REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Z zakonom o železniškem prometu so Slovenske železnice d.o.o. in druge pravne osebe v njeni večinski lasti organizirane v poslovni sistem za zagotavljanje izvajanja storitev vzdrževanja železniške infrastrukture, storitev vodenja železniškega prometa, storitev prevoza potnikov in blaga po javni železniški infrastrukturi (temeljne dejavnosti), storitev logističnih centrov ter druge storitve. Vse gospodarske javne službe sedaj izvaja matična družba. V odvisnih družbah se izvajajo samo dejavnosti, ki niso povezane z izvajanjem GJS in nalog upravljavca JŽI.

Slovenske železnice pri svojem poslovanju in pri upravljanju odvisnih družb skrbijo tudi za uresničevanje javnega interesa na področju železniškega prometa in morajo zagotavljati varno odvijanje železniškega prometa po enotnem tehnično-tehnološkem procesu ter racionalno in družbenim potrebam prilagojeno možnost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na področju železniškega prometa zagotavljati država v razmerah trga prevoznih storitev.

Slovenske železnice opravljajo naslednje obvezne gospodarske javne službe:
- prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu;
- vzdrževanje javne železniške infrastrukture;
- vodenje železniškega prometa.

Poleg navedenega Slovenske železnice opravljajo tudi naslednje naloge v okviru upravljanja javne železniške infrastrukture:

- gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo;
- izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
- upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji;
- druge naloge upravljavca javne železniške infrastrukture določene z zakonom, ki ureja železniški promet in varnost železniškega prometa.

Edini ustanovitelj in družbenik obvladujoče družbe Slovenske železnice d.o.o. je Republika Slovenija.

Zaradi enovite organiziranosti Slovenskih železnic je Republika Slovenija večkrat dobila očitke Komisije EU predvsem v smislu prevelike povezanosti vloge upravljavca JŽI in pa prevoznika v železniškem prometu. Poleg tega se ocenjuje, da bo s prenosom teh nalog na samostojne družbe dosežena boljša učinkovitost teh družb in pa večja transparentnost porabe javnih sredstev.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji in načela

Cilji so z zakonom vzpostaviti temelje s katerimi se omogoči preoblikovanje Slovenskih železnic kot enovitega podjetja v holdinško organiziranost s čimer se določa statusno obliko, organizacijo in naloge družbe Slovenske železnice in drugih pravnih oseb v njeni večinski lasti. Osnovna načela za to preoblikovanje so:

– zagotovitev neodvisnosti infrastrukturnega upravljavca v skladu z določili direktiv prvega železniškega paketa,
– vzpostavitev potrebne samostojnosti prevozniškega dela podjetja in s tem zagotovitev pogojev dolgoročnega finančno učinkovitega poslovanja
– vzpostavitev organiziranosti, ki bo omogočala orientiranje posameznih družb na temeljne naloge za katere so ustanovljene in striktno obvladovanje stroškov posameznih družb.

2.3 Poglavitne rešitve

Holdinška oblika zagotavlja v danih razmerah, zaradi več desetletnega skupnega razvoja in posledične tehnično tehnološke prepletenosti procesov in opreme, najbolj varen in finančno optimalen prehod v samostojno poslovanje jedrnih družb. Popolna ločitev med infrastrukturnim upravljanjem in transportnimi dejavnostmi že v tej fazi preoblikovanja, bi lahko povzročala resne probleme pri koordinaciji delovanja teh dveh sistemov.

S formiranjem Holdinga in tremi družbami v tem holdingu se bo v največji meri zagotovilo posameznemu podjetju možnost optimalne organizacije za opravljanje osnovnih dejavnosti za katere bodo ustanovljene in s tem zagotovitev možnosti, da se podjetje osredotoči na naloge, ki izhajajo iz pogodb z državo kot tudi na naloge ki izhajajo iz tržne dejavnosti.

Istočasno pa je holding organiziranost, ki podjetja povezuje na področjih, kjer je integracija procesov v transportu in logistiki potrebna in smiselna. V okviru holdinga se formirajo še hčerinske družbe, ki jih lahko ustanovi holding ali pa posamezno podjetje, ki je sestavni del holdinga. Organizacija holdinga bo taka, da se dopušča ustanavljanje novih podjetji kot osnovnih stebrov holdinga.

V okviru holdinga se ustanovi podjetje »Infrastruktura d.o.o.« (ime družbe se uporablja za lažjo razpravo, končno ime družbe je seveda odvisno od različnih faktorjev), ki postane upravljavec JŽI ter obdrži in nadaljuje z izvajanjem javnih gospodarskih služb vodenje prometa in vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Ravno tako izvaja naloge gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo.

Podjetje Infrastruktura d.o.o. bo imelo naslednja glavna poslovna področja:

- Vodenje prometa,
- Vzdrževanje infrastrukture,
- Nepremičnine, (v upravljanje se prenesejo tudi železniška postajna poslopja).

Oblikovanje potniškega prometa kot samostojnega podjetja na področju javnega potniškega prometa bo omogočalo nemoteno nadaljnje razvijanje mednarodnega potniškega prometa in maksimalno vključenost v oblikovanje in ponudbo na področju integralnega potniškega prometa v Sloveniji kot tudi vključevanje v integrirani javni potniški sistem v Sloveniji. Potniški promet še naprej izvaja javno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. To preoblikovanje bo zagotavljalo tudi osnovo za optimiranje stroškov opravljanja GJS.

Formiranje podjetja za tovorni promet je pomembno predvsem iz razloga popolnega posvečanja tržni dejavnosti tovornega transporta ter možnosti, da se takšno podjetje v največji meri orientira tudi v smeri izvajanj logističnih procesov in ne nazadnje možnosti ustrezne povezave s strateškim partnerjem tako na področju transporta kot logistike. To preoblikovanje bo zagotavljalo možnost za optimiranje stroškov poslovanja, obvladovanja stroškov in uspešen tržni nastop.

Normativna usklajenost predloga zakona:

Predlog zakona je usklajen s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, ki naj bi se obravnaval skupaj s tem predlogom zakona. Ravno tako je usklajen z določbami Zakona o gospodarskih družbah. S splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo predlog zakona ni povezan.

Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:

Upoštevani so bile pripombe v celoti razen mnenja Službe Vlade RS za zakonodajo, da poseben zakon za urejanje statusa slovenskih železnic ni potreben oziroma, da ni potrebno, da to materijo ureja zakon ampak se lahko uredi s statutom družbe. Upoštevano tudi ni bilo mnenje tistih, ki menijo, da je organizacija SŽ tako kot je sedaj, in ne v obliki holdinga, boljša. Razloge za rešitev kot je v predlogu zakona pa smo že navedli v gradivu.

Bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti

Slovenske železnice

Vključiti je potrebno TVD v družbo Infrastruktura tovorni del. Ustanoviti je potrebno Integrirano holdinško organizacijo z močno krovno družbo. Družba infrastruktura naj opravlja vse funkcije upravljavca. Vleka vlakov se ustrezno vključi v holding

Svet delavcev in sindikati železniškega sistema

Ključne funkcije in strokovne službe naj ostanejo na holdingu.

Vleka vlakov naj se ne deli in naj se združi s Centralnimi delavnicami.

Jasna opredelitev upravljavskih pravic na področju infrastrukture.

Vključitev poslovnega področja tehnične vagonske dejavnosti v Infrastrukturo.

Pripombe, ki jih je posredovala javnost se nanašajo na osnutek zakona. V principu so bile pripombe upoštevane, tako da se z osnutkom zakona predvideva oblikovanje družbe Slovenske železnice, ki bo potem ustanovila odvisne družbe. Organizacijska oblika posameznih družb tako ni predpisana z zakonom se le določa, da morajo organizirati izvajanje obveznih gospodarskih služb.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

– ker se bodo vse naloge izvajale v okviru že zagotovljenih materialnih, kadrovskih in finančnih sredstev zakon ne bo imel posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

– /

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

V pravnem redu EU organizacija železnic oziroma prevoznikov v železniškem prometu ni posebej regulirana. Direktive EU (440/1991/EGS in 2001/14/EGS) ločujejo različne subjekte na področju železniških storitev in sicer prevoznike, upravljavce železniške infrastrukture in druge subjekte, ki imajo varnostne, regulatorne in nadzorne funkcije. Glede organiziranosti železniških družb je v direktivi 440/1991/EGS zahteva, da je potrebno v primeru, ko je vloga prevoznika v železniškem prometu in upravljavca železniške infrastrukture združena v enem subjektu (da je prevoznik obenem tudi upravljavec), izločiti funkcije določanja vlakovnih poti (vozni red) in pa zaračunavanja uporabnine in jih zaupati neodvisnemu organu. Ker s spremembami Zakona o železniškem paketu te funkcije sedaj v celoti prevzema Agencija za železniški promet je tej zahtevi direktive v celoti ugodeno. Zato sama organizacija družbe Slovenske železnice ni neposredno povezana s pravnim redom EU. Vsekakor pa je v skladu z zahtevami direktive po ločenosti izvajanja bistvenih funkcij bolj primerno, če naloge upravljavca infrastrukture izvaja družba neodvisna od družbe, ki izvaja prevoze.

Centralno-evropski model organiziranosti železnic (Nemčija, Italija, Avstrija) združuje upravljavca in prevoznika v obliki holdinga, oziroma v enoviti organizaciji (Švica, Luksemburg) ter zagotavlja enakopravnost pristopa drugim prevoznikom z organom izven železnice, ki je pristojen za dodeljevanje vlakovnih poti, licenc in varnostnih spričeval. Upravljavec železniške infrastrukture je odgovoren za vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, kar izvaja gospodarska družba, ali pa posamezne organizacijske enote z ločenim računovodstvom v enotnem železniškem podjetju.

V Evropski uniji tako poznamo naslednje temeljne oblike organiziranja železnic in sicer:

- Holdinško-koncernsko integrirane železnice
Železnica je organizirana v obliki holdinga-koncerna z odvisnimi jedrnimi družbami za upravljanje infrastrukture (upravljavec infrastrukture) in za prevozno dejavnost (prevoznik). Takšno ureditev imajo npr. Avstrija, Nemčija in Italija.



Ureditev v Italiji in Nemčiji prikazujemo v shemi v nadaljevanju.

	UPRAVLJAVEC PREVOZNIK
ITALIJA	FS-Ferrovie dello Stato
	RFI- Rete Ferroviaria Italiana	Trenitalia (+ 25 drugih prevoznikov 3% obsega dela)
NEMČIJA	DB AG-Deutsche Bahn
	DB Netz AG	DB Regio AG, DB Fernverkehr AG, Railion Deutschland AG, (+ okrog 300 drugih prevoznikov cca 10 % obsega dela)

	UPRAVLJAVEC	PREVOZNIK
Danska	Banedanmark	DSB-Danske Statbaner pot. promet (tovorni promet je prodan Railion Group) (+ 6 drugih prevoznikov)

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov

Predlog zakona ne predvideva in ne povzroča novih administrativnih postopkov oziroma bremen. Ravno tako nima drugih vplivov na delovanje državne uprave. Novi kadri tudi ne bodo potrebni saj se bo v novo nastale družbe prerazporedilo delavce sedaj zaposlene na SŽ.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: ni posledic.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike: ni posledic

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo: ni posledic

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa /

6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona /

II. BESEDILO ČLENOV

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Uvodna določba tega člena določa namen zakona, ki je določiti organizacijo poslovnega sistema slovenskih železniških družb.

K 2. členu

V tem členu je določena organizacija poslovnega sistema slovenskih železniških družb, ki ga sestavljajo družba Slovenske železnice d.o.o. kot obvladujoča družba in njene odvisne družbe. Zakon v nadaljevanju predvideva obvezno ustanovitev treh odvisnih družb za izvajanje treh glavnih dejavnosti slovenskih železnic. Lahko pa se ustanovi tudi več odvisnih družb za izvajanje drugih dejavnosti poslovnega sistema slovenskih železnic kot je npr. gradbena dejavnost, vzdrževanje vozil ipd... Pri svojem poslovanju morajo vse družbe poslovnega sistema zasledovati javni interes in cilje določene s tem zakonom. V tem členu so določene tudi gospodarske javne službe, ki jih izvajajo slovenske železnice, ki ostajajo enake kot do sedaj in so že določene z Zakonom o železniškem prometu. Določene so tudi druge naloge SŽ, ki so zelo podobne kot v sedanji ureditvi. Izvzeta je samo izdelava voznega reda omrežja, ki ga bo zaradi zagotovitve neodvisnega izvajanja teh funkcij prevzela Agencija za železniški promet. Zaradi funkcionalne zaokrožitve sistema zaračunavanja in pobiranja uporabnine bo tudi pobiranje uporabnine prevzela Agencija za železniški promet, ki bo tako pobrana sredstva nakazala na račun Slovenskih železnic, namenjen vzdrževanju JŽI.

K 3. členu

Namen predloga zakona o družbi SŽ je določiti najpomembnejše osnovne vsebine, ki urejajo organiziranost in statusno urejenost slovenskih železnic. RS je edini družbenik oz. lastnik obvladujoče družbe. Edini lastnik treh »obveznih« odvisnih družb je obvladujoča družba SŽ d.o.o.. Ker pa so druge odvisne družbe delno že lastniško spremenjene, se s tem zakonom zagotavlja, da se delež obvladujoče družbe ne sme zmanjšati, lahko pa se poveča.

K 4. členu

Družba Slovenske železnice d.o.o. lahko ustanovi več odvisnih družb, obvezno pa mora ustanoviti tri odvisne družbe za izvajanje nalog upravljavca JŽI, prevoza potnikov in prevoza blaga in sicer za vsako izmed nalog samo eno družbo. Dovoljeno je tudi preoblikovanje že ustanovljenih družb vendar je potrebno tako pri ustanavljanju kot preoblikovanju zasledovati cilje določene s tem zakonom. Ustanovitev novih treh družba se izvede po postopku delitve obstoječe družbe SŽ d.o.o.. Na nove družbe se prenesejo tudi pravice in obveznosti povezane z izvajanjem njihove dejavnosti, ki jih je do sedaj imela obvladujoča družba. Predvideno je tudi soglasje RS k ustanovitvenim aktom odvisnih družb, katerih ustanovitev ni obvezno določena s tem zakonom.

K 5. členu

Ta člen ureja prenos državnih poroštev na odvisne družbe. Predvideno je, da se poroštva prenesejo na odvisne družbe razen v primerih, če se posojilodajalec s tem ne bi strinjal.


K 6. členu

Ta člen določa izvzem sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb iz določenih pravnih poslov in stečajne ter likvidacijske mase. Natančnejše bo ta sredstva določila oziroma opredelila Vlada Republike Slovenije z uredbo. Gre za objekte, naprave in tirna vozila namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb in ki so v lasti odvisnih družb oziroma niso javna železniška infrastruktura. To so npr. lokomotive, vagoni, delovni stroji, objekti in naprave, ki ne spadajo pod javno železniško infrastrukturo ipd.

K 7. členu

V tem členu je urejen rok za spremembo ustanovitvenega akta družbe SŽ d.o.o..

K 8. členu

Na tem mestu je določen rok za ustanovitev odvisnih družb.

K 9. členu

Ta člen določa rok za izdajo predpisa Vlade Republike Slovenije s katerim se natančneje določijo objekti, naprave in mobilna sredstva, ki so v lasti odvisnih družb in so nujno potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb.

K 10. členu

V tem členu je urejena izdaja temeljnih varnostnih dokumentov železniškega prevoznika oziroma upravljavca infrastrukture in sicer licence, varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila. Ker se bodo te dejavnosti na podlagi tega zakona začele izvajati v hčerinskih družbah SŽ d.o.o. je potrebno določiti zakonsko domnevo, da tudi za odvisne družbe veljajo dokumenti izdani SŽ saj gre za pravno nasledstvo.

K 11. členu

V tem členu je določen rok za uveljavitev zakona.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

/

Zadnja sprememba: 12/07/2010

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov