Namen Konvencije je preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok, varstvo pravic otrok, ki so žrtve spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja, spodbujanje državnega in mednarodnega sodelovanja pri boju proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok. Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje določb Konvencije s strani pogodbenic, Konvencija vzpostavlja poseben nadzorni mehanizem. Odbor pogodbenic, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic Konvencije nadzira izvajanje Konvencije.

Vsaka pogodbenica izvede zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje vseh oblik spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok ter za zaščito otrok, in sicer glede zaposlovanja, usposabljanja in ozaveščanja oseb, ki delajo z otroki, izobraževanja otrok, preventivnih intervencijskih programov ali ukrepov, ukrepov, namenjenih splošni javnosti in sodelovanja otrok, zasebnega sektorja, medijev in civilne družbe.
Konvencija določa potrebne zakonodajne in druge ukrepe v državi pogodbenici Konvencije, s katerimi se zagotovi sodelovanje na nacionalni ali lokalni ravni med različnimi agencijami, ki so odgovorne za zaščito, preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok, predvsem izobraževalnim sektorjem, zdravstvenim sektorjem, socialnimi službami in sodno oblastjo in oblastmi javnega pregona. Konvencija določa, da vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite socialne programe in vzpostavi strukture, namenjene zagotavljanju potrebne pomoči žrtvam, njihovim sorodnikom in vsem osebam, ki so odgovorne za njihovo oskrbo. Vsaka pogodbenica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravila o zaupnosti, ki jih nalaga notranja zakonodaja glede nekaterih poklicev, ki so povezani z delom z otroki, za te zaposlene ne predstavljajo ovir pri možnosti posredovanja prijav službam, ki so odgovorne za zaščito otrok, o vseh okoliščinah, pri katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da je otrok žrtev spolnega izkoriščanja ali spolnega zlorabljanja. Vsaka pogodbenica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi spodbuja in podpira vzpostavitev informacijskih storitev, kot so telefonske ali internetne linije za pomoč, ki uporabnikom nudijo pomoč, zaupno ali celo ob ustreznem upoštevanju njihove anonimnosti.

Vsaka pogodbenica zagotovi ali spodbuja, v skladu s svojim notranjim pravom, intervencijske programe ali ukrepe za določene osebe, z namenom preprečevanja in zmanjševanja tveganj za ponovna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Takšni programi ali ukrepi naj bi bili vedno na voljo med kazenskimi postopki, v zaporih in izven njih, v skladu s pogoji, določenimi v notranjem pravu.

Vsaka pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da imajo osebe, ki se obravnavajo v kazenskih postopkih zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja v skladu s to Konvencijo, dostop do programov ali ukrepov, pod pogoji, ki niso škodljivi in ne posegajo v pravice obrambe, hkrati pa niso v nasprotju z zahtevami o pošteni in nepristranski obravnavi, predvsem pa ob upoštevanju pravil, ki veljajo za načelo predpostavke o nedolžnosti. Vsaka pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da so bile osebe, katerim so bili predlagani intervencijski programi ali ukrepi, popolnoma seznanjene z razlogi za takšen predlog in da soglašajo s programom ali ukrepom ob poznavanju vseh dejstev.
Vsaka pogodbenica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se inkriminirajo spolno zlorabljanje, kazniva dejanja, povezana z otroško prostitucijo, kazniva dejanja, povezana z otroško pornografijo, kazniva dejanja, ki se nanašajo na sodelovanje otrok v pornografskih delih, negativen vpliv na otroke in pridobivanje otrok za spolne namene. Udeležba in poskus teh opisanih dejanj sta kazniva.
Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kazniva dejanja, opredeljena v skladu s Konvencijo, ki jih v njihovo korist zagreši katera koli fizična oseba, ki deluje bodisi sama bodisi kot del organa pravne osebe in ki ima vodilni položaj znotraj pravne osebe na podlagi.
Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejana, opredeljena v skladu s Konvencijo, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, pri čemer se upošteva njihova nebvarnost. Te kazni vključujejo kaznovanje z odvzemom prostosti, ki ima lahko za posledico izročitev.

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so preiskave in kazenski postopki izvedeni v najboljšem interesu in ob upoštevanju pravic otroka.

Konvencija določa tudi snemanje in shranjevanje osebnih podatkov o obsojenih za kazniva dejanja povezana s spolnostjo.

Pogodbenice med sabo sodelujejo v skladu z določbami Konvencije in prek uporabe ustreznih veljavnih mednarodnih in regionalnih instrumentov, sporazumov, sklenjenih na osnovi harmonizirane in vzajemne zakonodaje in notranjega prava, in sicer v največjem možnem obsegu za namene preprečevanja in boja proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok, varovanja in zagotavljanja pomoči žrtvam in preiskav ali postopkov, ki se nanašajo na kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to Konvencijo.

3. Predlog stališč delegacije

Ker je besedilo že bilo sprejeto na Odboru ministrov Sveta Evrope dne 12. julija 2007 na 1002. sestanku Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope, stališča niso potrebna.


4. Predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov in način pokritja

Predlagamo, da se Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo podpiše na 28. konferenci evropskih ministrov za pravosodje v Lanzarotu (Španija), ki bo potekala 25. in 26. oktobra 2007, zato posebnih stroškov ne bo.


5. Predlog, kdo naj konvencijo podpiše

Predlagamo, da se za podpis Konvencije pooblasti državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, Roberta Marolta.


6. Ratifikacija konvencije in vpliv na domačo zakonodajo

Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo v skladu s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/2003 - uradno prečiščeno besedilo) z zakonom ratificira Državni zbor Republike Slovenije. Pred ratifikacijo bo potrebno preučiti usklajenost določb Zakona o kazenskem postopku in Kazenskega zakonika s predmetno Konvencijo.


7. Ocena potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev konvencije in način njihove zagotovitve

Za uresničitev Konvencije ne bo potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.


8. Predlog odobritve začasne uporabe pogodbe
/


9. Izjava o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije

Podpis Konvencije je skladen s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije.

(Sprejeta s strani odbora ministrov dne 12. julija 2007 na 1002. sestanku namestnikov ministrov)

Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije,

upoštevajoč, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami,

upoštevajoč, da ima vsak otrok pravico do ukrepov za zaščito, ki se zahtevajo v skladu z njegovim statusom mladoletne osebe, s strani njegove družine, družbe in države,

ob opažanju, da spolno izkoriščanje otrok, predvsem otroška pornografija in prostitucija, ter vse oblike spolnega zlorabljanja otrok, vključno z dejanji, ki so izvršena v tujini, izjemno uničujoče vpliva na zdravje in psihosocialni razvoj otroka,

ob opažanju, da je spolno izkoriščanje in spolno zlorabljanje otrok doseglo zaskrbljujoč obseg tako na državnem, kot tudi mednarodnem nivoju, predvsem v povezavi s povečanjem uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT) tako s strani otrok, kot tudi storilcev, in da preprečevanje in boj proti takšnemu spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok zahteva mednarodno sodelovanje,

upoštevajoč, da dobro počutje in interesi otrok predstavljajo temeljne vrednote, ki so skupne vsem državam članicam in jih je treba spodbujati brez kakršne koli diskriminacije,

sklicujoč se na akcijski načrt, sprejet na tretjem Vrhu voditeljev držav in vodstva Sveta Evrope (Varšava, 16.-17. maj 2005), ki poziva k pripravi ukrepov za zaustavitev spolnega izkoriščanja otrok,

sklicujoč se predvsem na Priporočilo Odbora ministrov št. R(91) 11 o spolnem izkoriščanju, pornografiji in prostituciji in trgovanju z otroki in starejšimi mladoletniki, Priporočilo št. Rec(2001)16 o varstvu otrok pred spolnim izkoriščanjem in Konvencijo o kibernetski kriminaliteti (ETS št. 185), predvsem njen člen 9, kot tudi Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovanju z ljudmi (ETS št. 197),

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1950, ETS št. 5), revidirane Evropske socialne listine (1996, ETS št. 163) in Evropske konvencije o izvajanju otrokovih pravic (1996, ETS št, 160),

tudi ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, predvsem njenega člena 34, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, kot tudi Konvencijo o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo Mednarodne organizacije dela,

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji (2004/68/PNZ), Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije o položaju žrtev v kazenskem postopku (2001/220/PNZ) in Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije o boju proti trgovanju z ljudmi (2002/629/PNZ),

upoštevajoč druge mednarodne instrumente in programe na tem področju, predvsem stockholmsko izjavo in agendo za ukrepanje, sprejeto na 1. Svetovnem kongresu proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok (27.-31. avgust 1996), Globalne zaveze iz Yokohame, sprejete na 2. Svetovnem kongresu proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok (17.-20. december 2001), Zaveze in agende za ukrepanje iz Budimpešte, sprejete na pripravljalni konferenci za 2. Svetovni kongres proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok (20.-21. november 2001), Resolucijo generalne skupščine Združenih narodov S-27/2 »Svet po meri otrok« in triletni program »Gradimo Evropo za otroke in z njimi«, sprejet po tretjem vrhu in predstavljen na konferenci v Monaku (4.-5. april 2006),

z namenom učinkovito prispevati k skupnemu cilju zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem, ne glede na storilce, in zagotavljati pomoč žrtvam,

upoštevajoč potrebo po pripravi celovitega mednarodnega instrumenta, ki bo osredotočen na vidike preprečevanja, zaščite in kazenskega zakonika, namenjene boju proti vsem oblikam spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja otrok, in ki bo vzpostavljal poseben nadzorni mehanizem,

so se sporazumele o naslednjem:

Poglavje I – Namen, načelo nediskriminacije in opredelitve pojmov

Člen 1 – Namen

1. Namen te konvencije je:

a. preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok;

b. varstvo pravic otrok, ki so žrtve spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja;

c. spodbujanje državnega in mednarodnega sodelovanja pri boju proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok.

2. Da bi zagotovila učinkovito izvajanje določb te konvencije s strani podpisnic, ta konvencija vzpostavlja poseben nadzorni mehanizem.

Izvajanje določb te konvencije s strani podpisnic, predvsem upravičenost do ukrepov za zaščito pravic žrtev, se zagotovi za način, ki ne povzroča nobene diskriminacije na osnovi spola, rase, barve, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega ali družbenega izvora, povezanosti z narodnostnimi manjšinami, lastnine, rojstva, spolne usmerjenosti, države rojstva, invalidnosti ali drugih statusov.

Člen 3 – Opredelitve pojmov

Posamezni izrazi v tej konvenciji pomenijo:

a. »otrok« pomeni vsako osebo, ki je mlajša od 18 let;

b. »spolno izkoriščanje in spolna zloraba otrok« vključuje ravnanje, kot je opisano v členih 18 do 23 te konvencije;

c. »žrtev« pomeni vsakega otroka, ki je izpostavljen spolnemu izkoriščanju ali spolni zlorabi.

Člen 4 - Načela

Vsaka podpisnica izvede zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje vseh oblik spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok ter za zaščito otrok.

Člen 5 – Zaposlovanje, usposabljanje in ozaveščanje oseb, ki delajo z otroki

1. Vsaka podpisnica izvede zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za dviganje ozaveščenosti glede zaščite in pravic otrok med osebami, ki imajo redne stike z otroki v izobraževalnih, zdravstvenih, socialno varstvenih, sodnih sektorjih in sektorjih organov pregona ter na področjih, povezanih s športnimi, kulturnimi dejavnostmi in dejavnostmi v prostem času.

2. Vsaka podpisnica izvede zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje, da imajo osebe, navedene v odstavku 1, ustrezno znanje o spolnem izkoriščanju in spolnem zlorabljanju otrok, o načinih za prepoznavanje teh načinov izkoriščanja in zlorabljanja, ter o možnostih, navedenih v odstavku 1 člena 12.

3. Vsaka podpisnica v skladu s svojo notranjo zakonodajo sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev pogojev za izvajanje poklicev, pri katerih prihaja do rednih stikov z otroki, ki zagotavljajo, da kandidati za te poklice niso bili obsojeni za dejanja kaznivega izkoriščanja ali spolnega zlorabljanja otrok.

Vsaka podpisnica izvede zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da otroci v času osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja pridobijo informacije o tveganjih spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja, kot tudi o načinih za lastno zaščito, ki so prilagojene njihovi razvojni stopnji. Te informacije, zagotovljene v sodelovanju s starši, kjer je to primerno, se posredujejo v splošnejšem kontekstu informacij o spolnosti, posebna pozornost pa je posvečena okoliščinam, ki povečujejo tveganje, predvsem tistim, ki vključujejo uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Člen 7 – Preventivni intervencijski programi ali ukrepi

Vsaka podpisnica zagotovi, da imajo osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile katero koli izmed kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, kjer je to primerno, dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali ukrepov, oblikovanih za ocenjevanje in preprečevanje tveganja za izvedbo kaznivih dejanj.

Člen 8 – Ukrepi, namenjeni splošni javnosti

1. Vsaka podpisnica spodbuja ali izvaja akcije za dvigovanje ozaveščenosti splošne javnosti, katerih namen je zagotavljanje informacij o pojavu spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok ter o preventivnih ukrepih, ki jih je mogoče izvesti.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za preprečevanje ali prepoved širjenja gradiva, ki oglašuje kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to konvencijo.

1. Vsaka podpisnica spodbuja sodelovanje otrok, v skladu z njihovimi razvojnimi zmožnostmi, pri razvoju in izvajanju državnih politik, programov in drugih pobud, ki se nanašajo na boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok.

2. Vsaka podpisnica spodbuja zasebni sektor, predvsem sektor informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, turistično in potovalno industrijo ter bančne in finančne sektorje, kot tudi civilno družbo, k sodelovanju pri pripravi in izvedbi politik za preprečevanje spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja otrok ter pri izvajanju notranjih normativov s pomočjo samonadzora in skupnega nadzora.

3. Vsaka podpisnica spodbuja medije, da posredujejo ustrezne informacije o vseh vidikih spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja otrok, pri čemer pa se upošteva neodvisnost medijev in svoboda tiska.

4. Vsaka podpisnica spodbuja financiranje, vključno z ustanavljanjem skladov, kjer je to primerno, za projekte in programe, ki jih izvaja civilna družba in so namenjeni preprečevanju in zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem.

Člen 10 – Nacionalni usklajevalni ukrepi in ukrepi za sodelovanje

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovi sodelovanje na nacionalni ali lokalni ravni med različnimi agencijami, ki so odgovorne za zaščito, preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok, predvsem izobraževalnim sektorjem, zdravstvenim sektorjem, socialnimi službami in sodno oblastjo in oblastmi javnega pregona.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi vzpostavi ali imenuje:

a. neodvisne pristojne nacionalne ali lokalne ustanove za spodbujanje in varovanje pravic otrok, hkrati pa jim zagotovi posebne vire in odgovornosti;

b. mehanizme za zbiranje podatkov ali središča na nacionalnih ali lokalnih ravneh ter v sodelovanju s civilno družbo, za namene spremljanja in vrednotenja pojava spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja otrok, pri čemer pa se upoštevajo zahteve za varovanje osebnih podatkov.



3. Vsaka podpisnica spodbuja sodelovanje med pristojnimi državnimi organi oblasti, civilno družbo in zasebnim sektorjem z namenom boljšega preprečevanja in boja proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok.

Člen 11 - Načela

1. Vsaka podpisnica zagotovi učinkovite socialne programe in vzpostavi multidisciplinarne strukture, namenjene zagotavljanju potrebne pomoči žrtvam, njihovim sorodnikom in vsem osebam, ki so odgovorne za njihovo oskrbo.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so v primeru, kadar je starost žrtve negotova in kadar obstaja razlog, da je žrtev otrok, otroci, po tem, ko se ugotovi njihova starost, deležni ukrepov za zaščito in pomoč.

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravila o zaupnosti, ki jih nalaga notranja zakonodaja glede nekaterih poklicev, ki so povezani z delom z otroki, za te zaposlene ne predstavljajo ovir pri možnosti posredovanja prijav službam, ki so odgovorne za zaščito otrok, o vseh okoliščinah, pri katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da je otrok žrtev spolnega izkoriščanja ali spolnega zlorabljanja.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi spodbuja vse osebe, ki so seznanjene z ali sumijo, da gre za spolno izkoriščanje ali spolno zlorabljanje otrok, da v dobri veri o teh dejstvih obvestijo pristojne službe.

Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi spodbuja in podpira vzpostavitev informacijskih storitev, kot so telefonske ali internetne linije za pomoč, ki uporabnikom nudijo pomoč, zaupno ali celo ob ustreznem upoštevanju njihove anonimnost.

Člen 14 – Pomoč žrtvam

1. Vsaka podpisnica izvede zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje vseh oblik spolnega izkoriščana in spolne zlorabe otrok ter za zaščito otrok. Pri ukrepih, izvedenih v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo vidiki, potrebe in skrbi otrok.

2. Vsaka podpisnica izvede ukrepe v skladu s pogoji, določenimi v svojem notranjem pravu, za zagotavljanje sodelovanja z nevladnimi organizacijami, drugimi ustreznimi organizacijami ali drugimi elementi civilne družbe, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči žrtvam.

3. Kadar so v spolno izkoriščanje ali spolno zlorabljanje vpleteni starši ali osebe, ki skrbijo za otroka, intervencijski ukrepi pri izvajanju odstavka 1 člena 11 vsebujejo:

– možnost odstranitve domnevnega storilca;

– možnost odstranitve žrtve iz njenega družinskega okolja. Pogoji in trajanje takšne odstranitve so določeni v skladu z interesi otroka.



4. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so osebe, ki so v tesnih stikih z žrtvijo, lahko deležne zdravstvene pomoči, predvsem intenzivne psihološke oskrbe.

Člen 15 – Splošna načela

1. Vsaka podpisnica zagotovi ali spodbuja, v skladu s svojim notranjim pravom, intervencijske programe ali ukrepe za osebe, navedene v odstavkih 1 in 2 člena 16, z namenom preprečevanja in zmanjševanja tveganj za ponovna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Takšni programi ali ukrepi so vedno na voljo med kazenskimi postopki, v zaporih in izven njih, v skladu s pogoji, določenimi v notranjem pravu.

2. Vsaka podpisnica zagotovi ali spodbuja, v skladu s svojim notranjim pravom, razvoj partnerstev ali drugih oblik sodelovanja med pristojnimi organi oblasti, predvsem zdravstvenimi službami in socialnimi službami, ter pravosodnimi organi in drugimi organi, ki so odgovorni za spremljanje oseb, navedenih v odstavkih 1 in 2 člena 16.

3. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi izvedbo ocene nevarnost in morebitnih tveganj za ponovitev kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, s strani oseb, navedenih v odstavkih 1 in 2 člena 16, z namenom opredeliti ustrezne programe in ukrepe.

4. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi izvedbo ocene učinkovitosti programov in ukrepov, ki se izvajajo.

1. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da imajo osebe, ki se obravnavajo v kazenskih postopkih zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja v skladu s to konvencijo, dostop do programov ali ukrepov, navedenih v odstavku 1 člena 15, pod pogoji, ki niso škodljivi in ne posegajo v pravice obrambe, hkrati pa niso v nasprotju z zahtevami o pošteni in nepristranski obravnavi, predvsem pa ob upoštevanju pravil, ki veljajo za načelo predpostavke o nedolžnosti.

2. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da lahko imajo osebe, obsojene za kakršno koli kaznivo dejanje, opredeljeno v skladu s to konvencijo, dostop do programov ali ukrepov, navedenih v odstavku 1 člena 15.

3. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da so intervencijski programi ali ukrepi prilagojeni in zasnovani tako, da ustrezajo razvojnim potrebam otrok, ki zakrivijo kazniva dejanja povezana s spolno nedotakljivostjo, vključno s tistimi, ki še niso dovolj stari, da bi prevzeli kazensko odgovornost, in sicer z namenom reševanja njihovih težav, povezanih s spolnim vedenjem.

1. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da so bile osebe, navedene v členu 16, katerim so bili predlagani intervencijski programi ali ukrepi, popolnoma seznanjene z razlogi za takšen predlog in da soglašajo s programom ali ukrepom ob poznavanju vseh dejstev.

2. Vsaka podpisnica v skladu s svojim notranjim pravom zagotovi, da lahko osebe, ki so jim bili predlagani intervencijski programi ali ukrepi, le-te zavrnejo in da so, v primeru obsojenih oseb, seznanjene z morebitnimi posledicami, ki jih lahko ima takšna zavrnitev.

Člen 18 – Spolno zlorabljanje

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naslednja namerna dejanja inkriminirajo:
a. izvajanje spolnih aktivnosti z otrokom, ki v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje še ni dosegel zakonske starosti za spolne aktivnosti;

b. izvajanje spolnih aktivnosti z otrokom, kjer se:

– uporablja nasilje, sila ali grožnje; ali

– se zlorablja zaupanja vreden položaj, oblast ali vpliv nad otrokom, vključno znotraj družine; ali

– se zlorablja posebej ranljiv položaj otroka, predvsem zaradi umske ali fizične motnje ali zaradi njegove odvisnosti od drugih.

2. Za namene zgoraj navedenega odstavka 1 vsaka podpisnica določi starost, pod katero ni dovoljeno izvajati spolnih aktivnosti z otrokom.

3. Določbe, navedene v odstavku 1a člena 18, niso namenjene urejanju sporazumnih spolnih aktivnosti med mladoletnimi osebami.

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naslednja namerna dejanja inkriminirajo:
a. novačenje otrok za prostitucijo ali nagovarjanje otroka, da sodeluje v prostituciji;

b. siljenje otroka v prostitucijo ali denarno okoriščanje s takim dejanjem ali kakršna koli druga oblika izkoriščanja otroka za te namene;

c. zatekanje k otroški prostituciji.



2. Za namene tega člena izraz »otroška prostitucija« pomeni zlorabo otroka za spolne aktivnosti, kjer se kot plačilo zagotavlja ali obljublja denar ali kakršna koli druga oblika plačila ali nadomestila, ne glede na to, ali se plačilo, nadomestilo ali obljuba daje otroku ali tretji osebi.

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naslednja, nezakonito izvedena, namerna dejanja, inkriminirajo:
a. izdelava otroške pornografije;

b. ponujanje ali zagotavljanje razpoložljivosti otroške pornografije;

c. distribucija ali posredovanje otroške pornografije;

d. nakup otroške pornografije v lastne namene ali za namene druge osebe;

e. posedovanje otroške pornografije;

f. zavestno pridobivanje dostopa do otroške pornografije prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij.

2. Za namene tega člena izraz »otroška pornografija« pomeni kakršno koli gradivo, ki vizualno prikazuje otroke v simuliranem ali dejanskem spolnem aktu ali kakršno koli prikazovanje otroških spolnih organov predvsem za spolne namene.

3. Vsaka podpisnica si lahko pridrži pravico, da deloma ali v celoti ne uporablja odstavkov 1a in e glede proizvodnje in posedovanja pornografskega gradiva:

– ki je sestavljeno izključno iz simuliranih predstavitev ali realističnih slik neobstoječih otrok;

– vključuje otroke, ki so že dosegli starost, določeno pri uporabi odstavka 2 člena 18, če so te fotografije proizvedene in v lasti otrok samih z njihovim privoljenjem in so namenjene izključno za njihovo lastno zasebno uporabo.



4. Vsaka podpisnica si lahko pridrži pravico, da deloma ali v celoti ne uporablja odstavka 1f.

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naslednja namerna dejanja inkriminirajo:
a. novačenje otrok za sodelovanje v pornografskih delih ali nagovarjanje otroka, da sodeluje v takšnih delih;

b. siljenje otroka, da sodeluje v pornografskih delih, ali denarno okoriščanje s takim dejanjem ali kakršna koli druga oblika izkoriščanja otrok za te namene;

c. zavestno obiskovanje pornografskih predstav, v katerih sodelujejo otroci.

2. Vsaka podpisnica si lahko pridrži pravico, da omeji uporabo odstavka 1c na primere, kjer so bili otroci novačeni ali prisiljeni v skladu z odstavkom 1a ali b.

Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi inkriminira namerno povzročanje, v spolne namene, da je otrok, ki še ni dosegel starosti, navedene v odstavku 2 člena 18, priča spolnemu zlorabljanju ali spolnim dejavnostim, tudi če pri tem ne sodeluje.

Člen 23 – Pridobivanje otrok za spolne namene

Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi inkriminira namerno nagovarjanje, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, odrasle osebe, da se sestane z otrokom, ki še ni dosegel starosti, določene v odstavku 2 člena 18, za namene zagrešitve katerega koli kaznivega dejanja proti njemu, opredeljenega v skladu z odstavkom 1a člena 18 ali odstavka 1a člena 20, pri čem so nagovarjanju sledila materialna dejanja, ki so imela za posledico takšno srečanje.

Člen 24 –Nudenje pomoči ali sodelovanje pri izvedbi poskusa

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi kot kazniva dejanja, kadar so izvedena namenoma, opredeli nudenje pomoči ali sodelovanje v katerem koli kaznivem dejanju, opredeljenem v skladu s to konvencijo.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi kot kazniva dejanja, kadar so izvedena namenoma, opredeli poskus izvedbe kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo.

3. Vsaka podpisnica si lahko pridrži pravico, da deloma ali v celoti ne uveljavi odstavka 2 za kazniva dejanja, opredeljena v skladu z odstavkom 1b, d, e in f člena 20, odstavkom 1c člena 21, členom 22 in členom 23.

1. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi sodno pristojnost za vsa kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to konvencijo, kadar je kaznivo dejanje izvršeno:
a. na njenem ozemlju; ali

b. na krovu ladje, ki pluje pod zastavo te podpisnice; ali

c. na krovu zrakoplova, registriranega v skladu z zakonodajo te podpisnice; ali

d. s strani enega izmed njenih državljanov; ali

e. s strani osebe, ki prebiva na njenem ozemlju.

2. Vsaka podpisnica si prizadeva za izvedbo potrebnih zakonodajnih ali drugih ukrepov, s katerimi zagotovi sodno pristojnost nad vsemi kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s to konvencijo, kadar je kaznivo dejanje zakrivljeno nad njenim državljanom ali osebo, ki prebiva na njenem ozemlju.

3. Vsaka podpisnica lahko v času podpisa ali ob deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi z deklaracijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico, da pod določenimi pogoji ali primeri ne uveljavi pravil glede sodne pristojnosti, določenih v odstavku 1e tega člena.

4. Za sodno preganjanje kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s členoma 18 in 19, odstavkom 1a člena 20 in odstavkoma 1a in b člena 21 te konvencije, vsaka podpisnica izvede vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena sodna pristojnost glede na odstavek 1d ni podrejena pogoju, da so dejanja inkriminirana na kraju, kjer so bila izvršena.

5. Vsaka podpisnica lahko v času podpisa ali ob deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi z deklaracijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico do omejitve uporabe odstavka 4 tega člena v zvezi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu z drugo in tretjo alineo odstavka 1b člena 18, za primere, ko državljan prebiva na njenem ozemlju.

6. Za sodno preganjanje kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s členoma 18 in 19, odstavkom 1a člena 20 in členom 21 te konvencije, vsaka podpisnica izvede vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena sodna pristojnost glede na odstavek 1d in e ni podrejena pogoju, da je mogoče pregon sprožiti samo po vložitvi poročila žrtve ali dokumentacije s strani države, v kateri je bilo kaznivo dejanje izvršeno.

7. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi sodno pristojnost nad vsemi kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s to konvencijo, v primerih, ko je domnevni kršitelj prisoten na njenem ozemlju in ga ne izroči drugi podpisnici izključno na osnovi njegove nacionalnosti.

8. Kjer več kot ena podpisnica zahteva sodno pristojnost nad domnevnim kaznivim dejanjem, opredeljenim v skladu s to konvencijo, se vpletene podpisnice, kadar je to primerno, posvetujejo z namenom ugotovitve najprimernejše sodne pristojnosti za sodni pregon.

9. Ne glede na splošna načela mednarodnega prava ta konvencija ne izključuje izvajanja kazenskopravne pristojnosti, ki jo država pogodbenica vzpostavi v skladu s svojo notranjo zakonodajo.

1. Vsaka podpisnica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to konvencijo, ki jih v njihovo korist zagreši katera koli fizična oseba, ki deluje bodisi sama bodisi kot del organa pravne osebe in ki ima vodilni položaj znotraj pravne osebe na podlagi:
a. pooblastila za zastopanje pravne osebe;

b. pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe;

c. pooblastila za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.

2. Poleg primerov, ki jih predvideva odstavek 1, vsaka podpisnica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravna oseba lahko odgovarja, kadar je pomanjkljiv nadzor ali kontrola fizične osebe iz odstavka 1 omogočila, da je v korist te pravne osebe njej podrejena oseba izvršila kršitev, ki je določena v tej konvenciji.

3. V skladu s pravnimi načeli podpisnice je lahko odgovornost pravne osebe kazenska, civilna ali upravna.

4. Takšna odgovornost obstaja ne glede na kazensko odgovornost posameznikov, ki so storili kazniva dejanja.

1. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejana, opredeljena v skladu s to konvencijo, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi, pri čemer se upošteva njihova teža. Te kazni vključujejo kaznovanje z odvzemom prostosti, ki lahko ima za posledico izročitev.

2. Vsaka podpisnica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se lahko pravna oseba, ki je odgovorna na podlagi člena 26, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi, ki vključujejo kazenske ali nekazenske globe, vključujejo pa lahko tudi druge ukrepe, kot so:

a. izvzetje iz upravičenosti do državne pomoči ali podpore;

b. začasna ali trajna prepoved opravljanja gospodarskih dejavnosti;

c. uvedba sodnega nadzora;

d. sodni nalog za likvidacijo.

3. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi:

a. omogoči zaseg in zaplembo:

– blaga, dokumentov in drugih pripomočkov, ki so se uporabljali pri ali so omogočili izvedbo kaznivega dejanja, opredeljenega v skladu s to konvencijo;

– sredstev, pridobljenih s takšnimi kaznivimi dejanji, ali njihovo vrednost;

b. Omogoči začasno ali trajno prenehanje katerega koli podjetja, ki se je uporabljajo za izvajanje kakršnih koli kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, ne glede na pravice tretjih strank v dobri veri, ali kršitelju začasno ali trajno onemogoči opravljanje poslovnih ali prostovoljnih dejavnosti, pri katerih je v stikih z otroki, med katerimi je bilo zagrešeno kaznivo dejanje.

4. Vsaka podpisnica lahko v povezavi s kršitelji sprejme druge ukrepe, kot so odvzem pravice do starševstva ali spremljanje ali nadzor obsojenih oseb.

5. Vsaka podpisnica lahko določi, da se vsa premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ali lastnina, zasežena v skladu s tem členom, prenese v posebne sklade, namenjene financiranju programov preprečevanja in pomoči žrtvam katerega koli zločina, opredeljenega v skladu s to konvencijo.

Vsaka podpisnica lahko sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da se lahko naslednje okoliščine, če le-te še ne predstavljajo znakov kaznivega dejanja, v skladu z ustreznimi določbami notranjega prava obravnavajo kot obteževalne okoliščine pri določanju sankcij v povezavi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s to konvencijo:

a. kaznivo dejanje resno prizadene fizično in duševno zdravje žrtve;

b. kaznivo dejanje je bilo izvedeno s pomočjo mučenja ali grobega nasilja;

c. kaznivo dejanje je bilo izvršeno nad še posebej ranljivo žrtvijo;

d. kaznivo dejanje je bilo izvršeno s strani družinskega člana, osebe, ki sobiva z otrokom, ali osebe, ki je zlorabila svoje pristojnosti;

e. kaznivo dejanje so zakrivile številne osebe, ki medsebojno sodelujejo;

f. kaznivo dejanje je bilo izvedeno v okviru hudodelske združbe;

g. storilec je bil predhodno že obsojen za enaka kazniva dejanja.

Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi je mogoče pri izrekanju sankcij upoštevati končne kazni, ki so bile izrečene v drugi podpisnici v povezavi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s to konvencijo.

Poglavje VII – Preiskava, pregon in procesno pravo

Člen 30 – Načela

1. Vsaka podpisnica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so preiskave in kazenski postopki izvedeni z najboljšim namenom in ob upoštevanju pravic otroka.

2. Vsaka podpisnica sprejme zaščitne ukrepe za žrtve, s katerimi zagotovi, da preiskave in kazenski postopki ne poglabljajo travme, ki jo je doživel otrok, in da, kjer je to primerno, po izreku sodbe kazensko pravnega sistema sledi pomoč.

3. Vsaka podpisnica zagotovi, da se preiskave in kazenski postopki obravnavajo kot prednostne naloge in da so izvedeni brez neutemeljenih zamud.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi, ki so v skladu s tem poglavjem, ne vplivajo negativno na pravice obrambe in zahteve o pošteni in nepristranski obravnavi, in sicer v skladu s členom 6 Konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5. Vsaka podpisnica, v skladu s temeljnimi načeli svojega notranjega prava, sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi:

– zagotovi učinkovito preiskavo in pregon kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, in pri tem dopušča, kjer je to primerno, možnost izvajanja tajnih operacij;

– omogoči enotam ali preiskovalnim službam, da identificirajo žrtve kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s členom 20, predvsem z analiziranjem gradiva otroške pornografije, kot so fotografije in avdiovizualni posnetki, ki so bili posredovani ali so dostopni z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami.

1. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zaščiti pravice in interese žrtev, vključno z njihovimi posebnimi potrebami kot priče, v vseh fazah preiskav in kazenskih postopkov, predvsem z:
a. obveščanjem teh žrtev o njihovih pravicah in storitvah, ki so jim na voljo, ter odzivanjem na njihove pritožbe, spremembe, splošen napredek preiskave in kazenskih postopkov, razen če takšnih informacij žrtve ne želijo prejemati, in njihovo vlogo, kot tudi rezultat njihovih sodnih zadev;

b. zagotavljanjem, vsaj v primerih, kjer bi lahko bile žrtve in njihove družine ogrožene, da so lahko po potrebi obveščeni, ko je sodno preganjana ali obtožena oseba začasno ali trajno izpuščena;

c. omogočanjem, na način, skladen s postopkovnimi pravili notranjega prava, da se jim prisluhne, omogoči predložitev dokaza in izbira načina za predstavitev njihovih pogledov, potreb in skrbi, neposredno ali prek posrednika, in da se to tudi upošteva;

d. omogočanjem dostopa do ustreznih podpornih služb, da so njihove pravice in interesi ustrezno predstavljeni in upoštevani;

e. ščitenjem njihove zasebnosti, njihovega dostojanstva in njihovega ugleda ter z izvajanjem ukrepov v skladu z notranjim pravom za preprečevanje javnega posredovanja kakršnih koli informacij, s katerimi bi jih bilo mogoče prepoznati;

f. zagotavljanjem njihove varnosti, kot tudi varnosti njihovih družin in prič pred ustrahovanjem, povračilom in ponavljajočo viktimizacijo;

g. zagotavljanjem izogibanja stikom med žrtvami in storilci v prostorih sodišča in organov pregona, razen kadar pristojni organi oblasti v interesu otroka določijo drugače ali kadar je takšen stik potreben za namene preiskav in sodnih postopkov.

2. Vsaka podpisnica zagotovi, da imajo žrtve dostop do informacij o ustreznih sodnih in upravnih postopkih že od njihovega prvega stika s pristojnimi organi dalje.

3. Vsaka podpisnica zagotovi, da imajo žrtve brezplačen dostop do pravne pomoči, če je to predvideno, in da po možnosti pridobijo status strank v kazenskih postopkih.

4. Vsaka podpisnica zagotovi možnost, da sodne oblasti žrtvi dodelijo posebnega zastopnika, kadar ima le-ta, glede na notranje pravo, status stranke v kazenskih postopkih in kjer so nosilci starševske obveznosti izključeni iz takšnih postopkov kot posledica navzkrižja interesov med njimi in žrtvijo.

5. Vsaka podpisnica z zakonodajnimi ali drugimi ukrepi zagotovi, v skladu s pogoji, navedenimi v svojem notranjem pravu, možnost za skupine, fundacije, združenja ali vladne in nevladne organizacije, da pomagajo in/ali nudijo podporo žrtvam z njihovo privolitvijo med kazenskimi postopki, ki se nanašajo na kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to konvencijo.

6. Vsaka podpisnica zagotovi, da so informacije posredovane žrtvam v skladu z določbami iz tega člena na način, primeren njihovi starosti in zrelosti ter v jeziku, ki ga lahko razumejo.

Vsaka podpisnica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da preiskave ali sodni pregoni kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, niso odvisni od poročila ali obtožb žrtve in da se lahko postopki nadaljujejo tudi, kadar žrtev umakne svojo izjavo.

Člen 33 – Zastaranje

Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da rok zastaranja za sprožitev postopkov v povezavi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s členom 18, z odstavkoma 1a in b člena 19 in odstavkoma 1a in b člena 21 ne poteče v obdobju, ki zadostuje za učinkovit začetek postopkov po tem, ko je žrtev dosegla polnoletnost in ki ustreza resnosti zadevnega kaznivega dejanja.

Člen 34 – Preiskave

1. Vsaka podpisnica sprejme takšne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so osebe, enote ali službe, ki vodijo preiskave, specializirane na področju boja proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok ali da so osebe usposobljene v ta namen. Takšne enote ali službe imajo ustrezne finančne vire.

2. Vsaka podpisnica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so preiskave in kazenski postopki izvedeni v najboljšem interesu in ob upoštevanju pravic otroka.

1. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
a. se pogovori z otrokom izvedejo brez neutemeljenih zamud, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o dejstvih;

b. pogovori z otrokom potekajo, kjer je to ustrezno, v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za te namene;

c. razgovore z otrokom opravijo strokovnjaki, usposobljeni za te namene;

d. z otrokom opravijo vse razgovore iste osebe, če je to mogoče in kjer je to primerno;

e. je število razgovorov omejeno na takšno mero, kot je potrebno za namene kazenskih postopkov;

f. lahko otroka spremlja njegov pravni zastopnik, ali kjer je to ustrezno, odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev, ki temu nasprotuje.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da je mogoče vse razgovore z žrtvijo ali, kjer je to ustrezno, tiste, kjer nastopa kot priča otrok, posneti, in da je mogoče te posnete razgovore med sodnimi postopki predložiti kot dokaze v skladu s pravili, navedenimi v njenem notranjem pravu.

3. Kadar starosti žrtve ni mogoče natančno določiti in obstajajo utemeljeni razlogi, da je žrtev še otrok, se po ugotovitvi njene starosti izvajajo ukrepi, navedeni v odstavkih 1 in 2.

1. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi ob upoštevanju pravil, ki urejajo avtonomijo pravne stroke, zagotovi, da je predvsem sodnikom, odvetnikom in tožilcem na voljo usposabljanje na področju otrokovih pravic in spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja, kar je v pomoč vsem osebam, ki sodelujejo v sodnih postopkih.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi v skladu s pravili, navedenimi v notranjem pravu, zagotovi, da:

a. lahko sodnik odredi, da se zaslišanje izvede brez prisotnosti javnosti;

b. je lahko žrtev zaslišana, ne da bi bila prisotna na sodišču, in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij.

Člen 37 – Snemanje in shranjevanje državnih podatkov o obsojenih za kazniva dejanja povezana s spolnostjo

1. Za namene preprečevanja in sodnega pregona kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zbiranje in shranjevanje, v skladu z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov in drugimi ustreznimi pravili in jamstvi, kot je določeno v notranjem pravu, podatkov, ki se nanašajo na identiteto in genetski profil (DNK) oseb, obsojenih za kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to konvencijo.

2. Vsaka podpisnica v času podpisa ali ob deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi generalnemu sekretarju Sveta Evrope posreduje ime in naslov nacionalnega pristojnega organa, ki je za namene odstavka 1 zadolžen na tem področju.

3. Vsaka podpisnica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da je mogoče informacije, navedene v odstavku 1, posredovati pristojnemu organu druge podpisnice, in sicer v skladu s pogoji, opredeljenimi v njenem notranjem pravu in ustreznih mednarodnih instrumentih.

Člen 38 – Splošna načela in ukrepi za mednarodno sodelovanje

1. Podpisnice med sabo sodelujejo v skladu z določbami te konvencije in prek uporabe ustreznih veljavnih mednarodnih in regionalnih instrumentov, sporazumov, sklenjenih na osnovi poenotene in vzajemne zakonodaje in notranjega prava, in sicer v največjem možnem obsegu za namene:
a. preprečevanja in boja proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok;

b. varovanja in zagotavljanja pomoči žrtvam;

c. preiskav ali postopkov, ki se nanašajo na kazniva dejanja, opredeljena v skladu s to konvencijo.

2. Vsaka podpisnica izvede potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da lahko žrtve kaznivega dejanja, opredeljenega v skladu s to konvencijo, na ozemlju podpisnice, ki pa ni podpisnica, v kateri prebivajo, vložijo pritožbo pri pristojnih organih države, v kateri bivajo.

3. Če podpisnica, ki nudenje medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah ali izročitev pogojuje z obstojem pogodbe, prejme zahtevo za pravno pomoč ali izročitev s strani podpisnice, s katero nima sklenjene takšne pogodbe, lahko ta konvencija šteje kot pravna podlaga za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah ali za izročitev v povezavi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu s to konvencijo.

4. Vsaka podpisnica si prizadeva, da v razvojne programe pomoči, ki so namenjeni tretjim državam, vključi, kjer je to ustrezno, preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok.

Člen 39 – Odbor podpisnic

1. Odbor podpisnic je sestavljen iz predstavnikov podpisnic konvencije.

2. Odbor podpisnic sklicuje generalni sekretar Sveta Evrope. Prvi sestanek je v obdobju enega leta po datumu začetka veljavnosti te konvencije za vseh deset podpisnic, ki so jo ratificirale. Kasneje se redno sestaja, kadar to zahteva generalni sekretar ali najmanj ena tretjina podpisnic.

3. Odbor podpisnic sprejme svoj poslovnik.

1. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, komisar za človekove pravice, Evropski odbor za problematiko kriminalitete (CDPC), kot tudi drugi ustrezni medvladni odbori Sveta Evrope, imenujejo zastopnika v odboru podpisnic.

2. Odbor ministrov lahko povabi druge organe Sveta Evrope, da imenujejo zastopnike v odbor podpisnic po posvetovanju s podpisnicami.

3. Predstavnikom civilne družbe, predvsem pa nevladnim organizacijam, je lahko omogočeno, da so prisotne kot opazovalke na odborih podpisnic, glede na postopek, vzpostavljen v skladu z ustreznimi pravili Sveta Evrope.

4. Predstavniki, imenovani v skladu z zgornjimi odstavki 1 do 3, sodelujejo na sestankih odbora podpisnic brez pravice do glasovanja.

1. Odbor podpisnic nadzira izvajanje te konvencije. Poslovnik odbora podpisnic določa postopek za vrednotenje izvajanja te konvencije.

2. Odbor podpisnic omogoča lažje zbiranje, analiziranje in izmenjevanje informacij, izkušenj in dobrih praks med državami, z namenom izboljšanja njihove sposobnosti za preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnemu zlorabljanju otrok.

3. Odbor podpisnic, kjer je to primerno, prav tako:


a. olajša ali izboljša učinkovito uporabo in izvajanje te konvencije, vključno s prepoznavanjem vseh težav in vplivov kakršne koli deklaracije ali pridržka, ki izhaja iz te konvencije;

b. izraža mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo te konvencije, in omogoča lažjo izmenjavo informacij o pomembnih dogodkih na področju prava, politik ali tehnologije.


4. Sekretariat Sveta Evrope pomaga odboru podpisnic pri izvajanju njegovih nalog, ki so v skladu s tem členom.

5. Evropski odbor za problematiko kriminalitete (CDPC) je redno obveščen o dejavnostih, navedenih v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena.

Člen 42 – Razmerje do Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije

Ta konvencija ne vpliva na pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz določb Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije in je namenjena izboljšanju zaščite, ki jo zagotavlja, ter razvoju in dopolnitvi standardov, ki so navedeni v konvenciji Združenih narodov.

Člen 43 – Povezava z drugimi mednarodnimi instrumenti

1. Ta konvencija ne vpliva na pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz drugih mednarodnih instrumentov, katerih podpisnice so tudi podpisnice te konvencije ali bodo postale podpisnice, in ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja ta konvencija, in ki zagotavljajo večjo zaščito in pomoč otrokom, ki so žrtve spolnega izkoriščanja in spolnega zlorabljanja.

2. Podpisnice konvencije lahko sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, in sicer za namene dopolnjevanja ali krepitve svojih določb ali za lažjo uporabo načel, ki jih vsebuje ta konvencija.

3. Podpisnice, ki so članice Evropske unije, pri svojih medsebojnih odnosih uporabijo pravila Skupnosti in Evropske unije, in sicer v tistih primerih, za katere obstajajo pravila Skupnosti ali Evropske unije in ki urejajo določeno temo, ki se nanaša in velja za določene primere, ne glede na namen in cilj te konvencije in ne glede na njeno popolno uporabo pri drugih podpisnicah.

Člen 44 – Spremembe

1. Vsak predlog za spremembo te konvencije, ki jo predlaga podpisnica, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki jo pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki državi pogodbenici, Evropski skupnosti, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z določbami iz odstavka 1 člena 45, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da k njej pristopi v skladu z določbami iz odstavka 1 člena 46.

2. Vse spremembe, ki jih predlaga podpisnica, se posredujejo Evropskemu odboru za problematiko kriminalitete (CDPC), ki odboru ministrov sporoči svoje mnenje o predlagani spremembi.

3. Odbor ministrov preuči predlagano spremembo in mnenje, ki mu ga je posredoval CDPC, ter lahko po opravljenem posvetovanju s podpisnicami te konvencije, ki niso države članice, sprejme spremembo.

4. Besedilo vseh sprememb, sprejetih s strani odbora ministrov v skladu z odstavkom 3 tega člena, se posreduje podpisnicam v potrditev.

5. Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena, začnejo veljati prvi
dan meseca po poteku obdobja treh mesecev po datumu, ko so vse navedene pogodbenice generalnega sekretarja obvestile o svojem sprejetju spremembe.

Člen 45 – Podpis in začetek veljavnosti

1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, kot tudi Evropski skupnosti.

2. Ta konvencija se ratificira, sprejme ali potrdi. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3. Ta konvencija začne veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja po dnevu, na katerega je pet držav, vključno z vsaj tremi državami članicami Sveta Evrope, izrazilo svoje soglasje, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

4. Za katero koli državo, navedeno v odstavku 1, ali Evropsko skupnost, ki kasneje izrazi svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje, začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od dne, ko je bila deponirana njihova listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope, po posvetovanju s podpisnicami te konvencije in po tem, ko pridobi njihovo soglasje, povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta Evrope in ki ni sodelovala pri pripravi konvencije, da pristopi h konvenciji z večinskim sklepom, kot to določa člen 20d statuta Sveta Evrope, in s soglasnim sklepom zastopnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico zasedati v Odboru ministrov.

2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od dne, ko je bila deponirana listina o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede ozemlje ali ozemlja, na katerih se konvencija uporablja.

2. Vsaka podpisnica lahko kadar koli pozneje z izjavo, ki jo naslovi na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi in za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena, da se zavezuje. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan po poteku obdobja treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3. Vsaka izjava, poslana v skladu s prejšnjima odstavkoma, se v zvezi s katerim koli ozemljem, navedenim v taki izjavi, lahko umakne na podlagi uradnega obvestila, poslanega generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Tak umik začne veljati prvi dan meseca po poteku obdobja treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

V povezavi s katero koli določbo te konvencije ni mogoče izvesti nobenega pridržka, z izjemo pridržkov, ki so izrecno določeni. Vsak pridržek je mogoče kadar koli umakniti.

Člen 49 – Odpoved

1. Vsaka pogodbenica lahko to konvencijo kadar koli odpove z uradnim obvestilom, poslanim generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku obdobja treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

Generalni sekretar Sveta Evrope obvešča države članice Sveta Evrope, vse države podpisnice, vse države pogodbenice, Evropsko skupnost, vse države, ki so bile povabljene k podpisu te konvencije v skladu z določbami člena 45, in vse države, ki so bile povabljene, da pristopijo k tej konvenciji v skladu z določbami člena 46, o:

a. vseh podpisih;

b. deponiranju vseh listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c. vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členoma 45 in 46;

d. vseh spremembah, sprejetih v skladu s členom 44, in datumih, ko začnejo te spremembe veljati;

e. vsaki odpovedi, pripravljeni v skladu z določbami člena 49;

f. vseh drugih aktih, uradnih obvestilih ali sporočilih v zvezi s to konvencijo;

g. vseh pridržkih, opravljenih v skladu s členom 48.

Sestavljeno v XX, dne [datum] v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki je deponiran v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, Evropski skupnosti, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da konvencijo podpiše ali k njej pristopi.

Zadnja sprememba: 10/15/2007

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov