Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2006-2111-0120
Številka: 00712-22/2007/10
Ljubljana, 31.05.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 123. redni seji dne 31.05.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O DRUŽBAH TVEGANEGA KAPITALA,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na sejah Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovala:
- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Janko Burgar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za
podjetništvo in konkurenčnost, Ministrstvo za gospodarstvo.
Dušan Hočevar
NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2006-2111-0120
PREDLOG ZAKONA O DRUŽBAH TVEGANEGA KAPITALA
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
1.1 Ocena stanja
1.1.1 Tvegani in zasebni lastniški kapital
Kljub številnim med seboj tudi različnim opredelitvam tveganega kapitala (ang. venture capital), ki so se pojavljale v preteklosti, danes vsebina pojma tveganega kapitala ni več sporna. Iz opredelitev tveganega kapitala s strani Evropske komisije1 in Evropskega združenja zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (EVCA)2 izhaja, da je tvegani kapital lastniški kapital, ki se vlaga v gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu, z namenom:
· financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital),
· financiranje razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
· financiranje nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).
Tvegani kapital je ožji pojem kot zasebni lastniški kapital (ang. private equity capital), ki je ravno tako lastniški kapital, ki se vlaga v gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu, vendar poleg tveganega kapitala zajema tudi nadomestni kapital (kapital, namenjen za nakup obstoječih lastniških deležev v gospodarskih družbah – ang. replacement capital) in odkupni kapital (nadomestni kapital, namenjen zagotovitvi kontrole nad gospodarsko družbo – ang. buyout capital).
Za tvegani kapital je značilno predvsem sledeče:
________________________
1 Zadnjo opredelitev lahko zasledimo v osnutku Smernic Skupnosti o državnih pomočeh in rizičnem kapitalu za majhna in srednje velika podjetja (Community Guidelines on state aid and risk capital to small and medium-sized enterprises).
2 Opredelitev tveganega kapitala lahko najdemo v slovarju EVCE (Glossary of EVCA): Professional equity co-invested with the entrepreneurov to fund an early stage (seed and start-up) or expansion venture. Offsetting the high risk the investor takes is the expectation of higher than average return on the investment.
· je relativno trajen: vlagatelj vlaga v podjetje, ne da bi želel takojšnje povračilo - gre za lastniško naložbo, zato vlagatelj zasleduje pridobitni namen predvsem z maksimiranjem vrednosti deleža in pravočasno prodajo deleža;
· pomoč pri upravljanju: vlagatelj nudi pomoč pri upravljanju družbe z namenom povečati donosnost svoje naložbe;
· višji donos: vlagatelj pričakuje donos, ki je precej višji, kot je pri financiranju podjetja z dolžniškim kapitalom;
· visoka stopnja potrpežljivosti: vlaganje tveganega kapitala ne prinaša takojšnjih donosov, temveč gre za naložbe s povprečnim trajanjem dveh do sedmih let.
1.1.2 Pomen tveganega kapitala za financiranje malih in srednjih podjetij
Nobenega dvoma ni, da je zagon in razvijanje malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) za vsako državo vitalnega pomena. MSP so namreč pogosto najbolj primeren okvir za realizacijo svežih in perspektivnih podjetniških idej ter okolje, v katerih se lahko preizkusijo, realizirajo ter unovčijo različne inovacije, ki so razvite v okviru univerzitetnih ter drugih raziskovalnih inštitucij. V primeru uspešnega razvoja pomenijo MSP možnost novega zaposlovanja, kar skupaj z drugimi posledicami uspeha MSP, ki imajo multiplikativen učinek, vpliva na gospodarski razvoj in rast BDP-ja in proračunskih prihodkov v državi.
Zagotovo je dejavnikov, ki vplivajo na razvoj MSP veliko. Vendar je v okviru te predstavitve potrebno izpostaviti predvsem dva:
· MSP potrebujejo za realizacijo podjetniških idej finančne vire. Ponavadi finančni vire zagotavljajo kar sami podjetniki iz svojih prihrankov. Ker pa takšno financiranje marsikdaj ne zadosti potreb po kapitalu (predvsem, če gre za visokotehnološke projekte), morajo MSP vire financiranja iskati v zunanjem okolju – na trgu. Pri tem pa se MSP soočajo s težavo, da dolžniških virov financiranja zaradi visokih tveganj, katerim so MSP izpostavljena, ni mogoče zagotoviti. Zagotavljanje ustreznih finančnih virov zato predstavlja eno izmed ključnih ovir za boljši razvoj segmenta MSP.
· MSP se predvsem v zgodnji fazi razvoja marsikdaj soočajo tudi s kadrovskim deficitom oz. s tem, da nimajo dovolj znanja, kako tudi iz organizacijskega in pravnega vidika realizirati svoje podjetniške ideje.
Tvegani kapital je torej lahko za MSP zelo pomemben vir finančnih sredstev. V primeru, da se zagotavlja preko institucij (družbe ali skladi tveganega kapitala), pa lahko pomeni tudi vir znanja, kako iz ekonomskega in pravnega vidika realizirati podjetniške ideje. Družbe tveganega kapitala lahko namreč podjetju, v katerega vlagajo tvegani kapital, nudijo tudi pomoč pri upravljanju oz. svetovanje v zvezi z realizacijo podjetniške ideje.
Neposredna pomoč pri financiranju in upravljanju MSP pa ni edina pozitivna posledica vstopa tveganega kapitala v MSP preko institucionalnih vlagateljev. Raziskave namreč kažejo, da vstop tveganega kapitala v MSP tudi posredno poveča možnost uspeha MSP. Na to vplivata predvsem dejstvi, da je institucionalni vlagatelj pripravljen vložiti tvegani kapital le v MSP z dobro izdelano poslovno strategijo in da je poslovodstvo ves čas soočeno s pričakovanju vlagatelja po tem večjih donosih, kar je nedvomno pomemben motivacijski element. Navedeno potrjuje npr. študija Združenja National Venture Capital Association (dalje NVCA) iz leta 2004 z naslovom »Koristi tveganega kapitala za ameriško gospodarstvo«, v katero je bilo vključenih več kot 20.000 podjetij za obdobje 1970- 2003. Ugotovili so, da igra tvegani kapital v ZDA v zadnjih letih pomembno vlogo pri zaposlovanju, rasti prodaje in tehnološkem razvoju podjetij. Podjetja v katerih je prisoten tvegani kapital so v letu 2003 zaposlovala 10 milijonov ljudi (9,4 odstotka zaposlenih v privatnem sektorju), ki so ustvarili v dolarjih 1,8 trilijona prihodkov (9,6 odstotka privatnega sektorja). V obdobju 2000-2003 se je v teh podjetjih povečala zaposlenost za 6,5 odstotka, medtem ko je v ostalih delih privatnega sektorja padla za 2,3 odstotka. Prav tako se je povečala prodaja za slabih 12 odstotkov, ko je v preostalih delih privatnega sektorja porasla za 6,5 odstotka. Podatki iz študije tudi kažejo, da so mala podjetja, ki imajo v strukturi financiranja prisoten tvegani dvakrat hitreje rasla od tistih, ki ga nimajo.
Ugotovimo lahko, da predstavlja tvegani kapital v razmerju do nadomestnega in odkupnega kapitala, ki poleg tveganega kapitala tvorita zasebni lastniški kapital (private equity), z vidika potreb MSP precej pomembnejši finančni vir. Tvegani kapital namreč per se predstavlja nova sredstva za razvoj podjetja, medtem ko zasebni lastniški kapital brez tveganega kapitala teh sredstev neposredno ne zagotavlja. To seveda ne pomeni, da zasebni lastniški kapital za razvoj gospodarstva ni pomemben. Nasprotno, tudi ta kapital marsikdaj predstavlja nove možnosti za razvoj že obstoječih podjetij, ki lahko z vstopom novega lastnika pridobijo nov razvojni zagon. Vendar razlike kljub temu ostajajo, zato je smiselno, da davčne vzpodbude za investicije tveganega kapitala niso enake davčnim vzpodbudam za investicije nadomestnega in odkupnega kapitala (ki poleg tveganega kapitala tvorita zasebni lastniški kapital).
1.1.3 Stanje v Sloveniji
Zagotavljanje ustreznih finančnih virov torej predstavlja eno izmed ključnih ovir za boljši in hitrejši razvoj segmenta malih in srednjih podjetij, ki v primerjavi z večjimi podjetji praviloma težje dostopajo do zunanjih virov financiranja. Med komercialnimi oblikami financiranja, ki so na voljo MSP v Sloveniji, še vedno prevladujejo klasični dolžniški instrumenti financiranja, pomen in obseg tveganega kapitala pa ostaja razmeroma skromen tako v absolutnem kot v relativnem merilu. Če za ilustracijo pogledamo podatke v Tabeli št. 1 o razmerju med obsegom naložb iz naslova tveganega kapitala in BDP, vidimo, da je Slovenija v evropskem kot tudi srednjeevropskem merilu na dnu lestvice.
Tabela št. 13: Prikaz razmerja med obsegom naložb iz naslova tveganega kapitala in BDP
1.2 Razlogi za sprejem zakona
Na podlagi zgornjih ugotovitev in primerjalno prave analize pod točko 3 in 4 lahko zaključimo, da Slovenija nujno potrebuje vzvode, ki bi vzpodbudili rast trga tveganega kapitala.
Država lahko vzpodbudi ustanavljanje in dejavnost družb tveganega kapitala predvsem tako, da:
· statusno pravno opredeli družbe (sklade) tveganega kapitala in določi omejitve v zvezi z delovanjem družb tveganega kapitala z namenom zagotoviti, da bo glavna dejavnost družba tveganega kapitala vlaganje tveganega kapitala v perspektivna MSP, ki niso sposobna pridobiti zadostnih virov financiranja na trgu;
· določi davčne olajšave, ki bodo vzpodbujale ustanavljanje in delovanje družb tveganega kapitala in investiranje vanje;
________________________
3 EVCA, 2004
· ustanovi družbo tveganega kapitala v lasti države ali pravnih oseb javnega prava, ki skupaj z zasebnimi investitorji investira v MSP, pri čemer tako družbo tveganega kapitala upravljajo zasebniki.
Neposreden razlog za sprejem Zakona o družbah tveganega kapitala (v nadaljevanju ZDTK) je določiti primerno pravnoorganizacijsko obliko, katere temeljni namen bo akumulacija sredstev s strani potencialnih dobro poučenih vlagateljev z namenom nalaganja teh sredstev v obliki tveganega kapitala v gospodarske družbe, s katerih vrednostni papirji se ne trguje na organiziranem trgu (zasebne gospodarske družbe).
Ureditev družb tveganega kapitala je pogoj za uveljavljanje posebnih (specialnih) davčnih olajšav, določenih z davčno zakonodajo, tako v zvezi z investicijami samih družb tveganega kapitala, kot tudi v zvezi z investicijami vlagateljev v družbe tveganega kapitala.
Prav tako je ureditev družb tveganega kapitala pogoj, da se lahko k investiranju tveganega kapitala vzpodbudi nekoga, ki ima razpoložljiva sredstva za investiranje tveganega kapitala in ki se zaveda tveganja takšnega investiranja, nima pa iz različnih razlogov interesa (npr. pomanjkanje znanja ali časa), da bi sam usmerjal svoje investicije. To pomeni, da bi se s pomočjo družbe tveganega kapitala določen del sredstev, ki bi se sicer investiral npr. v javne delniške družbe preusmeril v ustanavljanje novih družb ali dokapitalizacijo obstoječih družb in bi se s tem neposredno vzpodbudile nove zaposlitve, ipd. Pri tem se je treba zavedati, da je nalaganje tveganega kapitala stroškovno in časovno zahtevna dejavnost. Vlagatelji tveganega kapitala so namreč aktivni vlagatelji, ki ponavadi sodelujejo tudi pri upravljanju družb, v katera vlagajo svoj kapital in s tem vplivajo na donosnost svoje naložbe.
ZDTK pa bi seveda posredno zagotavljal tudi ustrezno pravnoorganizacijsko obliko za ustanavljanje mešanih (delno s strani države financiranih) družb tveganega kapitala.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1 Cilji
Cilji zakona o družbah tveganega kapitala so:
1. statusno pravno opredeliti družbe tveganega kapitala tako, da bodo nudile ustrezen pravnoorganizacijski okvir za akumulacijo prostih sredstev in distribucijo teh sredstev v obliki tveganega kapitala v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu (zasebne gospodarske družbe);
2. zagotoviti, da bo dejavnost družbe skladna za namenom družb tveganega kapitala, kar pomeni, da bo usmerjena predvsem v nalaganje, upravljanje in odsvajanje tveganega kapital;
3. zagotoviti, da bo družba tveganega kapitala pretežen del svojih sredstev nalagala v obliki tveganega kapitala;
4. zagotoviti ustrezen nadzor nad družbo tveganega kapitala in sicer z namenom zagotavljati, da bo družba tveganega kapitala predvsem v zvezi z opravljanjem dejavnosti in nalaganjem sredstev spoštovala določbe ZDTK, nadzor nad družbo tveganega kapitala se torej ne bi izvajal z namenom zaščititi investitorje.
2.2 Načela
Predlagatelj zakona je pri pripravi zakona izhajal iz potrebe po konsistentnosti ZDTK z obstoječim pravnim sistemom. Iz navedenega razloga zakon upošteva obstoječe pravne okvire in ureja samo vprašanja, ki specialne narave (lex specialis), kar pomeni, da je v zvezi z obstoječo zakonodajo uveljavljeno načelo subsidiarnosti. Tako se v zvezi z statusno pravnimi značilnostmi družb tveganega kapitala subsidiarno uporabljajo pravila Zakona o gospodarskih družbah, v zvezi z nadzorom na družbo tveganega kapitala pa Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o upravnem sporu..
V zvezi z določbami, ki se nanašajo na nadzor nad družbo tveganega kapitala zakon poizkuša uravnotežiti pravo razmerje med načelom učinkovitosti nadzora nad družbo tveganega kapitala in načelom ekonomičnosti poslovanja družb tveganega kapitala. Ti dve načeli namreč ponazarjata na eni strani interes države, da imajo status družbe tveganega kapitala in s tem davčne olajšave samo gospodarske družbe, ki večino svojih sredstev nalagajo v obliki tveganega kapital in interes samih družb tveganega kapitala, da v zvezi z nadzorom nad njimi niso obremenjene (npr. z stalnim poročanjem ipd.) čez mero, ki bi dejansko predstavljala ogrozitev ekonomičnosti poslovanja. Zavedati se je namreč potrebno, da bodo družbe tveganega kapitala obsežno omejevane že z samimi določbami, ki se nanašajo na njihovo dejavnost in nalaganje njihovih sredstev, zato bi dodatne nepotrebne omejitve kljub zagotovljenim davčnim olajšavam lahko odvrnile vlagatelje od namena ustanoviti družbo tveganega kapitala.
2.3 Poglavitne rešitve predloga zakona
2.3.1 Opredelitev tveganega kapitala
ZDTK pri opredeljevanju tveganega kapitala v 4. členu sledi opredelitvam tveganega kapitala s strani Evropske komisije in EVCE (več o tem pod točko 1.1). Za tvegani kapital je značilno, da za družbo v katero se vlaga vedno predstavlja nova sredstva. Pravno formalno to pomeni, da se tvegani kapital zagotavlja v obliki:
· povečanja osnovnega kapitala z vložki ali
· ustanovitve gospodarske družbe.
Navedeno definicijo tveganega kapitala zakon pedagoško pojasnjuje z določbo, da tvegani kapital niso naložbe v delnice, poslovne deleže in deleže pridobljene od obstoječih družbenikov gospodarske družbe. Zakon pa to definicijo dopolnjuje s tem ko določa, da tvegani kapital niso naložbe v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ali se je trgovalo na organiziranem trgu ali naložbe, katerih namen je saniranje gospodarskih družb.
Iz pravnega vidika manj pomembna je določba, ki pojasnjuje ekonomski pomen tveganega kapitala. Tako naj bi bil tvegani kapital namenjen:
· financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital),
· financiranju razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
· financiranju nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).
Smisel opredelitve ekonomskega pomena tveganega kapitala je poudariti enotnost definicije tveganega kapitala v ZDTK z definicijo, ki jo podaja Evropska komisija in EVCA, kar bo imelo večji pomen predvsem v zvezi z morebitnim pridobivanjem evropskih sredstev s strani državno – privatne družbe tveganega kapitala ustanovljene v skladu z določbami ZDTK.
ZDTK torej ne opredeljuje tvegani kapital, kot kapital vložen v podjetja v določeni gospodarski panogi (npr. visokotehnološke panoge), kar odstopa od laičnega pojmovanja tveganega kapitala, kot kapitala, ki se vlaga v zvezi z določenimi gospodarskimi panogami. Razlog za to ni le opredelitev tveganega kapitala s strani Evropske komisije in EVCE, temveč tudi mnenje predlagateljev, da takšna opredelitev ne bi bila smiselna. Za državo je namreč bistveno, da se vzpodbuja investiranje novega kapitala, ki bo dejansko vedno povzročilo nove prihodke s strani MSP v katere se kapital investira. V katera podjetja bo družba tveganega kapitala investirala, pa je stvar njene svobodne odločitve. Glede na to, da družba tveganega kapitala teži k maksimiranju donosa v zvezi z naloženim kapitalom, je pričakovati, da bo izbirala predvsem naložbe v panoge z visoko dodano vrednostjo. Ni pa seveda izključeno, da ne bi bile možne tudi naložbe v podjetje, ki pripada panogi z nizko dodatno vrednostjo, vendar bi v takšnem primeru gotovo šlo za podjetje, ki ima potencial, ki bistveno odstopa od povprečja v panogi. Skratka, država zagotovo ni kompetentna za to, da bi profesionalne upravljavce premoženja usmerjala, kam vlagati, da bodo donosi tem večji. To pa seveda nikakor ne pomeni, da ne bo zadovoljen legitimen interes države, da se vlaga predvsem v panoge z visoko dodano vrednostjo. Družbo tveganega kapitala bo namreč k temu vodila preprosta težnja po tem večji donosnosti vloženega kapitala
2.3.2 Družba tveganega kapitala primarno kot gospodarska družba
2.3.2.1 Splošno
ZDTK predvideva, da bi bile družbe tveganega kapitala gospodarske družbe. Razlogi za to so predvsem narava delovanja družb tveganega kapitala, takšna rešitev je primerna z vidika konsistentnosti pravnega sistema, prav tako pa tudi primerjalno pravna analiza kaže, da je v tujini večina družb (skladov) tveganega kapitala ustanovljenih v obliki gospodarskih družb.
2.3.2.2 Utemeljitev iz vidika temeljnih značilnosti družb (skladov) tveganega kapitala (venture funds) ali družb oz. skladov zasebnega lastniškega kapitala (private equity funds)
Pri izbiri najprimernejše statusne oblike družbe tveganega kapitala je vsekakor pomembna narava dejavnosti oziroma značilnosti naložb družbe.
Družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala se ukvarjajo z nalaganjem lastniškega kapitala v družbe, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu. Družba tveganega kapitala tako precej težje izstopijo iz družbe, v katero nalagajo kapital (najbolj primerno možnost predstavljata prodaja deleža obstoječim lastnikom ali prodaja deležev s pomočjo vstopa na borzo - IPO), pri čemer trenutka izstopa praktično ni mogoče napovedati, saj je odvisen od več dejavnikov, to je predvsem od faze vstopa družbe tveganega kapitala v družbo, razvoja družbe in interesa tretjih vlagateljev za odkup deleža. Upravljavci družbe tveganega kapitala ravno tako v času ustanovitve družbe v večini primerov ne morejo natančno napovedati časa, ko bodo sredstva za naložbe potrebovali in natančne višine sredstev, ki jih bodo potrebovali za izvedbo naložb. Težko je tudi natančno opredeliti kvalifikacije, ki jih morajo imeti upravljavci teh skladov. Tu namreč štejejo predvsem njihove managerske izkušnje, predvsem z upravljanjem private equity skladov. Upravljavci družbe tveganega kapitala skoraj vedno tudi sami investirajo v družbo tveganega kapitala, s čimer povečajo svojo kredibilnost in zaupanje ostalih investitorjev.
Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da je nalaganje v družbotveganega kapitala zelo tvegana dejavnost, ki je namenjena predvsem profesionalnim vlagateljem, sposobnim, da sami zaščitijo svoje interese, zaradi česar načeloma ne potrebujejo varstva države. V zvezi z urejanjem razmerij med investitorji in upravljavci družbe tveganega kapitala je potrebno dopustiti veliko mero pogodbene svobode. Zato menimo, da je najbolj primerna statusna oblika družbe tveganega kapitala gospodarska družba.
Investitorji in upravljavci družbe tveganega kapitala bi lahko svobodno izbirali med pravnoorganizacijskimi oblikami osebnih družb ali kapitalskih družb.
Praktične izkušnje v drugih državah kažejo, da se največ družb tveganega kapitala oz. private eqiuty skladov ustanovi v obliki osebnih družb. Osebna družba je še posebej primerna za t. i. »close end« sklade, katerih značilnost je da je možen pristop k skladu le ob ustanovitvi sklada in da so ustanovljeni za določen čas, kar pomeni, da investitorji dobijo dokončno izplačan svoj delež šele z likvidacijo družbe. Prednost ustanavljanje družbe tveganega kapitala v obliki osebnih družb je v možnosti fleksibilnega financiranja. Tako se ponavadi investitorji v družbe tveganega kapitala na začetku zavežejo, da bodo na poziv upravljavca družbe tveganega kapitala vplačali vanjo določeno vsoto denarja. Ko se pokaže priložnost za primerno investicijo, upravljavec družbe tveganega kapitala vpokliče kapital, pri čemer se lahko kapital vpokliče v obdobju tudi več let. V povprečju se vpokliče le 80% kapitala, katerega so se investitorji zavezali vplačati. Na drugi strani podobno potekajo tudi izplačila kapitala investitorjem. Tudi ta lahko trajajo več let in so odvisna od dezinvestiranja same družbe tveganega kapitala. Ko se investitorjem izplačajo vsa sredstva, se družba tveganega kapitala likvidira.
V praksi so pogosti tudi t. i. »evergreen« skladi, ki se ponavadi ustanavljajo v obliki kapitalskih družb ali posebnih skladov. Za te sklade je značilno, da je možno pristopiti k skladu tudi po ustanovitvi in da so ustanovljeni za nedoločen čas. Prednost teh skladov je v večji stabilnosti, ki ima lahko za posledico nekoliko manjše tveganje za investitorje in manjše stroške v zvezi z upravljanjem sklada. Slabost teh skladov pa je v manjši fleksibilnosti pri financiranju, ki je nekoliko večja v začetni fazi delovanja sklada,4 manjša pa v kasnejši fazi, ko se npr. družbi tveganega kapitala začasno dezinvestira in presežka kapitala, ki ga ima začasno na voljo, ne more izplačati družbenikom. Prav tako je slabost družbe tveganega kapitala, ki so organizirani v obliki kapitalskih družb, da morajo investitorji sami iskati poti za izstop iz družbe. Navedeno slabost pa vendarle omili dejstvo, da je lažje razpolagati z deležem v kapitalskih družbah, kot z deležem v osebnih družbah, pri čemer pri kapitalskih družbah vedno obstaja možnost, da se odločijo za vstop na organizirani trg vrednostnih papirjev.
2.3.2.3 Utemeljitev iz primerjalno pravnega vidika
S primerjalno pravno analizo lahko ugotovimo, da je večina družb tveganega in zasebnega lastniškega kapitala (venture and private equity funds) ustanovljena v obliki gospodarskih družb. Tako je lahko avstrijska Mittelstandsfinanzierungs AG ustanovljena le v obliki delniške družbe, nemška Unternehmensbeteiligungsgesellschaft v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, komanditne družbe, delniške ali komanditne delniške družbe, švicarska Risikokapitalgesellschaft v obliki delniške družbe, itd. (več o tem v 5. poglavju gradiva).
V vseh navedenih državah in tudi v drugih državah se skladi tveganega in zasebnega lastniškega kapitala ustanavljajo izven posebnih oblik naštetih v 4. poglavju gradiva.
Tako so v Angliji ponavadi ustanovljeni v obliki »limited partnerschip«, v Nizozemski v obliki »Dutsch company with limited liability«, »Dutch limited partnership« ali »Dutch public company with limited liability«, v Nemčiji v obliki »Kommanditgesellschaft«, v Irski v obliki »limited partnerschip« in v ZDA v obliki »limited partnerschip«. Obstajajo pa tudi države, kjer je najbolj pogosta oblika teh skladov pravi sklad, kot posebna pravnoorganizacijska oblika.
_______________________
4 ZGD-1 določa, da morajo družbeniki d.o.o. ali delničarji d.d. pred ustanovitvijo družbe vplačati le 25% osnovnega vložka oziroma emisijskega zneska delnice.
2.3.2.4 Utemeljitev iz vidika konsistentnosti pravnega sistema
V pravnem sistemu je jasno opredeljena vloga gospodarskih subjektov, ki se bistveno loči od zavodov, zadrug, skladov in podobno. Le gospodarski subjekti so namenjeni aktivni vlogi na trgu, vse ostale oblike pa imajo vlogo drugotnega pomena, čeprav se izjemoma pojavljajo tudi na trgu.
Če želimo ustvariti pravno koherenten sistem, potem se je potrebno vključevati v obstoječe sisteme in ne ustvarjati posebne oblike organiziranih posebnih organizacijskih oblik, ki izstopajo iz celotnega sistema.
Če torej zasledujemo temeljna izhodišča, na katerih je grajen pravni sistem, kjer jasno ločimo sfero gospodarstva od sfere družbenih služb in sfere svobodnih poklicev, je razumljivo, da je tvegani kapital prisoten le na področju podjetništva oz. gospodarstva in zaradi tega menimo, da je najprimernejše, da se tvegani kapital pojavlja v organizacijskih oblikah gospodarskih družb.
Navedeno pa bi tudi pomenilo, da ne bi bilo potrebno v zakonu razreševati vrsto vprašanj, ki so sicer urejena v ZGD-1 ali v drugih predpisih, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb. Potencialni investitorji in upravljavci pa so dobro seznanjeni z značilnostmi gospodarskih družb, kar je precejšnja prednost teh pravnoorganizacijskih oblik.
2.3.3 Statusnopravne značilnosti družbe tveganega kapitala
2.3.3.1 Splošno
Družbe tveganega kapitala bi bile gospodarske družbe, zaradi česar bi zanje subsidiarno, če ZDTK ne bi določal drugače, veljale določbe ZGD-1 in drugih predpisov, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb.
2.3.3.2 Pravnoorganizacijska oblika družbe tveganega kapitala
Predlog ZDTK predvideva, da bo družba tveganega kapitala lahko ustanovljena v obliki dvojne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe in komanditne delniške družbe. Investitorjem in upravljavcem skladov bi tako dali možnost, da sami izberejo sebi najprimernejšo obliko družbe.
Pri odločanju za pravnoorganizacijsko obliko družbe tveganega kapitala bi se upoštevalo predvsem interesi investitorjev, pri čemer lahko ugotovimo, da ima povprečna družba tveganega kapitala v tujini naslednje značilnosti:
· sklad upravlja profesionalni upravljavec, ki tudi sam v družbo tveganega kapitala vloži kapital;
· število investitorjev ni večje od 15;
· prevladujejo institucionalni oziroma profesionalni investitorji;
· v zvezi z delovanjem družbe je zagotovljena fleksibilnost financiranja, kar pomeni da se sredstva v družbo vplačujejo na vpoklic, v zvezi s konkretnim projektom, prav tako pa se sredstva v primeru odprodaje deležev s strani družbe tveganega kapitala, v kratkem roku izplačujejo nazaj investitorjem;
· investitorji v družbo tveganega kapitala imajo zelo omejene možnosti izstopa iz družbe tveganega kapitala;
· investitorji v družbo tveganega kapitala za obveznosti družbe tveganega kapitala odgovarjajo le z premoženjem, ki so ga vložili vanjo;
· družba tveganega kapitala se ustanovi za določen čas, pri čemer se po tem času družba tveganega kapitala likvidira in preostala sredstva, ki niso bila izplačana že prej, razdeli med investitorje.
Mednarodna praksa kaže (več o tem v 3. in 4. poglavju gradiva), da je najprimernejša pravnoorganizacijska oblika družbe tveganega kapitala komanditna družba (Kommanditgesellschaft, limited partnership), ki jo upravlja edini komplementar – kapitalska družba (kar pomeni, da gre v skladu z 152. členom ZGD-1 za dvojno družbo. Prednosti komanditne družbe kot dvojne družbe so predvsem sledeče:
· Komanditna družba v obliki dvojne družbe je že v osnovi družba, ki omogoča, da eden od družbenikov (komplementar – kapitalska družba) opravlja vlogo upravljavca družbe, drugi družbeniki (komanditisti), ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem, pa v družbo prispevajo predvsem kapital, nimajo pa pravice voditi poslov družbe. Prav tako lahko kapital v družbo vloži tudi komplementar – upravljalec družbe tveganega kapitala, kar je v mednarodni praksi običaj, saj upravljalec s tem dokazuje ostalim investitorjem predanost k uspešnemu upravljanju družbe tveganega kapitala, s tem pa poveča zaupanje investitorjev vanjo. Zavedati se je namreč potrebno, da so investicije v družbo tveganega kapitala zelo tvegana naložba in da je eden glavnih dejavnikov, ki odloča ali se bo nek investitor odločil, da vloži svoja sredstva v družbo tveganega kapitala, ravno zaupanje v upravljavca.
· Komanditna družba je osebna družba, za katere je značilno, da so razmerja med družbeniki v ZGD-1 normirana z dispozitivnimi pravnimi pravili (137. člen ZGD-1). To pomeni, da so družbeniki pri urejanju pravnih razmerij med njimi svobodni. Komanditna družba lahko kot osebna družba, v zvezi s katero ni uveljavljen institut osnovnega kapitala, ponuja zelo velike možnosti fleksibilnega financiranja družbe tveganega kapitala, pri čemer je odločilna predvsem svoboda urejanja pogodbenih razmerij. Družba tako lahko sredstva v družbo vplačujejo na vpoklic v skladu z dogovorom v družbeni pogodbi. Podobno velja za izplačevanje sredstev, ki ni vezano na instituta bilančnega dobička in zmanjšanja osnovnega kapitala, kot to velja za kapitalske družbe.
Za ustanovitev družbe tveganega kapitala bi lahko bila primerna tudi pravnoorganizacijska oblika družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Prednost d.o.o. so predvsem sledeče:
· Družba z omejeno odgovornostjo je kapitalska družba, kjer družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Pri upravljanju družbe lahko posredno ali neposredno sodelujejo vsi družbeniki, pri čemer je igra določilno vlogo predvsem poslovni delež posameznega družbenika. Zaradi navedenega bi družba z omejeno odgovornostjo nudila primeren pravni okvir za družbe tveganega kapitala predvsem v primeru, če bi družbe tveganega kapitala ustanavljalo manjše število investitorjev, ki bi vsi želeli z svojim znanjem sodelovati tudi pri upravljanju družbe tveganega kapitala.
· Družba z omejeno odgovornostjo kljub dejstvu, da gre za kapitalsko družbo omogoča določeno fleksibilnost pri financiranju. Pogoj za to je, da se družbeniki odločijo za relativno nizek osnovni kapital. ZGD-1 namreč v zvezi z vplačilom kapitala v skladu z 4. odstavkom 475. člena ZGD-1 morajo družbeniki pred vpisom družbe v sodni register vplačati le četrtino osnovnih vložkov, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 eurov. Preostali del osnovnih vložkov lahko družbeniki vplačajo na vpoklic. Prav tako pa lahko družbeniki družbi dodaten kapital v skladu z 491. členom ZGD-1 zagotavljajo v obliki naknadnih vplačil, ki so določena v družbeni pogodbi in ki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži. Družbenikom se lahko kasneje vrnejo naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. S tem pa se vsaj delno zagotavlja fleksibilnost financiranja tudi pri dezinvestiranju družbe tveganega kapitala.
2.3.3.3 Upravljanje družbe tveganega kapitala
V zvezi z upravljanjem družbe tveganega kapitala ZDTK uveljavlja načelo zunanjega upravljanja. Družbo tveganega kapitala zastopa, vodi in opravlja vse njene posle druga gospodarska družba. Razlog za to je večja transparentnost poslovanja družbe tveganega kapitala, ki bo pomembna tako za investitorje v družbe tveganega kapitala, kot tudi za olajšan nadzor nad družbami tveganega kapitala. Družba tveganega kapitala namreč zaradi uveljavitve navedenega načela ne bo imela drugih stroškov, kot stroškov, ki bodo zajeti v računu, ki ga bo izstavila gospodarska družba, ki bo družbo tveganega kapitala upravljala. Prav tako bo družba tveganega kapitala sklepala le tiste pravne posle, ki bodo striktno usmerjeni v nalaganje in upravljanje določenih finančnih naložb. Investitorji v družbe tveganega kapitala bodo pri izbiri te gospodarske družbe svobodni.
Načelo ločenosti upravljanja je uveljavljeno tudi v tujini, saj je to pri komanditnih družbah (Kommanditgesellschaft, limited partnership), ki predstavljajo najprimernejšo (najpogostejšo) obliko za družbe tveganega kapitala, že privzeto. V primeru, da bo družba tveganega kapitala organizirana v obliki komanditne družbe, bo njen zakoniti zastopnik v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah komplementar.
2.3.3.4 Dejavnost družbe tveganega kapitala
Družba tveganega kapitala bo smela opravljati le tisto dejavnost in sklepati tiste pravne posle, ki bi bili povezani z njenim namenom – nalagati, upravljati in odsvajati tvegani kapital. Tako bo njena temeljna dejavnost nalaganje zbranega kapitala v obliki lastniških naložb v deleže drugih gospodarskih družb. Družba tveganega kapitala bo lahko tudi najemala posojila in dala pod tržnih pogojih gospodarskim družbam, v katerih bi bila udeležena s tveganim kapitalom, posojilo, poroštvo za posojilo ali t.i. »mezzanine kapital«5. Vsa dejavnost družbe tveganega kapitala bo usmerjena v pridobivanje dobička. Le takšna usmeritev bo namreč zagotavljala, da se bo tvegani kapital zares vlagal le v perspektivna podjetja oz. le v zvezi s perspektivnimi projekti, ki imajo potencial za razvoj. K temu cilju težijo tudi davčne olajšave uzakonjene v ZDDPO-2 in ZDoh-2 (poglavje 7), ki bodo udejanjene le v zvezi z dobičkonosnimi družbami tveganega kapitala.
2.3.3.5 Firma družbe tveganega kapitala
Firma družbe tveganega kapitala bi morala vsebovati v delu, ki označuje dejavnost gospodarske družbe, označbo »družba tveganega kapitala«. Prav tako bi morala označbo »družba tveganega kapitala« vsebovati tudi skrajšana firma. S tem bi se te družbe v pravnem prometu vedno ločevale od ostalih gospodarskih družb. Označbe »družba tveganega kapitala« po drugi strani ne bi smele kot del firme ali dodatek k firmi uporabljati gospodarske družbe, ki ne bi imela tega statusa.
_________________________
5 »Mezzanine kapital« je oblika dolžniškega kapital, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapital.
2.3.3.6 Sedež družbe tveganega kapitala
Iz 1. člena predloga ZDTK izhaja, da bi morale imeti družba tveganega kapitala poslovodstvo in sedež v Republiki Sloveniji. Menimo, da navedena določba ni v nasprotju s Pogodbo o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES) v smislu kršitve načela svobode ustanavljanja. Smisel družbe tveganega kapitala je namreč izključno v omogočanju določenih davčnih olajšav. Na področju davčne politike pa v smislu prava ES velja načelo avtonomije držav članic. Res je, da lahko države članice s posameznimi ukrepi davčne politike nedovoljeno posežejo tudi v načelo svobode ustanavljanja, vendar v tem primeru ne bi šlo za takšen ukrep.
Sodišče ES je tako v sodbi z dne 13. decembra 2005 v zadevi C-446/03, Marks & Spencer plc proti Davidu Halseyju (Her Majesty´s Inspector of Taxes) zavzelo stališče, da je lahko v davčnem pravu rezidentstvo davčnega zavezanca dejavnik, ki lahko upraviči nacionalna pravila, ki vsebujejo različno obravnavanje med davčnimi zavezanci rezidenti in davčnimi zavezanci nerezident, če ne gre za različno obravnavanje izključno zaradi rezidentstva.
V zvezi z ZDTK ne gre za različno obravnavanje izključno zaradi rezidentstva, temveč je zahteva po sedežu in poslovodstvu v RS utemeljena s potrebo po ustreznem nadzoru. Prav tako ne bi bilo mogoče in ne bi imelo nobenega smisla urejati poslovanje gospodarskih družb v tujini, saj so te pod jurisdikcijo tujih držav, gospodarska družba s sedežem v tujini pa tudi ni zavezanka za plačilo davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji.
2.3.3.7 Vložki v družbe tveganega kapitala
Minimalna vrednost udeležbe vlagatelja v družbi tveganega kapitala bi bila 50.000 evrov. Vložki bi morali biti vplačani v denarju in v rokih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
Smisel določanja najnižje vrednosti udeležbe je zagotoviti, da v družbo ne bi vlagali nepoučeni vlagatelji, s čemer bi se posredno izognili različnim možnim zlorabam malih vlagateljev. Ta cilj bo poleg določitve relativno visoke minimalne udeležbe na družbo tveganega kapitala udejanjen tudi z določbo 22. člena ZDTK, ki določa, da mora gospodarska družba k predlogu za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala predložiti tudi listino, na kateri vsak posamezen investitor v družbo tveganega kapitala z lastnoročnim podpisom potrjuje, da se zaveda tvegane narave naložbe v družbo tveganega kapitala.
Zahteva po vplačilih vložkov izključno v denarju je v skladu z naravo delovanja družbe tveganega kapitala.
2.3.4 Omejitev nalaganja sredstev
2.3.4.1 Obvezne naložbe družbe tveganega kapitala
Družba tveganega kapitala mora najmanj 50 odstotkov svojih sredstev nameniti za naložbe tveganega kapitala v MSP6. Nadaljnjih 30 odstotkov svojih sredstev mora družba tveganega kapitala nameniti za naložbe zasebnega lastniškega kapitala ali »mezzanine kapitala« ali za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom. Z ostalimi sredstvi lahko družba tveganega kapitala razpolaga v skladu z določbami 6. člena tega zakona.
Navedena struktura naložb tveganega kapitala predstavlja uresničitev več ciljev:
· družba tveganega kapitala bo večino svojih sredstev vlagala v obliki tveganega kapitala (50 do 100 odstotkov) v MSP.
· družba tveganega kapitala bo do 50 odstotkov svojih sredstev lahko nalagala v obliki zasebnega lastniškega kapitala ali posojil ali »mezzanine kapitala«. To ji bo med drugim omogočilo, da pri vstopu v že obstoječo zasebno družbo ne bo vezana le na dokapitalizacijo te družbe, temveč bo lahko odkupila tudi delež od obstoječih družbenikov in s tem omogočila izstop iz družbe s strani tistih neaktivnih družbenikov.
· DTK bo 20 odstotkov svojih sredstev lahko nalagala prosto, pri čemer bo vezana na 6. člen ZDTK, ki jo pri tem omejuje tako, da bo ta sredstva lahko nalagala v obliki lastniških deležev na drugih gospodarskih družbah in v obliki posojil družbam, na katerih je udeležena s tveganim kapitalom. Z določitvijo, da bo družba s 20 odstotkov svojih sredstev prosto razpolagala, se bo družbi tveganega kapitala omogočilo, da bo obdržala likvidnost in s tem možnost hitrega odziva na dobro poslovno priložnost. Sredstva, ki so naložena v obliki zasebnega lastniškega kapitala, so namreč izrazito nelikvidna. Upoštevajoč davčne olajšave, ki bodo uzakonjene v zvezi z ZDTK, predlagatelj meni, da določitev možnosti prostega razpolaganja z 20 odstotki sredstev, ne bo odločilen vzgib za ustanovitev družbe tveganega kapitala oziroma njene zlorabe. Kajti, če bi npr. družba tveganega kapitala s temi 20 odstotki sredstev dosegla ves dobiček, ki bi ga ustvarila, se vlagateljem ustanovitev ne bi izplačala, saj bi bil povprečen donos na celotna sredstva upoštevajoč davčne olajšave občutno nižji, kot če bi bila vsa sredstva naložena mimo strukture družbe tveganega kapitala.
____________________
6 MSP so v 2. členu ZDTK opredeljena kot podjetja ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov eurov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov eurov. Opredelitev je istovetna opredelitvi MSP iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 in Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004.
Denarna sredstva, ki jih ima družba tveganega kapitala v gotovini na blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu in jih nima naloženih ali vezanih, in s katerimi lahko družba prosto razpolaga, se ne upoštevajo pri izračunu navedene strukture naložb, kar zagotavlja, da družba tveganega kapitala v primeru nenadne večje prodaje deležev ne bi kršila zakonsko določeno strukturo sredstev. Glede nato, da družba tveganega kapitala s takimi sredstvi ne bo dosegala dobička, navedeno ne bi smelo biti sporno. Družbe tveganega kapitala bo namreč težila, da bo sredstva v čim krajšem času ponovno investirala ali da bo sredstva izplača družbenikom.
Glede na to, da bo družba tveganega kapitala v začetni fazi poslovanja zelo težko dosegla navedeno strukturo naložb, bo v prvem letu od ustanovitve prosta teh omejitev, pri čemer družba tveganega kapitala svojih sredstev, dokler ne bo poslovala v skladu z navedenimi omejitvami, ne bo smela vlagati v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ali se je trgovalo na organiziranem trgu. S tem se bo preprečila možnost zlorab statusa družbe tveganega kapitala v prvem letu poslovanja.
2.3.4.2 Dopustne naložbe tveganega kapitala
Namen družbe tveganega kapitala je, da se vzpodbudi širši krog podjetij, zato bo družba tveganega kapitala smela po treh letih obstoja vlagati tvegani kapital v določeno družbo samo, če v trenutku pridobitve vrednost vseh vložkov v družbo, vključno z danimi posojili ali poroštvi, ne bo presegala 25 odstotkov vrednosti bilančne vsote družbe tveganega kapitala.
Družba tveganega kapitala bo smela v prvem letu od prvega vložka tveganega kapitala v gospodarsko družbo, v tej gospodarski družbi dosegati največ 75 odstotkov glasovalnih pravic. S tem se bo preprečilo, da bi se družba tveganega kapitala ustanavljala z namenom ustanovitve prej določene gospodarske družbe.
V skladu z naravo tveganega kapitala je, da se vlaga za časovno omejeno obdobje, zato ZDTK omejuje lastniške naložbe kapital na največ 12 let.
2.3.5 Nadzorni organ
Nadzor družbe tveganega kapitala bi se izvajal z namenom zagotoviti, da bi družbe tveganega kapitala poslovale v skladu z ZDTK in s tem upravičile davčne olajšave, ki bi bile priznane v zvezi z naložbami tveganega kapitala preko družb tveganega kapitala.
Glede na namen nadzora in naravo družb tveganega kapitala bi nadzor opravljalo Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljevanju Ministrstvo).
2.3.6 Postopek nadzora
Nadzor bi bil sestavljen iz postopka podelitve statusa družbe tveganega kapitala, nadzora v času delovanja družbe tveganega kapitala in ukrepov v primeru nespoštovanja določb ZDTK: odredbe o odpravi kršitev, odločbe o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala, izrekanje denarnih glob.
Ministrstvu bi gospodarski družbi status družbe tveganega kapitala podelilo na predlog pred prvim vpisom v sodni register. Pogoj za podelitev statusa bi bil pravilno vložen in popoln predlog za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala in izpolnjevanje določb ZDTK v zvezi z njenimi statusno pravnimi značilnostmi. Družbi tveganega kapitala torej ne bi bilo treba ob ustanovitvi predložiti kakršnekoli listine, ki bi nakazovala njeno investicijsko politiko. Družbe tveganega kapitala so namreč pri določanju investicijske politike v okviru ZDTK svobodne in jo določajo glede na dogovor z investitorji. Varstvo investitorjev pa ni predmet ZDTK, niti nadzora nad družbo tveganega kapitala.
V času delovanja družbe tveganega kapitala bi Ministrstvo s pomočjo pooblaščenih oseb nadziralo, ali so statusno pravne značilnosti v skladu z ZDTK in predvsem, ali je investicijska politika v skladu z ZDTK. Ministrstvo bi lahko v primeru kršitev določb zakona družbi tveganega kapitala izreklo: denarno globo, odredbo o odpravi kršitev ali odločbo o odvzemu statusa. Ukrepi bi se izrekali glede na intenzivnost in naravo kršitev. Tako bi se lahko denarna globa in odredba o odpravi kršitev izrekla v vseh primerih kršitev, denarno globo in odločbo o odvzemu statusa pa bi Ministrstvo izreklo v primerih, če bi družba kršila določbe zakona o statusno pravnih značilnostih, če bi družba bistveno kršila določbe zakona glede investicijske politike in če družba ne bi ravnala v skladu z odredbo.
Pri Ministrstvu bi se vzpostavil register družb tveganega kapitala. Register bi se vodi v elektronski obliki in bi bil javen. V register bi se vpisovali sledeči podatki: firma in sedež družbe tveganega kapitala, datum pridobitve statusa družbe tveganega kapitala, datum prenehanja statusa družbe tveganega kapitala, datum vpisa sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra in firma ter sedež družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala V primeru, da je bila odločba o podelitvi ali odvzemu statusa družbe tveganega kapitala pravnomočno razveljavljena ali spremenjena, bi Ministrstvo temu primerno nemudoma uskladilo stanje v registru družb tveganega kapitala. Namen registra bi bil omogočiti državnim organom in širši javnosti, da pridobijo informacijo o tem, katera družba ima status tveganega kapitala.
V zvezi z vsemi postopki Ministrstva bi se subsidiarno uporabljale določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zagotovljeno bi bilo načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN
ZDTK ne bo imel neposrednih finančnih posledic na proračun. Sam zakon bo le odprl možnost ustanavljanja teh družb na prostem trgu. Subjekti, ki bodo pridobili status družbe tveganega kapitala, bodo lahko posledično uveljavljali davčne olajšave, predvidene v ZDDPO-2 in ZDoh-2 (poglavje 7), ki bodo udejanjene le v zvezi z dobičkonosnimi družbami tveganega kapitala.
Neposredna posledica za proračun bo nastala šele takrat, ko bo država ustanovila družbo tveganega kapitala. To gradivo bo moralo biti obravnavano na Vladi RS in bodo takrat ocenjene finančne posledice ter vpliv na državne pomoči.
4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
ZDTK ne bo imel neposrednih finančnih posledic na druga finančna sredstva, ampak bo odprl možnost zasebnim družbam ter jim omogočil spodbude pri vlaganju tveganega kapitala. Predlagani zakon je načeloma nevtralen z vidika državnega proračuna in drugih javnofinančnih sredstev. Negativnih posledic na javna finančna sredstva ne bo.
5. PRILAGOJENOST UREDITVE PRAVU EU
V okviru prava EU ne obstajajo predpisi, ki bi neposredno posegali področje ureditve statusa, delovanja in nadzora nad delovanjem družb tveganega kapitala.
Družba tveganega kapitala bo gospodarska družba, zato bodo zanjo veljale določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je usklajen s pravom EU.
V zvezi z ZDTK ne pride v poštev pravo EU, ki posega na področje investicijskih družb ali skladov. Upoštevati je namreč potrebno, da temeljna aktivnost družbe tveganega kapitala ne bo zbiranje sredstev z namenom nalaganja teh sredstev naprej v druge gospodarske družbe, temveč aktivno upravljanje svojih investicij (opravljanje dejavnosti gospodarskih družb).
6. PRIKAZ UREDITVE V ČLANICAH EU
6.1 Nizozemska
Družbe (skladi) tveganega in zasebnega lastniškega kapitala so na Nizozemskem njpogosteje ustanovljeni v obliki besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid (BV), ki je primerljiva z slovensko d.o.o., saj ima med drugim naslednje značilnosti:
· gre za družbo z omejeno odgovornostjo (limited liability partnership), kar pomeni, da družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo;
· minimalni osnovni kapital znaša 18.000 eurov;
· deleži se glasijo na ime, pri čemer so imetniki deležev zabeleženi v sodnem registru;
· z deleži BV se ne more trgovati na borzi;
· deleži brez glasovalnih pravic ne obstajajo;
Kot alternativna oblika za družbo tveganega kapitala se na Nizozemskem uporablja commanditaire vennootschap (CV), ki je primerljiva z slovensko komanditno družbo. Tudi CV mora imeti namreč tako družbenike, ki za obveznosti družbe odgovarjajo in jo tudi upravljajo kot tudi družbenike, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo in družbe ne upravljajo. Bistvena razlika med BV in k.d. po slovenskem pravu je, da CV ni pravna oseba. Ta značilnost pa ima na Nizozemskem pomembno prednost, CV je namreč s tem davčno transparentna oblika, kar med drugim pomeni, da ni zavezanka za plačilo davka od dobička.
Tako BV, kot CV nista podvržena pravilom, ki bi določala njuno dejavnost in investicijsko politiko, kar je posledica dejstva, da nimata priznanih posebnih davčnih olajšav. Že splošne davčne olajšave, ki se nanašajo na naložbe gospodarskih družb v druge gospodarske družbe so tako ugodne, da posebne davčne olajšave dejansko niso potrebne. V tem oziru Nizozemska predstavlja posebnost med evropskimi državami.
BV in CV prav tako pod določenimi pogoji nista podvrženi nadzoru nad investicijskimi skladi. Ti pogoji so sledeči:
· deleži v BC in CV se ne ponujajo več kot 100 potencialnim vlagateljem ali
· minimalna udeležba vlagateljev na BC in CV je 50.000 eurov ali
· BV in VC imajo naravo družbe tveganega kapitala, kar pomeni, da se aktivno vključujejo v upravljanje družb, v katere vlagajo.
6.2 Avstrija
V Avstriji je za družbe oz. sklade tveganega kapitala predvidena posebna oblika: Mittelstandsfinanzierung AG (MiFiG), ki ima naslednje značilnosti:
· gre za delniško družbo;
· osnovni kapital znaša minimalno 7,3 milijonov eurov;
· najmanj dve tretjini sredstev mora nalagati v domače družbe;
· 70 odstotkov sredstev mora naložiti v obrtno dejavnost (gewerbliche Betriebe);
· v posamezni družbi ima lahko največ 49 odstotni delež;
· v posamezno družbo lahko vloži največ 20 odstotkov sredstev.
V zvezi z Mittelstandsfinanzierung AG avstrijsko davčno pravo priznava občutne olajšave tako na nivoju vlaganja MiFiG v MSP, kot tudi na nivoju vlaganja vlagateljev v MiFiG.
Kot alternativna oblika za ustanavljanje družb (skladov) tveganega kapitala se v Avstriji uporablja Kommanditgesellschaft, ki je zelo podobno slovenski komanditni družbi. V zvezi z družbo tveganega kapitala, ustanovljeno v tej obliki, avstrijsko pravo ne pozna pravnih pravil zunaj HGB, ki ureja osebne družbe. Prav tako družbi tveganega kapitala v obliki komanditne družbe niso propoznane posebne davčne olajšave.
Nadzor nad MiFiGizvaja davčna uprava.
6.3 Luxemburg
V Luksemburgu je večina družb tveganega in zasebnega lastniškega kapitala ustanovljenih v obliki limited partnership, ki je davčno transparentna oblika.
Posebna pravnoorganizacijska oblika, ki jo Luxemburg predvideva za družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala je Société d'investissement à capital risque (SICAR).
SICAR ima naslednje temeljne značilnosti:
· gre za gospodarsko družbo, ki je lahko ustanovljena v obliki public limited company, private limited company, partnership limited by shares, co-operative society organized as a public limited company in v obliki limited partnership;
· minimalni osnovni kapital znaša 1 milijon eurov in mora biti v tem znesku vplačan najkasneje v roku 12 mesecev;
· v družbo lahko investirajo le profesionalni investitorji;
· deleži v drugih gospodarskih družbah morajo biti ovrednoteni v dobri veri upoštevajoč predvideno vrednost deležev ob prodaji;
· zagotovljena je zelo velika fleksibilnost financiranja z lastniškim kapitalom:
o družbeniki morajo pred ustanovitvijo družbe vplačati le 5% nominalnega zneska deleža;
o zagotovljena je fleksibilno izplačevanje kapitala družbenikom tako med poslovnim letom, kot po koncu poslovnega leta, tako je v razmerju z običajnimi gospodarskimi družbami olajšan nakup lastnih deležev, olajšano izplačilo dividend, ipd.
o družba ni dolžna oblikovati zakonskih rezerv;
Nadzor nad SICAR izvaja agencija z trg vrednostnih papirjev. Nadzor je manj obsežen kot nad klasičnimi investicijskimi skladi.
6.4 Združeno Kraljestvo
Najbolj pogosta uporabljena pravnoorganizacijska oblika za družbe tveganega kapitala v Združenem Kraljestvu je Limited Partnership, ki je primerljiva z slovensko komanditno družbo. Posebnost te oblike je, da je davčno transparentna, kar pomeni, da so dohodki obdavčeni le na nivoju družbenikov in ne na nivoju družbe.
Sicer pa Združeno Kraljestvo za prave sklade tveganega kapitala pozna posebno obliko, v zvezi s katero so priznane obsežne davčne olajšave. Gre za Venture Capital Trust (VCT), katere glavne značilnosti so sledeče:
· večino prihodkov mora dosegati iz naslova lastniških udeležb na drugih gospodarskih družbah;
· vsaj 70 odstotkov svojih sredstev mora imeti naloženih v obliki tveganega kapital in posojil v gospodarskih družbah, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu;
· vsaj 30 odstotkov teh sredstev mora biti v navadnih deležih;
· v posamezno družbo ne sme vložiti več kot 15 odstotkov svojih sredstev;
· v obračunskem obdobju v posamezno družbo ne sme biti investirano več kot £1 milijon;
· v posameznem obračunskem obdobju mora razdeliti vsaj 85 odstotkov prihodkov iz naslova investicij;
Delni nadzor v zvezi z delovanjem VCT izvajajo upravni organi pristojni za razvoj gospodarstva.
6.5 Španija
Španija za sklade tveganega kapitala predvideva dve obliki, v zvezi s katerimi so priznane pomembne davčne olajšave. Gre za Sociedades de Capital Riesgo (SCR) in Fondos de Capital Reisgo (FCR). SCR je javna družba z omejeno odgovornostjo (Public Limited Liability Company), FCR pa sklad brez pravne osebnosti, ki ga upravlja družba za upravljanje (Sociedades Gestoras de Entidades de Capital Reiesgo).
SCR in FCR sta podrejeni predvsem naslednjim pravilom:
· SCR mora imeti minimalni kapital v višini 1.200.000 eurov, FCR pa minimalna sredstva v višini 1.552.784 eurov;
· po preteku treh let od ustanovitve morata 60 odstotkov svojih sredstev investirat v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in ki niso finančne ali nepremičninske družbe, sredstva so lahko zagotovljena v obliki lastniškega ali dolžniškega kapitala;
· po preteku treh let od ustanovitve ne smeta investirati več kot 25 odstotkov svojih sredstev v posamezno družbo ali 35 odstotkov v družbe, ki so med seboj v razmerju povezanih družb;
· družbam v katere vlagata lahko nudita storitve svetovanja.
SCR in FCR sta nadzorovani s strani španske agencije za trg vrednostnih papirjev
6.6 Portugalska
Tudi Portugalska za sklade tveganega kapitala predvideva dve obliki, v zvezi s katerimi so priznane pomembne davčne olajšave. Gre za Sociedades de Capital de Risco (SCR) in Fundos de Capital de Risco (FCR). SCR je gospodarska družba, FCR pa sklad brez pravne osebnosti, ki ga upravlja družba za upravljanje.
Temeljne značilnosti SCR so sledeče:
· gre za anonimno delniško družbo, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice z nominalnimi zneski;
· minimalni osnovni kapital znaša 750.000 eurov;
· temeljna dejavnost SCR je pridobivanje deležev v družbah z dvignjenim potencialom rasti in valorizacije, preostala sredstva lahko vlaga v obliki finančnih instrumentov;
· dajanje posojil in garancij družbam, v katere se vlaga kapital;
· SCR sme v posamezno družbo vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev ali v skupino družb 35 odstotkov svojih sredstev;
· v posamezni družbi sme imeti delež največ 10 let.
Temeljne značilnosti FCR so sledeče:
· gre za sklad, katerega minimalni kapital znaša 1 milijon eurov;
· temeljna dejavnost FCR je pridobivanje deležev v družbah z dvignjenim potencialom rasti in valorizacije, preostala sredstva lahko vlaga v obliki finančnih instrumentov;
· dajanje posojil in garancij družbam, v katere se vlaga kapital;
· 50 odstotkov svojih sredstev mora naložiti v deleže družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu;
· FCR sme v posamezno družbo vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev ali v skupino družb 35 odstotkov svojih sredstev;
· v posamezni družbi sme imeti delež največ 10 let.
SCR in FCR sta nadzorovani s strani portugalske agencije za trg vrednostnih papirjev.
6.7 Nemčija
V Nemčiji so družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala najpogosteje ustanovljene v obliki komanditne družbe (Kommanditgesellschaft), kjer je edini družbenik, ki odgovarja za obveznosti družbe (komplementar) družba z omejeno odgovornostjo, ki družbo tudi upravlja.
Ureditev komanditne družbe v nemškem pravu je zelo podobna ureditvi slovenskem pravu. Temeljna razlika je v tem, da po nemškem pravu komanditna družba ni pravna oseba, kar ima zelo pomembno posledico na področju obdavčitve. Komanditna družba je namreč zaradi tega transparentna davčna oblika, kar pomeni, da se prihodki (dobički) obdavčujejo samo na nivoju družbenikov komanditne družbe. S tem pa je avtomatično odstranjena možnost dvojne obdavčitve (dohodek družbe se obdavči na nivoju družbe in družbenikov).
Nemško pravo pozna tudi posebno vrsto družb, katerih temeljna dejavnost je nalaganje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala. Gre za Unternehmensbeteiligungsgesellschaft, katere temeljne lastnosti so sledeče:
· družba je lahko ustanovljena v pravni obliki družbe z omejeno odgovornostjo, komanditne družbe, delniške ali komanditne delniške družbe;
· ustanovni kapital družbe mora znašati minimalno 1 milijon eurov;
· dejavnost družbe se mora nanašati predvsem na pridobivanje, imetništvo, upravljanje in odsvajanje zasebnega lastniškega kapitala, družba sme poleg tega tudi dajati posojila in garancije, najemati posojila, izdajati obveznice in hibridne obligacije;
· družba sme v posamezno družbo ali koncernsko povezane družbe vložiti največ 30 odstotkov svojih sredstev;
· družba ne sme vlagati v družbe, katerih bilančna vsota presega 250 milijonov eurov;
· družba sme največ 30 odstotkov svojih sredstev vložiti v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu;
· v posamezni družbi sme imeti delež največ 12 let;
· družba ne sme vlagati v družbo, ki je njena družba mati;
Nadzor nad družbami izvajajo pristojni organi deželne vlade.
6.8 Sklep
Ugotovimo lahko, da so družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala v analiziranih državah dokaj različno urejene.
V večini držav je največ družb (skladov) tvegane in zasebnega lastniškega kapitala ustanovljenih v obliki nereguliranih gospodarskih družb. V anglosaksonskem pravnem sistemu prevladuje pravnoorganizacijska oblika limited partnership, v germanskem pa komanditna družba. Obe obliki imata veliko skupnega. Tako pri obeh obstajata dve vrsti družbenikov (eni za obveznosti družbe odgovarjajo in družbo upravljajo, druge pa ne), kar omogoča ločeno upravljanje, prav tako pa gre za davčno transparentne oblike, kar pomeni, da se prihodki (dobički) obdavčujejo samo na nivoju družbenikov komanditne družbe. Te značilnost pa so tudi glavni vzrok za popularnost navedenih oblik.
Večina držav pozna tudi posebne oblike družb (skladov) tveganega in zasebnega lastniškega kapitala, ki so večinoma deležne posebnih davčnih olajšav. Te posebne oblike so največkrat ustanovljene v obliki gospodarske družbe (Avstrija, Luksemburg, Španija, Portugalska, Nemčija), možna pa je tudi ustanovitev v obliki skladov (Združeno Kraljestvo, Španija, Portugalska). Posebni družbe (skladi) tveganega in zasebnega lastniškega kapitala so pri delovanju vezani na različne omejitve v zvezi z nalaganjem svojih sredstev.
Tabela št. 2: Prikaz temeljnih značilnosti posebnih oblik družb (skladov) tveganega in zasebnega lastniškega kapitala v različnih evropskih državah
DRŽAVA | POSEBNA OBLIKA | STRUKTURA NALOŽB | NAJVEČJI DELEŽ V POSAMEZNI DRUŽBI | NADZORNI ORGAN |
Avstrija | Mittelstandsfinanzierung AG (gospodarska družba) | 70 odstotkov sredstev mora naložiti v obrtno dejavnost (gewerbliche Betriebe) | v posamezni družbi ima lahko največ 49 odstotni delež,
v posamezno družbo lahko vloži največ 20 odstotkov sredstev | davčna uprava |
Luksemburg | Société d'investissement à capital risque – SICAR (gospodarska družba) | / | / | agencija za trg vrednostnih papirjev |
Združeno Kraljestvo | Venture Capital Trust – VCT (sklad) | vsaj 70 odstotkov svojih sredstev mora imeti naloženih v obliki pravega tveganega kapital in posojil v gospodarskih družbah, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu | v posamezno družbo ne sme vložiti več kot 15 odstotkov svojih sredstev, v obračunskem obdobju v posamezno družbo ne sme biti investirano več kot £1 milijon | organi pristojni za razvoj gospodarstva |
Španija | Sociedades de Capital Riesgo – SCR (gospodarska družba) in Fondos de Capital Reisgo – FCR (sklad) | 60 odstotkov svojih sredstev mora investirat v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu | ne smeta investirati več kot 25 odstotkov svojih sredstev v posamezno družbo ali 35 odstotkov v družbe, ki so med seboj v razmerju povezanih družb | agencija za trg vrednostnih papirjev |
Portugalska | Sociedades de Capital de Risco – SCR (gospodarska družba) | pridobivanje deležev v družbah z dvignjenim potencialom rasti in valorizacije, preostala sredstva lahko vlaga v obliki finančnih instrumentov | sme v posamezno družbo vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev ali v skupino družb 35 odstotkov svojih sredstev, v posamezni družbi sme imeti delež največ 10 let | agencija za trg vrednostnih papirjev |
Fundos de Capital de Risco – FCR (sklad) | pridobivanje deležev v družbah z dvignjenim potencialom rasti in valorizacije, preostala sredstva lahko vlaga v obliki finančnih instrumentov, 50 odstotkov svojih sredstev mora naložiti v deleže družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu | sme v posamezno družbo vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev ali v skupino družb 35 odstotkov svojih sredstev, v posamezni družbi sme imeti delež največ 10 let | agencija za trg vrednostnih papirjev |
Nemčija | Unternehmens-beteiligungsgesellschaft (gospodarska družba) | sme največ 10 odstotkov svojih sredstev vložiti v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ne sme vlagati v družbe, katerih bilančna vsota presega 250 milijonov eurov | družba sme v posamezno družbo ali koncernsko povezane družbe vložiti največ 30 odstotkov svojih sredstev, v posamezni družbi sme imeti delež največ 12 let | pristojni organi deželne vlade |
Slovenija (predlog) | družba tveganega kapitala (gospodarska družba) | najmanj 80 odstotkov svojih sredstev mora nameniti za naložbe privatnega lastniškega kapitala, tveganega kapitala ali za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom, z ostalimi sredstvi lahko družba prosto razpolaga, v prvem letu od prvega vložka tveganega kapitala v gospodarsko družbo, lahko v tej gospodarski družbi dosega največ 75 odstotkov glasovalnih pravic | družba sme v posamezno družbo ali povezane družbe vložiti največ 25 odstotkov svojih sredstev, v posamezni družbi sme imeti delež največ 12 let | Ministrstvo za gospodarstvo |
7. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMELO SPREJETJE ZAKONA
ZDTK bo omogočil uveljavitev davčnih olajšav, ki so uzakonjene v ZDDPO-2 in ZDoh-2, in sicer v zvezi z naložbami pravnih oseb v družbe tveganega kapitala v 6. odst. 25. člena ZDDPO-2, v zvezi z naložbami družbe tveganega kapitala v MSP v 4. odst. 61. člena ZDDPO-2 in v zvezi z naložbami fizičnih oseb v družbo tveganega kapitala v 2. odst. 96. člena ZDoh-2.
Poudarimo naj, da gre za posebne, specialne olajšave, ki so v bistvu nadgradnja splošnih ugodnosti, ki jih dajeta navedena davčna zakona za vse zavezance.
II. BESEDILO ČLENOV
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja status in naložbe družb tveganega kapitala, ki imajo sedež in poslovodstvo v Republiki Sloveniji, ter nadzor nad njimi.
2. člen
(uporabljeni pojmi)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »povezane družbe« so povezane družbe po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe;
2. »organizirani trg« je organizirani trg vrednostnih papirjev po predpisih, ki urejajo trg vrednostnih papirjev;
3. »povezane osebe« so povezane osebe po predpisih, ki urejajo trg vrednostnih papirjev;
4. »bilančna vsota« je tista bilančna vsota, ki je izkazana v zadnji letni revidirani bilanci;
5. »vlagatelj oziroma vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj)« je družbenik oziroma družbenica, ki vlaga denarna sredstva v družbe tveganega kapitala;
6. »udeležba« je vložek v osnovni kapital ali v dvojno družbo ali naknadno vplačilo;
7. »mezzanin kapital« je oblika dolžniškega kapitala, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapital;
8. »majhna in srednje velika podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP)« so podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov.
3. člen
(družba tveganega kapitala)
Družba tveganega kapitala je gospodarska družba, ki ima status družbe tveganega kapitala in opravlja dejavnost v skladu z določbami tega zakona.
4. člen
(tvegani kapital)
(1) Tvegani kapital so lastniške naložbe v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki:
– povečanja osnovnega kapitala z vložki ali
– ustanovitve gospodarske družbe.
(2) Tvegani kapital se vlaga z namenom:
– financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital),
– financiranja razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
– financiranja nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).
(3) Tvegani kapital niso naložbe, katerih namen je saniranje gospodarskih družb.
2. STATUSNOPRAVNE ZNAČILNOSTI DRUŽBE TVEGANEGA KAPITALA
5. člen
(pravnoorganizacijska oblika)
(1) Družba tveganega kapitala je gospodarska družba po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, in je ustanovljena v pravni obliki dvojne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali komanditne delniške družbe.
(2) V ustanovitvenem aktu gospodarske družbe tveganega kapitala mora biti izrecno določeno, da je gospodarska družba družba tveganega kapitala.
6. člen
(dejavnost)
(1) Družba tveganega kapitala sme izključno z namenom pridobivanja dobička nalagati, upravljati in odsvajati tvegani kapital ter opravljati naslednje posle:
– nalagati razpoložljiva denarna sredstva v obliki lastniških deležev na drugih gospodarskih družbah,
– dati posojilo ali poroštvo ali mezzanin kapital po tržnih pogojih gospodarskim družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom,
(2) V ustanovitvenem aktu določena dejavnost družbe tveganega kapitala se mora smiselno nanašati na nalaganje, upravljanje in odsvajanje tveganega kapitala ter na posle, navedene v prvem odstavku tega člena.
7. člen
(upravljanje)
(1) Družbo tveganega kapitala zastopa, vodi in opravlja vse njene posle druga gospodarska družba (zakoniti zastopnik). Če je družba tveganega kapitala dvojna družba, ki je organizirana v obliki komanditne družbe, je njen zakoniti zastopnik komplementar.
(2) Družba, ki upravlja družbo tveganega kapitala, izvaja aktivno upravljanje vseh naložb družbe tveganega kapitala.
(3) Družba tveganega kapitala mora družbo, ki jo upravlja, določiti v ustanovitvenem aktu. Pravice in obveznosti med družbo tveganega kapitala in družbo, ki jo upravlja, se uredijo v pogodbi o upravljanju družbe tveganega kapitala.
(4) Če družba izgubi status družbe tveganega kapitala, mora v 60 dneh vložiti v sodni register spremembe ustanovitvenega akta, v katerih določbe o zastopanju prilagodi predpisom, ki urejajo gospodarske družbe.
8. člen
(firma)
(1) Firma družbe tveganega kapitala mora vsebovati v delu, ki označuje dejavnost gospodarske družbe, označbo »družba tveganega kapitala«.
(2) Skrajšana firma družbe tveganega kapitala mora vsebovati označbo »družba tveganega kapitala«.
(3) Označbo »družba tveganega kapitala« sme kot del firme ali dodatek k firmi uporabljati le gospodarska družba, ki ima v skladu z določbami tega zakona status družbe tveganega kapitala.
(4) Označba »družba tveganega kapitala« je lahko kot del firme ali dodatek k firmi vpisana v sodni register le, če se registrskemu sodišču predloži odločba o podelitvi statusa družbe tveganega kapitala.
(5) Če družba izgubi status družbe tveganega kapitala, mora v 60 dneh vložiti v sodni register predlog za spremembo firme, s katerim se firma družbe prilagodi določbam tega člena.
9. člen
(vložki v družbe tveganega kapitala)
Minimalna vrednost udeležbe vlagatelja v družbe tveganega kapitala je 50.000 eurov, udeležba mora biti vplačana v denarju .
10. člen
(letno poročilo in revizija)
(1) Za družbe tveganega kapitala, ki so organizirane kot majhne družbe po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, se v zvezi z dolžnostjo sestave in revidiranja letnega poročila uporabljajo pravila za srednje in velike kapitalske družbe.
(2) Revizija letnega poročila, ki jo opravi pooblaščeni revizor, se mora kot dodatek razširiti tudi na zahteve po določbah tega zakona. V dodatku mora revizor podati oceno, ali je družba tveganega kapitala vse poslovno leto delovala v skladu s tem zakonom.
(3) Pri opravljanju revizije sme pooblaščeni revizor opraviti tudi pregled poslovanja z družbo tveganega kapitala povezane osebe, če je to potrebno zaradi izpolnitve obveznosti po tem zakonu.
(4) Poslovno leto družbe tveganega kapitala mora biti enako koledarskemu letu.
3. NALOŽBE DRUŽBE TVEGANEGA KAPITALA
11. člen
(obvezne naložbe)
(1) Družba tveganega kapitala mora najmanj 50 odstotkov svojih sredstev nameniti za naložbe tveganega kapitala v MSP. Nadaljnjih 30 odstotkov svojih sredstev mora nameniti za naložbe lastniškega kapitala ali mezzanin kapitala v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu, ali za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom. Z ostalimi sredstvi lahko razpolaga v skladu z določbami 6. člena tega zakona.
(2) Pri izračunu strukture naložb v zvezi s prejšnjim odstavkom tega člena se ne upoštevajo denarna sredstva, ki jih ima družba tveganega kapitala naložena v:
– gotovini na blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
– depozitih pri bankah s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EU oziroma državi članici OECD,
– vrednostnih papirjih, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica EU oziroma država članica OECD.
(3) Družba tveganega kapitala je v prvem letu od ustanovitve prosta omejitev iz prvega odstavka tega člena. Če družba tveganega kapitala svojih sredstev v prvem letu ne vlaga v skladu s prvim odstavkom tega člena, jih ne sme vlagati v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje ali se je trgovalo na organiziranem trgu.
12. člen
(dopustne naložbe tveganega kapitala)
(1) Družba tveganega kapitala sme vlagati tvegani kapital v določeno družbo samo, če v trenutku pridobitve vrednost vseh vložkov v družbo, vključno z danimi posojili ali poroštvi, ne presega 25 odstotkov vrednosti bilančne vsote družbe tveganega kapitala. Udeležba s tveganim kapitalom v povezanih družbah velja kot udeležba s tveganim kapitalom v isti družbi.
(2) Družba tveganega kapitala je v prvih treh letih od ustanovitve prosta omejitev iz prvega odstavka tega člena.
(3) Družba tveganega kapitala sme v prvem letu od prvega vložka tveganega kapitala v gospodarsko družbo v tej gospodarski družbi dosegati največ 75 odstotkov glasovalnih pravic.
(4) Družba tveganega kapitala sme določen lastniški delež v drugi družbi obdržati v imetništvu dalj kot deset let, vendar ne več kot dvanajst let, če vrednost vseh tistih deležev, ki jih ima družba dalj kot deset let, ne presega 25 odstotkov bilančne vsote družbe tveganega kapitala.
13. člen
(posojila)
Družba tveganega kapitala sme dati posojilo ali poroštvo za posojilo ali mezzanin kapitale samo tisti družbi, v kateri je udeležena s tveganim kapitalom. Posojilo ali poroštvo ali mezzanin kapital sme biti dan samo do višine trikratne vrednosti vložka tveganega kapitala družbe tveganega kapitala v družbo.
4. PODELITEV IN ODVZEM STATUSA, NADZOR NAD DRUŽBO TVEGANEGA KAPITALA
4.1 Pristojnosti in sestava organov postopka
14. člen
(pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo)
Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) opravlja naloge organa nadzora po določbah tega zakona in odloča o podelitvi in odvzemu statusa družbe tveganega kapitala.
15. člen
(organ postopka)
(1) V postopku podelitve in odvzema statusa družbe tveganega kapitala je organ postopka komisija, ki jo sestavljajo predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) komisije in dva člana.
(2) Člane komisije imenuje minister, pristojen za gospodarstvo, za dobo petih let in so lahko imenovani ponovno.
(3) Komisija odloča o vseh zadevah, če zakon za posamezno zadevo ne določa, da o njej odloča predsednik komisije. Komisija odloča o ugovorih proti odredbam predsednika komisije.
(4) Predsednik komisije:
1. izdaja odredbe v postopkih nadzora;
2. odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo;
3. odloča o drugih vprašanjih, kadar zakon tako določa.
(5) Komisija ni pristojna za vodenja postopka v prekrškovnih zadevah. Postopek v prekrškovnih zadevah vodi pooblaščena oseba v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
4.2 Postopek odločanja ministrstva v posamičnih zadevah
4.2.1 Splošna določba
16. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Ministrstvo odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojno po tem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja ministrstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
4.2.2 Postopek do izdaje odločbe in odločanje
17. člen
(izjave strank)
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz 18. člena tega zakona lahko stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
18. člen
(odločanje)
Ministrstvo odloča brez naroka, razen če presodi, da je narok potreben za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev.
4.2.3 Odločbe
19. člen
(vrste odločb ministrstva)
Ministrstvo izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.
20. člen
(odločba)
(1) Z odločbo ministrstvo odloča o podelitvi in odvzemu statusa ter o drugih zadevah, za katere zakon ne določa, da se o njih odloča s sklepom oziroma odredbo.
(2) Odločba se izda pisno.
(3) Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
21. člen
(sklep)
(1) S sklepom odloča ministrstvo o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
4.3 Podelitev statusa družbe tveganega kapitala
22. člen
(predlog za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala)
(1) Gospodarska družba pridobi status družbe tveganega kapitala na podlagi pisnega predloga.
(2) Predlog za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala vložijo ustanovitelji.
(3) Družba mora vložiti predlog za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala pred vpisom družbe v sodni register.
(4) Predlogu je treba predložiti izvirnik oziroma overjeni prepis naslednjih listin:
- izvod ustanovitvenega akta,
- listino, na kateri vsak posamezen investitor v družbo tveganega kapitala z lastnoročnim podpisom potrjuje, da se zaveda tvegane narave naložbe v družbo tveganega kapitala.
(5) Gospodarska družba, ki je že vpisana v sodni register, ne more pridobiti statusa družbe tveganega kapitala.
(6) Vloga za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala je prosta takse.
23. člen
(podelitev statusa družbe tveganega kapitala)
(1) Ministrstvo podeli gospodarski družbi status družbe tveganega kapitala, če:
- so izpolnjene predpostavke iz 1. ter 5. do 9. člena tega zakona,
- je bil predlog za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala vložen v skladu z 22. členom tega zakona.
(2) Ministrstvo mora o predlogu za podelitev statusa družbe tveganega kapitala odločiti v petnajstih dneh od dneva prejema popolne vloge.
(3) Šteje se, da je gospodarska družba na podlagi izdane odločbe o podelitvi statusa pridobila status družbe tveganega kapitala z dnem vpisa družbe v sodni register.
4.4 Postopek nadzora nad družbami tveganega kapitala
24. člen
(opravljanje nadzora)
(1) Ministrstvo opravlja nadzor nad družbami tveganega kapitala:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil družb tveganega kapitala in drugih oseb, ki so po tem zakonu dolžne poročati ministrstvu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja družbe tveganega kapitala in
3. z izrekanjem ukrepov odredb o odpravi kršitev.
25. člen
(poročanje in obveščanje)
(1) Pri opravljanju nadzora lahko ministrstvo od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki so glede na namen posameznega nadzora pomembne za presojo, ali subjekt nadzora spoštuje določbe zakona oziroma na njegovi podlagi izdane predpise.
(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo zahteva tudi od oseb, ki se z subjektom nadzora štejejo za povezane osebe.
(3) Družba tveganega kapitala mora ministrstvo v osmih dneh obvestiti:
– o spremembi ustanovitvenega akta,
– o vpisih v sodni register,
– o spremembi pogodbe o upravljanju družbe tveganega kapitala,
– o sprejetem letnem poročilu.
(4) Družba tveganega kapitala ali z njo povezana oseba mora na zahtevo ministrstva in v roku, ki ga to določi, pisno posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvajanje drugih pristojnosti in nalog ministrstva po tem zakonu.
26. člen
(pooblaščena osebe za opravljanje pregleda poslovanja)
Pregled poslovanja subjekta nadzora opravi na podlagi naloga predsednika komisije pooblaščeni revizor ali druga strokovno usposobljena oseba, ki jo pooblasti minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
27. člen
(pregled poslovanja)
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi omogočiti pregled vseh evidenc, spisov in druge dokumentacije v skladu z namenom nadzora.
(2) Pri opravljanju nadzora sme pooblaščena oseba opraviti tudi pregled poslovanja z družbo tveganega kapitala povezane osebe, če je to potrebno za zagotovitev učinkovitosti nadzora.
(3) Člani uprave in zaposleni v družbi, ki upravlja družbo tveganega kapitala, morajo pooblaščeni osebi na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
(4) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi na njeno zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije dokumentacije in evidenc.
(5) Pooblaščena oseba mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ne ovira normalnega poslovanja subjekta nadzora, razen v tolikšni meri, kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom nadzora.
28. člen
(zahteva za pregled poslovanja)
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti subjektu nadzora vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko ministrstvo zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namen posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma pooblaščeni osebi ne bo omogočil opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 27. členu tega zakona.
(6) Ministrstvo lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
29. člen
(pogoji za opravljanje pregleda)
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko ta nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravi pregled poslovanja.
(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času, v katerem pooblaščena oseba ministrstva opravlja pregled poslovanja, prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo pooblaščene osebe ministrstva podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo ter evidencami, ki so predmet pregleda.
30. člen
(stroški opravljanja pregleda poslovanja)
Stroške pregleda poslovanja krije subjekt nadzora, če se na podlagi pregleda poslovanja ugotovijo kršitve tega zakona. V nasprotnem primeru stroške krije ministrstvo.
31. člen
(odredba o odpravi kršitev)
Kadar ministrstvo pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona oziroma pravil revidiranja, z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
32. člen
(vsebina odredbe)
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
1. določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
2. rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3. način odprave kršitve, kadar ministrstvo subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;
4. listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar ministrstvo subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
33. člen
(predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev)
Kadar ministrstvo ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžan voditi subjekt nadzora, oziroma obsežnejše kršitve pri poslovanju subjekta nadzora, lahko subjektu nadzora z odredbo naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.
34. člen
(ugovor zoper odredbo)
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko ministrstvo z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
35. člen
(razlogi za ugovor)
Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe;
2. če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana;
3. če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve;
4. če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo;
5. če bi bila izvršitev odredbe v nasprotju s prisilnimi predpisi;
6. če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero ministrstvo ni pristojno opravljati nadzor;
7. če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
36. člen
(vsebina ugovora)
(1) Ugovor mora obsegati:
1. navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
2. izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
3. razloge za ugovor;
4. druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku o nepopolnih vlogah, temveč ministrstvo pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
37. člen
(meje preizkusa odredbe)
Ministrstvo preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom, in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
38. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloča ministrstvo z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko ministrstvo ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.
(3) Ministrstvo ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če ministrstvo ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 35. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če ministrstvo ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5. ali 7. točke 35. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo ali jo spremeni. Ministrstvo pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
39. člen
(poročilo o odpravi kršitve)
(1) Subjekt nadzora mora v roku, določenem z odredbo, odpraviti ugotovljene kršitve in ministrstvu predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so kršitve odpravljene, izda ministrstvo odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.
4.5 Odvzem statusa družbe tveganega kapitala
40. člen
(odvzem statusa družbe tveganega kapitala)
(1) Gospodarska družba izgubi status družbe tveganega kapitala na podlagi odločbe o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala, ki se po uradni dolžnosti izda v naslednjih primerih:
– če družba ne izpolnjuje predpostavk iz 1., 5., 7., 8. in 9. člena tega zakona,
– če je družba huje kršila določbe 6. ter 11. do 13. člena tega zakona,
– če družba ni ravnala v skladu z odredbo, s katero ji je bila naložena odprava kršitev določb tega zakona.
(2) Ministrstvo lahko odvzame status družbe tveganega kapitala tudi na podlagi pisnega predloga za odvzem statusa, ki ga poda družba tveganega kapitala.
41. člen
(začetek postopka za odvzem statusa družbe tveganega kapitala po uradni dolžnosti)
(1) Ministrstvo začne postopek za odvzem statusa po uradni dolžnosti, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem statusa, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem statusa po uradni dolžnosti odloči ministrstvo z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka za odvzem statusa).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem statusa mora vsebovati:
1. opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bili razlog za začetek postopka,
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je ministrstvo zaključilo, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem statusa ministrstvo določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem statusa).
42. člen
(izjava o razlogih za odvzem statusa družbe tveganega kapitala po uradni dolžnosti)
(1) V izjavi o razlogih za odvzem statusa lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem statusa ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem statusa ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku o nepopolnih vlogah, temveč ministrstvo pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem statusa subjekt nadzora nima pravice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.
43. člen
(odločanje o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala)
(1) Ministrstvo mora odločiti o odvzemu statusa v 15 dneh od prejema izjave o razlogih za odvzem statusa oziroma od izteka roka za tako izjavo, če odloča o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala po uradni dolžnosti.
(2) Ministrstvo sme odločati o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala po uradni dolžnosti samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdalo odločbo o začetku postopka za odvzem statusa, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem statusa priložil subjekt nadzora.
(3) Če ministrstvo odloča o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala na podlagi predloga družbe tveganega kapitala, mora o odvzemu statusa odločiti v 15 dneh od prejema pisnega predloga za odvzem statusa.
44. člen
(ustavitev postopka)
Ministrstvo ustavi postopek za odvzem statusa po uradni dolžnosti, če:
1. na podlagi dokazov iz drugega odstavka 43. člena tega zakona ugotovi, da niso podani razlogi za odvzem statusa, ali
2. na podlagi dokazov iz drugega odstavka 43. člena tega zakona ugotovi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da niso podane okoliščine, zaradi katerih je izdalo odločbo o začetku postopka za odvzem statusa.
45. člen
(odločba o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala)
(1) Izrek odločbe o odvzemu statusa mora obsegati:
1. odločitev o odvzemu statusa, z označbo številke in datuma izdaje statusa,
2. firmo in sedež subjekta nadzora, ki mu je status odvzet,
3. opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem statusa,
4. dan, ko je družba tveganega kapitala izgubila status.
(2) Šteje se, da je gospodarska družba izgubila status družbe tveganega kapitala z dnem izdaje odločbe o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala.
(3) Odločba o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala je dokončna in izvršljiva.
(4) S pravnim poukom se subjekt nadzora pouči o učinkih odločbe, o njegovih dolžnostih iz četrtega odstavka 7. člena in petega odstavka 8. člena tega zakona ter o njegovi pravici do sodnega varstva.
(5) Družba tveganega kapitala po odvzemu statusa zanj ne more več zaprositi.
4.6 Register družb tveganega kapitala
46. člen
(register družb tveganega kapitala)
(1) Ministrstvo vodi register družb tveganega kapitala.
(2) Register se vodi v elektronski obliki.
(3) V register se vpisujejo naslednji podatki:
– firma in sedež družbe tveganega kapitala,
– firma in sedež družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala,
– datum pridobitve statusa družbe tveganega kapitala,
– datum prenehanja statusa družbe tveganega kapitala,
– datum vpisa sklepa o izbrisu družbe tveganega kapitala iz sodnega registra.
(4) Če je bila odločba o podelitvi ali odvzemu statusa pravnomočno spremenjena, ministrstvo temu primerno nemudoma uskladi stanje v registru in o tem obvesti Davčno upravo Republike Slovenije.
(5) Podatki v registru so javni.
(3) Ministrstvo mora vsaki osebi na njeno zahtevo izročiti izpis podatkov o posamezni družbi tveganega kapitala, vpisani v registru.
4.7 Postopek sodnega varstva
47. člen
(splošne določbe)
Za postopek sodnega varstva se uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu, če ni s tem zakonom drugače določeno.
48. člen
(organ postopka sodnega varstva)
Upravno sodišče Republike Slovenije sodi v zadevah iz tega zakona na sedežu sodišča v Ljubljani.
49. člen
(pravica do sodnega varstva proti odločbam)
(1) Proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1. proti odločbi, s katero ministrstvo odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
2. proti odločbi, s katero ministrstvo začne postopek za odvzem statusa družbe tveganega kapitala.
(2) Odločba iz 1. točke prvega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je ministrstvo izdalo, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo ministrstva.
(4) Odločba iz 2. točke prvega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu statusa družbe tveganega kapitala.
50. člen
(pravica do sodnega varstva proti sklepom)
(1) Proti sklepom ministrstva ni posebnega postopka sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, je dovoljeno začeti poseben postopek sodnega varstva proti tistim sklepom ministrstva, proti katerim je po splošnem upravnem postopku dovoljena posebna pritožba.
5. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(težje kršitve družb tveganega kapitala)
(1) Z globo od 10.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje družba tveganega kapitala, če:
1. jo v skladu s 7. členom tega zakona na podlagi pogodbe o upravljanju ne upravlja druga gospodarska družba;
2. minimalna udeležba vlagateljev v družbe tveganega kapitala v skladu z 9. členom tega zakona ni 50.000 eurov;
3. po preteku leta dni od dne ustanovitve struktura sredstev ni v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
4. v prvem letu od dne ustanovitve svojih sredstev ne vlaga v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona ali jih v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena vlaga v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje ali se je trgovalo na organiziranem trgu;
5. po preteku treh let od dne ustanovitve vlaga tvegani kapital v določeno družbo, pri tem pa v trenutku pridobitve vrednost vseh vložkov v družbo, vključno z danimi posojili ali poroštvi, presega 25 odstotkov vrednosti bilančne vsote družbe tveganega kapitala, pri tem da udeležba s tveganim kapitalom v povezanih družbah velja kot udeležba s tveganim kapitalom v isti družbi (prvi odstavek 12. člena);
6. v prvem letu od prvega vložka tveganega kapitala v gospodarsko družbo v tej gospodarski družbi dosega več kot 75 odstotkov glasovalnih pravic (tretji odstavek 12. člena);
7. obdrži določen delež tveganega kapitala v imetništvu dalj kot deset let, vendar ne več kot dvanajst let, če vrednost vseh tistih deležev, ki jih ima družba dalj kot deset let, presega 25 odstotkov bilančne vsote družbe tveganega kapitala (četrti odstavek 12. člena);
8. obdrži določen delež tveganega kapitala v imetništvu dalj kot dvanajst let (četrti odstavek 12. člena);
9. je posojilo ali poroštvo za posojilo ali mezzanin kapital dano v višini, ki presega trikratno vrednost vložka tveganega kapitala družbe tveganega kapitala v drugo družbo (13. člen).
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala, ki stori prekršek iz 1., 4., 5., 6., 7., 8. ali 9. točke prejšnjega odstavka.
52. člen
(lažje kršitve družbe tveganega kapitala)
(1) Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje družba tveganega kapitala, če:
1. v ustanovitvenem aktu nima izrecno določeno, da je gospodarska družba družba tveganega kapitala (drugi odstavek 5. člena);
2. v ustanovitvenem aktu nima določene dejavnosti, ki se smiselno nanaša na nalaganje, upravljanje in odsvajanje tveganega kapitala ter na posle, navedene v drugem odstavku 6. člena tega zakona;
3. v ustanovitvenem aktu nima določene družbe, ki jo upravlja (tretji odstavek 7. člena);
4. v primeru izgube statusa družbe tveganega kapitala v 60. dneh ne vloži v sodni register predloga za spremembo ustanovitvenega akta, s katerim določbe o zastopanju prilagodi predpisom, ki urejajo gospodarske družbe (četrti odstavek 7. člena);
5. firma družbe ne vsebuje v delu, ki označuje dejavnost gospodarske družbe, označbe »družba tveganega kapitala« ali če skrajšana firma družbe ne vsebuje označbe »družba tveganega kapitala« (prvi in drugi odstavek 8. člena);
6. v primeru izgube statusa družbe tveganega kapitala v 60 dneh ne vloži v sodni register predloga za spremembo firme, s katerim se firma družbe prilagodi določbam 8. člena tega zakona (peti odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala, če se ugotovi, da je družba storila enega ali več prekrškov iz 4. in 6. točke prejšnjega odstavka.
53. člen
(kršitve družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala)
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, ki upravlja družbo tveganega kapitala, če:
1. družba tveganega kapitala ne pripravi letnega poročila v skladu z 10. členom tega zakona;
2. v osmih dneh ne obvesti ministrstva o spremembah ustanovitvenega akta družbe tveganega kapitala ali o vpisih v sodni register ali o spremembi pogodbe o upravljanju družbe tveganega kapitala (tretji odstavek 25. člena);
3. na zahtevo ministrstva v roku in obliki, ki ju to določi, ne posreduje poročila in informacij o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvajanje drugih pristojnosti in nalog ministrstva po tem zakonu (četrti odstavek 25. člena);
4. onemogoča ministrstvu opravljanje nadzora po tem zakonu (27. in 29. člen).
(2) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
54. člen
(druge kršitve)
(1) Z globo od 500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni družba tveganega kapitala in uporablja označbo »družba tveganega kapitala« kot del firme ali dodatek k firmi (peti odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje z družbo tveganega kapitala povezana pravna oseba, če:
1. na zahtevo ministrstva v roku in obliki, ki ju to določi, ne posreduje poročila in informacij o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvajanje drugih pristojnosti in nalog ministrstva po tem zakonu (četrti odstavek 25. člena);
2. onemogoča ministrstvu opravljanje nadzora po tem zakonu (drugi odstavek 27. in 29. člen).
(3) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
6. KONČNA DOLOČBA
55. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu:
Predlagani člen določa vsebino zakona in poudarja, da smejo imeti družbe tveganega kapitala sedež in poslovodstvo v Sloveniji.
Navedena določba ni v nasprotju s Pogodbo o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES) v smislu kršitve načela svobode ustanavljanja. Smisel družbe tveganega kapitala je namreč izključno v omogočanju določenih davčnih olajšav, na področju davčne politike pa v smislu prava ES velja načelo avtonomije držav članic. Res je, da lahko države članice s posameznimi ukrepi davčne politike nedovoljeno posežejo tudi v načelo svobode ustanavljanja, vendar v tem primeru ne bi šlo za takšen ukrep.
Sodišče ES je tako v sodbi z dne 13. decembra 2005 v zadevi C-446/03, Marks & Spencer plc proti Davidu Halseyju (Her Majesty´s Inspector of Taxes) zavzelo stališče, da je lahko v davčnem pravu rezidentstvo davčnega zavezanca dejavnik, ki lahko upraviči nacionalna pravila, ki vsebujejo različno obravnavanje med davčnimi zavezanci rezidenti in davčnimi zavezanci nerezident, če ne gre za različno obravnavanje izključno zaradi rezidentstva.
V zvezi z ZDTK ne gre za različno obravnavanje izključno zaradi rezidentstva, temveč je zahteva po sedežu in poslovodstvu v RS utemeljena s potrebo po ustreznem nadzoru. Prav tako ne bi bilo mogoče in ne bi imelo nobenega smisla urejati poslovanje gospodarskih družb v tujini, saj so te pod jurisdikcijo tujih držav, gospodarska družba s sedežem v tujini pa tudi ni zavezanka za plačilo davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji, omogočanje uveljavitve davčnih olajšav z zvezi z nalaganjem tveganega kapitala preko posebnih gospodarskih družb, pa je glavni cilj ZDTK.
K 2. členu:
Predlagani člen pojasnjuje določene pojme, ki so v zakonu uporabljeni. Pri tem se v večini sklicuje na obstoječo zakonodajo oziroma predpise, s čimer se zagotavlja konsistentnost zakona z obstoječim pravnim sistemom. Opredelitev MSP je istovetna opredelitvi MSP iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 in Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004. To je pomembno iz razloga, če se izkaže, da bo potrebno ZDTK pri Komisiji ES notificirati kot dovoljeno obliko državne pomoči v skladu s 87(3)(c) PES.
K 3. členu:
Predlagani člen pojasnjuje, da je družba tveganega kapitala gospodarska družb, za katere se primarno uporabljajo določbe predlaganega zakona.
K 4. členu:
ZDTK pri opredeljevanju tveganega kapitala v 4. členu sledi opredelitvam zasebnega lastniškega kapitala in tveganega kapitala s strani Evropske komisije in EVCE (več o tem pod točko II/1.1.1). Tvegan kapital so lastniške naložbe v družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje in se ni trgovalo na organiziranem trgu ter se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja.
Za tvegan kapital je značilno, da za družbo v katero se vlaga vedno predstavlja nova sredstva. Pravno formalno to pomeni, da se tvegani kapital zagotavlja v obliki:
· povečanja osnovnega kapitala z vložki ali
· ustanovitve gospodarske družbe.
Iz pravnega vidika manj pomembna je določba 3. odst., ki pojasnjuje ekonomski pomen tveganega kapitala. Tako naj bi bil tvegani kapital namenjen:
· financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenski kapital),
· financiranju razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonski kapital),
· financiranju nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoj trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitveni kapital).
Smisel opredelitve ekonomskega pomena tveganega kapitala je poudariti enotnost definicije tveganega kapitala v ZDTK z definicijo, ki jo podaja Evropska komisija in EVCA, kar bo imelo večji pomen predvsem v zvezi z morebitnim pridobivanjem evropskih sredstev s strani državno – privatne družbe tveganega kapitala ustanovljene v skladu z določbami ZDTK.
ZDTK torej ne opredeljuje tvegani kapital, kot kapital vložen v podjetja v določeni gospodarski panogi (npr. visoko tehnološke panoge), kar odstopa od laičnega pojmovanja tveganega kapitala, kot kapitala, ki se vlaga v zvezi z določenimi gospodarskimi panogami. Razlog za to ni le opredelitev tveganega kapitala s strani Evropske komisije in EVCE, temveč tudi mnenje predlagateljev, da takšna opredelitev ne bi bila smiselna. Za državo je namreč bistveno, da se vzpodbuja investiranje novega kapitala, ki bo dejansko vedno povzročilo nove prihodke s strani MSP v katere se kapital investira. V katera podjetja bo družba tveganega kapitala investirala, pa je stvar njene svobodne odločitve. Glede na to, da družba tveganega kapitala teži k maksimiranju donosa v zvezi z naloženim kapitalom, je pričakovati, da bo izbirala predvsem naložbe v panoge z visoko dodano vrednostjo. Ni pa seveda izključeno, da ne bi bile možne tudi naložbe v podjetje, ki pripada panogi z nizko dodatno vrednostjo, vendar bi v takšnem primeru gotovo šlo za podjetje, ki ima potencial, da bi bistveno odstopalo od povprečja v panogi. Skratka, država zagotovo ni kompetentna za to, da bi profesionalne upravljavce premoženja usmerjala, kam vlagati, da bodo donosi tem večji. To pa seveda nikakor ne pomeni, da ne bo zadovoljen legitimen interes države, da se vlaga predvsem v panoge z visoko dodano vrednostjo. Družbo tveganega kapitala bo namreč k temu vodila preprosta težnja po tem večji donosnosti vloženega kapitala
K 5. členu:
Predlagani člen določa v kateri pravnoorganizacijski obliki bo lahko družba tveganega kapitala ustanovljena. Družba tveganega kapitala bo lahko ustanovljena v obliki dvojne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali komanditne delniške družbe. Investitorjem in upravljavcem skladov bi tako dali možnost, da sami izberejo sebi najprimernejšo obliko družbe.
Pri odločanju za pravnoorganizacijsko obliko družbe tveganega kapitala bi se upoštevalo predvsem interesi investitorjev, pri čemer lahko ugotovimo, da ima povprečna družba tveganega kapitala v tujini naslednje značilnosti:
· sklad upravlja profesionalni upravljavec, ki tudi sam v družbo tveganega kapitala vloži kapital;
· število investitorjev ni večje od 15;
· prevladujejo institucionalni oziroma profesionalni investitorji;
· v zvezi z delovanjem družbe je zagotovljena fleksibilnost financiranja, kar pomeni da se sredstva v družbo vplačujejo na vpoklic, v zvezi s konkretnim projektom, prav tako pa se sredstva v primeru odprodaje deležev s strani družbe tveganega kapitala, v kratkem roku izplačujejo nazaj investitorjem;
· investitorji v družbo tveganega kapitala imajo zelo omejene možnosti izstopa iz nje;
· investitorji v družbe tveganega kapitala za njene obveznosti odgovarjajo le z premoženjem, ki so ga vložili vanjo;
· družba tveganega kapitala se ustanovi za določen čas, pri čemer se po tem času likvidira in preostala sredstva, ki niso bila izplačana že prej, razdeli med investitorje.
Glede na navedene značilnosti delovanja družbe tveganega kapitala in glede na mednarodno prakso lahko sklepamo, da se bodo družbe tveganega kapitala ustanavljale predvsem v obliki komanditne družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, saj ti dve pravnoorganizacijski obliki nudita številne prednosti (več po točko II./2.3.3.2).
K 6. členu:
Družba tveganega kapitala bo smela opravljati le tisto dejavnost in sklepati tiste pravne posle, ki bodo povezani z njenim namenom – nalagati, upravljati in odsvajati tvegani kapital. Tako bo njena temeljna dejavnost nalaganje zbranega kapitala v obliki lastniških naložb v deleže drugih gospodarskih družb. Družba tveganega kapitala bo lahko tudi najemala posojila in dala pod tržnih pogojih gospodarskim družbam, v katerih bo bila udeležena s tveganim kapitalom, posojilo, poroštvo za posojilo ali t.i. »mezzanine kapital«.
Vsa dejavnost družbe tveganega kapitala bo usmerjena v pridobivanje dobička. Le takšna usmeritev bo namreč zagotavljala, da se bo tvegani kapital zares vlagal le v perspektivna podjetja oz. le v zvezi s perspektivnimi projekti, ki imajo potencial za razvoj. K temu cilju težijo tudi davčne olajšave uzakonjene v ZDDPO-2 in ZDoh-2 (poglavje 7), ki bodo udejanjene le v zvezi z dobičkonosnimi družbami tveganega kapitala.
K 7. členu:
V zvezi z upravljanjem družbe tveganega kapitala ZDTK uveljavlja načelo zunanjega upravljanja. Družbo tveganega kapitala zastopa, vodi in opravlja vse njene posle druga gospodarska družba. Razlog za to je večja transparentnost poslovanja družbe tveganega kapitala, ki bo pomembna tako za njene investitorje, kot tudi za olajšan nadzor nad njimi. Družba tveganega kapitala namreč zaradi uveljavitve navedenega načela ne bo imela drugih stroškov, kot stroškov, ki bodo zajeti v računu, ki ga bo izstavila gospodarska družba, ki jo bo upravljala. Prav tako bo družba tveganega kapitala sklepala le tiste pravne posle, ki bodo striktno usmerjeni v nalaganje in upravljanje določenih finančnih naložb. Investitorji v družbe tveganega kapitala bodo pri izbiri te gospodarske družbe svobodni. Družba tveganega kapitala bo morala družbo, ki jo upravlja, določiti v ustanovitvenem aktu. Pravice in obveznosti med obema se bodo uredile v pogodbi o upravljanju družbe tveganega kapitala, katere vsebino ZDTK ne določa. Bo pa potrebno pogodbo o upravljanju družbe tveganega kapitala predložiti k predlogu za pridobitev statusa. Ministrstvo bo namreč tudi na podlagi te pogodbe ugotovilo, ali bo v zvezi z upravljanjem družbe tveganega kapitala uveljavljeno načelo zunanjega upravljanja.
Načelo ločenosti upravljanja je uveljavljeno tudi v tujini, saj je to pri komanditnih družbah (Kommanditgesellschaft, limited partnership), ki predstavljajo najprimernejšo (najpogostejšo) obliko za družbe tveganega kapitala, že privzeto. V primeru, da bo družba tveganega kapitala organizirana v obliki komanditne družbe, bo njen zakoniti zastopnik v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah komplementar.
K 8. členu:
Predlagani člen se nanaša na firmo družbe tveganega kapitala in ima dvojni namen. Prvi je zagotoviti, da bo skozi firmo družbe tveganega kapitala jasno razvidno, da ima neka gospodarska družba status družbe tveganega kapitala. Po drugi strani pa je treba preprečiti, da bi gospodarska družba, ki nima statusa družbe tveganega kapitala navzven dajala videz, da ga ima.
Firma družbe tveganega kapitala bi zato morala vsebovati v delu, ki označuje dejavnost gospodarske družbe, označbo »družba tveganega kapitala«. Prav tako bi morala označbo »družba tveganega kapitala« vsebovati tudi skrajšana firma družbe tveganega kapitala. S tem bi se te družbe v pravnem prometu vedno ločevale od ostalih gospodarskih družb. Označbe »družba tveganega kapitala« po drugi strani ne bi smele kot del firme ali dodatek k firmi uporabljati gospodarske družbe, ki ne bi imela statusa družbe tveganega kapitala.
V primeru, da bi družba izgubila status družbe tveganega kapitala, bi morala v roku 60 dneh vložiti v sodni register predlog za spremembo firme, s katerim bi firmo družbe prilagodila določbam tega člena.
Neupoštevanje določb tega člena bi bilo sankcionirano z denarno globo.
K 9. členu:
Predlog člena določa način vplačila vložkov v družbo tveganega kapitala ter minimalno vrednost vložkov (udeležbe) v družbe tveganega kapitala.
Minimalna vrednost udeležbe vlagatelja v družbi tveganega kapitala bi bila 50.000 evrov. Udeležba bi morala biti vplačana v denarju in v rokih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
Smisel določanja najnižje vrednosti udeležbe je zagotoviti, da v družbo ne bi vlagali nepoučeni vlagatelji, s čemer bi se posredno izognili različnim možnim zlorabam malih vlagateljev. Ta cilj bo poleg določitve relativno visoke minimalne udeležbe na družbo tveganega kapitala udejanjen tudi z določbo 33. člena ZDTK, ki določa, da mora gospodarska družba k predlogu za pridobitev statusa predložiti tudi listino, na kateri vsak posamezen investitor v družbo tveganega kapitala z lastnoročnim podpisom potrjuje, da se zaveda tvegane narave naložbe v družbo tveganega kapitala.
Zahteva po vplačilih vložkov izključno v denarju je v skladu z naravo delovanja družbe tveganega kapitala.
K 10. členu:
Predlog člena vsebuje pravila o letnem poročilu družbe tveganega kapitala in revidiranju družbe tveganega kapitala, ki odstopajo od splošnih pravil v ZGD-1.
Namen je zagotoviti, da bi bile vse družbe tveganega kapitala podvržene reviziji in da bi bilo letno poročilo ter poslovne knjige vodene tako, da bo možno nad družbami tveganega kapitala opravljati ekonomičen in učinkovit nadzor, k čemur bi težil tudi način opravljanja revizije.
K 11. členu:
Predlog člena določa obvezno strukturo naložb družbe tveganega kapitala.
Družba tveganega kapitala bo najmanj 50 odstotkov svojih sredstev namenila za naložbe tveganega kapitala v MSP. Nadaljnjih 30 odstotkov svojih sredstev bo družba tveganega kapitala namenila za naložbe zasebnega lastniškega kapitala ali »mezzanine kapitala« ali za posojila družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom. Z ostalimi sredstvi bo lahko družba tveganega kapitala razpolagala v skladu z določbami 6. člena tega zakona.
Navedena struktura naložb tveganega kapitala predstavlja uresničitev več ciljev:
· družba tveganega kapitala bo večino svojih sredstev vlagala v obliki tveganega kapitala (50 do 100 odstotkov) v MSP.
· DTK bo do 50 odstotkov svojih sredstev lahko nalagala v obliki zasebnega lastniškega kapitala ali posojil ali »mezzanine kapitala«. To ji bo med drugim omogočilo, da pri vstopu v že obstoječo zasebno družbo ne bo vezana le na dokapitalizacijo te družbe, temveč bo lahko odkupila tudi delež od obstoječih družbenikov in s tem omogočila izstop iz družbe s strani tistih neaktivnih družbenikov.
· DTK bo 20 odstotkov svojih sredstev lahko nalagala prosto, pri čemer bo vezana na 6. člen ZDTK, ki jo pri tem omejuje tako, da bo ta sredstva lahko nalagala v obliki lastniških deležev na drugih gospodarskih družbah in v obliki posojil družbam, na katerih je udeležena s tveganim kapitalom. Z določitvijo, da bo družba s 20 odstotkov svojih sredstev prosto razpolagala, se bo družbi tveganega kapitala omogočilo, da bo obdržala likvidnost in s tem možnost hitrega odziva na dobro poslovno priložnost. Sredstva, ki so naložena v obliki zasebnega lastniškega kapitala, so namreč izrazito nelikvidna. Upoštevajoč davčne olajšave, ki bodo uzakonjene v zvezi z ZDTK, predlagatelj meni, da določitev možnosti prostega razpolaganja z 20 odstotki sredstev, ne bo odločilen vzgib za ustanovitev družbe tveganega kapitala oziroma njene zlorabe. Kajti, če bi npr. družba tveganega kapitala s temi 20 odstotki sredstev dosegla ves dobiček, ki bi ga ustvarila, se vlagateljem ustanovitev ne bi izplačala, saj bi bil povprečen donos na celotna sredstva upoštevajoč davčne olajšave občutno nižji, kot če bi bila vsa sredstva naložena mimo strukture družbe tveganega kapitala.
Denarna sredstva, ki jih ima družba tveganega kapitala v gotovini na blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu, depozitih pri bankah s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici EU oziroma državi članici OECD, vrednostnih papirjih, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica EU oziroma država članica OECD, in s katerimi lahko družba prosto razpolaga, se ne upoštevajo pri izračunu navedene strukture naložb, kar zagotavlja, da družba tveganega kapitala v primeru nenadne večje prodaje deležev ne bi kršila zakonsko določeno strukturo sredstev. Glede nato, da družba tveganega kapitala s takimi sredstvi ne bo dosegala dobička, navedeno ne bi smelo biti sporno. Družba tveganega kapitala bo namreč težila, da bo sredstva v čim krajšem času ponovno investirala ali da bo sredstva izplača družbenikom.
Glede na to, da bo družba tveganega kapitala v začetni fazi poslovanja zelo težko dosegla navedeno strukturo naložb, bo v prvem letu od ustanovitve prosta teh omejitev, pri čemer družba tveganega kapitala svojih sredstev, dokler ne bo poslovala v skladu z navedenimi omejitvami, ne bo smela vlagati v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ali se je trgovalo na organiziranem trgu. S tem se bo preprečila možnost zlorab statusa družbe tveganega kapitala v prvem letu poslovanja.
K 12. členu:
Predlog člena pozitivno opredeljuje dopustne naložbe družbe tveganega kapitala.
Namen družbe tveganega kapitala je, da se vzpodbudi širši krog podjetij, zato bo družba tveganega kapitala smela po treh letih obstoja vlagati tvegani kapital v določeno družbo samo, če v trenutku pridobitve vrednost vseh vložkov v družbo, vključno z danimi posojili ali poroštvi, ne bo presegala 25 odstotkov vrednosti bilančne vsote družbe tveganega kapitala.
DTK bo smela v prvem letu od prvega vložka tveganega kapitala v gospodarsko družbo, v tej gospodarski družbi dosegati največ 75 odstotkov glasovalnih pravic. S tem se bo preprečilo, da bi se družba tveganega kapitala ustanavljala z namenom ustanovitve prej določene gospodarske družbe.
V skladu z naravo tveganega kapitala je, da se vlaga za časovno omejeno obdobje, zato ZDTK omejuje naložbe tveganega kapital na največ 12 let.
K 13. členu:
DTK bi smela kot del svoje dejavnosti opravljati tudi dejavnost dajanja posojil, poroštev in mezzanine kapitala družbam, v katerih bi bila udeležena s tveganim kapitalom (6. člen predloga ZDTK).
Namen 13. člena je zagotoviti, da ne bo financiranje MSP s strani družbe tveganega kapitala s tveganim kapitalom samo simbolično, zato bo družba tveganega kapitala smela dati posojilo ali poroštvo samo do višine trikratne vrednosti vložka tveganega kapitala v to družbo.
K 14. členu:
Glavni cilj ZDTK je, da se bodo družbe tveganega kapitala ukvarjale predvsem z nalaganjem tveganega kapitala v MSP in s tem posredno vzpodbujale podjetništvo. Vzpodbujanje podjetništva je v skladu s 30. členom ZDU-1 predvsem naloga Ministrstva za gospodarstvo. Družbe tveganega kapitala bodo gospodarske družbe. Nadzor nad gospodarskimi družbami opravlja v skladu s 684. členom ZGD-1 predvsem Ministrstvo za gospodarstvo.
Navedeno so glavni razlogi, zakaj naj nadzor nad družbami tveganega kapitala opravlja Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljevanju Ministrstvo).
Pristojnosti Ministrstva so v skladu z namenom zakona odločanje o podelitvi in odvzemu statusa družbe tveganega kapitala in nadziranje izvajanja določb tega zakona.
K 15. členu:
Organ postopka je kolegijski organ - komisija, ki jo sestavljajo predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) komisije in dva člana. Razlog za navedeno je potreba po visoki strokovnosti organa postopka. Organ postopka bo namreč pri svojem delovanju zaradi vsebine le tega potreboval tako pravna, kot tudi ekonomska znanja. Nepomembno ni tudi dejstvo, da bodo imele odločitve organa postopka vsaj v finančnem smislu pomembne posledice, in sicer za državo, družbo tveganega kapitala, kot tudi za investitorje v družbe tveganega kapitala.
Predsednik komisije bo imel pri delovanju komisije poudarjeno vlogo, saj bo sam odločal o manj pomembnih vprašanjih v zvezi z nadzorom nad družbami tveganega kapitala oz. sprejemal odločitve (izdaja odredbe) zoper katere bo možen ugovor, o katerem bo odločala celotna komisija.
Komisija ni pristojna za vodenja postopka v prekrškovnih zadevah. Postopek v prekrškovnih zadevah vodi pooblaščena oseba v skladu z 49. členom Zakona o prekrških.
K 16. členu:
Določbe o postopku odločanja Ministrstva so prilagojene posebnim značilnostim zadev, v katerih je Ministrstvo pristojno odločati. Postopek odločanja Ministrstva je v posamičnih zadevah je urejen kot poseben tip upravnega postopka, kar pomeni, da se, če ni v tem zakonu drugače določeno, za postopek odločanja Ministrstva uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
Pri določitvi specialnih postopkovnih pravil predlog upošteva sledeče značilnosti zadev v katerih odloča Ministrstvo:
1. udeleženec postopka je vedno profesionalna oseba,
2. zaradi učinkovitega nadzora in možnosti zlorab davčnih olajšav mora biti hitrost postopka še posebej poudarjena.
K 17. členu:
Predlagani člen uveljavlja v postopku nadzora nad družbami tveganega kapitala načelo pismenosti, ki bistveno prispeva k hitrosti in ekonomičnosti postopka. S to določbo zakon deloma izključuje uporabo 141. člena ZUP, ki med drugim določa, da dajejo stranke svoje izjave praviloma ustno.
K 18. členu:
Predlagani člen z namenom pospešitve postopka v razmerju s 154. členom ZUP omejuje možnost razpisa naroka.
K 19. členu:
Predlagani člen določa vrste odločb, ki jih lahko v postopku nadzora nad družbami tveganega kapitala izdaja Ministrstvo.
K 20. členu:
Predlagani člen določa, kdaj Ministrstvo odloča z odločbo. Odločba mora biti ne glede na možne izjeme v zvezi z 210. in 211. členom ZUP vedno izdana pisno in mora biti vedno obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva (to so sklepi, zoper katere po ZUP ni možno vložiti pritožbe – 2. odst. 50. člena ZDTK). Zahteva po pisnosti in obrazložitvi izhaja iz dejstva, da imajo vse odločbe, ki jih izdaja Ministrstvo pomembne finančne posledice.
K 21. členu:
Predlagani člen pojasnjuje, kdaj Ministrstvo izdaja sklepe. Ti primeri se ne razlikujejo bistveno od primerov naštetih v 226. členu ZUP. Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva. Postopek sodnega varstva pa je dovoljeno začeti proti tistim sklepom Ministrstva, proti katerim je po splošnem upravnem postopku dovoljena posebna pritožba (2. odst. 50. člena ZDTK).
K 22. členu:
Gospodarska družba pridobi status družbe tveganega kapitala na podlagi predloga, ki ga vloži že pred vpisom v sodni register. Gospodarska družba v tem času sicer še nima pravne subjektivitete, vendar to ne pomeni, da ne obstaja. Za takšno družbo se namreč v skladu z 2. odst. 5. člena ZGD-1 uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. Smisel takšne rešitve je v tem, da se ne bi po nepotrebnem v sodni register vpisovale družbe, ki po vpisu zaradi različnih razlogov ne bi mogle pridobiti status družbe tveganega kapitala, investitorji pa so jih ustanovili izključno s tem namenom. Prav tako je treba upoštevati, da vpis gospodarske družbe v sodni register, katere statusnopravne značilnosti so prilagojene ZDTK, ne bi bil mogoče z vidika nespoštovanja določb ZGD-1.
Družba mora k predlogu za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala priložiti:
- akt o ustanovitvi (družbena pogodba ali status) iz katerega lahko ministrstvo razbere ali bo imela bodoča (glej 23. člen ZDTK) družba tveganega kapitala tiste statusno pravne značilnosti, ki jih zahteva ZDTK,
- listino, na kateri vsak posamezen investitor v družbo tveganega kapitala z lastnoročnim podpisom potrjuje, da se zaveda tvegane narave naložbe, katere namen je zagotoviti, da v družbo ne bi vlagali nepoučeni vlagatelji (kar se bo zagotavljalo tudi z določitvijo relativno visoke minimalne udeležbe na družbo tveganega kapitala - glej 9. člen ZDTK)
- izvod pogodbe o upravljanju, na podlagi katere bo Ministrstvo lahko ugotovilo ali bo uveljavljeno načelo ločenosti upravljanja.
Že obstoječa gospodarska družba, ki je že vpisana v sodni register ne more pridobiti statusa. Razlog za to so predvsem davčne olajšave v zvezi z dohodki investitorjev na podlagi udeležbe v družbi tveganega kapitala. Vsem investitorjem (fizičnim in pravnim osebam) se namreč priznavajo davčne olajšave v zvezi s kapitalskimi dobički doseženimi s prodajo deležev v družbi tveganega kapitala (ZDDPO-2 in ZDoh-2). Te davčne olajšave so seveda smiselne le v primeru, če je družba tveganega kapitala ves čas imetništva deleža imela status, ti dobički so namreč posledica poslovanja gospodarske družbe, ki je lahko usmerjeno v nalaganje tveganega kapitala v MSP (pri družbi tveganega kapitala temu je tako) ali pa tudi ne (pri družbah, ki niso od začetka družbe tveganega kapitala).
K 23. členu:
Ministrstvo podeli gospodarski družbi status, če ugotovi, da bodo z vpisom v sodni register statusnopravne značilnosti v skladu z ZDTK, da je uveljavljeno načelo ločenosti upravljanja in da je minimalna udeležba vlagateljev v skladu z ZDTK.
V skladu z načelom hitrosti postopka mora Ministrstvo o predlogu za podelitev statusa odločiti v roku petnajstih od dneva prejema popolne vloge.
Šteje se, da je gospodarska družba na podlagi izdane odločbe o podelitvi statusa pridobila status šele s pridobitvijo pravne subjektivitete, to je z dnem vpisa družbe v sodni register.
K 24. členu:
Predlagani člen določa način opravljanja nadzora Ministrstva nad družbami tveganega kapitala.
K 25. členu:
Predlagani člen predstavlja pravno podlago za pravico Ministrstva, da lahko pri opravljanju nadzora od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki so glede na namen posameznega nadzora pomembne za presojo, ali subjekt nadzora spoštuje določbe zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov. Te informacije pa lahko zahteva tudi od oseb, ki se s subjektom nadzora štejejo za povezane osebe, s čimer se zagotavlja učinkovitost nadzora.
O dejstvih, ki so za opravljanje učinkovitega nadzora izrazito pomembna (3. odst.) mora družba tveganega kapitala Ministrstvo obveščati ne glede na zahtevo.
K 26. členu:
Pregled poslovanja subjekta nadzora opravi na podlagi naloga predsednika komisije pooblaščen revizor ali druga strokovno usposobljena oseba, ki jo pooblasti minister pristojen za gospodarstvo (v nadaljevanju pooblaščena oseba). S tem se zagotavlja, da bo pregled poslovanja opravljala oseba z zadostno strokovno usposobljenostjo, ki je glede na naravo in morebitne pravne posledice pregleda nujno potrebna.
K 27. členu:
Predlagani člen določa pooblastila in pravice pooblaščene osebe, ki jih ima ta zaradi zagotavljanja učinkovitosti nadzora.
K 28. členu:
Predlagani člen določa obliko obveščanja subjekta nadzora o bodočem pregledu poslovanja, s čimer se zagotavlja učinkovitost in ekonomičnost pregleda.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Ministrstvo zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
Ministrstvo lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
K 29. členu:
Predlagani člen določa dolžnosti subjekta nadzora, ki jih mora ta izpolnjevati, da bi bil pregled poslovanja tem bolj hiter.
K 30. členu:
Predlagani člen določa, da stroške pregleda poslovanja krije Ministrstvo razen, če se na podlagi pregleda poslovanja ugotovijo kršitve tega zakona. V tem primeru stroške pregleda krije subjekt nadzora. S tem se zagotavlja ekonomičnost poslovanja družbe tveganega kapitala, ki je poleg zagotovljenih davčnih olajšav lahko pomemben dejavnik v zvezi z odločitvijo zasebnih investitorjev o ustanovitvi družbe tveganega kapitala.
K 31. členu
Predlagani člen določa možnost Ministrstva, da z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
K 32. členu:
Predlagani člen določa obvezne sestavine odredbe o odpravi kršitev, s katerimi se zagotavlja, da bo subjekt nadzora lahko pravilno in hitro izpolnil odredbo.
K 33. členu:
Predlagani člen določa, da lahko Ministrstvo kadar ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig, oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžan voditi subjekt nadzora, oziroma obsežnejše kršitve pri poslovanju subjekta nadzora, subjektu nadzora z odredbo naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene. S tem se olajša pregled poslovanja subjekta nadzora in zagotovi, da so bodo odredbe izvedle popolnoma.
K 34. členu:
Predlagani člen določa možnost vložitve ugovora zoper odredbe in učinke vloženega ugovora.
K 35. členu:
Predlagani člen omejuje razloge zaradi katerih je možno vložiti ugovor zoper odredbo. Razloge lahko razdelimo v tri skupine: kršitev določb materialnega zakona, kršitev določb postopka in zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
K 36. členu:
Predlagani člen z namenom pospešitve odločanja o ugovoru zoper odredbo določa vsebino ugovora ter omejuje možnost kasnejšega navajanja dejstev ter predlaganja dokazov. Prav tako se postopek pospešuje z določbo, da se ne uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku o nepopolnih vlogah, če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov.
K 37. členu:
Predlagani člen z namenom pohitritve postopka omejuje meje preizkusa odredbe.
K 38. členu:
Predlagani člen določa vrste pravnega akta, s katerim Ministrstvo odloči v zvezi z ugovorom. Prav tako določa kakšno odločbo naj Ministrstvo v posameznih primerih izda.
K 39. členu:
Predlagani člen določa dolžnost subjekta nadzora, da v zvezi z izdano odredbo o odpravi kršitev pripravi poročilo o odpravi kršitve, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene. Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so kršitve odpravljene, izda Ministrstvo odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.
K 40. členu:
Ministrstvo bi lahko v primeru kršitev določb zakona družbi tveganega kapitala izreklo: denarno globo, odredbo o odpravi kršitev ali odločbo o odvzemu statusa. Ukrepi bi se izrekali glede na intenzivnost in naravo kršitev. Tako bi se lahko denarna globa in odredba o odpravi kršitev izrekla v vseh primerih kršitev. Denarno globo in odločbo o odvzemu statusa pa bi Ministrstvo izreklo v primerih, če bi družba kršila določbe zakona o statusno pravnih značilnostih družbe tveganega kapitala, če bi družba bistveno kršila določbe zakona glede investicijske politike in če družba ne bi ravnala v skladu z odredbo, s katero bi ji bila naložena odprava kršitev določb zakona.
Odločbo o odvzemu statusa izda Ministrstvo zaradi navedenih razlogov po uradni dolžnosti.
Gospodarska družba lahko izgubi status tudi na podlagi pisnega predloga Ministrstvu, da se ji odvzame status.
K 41. členu:
Predlagani člen določa, da začne Ministrstvo postopek odvzem statusa po uradni dolžnosti z izdajo odločbe, ki mora vsebovati določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka, navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Ministrstvo zaključilo, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena, obrazložitev odločitve o začetku postopka. Namen teh določb je omogočiti subjektu nadzora učinkovit in hiter odgovor (izjava o razlogih za odvzem statusa) na odločbo. V odločbi o začetku postopka za odvzem statusa Ministrstvo določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem statusa)
K 42. členu:
Predlagani člen določa dolžnostno upravičenje subjekta, da odgovori na odločbo o začetku postopka za odvzem statusa po uradni dolžnosti (izjava o razlogih za odvzem statusa). V izjavi o razlogih za odvzem statusa lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem statusa ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi. Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem statusa ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku o nepopolnih vlogah, temveč Ministrstvo pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi. Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem statusa subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Namen teh določb je pohitritev postopka odločanja o odvzemu statusa, saj se med drugim tudi omejuje možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov.
K 43. členu:
Predlagani člen določa nadaljnje postopanje Ministrstva v postopku o odvzemu statusa. Pomembno je, da sme Ministrstvo odločati o odvzemu statusa po uradni dolžnosti samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdalo odločbo o začetku postopka za odvzem statusa, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem statusa priložil subjekt nadzora.
V primeru, da Ministrstvo odloča o odvzemu statusa na podlagi predloga družbe tveganega kapitala, mora o odvzemu statusa odločiti v roku 15 dni od prejema pisnega predloga za odvzem statusa.
K 44. člen:
Predlagani člen določa razloge za ustavitev postopka o odvzemu statusa.
K 45. členu:
Predlagani člen določa vsebino odločbe o odvzemu statusa ter učinke odločbe.
Šteje se, da je gospodarska družba izgubila status družbe tveganega kapitala z dnem izdaje odločbe o odvzemu.
K 46. členu:
Pri Ministrstvu bi se vzpostavil register družb tveganega kapitala. Register bi se vodi v elektronski obliki in bi bil javen. V register bi se vpisovali sledeči podatki: firma in sedež družbe tveganega kapitala, datum pridobitve statusa družbe tveganega kapitala, datum prenehanja statusa družbe tveganega kapitala, datum vpisa sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra in firma ter sedež družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala. V primeru, da je bila odločba o podelitvi ali odvzemu statusa družbe tveganega kapitala pravnomočno razveljavljena ali spremenjena, bi Ministrstvo temu primerno nemudoma uskladilo stanje v registru družb tveganega kapitala.
Namen registra bi bil omogočiti državnim organom in širši javnosti, da pridobijo informacijo o tem, katera družba ima status tveganega kapitala.
K 47. členu:
Določbe o postopku odločanja sodnega varstva zoper odločbe Ministrstva so prilagojene posebnim značilnostim zadev, v katerih je Ministrstvo pristojno odločati. Določbe ZDTK v zvezi s postopkom sodnega varstva so v razmerju z določbami Zakona o upravnem sporu lex specialis, kar pomeni, da se za postopek sodnega varstva uporabljajo določbe zakona o upravnem sporu, če ni s tem zakonom drugače določeno.
K 48. členu:
Upravno sodišče Republike Slovenije ima sedež v Ljubljani, sodi pa tudi na zunanjih oddelkih v Celju, Novi Gorici in Mariboru. Na zunanjih oddelkih sodi glede na prebivališče oziroma sedež tožnika, razen, če sodi v zadevah azila, varstva konkurence in v davčnih zadevah, v teh zadevah namreč vedno sodi na sedežu v Ljubljani (9. člen ZUS). Iz tega lahko sklepamo, da je upravno sodišče na sedežu v Ljubljani za sojenje v specialnih zadevah predvsem iz področja gospodarskega in davčnega prava, bolj usposobljeno kot zunanji oddelki sodišča.
Navedeno je tudi razlog, da sodi upravno sodišče v zadevah iz tega zakona na sedežu sodišča v Ljubljani.
K 49. členu:
Predlagani člen določa odločbe zoper katere ni mogoče neposredno začeti postopka sodnega varstva. Določa pa tudi, kako je mogoče zoper te odločbe posredno začeti postopek sodnega varstva.
K 50. členu:
Predlagani člen določa sklepe Ministrstva, zoper katere je mogoče začeti poseben postopek sodnega varstva. Poseben postopek sodnega varstva je mogoče začeti proti tistim sklepom Ministrstva, proti katerim je po splošnem upravnem postopku dovoljena posebna pritožba.
K 51. členu:
Predlagani člen določa težje kršitve zakona s strani družbe tveganega kapitala ter sankcije – globe zanje. Globe se glasijo na družbe tveganega kapitala in ne na družbo, ki jo bo upravljala zaradi tega, ker se pričakuje, da bodo imele koristi od morebitnih kršitev družbe tveganega kapitala in posredno tudi investitorji v družbe tveganega kapitala (npr. družba tveganega kapitala preko dovoljene meje kupuje deleže družb, katerih vrednosti papirji kotirajo na organiziranem trgu in v zvezi s tem dosega visoke dobičke).
V primeru kršitev določenih v tem členu bo lahko Ministrstvo izdalo tudi odredbo za odpravo kršitev in/ali začelo postopek o odvzemu statusa.
Z globo za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala, če se ugotovi, da je družba tveganega kapitala storila enega ali več prekrškov iz 1. in 4. do 9. točke prvega odstavka tega člena.
Višina predpisanih glob je primerna teži morebitnih kršitev.
Višina glob je v skladu s 17. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP).
K 52. členu:
Predlagani člen določa lažje kršitve zakona s strani družbe tveganega kapitala ter sankcije – globe zanje. V primeru kršitev določenih v tem členu bo lahko Ministrstvo izdalo tudi odredbo za odpravo kršitev in/ali začelo postopek o odvzemu statusa.
Z globo se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala, če se ugotovi, da je družba storila enega ali več prekrškov iz 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
Višina predpisanih glob je primerna teži morebitnih kršitev.
Višina glob je v skladu s 17. členom ZP.
K 53. členu:
Predlagani člen določa kršitve zakona s strani družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala ter sankcije – globe zanje.
Višina predpisanih glob je primerna teži morebitnih kršitev.
Z globo se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe, ki upravlja družbo tveganega kapitala, če se ugotovi, da je ta družba storila enega ali več prekrškov iz prvega odstavka tega člena.
Višina predpisanih glob je primerna teži morebitnih kršitev.
Višina glob je v skladu s 17. členom ZP.
K 54. členu:
Predlagani člen določa kršitve zakona s strani družbe, ki niso družbe tveganega kapitala in jih tudi ne upravljajo ter sankcije – globe zanje.
Višina predpisanih glob je primerna teži morebitnih kršitev.
Višina glob je v skladu s 17. členom ZP.
K 55. členu:
Predlagani člen določa dan začetka veljavnosti zakona (vacatio legis).
| Zadnja sprememba: 09/17/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |