Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Skupina poslank in poslancev
(prvopodpisani Milan Petek)
Ljubljana, 23.04.2008
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 in 69/04), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94) in 114. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02 in 60/04) vlagamo
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
POSLANKE IN POSLANCI:
1. Milan Petek
2. dr. Matej Lahovnik
3. Barbara Žgajner Tavš
4. Aleš Gulič
5. Sašo Peče
6. Miran Jerič
7. dr. Slavko Gaber
8. Boštjan Zagorac
9. dr. Mitja Slavinec
10. Geza Džuban
11. Miran Potrč
12. Samo Bevk
13. mag. Milan M. Cvikl
14. Matjaž Han
15. Franc Feri Horvat
16. Aurelio Juri
17. Bojan Kontič
18. Dušan Kumer
19. Darja Lavtižar Bebler
20. dr. Marko Pavliha
21. Breda Pečan
22. mag. Majda Potrata
23. mag. Anton Rop
24. Janko Veber
25. Zmago Jelinčič Plemeniti
26. Srečko Prijatelj
27. Bogdan Barovič
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI
I. UVOD
OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
1. Ocena stanja
S spremembo Zakona o dohodnini želimo zagotoviti socialno pravično olajšavo za reševanje stanovanjskega problema. V letu 2005 je bila uvedena olajšava za zmanjšanje letne davčne osnove rezidenta za plačane zneske za rešitev stanovanjskega problema z zgornjo omejitvijo do štiri odstotke letno. Kar pomeni, da je bila takratna olajšava progresivna olajšava, višji kot je bil osebni dohodek oz. davčna osnova davčnega zavezanca, večji je bil davčni prihranek. Vendar pa se je z Zakonom o dohodnini ta olajšava v letu 2007 ukinila, davčna reforma pa je prizadela okoli 104.000 davčnih zavezancev, ki so v letu 2006 uveljavljali takšno olajšavo. Zaradi tega menimo, da sedanja ureditev v dohodninski zakonodaji ni smiselna. Izenačevanje davčnih zavezancev, ki že imajo rešeno stanovanjsko problematiko in davčnih zavezancev, ki šele rešujejo svoj stanovanjski problem, je po našem mnenju nepravična .
2. Razlogi za sprejem zakona
S spremembo zakona bo uveljavljena olajšava v obliki zmanjšanja dohodnine oz. olajšava v obliki davčnega kredita, ki ne zmanjšuje letne davčne osnove, ampak zmanjšuje dejanski znesek davka, ki ga davkoplačevalec plača. Z uveljavitvijo zakona in znižanjem davka, bodo vsi davčni zavezanci lahko uporabili enak znesek davčnega kredita in bodo koristili enake ugodnosti davčnega kredita, ne glede na to ali so obdavčeni po stopnji 16% ali pa do 41%, torej bo znižanje davka enako za zavezance v nižjih in višjih davčnih razredih.
Predlagana sprememba Zakona o dohodnini poleg zmanjšanja dohodnine omogoča uvedbo še dodatnega zmanjšanja dohodnine za davčne zavezance, ki uveljavljajo znižanje davka za reševanje stanovanjske problematike, ob tem pa še vzdržujejo družinske člane. Za te davčne zavezance je stanovanjska problematika večja kot pa pri davčnih zavezancih, ki ne vzdržujejo družinskih članov. Tako se davčnim zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane po 115. členu Zakona o dohodnini, prizna dodatno znižanje davka.
Z Zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi so sicer uvedene subvencije, ki vsako leto pripadajo mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, če osebni prejemki na družinskega člana ne presegajo polovice povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu in vsaj en otrok ni šoloobvezen. Vendar je ta subvencija dovoljena le za mlade družine z dohodki na družinskega, ki niso višji od polovice povprečne plače. S predlagano spremembo Zakona o dohodnini, dodatno znižanje davka ni omejeno ne na osebne prejemke na družinskega člana in ne na mlado družino, saj je dodatno znižanje davka omogočeno za vse vzdrževane družinske člane. S tem so vključeni tudi nezaposleni zakonci po 115. členu Zakona o dohodnini, otroci do 18. leta, študentje, za delo nezmožni otroci oziroma vsi, ki izpolnjujejo pogoje vzdrževanega družinskega člana po 115. členu Zakona o dohodnini.
S predlogom zakona se spodbuja reševanje stanovanjske problematike tudi s hipotekarnimi krediti, saj bo povečan interes bank predvidoma pocenil hipotekarne kredite in tako bodo posojilojemalcu zmanjšani stroški najetja posojila ter znižana obrestna mera. Spodbujanje povpraševanja po hipotekarnih kreditih je pomembno za reševanje stanovanjske problematike, saj so hipotekarni krediti primerni za hitro reševanje stanovanjskega problema, poleg tega pa omogočajo daljše roke odplačevanja in najemanje višjih kreditov kot pri kreditih nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.
V tem predlogu zakona olajšava za rešitev stanovanjske problematike dodatno vključuje finančni najem nepremičnine za reševanje stanovanjske problematike. Za uveljavljanje znižanja davčne obveznosti oziroma znižanja dohodnine, se upošteva tudi finančni najem, pri katerem najemojemalec uporablja nepremičnino za rešitev svojega stanovanjskega problema, ob izteku pogodbe pa se po plačilu zadnjega obroka lastninska pravica od dajalca finančnega najema prenese na najemojemalca. Za rešitev stanovanjskega problema je takšna oblika vedno bolj pomembna. Nekateri ponudniki omogočajo sklenitev finančnega najema tudi zaposlenim za določen čas. Finančni najem je nujno potreben, saj rešuje stanovanjsko problematiko mladih, ker je večina mladih zaposlenih za določen čas in težko dobijo kredite, ko pa jih dobijo, so pa ti krediti dobijo za le tisti čas, ko imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Reševanje stanovanjskega problema mladih je še posebno pomembno za uresničevanje njihove pravice do stanovanja in za povečanje rodnosti kot enega izmed tako proklamiranih ciljev.
3. Cilji načela in poglavitne rešitve zakona
S tem zakonom se spodbuja povpraševanje po nakupu stanovanj. Sprememba Zakona o dohodnini bo omogočila cenejše financiranje hipotekarnih kreditov, stanovanjskih posojil nacionalne stanovanjske varčevalne sheme ali katerihkoli drugih kreditov za reševanje stanovanjske problematike vsem davkoplačevalcem za isti znesek. Predlagana sprememba Zakona o dohodnini vključuje v stanovanjsko olajšavo tudi finančni najem kot novo obliko financiranja gradnje ali nakupa stanovnj.
Z zakonom se bo zmanjšala akontacija dohodnine iz zaposlitve, akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti in akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti ter povečale neto plače davčnih zavezancev v primeru, da se odločijo za mesečno uveljavljanja znižanja dohodnine za reševanje stanovanjskega problema. S tem bodo posojilojemalci, ki rešujejo stanovanjsko problematiko, lahko uporabljali znižanje davka na mesečni ravni, kar bo izboljšalo likvidnostno situacijo kreditojemalcu in jim omogočilo lažje odplačevanje kredita. Olajšava ne diskriminira davčnih zavezancev glede na dohodkovni položaj, saj so vsi davčni zavezanci upravičeni do izkoristka znižanja dohodnine do istega zgornjega zneska. Poleg povečanja neto plač zaradi znižanja dohodnine se davčnim zavezancem, ki uveljavljajo vzdrževane družinske člane, še dodatno poveča neto plača.
S povečanjem povpraševanja po nakupu stanovanj se bo povečala in izboljšala ponudba hipotekarnih kreditov, za katere bodo banke izdajale hipotekarne in komunalne obveznice. S tem se bodo za kreditojemalca zmanjšali stroški najetega posojila.
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema omogoča dolgoročno reševanje stanovanjske problematike ob dolgoročnem varčevanju. Vendar nacionalna varčevalna shema ni primerna za reševanje stanovanjske problematike mladih, še posebej mladih, ki nameravajo ustvariti družino. Slabost dolgoročnega varčevanja v nacionalni varčevalni shemi je v tem, da ta čas, ko njen varčevalec in bodoči posojilojemalec dolgoročno varčuje, raste tudi cena stanovanj. Poleg tega pa je višina posojila v nacionalni varčevalni shemi nižja kot pri hipotekarnem posojilu.
S sprejetjem Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici je sprejet eden od ukrepov za izpeljavo že začetega financiranja stanovanjske gradnje. To bo omogočilo, da se bo povečala ponudba stanovanj, katere posledica bodo cenejša stanovanja z ugodnejšim financiranjem stanovanjske gradnje. Izdaja hipotekarnih obveznic s strani banke je odvisna od obsega povpraševanja po hipotekarnih obveznicah in povpraševanja po hipotekarnih posojilih. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici omogoča varno naložbo v obveznice, ker so obveznice krite s kritnim premoženjem. Predlagani zakon o spremembah Zakona o dohodnini pa bo omogočal, da se bo povečalo povpraševanje po hipotekarnih posojilih za večje število davčnih zavezancev, in da se jim omogočilo uveljavljanje olajšave za reševanje stanovanjske problematike. Namen povečanja povpraševanja po hipotekarnih posojilih je pocenitev tega vira financiranja, s katerim se bodo znižale obrestne mere za najeta hipotekarna posojila.
S spodbujanjem financiranja v obliki finančnega najema za reševanje stanovanjske problematike želimo spodbuditi oblike financiranja, ki zaposlenim za določen čas omogočajo, da dobijo zadostna sredstva za rešitev stanovanjske problematike. Povpraševanje po taki obliki financiranja za reševanje stanovanjske problematike bo spodbudilo finančne ustanove, da bodo tudi same v obliki kreditov omogočile zadostna sredstva za rešitev stanovanjske problematike zaposlenim za določen čas, to pa so večinoma mladi.
4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga finančna sredstva
Zakon bo zmanjšal mesečne prilive iz naslova dohodnine v državni proračun zaradi davčnih zavezancev, ki se bodo odločili uveljavljati zmanjšanje akontacije dohodnine iz zaposlitve. Na podlagi evidence upravičencev davčnih zavezancev, ki so v letu 2006 uveljavljali olajšavo za reševanje stanovanjske problematike, bo izpad na strani prihodkov državnega proračuna v višini 20 do 30 milijonov evrov. Vendar pa zakon ne bo vplival na zagotovljena sredstva v državnem proračunu.
Zakon ne bo imel posledic na druga javna finančna sredstva, kakor tudi ne drugih posledic.
5. Primerjalno pravni prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
a) Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije
Predlog zakona ni predlagan z namenom usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, saj-le ta tega področja ne ureja.
Francija
Plačilo hipotekarnih obresti za nakup ali gradnjo stanovanja se upošteva kot davčna oprostitev v naslednjih letih in sicer v obliki znižanja davka.
Davčna olajšava se upošteva po naslednjih načelih in stopnjah:
1. 25% olajšava se upošteva za plačane obresti (vendar do zgornje meje sedanjih 2286 evrov in še 305 evrov za vzdrževanega družinskega člana) za obdobje petih let za posojila, za katera ni mogoče upoštevati davčnega kredita.
2. Za kreditne pogodbe, podpisane v obdobju od 18. 9. 1991 do 31. 12. 1996, znaša olajšava 25% za plačane obresti (vendar največ do zgornje meje, ki znaša 6100 evrov za zakonca in še dodatnih 305 evrov za prvega otroka oz. 380 evrov za drugega otroka in 460 evrov za vsakega nadaljnjega vzdrževanega družinskega člana) v prvih petih letih. Ta olajšava se upošteva tudi pri samskih davčnih zavezancih do zgornje meje 3050 evrov.
Stroški za večja popravila v stanovanjih:
Davčni zavezanci, ki imajo večje stroške zaradi popravil v stanovanju, kot so na primer: ogrevanje, dvigala, zdravstveni pripomočki, kot je npr. savna, lahko za te stroške uveljavljajo davčno olajšavo, vendar največ do zneska, ki ne presega 3.050 evrov za samskega davčnega zavezanca in 6.100 evrov za zakonca, ter še dodatno 305 evrov za prvega vzdrževanega družinskega člana, 380 evrov za drugega in 460 evrov za vse nadaljnje družinske člane. Da lahko davčni zavezanci uveljavljajo dohodninsko olajšavo, morajo ti stroški nastati med 15. 9. 1999 in 31. 12. 2002.
Ta davčna olajšava je možna samo za stroške večjih popravil, kot sta na primer vodovodna in centralna napeljava. Za ti dve vrsti popravil lahko olajšavo uveljavljajo tudi najemniki.
Da pride do uveljavitve davčne olajšave, je potrebno paziti na vrsto stroškov, ki nastanejo pri popravilu in na starost nepremičnine, kajti vsi stroški se ne upoštevajo pri uveljavljanju davčne olajšave.
Španija
Tudi v Španiji velja glede nakupa stanovanja posebna ureditev na davčnem področju in sicer tako imenovani davčni kredit (tax credit). Če za nakup stanovanja ni uporabljeno posojilo, znaša davčna olajšava 15% nakupne cene stanovanja, vendar do zgornje meje 9.015 evrov. V primeru, da je za nakup stanovanja uporabljeno posojilo, znaša olajšava od 25% do 15% plačanega zneska (glavnica in obresti), vendar do zgornje meje 9.018 evrov po naslednjem principu: za prvi dve leti znaša ta 25% od prvih 4.507 evrov in 15% od plačanega presežka, vendar največ do 9.015 evrov. V naslednjih letih znaša olajšava 20% za prvih 4.507 evrov in 15% za preplačilo do zgornje meje 9.015 evrov. Po drugi strani pa je glede sredstev za nakup prvega stanovanja, ki so položeni na bančnem računu, mogoče uveljavljati olajšavo z isto omejitvijo (9.015 evrov) po 15% stopnji, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji na bančnem računu. Španska zakonodaja omogoča določeno denarno nadomestilo tistim posameznikom, ki so kupili stanovanja pred 4. 5. 1998.
ITALIJA
Olajšava za hipotekarne obresti in druge odhodke.
Do 19% plačanih obresti na hipoteke se uporablja kot znižanje davka rezidenta EU ali nerezidenta EU, ki ima stalno prebivališče v Italiji.
Najvišji zneski obresti, za katere je na znižanje davka so naslednji:
- za hipotekarne obresti, katerih namen je nakup bivališča: do 3.515,20 evrov,
- za hipotekarne obresti za nakup stanovanja, v katerem uporabnik ne bo prebival, ki so bile plačane pred 1. januarjem 1993: do 2.065,93 evrov,
- pri hipotekarnih kreditih za nakup drugih zgradb, ki so bile plačane pred 1. januarjem 1991: 2065,93 evrov,
- za hipotekarne obresti za izgradnjo bivališča, v kateremu bo lastnik prebival in bo začel plačevati po 1. januarju 1998: 2.582,28 evrov,
- za hipotekarne obresti, ki jih je uporabnik znižanja davka začel plačevati leta 1997 za obnovo nepremičnine.
Znižanje davka je odobreno za nekatere odhodke za obnovo nepremičnine. Odobreno znižanje davka je omejeno za odhodke do skupno 48.000 evro za leto 2004 in leto 2005. Znižanje davka je omejeno do 36% nastalih odhodkov, vendar mora biti znižanje davka uporabljeno v obdobju petih ali desetih let.
FINSKA
Vsak posameznik na Finskem je upravičen do 30% davčnega kredita za plačila za čiščenje, obnavljanje ali podobna vzdrževanja gospodinjstva. Če je plačilo plačano podjetju (v takem primeru vključuje plačilo DDV), je znižanje davka do 60% zneska računa. V praksi to velja le za rezidenčna podjetja.
Za prvih 100 evrov ni znižanja dohodnine, je pa znižanje dohodnine omejeno na 1.150 evrov na leto. Če davčni znižanje davka preseže znesek nacionalnega davka, se lahko uporabi tudi pri zmanjšanju lokalnih davkov.
IRSKA
Irska uporablja olajšavo za obresti od posojil, katerih namen je nakup ali popravilo prebivališča ali za poplačilo drugega posojila, ki je imelo isti namen.
Posameznik, ki plača obresti na posojila uporabljena za nakup, popravilo ali gradnjo prebivališča, je upravičen do uporabe te olajšave.
Pogoj za uporabo olajšave je, da je prebivališče edina ali glavna rezidenca koristnika te olajšave.
Olajšava je na voljo po standardni stopnji davka (20%) v davčnih letih 2005 in 2006 in je podvržena naslednjim omejitvam:
| Davčno leto 2005 in 2006 | Samski (v evrih) | Vdovec / vdova (v evrih) | Poročen (v evrih) |
| Prva hipoteka* |  | | |
| Meja | 4000 | 8000 | 8000 |
| Znižanje davka | 800 | 1600 | 1600 |
| Drugi | | | |
| Meja | 2540 | 5080 | 5080 |
| Znižanje davka | 508 | 1016 | 1016 |
*Olajšava je na voljo 7 let.
6. Druge posledice
Zakon ne bo imel drugih posledic.
BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in 10/08) se za 112. členom doda novi 112.a člen, ki se glasi:
"112.a člen
(letni davčni kredit rezidenta za plačane zneske za rešitev stanovanjskega problema)
(1) Zavezancu, ki je rezident, se znesek odmerjene dohodnine na letni ravni po 123. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: znesek letnega davka) zmanjša za plačane zneske za nakup, gradnjo ali finančni najem stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca (v nadaljnjem besedilu: davčni kredit). Za plačane zneske se štejejo lastna sredstva, ki jih zavezanec porabi za rešitev svojega stanovanjskega problema ter zneski glavnice in obresti, ki jih zavezanec odplača v tekočem letu v zvezi s posojilom ali finančnim najemom, pridobljenim za rešitev svojega stanovanjskega problema.
(2) Zavezanec, ki je rezident, lahko za zmanjšanje letnega zneska davka po prejšnjem odstavku uveljavlja davčni kredit v višini 200 evrov. Zavezanec, ki vzdržuje družinske člane po 115. členu tega zakona, lahko za zmanjšanje letnega zneska davka, poleg davčnega kredita v višini 200 evrov uveljavlja dodatni davčni kredit v višini 100 evrov za prvega vzdrževanega družinskega člana, za vsakega naslednjega družinskega člana pa v višini 150 evrov. V primeru, da je znesek davčnega kredita in dodatnega davčnega kredita višji od zneska letnega davka, se neuporabljeni del davčnega kredita in dodatnega kredita prenese v vsako naslednje davčno leto.
(3) Zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja zmanjšanje letnega davka z uveljavljanjem davčnega kredita po prvem odstavku tega člena zaporedoma od leta začetka plačila v višini 6000 evrov. Zavezanec, ki vzdržuje družinske člane po 115. členu tega zakona, lahko poleg davčnega kredita v višini 6000 evrov uveljavlja dodatni davčni kredit v višini 1500 evrov za prvega vzdrževanega družinskega člana, za vsakega naslednjega vzdrževanega družinskega člana pa v višini 2000 evrov.
(4) Zmanjšanje letnega zneska davka z uveljavljanjem davčnega kredita po tem členu se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila plačila in porabljena lastna sredstva dokazana z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime."
2. člen
V 127. členu doda novi dvanajsti odstavek, ki se glasi:
"(12) Akontacija dohodnine za zavezance, ki uveljavljajo znižanje letnega zneska davka z davčnim kreditom in z dodatnim davčnim kreditom po 112.a členu tega zakona, se izračuna tako, da se jim akontacija dohodnine, izračunana na podlagi prvega do enajstega odstavka tega člena, zmanjša za 1/12 zneska letnega davčnega kredita in 1/12 zneska letnega dodatnega davčnega kredita."
3. člen
V 128. členu se doda novi osmi odstavek, ki se glasi:
"(8) Akontacija dohodnine za zavezance, ki uveljavljajo znižanje letnega zneska davka z davčnim kreditom in dodatnim davčnim kreditom po 112.a členu tega zakona, se izračuna tako, da se jim akontacija dohodnine, izračunana na podlagi prvega do osmega odstavka tega člena, zmanjša za 1/12 zneska letnega davčnega kredita, če zavezanec skladno s predpisi o davčnem postopku akontacijo plačuje v mesečnih obrokih ali 1/4 zneska, če akontacijo plačuje v trimesečnih obrokih."
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije in se prvič uporabi za odmero dohodnine za leto 2009.
OBRAZLOŽITEV ČLENOV:
K 1. členu:
Predlagani novi 112.a člen dodaja novo olajšavo za reševanje stanovanjskega problema z davčnim kreditom, ki zmanjšuje davčno obveznost vsem davčnim zavezancem enako. Olajšava v obliki davčnega kredita s predlogom zakona dodatno vključuje zneske za rešitev stanovanjskega problema iz naslova finančnega najema, ker se tudi s finančnim najemom lahko rešuje stanovanjsko problematiko. Predlog zakona uvaja tudi dodatni davčni kredit davčnim zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane po 115. členu Zakona o dohodnini. V primeru, da je znesek davčnega kredita in dodatnega davčnega kredita višji od zneska letnega davka, zakon omogoča da se neuporabljeni del davčnega kredita in dodatnega kredita prenese v vsako naslednje davčno leto.
K 2. členu
V 127. členu Zakona o dohodnini, ki določa akontacijo dohodnine iz zaposlitve, se predlaga dodatni 12. odstavek, ki se nanaša na davčni kredit in dodatni davčni kredit rezidenta za plačane zneske za rešitev stanovanjskega problema. Tako se vsem davčnim zavezancem, ki morajo plačevati mesečno akontacijo dohodnine, poveča neto plača, če uveljavljajo davčni kredit in dodatni kredit na mesečni ravni.
K 3. členu
V 128. členu Zakona o dohodnini, ki določa akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, se predlaga dodaten 8. odstavek, ki se nanaša na davčni kredit in dodatni davčni kredit rezidenta za plačane zneske za rešitev stanovanjskega problema. Tako se vsem davčnim zavezancem, ki morajo plačevati mesečno ali trimesečno akontacijo dohodnine, ta zmanjša, če uveljavljajo davčni kredit in dodatni kredit na mesečni oziroma trimesečni ravni.
K 4. členu:
V tem členu je določeno, da se uporabljajo te spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini za odmero dohodnine v letu 2009.
ČLENI, KI SE SPREMINJAJO:
VII. AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO
V LETNO DAVČNO OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
127. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve)
(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna in plača od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 41. do 45. člena tega zakona.
(2) Od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), in od pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, se akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta.
(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva 1/12 zneska olajšave iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od pokojnine, določene v drugem odstavku tega člena, se upošteva tudi olajšava iz tretjega odstavka 112. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih prejemajo delovni invalidi po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih za mesečno obdobje izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se upošteva tudi olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.
(4) Če se dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnina, ki se nanašata na mesečno obdobje, izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
(5) Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
(6) Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25% od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku tega člena.
(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, se izračun akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 96/06), ki ju za mesečno obdobje izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, opravi v skladu s šestim odstavkom tega člena, če prejemnik navedenega dohodka hkrati prejema tudi plačo oziroma nadomestilo plače. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena, se lahko akontacija dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 96/06), izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
(9) Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega in petega odstavka 41. člena tega zakona po stopnji 25%.
(10) Ne glede na deveti odstavek tega člena se akontacija dohodnine od dohodka verskega delavca ne plača, če se izračunava od dohodka, ki je enak znesku, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji.
(11) Ne glede na deveti odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov.
128. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za davčno leto izračuna od davčne osnove, določene v III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami, upoštevaje davčni olajšavi, določeni v prvem in drugem odstavku 113. člena tega zakona, in na podlagi stopenj dohodnine, določenih v 122. členu tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, lahko upošteva olajšava iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena tega zakona, če zavezancu za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav. V primeru smrti zavezanca se zavezancu prizna sorazmerni del olajšav do dneva smrti zavezanca v skladu s prejšnjim stavkom tega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezanca, ki je dosegel dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, lahko izračuna po posebej izračunani povprečni stopnji akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona, sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, določene v III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: davčna osnova), na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, in ob upoštevanju drugega odstavka tega člena. Sorazmerni del davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona se ugotovi tako, da se davčna osnova razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
(4) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za davčno leto določi v višini akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine, če ni z zakonom drugače določeno. Predhodna akontacija dohodnine se plačuje v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčni odtegljaj iz 68. člena tega zakona se odštejeta od akontacije dohodnine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Morebitna vračila in doplačila akontacije dohodnine se plačujejo v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona izračuna in plača od davčne osnove iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona po stopnji 25%. Pri izračunu akontacije se lahko upošteva olajšava iz prvega in drugega odstavka 113. člena tega zakona, če zavezanec oceni, da bo v davčnem letu izpolnil pogoje za olajšavo.
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, se za zavezance iz šestega odstavka tega člena akontacija dohodnine lahko izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejavnosti. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
| Zadnja sprememba: 06/26/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |