Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-1611-0001
Številka: 00712-46/2007/9
Ljubljana, 11.12.2007
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 149. redni seji dne 06.12.2007 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA DOBITKE PRI KLASIČNIH IGRAH NA SREČO,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Z navedenim predlogom zakona nadomeščamo gradivo, ki smo vam ga poslali z dopisom št. 00712-46/2007/7 EVA: 2007-1611-0001 z dne 06.12.2007.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar, Ministrstvo za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar, Kabinet predsednika
Vlade Republike Slovenije,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
EVA: 2007-1611-0001
PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA DOBITKE PRI KLASIČNIH IGRAH NA SREČO
I. U V O D
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Obdavčitev dobitkov pri klasičnih igrah na srečo je urejena z Zakonom o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90, 8/91, 7/93, 18/96 – ZDavP, 91/1998 – ZDavP-C, 117/06 – ZDVP, 117/2006 – ZDDD), Zakonom o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) in Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 2006 (Uradni list RS, št. 4/06). Obdavčen je vsak posamezni dobitek z vrednostjo nad 195,07 evra. V primeru dobitka v obliki stvari ali storitve se kot vrednost dobitka šteje njegova prometna vrednost. Stopnja davka je določena enotno v višini 15 %. Zavezanec za davek je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji zadene dobitek, davek pa izračuna in odtegne prireditelj igre na srečo na dan izplačila dobitka, plača pa najkasneje prvi delovni dan po izplačilu dobitka. Davek na dobitke pripada občinam.
Veljavna obdavčitev dobitkov pri klasičnih igrah na srečo tako temelji na leta 1988 sprejetem Zakonu o davkih občanov, ki se od takrat v delih, ki določajo obdavčitev dobitkov, ni bistveno spreminjal. Pomembnejša dopolnitev je bila sprejeta v letu 1993 (Uradni list RS, št. 7/93), s katero je bil enotno določen in predpisan prag obdavčitve, katerega določanje je bilo pred tem v pristojnosti posameznih občin. Hkrati je bila uvedena letna valorizacija posameznih zneskov, pomembnih za določitev davčne obveznosti.
Predpisi, ki urejajo področje obdavčitve dobitkov pri klasičnih igrah na srečo, so zastareli in s tem nejasni. V ta namen je pripravljen nov samostojen zakon, s katerim se jasneje ureja obdavčitev dobitkov od klasičnih iger na srečo, natančneje določa davčno osnovo in obdavčitev dobitkov od klasičnih iger na srečo usklajuje z novo sistemsko zakonodajo s področja prirejanja iger na srečo in z novo davčno zakonodajo. Pri pripravi rešitev pa se je sledilo tudi predlogu prakse za zmanjšanje administrativnih obremenitev, povezanih z odmero davka.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA
Nov Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo bo nadomestil dosedanji davek na dobitke v okviru Zakona o davkih občanov. Ureditev je potrebno posodobiti tako, da bo usklajena z ostalo novejšo sistemsko zakonodajo. Konkretna cilja pa sta natančneje določiti davčno osnovo ter povečati prag neobdavčenega zneska dobitka. Zaradi povišanja praga obdavčitve se bo zmanjšalo število obdavčenih dobitkov in s tem obseg administriranja pri odmeri davka, ob sorazmerno majhnem zmanjšanju davčnih prihodkov občin.
Zakon sledi splošnim načelom davčnih predpisov kot so načelo sorazmernosti, enakosti obravnave davčnih zavezancev, preglednosti, enostavnosti itd.
Zakon ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb glede predmeta obdavčitve in zavezanca za davek. Enako kot doslej bodo obdavčeni le dobitki pri klasičnih igrah na srečo. Zakon se glede definicije klasičnih iger na srečo sklicuje na definicijo v predpisih o prirejanju iger na srečo, po katerih so klasične igre na srečo številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. V obdavčitev so vključene vse klasične igre na srečo, ne glede na način prirejanja, torej so v obdavčitev zajete tudi klasične igre, ki se igrajo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev.
Prihodki iz naslova davka na dobitke, enako kot doslej, pripadajo občini, kjer ima prejemnik dobitka prijavljeno bivališče. Če prejemnik dobitka nima bivališča v Sloveniji, pripada davek občini, kjer ima sedež prireditelj igre na srečo.
Predmet obdavčitve ostaja vsak posamezni dobitek. Zaradi zmanjšanja administrativnih obremenitev prirediteljev klasičnih iger na srečo pa se predlaga povišanje praga za določitev neobdavčenega zneska in sicer iz sedanjih 195,07 evra na 300 evrov. Z zvišanjem praga obdavčitve se bo zmanjšalo število obdavčenih dobitkov, s čimer se zmanjšuje obseg administriranja ob odmeri davka, tako na strani plačnika davka, ki je prireditelj iger na srečo, kot na strani davčnega organa.
Davčna stopnja je določena v višini 15 % od davčne osnove.
V zakonu bo določen tudi postopek obračunavanja in plačila davka na dobitke, ki je bil do sedaj opredeljen v Zakonu o davčnem postopku. Davek na dobitke bo za davčnega zavezanca izračunal, odtegnil in plačal prireditelj klasične igre na srečo z davčnim odtegljajem, ki se bo štel kot dokončni davek.
Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
V Sloveniji je davek na dobitke od klasičnih iger na srečo prihodek občinskih proračunov. S tega vidika uveljavitev predloga zakona ne bo imela neposrednih finančnih posledic za državni proračun.
Na podlagi podatkov iz obračunov davka na dobitke od klasičnih iger na srečo za leto 2006 je, glede na predlagano zakonsko ureditev ocenjeno, da bodo ostali davčni prihodki občin iz tega naslova približno na ravni 2,9 mio evrov, saj je ocenjen izpad zaradi zvišanja praga obdavčitve sorazmerno majhen (56.780 evrov letno).
Za izvajanje zakona v državnem proračunu ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.
4. PRILAGOJENOST UREDITVE V PRAVU EU
Pravo EU ne posega neposredno na področje obdavčenja dobitkov od klasičnih iger na srečo. To področje je prepuščeno državam članicam. Kljub temu pa je potrebno pri pripravi nacionalnih zakonodaj upoštevati temeljna načela notranjega trga s štirimi temeljnimi svoboščinami: prost pretok kapitala, ki zajema vse transakcije s finančnim in realnim premoženjem; prost pretok blaga, ki temelji na načelu, da nobena država članica ne sme postavljati ovir trgovanja za nek proizvod, ki je legalno na trgu katerekoli druge države EU; prost pretok oseb, ki omogoča pravico do vstopa, bivanja in dela v drugi državi članici EU in prost pretok storitev, katerih temeljni načeli sta svoboda opravljanja storitev in pravica do ustanavljanja, pravica začeti poslovati kot samozaposlena oseba ali ustanovitev podjetja. Ob izpolnjevanju pogojev v domači državi, se lahko enaka dejavnost opravlja v vseh državah EU.
5. UREDITEV V NAJMANJ TREH ČLANICAH EU
Tradicionalno je prirejanje klasičnih iger na srečo v večini držav nekakšen državni monopol. Skozi obdavčitev tega področja se zasledujeta predvsem dva glavna cilja:
- povečevanje proračunskih prihodkov;
- omejevanje družbene škode.
Države članice EU različno obdavčujejo dobitke od klasičnih iger na srečo. V večjem številu držav ti dobitki niso obdavčeni in se izpad teh dohodkov nadomešča z večjo obdavčitvijo prirediteljev klasičnih iger na srečo. V nekaterih državah so dobitki obdavčeni na podoben način kot pri nas, ponekod pa tudi z dohodnino.
V nadaljevanju podajamo pregled obdavčitve dobitkov od iger na srečo v treh državah EU:
NIZOZEMSKA
Obdavčitev dobitkov pri igrah na srečo ureja davčni zakon za igre na srečo iz leta 1961 (Taxation act on Games of Chance). Na podlagi tega zakona so obdavčeni dobitki na loteriji in pri stavah, medtem ko dobitki na igralnih avtomatih (v igralnicah ali izven igralnic) niso obdavčeni. Davčna oprostitev za igralniške igre velja samo za igre na srečo, ki jih prirejajo nizozemski prireditelji, medtem ko so tovrstni dobitki, ki jih pridobijo nizozemski rezidenti v tujini obdavčeni, saj so davčni zavezanci dolžni za te dobitke vložiti davčno napoved na Nizozemskem. Na Nizozemskem so s 1. januarjem 2006 povišali davke na igre na srečo. Tako so z novelo davčnega zakona za igre na srečo dobitki od iger na srečo obdavčeni z 29 % davkom (prej 25 %). Pri obdavčitvi dobitkov pri loteriji in stavah velja tako imenovano kumulativno pravilo: vsi dobitki, ki so bili izplačani posameznemu dobitniku ob posameznem dogodku (žrebanju ali športnemu dogodku ipd.) se upoštevajo v skupni kumulativni vrednosti kot en dobitek. Obdavčeni so samo dobitki, ki so višji od 454 evrov. Davek na dobitke odtegne in plača prireditelj igre na srečo. Dobitki pri igrah na srečo se ne štejejo kot dohodek po zakonu o dohodnini.
DANSKA
Na splošno veljajo na Danskem stroge omejitve glede prirejanja iger na srečo. Vse, kar ni izrecno dovoljeno je prepovedano. Danski trg iger na srečo obvladujeta dva prireditelja: Det Danske Klasselotterie (Danska državna loterija), ki jo je ustanovilo davčno ministrstvo in Dansk Tipstjeneste, ki je v 80% državni lasti. Dansk Tipstjeneste prireja loterije, stave in ima v lasti podružnico, ki trži igralne avtomate izven igralnic. Na ta način na Danskem omogočajo, da se celoten dohodek od iger na srečo uporablja v skupno korist in ne za doseganje individualnih podjetniških dobičkov. S takšno ureditvijo prirejanja iger na srečo zasledujejo predvsem naslednje cilje:
- ohranjanje zmerne porabe prebivalstva za igre na srečo;
- zaščita potrošnikov pri igrah na srečo;
- omejevanje zasvojenosti z igrami na srečo in omejevanje kaznivih dejanj;
- omejevanje podjetniške pobude, ki bi želela izkoristiti željo ljudi po igranju iger na srečo za doseganje lastnih gospodarskih koristi.
Na dobitke nad 26 evrov (200 DKK) se plača 15 % davek. Davek na dobitke odtegne in plača prireditelj igre na srečo. Obdavčeni so samo loterijski dobitki in dobitki pri bingu, medtem ko dobitki v igralnicah in igralnih avtomatih izven igralnic ter stave niso obdavčeni. Dobitki pri igrah na srečo se ne štejejo kot dohodek po Zakonu o dohodnini.
NEMČIJA
Dobitki od klasičnih iger na srečo v Nemčiji niso obdavčeni s posebnim davkom.
6. DRUGE POSLEDICE
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (v nadaljnjem besedilu: davek na dobitke).
2. člen
(predmet obdavčitve)
(1) Z davkom na dobitke je obdavčen vsak dobitek, ki je bil pridobljen pri klasičnih igrah na srečo, kot jih določa zakon, ki ureja igre na srečo.
(2) Za dobitek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo dobitka ne glede na obliko, v kateri je bil izplačan.
(3) Za potrebe tega zakona se šteje, da je dobitek pridobljen na dan, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago dobitniku ali dobitnici (v nadaljnjem besedilu: dobitnik).
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena se dobitek od klasičnih iger na srečo ne obdavči po tem zakonu, če je vrednost dobitka manjša od 300 eurov.
3. člen
(davčni zavezanec in plačnik davka)
(1) Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka na dobitke (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je dobitnik, ki v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, pri klasičnih igrah na srečo pridobi dobitek.
(2) Plačnik davka na dobitke je prireditelj klasične igre na srečo.
4. člen
(pripadnost davka)
(1) Davek na dobitke pripada občini, v kateri ima davčni zavezanec stalno prebivališče.
(2) Če davčni zavezanec nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pripada davek občini, v kateri ima začasno prebivališče.
(3) Če davčni zavezanec nima niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pripada davek občini, v kateri ima sedež prireditelj igre na srečo.
5. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je vrednost pridobljenega dobitka.
(2) Če je dobitek stvar, storitev ali pravica, je za namene tega zakona vrednost pridobljenega dobitka njegova tržna vrednost, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja, ki znaša 1,1765.
6. člen
(davčna stopnja)
(1) Davek na dobitke se plača po stopnji 15 % od davčne osnove.
7. člen
(obračun in plačevanje davka od dobitkov)
(1) Davek na dobitke izračuna, odtegne in plača prireditelj klasične igre na srečo z davčnim odtegljajem, ki se šteje kot dokončen davek.
(2) Davek na dobitke izračuna in odtegne od vsakega posameznega dobitka prireditelj klasične igre na srečo na dan izplačila dobitka, plača pa najpozneje prvi delovni dan po izplačilu dobitka.
(3) Prireditelj klasične igre na srečo mora izračunati davek na dobitke v obračunu davčnega odtegljaja, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje prvi delovni dan po izplačilu dobitka.
(4) Prireditelj klasične igre na srečo mora ob izplačilu dobitka predložiti davčnemu zavezancu podatke o odtegnjenem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja.
8. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 1600 do 41.000 eurov se kaznuje za prekršek prireditelj klasične igre na srečo, če:
1. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca (drugi odstavek 7. člena);
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji odstavek 7. člena);
3. ne predloži podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter drugih podatkov, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja davčnemu zavezancu (četrti odstavek 7. člena).
(2) Z globo od 400 do 4100 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba prireditelja igre na srečo.
9. člen
(uporaba drugih predpisov)
Za vsa vprašanja postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem zakonom, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja davčno službo.
10. člen
(natančnejši predpisi)
Minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, predpiše obrazec za obračun davčnega odtegljaja v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister lahko predpiše podrobnejše predpise za izvajanje tega zakona, še posebej glede predmeta obdavčitve in davčne osnove.
11. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. 167. do 171. člen zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89, ter Uradni list RS, št. 48/90, 8/91, 7/93, 18/96–ZDavP, 91/98–ZDavP-C, 117/06–ZDVP, 117/06–ZDDD);
2. 388. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06);
3. Pravilnik o obrazcu za obračun davčnega odtegljaja davka na dobitke od klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 138/06);
4. Pravilnik o merilih za razporejanje davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in davka od premoženja (Uradni list RS, št. 45/07) v delu, ki se nanaša na davek na dobitke od klasičnih iger na srečo.
(2) Predpis iz 3. točke prejšnjega odstavka se uporablja do uveljavitve novega pravilnika iz 10. člena tega zakona.12. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu
V prvem členu je določena vsebina Zakona o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. Zakon ureja samo obdavčitev dobitkov, medtem ko je obdavčitev prirediteljev urejena v zakonu o davku od iger na srečo.
K 2. členu
Vsebina drugega člena je namenjena opredelitvi predmeta obdavčitve. V prvem odstavku je navedeno, da so obdavčeni vsi dobitki, ki so bili pridobljeni pri klasičnih igrah na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo. Zakon se glede definicije klasičnih iger na srečo sklicuje na definicijo v predpisih o prirejanju iger na srečo, po katerih so klasične igre na srečo številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. V obdavčitev so vključene vse klasične igre na srečo, ne glede na način prirejanja, torej so v obdavčitev zajete tudi klasične igre, ki se igrajo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev. Za dobitek se šteje vsako izplačilo dobitka, ne glede na obliko v kateri je bil izplačan. Tako je lahko dobitek izplačan v denarju, blagu, storitvah ali pravicah. Trenutek obdavčitve dobitka nastopi, ko ga dobitnik pridobi. Splošno, za obdavčitev pomembno pravilo je, da je dobitek pridobljen na dan, ko je izplačan oziroma dan na razpolago dobitniku in ne takrat, ko je dobitek zadet. Med zadetkom dobitka in izplačilom je lahko tudi daljše časovno obdobje. Plačila davka na dobitke so oproščeni vsi posamezni dobitki, ki so manjši od 300 evrov. S tem zakonom so obdavčeni samo dobitki, ki so urejeni z Zakonom o igrah na srečo, dobitki pri nagradnih igrah, ki se ne štejejo za igre na srečo po Zakonu o igrah na srečo, pa so obdavčeni z Zakonom o dohodnini.
K 3. členu
Davčni zavezanec po tem zakonu je vsaka oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, pri klasičnih igrah na srečo pridobi dobitek (dobitnik). Plačnik davka je v imenu in za račun dobitnika prireditelj klasične igre na srečo.
K 4. členu
Davek na dobitke je prihodek občinskih proračunov. Davek pripada občini, kjer ima dobitnik prebivališče. Če dobitnik nima prebivališča v Sloveniji, pripada davek občini, v kateri ima sedež prireditelj igre na srečo.
K 5. členu
Davčna osnova je vrednost pridobljenega dobitka. Če dobitek ni v denarju oziroma je stvar, storitev ali pravica, je osnova za davek tržna vrednost dobitka, povečana za znesek davka na dobitke. Dobitek prejet v naravi se za potrebe obdavčitve tako ”obruti” oziroma poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. Takšna ureditev je pri nedenarnih dobitkih potrebna zaradi enakovredne obravnave z denarnimi dobitki. Dobitnik dobi namreč v primeru denarnega dobitka dobitek, ki je zmanjšan za odtegnjen davek. V primeru, da dobi stvar, storitev ali pravico pa dobi dobitnik celotno (in ne za davek zmanjšano) vrednost dobitka. Zato mora prireditelj plačati davek od tržne vrednosti dobitka, povečane za znesek davka na dobitke. Na ta način se zagotovi enako davčno obravnavanje denarnih in nedenarnih dobitkov, saj dobitniku nedenarnega dobitka ni potrebno pred prevzemom dobitka plačevati še davka na dobitke.
K 6. členu
V tem členu je določena davčna stopnja, ki znaša 15 % od davčne osnove.
K 7. členu
Davek na dobitke izračuna, odtegne in plača prireditelj klasične igre na srečo z davčnim odtegljajem. Davčni odtegljaj mora izračunati, odtegniti in plačati prireditelj klasične igre na srečo za davčnega zavezanca in to ne glede na način prirejanja iger, torej tudi pri klasičnih igrah, ki se igrajo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev. Dobitniku tako ni potrebno prijavljati dobitka za potrebe odmere davka, saj mora to namesto njega opraviti prireditelj igre na srečo. Vsi postopki v zvezi z obračunom in plačevanjem davka potekajo med davčnim organom in prirediteljem klasičnih iger na srečo. Prireditelj mora plačati davek najkasneje prvi delovni dan po izplačilu dobitka. Prireditelj klasičnih iger na srečo mora predložiti dobitniku podatke o odtegnjenem davku ob izplačilu dobitka.
K 8. členu
V tem členu so določene globe za posamezne prekrške. V prvem odstavku je določeno, da se z globo od 1.600 do 41.000 evrov kaznuje za prekršek prireditelj klasične igre na srečo, če: kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca na način določen v drugem odstavku 7. člena, ali če ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na način določen v tretjem odstavku 7. člena, ali če ne predloži davčnemu zavezancu podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter drugih podatkov, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja kot je določeno v četrtem odstavku 7. člena. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se z globo od 400 do 4.100 evrov kaznuje odgovorna oseba prireditelja klasične igre na srečo za prekrške iz prvega odstavka tega člena.
K 9. členu
Ta člen opredeljuje zakonsko uporabo drugih predpisov, za primere vprašanj glede postopka ali pa pristojnosti davčnega urada, če le-to ni dovolj urejeno s tem zakonom. V tem primeru se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in določbe zakona, ki ureja davčno službo.
K 10. členu
V tem členu je določeno, da minister pristojen za finance predpiše nov obrazec za obračun davčnega odtegljaja v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister pristojen za finance lahko predpiše podrobnejše predpise za izvajanje tega zakona.
K 11. členu
V 11. členu je določeno, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tisti členi Zakona o davkih občanov s pripadajočimi podzakonskimi predpisi in Zakona o davčnem postopku, ki določajo dosedanjo obdavčitev dobitkov od klasičnih iger na srečo, vendar pa se uporabljajo še do začetka veljavnosti novega zakona. Tako bodo prenehali veljati 167. do 171. člen Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90, 8/91, 7/93, 18/96-ZDavP, 91/98-ZDavP-C, 117/06-ZDVP, 117/06-ZDDD), 388. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 117/06), Pravilnik o obrazcu za obračun davčnega odtegljaja davka na dobitke od klasičnih iger na srečo (Uradni list RS št. 138/06) in Pravilnik o merilih za razporejanje davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in davka od premoženja (Uradni list RS, št. 45/07) v tistem delu ki se nanaša na davek na dobitke od klasičnih iger na srečo. Pravilnik o obrazcu za obračun davčnega odtegljaja davka na dobitke od klasičnih iger na srečo se uporablja še do uveljavitve novega pravilnika.
K 12. členu
V tem členu je naveden začetek veljavnosti zakona s petnajstim dnem po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
| Zadnja sprememba: 02/18/2008 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |