(6) V primeru izplačila dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko številko in državo rezidentstva.
36. člen
(obveznost nakazovanja plačil in
prejemkov na transakcijske račune)
(1) Pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri izvajalcih plačilnega prometa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.
(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune.
37. člen
(obveznost izvajalcev plačilnega prometa)
(1) Izvajalci plačilnega prometa:
1. smejo, razen v primerih iz petega oziroma šestega odstavka 35. člena tega zakona, odpirati transakcijske račune pravnih in fizičnih oseb le ob predložitvi njihove davčne številke, če so ti vpisani v davčni register;
2. smejo izvršiti predložene plačilne naloge za plačilo davkov samo, če je na njih navedena davčna številka zavezanca za davek in drugi podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet, potrebni za plačevanje in razporejanje javnofinančnih prihodkov;
3. morajo predložene plačilne naloge za plačilo davkov izvrševati isti dan, ko je bil sprejet nalog za plačilo, razen če je bil nalog za plačilo preklican ali je prenehal veljati.
(2) Izvajalci plačilnega prometa morajo davčnemu organu pošiljati podatke o transakcijskih računih oseb in o poslovanju preko transakcijskih računov. Minister, pristojen za finance, določi roke, vsebino in način pošiljanja teh podatkov.
41. člen
(obveznost fizičnih oseb)
Fizične osebe morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek. Fizične osebe morajo dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se nanaša.
42. člen
(elektronski prenos podatkov)
V razmerjih med davčnim organom in zavezanci za davek, izvajalci plačilnega prometa, bankami ali hranilnicami lahko davčni organ na zahtevo s sklepom dovoli uporabo elektronskega prenosa podatkov, če ni z zakonom drugače določeno.
44. člen
(splošno)
(1) Davčna obveznost je dolžnost zavezanca za davek, da plača na podlagi zakona določen znesek davka pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčenju in tem zakonom.
(2) Zavezanec za davek je zavezan za izpolnitev davčne obveznosti od trenutka, ko je davčna obveznost nastala, v skladu z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom.
(3) Davčna obveznost, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
(4) Davčna obveznost preneha s plačilom, odpisom ali na podlagi prvega odstavka 50. člena tega zakona.
48. člen
(pravni nasledniki oziroma skrbniki davčnih zavezancev
oziroma njihovega premoženja ter izpolnitev davčne obveznosti)
(1) Univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je dedič oziroma dedinja (v nadaljnjem besedilu: dedič) dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino. Odmerjeno oziroma obračunano davčno obveznost in davčne obveznosti zapustnika, ki jim je že potekel rok plačila, mora dedič izpolniti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(3) Če ni dedičev ali če se dediči odpovedo dediščini v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti, se davčna obveznost v celoti ali sorazmerno odpiše.
(4) Davčna obveznost se ne prenaša na dediče in se odpiše, če na dan smrti zapustnika ne presega 80 eurov. Odpiše se tudi davčna obveznost v znesku, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena presega davčno obveznost, ki jo morajo izpolniti dediči.
(5) Z dnem smrti zapustnika prenehajo teči zamudne obresti in se ne obračunavajo do dospelosti davčne obveznosti, ki jo prevzame dedič, za dediča. V tem obdobju se zaračunavajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost 12 mesecev, ki velja na dan smrti zapustnika.
(6) Davčne obveznosti fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za pogrešane ali opravilno nesposobne, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo s premoženjem teh oseb, za račun tega premoženja.
(7) Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja fizičnih oseb, ki so umrle, ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo s tem premoženjem, za račun tega premoženja.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena univerzalni pravni naslednik ne prevzame obveznosti in terjatev iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost pravnega prednika v primerih prenehanja opravljanja dejavnosti fizične osebe, razen v primeru prenehanja zaradi smrti.
50. člen
(znesek, do katerega se davek ne odmeri)
(1) Če se davek ugotovi z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če davek ne bi presegel 10 eurov, razen če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno. O tem se sestavi uradni zaznamek v zadevi.
(2) Prejšnji odstavek ne velja v primerih, ko je davek izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti.
52. člen
(predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka)
(1) Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka.
(2) Za opravičljive razloge iz prvega odstavka tega člena se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku.
(3) Davčni zavezanec mora v predlogu iz prvega odstavka tega člena navesti razloge iz drugega odstavka tega člena in jih dokazati, če dokazov ne more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti. Če davčni zavezanec predlog vloži po poteku roka za predložitev davčnega obračuna, mora predlogu predložiti tudi davčni obračun.
(4) Če davčni zavezanec ne predloži obračuna hkrati s predlogom iz prvega odstavka tega člena, davčni organ v primeru dovolitve, rok za predložitev davčnega obračuna določi s sklepom.
(5) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna.
(6) Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev predloga za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka iz petega odstavka tega člena, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati podaljšanje roka za predložitev predloga iz prvega odstavka tega člena.
(7) Davčni obračun, ki je predložen v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje za pravočasno vloženega.
(8) Rok za vrnitev davka na podlagi davčnega obračuna, predloženega v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje od dneva, ko davčni organ prejme davčni obračun.
(9) Če davčni organ ne dovoli predložitve davčnega obračuna po izteku predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
54. člen
(popravljanje davčnega obračuna, če je
davčna obveznost izkazana previsoko)
(1) Davčni zavezanec lahko predloži popravek obračuna, če naknadno ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo bil dolžan izkazati na podlagi zakona o obdavčenju.
(2) Popravek obračuna lahko davčni zavezanec predloži najpozneje v roku 12 mesecev od poteka roka za predložitev obračuna, v zvezi s katerim se vlaga popravljen obračun.
(3) Popravljenemu davčnemu obračunu mora davčni zavezanec priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko.
(4) Če iz obrazložitve izhaja, da popravek davčnega obračuna ni utemeljen, davčni organ popravljenega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek. Če davčni zavezanec izjavi, da vztraja pri popravku obračuna, davčni organ lahko preveri utemeljenost popravka v davčnem inšpekcijskem nadzoru.
(5) Davčni zavezanec ne more predložiti popravka davčnega obračuna, v zvezi s katerim je že predložil popravek v skladu s tem členom.
55. člen
(predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave)
(1) Ne glede na določbe tega zakona lahko davčni zavezanec vsak trenutek, vendar najpozneje do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun. Na posebni prilogi, ki je sestavni del tako predloženega davčnega obračuna, prikaže tudi premalo obračunane davke, skupaj z obrestmi iz drugega odstavka tega člena, in hkrati plača tako izkazan davek.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračunati in plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za vložitev davčnega obračuna, povečani za:
- 1 odstotno točko, če predloži podatke po enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
- 2 odstotni točki, če predloži podatke po šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
- 3 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
(3) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.
58. člen
(plačnik davka)
(1) Plačnik davka je pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izplača dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je nerezident Republike Slovenije v skladu z zakonom o obdavčenju, ne šteje za plačnika davka, če v skladu z zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za plačnika davka ne šteje diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v Republiki Sloveniji in predstavništvo mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji. Diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države v Republiki Sloveniji ali predstavništvo mednarodne organizacije se lahko odloči, da prevzame obveznosti plačnika davka. O takšni odločitvi mora obvestiti pristojni davčni organ in davčne zavezance, ki jim izplačuje dohodke.
(4) Šteje se, da je oseba, določena v prvem odstavku tega člena, dohodek izplačala, če jo dohodek bremeni, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena se za plačnika davka od dohodka iz vzajemnega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, šteje družba za upravljanje vzajemnega sklada.
(6) Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena se za plačnika davka šteje tudi organizator prireditve, tudi če dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, samo izplača, vendar ga ne bremeni.
(7) Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena se za plačnika davka šteje oseba, ki dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, samo izplača, vendar je ne bremeni, pod pogojem, da oseba, ki jo dohodek bremeni, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka, ali pod pogojem, da je oseba, ki jo dohodek bremeni, nerezident.
(8) Plačnik davka lahko pooblasti drugo osebo, da v njegovem imenu izpolni obveznost iz 59. člena tega zakona. Za ravnanje druge osebe odgovarja plačnik davka, kot da bi obveznost izpolnjeval sam.
63. člen
(predložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave)
(1) Ne glede na določbe tega zakona lahko davčni zavezanec, ki ni vložil napovedi oziroma podatki v napovedi niso bili pravilni ali popolni ali resnični, po tem zakonu oziroma zakonu o obdavčenju, vsak trenutek predloži novo davčno napoved, vendar najpozneje do izdaje odmerne odločbe, oziroma do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka davčni organ izda odmerno oziroma dopolnilno odločbo, v kateri obračuna tudi obresti po slovenski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za predložitev davčne napovedi do predložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečani za:
- 1 odstotno točko, če predloži davčno napoved po enem mesecu po preteku zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi;
- 2 odstotni točki, če predloži davčno napoved po šestih mesecih po preteku zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi;
- 3 odstotne točke, če predloži davčno napoved najpozneje v enem letu po preteku zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi;
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
(3) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo oziroma glede katerih jih po odločbi na podlagi prejšnje samoprijave ni plačal.
67. člen
(uporaba določb za zastopnike v primeru smrti, pravne naslednike oziroma skrbnike davčnih zavezancev oziroma njihovega premoženja)
(1) 51. do 66. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zastopnike v primeru smrti, pravne naslednike oziroma skrbnike davčnih zavezancev oziroma njihovega premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Če zastopnik v primeru smrti ni imenovan, se prvi odstavek tega člena uporablja tudi za pravne naslednike, ki s skupno pisno izjavo določijo osebo, zadolženo za izpolnjevanje obveznosti po prvem odstavku tega člena. Če skupna pisna izjava ni podana in obveznosti niso izpolnjene v predpisanem roku, lahko davčni organ določi skrbnika za davčne zadeve, od katerega zahteva izpolnitev obveznosti.
(3) Skrbnika za davčne zadeve lahko določi davčni organ izmed oseb, ki po pridobljenih podatkih davčnega organa sodijo v krog zakonitih dedičev.
72. člen
(začetek davčnega postopka)
(1) Davčni postopek začne davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
(2) Davčni postopek se začne po uradni dolžnosti, ko davčni organ prejme davčno napoved, carinsko deklaracijo ali drug dokument, ali ko davčni organ opravi kakršno koli procesno dejanje z namenom uvedbe davčnega postopka.
(3) V davčnih zadevah, v katerih je po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju za začetek postopka potrebna zahteva stranke, sme davčni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
85. člen
(vročitev)
(1) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe, se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave.
(2) Odločbe, izdane na podlagi sedmega odstavka 267. člena tega zakona in odločbe, s katerimi je določeno obročno plačevanje davka, se vročajo z osebno vročitvijo.
(3) Če davčni zavezanec ne plača davka v roku oziroma v roku ne izpolni druge obveznosti, mu davčni organ vroči odločbo, sklep ali drug dokument z osebno vročitvijo.
(4) Če davčni zavezanec ni plačal davka v izpolnitvenem roku, mu rok za ugovor po tretjem odstavku 267. člena tega zakona prične teči od dneva osebne vročitve.
(5) Če je potrebno opraviti vročitev tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se v primeru, če dokument vsebuje podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost. V obvestilu se navede osebno ime, letnico rojstva, oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko in datum dokumenta, ki se vroča, datum objave na oglasni deski in portalu ter davčni urad in izpostavo, ki je dokument izdala.
86. člen
(rok za vložitev pritožbe)
(1) Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Pritožba zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko vloži v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(3) Pritožba zoper sklep, s katerim se zavrže pritožba zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve sklepa.
89. člen
(obnova davčnega postopka)
(1) V obnovi postopka se za krajevno pristojen organ šteje organ, ki je izdal odločbo v postopku, ki se obnavlja.
(2) Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe zavezancu za davek se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti.
(3) V rokih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec za davek.
(4) Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika.
(5) Zoper sklep o obnovi postopka pritožba ni dovoljena. Sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
87. člen
(suspenzivni učinek pritožbe)
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe, če se pritožbi ne ugodi.
91. člen
(način plačila davka)
(1) Davek se plača pri izvajalcu plačilnega prometa ali pri davčnem organu, če tehnične možnosti tako dopuščajo.
(2) Podrobnejši način plačila davka določi minister, pristojen za finance.
95. člen
(obračunavanje obresti v postopku davčnega nadzora)
V primeru, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe obračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo zamudne obresti.
96. člen
(zamudne obresti)
(1) Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti po 0,0274 odstotni dnevni obrestni meri.
(2) Vlada lahko spremeni višino obrestne mere iz prvega odstavka tega člena, če se spremenijo gospodarske razmere v državi.
(3) Od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, in od denarnih kazni, glob ter stroškov postopka pobiranja davka se zamudne obresti ne zaračunavajo.
(4) Od obresti, zaračunanih na podlagi petega odstavka 48. člena, 95. in 104. člena, drugega odstavka 87. člena ter četrtega odstavka 157. člena tega zakona, se od zapadlosti dolga naprej obračunajo obresti po obrestni meri iz prvega odstavka tega člena.
(5) Davčni organ zavezancu za davek ne zaračuna zamudnih obresti, dokler znesek obresti ne preseže 10 eurov.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru pobiranja prispevkov za osebe javnega prava znesek iz prejšnjega odstavka določajo prejemniki teh prispevkov.
97. člen
(vračilo davka)
(1) Če je z odločbo ali v zvezi s predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, se preveč plačani znesek, ki presega 10 eurov, vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva predložitve davčnega obračuna.
(2) V primeru iz 54. člena tega zakona, razliko med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna, davčni organ vrne v 30 dneh po prejemu popravljenega obračuna. Zavezancu za davek v tem primeru obresti ne pripadajo.
(3) Če je bila odmerna odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek in davek plačan, se preveč plačani davek vrne v 30 dneh po vročitvi odločbe, s katero je v ponovnem postopku ugotovljena drugačna davčna obveznost.
(4) Če preveč plačani znesek davka iz prvega odstavka tega člena ne presega 10 eurov, se vrne na zahtevo zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve zahteve, če z zakonom ni drugače določeno. Če zahteva ni podana, se preveč plačani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov.
(5) Davčni organ lahko na podlagi izjave zavezanca za davek, ki je upravičen do vračila davka, ta davek vrne tretji osebi, ki jo v izjavi navede zavezanec za davek, pod pogojem, da ni možnosti za oškodovanje morebitnih upnikov zavezanca za davek.
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov pri davčnem organu, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, z upoštevanjem omejitev iz petega odstavka 93. člena, če ni z zakonom drugače določeno. O tem davčni organ z dopisom obvesti zavezanca za davek v 15 dneh od dneva vračila.
(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je pretekel rok za plačilo globe in stroškov postopka o prekršku, za katere izvršbo je pristojen davčni organ, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek neplačane globe in stroškov postopka, ki mu je potekel rok plačila pri davčnem organu.
(8) Po poteku roka iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena zavezancu za davek pripadajo zamudne obresti v skladu s 96. členom tega zakona.
98. člen
(vračilo davka v posebnih primerih)
(1) Če zakon o obdavčenju določa še druge primere, ko je davčni zavezanec oziroma druga oseba upravičen do vračila davka, se glede vračila oziroma vštevanja plačanega davka v naslednja vplačila smiselno uporabi 97. člen tega zakona.
(2) Če gre v primerih iz prvega odstavka tega člena za vračilo davka na dodano vrednost zaradi presežka vstopnega davka nad davčno obveznostjo in davčni organ glede na okoliščine primera dvomi, da je vračilo davka upravičeno, sme davčni organ pred izvršitvijo vračila v skladu s 111. členom tega zakona zahtevati od davčnega zavezanca, da predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, ki bi lahko nastala na podlagi naknadne ugotovitve davčnega organa, da zahteva za vračilo davka ni bila upravičena.
(3) Šteje se, da je predloženi instrument zavarovanja ustrezen, če zagotavlja izpolnitev obveznosti v višini zahtevka za vračilo, povečanega za znesek zamudnih obresti, obračunanih v skladu s 96. členom tega zakona, za čas od poteka roka za vračilo davka do poteka veljavnosti zavarovanja.
(4) Če davčni organ naknadno ugotovi, da je bila zahteva za vračilo davka upravičena, nemudoma sprosti zavarovanje oziroma davčnemu zavezancu nemudoma vrne davek. Če je bil davek vrnjen po poteku predpisanega roka za vračilo, davčnemu zavezancu za čas od poteka tega roka do vračila pripadajo zamudne obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
(5) Če davčni organ naknadno ugotovi, da zahteva za vračilo davka ni bila upravičena, zavrne zahtevek za vračilo in ustavi postopek zavarovanja oziroma nemudoma unovči predloženo zavarovanje.
(6) V postopku zavarovanja po tem členu se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zavarovanju izpolnitve in plačila davčne obveznosti, če v tem členu ni drugače določeno.
99. člen
(obresti od preveč odmerjenega davka ali
neupravičeno odmerjenega davka)
(1) Zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti od dneva plačila davka, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
(2) Zavezancu za davek, ki sam izračuna in plača davek, od razlike med letom plačane akontacije in davkom po davčnem obračunu, ne pripadajo obresti v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(3) V primerih iz 97. člena tega zakona zavezancu za davek pripadajo zamudne obresti, če davčni organ ni vrnil davka v predpisanem roku. V tem primeru tečejo zamudne obresti od naslednjega dne po poteku predpisanega roka za vračilo. Zamudne obresti se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
101. člen
(odpis, delni odpis, odlog in obročno
plačevanje davka za fizične osebe)
(1) Davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2) Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.
(3) Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
(4) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila po tem členu ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva.
(5) Davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6) Ta člen se ne uporablja za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, in sicer za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
102. člen
(odlog in obročno plačevanje davka v
primerih hujše gospodarske škode)
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
(2) Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
(4) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo za davčne zavezance, ki so pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost.
(6) Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.
103. člen
(posebni primeri odloga in obročnega plačevanje davka)
(1) Če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, se davčnemu zavezancu ne glede na prvi odstavek 101. člena in prvi odstavek 102. člena tega zakona dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev.
(2) Če davčni zavezanec – fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja, se mu lahko dovoli obročno plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih. V tem primeru v času obročnega plačila tečejo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o obročnem plačilu. Davčni organ v tem primeru izda odločbo po 82. členu tega zakona.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za davek na dodano vrednost, obračunan v davčnem obračunu, akontacije davkov in davčni odtegljaj.
104. člen
(obračun obresti)
Za čas, ko je davčnemu zavezancu odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.
105. člen
(odpis davka po višini neplačanega davka)
(1) V plačilo dospeli davek, po posamezni vrsti davka, ki na dan 31. decembra ne preseže 1 euro, se odpiše po uradni dolžnosti.
(2) Odpis se opravi na dan 15. februarja za preteklo leto.
106. člen
(odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah)
(1) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davek ne odpiše kadar se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja. Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti.
(3) Davek iz prvega odstavka tega člena se odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register, davek iz drugega odstavka tega člena pa z dnem pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
(4) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku prisilne poravnave ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(5) Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
107. člen
(odpis davka v drugih primerih)
(1) Davek oziroma del davka se, poleg primerov iz 101., 105. in 106. člena tega zakona, odpiše tudi:
1. če je davčni zavezanec - fizična oseba umrl in ni zapustil nobenega premoženja, iz katerega bi se lahko davek izterjal,
2. če ga ni mogoče izterjati od pravne osebe – zavezanca za davek niti iz morebiti predloženega instrumenta zavarovanja niti od njenega pravnega naslednika,
3. če je pravica do izterjave oziroma vračila davka zastarala,
4. v drugih primerih, določenih s tem zakonom.
(2) Davčni organ davek ali del davka odpiše tudi v primerih, ko odloči o neizterljivosti dolga.
110. člen
(omejitev uporabe določb tega poglavja)
101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporablja za prispevke za zdravstveno zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti.
119. člen
(začasni sklep za zavarovanje)
(1) Z začasnim sklepom za zavarovanje lahko davčni organ:
1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu za davek ne izplača, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri čemer se smiselno upoštevajo omejitve iz 166. člena tega zakona;
2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega, oziroma vrnitev stvari zavezancu za davek ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo terjatve oziroma vračilo stvari ali
3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 177. in 178. člen tega zakona, nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.
(2) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi.
(3) Zaznamba iz drugega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.
(4) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško depotni družbi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpišeta v predpisan register.
(5) Vpis iz četrtega odstavka tega člena se izbriše iz zadevnega registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.
(6) Po izdaji začasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, davčni organ nemudoma vloži zahtevo za vpis v register neposestnih zastavnih pravic. Upravljavec registra po uradni dolžnosti izda potrdilo o vpisu.
(7) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.
125. člen
(zastaranje)
(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati.
(2) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru, teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.
(3) Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati.
129. člen
(nadzor obračunov davka pri davčnem organu)
(1) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu se opravlja v prostorih davčnega organa.
(2) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu obsega:
1. preverjanje popolnosti, pravočasnosti, formalne, logične in računske pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka na podlagi obračunov davka,
2. primerjanje podatkov v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki so znani davčnemu organu,
3. primerjanje podatkov v obračunih davka z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se vodijo v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
(3) Če iz ugotovitev nadzora iz drugega odstavka tega člena izhajajo nepravilnosti ali možne podlage za spremembe davka, oziroma, če je obračun davka nepopoln, se zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da predloži pojasnila oziroma dokazila v zvezi z zadevo, oziroma se ga povabi v prostore davčnega organa. Na tej podlagi lahko zavezanec za davek v osmih dneh od seznanitve z nepravilnostmi te odpravi.
(4) O nadzoru po drugem odstavku tega člena, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, se sestavi zapisnik, razen če zavezanec za davek, v skladu s tretjim odstavkom tega člena, odpravi nepravilnosti. Zapisnik se vroči zavezancu za davek.
(5) Če na podlagi ugotovitev v zapisniku iz prejšnjega odstavka ni mogoče izdati odločbe po sedmem odstavku tega člena, lahko davčni organ izvede postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem lahko uporabi ugotovitve iz zapisnika. V tem primeru se zapisnik, izdelan po prejšnjem odstavku, ne vroči zavezancu za davek.
(6) Na zapisnik lahko zavezanec za davek poda pripombe takoj, najpozneje pa v treh dneh od vročitve zapisnika. O pravici do pripomb po tem odstavku se mora zavezanec za davek poučiti in to ugotoviti v zapisniku.
(7) Na podlagi ugotovitev nadzora iz drugega odstavka tega člena, s katerimi se spreminja davek, ki ga je zavezanec za davek izračunal v obračunu davka, davčni organ odmeri davek z odločbo.
130. člen
(nadzor in kontrola v skladu z zakonom,
ki ureja carinsko službo)
(1) Če davčni organ pri opravljanju nadzora ali kontrole, ki ju izvaja v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, ugotovi, nepravilnosti v zvezi s pobiranjem davkov, zaradi katerih se spremeni davčna obveznost ali nepravilnosti, ki vplivajo na pravilno izvajanje predpisov za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba, se o teh ugotovitvah sestavi zapisnik.
(2) Pripombe na zapisnik iz prejšnjega odstavka se lahko podajo v osmih dneh od vročitve.
(3) Na podlagi ugotovitev iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se spremeni davčna obveznost, davčni organ izda odločbo o odmeri davka oziroma odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti.
(4) Če pri nadzoru ali kontroli niso ugotovljene nepravilnosti, se o tem naredi uradni zaznamek.
133. člen
(časovno obdobje davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka.
(2) Pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor praviloma nadaljuje od zadnjega davčnega obdobja, za katerega je bil opravljen predhodni davčni inšpekcijski nadzor.
(3) Pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja, če gre za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, oziroma največ 36 mesecev, če gre za davčno obdobje, ki ni enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu.
(4) Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na predhodna obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.
135. člen
(začetek davčnega inšpekcijskega nadzora)
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru.
(2) Inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po poteku osmih dni od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavezancu za davek sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ne vroči, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora. V tem primeru se davčni inšpekcijski nadzor začne, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora.
(4) Sklep iz prvega odstavka tega člena mora poleg drugih sestavin v izreku vsebovati tudi:
1. obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša;
2. vrste davkov oziroma predmet davčnega inšpekcijskega nadzora;
3. opozorilo o pravici sodelovanja zavezanca za davek pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora.
(5) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe.
145. člen
(izvršilni naslovi)
(1) Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova.
(2) Izvršilni naslovi iz prvega odstavka tega člena so:
1. izvršljiva odločba o odmeri davka;
2. izvršljiv obračun davka;
3. izvršljiva tuja odločba, ali drug ustrezen akt, ki ima naravo izvršilnega naslova, in ga davčni organ prejme v izvršbo na podlagi četrtega dela tega zakona;
4. izvršljiv sklep davčnega organa;
5. izvršljiv plačilni nalog;
6. izvršljiva odločba o prekršku;
7. izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
8. izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov;
9. seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
(3) Obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
146. člen
(izvršilni naslov, ko je davčni organ pristojen
za izterjavo drugih obveznosti)
(1) Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj izvršbe).
(2) Če se podatki za izvršbo obveznosti iz odločbe ali plačilnega naloga, ki ga izda drug organ, pošiljajo v elektronski obliki, je predlagatelj izvršbe odgovoren, da pošilja le podatke, ki se nanašajo na izvršljive izvršilne naslove. Predlagatelj izvršbe mora davčnemu organu na njegovo zahtevo nemudoma posredovati kopijo izvršilnega naslova.
(3) Če je od terjatev, ki jih predlagatelj izvršbe posreduje davčnemu organu v izterjavo, potrebno obračunati tudi zamudne obresti, mora predlagatelj izvršbe obračunati zamudne obresti do dneva izdaje predloga. K predlogu mora priložiti obračun zamudnih obresti. Od dneva izdaje predloga davčni organ obračuna zamudne obresti po davčnih predpisih.
149. člen
(znesek, do katerega se davčna izvršba ne začne)
Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu, razen v primeru iz 158. člena tega zakona, na dan zapadlosti ne presega 10 eurov.
151. člen
(sestavine izreka sklepa o izvršbi)
Izrek sklepa o izvršbi mora vsebovati:
1. osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež dolžnika;
2. davčno številko dolžnika;
3. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost;
4. znesek davka in pripadajoče obresti;
5. sredstvo in predmet davčne izvršbe;
6. stroške davčne izvršbe;
7. osebno ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež delodajalca oziroma izplačevalca dohodkov, izvajalca plačilnega prometa v primeru, da so sredstva davčne izvršbe denarna sredstva dolžnika in dolžnikovega dolžnika v primeru drugih terjatev dolžnika;
8. državo rezidentstva, njegovo identifikacijsko številko ali rojstne podatke, če je dolžnik tujec.
152. člen
(stroški davčne izvršbe)
(1) Dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena stroške davčne izvršbe, za katero se dokaže, da ni bila upravičena, plača davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi. V tem primeru davčni organ povrne dolžniku stroške davčne izvršbe v 15 dneh od dneva, ko je ugotovil, da izvršba ni bila upravičena.
(3) V primeru izterjave obveznosti iz 156. člena tega zakona nosi stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
(4) Minister, pristojen za finance, določi višino stroškov davčne izvršbe.
157. člen
(pritožba zoper sklep o izvršbi)
(1) Zoper sklep o izvršbi je dovoljena pritožba.
(2) Pritožbo se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi.
(3) Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena davčni organ do odločitve o pritožbi zadrži začeto davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je dolžniku odložena izvršba, se zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje sklepa.
(5) S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
158. člen
(ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi)
(1) Kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Ugovor se lahko vloži do konca davčne izvršbe.
(2) Ugovor zadrži davčno izvršbo.
(3) Davčni organ odloči o ugovoru s sklepom.
164. člen
(ugovor delodajalca oziroma izplačevalca)
(1) Delodajalec oziroma izplačevalec lahko pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi, ugovarja zoper sklep o izvršbi v osmih dneh po njegovem prejemu, in sicer samo iz razloga, da dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov.
(2) Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje in zadrži postopek davčne izvršbe do rešitve ugovora.
166. člen
(vročitev sklepa o izvršbi)
(1) Sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči davčni organ dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva.
(2) Na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen), oziroma je davčna izvršba nanje omejena (160. člen), ni mogoče seči z davčno izvršbo, v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
(3) Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova drugih prejemkov je mogoče seči z davčno izvršbo z upoštevanjem omejitev iz 160. člena tega zakona.
169. člen
(ugovor banke oziroma hranilnice)
(1) Banka oziroma hranilnica lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja v osmih dneh po njegovem prejemu pri davčnem organu, ki je izdal sklep. V svojem ugovoru banka ali hranilnica lahko ugovarja, da dolžnik pri njej nima odprtega računa.
(2) Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje in zadrži postopek davčne izvršbe do rešitve ugovora.
171. člen
(smiselna uporaba določb)
166. do 170. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za davčno izvršbo na dolžnikove denarne terjatve do izvajalcev plačilnega prometa.
174. člen
(ugovor dolžnikovega dolžnika)
(1) Dolžnikov dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep.
(2) V svojem ugovoru dolžnikov dolžnik lahko ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
(3) Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje in zadrži postopek izvršbe do rešitve ugovora.
180. člen
(vročitev sklepa o izvršbi na premičninah)
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi dolžniku na kraju samem pred začetkom rubeža in od njega zahteva, da plača znesek, naveden v sklepu o izvršbi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se rubež lahko opravi tudi, če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi v skladu s prvim odstavkom tega člena zaradi neopravičljivih razlogov na dolžnikovi strani. V takem primeru se sklep o izvršbi vroči dolžniku po opravljenem rubežu.
(3) Davčni organ je o opravljenem rubežu dolžan obvestiti dolžnika, če dolžnik pri njem ni bil navzoč.
186. člen
(hramba zarubljenih premičnin)
(1) Zarubljene premičnine se lahko hranijo pri dolžniku. Dolžnik zarubljene premičnine lahko uporablja z dovoljenjem davčnega organa. O tem davčni organ izda sklep, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko davčni organ v primeru utemeljenega suma, da bo dolžnik zarubljene premičnine odtujil ali poškodoval, odloči, da se le-te dolžniku odvzamejo ter jih hrani sam, ali pa jih da v hrambo s strani davčnega organa pooblaščeni osebi. V tem primeru stroške prevoza in hrambe odvzetih premičnin nosi dolžnik.
(3) Če se zarubi motorno ali priklopno vozilo in ga davčni organ pusti v hrambi pri dolžniku, pošlje sklep o davčni izvršbi z rubežnim zapisnikom organu, pri katerem je motorno ali priklopno vozilo vpisano v evidenco registriranih vozil, z zahtevo, da vpiše v evidenco registriranih vozil, da je vozilo zarubljeno. Do prenehanja veljavnosti rubeža se takega vozila brez dovoljenja davčnega organa ne sme uporabljati, registrirati in podaljšati veljavnosti prometnega dovoljenja. Davčni organ dovoli ali zavrne uporabo, registracijo ali podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja pod pogojem, da dolžnik zagotovi ustrezno zavarovanje, s sklepom, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
(4) Davčni organ pošlje sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom tudi v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti vedno izročijo v hrambo davčnemu organu ali drugi osebi, ki jo pooblasti davčni organ.
(6) Na zarubljenih premičninah, ki so bile puščene v hrambi pri dolžniku, mora davčni organ vidno označiti, da so zarubljene.
192. člen
(rubežni in cenilni zapisnik)
(1) O opravljenem rubežu in cenitvi mora pooblaščena uradna oseba davčnega organa napraviti zapisnik. V zapisnik se vpišejo:
1. davčni organ ter osebno ime osebe, ki je opravila cenitev;
2. osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež dolžnika, enotna matična številka občana (EMŠO) oziroma davčna številka dolžnika in podatki o drugih osebah iz 184. člena tega zakona, ki sodelujejo pri davčni izvršbi;
3. kraj in čas rubeža;
4. znesek davka, za katerega se opravlja rubež;
5. oznaka, enolični identifikacijski znak in natančen opis zarubljenih predmetov;
6. vrednost zarubljenih predmetov, ugotovljena s cenitvijo;
7. osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
8. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan organu, pristojnemu za registracijo motornih vozil oziroma plovil, in v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic na premičninah;
9. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan klirinško depotni družbi oziroma izdajatelju vrednostnega papirja, če se rubež opravlja v skladu z 211. in 212. členom tega zakona;
10. ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih stvari opozorjena na kazenskopravne posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala;
11. morebitne pripombe dolžnika glede osebe cenilca, višine cenitve ali kakšne druge pripombe oziroma morebitne pripombe drugih oseb, ki uveljavljajo kakšno pravico v zvezi s predmetom rubeža.
(2) Če je bila pooblaščena uradna oseba prisiljena uporabljati posebne ukrepe (pomoč policije) iz tretjega odstavka 184. člena tega zakona, se to vpiše v rubežni zapisnik.
(3) Če se pri rubežu ne najdejo predmeti davčne izvršbe, se to vpiše v zapisnik o rubežu.
(4) Zapisnik o rubežu podpišejo pooblaščena uradna oseba davčnega organa, ki je opravila rubež, dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika - pravne osebe, navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
(5) Če dolžnik oziroma njegov zastopnik ali pooblaščenec oziroma zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe - dolžnika noče podpisati zapisnika o rubežu, ugotovi pooblaščena uradna oseba davčnega organa to v zapisniku in navede razlog odklonitve oziroma, da je bil podpis odklonjen brez pojasnila.
(6) Izvod zapisnika o rubežu mora biti vročen dolžniku.
(7) Če v času rubeža cenitev zarubljenih predmetov ni mogoča, se v rubežnem zapisniku navede, da bo cenitev zarubljenih predmetov naknadno opravil posebni cenilec. Cenitev, ki jo opravi posebni cenilec, je sestavni del rubežnega zapisnika in se vroči dolžniku.
193. člen
(načini prodaje)
(1) Premičnine, zarubljene po tem zakonu, se praviloma prodajo na javni dražbi, lahko pa se prodajo tudi po dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo ali s komisijsko prodajo.
(2) Način prodaje zarubljenih premičnin izbere davčni organ, pri čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji.
(3) Zarubljene predmete, ki imajo ceno na organiziranem trgu, prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.
195. člen
(javna dražba)
(1) Zarubljene enakovrstne premičnine, katerih vrednost je v rubežnem zapisniku ocenjena nad 3.000 eurov, se praviloma prodajo na javni dražbi.
(2) Javno dražbo zarubljenih premičnin opravi pooblaščena uradna oseba davčnega organa.
(3) Javna dražba se odredi z oklicem. Oklic o javni dražbi mora vsebovati podatke o času, kraju in načinu prodaje ter popis zarubljenih premičnin. Oklic o javni dražbi je treba na primeren način javno objaviti.
(4) Obvestilo o javni dražbi mora biti dolžniku vročeno najmanj pet dni pred začetkom javne dražbe. Če se prodajajo zarubljeni hitro pokvarljivi predmeti in živali, je lahko rok, v katerem davčni organ vroči obvestilo dolžniku o začetku javne dražbe, krajši od pet dni.
(5) Obvestilo iz četrtega odstavka tega člena mora vsebovati kopijo oklica in seznanitev dolžnika s pravicami, ki jih ima v zvezi z javno dražbo.
197. člen
(potek javne dražbe)
(1) Zarubljene premičnine se dajo na javno dražbo z začetno izklicno ceno, ki je enaka ocenjeni vrednosti po rubežnem zapisniku.
(2) Prva javna dražba se sme opraviti le, če se je udeležita najmanj dva ponudnika.
(3) Šteje se, da je javna dražba uspela, če sta vsaj dva ponudnika ponudila višjo ceno od izklicne.
(4) Zarubljene premičnine se prodajo kupcu, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno.
(5) Če prva javna dražba ne uspe, se napove druga, ki se sme opraviti, če se je udeležita najmanj dva ponudnika. Oklic druge javne dražbe mora vsebovati iste podatke kot prvi, v oklicu pa mora biti dodatno navedeno, da je to druga javna dražba. Glede aktivnosti udeležencev se primerno upošteva ta člen. Izklicna cena zarubljenih predmetov iz prve javne dražbe se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se druga javna dražba lahko opravi tudi, če se je udeleži en sam ponudnik, s tem, da se izklicna cena v tem primeru ne sme znižati pod ocenjeno vrednost po rubežnem zapisniku.
(7) V primeru, da je tudi druga javna dražba neuspešna, se zarubljeni predmeti prodajo na enega od drugih načinov prodaje iz prvega odstavka 193. člena tega zakona.
201. člen
(prodaja z zbiranjem ponudb)
Zarubljene premičnine se lahko prodajo z zbiranjem ponudb, če davčni organ oceni, da bo tako z najmanjšimi stroški oziroma najhitreje prodal zarubljeno blago.
211. člen
(vročitev sklepa o izvršbi in vpis rubeža
nematerializiranih vrednostnih papirjev)
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje dolžniku in klirinško depotni družbi.
(2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje naslednje podatke:
- davčni organ, ki je izdal sklep,
- datum izdaje sklepa,
- prepoved razpolaganja.
213. člen
(vsebina tega poglavja)
To poglavje ureja načine upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin iz 215. člena tega zakona, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU.
214. člen
(obseg upravne pomoči)
(1) Slovenski pristojni organ lahko kot organ zaprošene države nudi upravno pomoč v skladu z 233. členom tega zakona pristojnemu organu druge države članice EU na podlagi njegovega popolnega zaprosila (v nadaljnjem besedilu: zaprosilo za medsebojno pomoč), ki se lahko nanaša samo na:
1. pridobitev podatkov, pomembnih za odmero davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU;
2. vročitev dokumentov, povezanih z davčno obveznostjo davčnega zavezanca v drugi državi članici EU;
3. izterjavo davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU ali za
4. zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU.
(2) Kadar slovenski pristojni organ zaprosi pristojni organ druge države članice EU za upravno pomoč iz prvega odstavka tega člena, se to poglavje smiselno uporabi tudi za zaprosilo, ki ga slovenski pristojni organ pošlje pristojnemu organu druge države članice EU. V tem primeru se določbe tega poglavja, ki se nanašajo na organ zaprošene države, nanašajo na pristojni organ države članice EU, kateremu je slovenski pristojni organ poslal zaprosilo za upravno pomoč, določbe tega poglavja, ki se nanašajo na pristojni organ države članice EU, ki pošlje zaprosilo za medsebojno pomoč (v nadaljnjem besedilu: organ države prosilke), pa na slovenski pristojni organ.
216. člen
(pristojnost)
(1) Pristojni organ za medsebojno upravno pomoč v skladu s tem poglavjem (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) v Republiki Sloveniji je:
1. na področju davka na dodano vrednost, davka na dohodek in kapital, davka na zavarovalne premije ter požarno takso, Davčna uprava Republike Slovenije,
2. na področju uvoznih in izvoznih dajatev, posebnih uvoznih in drugih dajatev za sladkor ter trošarin, Carinska uprava Republike Slovenije,
3. na področju nadomestil za kmetijske proizvode, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(2) Pristojni organ prejeta zaprosila za medsebojno pomoč nemudoma pošlje v izvršitev davčnemu organu, ki bi bil v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja davčno oziroma carinsko službo, pristojen za izvršitev enakovrstnih ukrepov, kot so ukrepi, za katere organ države prosilke zaprosi za medsebojno pomoč.
(3) Davčni organ, ki izvaja oziroma je izvršil ukrepe na podlagi zaprosila za medsebojno pomoč, obvesti o izvršenih ukrepih pristojni organ iz prvega odstavka tega člena, ki zbrane informacije pošlje pristojnemu organu države prosilke.
218. člen
(način prenosa informacij in zaupnost podatkov)
(1) Vse informacije, ki se morajo v skladu s tem poglavjem poslati v pisni obliki, se pošljejo po elektronski poti, razen:
1. zaprosila za vročitev in akta oziroma odločbe, katere vročitev se zaproša,
2. zaprosila za izterjavo ali za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in kopije sklepa ali drugega akta, ki dovoljuje izvršbo.
(2) Pristojni organ se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, dogovori z organom države prosilke, da se tudi zaprosila iz prvega odstavka tega člena pošljejo le v elektronski obliki.
(3) Davčni organ sprejme vse potrebne ukrepe, da se informacije, ki jih hrani v elektronskih bazah podatkov in jih izmenjuje po elektronski poti, v skladu s tem poglavjem obravnavajo kot davčna tajnost. Davčni organ sme pregledovanje podatkov iz tega odstavka omogočiti le osebam iz 220. člena tega zakona. Osebe, ki so veljavno akreditirane pri Uradu Evropske komisije za akreditacijo v zvezi z varnostjo, imajo lahko dostop do informacij v skladu s tem odstavkom le, kolikor je to potrebno za vzdrževanje, oskrbovanje in razvoj skupnega komunikacijskega omrežja/skupnega sistemskega vmesnika.
(4) Pristojni organ, ki pošlje podatke organu države prosilke po elektronski poti, mora poskrbeti, da so elektronske komunikacije avtorizirane v skladu s predpisi.
219. člen
(stroški)
(1) Vse stroške, ki jih ima davčni oziroma pristojni organ v zvezi s postopkom izvršbe, ki ga vodi na podlagi tega poglavja, krije dolžnik. Pri tem se smiselno uporabi 152. člen tega zakona. Plačani stroški pripadajo zaprošeni državi.
(2) Pristojni organ ne more zahtevati od organa države prosilke, da krije stroške postopkov, katerih izvedbo je zaprosil v skladu s tem poglavjem zakona.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, davčni organ zahteva od organa države prosilke, da krije stroške postopka, če je bilo zaprosilo za medsebojno pomoč neutemeljeno v zvezi z vsebino zaprosila ali veljavnostjo instrumenta, s katerim se uveljavlja terjatev.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko davčni organ in organ države prosilke v primeru večjih stroškov, v primeru, če poplačila stroškov v skladu s tem zakonom ni mogoče izterjati od dolžnika, ali v primeru, če so konkretni postopki povezani z bojem proti organiziranemu kriminalu, dogovorita tudi o drugačnem kritju stroškov.
(5) Podrobnosti v zvezi s stroški, ki jih povrne organ države prosilke v skladu s tem členom, predpiše minister, pristojen za finance.
222. člen
(najnižji znesek za predložitev zaprosila)
Zaprosilo za medsebojno pomoč se lahko predloži, če znesek davščine ali davščin, ki jih mora plačati ena oseba, ni nižji od 1.500 eurov.
223. člen
(zaprosilo za pridobitev podatkov)
(1) Na podlagi zaprosila organa države prosilke, je pristojni organ dolžan pridobiti in poslati vse podatke, ki so potrebni za izterjavo davščin v državi prosilki.
(2) Za zagotovitev podatkov v skladu z zaprosilom organa države prosilke lahko davčni organ uporabi vsa pooblastila, ki mu jih veljavna zakonodaja daje v zvezi z izterjavo enakovrstnih davščin v Republiki Sloveniji.
(3) Zaprosilo za pridobitev podatkov mora vsebovati podatke o vrsti in znesku davščine, na katero se zaprosilo nanaša, in naslednje podatke o osebi, glede katere se podatki pridobivajo:
1. osebno ime, naziv oziroma firma;
2. naslov oziroma sedež in
3. drugi ustrezni podatki v zvezi z identifikacijo, do katerih ima organ države prosilke običajno dostop.
224. člen
(podatki, katerih pridobitev se lahko zaprosi)
(1) Zaprosilo za pridobitev podatkov se lahko nanaša na:
1. dolžnika ali
2. drugo osebo, ki je v skladu z veljavnimi predpisi države prosilke dolžna poravnati davščino.
(2) Kadar organ države prosilke ve, da ima tretja oseba premoženje, ki pripada eni od oseb iz prvega odstavka tega člena, se zaprosilo lahko nanaša tudi na to tretjo osebo.
225. člen
(potrditev zaprosila za pridobitev podatkov in dodatne informacije)
(1) Pristojni organ pisno potrdi prejem zaprosila za pridobitev podatkov najpozneje v sedmih dneh po njegovem prejemu.
(2) Pristojni organ takoj po prejemu zaprosila preveri njegovo vsebino in po potrebi zahteva, da organ države prosilke predloži še dodatne podatke. Organ države prosilke mora predložiti dodatne podatke, do katerih ima običajno dostop. Če organ države prosilke ne predloži dodatnih podatkov, pristojni oziroma davčni organ obravnava prvotno zaprosilo, če je glede na okoliščine primera to mogoče. Če predloženi podatki ne omogočajo izpolnitve zaprosila, pristojni organ ne izpolni zaprosila za pomoč in o tem obvesti organ države prosilke v skladu z drugim odstavkom 227. člena tega zakona.
226. člen
(omejitve, ki se nanašajo na pošiljanje podatkov)
(1) Pristojni organ ni dolžan poslati podatkov:
1. ki jih ne bi mogel pridobiti za izterjavo enakovrednih davščin v Republiki Sloveniji;
2. ki bi razkrili poslovno, industrijsko ali poklicno skrivnost;
3. katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost Republike Slovenije ali katerih razkritje bi bilo v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
(2) Pristojni organ mora o razlogih za neizpolnitev zaprosila za pridobitev podatkov pisno obvestiti organ države prosilke takoj, ko odloči o tem, vendar najpozneje v treh mesecih po datumu potrditve prejema zaprosila.
227. člen
(pošiljanje podatkov)
(1) Pristojni organ pošlje organu države prosilke vse zaprošene podatke v nespremenjeni obliki nemudoma, ko jih prejme.
(2) Kadar pristojni organ glede posamezne zadeve ne more dobiti vseh ali nekaterih zaprošenih podatkov v razumnem roku glede na okoliščine konkretnega primera, o tem obvesti organ države prosilke in navede razloge za to.
(3) Pristojni organ v vsakem primeru po izteku šestih mesecev od datuma, ko je potrdil prejem zaprosila, obvesti organ države prosilke o dejanjih in poizvedbah, ki jih je opravil, da bi pridobil zaprošene podatke.
(4) Če organ države prosilke, na podlagi podatkov, ki jih pridobi od pristojnega organa, v dveh mesecih po sprejemu obvestila iz drugega in tretjega odstavka tega člena, o izidu opravljenih dejanj, pisno zaprosi, da se nadaljuje z zbiranjem podatkov, davčni organ nadaljuje z zbiranjem podatkov v skladu z določbami, ki se uporabljajo za prvotno zaprosilo.
228. člen
(umik zaprosila)
Organ države prosilke lahko kadar koli pisno umakne zaprosilo. V tem primeru se že opravljena dejanja razveljavijo.
229. člen
(zaprosilo za vročitev)
(1) Davčni organ mora v skladu s tem zakonom, na podlagi zaprosila organa države prosilke, naslovniku vročiti akte ali odločbe, vključno s sodnimi, ki izvirajo iz države članice EU, v kateri ima organ države prosilke sedež, in ki se nanašajo na davščino oziroma njeno izterjavo.
(2) Zaprosilo mora vsebovati podatke o:
1. naslovniku (osebno ime, naziv oziroma firma, naslov oziroma sedež in drugi ustrezni podatki v zvezi z identifikacijo, do katerih ima organ države prosilke običajno dostop);
2. naravi in predmetu akta ali odločbe, ki mora biti vročena;
3. dolžniku (osebno ime, naziv oziroma firma, naslov oziroma sedež in drugi ustrezni podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima prosilec običajno dostop), če je glede na okoliščine primera to potrebno in primerno;
4. davščini, na katero se akt ali odločba nanaša in
5. ostale potrebne podatke.
(3) Zaprosilo za vročitev se lahko nanaša na katero koli fizično ali pravno osebo, ki ji je, v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke, treba vročiti akt ali odločbo.
(4) Če iz akta ali odločbe, katere vročitev se zaprosi, ni razvidno v skladu s katero zakonodajo se prosi vročitev, mora zaprosilo za vročitev poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebovati tudi navedbe o veljavnih predpisih države prosilke, ki urejajo postopek izpodbijanja davščine ali njene izterjave.
230. člen
(postopek z zahtevkom)
(1) Pristojni organ pisno potrdi prejem zaprosila za vročitev najpozneje v sedmih dneh po prejemu.
(2) Pristojni organ takoj po prejemu zaprosila pošlje zaprosilo davčnemu organu, ki sprejme vse potrebne ukrepe za vročitev akta ali odločbe v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Pristojni organ lahko od organa države prosilke zahteva dodatne informacije za izvršitev zaprosila, vendar to ne sme ogroziti izvršitve potrebnih dejanj pred potekom končnega roka za vročitev, ki je določen v zaprosilu. Organ države prosilke mora zagotoviti tiste dodatne informacije, do katerih ima običajno dostop.
(4) V nobenem primeru davčni organ ne more izpodbijati ali oporekati veljavnosti akta ali odločbe, katere vročitev se zaprosi.
(5) Pristojni organ takoj obvesti organ države prosilke o opravljenih dejanjih v zvezi z zahtevkom za vročitev, predvsem pa mu takoj sporoči datum vročitve akta oziroma odločbe naslovniku, in sicer tako, da mu vrne en izvod pravilno izpolnjenega in overjenega zaprosila.
232. člen
(zaprosilo za zavarovanje plačila davčne obveznosti)
Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu s 111. oziroma 113. členom tega zakona. Uporabijo se določbe tega poglavja, ki se nanašajo na zaprosilo za izterjavo.
233. člen
(postopek z zahtevkom; roki)
(1) Pristojni organ mora nemudoma, najpozneje pa v sedmih dneh po prejemu zaprosila, pisno:
1. potrditi prejem zaprosila in
2. zahtevati od organa države prosilke, da dopolni zaprosilo, če ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka 234. člena tega zakona. Organ države prosilke mora zagotoviti vse informacije, do katerih ima običajno dostop.
(2) Če davčni organ ne more začeti postopka v treh mesecih od dneva, ko je pristojni organ potrdil prejem zaprosila, mora pristojni organ nemudoma, najpozneje pa v sedmih dneh po poteku trimesečnega roka, pisno obvestiti organ države prosilke o razlogih za neukrepanje.
234. člen
(pogoji in vsebina zaprosila za izterjavo)
(1) Zaprosilu za izterjavo, ki ga organ države prosilke naslovi na pristojni organ, mora biti priložena uradna ali overjena kopija sklepa oziroma drugega akta, ki dovoljuje izvršbo, ki ga izda organ države prosilke. Če je potrebno, morajo biti priloženi še izvirniki ali overjene kopije drugih aktov, ki so potrebni za izvršbo.
(2) Organ države prosilke lahko predloži zaprosilo za izterjavo, če:
1. se davščina oziroma sklep ali drug akt, ki dovoljuje izvršbo, ne izpodbija v državi prosilki, razen v primerih iz tretjega odstavka 240. člena tega zakona, in
2. je v državi prosilki začel ustrezne postopke za izterjavo, ki so mu na voljo na podlagi sklepov oziroma aktov, ki dovoljujejo izvršbo iz prvega odstavka tega člena, pa do poplačila terjatev ni prišlo v celoti.
(3) Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati:
1. osebno ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in vse druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo zadevne osebe oziroma tretje osebe, ki poseduje njeno premoženje;
2. ime, naziv, naslov oziroma sedež in vse druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo organa države prosilke;
3. sklic na akt, ki dovoljuje izvršbo, ki ga je izdala država prosilka;
4. vrsto in znesek terjatve, vključno z glavnico, obrestmi in drugimi kaznimi, globami in stroški, izraženimi v valuti države prosilke ter v valuti zaprošene države;
5. datum, ko je organ države prosilke oziroma davčni organ naslovniku vročil akt;
6. datum izvršljivosti in relativne ter absolutne zastaralne roke, v katerih je izvršba mogoča po veljavni zakonodaji države prosilke in
7. vse druge potrebne podatke.
(4) Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati tudi izjavo organa države prosilke, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena oziroma, če organ države prosilke ne predloži dokazov o tem, da so izpolnjeni, pristojni organ ne izpolni zaprosila in o neizpolnitvi obvesti organ države prosilke.
(6) Vse davščine, na katere se nanaša sklep oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, se štejejo kot ena terjatev.
(7) Če organ države prosilke zaprosi za izterjavo več davščin, ki se nanašajo na isto osebo in za izterjavo katerih je pristojen isti davčni organ, lahko za vse davščine predloži eno zaprosilo za izterjavo.
(8) Če organ države prosilke izve za kakršne koli pomembne nove podatke v zvezi z zadevo na katero se nanaša zaprosilo za izterjavo, o tem nemudoma obvesti pristojni organ.
(9) Kadar slovenski pristojni organ pošilja zaprosilo v drugo državo članico EU, se kot menjalni tečaj uporabi prodajni tečaj Banke Slovenije na dan izdaje zaprosila.
235. člen
(osebe, na katere se lahko nanaša zaprosilo)
Zaprosilo za izterjavo oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti se lahko nanaša na katero koli osebo iz 224. člena tega zakona.
236. člen
(medsebojno obveščanje o postopkih z zahtevkom)
(1) Če, glede na okoliščine primera, celotne ali dela terjatve ni mogoče izterjati v razumnem času, pristojni organ o tem obvesti organ države prosilke in navede razloge za to.
(2) Pristojni organ v vsakem primeru obvesti organ države prosilke o trenutnem stanju postopka vsakih šest mesecev po datumu, ko je potrdil prejem zaprosila.
(3) Organ države prosilke lahko, na podlagi podatkov, ki jih je pridobil od pristojnega organa v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, v dveh mesecih po prejemu obvestila o izidu opravljenih dejanj pisno zahteva, da se nadaljuje s postopkom za izvršbo, ali za zavarovanje davčne obveznost. V tem primeru davčni organ obravnava ponovno zaprosilo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za prvotno zaprosilo. Če organ države prosilke v roku iz prvega stavka tega odstavka ne zahteva nadaljevanja postopka, se šteje, da je zaprosilo umaknil. V tem primeru se že izvršena dejanja razveljavijo.
(4) Pristojni organ nemudoma obvesti organ države prosilke o zaključenem postopku izvršbe.
237. člen
(dopolnitev oziroma nadomestitev sklepa
oziroma akta, ki dovoljuje izvršbo)
(1) Če sklep oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, ki ga je z zahtevkom davčnemu organu poslal organ države prosilke ne vsebuje vseh sestavin iz 151. člena tega zakona, ga davčni organ s sklepom dopolni ali nadomesti.
(2) Če glede na okoliščine primera akta oziroma sklepa, ki dovoljuje izvršbo, ni treba dopolniti ali nadomestiti, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na sklep o izvršbi nanašajo tudi na ta akt, če ni s tem poglavjem drugače določeno.
(3) Za dopolnitev ali nadomestitev akta, ki dovoljuje izvršbo je pristojen davčni organ iz drugega oziroma tretjega odstavka 150. člena tega zakona.
(4) Če mora davčni organ akt, ki dovoljuje izvršbo, dopolniti ali nadomestiti v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora izdati sklep praviloma v treh mesecih po datumu prejema zaprosila za izterjavo, razen v primeru iz šestega odstavka tega člena. Davčni organ ne sme odkloniti dopolnitve ali nadomestitve akta, ki dovoljuje izvršbo, če je bil prvotni akt pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke.
(5) Če davčni organ v roku iz četrtega odstavka tega člena ni ustrezno dopolnil ali nadomestil akta, ki dovoljuje izvršbo, mora pristojni organ nemudoma obvestiti organ države prosilke o razlogih za podaljšanje trimesečnega roka.
(6) Pritožba zoper sklep davčnega organa se obravnava v skladu s 157. členom tega zakona, razen če gre za pritožbo iz 240. člena tega zakona.
238. člen
(poplačilo)
(1) Davščina se poplača v valuti zaprošene države. Celoten znesek davščine, ki jo izterja zaprošeni organ, se nakaže organu države prosilke.
(2) Prenos zneska se opravi v enem mesecu od datuma končane izvršbe.
(3) Davčni organ lahko, po posvetovanju pristojnega organa z organom države prosilke, dolžniku odobri odlog plačila ali plačilo na obroke v skladu s 101. ali 102. členom tega zakona. Vse obresti, ki jih davčni organ obračuna za čas podaljšanja roka za plačilo v skladu s 104. členom tega zakona, se prav tako nakažejo državi prosilki.
(4) Zamudne obresti za nepravočasno plačilo dolga iz tega poglavja se obračunajo v skladu z 96. členom tega zakona. Obresti se zaračunajo po stopnjah iz 96. člena tega zakona. Obresti pripadajo državi prosilki.
(5) Razen v primeru obresti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se za ugotavljanje zneska, ki je izterjan, upošteva tečaj iz devetega odstavka 234. člena tega zakona.
240. člen
(izpodbijanje davščine oziroma akta, ki dovoljuje izvršbo)
(1) Če upravičena oseba izpodbija davščino oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, ki je bil izdan v državi prosilki, mora postopke v zvezi s tem voditi pristojni organ države prosilke po predpisih te države. Organ države prosilke mora nemudoma pisno obvestiti pristojni organ o takšnem postopku. Pristojni organ lahko obvesti tudi upravičena oseba.
(2) Davčni organ, na podlagi obvestila organa države prosilke oziroma upravičene osebe, da se davščina oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, izpodbija, zadrži izvršbo v skladu s tretjim delom tega zakona, in sicer dokler pristojni organ države prosilke ne odloči o zadevi. V skladu s 111. členom tega zakona lahko davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti. Če davčni organ v skladu s tem zakonom, ne more sprejeti ukrepov za zavarovanje plačila davčne obveznosti, mora pristojni organ o tem nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu po pridobitvi obvestila iz prvega odstavka tega člena, obvestiti organ države prosilke.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, davčni organ, na podlagi zahteve organa države prosilke, nadaljuje izvršbo v skladu s tretjim delom tega zakona, če vložitev pravnega sredstva v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke ne bi zadržala izvršbe, če bi bila uvedena v tej državi. Če vložnik s pravnim sredstvom uspe, je za vračilo neupravičeno izterjanega zneska odgovoren organ države prosilke, ki vrne vse izterjane zneske, skupaj z zamudnimi obrestmi iz 96. člena tega zakona.
(4) Pristojni organ mora o ukrepih davčnega organa za povrnitev neupravičeno izterjanih zneskov, sprejetih v skladu s tretjim odstavkom tega člena, nemudoma obvestiti organ države prosilke. Država prosilka povrne davčnemu organu sredstva za poplačilo neupravičeno izterjanih zneskov v dveh mesecih po prejemu zaprosila za poplačilo.
(5) Če o pravnem sredstvu iz prvega odstavka tega člena odloča sodišče in odločba sodišča, če je ugodna za organ države prosilke, omogoča izvršbo v državi prosilki, se ta odločba šteje za akt, ki dovoljuje izvršbo v smislu tega zakona.
(6) Organi Republike Slovenije lahko odločajo le o pravnih sredstvih zoper odločitve oziroma akte, ki jih tekom izterjave davščine druge države članice EU sprejema oziroma izdaja slovenski davčni organ. O teh pravnih sredstvih se odloča v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji.
241. člen
(neveljavnost ali sprememba zaprosila za izterjavo
oziroma zavarovanja plačila davčne obveznosti)
(1) Če postane zaprosilo za izterjavo oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti neveljavno zaradi plačila ali drugačnega prenehanja davčne obveznosti oziroma zaradi razveljavitve akta, ki dovoljuje izvršbo, ali zaradi kakšnega drugega razloga, organ države prosilke o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ.
(2) Kadar se zaradi kakršnega koli razloga spremeni znesek davščine iz zaprosila za izterjavo oziroma za zavarovanje plačila davčne obveznosti, organ države prosilke o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ.
(3) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena zniža znesek dolgovane davščine, davčni organ nadaljuje s postopkom glede še dolgovanega zneska. Če je v času, ko je davčni organ obveščen o znižanju zneska dolgovane davščine, prvotni znesek že izterjal, sredstva pa še niso prenesena v skladu z 238. členom tega zakona, pristojni organ prenese organu države prosilke le dolgovani znesek, preveč plačani znesek pa vrne osebi, od katere je bil znesek neupravičeno izterjan.
(4) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena zviša znesek dolgovane davščine, organ države prosilke nemudoma naslovi na pristojni organ dodatno zaprosilo za izterjavo oziroma za zavarovanje plačila davčne obveznosti. Davčni oziroma pristojni organ, kolikor je to mogoče glede na okoliščine primera, dodatno zaprosilo reši istočasno s prvotnim zahtevkom. Če to ni možno, pristojni oziroma davčni organ obravnava dodatno zaprosilo kot samostojno zaprosilo, če se glasi na znesek, ki ni manjši od zneska, določenega v 222. členu tega zakona.
(5) Ne glede na deveti odstavek 234. člena tega zakona, se, v primerih iz drugega stavka četrtega odstavka tega člena, za pretvorbo spremenjenega zneska dolga v valuto zaprošene države, uporabi menjalni tečaj iz prvotnega zaprosila.
242. člen
(zastaranje)
(1) Ne glede na 125. in 126. člen tega zakona se za izterjavo davčnega dolga v skladu s tem poglavjem upoštevajo zastaralni roki, določeni s predpisi države prosilke.
(2) Ukrepi, ki jih davčni organ sprejme za izterjavo davščin na podlagi zaprosila za medsebojno pomoč, in ki bi, če bi jih sprejel organ države prosilke, pretrgali ali zadržali tek zastaranja po predpisih države prosilke, učinkujejo, kot da bi bili izvedeni v tej državi.
267. člen
(odmera dohodnine)
(1) Dohodnino ugotovi davčni organ z odločbo.
(2) Odmera dohodnine se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident.
(3) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka davčni organ sestavi za davčnega zavezanca rezidenta informativni izračun dohodnine, ki se šteje za njegovo davčno napoved, če davčni zavezanec rezident ne ugovarja v 15 dneh od dneva vročitve informativnega izračuna dohodnine. Po poteku roka za ugovor, in če zavezanec rezident ni ugovarjal, postane informativni izračun dohodnine, odločba o odmeri dohodnine. V tem primeru se šteje, da se je odpovedal pritožbi.
(4) Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do 31. maja tekočega leta za preteklo leto, mora sam vložiti napoved za odmero dohodnine, in sicer najpozneje do 30. junija za preteklo leto.
(5) Če davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun iz tretjega odstavka tega člena, v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine.
(6) Če davčni zavezanec ugotovi, da je davčna obveznost prenizko ugotovljena, mora davčnemu organu v roku za ugovor vložiti dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine.
(7) V primerih iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo. Z dnem vročitve odločbe začneta teči rok za izpolnitev davčne obveznosti in rok za vložitev pritožbe.
(8) Če davčni zavezanec umre pred vročitvijo informativnega izračuna dohodnine oziroma pred vložitvijo napovedi, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.
(9) V primerih iz šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona, razen v primeru fizičnih oseb, ki jih sodišče razglasi za opravilno nesposobne, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine se šteje kot dokončen davek.
269. člen
(drugi primeri vložitve napovedi)
(1) Napoved lahko vloži tudi davčni zavezanec nerezident, ki je rezident države članice EU, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja olajšave za rezidente držav članic EU.
(2) Če davčni zavezanec preneha biti rezident, mora vložiti napoved najpozneje do odhoda iz Republike Slovenije, če odide iz Republike Slovenije pred rokom iz četrtega odstavka 267. člena. Napoved vloži za obdobje davčnega leta, v katerem je bil rezident.
270. člen
(način in roki vložitve napovedi)
(1) Informativni izračun in napoved vsebujeta podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave. Obrazec informativnega izračuna in obrazec napovedi za odmero dohodnine predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 269. člena tega zakona mora napoved iz četrtega odstavka 267. člena tega zakona vložiti najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
(3) Davčni zavezanec mora napoved iz 267. in 269. člena tega zakona vložiti pri davčnem organu.
271. člen
(uveljavljanje posebne olajšave)
(1) Davčni zavezanec lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
(2) Davčni zavezanec, ki vlaga napoved, lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.
274. člen
(uveljavljanje oprostitve)
Če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev za dohodke rezidenta, davčni zavezanec uveljavlja oprostitev v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine.
278. člen
(izračun akontacije dohodnine)
(1) Akontacijo dohodnine izračuna:
1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
2. davčni zavezanec sam v davčnem obračunu,
3. davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca, oziroma podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč,
4. od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, med letom izračunava in plačuje akontacija dohodnine, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Akontacija dohodnine se izračuna in plača od davčnih osnov in po stopnjah, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja, davčnega obračuna in davčne napovedi iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun akontacije dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in identifikacijo zavezanca za davek.
282. člen
(oprostitev davčnega odtegljaja)
(1) Ne glede na 281. člen tega zakona in ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, ta ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije ne presega 20 eurov.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega zavezanca, razen za dohodke iz delovnega razmerja in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti.
286. člen
(obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine)
(1) Davčni zavezanec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, odloči za znižano stopnjo akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, mora o tem obvestiti davčni organ in izplačevalca nadomestila.
(2) Znižana stopnja akontacije dohodnine se lahko uporabi za nadomestila iz prvega odstavka tega člena, izplačana po dnevu, ko je bilo obvestilo v skladu s prvim odstavkom tega člena predloženo davčnemu organu.
(3) Davčni organ davčnega zavezanca na podlagi njegovega obvestila iz prvega odstavka tega člena v davčnih evidencah označi kot davčnega zavezanca, ki se je odločil za znižano stopnjo akontacije dohodnine od nadomestil iz prvega odstavka tega člena, in o tem zavezancu izda potrdilo.
(4) Davčni organ izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve obvestila davčnega zavezanca.
(5) Izplačevalec nadomestila iz prvega odstavka tega člena lahko izračuna, odtegne in plača akontacijo dohodnine po znižani stopnji samo, če davčni zavezanec predloži potrdilo iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Potrdilo iz petega odstavka tega člena velja za obdobje davčnega leta. V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko zahteva spremembo potrdila, ali ga prekliče na način, kot velja za pridobitev potrdila.
290. člen
(uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini,
ali uveljavljanje oprostitve)
(1) Davčni zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnino, lahko, ne glede na 273. in 274. člen tega zakona, in ne glede na zakon o obdavčenju, uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev že v napovedi iz tretjega, četrtega in petega odstavka 288. člena tega zakona na podlagi izjave davčnega zavezanca o davčni obveznosti izven Republike Slovenije. Obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v izjavi, predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davčnemu zavezancu odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, in oprostitev tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine v skladu z 273. in 274. členom tega zakona.
296. člen
(obdobje izračuna)
(1) Davčni zavezanec v davčnem obračunu izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje davčnega leta, ki je koledarsko leto.
(2) Davčni zavezanec, ki preneha oziroma začne z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki je krajše od koledarskega leta.
(3) V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča z dnem pred dnevom prenehanja opravljanja dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(4) V primeru smrti davčnega zavezanca se izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca. Novo obdobje izračuna akontacije dohodnine iz dejavnosti se v primeru iz prvega stavka tega odstavka začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca.
(5) V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(6) V primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register, zavezanec skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika. Po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register se davčni obračun, sestavljen po obračunskem dnevu združitve, popravi.
297. člen
(način in rok predložitve davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če je davčni zavezanec del podatkov, ki jih predpisuje ta zakon, predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 296. člena, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. V primeru postopka likvidacije in stečaja sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku stečaja in likvidacije.
(3) V primeru iz četrtega odstavka 296. člena tega zakona se mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh po zaključku obdobja iz prvega stavka četrtega odstavka 296. člena tega zakona.
(4) Davčni zavezanec iz petega odstavka 296. člena tega zakona predloži davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh po zaključku obdobja iz petega odstavka 296. člena tega zakona, za katero se obračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, razen če je do tega roka že izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru davčni obračun predloži nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba v enakem roku. Obvezna priloga davčnemu obračunu je sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi družbe oziroma pogodba o prenosu podjetja. Če pogodba o prenosu podjetja še ni podpisana, jo mora davčni zavezanec predložiti naknadno.
(5) V primeru iz šestega odstavka 296. člena tega zakona davčni zavezanec predloži davčni obračun v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(6) Nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pri statusnem preoblikovanju podjetnika smiselno upošteva določbe tega zakona, ki določajo davčni obračun za prevzemno družbo pri združitvah in spojitvah, in v posebnih primerih pripojitev in spojitev.
(7) Davčni zavezanec, nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, predloži popravljen davčni obračun iz šestega odstavka 296. člena in šestega odstavka tega člena v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register.
298. člen
(plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti)
(1) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: predhodna akontacija) se za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka.
(2) Davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, ali prehaja z ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
(3) Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov.
(4) Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.
(5) Predhodna akontacija se v novem davčnem letu do novega davčnega obračuna plačuje v rokih in v višini obrokov, kot se je plačevala za preteklo davčno leto. Razliko v višini predhodne akontacije, ki nastane zaradi spremembe akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že dospele obroke predhodne akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku predhodne akontacije. Obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, se sorazmerno povečajo.
(6) Če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
299. člen
(sprememba predhodne akontacije med davčnim letom)
(1) Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.
(2) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.
(3) Če davčni organ v postopku nadzora ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.
(4) Če je nova višina predhodne akontacije manjša, se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
(5) Razliko v višini predhodne akontacije za že dospele obroke predhodne akontacije mora davčni zavezanec doplačati pri prvem naslednjem obroku predhodne akontacije.
304. člen
(priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov)
(1) Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva, začnejo davčno osnovo iz te dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ko določijo enega od zavezancev kot nosilca celotne kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, ta pa opravi priglasitev pri davčnem organu.
(2) Priglasitev se opravi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Sestavni del obrazca je izjava vseh zavezancev, ki dosegajo dohodke iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva, da se strinjajo z določenim nosilcem, seznam vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč ter čebeljih panjev v uporabi zavezancev, članov kmečkega gospodinjstva, ter izjava zavezancev, da se strinjajo, da se za davčne namene uporaba zemljišč, panjev in drugih sredstev, ki so v lasti ali finančnem najemu članov kmečkega gospodinjstva, ter dohodki iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oziroma v primeru, da se v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost, tudi dohodki druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti pripišejo nosilcu.
(3) Davčni organ na podlagi priglasitve nosilcu izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva začne z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu vročitve odločbe.
(4) Nosilec mora vsako spremembo članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev, ter spremembe v zvezi z zemljišči, ki jih uporablja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, priglasiti v 15 dneh po nastanku spremembe. Davčni organ na podlagi priglasitve spremembe nosilcu izda novo odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve.
(5) Nosilec iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, zahtevo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov poda ob priglasitvi oziroma v naslednjih letih v mesecu novembru tekočega leta za naslednje leto.
309. člen
(potrdilo o ugotavljanju davčne osnove
z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1) Davčni organ na podlagi zahteve davčnega zavezanca iz 308. člena davčnega zavezanca v davčnem registru označi kot zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov in davčnemu zavezancu izda o tem potrdilo.
(2) Davčni organ izda potrdilo najpozneje do konca decembra davčnega leta, v katerem je bila zahteva podana, za naslednje davčno leto.
(3) Davčni organ za davčnega zavezanca iz drugega odstavka 308. člena izda potrdilo ob izdaji potrdila o vpisu v davčni register.
(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena velja za obdobje davčnega leta.
310. člen
(predložitev potrdila izplačevalcu dohodka)
(1) Davčni zavezanec, ki pridobi potrdilo iz 309. člena, je potrdilo dolžan predložiti izplačevalcu dohodka, kadar je to oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka.
(2) Izplačevalec dohodka, ki posluje s samostojnim podjetnikom posameznikom ali posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost, je ob izplačilu dolžan preveriti pri davčnem zavezancu obstoj potrdila, če davčni zavezanec potrdila ne predloži.
311. člen
(obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine
in uveljavljenju posebne osebne olajšave za samozaposlene
v kulturi in samostojne novinarje)
(1) Davčni zavezanec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, odloči za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali za uveljavljanje posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi, ali za samostojne novinarje, mora o tem obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, kadar je izplačevalec oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka. Davčni zavezanec, pri katerem se akontacija izračuna v skladu z drugim odstavkom 305. člena tega zakona, zahteva uporabo znižane stopnje in posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi in za samostojne novinarje v napovedi, ki jo predloži v skladu s 306. členom tega zakona.
(2) Znižana stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali posebna osebna olajšava za samozaposlene v kulturi ali za samostojne novinarje, se lahko uporabi za dohodke, izplačane po dnevu, ko je bilo obvestilo, v skladu s prvim odstavkom tega člena, predloženo davčnemu organu.
(3) Davčni organ davčnega zavezanca, na podlagi njegovega obvestila iz prvega odstavka tega člena, v davčnih evidencah označi kot davčnega zavezanca, ki se je odločil za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali za zavezanca, ki uveljavlja posebno osebno olajšavo za samozaposlene v kulturi, ali za samostojne novinarje in o tem zavezancu izda potrdilo.
(4) Davčni organ izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve obvestila davčnega zavezanca.
(5) Izplačevalec dohodka, ki so mu v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka, lahko izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po znižani stopnji samo, če davčni zavezanec predloži potrdilo iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Potrdilo iz tretjega odstavka tega člena velja za obdobje davčnega leta. V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko zahteva spremembo potrdila, ali ga prekliče na način, kot velja za pridobitev potrdila.
Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka
312. člen
(evidentiranje obsega proizvodnje vina)
(1) Za določitev davčne osnove za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka mora zavezanec za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti najpozneje do 30. junija leta, za katero se ta dohodek začne ugotavljati, davčnemu organu prijaviti parcelne številke vinogradov, uporabnike teh zemljišč ter površine teh nasadov, s katerih se pridelek uporabi za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka.
(2) Vse nadaljnje spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena mora zavezanec za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za preteklih 12 mesecev letno sporočiti davčnemu organu najpozneje do 30. junija tekočega leta.
313. člen
(izračun)
(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, vpisanih v zemljiškem katastru, podatkov o davčnem zavezancu, ki je kot imetnik pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisan v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, ali davčnem zavezancu kot ugotovljenem dejanskem uporabniku kmetijskih in gozdnih zemljišč, ter podatkov o priznanih oprostitvah in znižanjih katastrskega dohodka, ki se priznajo za dobo več let, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
(2) Kot stanje se štejejo pravnomočni vpis podatkov v navedenih evidencah, dokazila, ki nedvoumno dokazujejo dejanskega uporabnika zemljišča, ki pravice uporabe nima vpisane v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, in pravnomočna odločba, s katero se prizna oprostitev oziroma znižanje katastrskega dohodka.
(3) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka, ki se kot večkratnik katastrskega dohodka vinogradov upošteva kot ocena dohodka od proizvodnje vina v okviru kmečkega gospodinjstva, davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o površinah in parcelnih številkah vinogradov, kot so skladno s 312. členom tega zakona evidentirane pri davčnem organu in na podlagi katastrskega dohodka, kot je določen s predpisi o dohodnini, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija odmerja.
(4) Akontacijo dohodnine od pavšalne ocene dohodka za panje davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o panjih in osebah, ki so kot lastniki ali uporabniki panjev vpisani v register čebelnjakov, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacije dohodnine odmerja.
314. člen
(uveljavljanje oprostitev)
(1) Oprostitve od katastrskega dohodka, ki so določene z zakonom, ki ureja dohodnino, davčni zavezanec lahko uveljavlja z vlogo za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka pri davčnem organu. Obrazec vloge predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Davčni zavezanec mora k vlogi priložiti dokazila, ki dokazujejo upravičenost do oprostitve, ali navesti javno evidenco, iz katere je upravičenost do oprostitve razvidna. Izjemoma oprostitev za neodmerjene gozdne ceste in za zemljišča, na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo, ali ležijo v varnostnem območju takega objekta in se zanje predpiše ukrep varovanja, davčni organ prizna brez vloge zavezanca po uradni dolžnosti na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Republike Slovenije.
(3) Davčni organ odloči o upravičenosti do oprostitve z odločbo v 15 dneh od vložitve vloge.
(4) Za zemljišča in panje, pripisane nosilcu v skladu s 304. členom tega zakona, se oprostitev od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, prizna na podlagi odločbe iz 304. člena tega zakona.
(5) V posameznem letu se priznajo oprostitve, za katere so bile vloge vložene do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, in so odločbe postale pravnomočne najpozneje do izdaje odmerne odločbe, razen oprostitev, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavljajo v prvem letu po letu izvedbe ukrepa, za katere se oprostitev v primeru, da je bila vloga vložena v letu izvedbe ukrepa, ne glede na pravnomočnost odločbe, upošteva v naslednjem letu. Oprostitve, priznane na podlagi odločbe, za katero je bila vloga vložena po 30. juniju leta, za katero se dohodnina odmerja, se upoštevajo pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.
(6) Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu, razen za oprostitve z zakonsko določenim rokom, mora davčni zavezanec oziroma Zavod za gozdove Republike Slovenije sporočiti davčnemu organu v treh mesecih od prenehanja.
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena se prenehanje oprostitev uveljavi na podlagi odločbe iz 304. člena tega zakona.
(8) Prenehanje oprostitve na podlagi prijave iz šestega odstavka tega člena, podane po 30. juniju tekočega leta, ali odločbe iz sedmega odstavka tega člena, ki je postala pravnomočna po 30. juniju tekočega leta, se upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.
315. člen
(izdaja odmerne odločbe)
(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panj za tekoče leto, o določitvi prvih dveh obrokov akontacije dohodnine od teh dohodkov za naslednje davčno leto ter o poračunu prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov tekočega davčnega leta mora biti izdana do 31. oktobra leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
(2) Odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj izda davčni organ.
(3) Nerezidentu izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj davčni organ, na območju katerega zemljišče leži oziroma so registrirani panji.
316. člen
(plačevanje akontacije dohodnine od katastrskega
dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj)
(1) Davčni zavezanci plačujejo akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v največ treh obrokih, s tem da se do 30. aprila plača najmanj 30%, do 31. avgusta najmanj 60% in do 31. decembra 100% akontacije za posamezno vrsto dohodka, določene v skladu s 313. členom tega zakona.
(2) Prva dva obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v tekočem letu davčni zavezanec plača najmanj v odstotku, navedenem v prvem odstavku tega člena, od akontacije, določene v skladu s 313. členom tega zakona za preteklo leto. Razlika v višini prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka v tekočem letu, ki nastane zaradi drugačne, višje akontacije dohodnine, določene za tekoče davčno leto, se davčnemu zavezancu poračuna pri zadnjem obroku akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za tekoče davčno leto. Poračun v breme zadnjega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za tekoče davčno leto za rezidente ni večji od zneska zadnjega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za tekoče davčno leto.
325. člen
(izračun)
(1) Dohodnino od obresti in dividend izračuna:
1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
2. davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca.
(2) Dohodnina iz prvega odstavka tega člena se izračuna in plača od davčnih osnov in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja in davčne napovedi iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove, oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.
(4) Dohodnino od obresti in dohodnino od dividend izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti ali dividend.
(5) Če obresti ali dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka, dohodnino od obresti ali dividend ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
(6) Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine.
(7) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
326. člen
(način in rok vložitve napovedi)
(1) Napoved za odmero dohodnine iz petega odstavka 325. člena tega zakona od prejetih obresti in dividend mora pri davčnem organu davčni zavezanec vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje.
(2) Napoved za odmero dohodnine iz šestega odstavka 325. člena tega zakona mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala.
(3) Napoved za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 325. člena tega zakona mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri davčnem uradu. Napovedi ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska, določenega z zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v preteklem letu. V taki napovedi, ki jo je dolžan vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, lahko davčni zavezanec uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali iz odsvojitve nepremičnin, za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo z odsvojitvijo nepremičnine.
(5) Davčni zavezanec mora napoved iz drugega in četrtega odstavka tega člena vložiti pri davčnem organu.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved pri odsvojitvi nepremičnine v Republiki Sloveniji vložiti pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena zavezancu rezidentu ni potrebno vložiti napovedi za odmero dohodnine od dobička iz unovčitve investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada (pri katerem lahko zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v primeru prehajanja med podskladi uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti od dobička iz kapitala), če so bile take unovčitve investicijskih kuponov namenjene izključno poravnavi stroškov, povezanih s prehajanjem zavezanca med podskladi krovnega sklada.
331. člen
(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)
(1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.
(2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz drugega ali tretjega odstavka 326. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za odlog.
(3) O odobritvi odloga iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
(4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena oziroma do roka iz tretjega odstavka 326. člena tega zakona.
(5) V primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba obenem s predložitvijo vloge po 380. oziroma 381. členu tega zakona.
(6) Družba, ki opravi priglasitev transakcije iz 380. oziroma 381. člena tega zakona, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po priglasitvi transakcije pri davčnem organu, pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.
(7) Družba, ki opravi priglasitev transakcije iz 380. oziroma 381. člena tega zakona, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po prejemu odločbe davčnega organa o zavrnitvi ugodnosti pisno obvestiti o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren. V tem primeru morajo zavezanci vložiti napoved do roka iz tretjega odstavka 326. člena tega zakona.
(8) V primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov pri istem krovnem vzajemnem skladu, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba za upravljanje. ki upravlja krovni sklad, obenem z dajanjem podatkov po 339. členu tega zakona.
(9) Družba, ki upravlja krovni sklad, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.
332. člen
(obveznost družb, ki se preoblikujejo)
Kadar se družba preoblikuje, je nova oziroma prevzemna družba dolžna lastnikom posredovati vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja, vključno s podatki o menjalnem razmerju, denarnem izplačilu in vrednosti novih deležev.
336. člen
(rok predložitve obračuna davčnega
odtegljaja in določenih podatkov)
Glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov davčnemu zavezancu, velja 283. člen tega zakona.
337. člen
(avtomatično dajanje podatkov)
(1) Pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki so hkrati plačniki davka, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, za določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Navedene osebe morajo davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih.
(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se ne šteje oseba, ki v skladu z zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji in diplomatsko-konzularna predstavništva tujih držav ter predstavništva mednarodnih organizacij. Če se diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacije odloči, da bo prevzelo obveznosti plačnika davka v skladu z 59. členom tega zakona, je zadolženo tudi za avtomatično dajanje podatkov v skladu s tem členom.
(3) Dolžnost dajanja podatkov po tem členu se ne nanaša na podatke o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Osebe, zavezane za dajanje podatkov, morajo podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu in davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
(5) Šteje se, da je oseba, zavezana za dostavo podatkov, izpolnila obveznost do dajanja podatkov davčnemu organu po tem členu, za tiste dohodke, za katere je davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja v skladu s tem zakonom.
(6) Za osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov po prvem odstavku tega člena, se štejejo tudi osebe oziroma združenja v Republiki Sloveniji, ki izplačajo dohodek z virom izven Republike Slovenije in jih tak dohodek ne bremeni.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov, niso dolžne dostaviti davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto podatkov iz tega člena, ki se nanašajo na obresti - razen podatkov, ki se nanašajo na obresti pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU - in dividende, od katerih je bil plačan davčni odtegljaj.
340. člen
(avtomatično dajanje podatkov v zvezi s katastrskim dohodkom)
(1) Upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, mora davčnemu organu do 15. julija leta, za katero se odmerja akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, posredovati podatke o vseh osebah, ki so bile na dan 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskih ali gozdnih zemljišč, podatke o vrsti rabe in kvaliteti teh zemljišč na dan 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja ter podatke o katastrskem dohodku, pripisanemu tem zemljiščem.
(2) Zavod za gozdove Republike Slovenije do 15. julija za vse parcele gozdnih zemljišč, po katerih potekajo gozdne ceste, posreduje podatke o parcelni številki in površini parcele oziroma delu parcele pod gozdno cesto po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
(3) Uprava za obrambo ministrstva, pristojnega za obrambo, do 15. julija za vsa kmetijska in gozdna zemljišča, na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo, ali ležijo v varnostnem območju takega objekta in se zanje predpišejo ukrepi varovanja, pošlje podatke o parcelni številki in površini parcele oziroma delu parcele pod gozdno cesto po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
358. člen
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu. Če je davčni zavezanec del podatkov, ki jih predpisuje ta zakon, predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.
(4) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka poslovnega leta. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta.
(5) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka koledarskega leta. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca poslovnega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje od koledarskega leta.
(6) Pri prehodu iz davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na drugo davčno obdobje, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka drugega davčnega obdobja. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca prejšnjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, do začetka drugega davčnega obdobja, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta.
(7) Davčni zavezanec, ki ni bil davčni zavezanec skozi celotno davčno obdobje, sestavi davčni obračun na dan, ko so prenehali pogoji, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Davčni obračun predloži davčnemu organu najpozneje v treh mesecih po dnevu prenehanja pogojev, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(8) Davčni zavezanec, ki je bil davčni zavezanec v preteklem davčnem obdobju in za preteklo davčno obdobje ni predložil davčnega obračuna, ker na zadnji dan preteklega davčnega obdobja še ni izpolnjeval pogojev, da bi bil davčni zavezanec, mora predložiti davčni obračun za preteklo davčno obdobje najpozneje v treh mesecih po prvem dnevu, ko so izpolnjeni pogoji, po katerih se šteje kot davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
359. člen
(znižanje davčne osnove in uveljavljanje
davčnih olajšav v postopku nadzora)
Davčni zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove in davčne olajšave v davčnem obračunu do poteka roka za predložitev davčnega obračuna, oziroma do izdaje odmerne odločbe v postopku davčnega nadzora.
362. člen
(davčni obračun v posebnih primerih pripojitev ali spojitev)
(1) Ne glede na 361. člen tega zakona v primeru, ko po obračunskem dnevu združitve in do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca, ki se pripoji ali spoji, še ni izveden vpis združitve v sodni register, prevzeta družba skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskem dnevu združitve. Davčni obračun iz prejšnjega stavka predloži na način in v rokih iz 358. člena tega zakona.
(2) V 30. dneh po vpisu združitve v sodni register se davčni obračuni prevzete in prevzemne družbe, sestavljeni po obračunskem dnevu združitve popravijo.
(3) Prevzemna družba davčnemu organu predloži popravljene davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu združitve, v katere vključi tudi podatke o poslovanju prevzete družbe po obračunskem dnevu združitve, na način iz petega odstavka 361. člena tega zakona. Plačane zneske davka po popravljenih davčnih obračunih prevzete družbe prevzemna družba upošteva kot že plačane akontacije davka.
364. člen
(davčni obračun v posebnih primerih razdelitev)
(1) Ne glede na določila 363. člena tega zakona v primeru, ko po obračunskem dnevu razdelitve in do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca, ki se razdeli (prenosna družba), še ni izveden vpis razdelitve v sodni register, prenosna družba skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja obdavčenje, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskem dnevu razdelitve. Davčni obračun iz prejšnjega stavka predloži na način in v rokih iz 358. člena tega zakona.
(2) V 30. dneh po vpisu razdelitve v sodni register, se davčni obračuni prenosne in prevzemnih družb, sestavljeni po obračunskem dnevu oddelitve, popravijo.
(3) Prevzemne in nove družbe davčnemu organu predložijo popravljene davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu razdelitve, v katere vključijo tudi podatke o poslovanju prenosne družbe po obračunskem dnevu razdelitve, na način iz petega odstavka 363. člena tega zakona. Plačane zneske davka po popravljenih davčnih obračunih prenosne družbe prevzemne oziroma nove družbe upoštevajo kot že plačane akontacije davka.
366. člen
(davčni obračun v posebnih primerih oddelitev)
(1) Ne glede na določila 365. člena tega zakona v primeru, ko po obračunskem dnevu oddelitve in do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca, ki se deli (prenosna družba) še ni izveden vpis oddelitve v sodni register, prenosna družba, skladno z določili tega zakona in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, predloži tudi davčni obračun na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskem dnevu oddelitve. Davčni obračun iz prejšnjega stavka predloži v rokih iz 360. člena tega zakona.
(2) V 30. dneh po vpisu oddelitve v sodni register, se davčni obračuni prenosne in prevzemnih družb, sestavljeni po obračunskem dnevu oddelitve, popravijo.
(3) Prenosna družba davčnemu organu predloži popravljene davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu oddelitve, iz katerih izključijo podatke o poslovanju, ki se pripišejo posameznemu delu premoženja, ki se, skladno z delitvenim načrtom oziroma pogodbo o delitvi in prevzemu, prenaša na prevzemne oziroma nove družbe.
(4) Prevzemne in nove družbe davčnemu organu predložijo popravljene davčne obračune za davčna obdobja po obračunskem dnevu oddelitve, v katere vključijo tudi podatke o poslovanju prenosne družbe po obračunskem dnevu oddelitve, na način iz petega odstavka 365. člena tega zakona. Plačane zneske davka po popravljenih davčnih obračunih prenosne družbe za preneseni del premoženja prevzemne oziroma nove družbe upoštevajo kot že plačane akontacije davka.
367. člen
(davčni obračun pri postopku prisilne poravnave)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave.
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec davčnemu organu v 20 dneh po dnevu začetka postopka prisilne poravnave, vendar najpozneje do dneva predložitve načrta finančne reorganizacije upravitelju prisilne poravnave in članom upniškega odbora.
368. člen
(davčni obračun pri postopku stečaja ali likvidacije)
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek stečaja ali likvidacije, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka stečaja ali likvidacije.
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec v stečaju oziroma davčni zavezanec v likvidaciji davčnemu organu najpozneje v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek stečaja ali likvidacije.
(3) Davčni zavezanec v času stečajnega postopka predloži, skupaj z davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje, tudi poročila stečajnega upravitelja s prilogami.
(4) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena predvidena glavna razdelitev, davčni zavezanec v stečaju sestavi končni davčni obračun na dan pred potrditvijo osnutka za glavno razdelitev s strani stečajnega senata. Davčni zavezanec predloži ta davčni obračun davčnemu organu najpozneje v roku 15 dni po dnevu potrditve osnutka za glavno razdelitev s strani stečajnega senata.
(5) V primeru prodaje davčnega zavezanca v stečaju se sestavi končni davčni obračun na dan pred izročitvijo prodanega davčnega zavezanca v stečaju kupcu. Stečajni upravitelj davčnega zavezanca v stečaju predloži davčnemu organu ta davčni obračun najpozneje v roku 15 dni po dnevu izročitve prodane pravne osebe v stečaju kupcu. V tem primeru se davčni dolg uveljavlja iz stečajne mase.
(6) Davčni zavezanec v likvidaciji, ki po začetku likvidacijskega postopka nadaljuje, ali spet začne proizvajati oziroma opravljati druge sprotne posle, predloži davčni obračun za posamezno davčno obdobje, na dan pred sprejetjem poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja, oziroma na dan pred potrditvijo osnutka za glavno razdelitev s strani likvidacijskega senata, pa sestavi tudi končni davčni obračun. Če skupščina družbe med likvidacijskim postopkom odloči, da družba deluje dalje, davčni zavezanec sestavi končni davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o nadaljevanju. Končni davčni obračun po tem odstavku, predloži davčni zavezanec davčnemu organu najpozneje v 15 dneh po dnevu, v katerem je bil sestavljen.
(7) V primeru likvidacije davčni zavezanec v rokih iz prvega oziroma šestega odstavka tega člena sestavi in predloži tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. členom in 74. členom ZDDPO-2.
370. člen
(plačevanje davka)
(1) Davek se plača na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove, ki se ugotavlja za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta.
(2) Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna, razen če ta zakon določa drugače. Vračilo preveč plačane akontacije lahko davčni zavezanec zahteva ob predložitvi davčnega obračuna, razen če ta zakon določa drugače. Davčni organ vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve zahtevka.
371. člen
(akontiranje davka po davčnem obračunu)
(1) Davčni zavezanec med davčnim obdobjem plačuje akontacijo davka.
(2) Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400 eurov.
(3) Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.
(4) Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje. Pri zavezancih, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, je stopnja iz tega odstavka stopnja za leto, ko se predhodno davčno obdobje zaključi, in stopnja za leto, ko se naslednje davčno obdobje začne, navedeni stopnji pa se uporabita sorazmerno glede na število mesecev poslovanja v posameznem koledarskem letu.
(5) Razliko v višini akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne osnove na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, pa se sorazmerno povečajo.
(6) Če je višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se obroki akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo, morebitna preplačila zapadlih in plačanih akontacij pa se vrnejo oziroma pobotajo.
(7) Davčni zavezanec, ki prične poslovati, sam izračuna akontacijo davka, ki je enaka znesku davka, izračunanega glede na višino predvidene davčne osnove davčnega obdobja, za katerega se plačuje akontacija. Obrazloženi izračun predvidene davčne osnove v davčnem obračunu, višino akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Obrazloženi izračun predloži davčni zavezanec ne glede na to, ali je izračunal dobiček ali izgubo.
(8) Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove.
(9) O zahtevi iz osmega odstavka tega člena odloči davčni organ v 15 dneh.
(10) Če davčni organ v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega obdobja, z odločbo določi novo višino akontacije.
(11) Obveznost davčnega zavezanca za plačilo davka po davčnem obračunu se zmanjša za plačani znesek davka, ki je bil odtegnjen od posameznega dohodka v skladu z zakonom o obdavčenju.
376. člen
(vračilo plačanega davka)
Če je bil davek odtegnjen, pa se je pogoj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena ZDDPO-2 naknadno izpolnil, je plačnik davka upravičen do vračila davka. O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora plačnik davka nemudoma pisno obvestiti prejemnika dividend.
377. člen
(postopek v zvezi z obdavčenjem, ki velja v
zvezi s plačili obresti in plačili uporabe
premoženjskih pravic med povezanimi
družbami iz različnih držav članic EU)
(1) Vlogo iz desetega odstavka 72. člena ZDDPO-2 vloži plačnik davka pri davčnem organu.
(2) Vloga iz desetega odstavka 72 člena ZDDPO-2 mora vsebovati:
- dokazilo o rezidentstvu družbe prejemnice za davčne namene oziroma potrdilo davčnih oblasti države članice EU, v kateri je družba prejemnica rezident za davčne namene, ali v kateri se poslovna enota nahaja, o obstoju poslovne enote;
- dokazilo o upravičenem lastništvu družbe prejemnice po četrtem odstavku 72. člena ZDDPO-2 ali o izpolnjevanju pogojev po petem odstavku 72. člena ZDDPO-2, ko gre za poslovno enoto;
- dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4.c točke prvega odstavka 72. člena ZDDPO-2;
- dokazilo o minimalni neposredni udeležbi po 2. točki prvega odstavka 72. člena ZDDPO-2 in obdobju udeležbe iz 3. točke prvega odstavka 72. člena ZDDPO-2;
- v primeru, ko se ali bi se lahko uporabil drugi odstavek 72. člena ZDDPO-2, dokazilo o specifikaciji zneska iz istega odstavka in uporabljeni metodi za določitev te specifikacije;
- pravno podlago za izplačilo (pogodbo).
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vloži za vsako izplačilo, ki temelji na drugi pogodbeni podlagi, posebej. Veljavnost dokazil, ki jih vsebuje vloga, je 12 mesecev od njihove izdaje.
(4) Davčni organ mora izdati dovoljenje iz desetega odstavka 72. člena ZDDPO-2 najpozneje tri mesece od vložitve vloge. Dovoljenje velja eno leto od izdaje.
(5) Če niso več izpolnjeni pogoji, da se davek ne odtegne, mora družba ali poslovna enota prejemnica nemudoma obvestiti družbo ali poslovno enoto plačnico. Obvestiti mora tudi davčni organ države družbe ali poslovne enote plačnice.
(6) Če je bil davek odtegnjen, pa so bili izpolnjeni pogoji, da se ne odtegne, se lahko pri davčnem organu uveljavlja vračilo odtegnjenega davka. Davčni organ lahko zahteva dokazila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Davčni organ mora vrniti preveč odtegnjeni davek v enem letu od prejema vloge za vračilo odtegnjenega davka in zahtevanih dokazil, če jih je upravičeno zahteval. Če se zahtevani davek ne vrne v tem obdobju, je prejemnik, družba ali poslovna enota, upravičena od poteka tega obdobja naprej do zamudnih obresti po stopnji iz 96. člena tega zakona.
394. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, določenim s tem zakonom (61., 270., 288., 318., 323., 326. in 385. člen);
2. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, s katerimi razpolaga (41. člen);
3. na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja, ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (69. člen);
4. na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navaja neresnične podatke (147. člen);
5. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
6. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (186. člen);
7. odtuji, poškoduje, uniči ali na kakšen drug način onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (187. člen).
395. člen
(hujši davčni prekrški posameznikov)
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen).
396. člen
(izjema od prekrška pri samoprijavi posameznika)
Ne glede na 1. točko 394. člena in 1. točko 395. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje oseba, ki je plačala davek na podlagi samoprijave v skladu s 63. členom tega zakona.
397. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
(1) Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji ali četrti odstavek 51. člena, 297., 356. do 369. člen);
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti in peti odstavek 57. člena, 283., 336., 352., 353., 374. člen);
3. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260., 285., 305., 317., 321., 325., 352., 353., 374. člen);
4. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (61., 303. in 315. člen);
5. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
6. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi v redu in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);
7. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena);
8. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);
9. ne navede davčne številke na davčni napovedi in obračunu davka (34. člen);
10. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
11. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (36. člen);
12. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način, ali če ne dokumentira posameznih sprememb elektronskih rešitev na predpisan način (38. člen);
13. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc (šesti odstavek 38. člena);
14. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (39. in 40. člen);
15. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
16. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (129. in 138. člen);
17. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navaja neresnične podatke (147. člen);
18. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
19. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (186. člen);
20. odtuji, poškoduje, uniči ali na kakšen drug način onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (187. člen);
21. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298. člena in sedmi odstavek 371. člena);
22. ne priglasi sprememb v zvezi z zemljišči, ki jih uporablja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (304. člen);
23. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (314. člen);
24. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način (337. člen);
25. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (349. člen);
26. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (350. in 351. člen);
27. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevka za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (352. in 353. člen);
28. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (372. člen);
29. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov iz prvega odstavka 375. člena tega zakona ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (375. člen);
30. ne predloži ali ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih predpisanih podatkov in dokumentacije o oblikovanju transfernih cen (382. člen).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
398. člen
(posebno hudi davčni prekrški)
(1) Z globo v višini 20 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša manj kot 400 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (10. člen, 297. člen, 356. do 369. člen);
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (352. člen).
(2) Z globo v višini 40 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša od 400 do 4.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (10. člen, 297. člen, 356. do 369. člen);
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (352. člen).
(3) Z globo v višini 60 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša več kot 4.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (10. člen, 297. člen, 356. do 369. člen);
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (10. člen);
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (352. člen).
(4) Z globo v višini 80 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo v višini 600 eurov se za prekrške iz drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(6) Z globo v višini najmanj 600 eurov se za prekrške iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
399. člen
(izjema od prekrška pri predložitvi davčnega
obračuna na podlagi samoprijave)
Ne glede na 1., 2. in 3. točko prvega odstavka ter drugi odstavek 397. člena in 398. člen tega zakona se za prekršek ne kaznuje zavezanec za davek, ki je plačal davek na podlagi samoprijave v skladu s 55. členom tega zakona.
400. člen
(davčni prekrški, ki jih storijo izvajalci plačilnega prometa)
(1) Z globo 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec plačilnega prometa, če:
1. odpre transakcijski račun pravnih oziroma fizičnih oseb brez predložitve davčne številke prosilca (1. točka prvega odstavka 37. člena);
2. izvrši predložen plačilni nalog kljub temu, da na njem ni navedene davčne številke nalogodajalca in drugih potrebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 37. člena);
3. v predpisanem roku ne izvrši naloga za plačilo davka (3. točka prvega odstavka 37. člena);
4. davčnemu organu ne pošilja ali ne pošilja na predpisan način podatkov o transakcijskih računih oseb in o poslovanju preko transakcijskih računov (drugi odstavek 37. člena).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca plačilnega prometa.
407. člen
(izkazovanje davčnega odtegljaja v obračunu davčnega odtegljaja)
(1) V obračunu davčnega odtegljaja iz 57. člena tega zakona se davčni odtegljaj začne izkazovati individualno po davčnem zavezancu, za katerega plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj, najpozneje s 1. julijem 2008.
(2) Peti odstavek 337. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko se v skladu s prvim odstavkom tega člena davčni odtegljaj začne izkazovati individualno po davčnem zavezancu.
(3) 21. člen in tretji odstavek 31. člena tega zakona se začneta uporabljati s 1. julijem 2008.
412. člen
(prehodna določba za evidentiranje obsega in izračun
akontacije dohodnine od proizvodnje oljčnega olja)
(1) Do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka mora za določitev davčne osnove za proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka zavezanec za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti najpozneje do 30. junija leta, za katero se ta dohodek začne ugotavljati, davčnemu organu prijaviti parcelne številke oljčnih nasadov, uporabnike teh zemljišč ter površine teh nasadov, s katerih se pridelek uporabi za proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka.
(2) Vse nadaljnje spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena mora zavezanec za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za preteklih dvanajst mesecev letno sporočiti davčnemu organu najpozneje do 30. junija tekočega leta.
(3) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka, ki se kot večkratnik katastrskega dohodka oljčnih nasadov upošteva kot ocena dohodka od proizvodnje oljčnega olja v okviru kmečkega gospodinjstva, davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o površinah in parcelnih številkah oljčnih nasadov, kot so skladno s prejšnjim odstavkom tega člena evidentirane pri davčnem organu, in na podlagi katastrskega dohodka, kot je določen s predpisi o dohodnini, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija odmerja.
413. člen
(prehodne določbe v zvezi s
prenosljivimi dolžniškimi vrednostnimi papirji)
(1) Do vključno 31. decembra 2010 se za dolžniške terjatve iz drugega odstavka 325. člena tega zakona ne štejejo prenosljivi dolžniški vrednostni papirji:
ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali
za katere je prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom potrdil:
- pristojni organ po Direktivi evropskega parlamenta in Sveta 2001/34/ES o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji; ali
- odgovorni organ v državi, ki ni država članica EU.
(2) Kadar je prišlo do nadaljnje izdaje prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala država ali z njo povezani subjekt, ki deluje kot organ oblasti, ali katerega vlogo priznava mednarodna pogodba na dan 1. marca 2002 ali po tem datumu, se celotna izdaja takšnih vrednostnih papirjev, ki obsega prvotno izdajo in vse nadaljnje izdaje, šteje za dolžniško terjatev.
(3) Kadar je prišlo do nadaljnje izdaje prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala oseba, ki ni oseba iz drugega odstavka tega člena, na dan 1. marca 2002 ali po tem datumu, se takšna nadaljnja izdaja šteje za dolžniško terjatev.
(4) Za povezani subjekt, ki deluje kot organ oblasti, ali katerega vlogo priznava mednarodna pogodba iz drugega odstavka tega člena, se štejejo subjekti v članicah EU in mednarodni subjekti, ki jih objavi minister, pristojen za finance.
(5) Ta člen ne posega v kakršne koli obveznosti, ki bi jih države članice EU prevzele glede na mednarodne subjekte iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Za povezan subjekt, ki deluje kot organ oblasti, ali katerega vlogo priznava mednarodna pogodba iz drugega odstavka tega člena, se šteje tudi subjekt, ki je ustanovljen v državi, ki ni država članica EU, in izpolnjuje naslednje pogoje:
1. se nedvomno šteje za javni subjekt v skladu z nacionalnimi merili,
2. je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira skupino dejavnosti, ki zagotavljajo predvsem netržno blago in storitve, namenjene za dobrobit skupnosti, in ki jih učinkovito nadzoruje osrednja državna uprava,
3. se redno in v večjem obsegu zadolžuje, in
4. država, v kateri je ustanovljen, lahko jamči, da ta subjekt ne bo uveljavljal predčasnega odkupa v primeru, kadar pogoji izdaje prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev vključujejo določbo, po kateri je subjekt dolžan investitorju zagotoviti nadomestilo za kakršen koli davek, odtegnjen od obresti v državi, v kateri je subjekt ustanovljen.
414. člen
(prehodna rešitev – definicija dohodka od
prihrankov iz 351. člena tega zakona)
Do vključno 31. decembra 2010 se v 4. točki prvega odstavka in v 1. točki osmega odstavka 347. člena tega zakona namesto »25%« uporablja »40%«.
415. člen
(začetek uporabe 335. člena)
331. člen tega zakona, ki se nanaša na odlog ugotavljanja davčne obveznosti v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, se prične uporabljati eno leto po uveljavitvi spremembe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih skladov.
| Zadnja sprememba: 12/07/2009 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |