Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Šifra: 51002-50/2006/4
Ljubljana, 31.08.2006
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko
LJUBLJANA
Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji dne 31.08.2006 sprejela:
- pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije,
- mag. Žiga Lavrič, državni sekretar v Ministrstvu za finance.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
Šifra: 51002-50/2006/4
Ljubljana, 31.08.2006
POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE SRBIJE O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH
Na podlagi 70. člena Zakon o zunanjih zadevah - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, štev. 113/2003) dajemo pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah.
1. RAZLOGI, ZARADI KATERIH PREDLAGAMO SKLENITEV SPORAZUMOV
Slovenija z Republiko Srbijo nima sklenjenega bilateralnega sporazuma oziroma protokola o medsebojnem sodelovanju carinskih organov. Sodelovanje med slovenskimi carinskimi organi in carinskim organi Srbije po osamosvojitvi Republike Slovenije ni bilo zakonsko urejeno.
Slovenska carinska služba se na podlagi sprejete pobude o tipskem sporazumu o medsebojni pomoči v carinskih zadevah, s katerim je Odbor državnega zbora za mednarodne odnose soglašal na 72. seji dne 3. februarja 1999, z nekaterimi državami že pogaja za sklenitev sporazumov o sodelovanju in medsebojni pomoči med upravnimi organi, z velikim številom držav pa so pogajanja že bila zaključena.
Na podlagi pobude za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Zvezne republike Jugoslavije o medsebojni pomoči v carinskih zadevah, ki je bila sprejeta na Vladi RS 23.04.2002, so tudi bila opravljena pogajanja o carinskem sporazumu z Zvezno vlado Zvezne republike Jugoslavije, ki so se tudi začela že v letu 2002. Pogajanja v preteklih letih zaradi političnih oziroma statutarnih sprememb v Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma kasneje v Srbiji in Črni gori ni bilo mogoče zaključiti. Eden od pomembnejših razlogov za to je bil v tem, ker Srbska in Črnogorska carinska služba nista nastopali enotno, pač pa sta mnogokrat zastopali različna stališča, kar je onemogočalo zaključitev pogajanj in podpis sporazuma. S potekom dogodkov je bilo seznanjeno tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS, ki je predlagalo, da Republika Slovenija v izogib morebitnim zapletom podpiše z vsako republiko bivše Državne skupnosti Srbije in Črne gore ločen, samostojen sporazum. Glede na to, da je bil spomladi 2006 razpisan referendum, na katerem se je odločalo o osamosvojitvi Črne gore, je bilo vsekakor smiselno počakati na izid referenduma, preden bi se odločalo o nadaljevanju pogajanj z vsako od republik bivše Državne skupnosti Srbije in Črne gore posebej.
Po objavi rezultatov referenduma v Črni gori je bilo s Službo za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve RS dogovorjeno (dopis MZZ št. 921-95-98/02 z dne 11. 7. 2006), da Ministrstvo za finance pripravi novo pobudo za začetek pogajanj o carinskem sporazumu z Republiko Srbijo oziroma Republiko Črno goro, stari sklep Vlade za sklenitev sporazuma z Zvezno republiko Jugoslavijo pa je treba razveljaviti. Nova pobuda naj bi bila posredovana tudi v potrditev Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora RS.
Končni namen sklenitve sporazuma je pravilna uporaba carinske zakonodaje in preprečevanje njene zlorabe.
2. BISTVENI ELEMENTI SPORAZUMA
Bistveni elementi predlaganega Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah so: opredelitev pojmov, obseg uporabe sporazuma, vrste pomoči, določila glede izmenjave dokumentov in obvestil, sporočanja in obravnavanja zaprosil, uporaba informacij in dokumentov ter njihova zaščita, izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči, določila glede kritja stroškov, glede organov, ki izvajajo sporazum, začetka in prenehanja veljavnosti sporazuma ter kot dodatek - opredelitev temeljnih načel varstva podatkov.
Vsebina osnutka priloženih sporazumov je enaka kot je bila že delno izpogajanja v predhodnih fazah, ki so navedene v 1. točki te pobude.
3. PREDLOGI STALIŠČ SLOVENSKE DELEGACIJE ZA POGAJANJA
Delegacija bo pri pogajanjih izhajala iz osnutka sporazuma o medsebojni pomoči v carinskih zadevah, ki je v prilogi te pobude.
4. PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE IN PREDRAČUN STROŠKOV ZA NJENO DELO
Delegacijo za pogajanja o sklenitvi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah bo vodil g. Tadej Jeras, podsekretar na Carinski upravi Republike Slovenije. Po potrebi se v delegacijo vključijo tudi drugi predstavniki Carinske uprave Republike Slovenije in drugih služb.
Zaradi že opravljenih delnih pogajanja (še z državo ZRJ) v zvezi s pogajanji o sklenitvi navedenega sporazuma bodo morebiti nastali le nujni stroški bivanja in prevoza delegacije. Stroški se krijejo iz sredstev Carinske uprave republike Slovenije.
5. PREDLOG, KDO NAJ POGODBO PODPIŠE OZ. PARAFIRA
Predlagamo, da vodja delegacije za pogajanja o sklenitvi sporazuma, g. Tadej Jeras, podsekretar v Carinski upravi RS, parafira usklajeno besedilo Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah.
Predlagamo, da usklajeno besedilo Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah podpiše g. Franc Košir, generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije.
6. RATIFIKACIJA MEDNARODNIH POGODB IN VPLIV NA DOMAČO ZAKONODAJO
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah ima naravo mednarodne pogodbe v skladu z 69. členom Zakona o zunanjih zadevah in ga bo v skladu z 75. členom Zakona o zunanjih zadevah ratificiral Državni zbor .
Ratifikacija predlaganega sporazuma ne bo zahtevala spremembe domače zakonodaje.
7. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
Sredstva za izvajanje sporazuma se tekoče zagotavljajo v okviru sredstev za redno dejavnost Carinske uprave Republike Slovenije.
8. IZJAVA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE
Sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah ni v nasprotju s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije.
9. PREDLOG SKLEPOV VLADE RS:
Predlagamo, da Vlada Republike Slovenije sprejme naslednje sklepe:
1. Vlada Republike Slovenije sprejema pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah z osnutkom tipskega sporazuma.
2. Vlada Republike Slovenije pošlje pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah v potrditev Odboru Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko. Vlada RS predlaga odboru Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko, da sprejme pobudo.
3. Vodja delegacije za pogajanja o sklenitvi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah je g. Tadej Jeras, podsekretar na Carinski upravi Republike Slovenije. Po potrebi pa se v delegacijo vključijo tudi drugi predstavniki Carinske uprave Republike Slovenije in drugih služb.
4. V razgovorih z delegacijo Republike Srbije izhaja delegacija Republike Slovenije iz te pobude, sklepov in stališč Vlade Republike Slovenije in Odbora Državnega Zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko, sprejetih ob obravnavi te pobude.
5. Vlada Republike Slovenije je pooblastila vodjo delegacije, da parafira usklajeno besedilo sporazuma.
Vlada Republike Slovenije je pooblastila g. Franca Koširja, direktorja Carinske uprave Republike Slovenije, da podpiše usklajeno besedilo Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah.
6. Z dnem sprejema tega sklepa preneha veljati sklep Vlade Republike Slovenije št. 424-10/2000-5 z dne 23.4.2002.
SPORAZUM
MED
VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
IN
VLADO REPUBLIKE SRBIJE
O
MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH
Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Srbije, v nadaljevanju "pogodbenici", sta se
glede na to, da je kršenje carinskih zakonov škodljivo za gospodarske, davčne in trgovinske interese njunih držav,
glede na pomembnost zagotavljanja natančne odmere carinskih dajatev in drugih davkov na uvoz in izvoz blaga kot tudi natančnega določanja vrednosti in porekla takega blaga,
ker priznavata potrebo po mednarodnem sodelovanju pri zadevah, ki se nanašajo na izvajanje in uveljavljanje carinske zakonodaje,
ker sta prepričani, da je mogoče s sodelovanjem med njunimi carinskimi organi povečati učinkovitost ukrepov pri carinskih kršitvah,
ob upoštevanju Konvencije o psihotropnih substancah iz leta 1971 in Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz decembra 1988, vključno s tistimi, ki so navedene v prilogi k tej konvenciji in njenih spremembah,
ob upoštevanju Priporočila Sveta za carinsko sodelovanje o medsebojni upravni pomoči z dne 5. decembra 1953
dogovorili:
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
a) "carinska zakonodaja" pomeni zakone in predpise, ki jih uveljavljajo carinski organi pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga in se nanašajo na carinske in druge dajatve ter druge ukrepe nadzora pri pretoku blaga čez državne meje;
b) "carinske dajatve" pomenijo vse dajatve, davke, pristojbine in/ali druge dajatve, ki se odmerjajo in pobirajo na ozemljih pogodbenic pri uporabi carinske zakonodaje, ne vključujejo pa pristojbin in dajatev, katerih znesek je omejen na približne stroške opravljenih storitev;
c) "organ prosilec" pomeni carinski organ, ki zaprosi za pomoč na podlagi tega sporazuma ali prejme tako pomoč;
d) "zaprošeni organ" pomeni carinski organ, ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega sporazuma ali da tako pomoč;
e) "kršitev" pomeni vsako kršitev carinske zakonodaje kot tudi vsak poskus kršitve take zakonodaje;
f) "carinski organ" pomeni v Republiki Sloveniji Ministrstvo za finance – Carinsko upravo Republike Slovenije in v Republiki Srbiji Carinsko upravo Republike Srbije;
g) "osebni podatki" pomenijo vse podatke, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika.
2. člen
Področje uporabe sporazuma
1. Pogodbenici si medsebojno pomagata na način in pod pogoji, navedenimi v tem sporazumu, pri zagotavljanju pravilne uporabe carinske zakonodaje, še posebej s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kršitev te zakonodaje.
2. Vsa pomoč po tem sporazumu je dana v skladu z notranjim pravom zaprošene pogodbenice.
3. člen
Pomoč po zaprosilu
1. Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne podatke, ki mu omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, med drugim tudi podatke o prevozu in odpošiljanju blaga, razporejanju in kraju, kamor je blago namenjeno, o njegovi vrednosti in poreklu ter podatke o storjenih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila taka zakonodaja.
2. Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti, ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene pogodbenice, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, in kadar je primerno, navede carinski postopek, uporabljen za blago.
3. Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev nadzora nad:
a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo na ozemlju pogodbenice prosilke;
b) kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega je mogoče utemeljeno sumiti, da je namenjeno nezakonitemu uvozu na ozemlje pogodbenice prosilke;
c) gibanjem blaga, za katero organ prosilec sporoči, da bi lahko povzročilo bistvene kršitve carinske zakonodaje na ozemlju pogodbenice prosilke;
d) prevoznimi sredstvi, za katera se upravičeno domneva, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri kršenju carinske zakonodaje na ozemlju pogodbenice prosilke.
4. člen
Pomoč na lastno pobudo
Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej kadar prejmeta informacije, ki se nanašajo na:
– dejanja, s katerimi je bila kršena, je kršena ali bi lahko bila kršena ta zakonodaja in ki bi lahko zanimala drugo pogodbenico;
– nova sredstva ali načine, uporabljene pri kršenju te zakonodaje;
– blago, za katero se ve ali sumi, da v zvezi z njim prihaja do bistvenih kršitev carinske zakonodaje na ozemlju druge pogodbenice;
– osebe, za katere se ve ali sumi, da kršijo zakonodajo, ki velja na ozemlju druge pogodbenice;
– prevozna sredstva in zabojnike, za katere se ve ali sumi, da so bili, so ali bi lahko bili uporabljeni pri kršenju carinske zakonodaje, ki velja na ozemlju druge pogodbenice.
5. člen
Strokovna pomoč
1. Pomoč, kot je predvidena po tem sporazumu, med drugim vključuje podatke o:
a) ukrepih, ki bi bili lahko koristni pri preprečevanju kršitev;
b) novih načinih, ki se uporabljajo pri kršitvah;
c) opažanjih in ugotovitvah, ki izhajajo iz uspešne uporabe novih pripomočkov in metod za ukrepanje, in
d) novih metodah in izboljšanih načinih obravnavanja potnikov in tovora.
2. Če to ni v nasprotju z njunim notranjim pravom, si carinski organi pogodbenic prav tako prizadevajo za sodelovanje pri:
a) uvajanju, razvijanju ali izboljševanju programov usposabljanja za svoje osebje;
b) vzpostavljanju in vzdrževanju poti za medsebojno komuniciranje, da bi olajšali varno in hitro izmenjavo informacij;
c) pospeševanju učinkovitega medsebojnega usklajevanja skupaj z izmenjavo osebja, izvedencev in imenovanjem oseb za zvezo;
d) proučevanju in preizkušanju nove opreme ali postopkov;
e) poenostavljanju in usklajevanju svojih carinskih postopkov in
f) vseh drugih splošnih upravnih zadevah, pri katerih je občasno potrebno skupno ukrepanje.
6. člen
Dostava/uradno obveščanje
Po zaprosilu organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu s svojo zakonodajo vse potrebne ukrepe za:
– dostavo vseh ustreznih dokumentov,
– uradno obvestilo o vseh ustreznih odločitvah,
ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma in ki jih posreduje organ prosilec, fizični ali pravni osebi, ki prebiva ali je ustanovljena na njegovem ozemlju. V takem primeru se uporablja tretji odstavek 7. člena.
7. člen
Oblika in vsebina zaprosil za pomoč
1. Zaprosila po tem sporazumu morajo biti pisna. Zaprosilu morajo biti priloženi dokumenti, potrebni za njegovo obravnavo. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejme ustno zaprosilo, ki pa ga je treba takoj pisno potrditi.
2. Zaprosila na podlagi prvega odstavka tega člena vsebujejo te podatke:
a) organ prosilec, ki da zaprosilo,
b) zaprošeni ukrep,
c) predmet zaprosila in razlog zanj,
d) zakone, predpise in druge pravne elemente v zvezi s tem,
e) kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, na katere se zaprosilo nanaša,
f) povzetek pomembnih dejstev, razen v primerih, predvidenih v 6. členu, in
g) povezavo med zaprošeno pomočjo in zadevo, na katero se nanaša.
3. Zaprosila je treba predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa, angleškem jeziku ali jeziku, ki je sprejemljiv za zaprošeni organ.
4. Pomoč po tem sporazumu se zagotavlja z neposrednim sodelovanjem med ustreznimi carinskimi organi. Če carinski organ zaprošene pogodbenice ni ustrezen organ za izpolnitev zaprosila, ga mora nemudoma poslati ustreznemu organu, ki v zvezi z njim ukrepa v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili, ali pa organ prosilca obvesti o ustreznem postopku, po katerem se je treba ravnati pri takem zaprosilu.
5. Če zaprosilo ne ustreza predpisanim zahtevam, je mogoče zahtevati njegov popravek ali dopolnitev; lahko pa se odredijo preprečevalni ukrepi.
8. člen
Obravnavanje zaprosil
1. Zaprošeni organ sprejme vse upravičene ukrepe za obravnavo zaprosila in bo po potrebi skušal zagotoviti vse uradne ali sodne ukrepe, potrebne za izpolnitev zaprosila.
2. Carinski organ ene pogodbenice po zaprosilu carinskega organa druge pogodbenice opravi vse potrebne preiskave, vključno z zaslišanjem izvedencev in prič ali oseb, osumljenih kršitev, in opravi preverjanja, preglede in poizvedbe o dejstvih v zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta sporazum.
3. Po zaprosilu lahko zaprošeni organ v največji možni meri omogoči uradnim osebam organa prosilca navzočnost na ozemlju zaprošene pogodbenice, kadar njegove uradne osebe preiskujejo kršitve, ki zanimajo organ prosilca.
4. Organ prosilec se, če tako zahteva, obvesti o času in kraju ukrepanja na podlagi zaprosila, tako da se ukrepanje lahko uskladi.
5. Uradne osebe organa prosilca, ki so pooblaščene za preiskave kršitev, lahko zaprosijo, da zaprošeni organ pregleda ustrezne knjige, registre in drugo dokumentacijo ali nosilce podatkov in priskrbi njihove kopije ali da priskrbi vse informacije v zvezi s kršitvijo.
9. člen
Oblika sporočanja informacij
1. Zaprošeni organ sporoči izid poizvedb organu prosilcu v obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega, po potrebi pa tudi ustno.
2. Dokumente iz prvega odstavka lahko nadomestijo računalniški podatki v kakršni koli obliki z enakim namenom; hkrati je treba dostaviti vse informacije, potrebne za razlago ali uporabo takih računalniških podatkov.
10. člen
Izjeme pri obveznosti dajanja pomoči
1. Kadar zaprošena pogodbenica meni, da bi bili z izpolnitvijo zaprosila prizadeti njena suverenost, varnost, javni red ali drugi pomembni državni interesi ali bi bila kršena kaka gospodarska, poslovna ali poklicna skrivnost, lahko pomoč zavrne ali jo da le, če so izpolnjeni določeni pogoji ali zahteve. Pomoč lahko prav tako zavrne, če zaprosilo vključuje devizne ali davčne predpise, ki se ne nanašajo na predpise o carinskih dajatvah.
2. Kadar organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora v svojem zaprosilu na to opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo odgovoril na tako zaprosilo.
3. Če je pomoč zadržana ali zavrnjena, je treba o tej odločitvi in razlogih zanjo nemudoma uradno obvestiti organ prosilca.
11. člen
Obveznost spoštovanja zaupnosti
1. Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem sporazumom, je zaupna. Varuje se kot uradna tajnost in je deležna enakega varstva po ustrezni notranji zakonodaji, kot velja za enako vrsto informacij v pogodbenici, ki jo je prejela.
2. Osebne podatke je mogoče poslati, le če je raven osebnega varstva, ki ga zagotavljata zakonodaji pogodbenic, enakovredna. Pogodbenici zagotovita vsaj raven varstva, ki temelji na načelih, navedenih v prilogi k temu sporazumu, ki je njegov sestavni del.
12. člen
Uporaba informacij
1. Informacije, dokumente in druga sporočila, prejeta v okviru medsebojne pomoči, je mogoče uporabiti le za namene, določene v tem sporazumu, vključno z uporabo v sodnih in upravnih postopkih.
2. Organ prosilec ne sme uporabljati dokazov ali informacij, pridobljenih po tem sporazumu, za drugačne namene, kot so navedeni v zaprosilu, brez predhodnega pisnega soglasja zaprošenega organa.
3. Kadar so po tem sporazumu izmenjani osebni podatki, carinski organi pogodbenic zagotovijo, da so uporabljeni le za namene, navedene v zaprosilu, in v skladu z vsemi pogoji, ki jih lahko postavi zaprošena pogodbenica.
4. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za informacije v zvezi s kršitvami, ki se nanašajo na mamila in psihotropne snovi. Take informacije je mogoče sporočiti organom pogodbenice prosilke, ki so neposredno vključeni v boj proti nedovoljeni trgovini z mamili.
13. člen
Spisi, dokumenti in priče
1. Carinski organi pogodbenic po zaprosilu priskrbijo dokumentacijo v zvezi s prevozom in odpošiljanjem blaga z navedbo vrednosti, porekla, razporejanja blaga in kraja, kamor je to namenjeno.
2. Izvirnike spisov, dokumentov in drugega gradiva je mogoče zahtevati le, kadar kopije ne bi zadostovale. Na posebno zahtevo se kopije takih spisov, dokumentov in drugega gradiva ustrezno overijo.
3. Izvirnike spisov, dokumentov in drugega gradiva, ki so bili poslani organu prosilcu, je treba čim prej vrniti. To ne vpliva na pravice zaprošenega organa ali drugih, ki so s tem povezani. Na zahtevo je treba izvirnike, potrebne za razsojanje ali podobne namene, nemudoma vrniti.
4. Po zaprosilu carinskega organa ene pogodbenice carinski organ druge pogodbenice po lastnem preudarku pooblasti svoje uslužbence, če ti uslužbenci na to pristanejo, da nastopijo kot priče v sodnih ali upravnih postopkih na ozemlju pogodbenice prosilke in predložijo spise, dokumente in drugo gradivo ali njihove overjene kopije, ki utegnejo biti potrebne za postopek. V takem zaprosilu je treba navesti čas, kraj in vrsto postopka in v kakšni vlogi bo uslužbenec pričal.
14. člen
Stroški
1. Carinski organi pogodbenic se odpovejo vsem zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju tega sporazuma, razen stroškov za priče, honorarjev izvedencev in stroškov za tolmače, ki niso državni uslužbenci.
2. Če so ali bodo za izpolnitev zaprosila potrebni večji in izredni stroški, se carinski organi pogodbenic posvetujejo, da določijo pogoje, pod katerimi se zaprosilo izpolni, ter način kritja stroškov.
15. člen
Izvajanje sporazuma
1. Izvajanje tega sporazuma se zaupa carinskim organom pogodbenic. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov.
2. Po posvetovanju lahko carinski organi pogodbenic izdajo upravna navodila, potrebna za izvajanje tega sporazuma.
3. Carinski organi pogodbenic se lahko dogovorijo, da bodo njihove preiskovalne službe v neposrednem stiku.
16. člen
Začetek in prenehanje veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem pisnem uradnem obvestilu, da so bili končani vsi notranjepravni postopki, potrebni za začetek njegove veljavnosti.
2. Carinski organi pogodbenic soglašajo, da se sestanejo zaradi ponovnega pregleda sporazuma ali obravnave drugih carinskih zadev, ki bi lahko izhajale iz njihovega medsebojnega odnosa, po zaprosilu enega od carinskih organov ali po petih letih od datuma začetka veljavnosti sporazuma, razen če se med seboj pisno uradno ne obvestijo, da tak pregled ni potreben.
3. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas, razen če ga katera koli pogodbenica pisno ne odpove po diplomatski poti. Sporazum preneha veljati šest mesecev po prejemu takega uradnega obvestila.
V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta ju pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum.
Sklenjeno v ……………............ dne ……………………....... v dveh izvirnikih v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi je odločilno angleško besedilo.
Za Vlado Za Vlado
Republike Slovenije Republike Srbije
.......………………..... ………………...................
PRILOGA
VARSTVO PODATKOV
1 Osebni podatki, ki se računalniško obdelujejo, morajo biti:
a) pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito;
b) hranjeni za določene in zakonite namene in se ne smejo uporabljati na način, nezdružljiv s temi nameni;
c) primerni, ustrezni in ne preobsežni glede na namene, za katere se hranijo;
d) natančni, in če je potrebno, sproti dopolnjevani;
e) ohranjeni v obliki, ki dopušča prepoznavanje oseb, na katere se podatki nanašajo, le tako dolgo, dokler je to potrebno za namen, za katerega se ti podatki hranijo.
2 Osebni podatki, ki se nanašajo na rasni izvor, politično prepričanje ali versko ali druga prepričanja, in tudi osebni podatki o zdravju ali spolnem življenju ne smejo biti računalniško obdelani, razen če notranje pravo ne zagotavlja ustreznega varstva. Enako velja za osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami.
3 Sprejeti je treba ustrezne varnostne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, hranjenih v računalniških zbirkah podatkov, pred nepooblaščenim uničenjem ali nenamerno izgubo ter tudi pred nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali razširjanjem.
4 Vsaki osebi je treba omogočiti:
a) da ugotovi, ali obstaja računalniška zbirka osebnih podatkov, njene glavne namene ter kdo je upravljavec zbirke podatkov in njegovo običajno prebivališče ali sedež;
b) da je v razumnih presledkih in brez prevelike zamude ali stroškov obveščena o tem, ali so osebni podatki, ki se nanašajo nanjo, shranjeni v računalniški zbirki podatkov, in da ji take podatke sporočijo v razumljivi obliki;
c) da, odvisno od primera, doseže popravek ali izbris takih podatkov, če so bili obdelani v nasprotju z določbami notranjega prava, ob upoštevanju temeljnih načel iz prvega in drugega odstavka te priloge;
d) da ima na voljo pravna sredstva, če zahteva za sporočilo oziroma obvestilo, popravek ali izbris iz pododstavkov b) in c) tega odstavka ni izpolnjena.
5.1 Glede določb iz prvega, drugega in četrtega odstavka te priloge niso dovoljene nobene izjeme, razen v mejah, določenih v teh odstavkih.
5.2 Odstopanje od določb prvega, drugega in četrtega odstavka te priloge je dovoljeno, če je to predvideno v zakonodaji pogodbenice in je to potreben ukrep v demokratični družbi v interesu:
a) zaščite državne varnosti, javne varnosti, finančnih interesov države ali zatiranja kaznivih dejanj;
b) varstva osebe, na katero se podatki nanašajo, ali pravic in svoboščin drugih.
5.3 Zakon lahko določa omejitve pri uresničevanju pravic, določenih v pododstavkih b), c) in d) četrtega odstavka te priloge, v zvezi z računalniškimi zbirkami podatkov, ki se uporabljajo za statistične ali znanstvenoraziskovalne namene, kadar očitno ni nikakršnega tveganja, da bi bila kršena zasebnost oseb, na katere se podatki nanašajo.
6 Nobene določbe te priloge ni mogoče razlagati, kot da omejuje ali drugače vpliva na možnost pogodbenice, da dodeli osebam, na katere se podatki nanašajo, širše varstvo, kot je določeno v tej prilogi.
| Zadnja sprememba: 09/04/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |