Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2008-1611-0052
Številka: 00712-18/2009/24
Ljubljana, 24.06.2009




PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A



Vlada Republike Slovenije je na 33. redni seji dne 24.06.2009 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Franc Križanič, minister za finance,
- mag. Helena Kamnar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.





mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR


PRILOGA: 1






PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2008-1611-0052



PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA



I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona Promet z motornimi vozili se v Sloveniji obdavčuje z davkom na dodano vrednost in davkom na motorna vozila. Davek na motorna vozila je bil uveden julija 1999, praktično hkrati z davkom na dodano vrednost, in se plačuje ob prometu z vozili, ki se v Sloveniji registrirajo prvič, ne glede na to, ali so kupljena v Sloveniji, uvožena iz tretje države ali pridobljena v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Taka vozila se po zakonu štejejo za nova motorna vozila. Davek na motorna vozila pa se plačuje tudi ob prometu z rabljenimi, že registriranimi cestnimi motornimi vozili v Sloveniji, vendar le, če se ob tem prometu ne obračuna davek na dodano vrednost. Taka vozila se po zakonu štejejo za rabljena motorna vozila.

Kot motorna vozila, za katera se plačuje davek, so navedena motorna vozila, ki so po carinski nomenklaturi uvrščena v tarifno oznako 8703, razen motornih vozil iz tarifne oznake 8703 10. Torej so s tem davkom obdavčeni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz do deset potnikov. Poleg teh motornih vozil pa se dodatno kot rabljena motorna vozila v prometu v Sloveniji štejejo tudi druga rabljena cestna motorna vozila, za katera je obvezna registracija, razen traktorjev.

Zavezanec za davek je proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici EU oziroma uvoznik.

Davčna osnova je prodajna cena oziroma za rabljena motorna vozila nakupna cena, brez davka na motorna vozila in davka na dodano vrednost. Kadar cena rabljenega vozila ne ustreza njegovi prometni vrednosti, se davek odmeri od prometne vrednosti motornega vozila.

Stopnja davka je za nova motorna vozila progresivna, od 1 % do 13 %, glede na višino davčne osnove. Za rabljena motorna vozila v prometu v Sloveniji je davčna stopnja enotna in določena v višini 5 % od davčne osnove.

Davek praviloma odmeri davčni organ na podlagi prijave davčnega zavezanca, ki jo mora ta vložiti v 15 dneh od pridobitve motornega vozila. Izjemoma je davčnim zavezancem, ki pridobijo nova motorna vozila iz druge države članice EU za opravljanje dejavnosti trgovine z motornimi vozili, omogočeno, da davek odmerijo na podlagi davčnega obračuna, ki ga predložijo davčnemu organu za koledarski mesec enkrat mesečno, in sicer do zadnjega dneva v mesecu po preteku koledarskega meseca, za katerega se sestavi obračun. Pri uvozu obračunava davek na motorna vozila carinski organ, davek pa se obračunava in plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev.

Oprostitve se nanašajo na izvoz oziroma dobavo v drugo državo članico EU pred prvo registracijo v Sloveniji ter na začasni uvoz vozila, na nakup vozila za veliko družino, invalide in invalidske organizacije, za diplomatska predstavništva ter druge mednarodne organizacije in njihove zaposlene, na vozila muzejske vrednosti, terenska vozila za nekatere vrste javnih služb ter na prenos vozila pri statusnem preoblikovanju lastnika vozila.

V praksi se kot največji problem v povezavi z veljavnim zakonom kaže možnost utaje plačila davka in to predvsem takrat, kadar je omogočeno davek odmeriti na osnovi davčnega obračuna oziroma samoobdavčitve zavezanca. Najpogostejši so primeri določanja prenizke davčne osnove in davčne utaje tipa »davčni vrtiljak«. Ta deluje po načelu verige medsebojnih nakupov in prodaj med zavezanci za DDV, v okviru katere se kupcu zaračuna davek na motorna vozila in se uveljavljajo zahtevki za vračilo DDV, davek pa se državi ne odvede. Delno so bile te možnosti odpravljene s spremembami zakona v letu 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila, Uradni list RS, št. 47/06 – ZDMV-B), ko se je možnost mesečnega obračuna davka ukinila za vsa rabljena motorna vozila. Toda v praksi se utaje ugotavljajo tudi pri novih motornih vozilih za namene prodaje, predvsem pri prodaji nestandardnih motornih vozil višjega cenovnega razreda, za katera se praviloma izdajajo potrdila o skladnosti tipa SB. Možnost neupravičenega znižanja davčne osnove in s tem pobranega davka pa omogoča tudi vezava davčne stopnje na prodajno ceno motornih vozil, ne da bi bila davčnemu organu dana možnost preverjanja ustreznosti njene višine.

Pri izvajanju zakona se kot problem kaže tudi način določanja davčne stopnje glede na prodajno ceno, ki za motorna vozila istega tipa lahko glede na obseg opreme zelo niha, kar zapleta postopek določanja davčne stopnje za posamezno vozilo. Poleg tega je tak način razmeroma zastarel, saj je večina držav EU, skladno z merili Kjotskega sporazuma glede postopnega zmanjšanja onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini, in ob upoštevanju usmeritve Evropske unije na področju obdavčitve avtomobilov, v sisteme obdavčitve motornih vozil že vpeljala merilo izpusta CO2.

Pri dosedanjem izvajanju zakona pa se je tudi pokazalo, da je treba nekatere določbe dodatno pojasniti oziroma besedilo nekaterih določb poenostaviti in ga uskladiti z nameni zakona.


2. Cilji in načela zakona Temeljni cilji zakona so:
- uveljaviti ukrepe, s katerimi se bo čim bolj preprečila možnost utaje davka,
- celoviteje zajeti v obdavčitev večji del osebnih motornih vozil (tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem),
- posodobiti lestvico za odmero davka z upoštevanjem okoljskih meril (izpust CO2),
- uveljaviti progresijo obdavčitve s povečanjem davčne stopnje za motorna vozila z višjim škodljivim izpustom;
- preprečiti dvojno obdavčitev (odprava obdavčitve rabljenih vozil in možnost vračila davka ob iznosu ali izvozu vozila iz Slovenije), ter
- jasneje zapisati določbe, ki so se ob izvajanju izkazale za nenatančne glede na namen zakona.

Zakon upošteva splošna načela, ki veljajo za davčne predpise, kot so načela enakosti obravnave, preglednosti, enostavnosti itd. V zakonu se jasneje in enotneje upošteva načelo uporabnikom prijazne uprave, zato se dosledneje ukinjajo omejitve, povezane z določitvijo krajevne pristojnosti davčnega organa.


3. Bistvene rešitve zakona

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se v 3. členu posodablja sklicevanje na zadnjo veljavno carinsko tarifo Evropskih skupnosti, ki je obvezna podlaga za vse države članice EU. Med motorna vozila, za katera se plačuje davek na motorna vozila, se uvrščajo tudi motorna vozila iz tarifne oznake 8711 (motorna kolesa in kolesa z motorjem). Odpravlja se obdavčitev rabljenih motornih vozil.

V 4. členu je jasneje opredeljen zavezanec za davek ob pridobitvi motornega vozila iz druge države članice EU. ne da bi se posegalo v veljavna pravila.

Spremembe v 5. členu se v enem delu vežejo na odpravo obdavčitve motornih vozil, ki so bila v Sloveniji že registrirana (odprava izraza »rabljena vozila«). V delu pa se poenostavlja postopek s širitvijo možnosti uveljavljanja oprostitve za motornega vozila za invalide tudi na starše in skrbnike ter ureja možnost neposrednega uveljavljanja oprostitve davka pri nakupu motornih vozil za potrebe velike družine in invalide. Splošneje se opredeljuje starodobno vozilo (brez navajanja merila starosti), oziroma se definicija veže na opredelitev v predpisih o motornih vozilih. Doda se oprostitev za intervencijska reševalna vozila, ki so posebej prirejena za prevoz ponesrečencev in bolnikov.

Bistveno je spremenjen 6. člen, s katerim se določajo davčna osnova in davčne stopnje. Kot davčna osnova se ohranja prodajna cena motornega vozila. Ohranja se možnost, da davčni organ davčno osnovo določi kot prometno vrednost motornega vozila, kadar prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti. Če gre za uvoz, pa se davčna osnova preverja in določa na način, kot je določen s predpisi o davku na dodano vrednost.

Davčna stopnja se veže na izpust CO2 in posredno (preko kriterija Euro stopenj izpusta oziroma emisijskih stopenj) tudi na izpuste drugih onesnaževal (predvsem delcev in dušikovih oksidov), ki imajo negativen učinek na kakovost zunanjega zraka. S tem se zasleduje drugi bistveni cilj, okoljska naravnanost predloga zakona.

Najvišje dovoljene koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku so določene v Direktivi 2008/50/ES, nacionalne letne mejne vrednosti za onesnaževala pa v Direktivi 2001/81/ES.

Slovenija je 2. februarja 2009 prejela uradni opomin Evropske komisije zaradi prekomernih preseganj mejnih vrednosti za delce PM10 v zunanjem zraku v preteklih letih.
Emisijski stopnji Euro 5 in Euro 6 sodita med ukrepe, ki so bili oblikovani za zmanjšanje emisij delcev in predhodnikov prizemnega ozona, kot so dušikovi oksidi in ogljikovodiki. Še zlasti je za izboljšanje kakovosti zraka potrebno znatno zmanjšanje izpustov delcev iz izpuha motornih vozil z dizelskim motorjem. Za doseganje tega so potrebne mejne vrednosti na stopnji Euro 5. Za doseganje nacionalnih letnih mejnih vrednosti za onesnaževala iz Direktive 2001/81/ES in zmanjšanje preseganj ciljnih in alarmnih vrednosti za prizemni ozon je potrebno znatno zmanjšanje izpustov dušikovega oksida iz izpuha motornih vozil z dizelskim motorjem. Za doseganje tega so potrebne ambiciozne mejne vrednosti na emisijski stopnji Euro 6.

Zato so davčne stopnje za motorna vozila iz tarifne oznake 8703 (razen tarife 8703 10) določene progresivno glede na izpust CO2 posameznega vozila, ločeno za bencinske in dizelske motorje. Zaradi negativnih učinkov pri dodatnih izpustih drugih onesnaževal na okolje pri motornih vozilih z dizelskim motorjem, ki so večji kot pri motornih vozilih z bencinskim motorjem z enakim izpustom CO2, so davčne stopnje nižje za motorna vozila z bencinskim motorjem in z utekočinjenim naftnim plinom oziroma višje za motorna vozila dizelskim motorjem. Poleg tega se za motorna vozila dizelskim motorjem v primeru, da imajo izpust trdnih delcev višji od 0,005 g/km, stopnja davka dodatno povečuje. Če ima motorno vozilo hibridni ali drug alternativni pogon, se za določitev davka uporabi lestvica za bencinski pogon. Za motorna vozila z izpustom do 110 g CO2 se po preteku obdobja, v katerem je še možno uveljaviti oprostitev davka (po 31.12.2009) določa zelo nizka davčna stopnja (0,5 za motorna vozila na bencinski in 1 % za motorna vozila na dizelski pogon). Za motorna vozila v razredih izpustov CO2 med 150 in 210 g, kamor se uvršča skoraj polovica novo registriranih vozil, se za ublažitev progresivnega povečanja davka na motorna vozila določa prehodno obdobje (od uveljavitve zakona do 1.1.2011) s stopnjami na ravni med sedaj veljavnimi in tistimi, ki bodo začele veljati 1.1.2011


Graf 1:




Poleg sprememb osnovnih davčnih stopenj se dodatno povišujejo davčne stopnje za motorna vozila s stopnjo izpusta, nižjo od Euro 4 in od 1.1.2010 tudi od Euro 5. Se pa za motorna vozila z motorjem na dizelski pogon z motorjem emisijske stopnjame Euro 6, lestvica davka izenačuje z lestvico za motorna vozila z motorjem na bencinski pogon.

Lestvice so narejene tako, da se davčno breme povečuje približno enakomerno za motorna vozila z bencinskim in motorna vozila z dizelskim pogonom. Davčne stopnje so določene tako, da se glede na sedanjo raven obdavčitve znižuje davčno breme za motorna vozila z izpusti CO2 pod okoli 150 g/km in povišuje za vozila z izpusti nad to mejo.


Graf 2:




Davčne stopnje za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 (motorna kolesa) so določene progresivno glede na moč motorja v kilovatih (v nadaljnjem besedilu: kW), ki se štejejo kot posredni kazalnik izpusta CO2 in drugih onesnaževal.

Zaradi spremembe 6. člena, ki celovito ureja določanje davčne osnove, je postal 6.b člena nepotreben in se črta.

Za trenutek, ko je opravljen promet z motornimi vozili, se skladno s predlagano spremembo 7. člena zakona šteje tudi čas, ko je motorno vozilo pridobljeno.

Z vidika zmanjšanja možnosti utaje plačila davka je bistvena sprememba v 8. členu, s katero se krčijo zavezanci, ki lahko obračunavajo davek na osnovi mesečnega obračuna, na zavezance, ki zaradi nadaljnje prodaje pridobijo iz drugih držav članic EU motorna vozila, ki še niso bila registrirana, in je zanje treba pridobiti potrdilo o skladnosti vozila tipa SA. To so praviloma generalni zastopniki oziroma uvozniki proizvajalcev.

S spremembo 8. člena se za vse druge zavezance uvaja obveznost plačila davka na podlagi odmere. Za druge zavezance, ki pridobijo motorno vozilo iz druge države članice EU, se enotno ureja sistem plačevanja davka v spremenjenem 8a. členu, v katerem se tudi jasneje kot zavezanci določijo tudi fizične osebe, ki pridobijo vozilo iz druge države članice EU. To je pojasnjevalna dopolnitev, ki bo olajšala izvajanje zakona, kadar je kupec vozila v državi članici neposredno fizična oseba, ki kupi vozilo za lastne potrebe. Skladno z uvedbo davčne evidence o motornih vozilih, za katera je bil davek plačan, se pravica do pridobitve potrdila o skladnosti za te primere veže na vpis vozila v davčno evidenco. Prav tako organ pristojen za registracijo ne sme registrirati motornega vozila, za katerega izdaja potrdila o skladnosti ni potrebna, če ni dokazano, da je davek plačan. Kot dokazilo se šteje vpis vozila v davčno evidenco, kot se uvaja z določbo novega 11.a člena.

S predlagano spremembo 8.a člena postane 8.b člen nepotreben in se zato črta.

Ker se je spremenil 3. člena zakona, ki se je nanašal na odpravo plačila obveznosti davka od prometa z rabljenimi motornimi vozili, so se spremenile tudi določbe 9. člena zakona, obenem pa se je pri spremembi tega člena upoštevalo tudi črtanje 8.b člena zakona.

Zaradi ureditve problematike mogoče dvojne obdavčitve motornih vozil pri dobavi oziroma prenosu motornega vozila v drugo državo članico ali pri izvozu motornega vozila – na kar posredno opozarja Sodišče Evropskih skupnosti v nekaj sodbah, ki opozarjajo na neprimernost davčne prakse, na podlagi katere se ob prometu z blagom med državami članicami kopiči dajatev na dajatev – se v 11. členu dodaja določba, ki bo v takih primerih omogočila uveljavljanje vračila sorazmernega dela davka, ki je bil ob registraciji motornega vozila plačan v Sloveniji. S prehodno določbo se taka rešitev uveljavlja za motorna vozila, ki bodo dana v promet oziroma prvič registrirana V republiki Sloveniji po uveljavitvi tega zakona.

Za zagotovitev možnosti preverjanja izpolnitve obveznosti plačila davka, ki je ob pridobitvi potrdila o skladnosti tipa SB ter prodaji motornih vozil, ki so bila predhodno že začasno ali trajno registrirana v drugi državi, pogoj za izdajo potrdila o skladnosti oziroma pogoj za registracijo vozila, se z novim 11. a členom uvaja posebna davčna evidenca motornih vozil v prometu. V evidenci se bodo vodili podatki o vseh motornih vozilih, za katera je bil plačan davek, predložen instrument zavarovanja ali priznana oprostitev davka. Tako bodo imeli pooblaščenci, ki izdajajo potrdila o skladnosti oziroma registrirajo motorna vozila, možnost neposredno pri davčnem organu preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo zahtevanega upravnega postopka.

S spremembami 15. člena se dodaja kazenska določba tudi za primere, ko je davčni zavezanec pravna oseba, ki za opravljanje dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi motorno vozilo, ki je že bilo začasno ali trajno registrirano v drugi državi članici, in za primer, ko je davčni zavezanec fizična oseba. Obenem se določajo na novo tudi kazenske določbe za organizacije, ki izdajajo potrdila o skladnosti vozil brez ustrezne preveritve izpolnjevanja pogoja plačanega davka, ter za pooblaščene organizacije pri registraciji vozil.

Končna določba predvideva, da bo zakon začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel od prvega dneva v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve. S tem se predvsem zavezancem, ki oddajajo obračune za koledarski mesec, omogoči, da predložijo obračun v celoti po prej ali po novem veljavnem zakonu.


4. Prikaz ureditve v Evropski uniji in drugih pravnih sistemih Zakon ni predmet usklajevanja s predpisi Evropske unije.

V Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) velja pri obdavčenju avtomobilov 25 različnih sistemov obdavčitve osebnih avtomobilov. EU enotne ureditve na tem področju nima, države članice EU pa morajo pri pripravi predpisov upoštevati štiri svoboščine: prosti pretok kapitala, ki zajema vse transakcije s finančnim in realnim premoženjem, prosti pretok blaga, ki temelji na načelu, da nobena država članica EU ne sme postavljati ovir za trgovanje z nekim izdelkom, ki je zakonito na trgu katere koli druge države članice EU, prosti pretok oseb, ki omogoča pravico do vstopa, bivanja in dela v drugi državi članici EU, in prosti pretok storitev, katerih temeljni načeli sta svoboda opravljanja storitev in pravica do ustanavljanja, pravica začeti kot samozaposlena oseba ali ustanovitev podjetja. Ob izpolnjevanju pogojev v domači državi se lahko enaka dejavnost opravlja v vseh državah članicah EU.

Države članice v splošnem poznajo pri obdavčenju avtomobilov tri vrste davkov, in sicer: davek na dodano vrednost, davek ob registraciji vozil in premoženjski davek oziroma davek na lastništvo vozil. Davek na dodano vrednost je določen v vseh 25 državah članicah in davčna stopnja znaša od 15 % (Ciper, Luksemburg) do 25 % (Danska, Madžarska, Švedska). Davek na lastništvo osebnih vozil oziroma premoženjski davek na vozila poznajo v 20 državah članicah in davčna osnova je določena na podlagi moči motorja v kubičnih centimetrih (ccm), kilovatov (kW), teže oziroma konjskih moči (KM). Davek ob registraciji vozil pa ima 18 držav članic EU, v Sloveniji je to davek na motorna vozila.

Avstrija

Avstrijski davek ob registraciji je enkratna dajatev, ki se obračuna v odstotku od neto cene vozila ob prvi sprostitvi vozila v promet. Davčna osnova je neto nabavna cena vozila. Davčna stopnja je izpeljana iz povprečne porabe goriva in je navzgor omejena na 16 % cene vozila. Za osebna motorna vozila z bencinskim motorjem je davčna stopnja izpeljana iz te formule: 2 % x (povprečna poraba goriva v litrih – 3 l), pri dizelskih motorjih pa iz te formule: 2 % x (povprečna poraba goriva v litrih – 2 l). Tako je določena najvišja standardna davčna stopnja v višini do 16 % od neto cene vozila, tej davčni stopnji pa se prišteje še določen odstotek davka glede na izpuste CO2.

Med drugim so davka oproščena električna vozila, starodobna vozila, vozila veleposlaništev, konzulatov in mednarodnih organizacij, reševalna vozila, gasilska vozila, taksiji in vozila za šolo za voznike. Davek ob registraciji se v Avstriji plačuje po sedežu prodajalca ali po stalnem prebivališču kupca.

Prav tako so s tem davkom obdavčena motorna kolesa z delovno prostornino nad 125 ccm, in sicer v višini 0,02 % od neto nabavne cene, pomnoženo z delovno prostornino motornega kolesa (formula: 0,02 % x (delovna prostornina motorja v ccm – 100 ccm).

Od 1. januarja 2007 velja nova določba, da je mogoče uveljaviti vračilo davka, kadar posamezen lastnik motornega vozila to vozilo odpelje v drugo državo zaradi stalne preselitve.

Osnova za vračilo je nakupna cena vozila brez prometnega in registracijskega davka, ki je ustrezna vrednosti po EUROTAX v trenutku odjave vozila oz. konca registracije tega vozila. Pri vračilu davka se zahteva podatek o številki motorja in šasije motornega vozila.

Od 1. julija 2008 velja v Avstriji t. i. sistem BONUS/MALUS glede na stopnje izpustov CO2. Če ima vozilo manj kot 120 g/km izpustov CO2, je določen bonus v višini največ 300 evrov, dodatno pa se obdavčijo vozila, in sicer 25 evrov na g/km, če presegajo 180 g/km izpustov CO2 do 31. 12. 2009 in 160 g/km izpustov CO2 od 1. 1. 2010. Za vozila z bencinskim motorjem in izpustom 60 g/km NOx in za vozila z dizelskim motorjem in izpustom 80 g/km NOx, pri katerih prašni delci ne dosegajo 0,005 g/km, se davčna obveznost zniža za 200 evrov. Za vozila z dizelskim motorjem pri katerih prašni delci presegajo 0,005 g/km, se davčna obveznost zviša za 300 evrov.


Danska

Registracijski davek se veže na posamezno motorno vozilo in se plača ob registraciji vozila. Davek se plača za vsa nova registrirana osebna vozila, motorna kolesa, dostavna vozila in tovornjake do dovoljene skupne teže 4 ton, taksije, avtobuse in druga vozila. Ob spremembi lastništva se davka ne plača ponovno, saj se plača samo enkrat. Osnova za davek je carinska vrednost oz. prodajna cena vozila, davčna stopnja je določena v višini 105 % od dela vrednosti vozila pod 76.400 danskih kron (DKK) in 180 % od dela, ki presega to vrednost. Za osebna motorna vozila z bencinskim motorjem, ki prevozijo več kot 16 km na liter goriva, in za osebna motorna vozila z dizelskim motorjem, ki prevozijo več kot 18 km na liter goriva, se za vsak kilometer, ki ga tako vozilo prevozi, davek zniža za 4000 DKK.

Obenem pa se za osebna motorna vozila z bencinskim motorjem, ki prevozijo manj kot 16 km na liter goriva, in za osebna motorna vozila z dizelskim motorjem, ki prevozijo manj kot 18 km na liter goriva, davek poveča za 1000 DKK za vsak prevožen kilometer.

Za motorna kolesa velja davčna stopnja v višini 105 % od vrednosti motornih koles med 8600 in 24.100 DKK ter 180 % od drugih vrednosti. Davčne olajšave so povezane z varnostno opremo vozil, kot so npr. zavorni sistem ABS ali zračne blazine, in okoljskimi zahtevami. Novim osebnim motornim vozilom z dizelskim motorjem, ki imajo vgrajene filtre proti drugim izpušnim delcem, se davek zniža za 4000 DKK v obdobju 2006–2009. Stroški posebne opreme za invalide so izvzeti iz obdavčljive vrednosti.

Kadar se vozilo prepelje iz Danske v drugo državo s stalnim prebivališčem, se registracijski davek vrne lastniku vozila ob pogoju, da je bil davek ob registraciji plačan. Znesek vračila se določi v višini davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi bilo vozilo uvoženo, zmanjšanega za 15 %. Znesek davka se obračuna glede na vrednost vozila. Ob tem je treba plačati tudi administrativno takso v višini 150 DKK na vozilo. Zneski do 4000 DKK se ne vračajo za motorna kolesa, komercialna vozila, taksije in reševalna vozila, zneski do 7500 DKK pa za osebna vozila, bivalne avtomobile in avtobuse.


Nizozemska

Nizozemski davek ob registraciji je dajatev, ki se obračuna v odstotku od neto kataloške cene in izpusta CO2 vozila brez DDV, dobljeni znesek pa se zmanjša za 1288 evrov za bencinske motorje in poveča za 366 evrov za dizelske motorje. Davčna stopnja je torej odvisna od vrste pogona in je navzgor omejena na 40 %. Poleg teh izračunanih zneskov davka je treba prišteti ali odšteti tudi dodatne zneske glede na energijske razrede, ki jih določijo v Direktoratu za cestni promet (RDW).

Ti razredi so razdeljeni od razreda A (– 1400 evrov) do razreda G (+ 1600 evrov) in pomenijo razpon od najčistejšega do najbolj umazanega vozila kot rezultat okoljskih meritev. Obenem se za osebna vozila z bencinskim motorjem, ki presegajo 205 g/km izpustov CO2, in z dizelskim motorjem, ki presegajo 170 g/km izpustov CO2, znesek davka poviša za 125 evrov. Za osebna vozila z dizelskim motorjem, ki imajo izmerjene izpuste saj pod 5 mg/km, se davek zniža za 600 evrov.

Med drugim so oproščena policijska, vojaška in gasilska vozila, posebna vozila za prevoz bolnikov in zapornikov. Oprostitev velja tudi za osebna vozila in bivalne avtomobile z bencinskim motorjem do 110 g/km izpustov CO2 ali z dizelskim motorjem do 95 g/km izpustov CO2. Hibridnim osebnim vozilom se glede na energijska razreda (A in B) davek zniža za 2500 oz. 5000 evrov. Davek ob registraciji se na Nizozemskem plačuje na posebnih, regionalno razporejenih carinskih točkah.

Davčna stopnja za motorna kolesa znaša 9,6 % neto kataloške cene do višine 2133 evrov in 19,4 % nad to neto kataloško ceno.

Od 1. februarja 2007 imajo tudi določbo, na podlagi katere je mogoče za motorna vozila, za katera je bil davek odmerjen po 16. oktobru 2006, ob izvozu uveljaviti vračilo celotnega plačanega davka, ob prenosu motornega vozila v drugo državo članico EU pa uveljaviti delno vračilo davka. Delež vračila je odvisen od dejansko plačanega davka in obdobja, ko je bilo vozilo uporabljeno na Nizozemskem.


5. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javnofinančna sredstva Glavni razlogi za spremembe in dopolnitve zakona so omejiti možnost davčnih utaj in povečati nadzor davčnega organa nad plačilom davka, razširiti davčno osnovo tudi na motorna kolesa, ukiniti obdavčitev rabljenih motornih vozil, predvsem pa v zakon uvesti okoljsko sestavino z vezavo davčne stopnje na višino izpusta C02. Vse navedene spremembe imajo določen učinek na prihodke iz davka na motorna vozila.

V Republiki Sloveniji je davek na motorna vozila prihodek državnega proračuna. Davek na motorna vozila je prispeval v letu 2005 44,2 milijona evrov, v letu 2006 47,4 milijona evrov, v letu 2007 61,7 milijona evrov in v letu 2008 že 71,4 milijona evrov. Z višanjem prihodkov iz tega vira se je v navedenih letih postopno povečeval tudi delež tega davka v davčnih prihodkih, in sicer z 0,72 v letu 2005 na 0,93 % v letu 2008.

Po podatkih iz evidenc inšpekcijskega nadzora je bilo v letu 2005 odkritih utaj v višini 714.000 evrov, v letu 2006 v višini 1.719.000 evrov, v letu 2007 v višini 1.664.000 evrov in v letu 2008 že 2.275.206 evrov izpada davka, ki se je dodatno odmeril. Z uspešno uveljavitvijo predlaganih sprememb zakona oziroma z uspešnejšim preprečevanjem davčnih utaj pri tej vrsti davka je torej mogoče pričakovati večodstotno povečanje prihodkov iz tega vira.

S predlaganim zakonom se bo z obremenitvijo motornih koles in koles z motorjem ob nespremenjenem obsegu prodaje skupno prispevalo k povečanju davčnega prihodka v višini okoli 1,3 milijona evrov.

V skupnih prihodkih od davka na motorna vozila pomeni davek od prometa z rabljenimi motornimi vozili le nekaj odstotkov in se iz leta v leto zmanjšuje predvsem zaradi vse večjega deleža prodaje rabljenih motornih vozil, ki so že bila registrirana v Sloveniji, z davčno ugodnejšo posredniško prodaje skozi sistem DDV. V letu 2008 je ta delež znašal le še 1,8 % ali skupno 1,3 milijona evrov prihodka tega davka, zato odprava obdavčitve prometa z rabljenimi motornimi vozili ne pomeni bistvenega izpada prihodka oziroma bo ta nadomeščen z dodatnim prihodkom iz obdavčitve motorjev.

Lestvica za avtomobile, vezana na izpust C02, je narejena tako, da se znatno poveča prihodek iz davka, obenem pa se s progresivno davčno stopnjo vpliva na večjo obremenitev vozil z večjim izpustom CO2 in zmanjšuje davčno breme za okolju bolj prijazna vozila. Ocenjuje se, da bi se pri enakem obsegu in strukturi prometa z motornimi vozili kot v letu 2008 (okoli 72.000 vozil), ob upoštevanju novih predlaganih osnovnih stopenj, davčni prihodki iz davka na osebna vozila povečali za okoli 23,8 milijonov evrov ali 34,0 %. Ob upoštevanju strukture motornih vozil, ki so bila prvič registrirana pri nas v letu 2008 glede na stopnje izpusta Euro (ocena je bila narejena na podlagi podatkov o starosti motornih vozil), v kateri predstavljajo motorna vozila s stopnjo izpusta Euro 3 in nižjo, pri motornih vozilih z bencinskim pogonom le okoli 8 %, pri motornih vozilih z dizelskim pogonom pa okoli 20 %, pa bi se prihodki ob upoštevanju dodatnih davčnih stopenj za motorna vozila s stopnjo izpusta Euro 3 in nižjo, povečali še za okoli 4 milijonov evrov. Zaradi prehodnega obdobja, kot je z nekoliko nižjimi davčnimi stopnjami za motorna vozila z izpustom CO2 med 150 in 210 grami, določeno za leto 2010, se ocenjuje, da bi ob nespremenjeni prodaji v tem letu dosegli sorazmerno manjše povečanje prihodka in sicer v višini 16,6 milijonov evrov oziroma 23,7 % na podlagi osnovnih stopnje in dodatno okoli 2,8 milijone evrov iz naslova obdavčitve motornih vozil z motorji emisijskih stopenj, nižjih od Euro 4.

Skupen finančni učinek zakona ob nespremenjeni prodaji motornih vozil je torej za leto 2010 mogoče oceniti v višini okoli 19,4 milijonov evrov dodatnega prihodka, kar je nekaj nad četrtino več kot v letu 2008, in za leto 2011 v višini 27,8 milijona evrov dodatnega prihodka glede na leto 2008. Ob pomembnem zmanjšanju obsega prodaje motornih vozil pa je seveda pričakovati sorazmerno manjše finančne učinke. Poleg tega bo uveljavitev zakona zaradi sistema vračila davka v primeru izvoza oziroma dobave motornega vozila v drugo državo članico Evropske unije, imela določen negativen vpliv na javne finance, ki se ga v tem trenutku še ne da oceniti.

Zakon ne bo vplival na druga javnofinančna sredstva.

Za izvajanje zakona ne bo treba zagotoviti dodatnih proračunskih sredstev.
6. Druge posledice zakona Predlagani zakon bo zaradi sprememb pri določanju davčne osnove in omejitve možnosti obračunavanja davka na podlagi mesečnega obračuna le na generalne zastopnike oziroma uvoznike proizvajalcev prispeval k zmanjšanju možnosti davčnih utaj na tem področju. K temu bodo pripomogle tudi ustrezne kazenske določbe za organizacije, ki izdajajo potrdila o skladnosti oziroma registraciji motornih vozil.

Zakon bo vplival tudi na gospodarstvo in socialni položaj posameznikov, saj se bo preko progresivnih stopenj vplivalo na drobnoprodajne cene (DPC) osebnih motornih vozil, ki pa se bodo (ob nespremenjenih proizvajalčevih cenah) najbolj povečale (v povprečju za 9 do 13 %) za motorna vozila z visokimi izpusti škodljivih snovi. V to skupino pa se med novimi vozili uvrščajo v glavnem močnejša vozila v višjih cenovnih razredih.



Graf 3:




II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06, uradno prečiščeno besedilo) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»3. člen

Davek se plačuje od motornih vozil iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90 ter iz tarifne oznake 8711, določenih v carinski tarifi Evropske skupnosti, objavljeni kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 179/2009 z dne 5. marca 2009 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 63 z dne 7. 3. 2009, str. 1), ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije.«.
2. člen

Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pridobitev motornega vozila iz druge države članice Evropske unije za namene tega zakona pomeni pridobitev blaga znotraj Skupnosti, kot je opredeljena v Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).«.

Četrti odstavek se črta.
3. člen

V prvem odstavku 5. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega motornega vozila s 5 ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev po tej točki se uveljavlja na podlagi dokazila o skupnem gospodinjstvu ob vložitvi napovedi pri davčnem organu ali ob vložitvi carinske deklaracije za sprostitev v prost promet pri carinskem organu oziroma z vložitvijo zahtevka za povračilo plačanega davka pri davčnem organu v treh mesecih od nakupa, v primeru uvoza pa pri carinskem organu v treh mesecih od uvoza. Davčni oziroma carinski organ vrne plačani davek iz tega zakona v 30 dneh po prejemu zahtevka. V prometno dovoljenje in register gospodinjstev se vpiše, da je za kupljeno vozilo uveljavljeno povračilo davka. Oseba iz prvega stavka te točke motornega vozila ne sme prodati ali ga brezplačno ali kako drugače odtujiti pred potekom triletnega roka od dneva nakupa, sicer mora plačati razliko do polnega zneska davka, obrestovano po obrestni meri za zamudne obresti, določeni v posebnem zakonu;«.

V 3. točki se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»3. od vozil, ki so nabavljena za prevoz invalidov, in sicer od enega motornega vozila z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 l in dieselskega motorja do 1,9 l oziroma z delovno prostornino bencinskega motorja do 2 l in dieselskega motorja do 2,2 l za motorno vozilo z avtomatskim upravljanjem ter od motornega vozila, posebej prirejenega za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, ki ga največ enkrat v petih letih kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje.«.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Oprostitev po tej točki se uveljavlja ob vložitvi napovedi pri davčnem organu ali vložitvi carinske deklaracije za sprostitev v prost promet pri carinskem organu oziroma z vložitvijo zahtevka za povračilo plačanega davka pri davčnem organu v treh mesecih od nakupa, v primeru uvoza pa pri carinskem organu v treh mesecih od uvoza. Davčni oziroma carinski organ vrne plačani davek iz tega zakona v 30 dneh po prejemu zahtevka.«.

Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo motorno vozilo ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza, morajo plačati davek v višini davka, za katerega se je zahtevalo vračilo in pripadajoče obresti od dneva nakupa oziroma uvoza do dneva plačila davka. Ob izpolnjevanju osnovnih pogojev se pravica do oprostitev po tej točki na novo vzpostavi dan po takšnem plačilu. Če je bilo motorno vozilo poškodovano v prometni nesreči za več kot 70% tržne vrednosti motornega vozila na dan nesreče, se sme poškodovano motorno vozilo prodati, ne da bi bil plačan davek. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza motornega vozila, smejo zakoniti dediči prodati motorno vozilo, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek. Vojni invalid prve skupine, ki uveljavi pravico do doplačila k stroškom tehničnega pripomočka – osebnega motornega vozila po zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97 in 75/97), nima pravice do davčne oprostitve iz te točke. «.

5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. od vozil, ki imajo v skladu s predpisi o motornih vozilih status starodobnega vozila;«.

Za 7.a točko se doda nova 7.b točka, ki se glasi:
»7.b od intervencijskih reševalnih vozil, ki so posebej prirejena za prevoz ponesrečencev in bolnikov.«.

4. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen

Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost.

Kot prodajna cena se pri pridobitvi motornega vozila iz druge države članice Evropske unije šteje nakupna cena, pri uvozu pa vrednost, določena v prvem do četrtem odstavku 38. člena ZDDV-1.

Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, ali če plačila ni, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ.

Stopnja davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21 (razen trikolesnikov in štirikolesnikov), 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33, 8703 90, je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji (v nadaljnjem besedilu: izpust CO2) in vrste goriva, ki se uporablja za pogon in znaša:
Izpust CO2 (g/km)
Stopnja davka (%) od davčne osnove
glede na vrsto goriva
bencin, utekočinjen naftni plin
dizelsko
od 0 do vključno 110
0,5
1
nad 110 do vključno 120
1
2
nad 120 do vključno 130
1,5
3
nad 130 do vključno 150
3
6
nad 150 do vključno 170
6
11
nad 170 do vključno 190
9
15
nad 190 do vključno 210
13
18
nad 210 do vključno 230
18
22
nad 230 do vključno 250
23
26
nad 250
28
31


Če motorno vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena uporablja kateri koli drug pogon, vključno z električnim, ali kombinacijo različnih pogonov (hibridno vozilo), se stopnja davka določi z upoštevanjem lestvice, ki velja za vozila z bencinskim gorivom.

Za motorna vozila iz četrtega odstavka tega člena s stopnjo izpusta nižjo od Euro 3, se stopnja davka, določena v četrtem odstavku tega člena, poveča za tri odstotne točke.

Za motorna vozila iz četrtega odstavka tega člena s stopnjo izpusta Euro 3, se stopnja davka, določena v četrtem odstavku tega člena, poveča za dve odstotni točki.

Za motorna vozila iz četrtega odstavka tega člena s stopnjo izpusta Euro 4, se po 1.1.2010 stopnja davka, določena v četrtem odstavku tega člena, poveča za eno odstotno točko.

Za motorna vozila iz četrtega odstavka tega člena s pogonom na dizelsko gorivo in s stopnjo izpusta Euro 6 se upošteva stopnja davka iz lestvice v četrtem odstavku tega člena za bencinsko gorivo.

Za motorna vozila iz četrtega odstavka tega člena s pogonom na dizelsko gorivo z izpustom trdnih delcev, večjim od 0,005 g/km, se stopnja davka, določena v četrtem do devetem odstavku tega člena, poveča za tri odstotne točke.

Stopnja davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 in trikolesnike ter štirikolesnike je odvisna od moči motorja in znaša:

Razredi glede na moč motorja (kW)
Stopnja davka (%) od davčne osnove
do vključno 5
4
nad 5 do vključno 25
5,5
nad 25 do vključno 40
7
nad 40 do vključno 65
9
nad 65 do vključno 85
11
nad 85 do vključno 100
13
nad 100 do vključno 125
15
nad 125
18


Za kolesa z motorjem se stopnja davka, določena v prejšnjem odstavku, poveča za eno odstotno točko.

Za motorna vozila iz enajstega odstavka tega člena z dvotaktnim motorjem na notranje zgorevanje se stopnja davka, določena v enajstem odstavku tega člena, poveča za dve odstotni točki.

Ne glede na določbo enajstega odstavka tega člena, je za motorna vozila iz enajstega odstavka tega člena z motorjem izključno na električni pogon, stopnja davka 0,5 %.«.
5. člen

6.b člen se črta.

6. člen

Drugi odstavek 7. člena se črta.

V tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. ko je motorno vozilo pridobljeno.«.
7. člen

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davčni zavezanec, proizvajalec motornih vozil ali oseba, ki zaradi opravljanja dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi iz druge države članice Evropske unije motorno vozilo, ki še ni bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi in katerega tip je bil homologiran v skladu s predpisi o ES-homologaciji ter zanj izdano potrdilo o skladnosti tipa SA, mora obračunati davčno obveznost za koledarski mesec.«.

V drugem odstavku se za besedilom »identifikacijski številki (št. šasije),« doda besedilo »izpustu CO2, moči motorja v kW, načinu delovanja motorja (dvotaktni, električni), izpustu trdnih delcev v g/km, stopnji izpusta Euro«.

V četrtem odstavku se za besedilom »identifikacijska številka (št. šasije),« doda besedilo »izpust CO2, moč motorja v kW, način delovanja motorja (dvotaktni, električni), izpust trdnih delcev v g/km, stopnja izpusta Euro«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»Obračun davka na motorna vozila davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, predloži v elektronski obliki na obrazcu, ki ga predpiše minister, oziroma ministrica, pristojna za finance.«.

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

8. člen

8.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»8.a člen

Davčnemu zavezancu, ki pridobi motorno vozilo iz druge države članice Evropske unije in ni dolžan obračunavati davka v skladu z 8. členom tega zakona, odmeri davek davčni organ.

Davčni organ iz prejšnjega odstavka odmeri davek na podlagi napovedi, ki jo davčni zavezanec predloži najpozneje v 15 dneh od dneva pridobitve motornega vozila.

Davčni zavezanec mora pri pridobitvi motornega vozila napovedi priložiti izvirnik računa o nakupu vozila, iz katerega morata biti razvidna prodajna cena in datum pridobitve, izjavo o emisijski ustreznosti vozila, ki jo zavezanec pridobi pri strokovni organizaciji, pristojni za ugotavljanje skladnosti, iz katere morajo biti razvidni podatki o znamki in tipu vozila, identifikacijski številki (številki šasije), izpustu CO2, moči motorja v kW, načinu delovanja motorja (dvotaktni, električni), izpustu trdnih delcev v g/km, stopnji izpusta Euro, datumu izdaje potrdila o skladnosti, državi dobave, pri vozilu, ki je že bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi, pa tudi izvirnik ali overjeno kopijo registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja.

Strokovna organizacija, pristojna za ugotavljanje skladnosti, ne sme izdati potrdila o skladnosti motornega vozila tipa SB, če motorno vozilo ni vpisano v evidenco davčnega organa iz 11.a člena tega zakona.

Če v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, izdaja potrdila o skladnosti ni potrebna, organ, pristojen za registracijo oziroma pooblaščena organizacija pri registraciji vozil ne sme registrirati motornega vozila, če motorno vozilo ni vpisano v evidenco davčnega organa iz 11.a člena tega zakona.«.

9. člen

8.b člen se črta.

10. člen

9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen

Davčni zavezanec mora obračunani davek iz 8. člena tega zakona plačati do zadnjega delovnega dneva meseca po poteku meseca, v katerem je nastala davčna obveznost.

Davek iz 8.a člena tega zakona odmeri davčni organ ne glede na prebivališče ali sedež zavezanca.«.

11. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen

Če upravičenec do vračila plačanega davka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, izvozi, dobavi oziroma zaradi selitve prenese v drugo državo članico Evropske unije in ga zato odjavi iz evidence registriranih vozil v Republiki Sloveniji, ima pravico do vračila sorazmernega dela plačanega davka.

Upravičenec lahko uveljavi vračilo šele po odjavi vozila iz evidence registriranih motornih vozil. Upravičenec do vračila lahko uveljavi vračilo plačanega davka na podlagi dokazila o plačilu davka v Republiki Sloveniji in predložitve dokazil, da je vozilo zapustilo ozemlje Republike Slovenije. Kot dokazilo o tem, da je vozilo zapustilo ozemlje Republike Slovenije, se glede na okoliščine primera štejejo predvsem:
- dokazilo o izvozu, ki ga izda oziroma potrdi carinski organ in iz katerega mora biti razvidno, da je motorno vozilo zapustilo carinsko območje Evropske unije,
- dokazilo o registraciji vozila v državi članici Evropske unije ali drugi državi,
- dokazilo o dejanski dobavi oziroma prenosu vozila v drugo državo članico Evropske unije,
- račun, izdan kupcu v drugi državi članici Evropske unije,
- dokazilo o selitvi v drugo državo članico Evropske unije.

Znesek vračila davka se izračuna na podlagi podatka o dejansko plačanem davku v Republiki Sloveniji in podatka o obdobju uporabe motornega vozila v Republiki Sloveniji in sicer tako da se za vsako začeto leto uporabe motornega vozila v Republiki Sloveniji znesek dejansko plačanega davka zmanjša za 10 %. Pri tem se kot začeto leto uporabe motornega vozila v Republiki Sloveniji šteje datum prve registracije motornega vozila v Republiki Sloveniji.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za motorna vozila, ki so bila izvožena ali dobavljena v drugo državo članico Evropske unije, preden so bila registrirana v Republiki Sloveniji in je bil zanje davek plačan, in za motorna vozila, ki so bila v Republiki Sloveniji začasno registrirana z namenom izvoza ali dobave v drugo državo članico, in so bila registrirana največ 30 dni, znesek vračila določi v višini 100 % zneska dejansko plačanega davka.

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko upravičenec, ki obračunava davčno obveznost za koledarski mesec, vračilo davka za motorna vozila, za katera so izpolnjeni pogoji za vračilo v mesecu obračuna davka, vračilo davka uveljavi v okviru mesečnega obračuna davka.

Ne glede na določbo tretjega in četrtega odstavka tega člena se davek ne vrača, če bi bil znesek vračila davka manjši od 10 eurov.

Za motorno vozilo, od katerega je bil vrnjen davek v skladu s tem členom velja, da za namene 3. člena tega zakona v Republiki Sloveniji še ni bilo registrirano.

Upravičenec lahko zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka.«.
12. člen

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
»11.a člen

Davčni organ vodi elektronsko evidenco (v nadaljnjem besedilu: evidenca) motornih vozil, za katera je bil plačan davek, uveljavljena oprostitev plačila davka ali je bil zanje predložen instrument zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti iz naslova davka na dodano vrednost.

Evidenca vsebuje naslednje podatke:
- znamka in tip motornega vozila,
- identifikacijska številka (številka šasije),
- vrsta goriva,
- izpust CO2 (za motorna vozila iz tarifne oznake 8711, trikolesnike in štirikolesnike če je na razpolago) in moč motorja,
- način delovanja motorja (dvotaktni, električni),
- izpust trdnih delcev,
- stopnja izpusta Euro,
- država uvoza oz. pridobitve,
- podatki o davčnem zavezancu,
- podatek o davčni osnovi,
- znesek davka,
- datum prve registracije vozila,
- datum plačila davka,
- številka odločbe o odmeri davka;
- podatek o oprostitvi po 5. členu tega zakona,
- podatki o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti,
- znesek vračila DMV,
- podatek o pravni podlagi za vračilo DMV (5. člen ali 11. člen).

Podatke za evidenco davčni organ pridobiva iz obračuna oziroma napovedi za odmero davka in iz evidence carinskega organa o odmeri davka ob uvozu.«.
13. člen

15. člen se spremeni tako, da glasi:
»15. člen

Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne obračuna davka ali ne sestavi ali ne predloži mesečnega obračuna davka davčnemu organu v skladu z 8. členom tega zakona;
2. ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z 8.a členom tega zakona. Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z 8.a členom tega zakona.

Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje organizacija, pristojna za ugotavljanje skladnosti, če izda potrdilo o skladnosti za motorno vozilo, in pooblaščena organizacija pri registraciji vozil, če registrira motorno vozilo, v nasprotju z 8.a členom tega zakona.

Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije, pristojne za ugotavljanje skladnosti in odgovorna oseba pooblaščene organizacije pri registraciji vozil.».


PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
14. člen

Ne glede na stopnjo davka, določeno v četrtem odstavku 6. člena zakona, se do 1. januarja 2011 za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21 (razen trikolesnikov in štirikolesnikov), 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33, 8703 90, z izpustom CO2 med 150 in 210 grami na kilometer, upošteva stopnja davka, ki znaša:
Izpust CO2 (g/km)
Stopnja davka (%) od davčne osnove
glede na vrsto goriva
bencin, utekočinjen naftni plin
dizelsko
nad 150 do vključno 170
5,5
9,5
nad 170 do vključno 190
8
12,5
nad 190 do vključno 210
10,5
14,5

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dneva v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.


III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:
S spremembo 3. člena zakona o davku na motorna vozila se posodablja sklicevanje na kombinirano nomenklaturo carinske tarife skladno z zadnjimi spremembami v letu 2008. Obenem se sprememba tega člena nanaša na razširitev predmeta obdavčitve tudi na motorje, zato se dodaja tarifna oznaka 8711, ki vključuje motorna kolesa, mopede, kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje in bočne prikolice.

S predlagano spremembo 3. člena, ki ne vsebuje več drugega odstavka, se iz obdavčitve izvzemajo motorna vozila, ki so bila predhodno v Sloveniji že registrirana (t.i. rabljena motorna vozila).

K 2. členu:
S spremembo 4. člena zakona se jasneje opredeli pojem pridobitve motornega vozila v drugi državi članici EU oziroma se pri tem sklicuje na določbo, ki ureja ta pojem v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost.

K 3. členu:
Spremembe v 5. členu se v enem delu vežejo na odpravo obdavčitve motornih vozil, ki so v Sloveniji že bila registrirana (odprava izraza »rabljena vozila«). V delu pa se poenostavlja postopek s širitvijo možnosti uveljavljanja oprostitve za motornega vozila za invalide tudi na starše in skrbnike ter ureja možnost neposrednega uveljavljanja oprostitve davka ob nakupu motornih vozil za velike družine in invalide. Splošneje se opredeljujejo starodobna vozila (brez navajanja merila starosti), oziroma se definicija veže na opredelitev v predpisih o motornih vozilih. Med oprostitve se dodajo tudi intervencijska reševalna vozila, ki so posebej prirejena za prevoz ponesrečencev in bolnikov.

K 4. členu:
Predlagana sprememba 6. člena je potrebna zaradi spremembe določanja davčne osnove na podlagi ekološkega merila (izpusta CO2 ter drugih škodljivih izpustov) ter enostavnega in preglednega sistema za kupca in za prodajalca motornega vozila oziroma motornega kolesa in drugih koles z motorjem. Jasneje je tudi zapisana določba v povezavi z določanjem davčne osnove pri uvozu vozila. Davčna osnova ostaja prodajna cena motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. V primeru zavezance proizvajalca je to prodajna cena, ki jo proizvajalec zaračuna ob prvi sprostitvi motornega vozila v promet. Kot prodajna cena se v primeru pridobitve vozila iz druge države članice EU šteje nakupna cena, torej cena, ki je bila zaračunana kupcu v Sloveniji. V primeru uvoza pa se kot prodajna cena upošteva vrednost celega vozila, ugotovljena v carinskem postopku.

Na novo je določena lestvica za motorna vozila, s katero je opredeljena davčna stopnja glede na izpust CO2 in razlikovanje med dizelskim gorivom na eni strani in utekočinjenim naftnim plinom ter bencinskim gorivom na drugi strani. Pri določanju obsega izpusta CO2 za določitev davčne stopnje se upošteva izpust CO2 pri kombinirani vožnji. To je kombinacija izpusta pri mesti in izven mestni vožnji.

Davčne stopnje za motorna vozila so progresivne in se vežejo na izpust CO2. Zaradi negativnih učinkov pri dodatnih izpustih drugih onesnaževal na okolje pri motornih vozilih z dizelskim motorjem (predvsem trdnih delcev in dušikovih oksidov), je za taka vozila s stopnjo izpusta pod Euro 6, stopnja davka višja kot za bencinski pogon. Poleg tega se za taka vozila v primeru, da imajo izpust trdnih delcev višji od 0,005 g/km, stopnja davka dodatno povečuje. Prav tako se stopnja davka poveča za motorna vozila z nižjo stopnjo izpusta od Euro 4 in od 1.1.2010 nižjo od Euro 5. Če ima motorno vozilo hibridni ali drug alternativni pogon, se za določitev davka uporabi lestvica za bencinski pogon. Za motorna vozila z izpustom do 110 g CO2 se po preteku obdobja, v katerem je še možno uveljaviti oprostitev davka (po 31.12.2009) določa zelo nizka davčna stopnja (0,5 za motorna vozila na bencinski in 1 % za motorna vozila na dizelski pogon).

Za motorna kolesa in druga kolesa z motorjem ter za trikolesnike in štirikolesnike je davčna osnova enako kot za motorna vozila, njihova prodajna cena, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost, pri uvozu pa vrednost, določena v prvem odstavku 38. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06 – ZDDV-1). Za motorna kolesa in druga kolesa z motorjem ter za trikolesnike in štirikolesnike je določena lestvica, s katero je opredeljena davčna stopnja glede na moč motorja, izraženo v kilovatih (kW). Tako bo znesek davka glede na novo lestvico mogoče nedvoumno določiti. Obenem se za kolesa z motorjem stopnja davka dodatno poveča za eno odstotno točko, za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 z dvotaktnim motorjem na notranje izgorevanje pa se stopnja davka poveča za dve odstotni točki. Za motorna vozila z izključno električnim pogonom se določi nižja, 0,5 %-na stopnja davka.

Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, oziroma če je vozilo pridobljeno brezplačno, pa je davčna osnova prometna vrednost takega motornega vozila, ki jo ugotovi davčni organ.

K 5. členu:
Kot nepotreben se črta dosedanji 6.b člen, saj je način določanja davčne osnove tudi za pridobitev že registriranega vozila iz države članice Evropske unije ustrezno sistemsko urejen v novem 6. členu.

K 6. členu:
S predlagano spremembo 7. člena zakona se kot opredelitev trenutka, ko je opravljen promet z motornimi vozili, doda nova točka, to je pridobitev motornega vozila.

K 7. členu:
S spremembo prvega odstavka 8. člena se možnost obračuna davčne obveznosti za koledarski mesec omejuje le na pridobitev motornih vozil iz druge države članice EU, ki še niso bila predhodno začasno ali trajno registrirana v državi članici in za katera je bilo izdano potrdilo o skladnosti vozila tipa SA. Dodaja se določba, da mora davčni zavezanec predložiti obračun davka v elektronski obliki, ki pa ne pomeni nove obveznosti zavezanca, ampak je bolj informativen, saj tako obveznost za oddajo davčnih obračunov že določa 51. člen Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08). Obenem se določa, da se obračun predloži na poenotenem obrazcu, ki ga objavi minister, pristojen za finance.

K 8. členu:
Določa se sprememba 8a. člena, s katero se ureja način plačevanja davka za zavezance, ki pridobijo iz drugih držav članic EU motorna vozila, za katera je treba izdati potrdilo o skladnosti tipa SB, in sicer tako da se odmeri davek. Taki zavezanci morajo davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve motornega vozila predložiti napoved davka, ki ji morajo priložiti dokumente (izvirnik računa in izjavo strokovne organizacije, pristojne za ugotavljanje skladnosti, oziroma če je bilo vozilo že registrirano, tudi registracijski dokument), iz katerih so razvidni predvsem podatki o znamki in tipu vozila in identifikacijski številki (številki šasije), na podlagi katerih je mogoče nedvomno identificirati vozilo, ki je bilo obdavčeno. Seveda pa morajo biti iz napovedi razvidni tudi drugi podatki, pomembni za odmero, kot so datum pridobitve, prodajna cena, datum izdaje potrdila o skladnosti in država dobave, ter podatek o CO2 in stopnji izpusta Euro.

V členu ostaja določba o tem, da organizacija, ki je pristojna za ugotavljanje skladnosti, brez dokazila, da je bil davek plačan, ne sme izdati potrdila o skladnosti. Kot dokazilo o plačanem davku pa se šteje vpis vozila v davčno evidenco, kot jo določa nov 11.a člen.

Obenem je dodana določba, s katero organ, pristojen za registracijo, ne sme registrirati motornega vozila, za katero izdaja potrdila o skladnosti ni potrebna, če ne preveri dokazila o plačilu davka na motorna vozila (vpis v davčno evidenco).

K 9. členu:
S sistemsko zaokroženo vsebinsko opredelitvijo zavezancev v 8.a členu postane določba 8b. člena nepotrebna in se črta.

K 10. členu:
Predlagana sprememba 9. člena zakona je v povezavi s spremembo 3. člena zakona in se nanaša na ukinitev plačila obveznosti davka od prometa rabljenih motornih vozil. Pri predlagani spremembi je upoštevano tudi črtanje 8.b člena zakona.

K 11. členu:
S spremembo 11. člena se skladno z nekaj sodbami Sodišča evropskih skupnosti, ki opozarjajo na neustreznost kopičenja davka v primeru prenosa blaga med državami članicami, ureja možnost uveljavljanja vračila sorazmernega dela plačanega davka v primeru, ko se motorno vozilo izvozi ali dobavi oziroma zaradi selitve lastnika prenese v drugo državo članico EU. Določa se, da imajo upravičenci do vračila (to so osebe, ki so vozilo izvozile, ali dobavile ali prenesle v drugo državo EU) v takih primerih, ob predložitvi ustreznih dokazil o tem, da je vozilo zapustilo ozemlje Republike Slovenije (dokazilo o izvozu, dokazilo o registraciji vozila v drugi državi, dokazilo o dejanski dobavi oziroma prenosu vozila v drugo državo članico EU,) pravico pri davčnem organu uveljaviti povračilo dela plačanega davka. Upravičenec do vračila DMV lahko uveljavi vračilo šele po odjavi vozila iz evidence registriranih motornih vozil. Vračilo se določa v višini 10 % zmanjšanja plačanega davka za vsako začeto leto uporabe vozila v Sloveniji, kar pomeni, da je možno uveljaviti vračilo za vozila, ki so se v Sloveniji uporabljala največ 9 let. Izjemoma je za motorna vozila, ki so bila v Republiki Sloveniji le začasno registrirana zaradi izvoza ali dobave v drugo državo članico EU, možno uveljaviti vračilo v višini 100 % dejansko plačanega davka. Kot datum začetka uporabe se šteje datum registracije vozila. Ne glede na splošno pravilo o vračilu pa se v zakonu zaradi omejitve nesorazmernih stroškov postopka, tako na strani upravičenca do vračila kot na strani davčnega organa, določa spodnji prag davka (10 evrov), pod katerim se kljub izpolnjevanju splošnega kriterija let uporabe, davek ne vrača. Za zavezance, ki oddajajo mesečni obračun davka, se omogoča poenostavljen postopek vračila davka v okviru mesečnega obračuna davka.

Določa se tudi, da za motorno vozilo, od katerega je bil vrnjen davek v skladu s tem členom zakona velja, da za namene 3. člena tega zakona v Republiki Sloveniji še ni bilo registrirano. To pomeni, da se v primeru, ko se tako vozilo vrne v Slovenijo, šteje za vozilo, ki se v Sloveniji registrira prvič in se zanj odmeri davek.

K 12. členu:
S predlogom se določa nov 11a. člen, s katerim se uvaja obveznost vodenja davčne evidence s podatki o vseh motornih vozilih, za katera je bil davek obračunan oziroma plačan, vključno s plačilom davka v postopku uvoza, za katera je bila uveljavljena katera od oprostitev po 5. členu zakona in za katera je zavezanec zagotovil plačilo davka na podlagi instrumenta zavarovanje davčne obveznosti. Določa se, da se bodo v evidenci vodili vsi podatki, ki so bistveni za izvajanje nadzora nad plačilom davka, pa tudi za potrebe izvajanja instrumenta vračila sorazmernega dela plačanega davka. Med podatki se bodo poleg podatkov o davčnem zavezancu vodili še podatki, potrebni za identifikacijo vozila (znamka, tip vozila in številka šasije, država pridobitve, datum prve registracije) ter drugi podatki, potrebni za nadzor plačila davka in izvajanje ukrepa vračila davka (davčna osnova, izpust CO2 oziroma moč motorja, način delovanja motorja (dvotaktni, električni) ter stopnja izpusta Euro, znesek davka in datum plačila davka, podatek o oprostitvi po 5. členu, podatek o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti in podatek o vračilu davka.

K 13. členu:
Sprememba 15. člena zakona je potrebna zaradi nominiranja višine glob v nacionalni valuti, to je v evrih. Obenem se kazenske določbe v delu, ki se nanaša na sankcioniranje neoddajanja obračuna oziroma davčne napovedi, dopolnjuje s sankcijo za fizične osebe. Dodaja pa se tudi kazenska določba z globo od 2.000 do 75.000 evrov za organizacijo, pristojno za ugotavljanje skladnosti motornih vozil in to za kršitev prepovedi izdaje potrdila o skladnosti za motorna vozila, ki niso vpisana v evidenci davčnega organa iz 11a. člena tega zakona. Prav tako se dodaja kazenska določba za organ, pristojen za registracijo motornih vozil oziroma pooblaščeno organizacijo pri registraciji vozil, v višini od 2.000 do 7.500 evrov.

K 14. členu:
Za motorna vozila z izpustom CO2 med 150 in 210 g/km, ki predstavljajo okoli polovico vseh novo registriranih osebnih motornih vozil, in za katere se bo z uveljavitvijo tega zakona stopnja davka glede na prej veljavno že znatno povečala, se določa prehodno obdobje od uveljavitve zakona do 1. 1. 2011, v katerem se za taka vozila določa prehodno nekoliko nižja davčna stopnja, ki pa še vedno (za dve do tri odstotne točke) presega do zdaj veljavno davčno stopnjo.

K 15. členu:
Ta končni člen določa, da bo zakon začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljal pa se bo od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve. S tem se predvsem omogoči zavezancem, ki oddajajo obračune glede na koledarski mesec, da predložijo obračun v celoti po prej ali po novem veljavnem zakonu.


IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
3. člen

Davek se plačuje od motornih vozil iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33, 8703 90, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 286 z dne 28. 10. 2005, str. 1), ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nova motorna vozila).

Davek se plačuje tudi od prometa rabljenih motornih vozil iz prejšnjega odstavka in drugih rabljenih cestnih motornih vozil, razen za traktorje, za katera je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost.
4. člen

Zavezanec za obračunavanje in plačevanje davka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije oziroma uvoznik motornih vozil.

Oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije, je vsaka pravna ali fizična oseba, ki nabavi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije in ga vnese v Slovenijo, ne glede na to, ali je od tega vozila treba plačati DDV po slovenskih predpisih ali ne.

Uvoznik iz prvega odstavka tega člena je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik motornega vozila.

Zavezanec za davek iz drugega odstavka 3. člena tega zakona je kupec ali oseba, ki brezplačno (razen če gre za prvi dedni red) ali na podlagi zamenjave pridobi motorno vozilo, za katero je obvezna registracija.
5. člen

Davka od cestnih motornih vozil se ne plačuje:

1. od vozil, ki se pred prvo registracijo izvozijo ali dobavijo v drugo državo članico Evropske unije;

2. od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s 5 ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja s povračilom plačanega davka pri pristojnem davčnem organu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. Pristojni davčni oziroma carinski organ je dolžan vrniti plačani davek iz tega zakona v 15 dneh po prejemu zahtevka. V prometno dovoljenje in register gospodinjstev se vpiše, da je za kupljeno vozilo uveljavljeno povračilo davka. Oseba iz prvega stavka te točke motornega vozila ne sme prodati ali ga brezplačno ali kako drugače odtujiti pred potekom triletnega roka od dneva nakupa, sicer mora plačati razliko do polnega zneska davka, obrestovano po obrestni meri za zamudne obresti, določeni v posebnem zakonu;

3. od vozil, ki so nabavljena za prevoz invalidov, in sicer od enega novega osebnega avtomobila z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 l in dieselskega motorja do 1,9 l oziroma z delovno prostornino bencinskega motorja do 2 l in dieselskega motorja do 2,2 l za novi osebni avtomobil z avtomatskim upravljanjem ter od kombi vozila, posebej prirejenega za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, ki ga največ enkrat v petih letih kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje.

Za osebe po tej točki se štejejo:
– osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara;
– osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
– osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo telesno in duševno prizadetih oseb;
– otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Oprostitev po prvi in drugi alinei prejšnjega odstavka se uveljavlja po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Oprostitev po tretji alinei drugega odstavka te točke se uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida v skladu s predpisi iz te alinee oziroma odločbe pristojnega centra za socialno delo, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Oprostitev po četrti alinei drugega odstavka te točke se uveljavlja na podlagi odločbe centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

Oprostitev za invalidske organizacije se uveljavlja na podlagi potrdila ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.

Oprostitev po tej točki se uveljavlja s povračilom plačanega davka pri pristojnem davčnem organu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu. Pristojni davčni oziroma carinski organ je dolžan vrniti plačani davek iz tega zakona v 15 dneh po prejemu zahtevka.

V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše, da je za kupljeno vozilo uveljavljeno povračilo davka.

Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza, morajo plačati davek v višini davka, za katerega se je zahtevalo vračilo in pripadajoče obresti od dneva nakupa oziroma uvoza do dneva plačila davka. Ob izpolnjevanju osnovnih pogojev se pravica do oprostitev po tej točki na novo vzpostavi dan po takšnem plačilu. Če je bil osebni avtomobil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče, se sme poškodovani osebni avtomobil prodati, ne da bi bil plačan davek. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek. Vojni invalid prve skupine, ki uveljavi pravico do doplačila k stroškom tehničnega pripomočka – osebnega motornega vozila po zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97 in 75/97), nima pravice do davčne oprostitve iz te točke.

Če upravičenci po tej točki niso vozniki, lahko v njihovem imenu motorno vozilo po tej točki vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika brez obvezne navzočnosti invalida v motornem vozilu;

4. od vozil za:

– službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji;

– službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo;

– osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani;

– osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo.

Upravičenci do oprostitve iz prejšnjega odstavka motornega vozila ne smejo prodati ali ga brezplačno ali kako drugače odtujiti pred potekom treh let od dneva nakupa ali uvoza, dokler davek ni plačan. Če upravičenci do oprostitve po tej točki prodajo vozilo ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom treh let od dneva nakupa ali uvoza, morajo plačati davek v višini davka, ki bi moral biti plačan, če ne bi bilo oprostitve, in pripadajoče obresti od dneva nakupa ali uvoza do dneva plačila davka.

Ne glede na prejšnji odstavek se davek ne plača, če je odtujitev posledica uradnega predčasnega odpoklica ali smrti upravičenca ali če motorno vozilo odtuji družinski član upravičenca, ki preneha bivati v Sloveniji zaradi predčasnega odpoklica ali smrti upravičenca. Davek se tudi ne plača, če je bilo motorno vozilo, ki se odtujuje, poškodovano v prometni nesreči za več kakor 70% tržne vrednosti vozila na dan nesreče.

Če ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ugotovi, da je zaradi spoštovanja pogoja vzajemnosti, treba v zvezi s prepovedjo odtujitve iz drugega odstavka te točke upoštevati drugačen rok, izda upravičencu o tem ustrezno potrdilo.

5. od rabljenih vozil muzejske vrednosti, starejših od 30 let;

6. od vozil, ki se začasno uvozijo, če so popolnoma oproščena plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi in od vozil, ki se vnesejo v Slovenijo iz druge države članice Evropske unije zaradi začasne preselitve lastnika, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, vendar le, če od teh vozil v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni treba obračunati davka na dodano vrednost;

7. od športnih vozil, ki niso prirejena za vožnjo v cestnem prometu in so namenjena samo za uporabo na tekmovališčih;

7.a od prenosa vozil v primeru statusnega preoblikovanja lastnika vozila;

8. od terenskih motornih vozil, ki se nabavljajo za potrebe Slovenske vojske in policije ter od interventnih motornih vozil, ki se nabavljajo za potrebe civilne zaščite, gasilske in reševalne službe. Razvrstitev motornih vozil med interventna v skladu s prejšnjim stavkom določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za obrambo.

Oprostitve plačila davka v skladu s tem členom je mogoče uveljaviti tudi pri finančnem najemu vozila. Če je finančni najem prekinjen ali končan in ne pride do prenosa lastništva, mora upravičenec, ki je uveljavil oprostitev plačila davka, plačati davek, ki mu je bil odpuščen oziroma vrnjen v skladu s tem členom.
6. člen

Osnova za davek je prodajna cena posameznega novega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost, pri uvozu pa vrednost, določeno v 22. členu zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98).

Davek od posameznega novega motornega vozila se plačuje po naslednjih stopnjah od davčne osnove iz prejšnjega odstavka:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Če znaša davčna osnova Stopnja
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
do 1,0 mio SIT 1,0
nad 1,0 mio SIT do 1,4 mio SIT 1,4
nad 1,4 mio SIT do 1,8 mio SIT 2,0
nad 1,8 mio SIT do 2,4 mio SIT 3,5
nad 2,4 mio SIT do 3,0 mio SIT 5,0
nad 3,0 mio SIT do 4,0 mio SIT 7,0
nad 4,0 mio SIT do 5,0 mio SIT 9,0
nad 5,0 mio SIT do 6,0 mio SIT 11,0
nad 6,0 mio SIT 13,0
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Davek na promet rabljenih motornih vozil in drugih motornih vozil iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se plača po stopnji 5% od nakupne cene, če ta cena ustreza prometni vrednosti. Če nakupna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ v kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča davčnega zavezanca.
6b. člen

Ne glede na prvi odstavek 6. člena tega zakona je pri pridobitvi motornega vozila iz druge države članice Evropske unije, ki je bilo trajno ali začasno registrirano v drugi državi, davčna osnova nakupna cena, če ta cena ustreza prometni vrednosti. Če nakupna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ.
7. člen

Obveznost za obračun davka nastane takrat, ko je opravljen promet motornih vozil.
Obveznost za davek iz drugega odstavka 3. člena tega zakona nastane v trenutku nakupa oziroma pridobitve. Zavezanec za davek iz drugega odstavka 3. člena tega zakona mora nastanek davčne obveznosti prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva nakupa oziroma pridobitve.
Šteje se, da je promet motornih vozil opravljen:
1. ko je izdan račun o prodaji motornega vozila;
2. ko je motorno vozilo izročeno, če je izročeno pred izdajo računa ali brez izdaje računa;
3. pri uvozu: ko nastane carinski dolg ali bi nastal, če ne bi bila predpisana oprostitev plačila carine oziroma določena carinska stopnja prosto;
4. ko se motorno vozilo vzame za lastno rabo;
5. ko se motorno vozilo izroči, če se odtuji brezplačno.
8. člen

Davčni zavezanec – proizvajalec motornih vozil ali oseba, ki zaradi opravljanja dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi motorno vozilo iz druge države članice Evropske unije, ki še ni bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi, mora obračunati davčno obveznost za koledarski mesec.

Davčni zavezanec mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o znamki motornega vozila in tipu in modelu vozila, identifikacijski številki (št. šasije), datumu izdaje potrdila o skladnosti, državi dobave, datumu pridobitve, vrednosti, davčni osnovi, stopnji davka in znesku obračunanega davka.

Davčni zavezanec sestavi na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka mesečni obračun davka, ki ga mora predložiti davčnemu organu do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, za katerega je sestavil obračun.

Iz obračuna morajo biti razvidni naslednji podatki: osnovni podatki o zavezancu, davčna številka zavezanca, podatki o obdobju, za katero se plačuje davek, podatki o znamki motornega vozila, tip in model vozila, identifikacijska številka (št. šasije), datum izdaje potrdila o skladnosti, vrednost, država dobave, davčna osnova, stopnja davka in znesek obračunanega davka.

Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun davka ne glede na to, ali je za obdobje, za katero predloži obračun, dolžan plačati davek ali ne.

Minister, pristojen za finance, predpiše na predlog generalnega direktorja oziroma generalne direktorice Davčne uprave Republike Slovenije obrazec za obračun davka na motorna vozila.
8.a člen

Davčnemu zavezancu, ki pridobi motorno vozilo iz druge države članice Evropske unije z namenom opravljanja drugih dejavnosti, kot so navedene v prvem odstavku 8. člena tega zakona, odmeri davek davčni organ.

Davčni organ iz prejšnjega odstavka odmeri davek na podlagi napovedi, ki jo davčni zavezanec predloži najpozneje v roku 15 dni od dneva pridobitve motornega vozila.

Davčni zavezanec mora napovedi priložiti izvirnik računa o nakupu vozila in izvirnik potrdila o skladnosti, izdanega v drugi državi, pri vozilu, ki je bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi pa izvirnik ali overjeno kopijo registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja. Izjemoma lahko davčni organ za preverjanje identifikacije vozila upošteva tudi druge dokumente, iz katerih je mogoče nedvoumno identificirati vozilo.

Brez dokazila o plačilu davka oziroma o oprostitvi plačila iz 5. člena tega zakona organ, pristojen za ugotavljanje skladnosti, ne sme izdati potrdila o skladnosti vozila (tip SB in SC). Če v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, izdaja potrdila ni potrebna, vozila ni dovoljeno registrirati brez dokazila o plačilu davka ali o oprostitvi plačila iz 5. člena tega zakona.
8.b člen

Davčnemu zavezancu, ki zaradi opravljanja dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi motorno vozilo, predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi, iz druge države članice Evropske unije, davek odmeri davčni organ.

Davčni organ odmeri davek iz prejšnjega odstavka na podlagi napovedi, ki jo davčni zavezanec predloži najpozneje v 15 dneh od dneva pridobitve motornega vozila.

Davčni zavezanec mora napovedi priložiti izvirnik računa o nakupu vozila in izvirnik ali overjeno kopijo registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja. Izjemoma lahko davčni organ za preverjanje identifikacije vozila upošteva tudi druge dokumente, iz katerih je mogoče nedvoumno identificirati vozilo.

Brez dokazila o plačilu davka oziroma o oprostitvi plačila iz 5. člena tega zakona se ne sme izdati potrdilo o skladnosti vozila (tip SB in SC) po predpisih, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
9. člen

Davčni zavezanec mora obračunani davek iz 8. člena tega zakona plačati do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je nastala davčna obveznost.

Davek iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se plača v roku 15 dni od nastanka davčne obveznosti. Brez dokazila o plačilu davka se motorno vozilo iz drugega odstavka 3. člena tega zakona ne sme registrirati.

Davek iz drugega odstavka 3. člena, 8.a in 8.b člena tega zakona odmeri davčni organ ne glede na prebivališče ali sedež zavezanca.

Ne glede na drugi stavek tretjega odstavka 6. člena tega zakona prometno vrednost motornega vozila ugotovi davčni organ, ki odmerja davek v skladu s prejšnjim odstavkom.
11. člen

Če davčni zavezanec pred prvo registracijo izvozi motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu ter izvozno carinsko deklaracijo, potrjeno s strani carinskega organa, iz katere mora biti razvidno, da je motorno vozilo zapustilo carinsko območje Evropske skupnosti.

Če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico Evropske unije, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu davka, račun, izdan kupcu v drugi državi članici Evropske unije, in dokazilo o dejanski dobavi vozila v drugo državo članico Evropske unije.
15. člen

Z globo od 600.000 do 18,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali Samostojni podjetnik posameznik, če:
1. ne obračuna davka ali ne sestavi ali ne predloži mesečnega obračuna davka davčnemu organu v skladu z 8. členom tega zakona;
2. ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z 8.a členom tega zakona.

Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.


Zadnja sprememba: 09/28/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov