Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 51002-14/2009/3
Ljubljana, 06.04.2009


DRŽAVNI ZBOR
Odbor za zunanjo politiko

LJUBLJANA


Vlada Republike Slovenije je na 15. dopisni seji dne 06.04.2009 sprejela:

- Pobudo za sprejem Konvencije o nadomestilu škode tretjim osebam, ki je povzročena z dejanjem nezakonitega vmešavanja z zrakoplovom, in Konvencije o nadomestilu škode, ki jo zrakoplov povzroči tretjim osebam,

ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,
- dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
- mag. Mirko Komac, generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet,
- Jožef Slana, sekretar, Direktorat za civilno letalstvo, Ministrstvo za promet.






mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1


Številka: 51002-14/2009/3
Ljubljana, 06.04.2009


POBUDA ZA SPREJEM KONVENCIJE O NADOMESTILU ŠKODE TRETJIM OSEBAM, KI JE POVZROČENA Z DEJANJEM NEZAKONITEGA VMEŠAVANJA Z ZRAKOPLOVOM, IN KONVENCIJE O NADOMESTILU ŠKODE, KI JO ZRAKOPLOV POVZROČI TRETJIM OSEBAM

1. Razlogi, zaradi katere se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe

Rimska konvencija iz leta 1952 je vzpostavila mednarodni prani okvir za odgovornost do tretjih oseb zaradi škode, ki jo povzroči zrakoplov na mednarodnih letih. Rimsko konvencijo je podpisalo le 49 držav, med katerimi so samo štiri države članice EU. Tako še vedno ni enotnih mednarodnih pravil glede odgovornosti zračnih operatorjev do tretjih oseb. S sklenitvijo zgoraj navedenih konvencij bo Rimska konvencija iz leta 1952 posodobljena, saj konvenciji izboljšujeta besedilo obstoječe konvencije v delu, ki se nanaša na škodo, ki jo tuj zrakoplov povzroči tretjim osebam. Predloga besedila konvencij zagotavljata tudi številne končne določbe, ki morajo vključevati klavzulo o organizaciji za regionalno gospodarsko povezovanje (REIO), ki dovoljuje, da poleg držav članic Skupnosti postane podpisnica konvencij, če bo sprejeta odločitev, da Skupnost podpiše in sklene konvenciji v skladu s 300. členom Pogodbe.

Države EU so si skupaj z Evropsko komisijo prizadevale, da bi bilo besedilo konvencij skladno s pravom Skupnosti in da bi bil dosežen namen konvencij zaščititi legitimne interese oškodovanih tretjih oseb in hkrati zaščititi letalsko industrijo pred nepotrebno nevarnostjo stečaja zaradi škode v takšnem obsegu, da bi zmanjšala njihovo konkurenčnost. Prizadevale so si tudi, da se zaščiti celovitost enotnega letalskega trga in da se v EU zagotovi enotno zaščito oškodovanih tretjih oseb.

Konvenciji bosta pomenili pravni instrument, ki bo omogočal pošteno in pravično ravnotežje zlasti med interesi oškodovanih tretjih strani ter interesi različnih akterjev v letalski industriji.

Splošni namen osnutkov konvencij je zlasti v celoti in hitro zagotoviti nadomestilo oškodovanim tretjim osebam, ki so utrpele škodo zaradi nesreče zrakoplova (splošno tveganje) ali kot posledica dejanja nezakonitega vmešavanja, ter hkrati omejiti odgovornost letalskih operatorjev do tretjih oseb na ustrezno raven, da bi se izognili nepotrebnemu stečaju.


2. Bistveni elementi pogodbe, vključno z morebitnimi pridržki in začasno uporabo

1. člen
Prvi člen vsebuje definicije izrazov, ki se uporabljajo v konvenciji.

2. člen
Drugi člen določa obseg odgovornosti za škodo, na katerega se konvencija nanaša.

3. člen
Ta člen določa odgovornost operatorja za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe, pogoje za odgovornost in izplačilo odškodnine.


4. člen
Določa omejitve operatorjeve odgovornosti.

5. člen
Določa odgovornost za škodo v primeru, ko sta za škodo odgovorna dva ali več operatorjev (solidarna odgovornost, regres).

6. člen
Določa možnost plačila odškodnine kot predplačilo z namenom, da bi upravičenci lahko zadovoljili materialne potrebe. Predplačila ne predstavljajo priznanja odgovornosti.

7. člen
Določa, da morajo biti operatorji ustrezno zavarovani in si s tem zagotovijo ustrezno jamstvo za njihovo odgovornost.

8. člen
Določa ustanovitev posebnega mehanizma za nadomestila. Gre za organ, katerega namen je zagotoviti predplačila in plačila upravičencem in je sestavljen iz Konference podpisnic in sekretariata, ki ga vodi direktor.

9. člen
Določa naloge Konference podpisnic v zvezi z mehanizmom za nadomestila.

10. člen
Določa srečanja Konference podpisnic (redna in izredna srečanja).

11. člen
Določa naloge sekretariata in direktorja Mehanizma dodatnega nadomestila.

12. člen
Določa vrsto prispevkov v Mehanizem dodatnega nadomestila.

13. člen
Določa načela za določitev prispevkov.

14. člen
Določa trajanje in višino prispevkov in njihovo določitev.

15. člen
Določa način zbiranja prispevkov, ki mora biti transparenten in stroškovno učinkovit.

16. člen
Določa dolžnost držav članic, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi da bodo operatorji izpolnili svoje obveznosti zbiranja in pošiljanja prispevkov v Mehanizem dodatnega nadomestila.

17. člen
Določa način uporabe sredstev iz Mehanizma dodatnega nadomestila. Pri vodenju in varstvu sredstev se morajo upoštevati najvišji standardi varnega poslovanja.

18. člen
Določa pogoje in način izplačila odškodnine iz Mehanizma dodatnega nadomestila.


19. člen
Določa pogoje za predplačilo iz Mehanizma dodatnega nadomestila in možnost sprejetja drugih ukrepov z namenom, da se zmanjša škoda.

20. člen
Določa možnost oprostitve odgovornosti za škodo operatorja in Mehanizma dodatnega nadomestila (deloma ali v celoti), v kolikor je dejanje vložnika zahtevka prispevalo k nastanku škode.

21. člen
Določa sodne in druge stroške.

22. člen
Določa pogoje za zmanjšanje odškodnine.

23. člen
Določa pogoje za izplačilo dodatne odškodnine, za katero je odgovoren operator.

24. člen
Določa upravičenost operatorja do regresa in pogoje zanj.

25. člen
Določa upravičenost Mehanizma dodatnega nadomestila do regresa in pogoje zanj.

26. člen
Določa pogoje za omejitev regresne pravice.

27. člen
Določa možnost pomoči v primeru, ko je operator, čigar glavni kraj poslovanja /sedež, odgovoren za škodo, ki se je zgodila v državi, ki ni pogodbenica. Mehanizem dodatnega nadomestila lahko pod določenimi pogoji priskrbi operatorju finančno pomoč.

28. člen
Določa izključno pravno varstvo.

29. člen
Določa preračun posebnih pravic črpanja.

30. člen
Določa ponovno preučitev omejitev glede na faktor inflacije, ki ustreza akumulirani stopnji inflacije od zadnjega pregleda oziroma uvodoma od datuma, ko je začela veljati konvencija.

31. člen
Določa, kje je se lahko vložijo posamezne odškodninske tožbe.

32. člen
Določa možnost posega Mehanizma dodatnega nadomestila v sodni postopek proti operatorju.

33. člen
Določa način priznanja in izvrševanja sodb ter pogoje za njihovo zavrnitev.

34. člen
Določa možnost držav, da sklepajo regionalne in multilateralne sporazume o priznavanju in izvrševanju sodb, pod pogojem, da ti sporazumi ne pomenijo manjše stopnje varstva katerekoli tretje osebe oziroma tožene stranke, kot jo določa ta konvencija.

35. člen
Določa roke za vložitev tožbe oziroma roke za uveljavljanje pravice do odškodnine.

36. člen
Določa, da se v primeru smrti odgovorne osebe odškodninska tožba vloži proti zakonitim zastopnikom njene zapuščine.

37. člen

Določa, da ta konvencija ne velja za škodo, ki jo povzročijo državni zrakoplovi. Pod državne zrakoplove konvencija šteje zrakoplove, ki se uporabljajo za vojaške, carinske in policijske namene.


1. člen
Prvi člen vsebuje definicije izrazov, ki se uporabljajo v konvenciji.

2. člen
Drugi člen določa obseg odgovornosti za škodo, na katerega se konvencija nanaša.

3. člen
Ta člen določa odgovornost operatorja za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe, pogoje za odgovornost in izplačilo odškodnine.

4. člen
Določa omejitve operatorjeve odgovornosti.

5. člen
Določa pogoje za zmanjšanje odškodnine.

6. člen
Določa odgovornost za škodo v primeru, ko sta za škodo odgovorna dva ali več operatorjev (solidarna odgovornost, regres).

7. člen
Določa način dodelitve sodnih in drugih stroškov pravdnega spora, ki bremenijo tožnika, vključno z obrestmi in izjeme za veljavnost te določbe.

8. člen
Določa možnost plačila odškodnine kot predplačilo z namenom, da bi upravičenci lahko zadovoljili materialne potrebe. Predplačila ne predstavljajo priznanja odgovornosti.

9. člen
Določa, da morajo biti operatorji ustrezno zavarovani in si s tem zagotovijo ustrezno jamstvo za njihovo odgovornost.


10. člen
Določa možnost oprostitve plačila odškodnine do vložnika zahtevka (deloma ali v celoti) v primeru, ko je k povzročitvi škode prispevalo dejanje ali opustitev vložnika.


11. člen
Določa upravičenost operatorja do regresa in pogoje zanj. V skladu z določili o oprostitvi statusne odgovornosti nič v tej konvenciji ne vpliva na vprašanje o tem, ali ima oseba, ki je odgovorna za škodo v skladu z njenimi določbami, pravico do zahtevka regresa katere koli osebe.

12. člen
Določa pogoje za izključno pravno varstvo.

13. člen
Določa, katere osebe, ki niso operator, niso odgovorne za nastanek škode (oprostitev statusne odgovornosti).

14. člen
Določa način in postopek preračuna posebnih pravic črpanja.

15. člen
Določa ponovno preučitev omejitev glede na faktor inflacije, ki ustreza akumulirani stopnji inflacije od zadnjega pregleda oziroma uvodoma od datuma, ko je začela veljati konvencija.

16. člen
Določa, kje je se lahko vložijo posamezne odškodninske tožbe.

17. člen
Določa način priznanja in izvrševanja sodb ter pogoje za njihovo zavrnitev.

18. člen
Določa možnost držav, da sklepajo regionalne in multilateralne sporazume o priznavanju in izvrševanju sodb, pod pogojem, da ti sporazumi ne pomenijo manjše stopnje varstva katerekoli tretje osebe oziroma tožene stranke, kot jo določa ta konvencija.

19. člen
Določa roke za vložitev tožbe oziroma roke za uveljavljanje pravice do odškodnine.

20. člen
Določa, da se v primeru smrti odgovorne osebe odškodninska tožba vloži proti zakonitim zastopnikom njene zapuščine.

21. člen
Določa, da ta konvencija ne velja za škodo, ki jo povzročijo državni zrakoplovi. Pod državne zrakoplove konvencija šteje zrakoplove, ki se uporabljajo za vojaške, carinske in policijske namene.

22. člen
Določa, da se v skladu s to konvencijo ne prevzema nobena škoda, ki jo povzroči jedrska nesreča.


3. Predlog stališč delegacije

Republika Slovenija meni, da je potrebno skleniti predmetni konvenciji, še posebej Konvencijo o nadomestilu škode, ki jo zrakoplov povzroči tretjim osebam, saj gre za splošno konvencijo, ki dejansko nadomešča Rimsko konvencijo iz leta 1952.

Delegacija Republike Slovenije si prizadeva, da se že sprejeta pravna ureditev EU, čim bolj dosledno prelije v besedilo konvencij in da se skupna stališča EU v največji možni meri odražajo v besedilu konvencij. Nadalje si delegacija prizadeva, da se zagotovi, da bo konvencija vsem letalskim prevoznikom zagotavljala enakopraven položaj, ne glede na njihovo velikost, sedež, število prevoženih potnikov ali ton tovora ali državo izdaje spričevala letalskega prevoznika (AOC) oziroma državo, v kateri je tretjim osebam bila povzročena škoda. Delegacija se posvetuje glede morebitnega parafiranja in podpisa konvencij z drugimi državami članicami EU, Evropsko komisijo, kot tudi z ostalimi državami članicami ICAO, ki bodo na konferenci prisotne.

Glede vprašanj, ki so v izključni pristojnosti Skupnosti, bo države članice zastopala Evropska komisija. Gre za vprašanja, ki se nanašajo na:
Vsa ostala vprašanja iz predlogov konvencij, so v pristojnosti posamezne države in jih samostojno zastopa delegacija Republike Slovenije. Delegacija RS pri tem izhaja iz naslednjih načel:
Če konferenca odpre vprašanje večje ali manjše ogroženosti določenih operatorjev glede na državo izdaje spričevala letalskega prevoznika ali območje operacij, se delegacija posvetuje s Komisijo ES in drugimi državami članicami EU. V tem primeru bi načeloma MDN (Konferenca podpisnic; 9. člen) lahko dobil določena dodatna pooblastila za vzpostavitev sistemov opozarjanja letalskih operatorjev na tveganja.

Delegacija Republike Slovenije opravlja tudi usklajevanje v okviru mandatne komisije in v drugih telesih konference, pri čemer kot izhodišča za pogajanja uporablja osnutek predloga besedila konvencij.

4. Predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način njihovega pokritja

Na diplomatski konferenci interese Republike Slovenije zastopa delegacija v sestavi:
Stroški, ki bodo nastali z diplomatsko konferenco, ki bo potekala v Montrealu od 20. 4. 2009 do 2. 5. 2009 na sedežu ICAO so stroški službene poti (letalske karte, dnevnice, hotel in drugi opravičljivi stroški). Stroški, ki jih krije Ministrstvo za promet, znašajo približno 3.000,00 EUR. Enake stroške bo imelo Ministrstvo za zunanje zadeve. Skupni stroški bodo tako pričakovano znašali 6.000,00 EUR in se pokrijejo iz naslova materialnih stroškov obeh ministrstev.


5. Predlog, kdo naj pogodbo parafira oziroma podpiše

Vodja delegacije Republike Slovenije parafira besedilo konvencije, ki je skladno s potrjenimi izhodišči in je na konferenci sprejeta odločitev o parafiranju konvencije.

Vodja delegacije Republike Slovenije v primeru dokončne uskladitve besedila konvencij, podpiše sklepno listino in konvencijo, kot tudi vse ostale pravne instrumente, ki bodo na konferenci sprejeti, pod pogojem, da besedilo konvencije bistveno ne odstopa od sprejetih stališč in da je besedilo konvencije tudi sicer sprejemljivo za večino držav članic EU in Evropsko komisijo (posamezne konvencije ali obeh konvencij).


6. Navedba, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter navedba ali zahteva sklenitev mednarodne pogodbe, izdajo novih ali spremembo veljavnih predpisov

Mednarodno pogodbo ratificira Državni zbor Republike Slovenije.

Sklenitev Konvencije o nadomestilu škode tretjim osebam, ki je povzročena z dejanjem nezakonitega vmešavanja z zrakoplovom in Konvencije o nadomestilu škode, ki jo zrakoplov povzroči tretjim osebam, bosta zahtevali izdajo novih in spremembo veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji kot tudi spremembo evropske zakonodaje. V kolikor Evropska komisija ne bo predlagala skupne ureditve za izvajanje navedenih konvencij, bo potrebno spremeniti Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Ur. list RS, št. 12/00 in 92/07).


7. Ocena potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in način njihove zagotovitve

Za izpolnitev mednarodne pogodbe ne bo potrebno zagotoviti finančnih sredstev, saj konvenciji ne zahtevata materialnih sredstev, ki bi bremenili države podpisnice.

Ne glede na navedeno pa Konvencija o nadomestilu škode tretjim osebam, ki je povzročena z dejanjem nezakonitega vmešavanja z zrakoplovom v 16. členu predvideva obveznost države pogodbenice, da se v primeru njene neizpolnitve obveznosti sporočanja določenih podatkov lahko zahteva nadomestilo izgube, ki bi nastala pri Mehanizmu dodatnega nadomestila. To pomeni, da bo treba pravno urediti in dejansko zagotoviti posredovanje zahtevanih podatkov za izvajanje konvencije (podatki o številu potnikov in količini tovora, letih splošnega letalstva in identiteti operatorjev).

8. Predlog odobritve začasne uporabe pogodbe

V Konvenciji o nadomestilu škode tretjim osebam, ki je povzročena z dejanjem nezakonitega vmešavanja z zrakoplovom in Konvenciji o nadomestilu škode, ki jo zrakoplov povzroči tretjim osebam ni predvidena začasna uporaba.

9. Izjava o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije

V delih obeh konvencij, ki se nanašajo na skupne pristojnosti Skupnosti, bo pričakovano dano pooblastilo Evropski komisiji, da se pogaja v imenu Skupnosti oziroma držav članic. S tem bo zagotovljena tudi skladnost s pravnim redom Skupnosti. Iz razlogov zagotavljanja potrebne skladnosti z drugimi predpisi EU se daje Evropski komisiji pooblastilo za pogajanje v skupnih zadevah.

OSNUTEK BESEDILA KONVENCIJ


OSNUTEK KONVENCIJE O NADOMESTILU ŠKODE TRETJIM OSEBAM, KI JE POVZROČENA Z DEJANJEM NEZAKONITEGA VMEŠAVANJA Z ZRAKOPLOVOM

I. poglavje

Načela

1. člen - Pomeni


Za potrebe te konvencije:
a) »Dejanje nezakonitega vmešavanja« pomeni dejanje, ki je opredeljeno kot kršitev v Konvenciji o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, ki je bila podpisana v Haagu dne 16. decembra 1970, oziroma Konvenciji o zatiranju nezakonitih dejanj proti varnosti civilnega letalstva, ki je bila podpisana v Montrealu dne 23. septembra 1971, ter v vseh spremembah, ki so veljavne v času dogodka.
b) Do »dogodka« pride, ko zrakoplov med letom povzroči škodo zaradi dejanja nezakonitega vmešavanja. e) »Največja dovoljena masa« pomeni največja dovoljena vzletna masa zrakoplova, brez učinka vzgonskega plina, ko se ta uporabi.
f) »Operator« pomeni oseba, ki je zrakoplov uporabljala ob času povzročene škode, s tem da v primeru, kjer nadzor nad krmiljenjem zrakoplova prevzame oseba, od katere je bila pridobljena pravica do uporabe zrakoplova, bodisi posredno ali neposredno, ta oseba velja kot operator. Za osebo se bo razumelo, da uporablja zrakoplov takrat, ko ga le-ta uporablja osebno oziroma ko ga uporabljajo njeni uslužbenci oziroma zastopniki kot del njihove zaposlitve, ne glede na to, ali so za to pooblaščeni.

a) DCCD Dok. št. 3
2. člen - Obseg
1. Ta Konvencija velja za škodo, ki jo tretjim osebam na ozemlju države pogodbenice povzroči zrakoplov med mednarodnim letom, razen v primeru posledice nezakonitega vmešavanja.
2. Če država pogodbenica o tem ustrezno obvesti depozitarja, bo ta Konvencija veljala tudi takrat, ko zrakoplov med letom, ki ni mednarodni let, povzroči škodo na ozemlju te države, razen v primeru posledice nezakonitega vmešavanja.
3. Za namene te Konvencije bosta plovilo oziroma zrakoplov, ki se nahaja na oziroma nad odprtim morjem, vključno z izključno ekonomsko cono, veljala kot del ozemlja tiste države, v kateri sta registrirana. Vrtalne ploščadi in drugi objekti, ki so stalno pritrjeni na tla v izključni ekonomski coni oziroma epikontinentalnem pasu, bodo veljali kot del ozemlja države, ki ima pristojnost nad tovrstno ploščadjo oziroma objektom.

II. poglavje

Odgovornost operatorja in povezane zadeve

3. člen - Odgovornost operatorja

1. Operator bo odgovoren za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe, pod pogojem, da je škodo povzročil zrakoplov med letom.

2. V skladu s to Konvencijo ne bo nobene pravice do odškodnine v primeru, da škoda ni neposredna posledica dogodka, ki jo je povzročil.

3. Odškodnina se izplača za primere smrti, telesnih in duševnih poškodb. Odškodnina za duševne poškodbe se izplača le, če poškodbe nastanejo zaradi prepoznavne psihiatrične bolezni, ki nastane zaradi telesnih poškodb ali neposredne izpostavljenosti neposredni grožnji smrti ali telesne poškodbe.

DCCD Dok. št. 3
4. Izplača se odškodnina za materialno škodo1

5. Izplača se odškodnina za škodo, povzročeno v okolju, pod pogojem, da je takšna odškodnina določena z zakonodajo države na ozemlju, kjer je do škode prišlo.

6. Po tej konvenciji ni določena nobena odgovornost za škodo, ki jo povzroči jedrska nesreča, kot je določena s Pariško konvencijo z dne 29. julija 1960 o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, oziroma jedrsko škodo, kot je določena z Dunajsko konvencijo z dne 21. maja 1983 o civilni odgovornosti za jedrsko škodo, in z vsemi popravki in dopolnili k omenjenima konvencijama, ki so v veljavi v času dogodka.

7. Kaznovalna oziroma kakršnakoli druga odškodnina, katere namen ni povračilo škode, se ne bo izplačala.
_____________________________________
1 Končne določbe bodo morale razjasniti razmerje med Konvencijo in drugimi mednarodnimi pravnimi instrumenti s sklicevanjem na zahtevke za materialno škodo.



4. člen - Omejitev operatorjeve odgovornosti

Odgovornost operatorja, ki izhaja iz 3. člena, bo za vsak zrakoplov in dogodek omejena kot sledi:

a) [750 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso 500 kilogramov ali manj;

b) 1 500 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso več kot 500 kilogramov ter manj kot 1 000 kilogramov;

c) 3 000 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso nad
e) 18 000 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso več kot 6 000 kilogramov ter manj kot 12 000 kilogramov;

f) 80 000 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso več kot 6 000 kilogramov ter manj kot 12 000 kilogramov;
DCCD Dok. št. 3

5. člen - Dogodki, ki vključujejo dva ali več operatorjev ali drugih oseb
1. V primeru, kjer sta bila v dogodku, ki je povzročil škodo, na katerega se nanaša ta Konvencija, udeležena dva ali več zrakoplovov, bodo operatorji teh zrakoplovov solidarno odgovorni za vso škodo, ki so jo utrpele tretje osebe.
2. Če sta dva ali več operatorjev odgovorna, bo regres med njima odvisen od njunih posameznih omejitvah odgovornosti in prispevka k nastanku škode.
3. Noben operator ne bo odgovoren za znesek, ki presega morebitno omejitev njegove odgovornosti.

6. člen - Predplačila

Če zakonodaja države, kjer je nastala škoda, to zahteva, bo operator fizičnim osebam, ki so upravičene do odškodnine v skladu s to Konvencijo nemudoma izvršil predplačila, da bi s tem zadovoljil njihove takojšnje materialne potrebe. Ta predplačila ne bodo predstavljala priznanje odgovornosti in jih je moč pobotati z vsemi kasnejšimi plačili odškodnine, ki jih izvrši operator.

7. člen - Zavarovanje

1. Ob upoštevanju 4. člena bodo države pogodbenice od svojih operatorjev zahtevale, da si priskrbijo ustrezno zavarovanje oziroma jamstvo, ki pokriva njihovo odgovornost v skladu s to Konvencijo. Če takšno zavarovanje oziroma jamstvo operatorju ni na voljo za posamezne dogodke, lahko operator zadosti obveznosti z agregatnim zavarovanjem. Države pogodbenice od svojih operatorjev ne bodo zahtevale takšnega zavarovanja ali jamstva pod pogojem, da imajo zagotovljeno kritje z odločbo v skladu s prvim odstavkom, točka e, 11. člena ali tretjim odstavkom 18. člena .
2. Država pogodbenica lahko od operatorja, ki deluje na njenem ozemlju oziroma na njeno ozemlje, zahteva, da predloži dokazila o ustreznem zavarovanju ali jamstvu. Pri tem država pogodbenica upošteva enake kriterije za operatorje iz drugih držav pogodbenic in za svoje lastne. Za potrebe tega odstavka zadostuje dokazilo, da operatorje krije odločba v skladu s prvim odstavkom, točka e, 11. člena ali tretjim odstavkom 18. člena.

III. poglavje

Mehanizem dodatnega nadomestila2

8. člen - Ustanovitev in cilji Mehanizma dodatnega nadomestila


1. S to konvencijo se ustanovi organizacija z imenom Mehanizem dodatnega nadomestila. Mehanizem dodatnega nadomestila je sestavljen iz Konference podpisnic, ki jo sestavljajo države pogodbenice in sekretariat, ki ga vodi direktor.
_______________________________
2 Ime mehanizma še ni bilo določeno.


DCCD Dok. št. 3

2. Mehanizem dodatnega nadomestila se oblikuje z naslednjimi nameni:

a) za zagotovitev nadomestil za škodo v skladu s prvim odstavkom 18. člena, plačilo odškodnine v skladu s tretjim odstavkom 18. člena in zagotovitev finančne podpore po 27. členu;
b) za izvrševanje predplačil v skladu s prvim odstavkom 19. člena in sprejemanje smiselnih ukrepov za zmanjševanje škode po dogodku v skladu z drugim odstavkom 19. člena; in
c) za opravljanje drugih funkcij, ki so neposredno združljive z zgornjimi nameni.

3. Mehanizem dodatnega nadomestila ima sedež na enakem kraju kot Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

4. Mehanizem dodatnega nadomestila je mednarodna pravna oseba.

5. V vsaki državi pogodbenici se Mehanizem dodatnega nadomestila prepozna kot pravna oseba, ki lahko v skladu z zakoni te države prevzame pravice in obveznosti, vstopa v pogodbe, pridobiva in odsvaja premičnine in nepremičnine in lahko nastopa kot stranka v pravnih postopkih pred sodišči te države. Vsaka država pogodbenica prepozna direktorja Mehanizma dodatnega nadomestila kot pravnega zastopnika Mehanizma.

6. Mehanizem dodatnega nadomestila je oproščen davščin in uživa druge ugodnosti po dogovoru z državo gostiteljico. Sredstva Mehanizma dodatnega nadomestila (in vsi prihodki iz le-teh) so oproščeni davka v vseh državah pogodbenicah.

7. Mehanizem dodatnega nadomestila ima imuniteto pred pravnimi in administrativnimi postopki, razen v povezavi z aktivnostmi v zvezi s sredstvi, pridobljenimi v skladu z 17. členom oziroma v zvezi z nadomestili, ki se izplačajo v skladu z 18. členom. Direktor Mehanizma dodatnega nadomestila uživa imuniteto pred pravnimi in administrativnimi postopki. Imuniteto direktorja lahko odvzame Konferenca podpisnic. Ostalo osebje Mehanizma dodatnega nadomestila ima imuniteto pred pravnimi in administrativnimi postopki v povezavi z dejanji, ki jih opravljajo po službeni dolžnosti. Imuniteto ostalega osebja lahko odvzame direktor.


9. člen - Konferenca podpisnic
Konferenca podpisnic opravi naslednje:
a) določi svoj poslovnik in na vsakem srečanju izvoli svoje predstavnike;
b) določi pravila Mehanizma dodatnega nadomestila in Smernice za odškodnine;
c) imenuje direktorja in določi pogoje njegove zaposlitve ter, kolikor to ni preneseno na direktorja, določi pogoje zaposlitve ostalega osebja Mehanizma dodatnega nadomestila.
d) direktorju poleg pooblastil, določenih v 11. členu, prenese vsa pooblastila, ki so potrebna ali zaželena za opravljanje dolžnosti Mehanizma dodatnega nadomestila, ter takšna pooblastila kadarkoli po potrebi spremeni ali odvzame;

DCCD Dok. št. 3

e) odloči o obdobju in znesku začetnih prispevkov in določi vsakoletne prispevke v Mehanizem dodatnega nadomestila do prihodnjega srečanja Konference podpisnic.

f) ko je skupna omejitev prispevkov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena določena, določi skupni znesek, ki se izplača žrtvam vseh dogodkov, do katerih pride v času, določenem s tretjim odstavkom 14. člena;

g) imenuje revizorje;
10. člen - Srečanja Konference podpisnic

1. Konferenca podpisnic se srečuje enkrat letno, razen če se Konferenca podpisnic odloči za drugačen interval sklicevanja srečanj. Direktor skliče srečanje ob primernem času in na primernem kraju.

2. Direktor skliče izredno srečanje Konference podpisnic:

a) na zahtevo najmanj petine skupnega števila držav pogodbenic;

DCCD Dok. št. 3

b) če je zrakoplov povzročil škodo, ki spada v obseg te konvencije, pri čemer škoda presega veljavno mejo odgovornosti v skladu s 4. členom konvencije za več kot 50 odstotkov razpoložljivih sredstev Mehanizma dodatnega nadomestila;

c) če je bila dosežena skupna omejitev prispevkov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena; ali

d) če je direktor izvršil pooblastila v skladu s prvim odstavkom, točke d ali e, 11. člena.

3. Vse države pogodbenice imajo enako pravico do zastopanosti na srečanjih Konference podpisnic in vsaka država pogodbenica ima pravico do enega glasu. Mednarodna organizacija civilnega letalstva ima pravico do zastopanosti na Konferenci podpisnic brez volilne pravice.

4. Za sklepčnost srečanj Konference podpisnic je potrebna prisotnost večine držav pogodbenic. Odločitve na Konferenci podpisnic se sprejemajo z večino oddanih glasov. Odločitve, določene s pododstavki a), b), c), d), e), j) in l) 9. člena se sprejmejo z dvotretjinsko večino.


11. člen - Sekretariat in direktor

1. Mehanizem dodatnega nadomestila ima sekretariat, ki ga vodi direktor. Direktor najema osebje, nadzoruje sekretariat in vodi dnevne aktivnosti Mehanizma dodatnega nadomestila. Poleg naštetega, direktor opravlja še naslednje naloge:

a) poroča Konferenci podpisnic o delovanju Mehanizma dodatnega nadomestila in predstavlja njegove račune in proračun;

b) zbira vse prispevke, ki se plačujejo v skladu s to konvencijo, ureja in investira sredstva Mehanizma dodatnega nadomestila v skladu s Smernicami za investiranje, vodi račune za sredstva in pomaga pri reviziji računov in sredstev v skladu z določili 17. člena;

c) obdeluje odškodninske zahtevke v skladu s Smernicami za odškodnine in pripravlja poročila o obdelavi posameznih zahtevkov za Konferenco podpisnic;

d) lahko se odloči za začasni ukrep po 19. členu do prihodnjega srečanja Konference podpisnic;
f) odloča o drugih zadevah, ki mu jih preda Konferenca podpisnic.

2. Direktor in drugo osebje sekretariata ne sme iskati ali prejemati navodil glede opravljanja svojih dolžnosti od nobenega organa izven Mehanizma dodatnega nadomestila. Države pogodbenice se zavezujejo popolnemu spoštovanju mednarodnega značaja odgovornosti osebja in ne bodo poskušale vplivati na svoje državljane pri izvajanju njihovih nalog.

DCCD Dok. št. 3

Prispevki v Mehanizem dodatnega nadomestila so:

(a) obvezni zneski, zbrani na podlagi vsakega potnika in vsake tone tovora, ki prične mednarodni komercialni let na letališču v državi pogodbenici. Kjer država pogodbenica poda izjavo v skladu z drugim odstavkom 2. člena, se takšni zneski zbirajo tudi na podlagi vsakega potnika in tone tovora, ki prične komercialni let med dvema letališčema v državi pogodbenici;

(b) zneski, ki jih določi Konferenca podpisnic glede na splošno letalstvo ali katerikoli sektor le-tega.

Operator zbere zgoraj omenjene zneske in jih pošlje Mehanizmu dodatnega nadomestila3.
_________________________________
3 Presoditi je potrebno, ali za potrebe zbiranja in pošiljanja prispevkov beseda »operator« dovolj dobro pokriva pojem »prevoza«.


13. člen - Osnova za določanje prispevkov4

1. Prispevki se določijo glede na naslednja načela:

a) cilji Mehanizma dodatnega nadomestila morajo biti učinkovito doseženi;

b) konkurenca v sektorju zračnega transporta ne sme biti izkrivljena;

c) konkurenčnost sektorja zračnega transporta v primerjavi z ostalimi načini transporta ne sme biti oškodovana; in
2. Konferenca podpisnic določi prispevke na način, ki ne diskriminira držav, operatorjev, potnikov, pošiljateljev ali prejemnikov tovora na podlagi narodnostne pripadnosti.

3. Na osnovi proračuna, ki se oblikuje v skladu s prvim odstavkom, točke a, 11. člena, se prispevki določijo ob upoštevanju:

a) zgornje meje odškodnine, določene v drugem odstavku 18. člena;

b) potrebe po rezervah, kjer velja tretji odstavek 18. člena;
___________________________________
4 Končna določila bi utegnila oblikovati prag za vstop v veljavo, ki se določi z namenom zagotovitve, da je število potnikov in količina tovora zadostna za finančno sposobnost Mehanizma dodatnega nadomestila.



DCCD Dok. št. 3

c) odškodninskih zahtevkov, ukrepov za zmanjšanje škode in finančne pomoči v skladu s konvencijo;

d) administrativnih stroškov, vključno s stroški srečanj Konference podpisnic;

e) prihodke Mehanizma dodatnega nadomestila; in

14. člen - Trajanje in višina prispevkov

1. Na svojem prvem srečanju Konferenca podpisnic odloči o trajanju in višini prispevkov od potnikov in tovora, ki odhaja iz države pogodbenice, ki jih plača ista država pogodbenica od datuma začetka veljavnosti konvencije. Če država pogodbenica poda izjavo v skladu z drugim odstavkom 2. člena, se uvodni prispevki plačajo od potnikov in tovora, ki odhaja na lete, ki jih pokriva takšna izjava, od datuma začetka veljave. Trajanje in višine prispevkov so enake za vse države pogodbenice.

2. Prispevki se določijo v skladu s prvim odstavkom tako, da razpoložljiva sredstva znašajo vsaj [25 %][100 %] omejitve odškodnine, določene v drugem odstavku 18. člena v času štirih let. Če so razpoložljiva sredstva zadostna za morebitna nadomestila ali finančno pomoč, ki se lahko ponudi v predvidljivi prihodnosti, in znašajo najmanj [50 %][100 %] omejitve, lahko Konferenca podpisnic odloči, da se do prihodnjega srečanja Konference ne zbirajo nadaljnji prispevki, pod pogojem, da tako trajanje kot višina prispevkov veljata za potnike in tovor, ki odhajajo iz države, v kateri konvencija stopi v veljavo kasneje.

3. Skupni znesek vseh prispevkov, ki jih zbere Mehanizem dodatnega nadomestila v času katerih koli dveh zaporednih koledarskih let ne bo presegel trikratnega največjega zneska odškodnine, določenega z drugim odstavkom 18. člena te konvencije.

4. Prispevki, ki jih zbere operator v posamezni državi ne smejo biti porabljeni za odškodnino za dogodek, do katerega je prišlo pred vstopom konvencije v veljavo v isti državi.


15. člen - Zbiranje prispevkov

1. Konferenca podpisnic vzpostavi Pravilnik kot transparenten, odgovoren in stroškovno učinkovit mehanizem za podporo zbiranju in pošiljanju prispevkov. Pri vzpostavitvi mehanizma se Konferenca podpisnic zavezuje, da ne bo nepotrebno obremenjevala. Prispevki, ki se poravnajo za nazaj, se obremenijo z obrestmi kot je določeno v Pravilniku.

2. V primeru, da operator ne zbere ali ne pošlje prispevkov, ki jih je zbral za Mehanizem dodatnega nadomestila, bo direktor sprejel primerne ukrepe proti operatorju s ciljem izterjave dolgovanih sredstev. Vsaka država pogodbenica zagotovi, da se postopek za izterjavo zapadlih sredstev lahko sproži v njeni jurisdikciji, ne glede na to v kateri državi pogodbenici je davek dejansko obračunan.

DCCD Dok. št. 3

16. člen - Dolžnosti držav pogodbenic

1. Vse države pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, vključno s sankcijami, ki jih smatrajo za potrebne, da bi zagotovile, da operatorji izpolnijo svoje obveznosti zbiranja in pošiljanja prispevkov Mehanizmu dodatnega nadomestila.

2. Vsaka država pogodbenica zagotovi Mehanizmu dodatnega nadomestila naslednje podatke:

a) število potnikov in količina tovora, ki odhaja na mednarodne komercialne lete iz države pogodbenice;

b) podatke o letih splošnega letalstva, za katere se odloči Konferenca podpisnic; in V primeru, da država pogodbenica poda izjavo v skladu z drugim odstavkom 2. člena, je dolžna posredovati tudi natančne podatke o številu potnikov in količini tovora, ki odhaja na komercialne lete med dvema letališčema znotraj države pogodbenice, podatke o letih splošnega letalstva, za katere se odloči Konferenca podpisnic, in identitete operatorjev, ki izvajajo takšne lete. V vsakem primeru predstavlja takšna statistika prima facie dokazila o vsebovanih dejstvih.

3. Če država pogodbenica ne izpolni obveznosti po drugem odstavku tega člena in to pomeni izgubo za Mehanizem dodatnega nadomestila, je država pogodbenica odgovorna za pokritje izgube. Konferenca podpisnic se na predlog direktorja odloči, ali država pogodbenica pokrije takšno izgubo.


1. Sredstva Mehanizma dodatnega nadomestila se lahko uporabljajo izključno za namene, določene z drugim odstavkom 8. člena.

2. Mehanizem dodatnega nadomestila pri vodenju in varstvu sredstev upošteva najvišje standarde varnega poslovanja. Sredstva se varujejo v skladu s Smernicami za investiranje. Investicije se lahko opravijo izključno v državah pogodbenicah.

3. Za sredstva Mehanizma dodatnega nadomestila se vzdržujejo knjigovodska poročila. Revizorji Mehanizma dodatnega nadomestila pregledajo knjigovodska poročila in o njih poročajo Konferenci podpisnic.

4. Če Mehanizem dodatnega nadomestila ne zmore poravnati veljavnih odškodninskih zahtevkov zaradi premajhnih sredstev, zbranih s prispevki, lahko pridobi posojila od finančnih institucij za plačilo odškodnin. Za takšna posojila lahko da jamstvo.

DCCD Dok. št. 3


IV. poglavje

Odškodnina od Mehanizma dodatnega nadomestila

18. člen - Odškodnina


1. Mehanizem dodatnega nadomestila pod enakimi pogoji, kot veljajo za odgovornost operatorja, zagotavlja odškodnine osebam, ki utrpijo škodo na ozemlju države pogodbenice. V primeru, da škodo povzroči zrakoplov med letom, ki ni mednaroden, se odškodnina zagotovi le, če je država pogodbenica podala izjavo v skladu z drugim odstavkom 2. člena. Odškodnina se izplača le toliko, kolikor skupni znesek škode presega omejitve, določene v 4. členu.

2. Največji znesek odškodnine, ki jo lahko izplača Mehanizem dodatnega nadomestila je [3 000 000 000] posebnih pravic črpanja za posamezen dogodek. Plačila v skladu s tretjim odstavkom in razdeljevanje zneskov, pridobljenih v skladu z drugim odstavkom 25. člena se opravijo kot dodatek največjemu znesku odškodnine.

3. Če Konferenca podpisnic določi, in sicer v obsegu ter za obdobje, ki ga določi, da zavarovanje v zvezi s škodo, ki jo zajema Konvencija v celoti oziroma deloma ni na voljo kar se tiče zneskov kritja oziroma kritih tveganj oziroma je na voljo le po ceni, ki ni ustrezna za nadaljnje delovanje zračnega transporta, bodisi na splošno oziroma za določenega operatorja po dogodku, ki zadeva tega operatorja, bo Mehanizem dodatnega nadomestila glede na prihodnje škodne dogodke, za katere je predvidena odškodnina po tej Konvenciji, poravnal škodo, za katero so odgovorni operatorji v skladu s 3. in 4. členom, to plačilo pa bo ustreznega operatorja razrešilo odgovornosti. Konferenca podpisnic se lahko odloči za pristojbino, katere plačilo s strani prizadetega operatorja za krito obdobje je pogoj, da Mehanizem dodatnega nadomestila sprejme ukrepe, določene s tem odstavkom.

19. člen - Predplačila in drugi ukrepi

1. V odvisnosti od odločitve Konference podpisnic in v skladu s Smernicami za odškodnino lahko Mehanizem dodatnega nadomestila fizičnim osebam, ki so po tej konvenciji upravičene do odškodninskih zahtevkov nemudoma izvrši predplačila, da se zagotovi zadovoljitev njihovih takojšnjih materialnih potreb. Takšna predplačila ne pomenijo priznanja pravice do odškodnine in jih je mogoče poračunati z vsemi zneski, ki jih pozneje izplača Mehanizem dodatnega nadomestila.

2. V odvisnosti od odločitve Konference podpisnic in v skladu s Smernicami za odškodnino lahko Mehanizem dodatnega nadomestila sprejme tudi druge ukrepe za zmanjšanje škode, ki jo povzroči dogodek.

DCCD Dok. št. 3

V. poglavje

Posebna določila o odškodnini in povračilu

20. člen - Dejanja ali opustitev dejanj žrtev


V primeru, da operator ali Mehanizem dodatnega nadomestila dokaže, da je škodo povzročilo, ali k njej prispevalo, dejanje ali opustitev dejanja vložnika zahtevka oziroma osebe, od katere prejema ustrezne pravice, izvršeno namenoma oziroma nepremišljeno, ter z zavedanjem, da je nastanek škode verjeten, bosta operator ali Mehanizem dodatnega nadomestila v celoti oziroma deloma oproščena odgovornosti do tega vložnika zahtevka, v kolikor je to dejanje oziroma opustitev prispevalo k škodi

21. člen - Sodni in drugi stroški

Omejitve, določene v 4. členu in drugem odstavku 18. člena ne preprečujejo sodišču, da v skladu s svojim pravom dodatno dodeli celoto ali del sodnih stroškov in drugih stroškov pravdnega spora, ki so bremenile tožnika, vključno z obrestmi. Omenjena določba ne bo veljala, če znesek dodeljene odškodnine, brez sodnih stroškov in drugih stroškov pravdnega spora, ne presega zneska, ki ga je operator tožniku ponudil v pisni obliki v roku šestih mesecev od datuma dogodka, ki je povzročil škodo, oziroma pred začetkom tožbe, če je to kasneje od izteka omenjenega obdobja.

22. člen - Zmanjšana odškodnina

Če skupni znesek izplačljive odškodnine presega zneske, ki so na voljo v skladu s 4. členom, bo skupni znesek prednostno namenjen poravnavi zahtevkov v zvezi s smrtjo, telesnimi in duševnimi poškodbami. Morebitna preostala sredstva od celotnega zneska za izplačilo bodo dodeljena sorazmerno med zahtevki glede na drugo škodo.

23. člen - Dodatna odškodnina

1. V kolikor skupni znesek škode presega omejitve, določene s 4. členom in drugim odstavkom 18. člena, lahko oseba, ki je utrpela škodo, v skladu s tem členom zahteva odškodnino od operatorja.

2. Operator je odgovoren za dodatno odškodnino. v primeru, da lahko oseba, ki zahteva odškodnino, dokaže, da je operator, oziroma, če gre za pravno osebo, njeno vodstvo, prispevalo k povzročitvi dogodka z namernim ali nepremišljenim dejanjem ali opustitvijo dejanja in z vedenjem, da bo le-to verjetno povzročilo škodo, in ki:

a) spada v pravno odgovornost in pod dejanski nadzor operatorja; in
b) je, razen dejanja nezakonitega vmešavanja, primarni vzrok dogodka.

DCCD Dok. št. 3

3. Brez vpliva na četrti odstavek se dejanje operatorja, oziroma, če je pravna oseba, njenega vodstva, smatra za premišljeno, če lahko glede na veljavno varnostno področje dokaže, da je bil vzpostavljen sistem za zagotavljanje skladnosti z veljavnimi zakonskimi zahtevami, ter da je sistem bil uporabljen pri dogodku.

4. Če država pogodbenica poda ustrezno izjavo depozitarju, se operator dokončno smatra za premišljenega v povezavi z dogodkom, ki povzroči škodo na teritoriju omenjene države pogodbenice če glede na veljavno varnostno področje dokaže, da obstaja ustrezno pregledan sistem za zagotavljanje skladnosti z splošno veljavnimi standardi, kot jih je z izjavo predpisala in revidirala država pogodbenica. Obstoj takšnega sistema in izvedba ustreznega pregleda ne veljata za dokončna, če pred dogodkom pristojni organ v državi pogodbenici ugotovi, da operator ne izpolnjuje vseh veljavnih varnostnih predpisov, ki jih izda država.

5. V primeru, da uradnik ali predstavnik operatorja zagreši dejanje nezakonitega vmešavanja, je operator oproščen odgovornosti, če dokaže, da je vodstvo operatorja vzpostavilo sistem za učinkovito selekcijo uradnikov in predstavnikov, ter da takšen sistem [zahteva/omogoča] [glede na varnostni vidik in] hiter odgovor na varnostne podatke o uradnikih in zastopnikih in da je sistem deloval v primeru uradnika oziroma zastopnika [ki je zagrešil dejanje].


24. člen — Regresna pravica operatorja

1. Operator, ki je odgovoren za škodo, bo upravičen do regresa v razmerju z vsako osebo, ki je zakrivila dejanje nezakonitega vmešavanja. Tovrstnih zahtevkov ni moč uveljavljati, dokler vsi zahtevki oseb, ki so utrpeli škodo zaradi dogodka, niso pravnomočno rešeni in poplačani.
2. Nič v tej Konvenciji ne bo vplivalo na vprašanje o tem, ali je operator, ki je odgovoren za škodo, upravičen do regresa v razmerju s katerokoli drugo osebo, pod pogojem, da nobenega tovrstnega zahtevka ni mogoče uveljavljati, dokler vsi zahtevki iz prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 23. člena niso pravnomočno rešeni in poplačani.
1. Mehanizem dodatnega nadomestila bo vseboval regresno pravico v razmerju z vsako osebo, ki je zakrivila dejanje nezakonitega vmešavanja. Tovrstnih zahtevkov ni moč uveljavljati, dokler vsi zahtevki oseb, ki so utrpeli škodo zaradi dogodka, niso pravnomočno rešeni in poplačani.

2. V skladu s prvim odstavkom tega člena bo Mehanizem dodatnega nadomestila vseboval regresno pravico v razmerju do operatorja za odškodnino pod pogoji, ki so navedeni v 23. členu, s tem da nobenega zahtevka ni možno uveljavljati dokler vsi zahtevki, ki so bili vloženi v skladu s prvim odstavkom 3. člena in prvim odstavkom 23. člena niso pravnomočno rešeni in poplačani.

3. Vsi zneski, ki bodo izterjani v skladu z drugim odstavkom tega člena bodo najprej uporabljeni kot odškodnina za škode, ki izhaja iz dogodka, iz katerega je sledila regresna tožba, ki je presegla maksimalni znesek iz drugega odstavka 18. člena.

DCCD Dok Št. 3


26. člen – Omejitve regresne pravice

1. V skladu z drugim odstavkom 24. člena oziroma drugim odstavkom 25. člena lastniki, najemodajalci oziroma financerji, ki bi do zrakoplova ohranili lastniške pravice oziroma v njem imeli zastavljeno premoženje, oziroma proizvajalci zrakoplova, njegovih motorjev oziroma sestavnih delov v zvezi z odobreno izdelavo zrakoplova, njegovih motorjev oziroma sestavnih delov ne bodo upravičeni do regresa.

2. Regresna pravica v skladu z drugim odstavkom 24. člena in drugim odstavkom 25. člena ne bo pokrivala obsega škode iz škodnega dogodka, ki bi jo v razumnem obsegu lahko pokrivalo zavarovanje.

3. Operator ne bo upravičen do regresne pravice v zvezi z dodatno odškodnino, za katero je odgovoren v skladu s 23. členom.

4. Mehanizem dodatnega nadomestila ne bo uveljavljal nobenega zahtevka v skladu z drugim odstavkom 25. člena, če bi to pomenilo uporabo tretjega odstavka 18. člena.


VI. Poglavje

Pomoč v primeru dogodkov v državah, ki niso pogodbenice

27. člen – Pomoč v primeru dogodkov v državah, ki niso pogodbenice


V primeru, ko je operator, čigar glavni kraj poslovanja oziroma v primeru, da tega nima, njegov stalni naslov v državi pogodbenici, odgovoren za škodo, ki se je zgodila v državi, ki ni pogodbenica, lahko konferenca podpisnic na posameznem primeru odloči, da Mehanizem dodatnega nadomestila temu operatorju priskrbi finančno pomoč. Ta pomoč je možna le v zvezi s škodo, ki bi bila v skladu s Konvencijo, če bi bila država, ki ni pogodbenica dejansko država pogodbenica, ter če država, ki ni pogodbenica v obliki, ki je konferenci podpisnic sprejemljiva, soglaša s podreditvijo določbam Konvencije v zvezi z dogodkom, ki je osnova za tovrstno škodo, razen če konferenca podpisnic ne določi drugače. Finančna pomoč ne bo presegala maksimalni znesek odškodnine, ki je navedena v drugem odstavku 18. člena. Če je solventnost odgovornega operatorja ogrožena tudi, če je pomoč priskrbljena, bo ta pomoč izdana le v primeru, da ima odgovoren operator sklenjene ustrezne dogovore, ki varujejo njegovo solventnost.

VII. Poglavje

Uporaba pravnih sredstev in povezane določbe

28. člen — Izključno pravno varstvo


1. Ne glede na to, kdo so osebe, ki so upravičene vložiti tožbo in kakšne so njihove pravice, se lahko odškodninsko tožbo za škodo iz naslova nezakonitega vmešavanja, ne glede na pravni temelj, bodisi v skladu s to Konvencijo, iz odškodninske odgovornosti, iz pogodbenih določil oziroma drugače, vloži le proti operatorju, ter bo v skladu s pogoji in omejitvami odgovornosti, ki so navedene v tej Konvenciji. Za odškodnino, ki izhaja iz te škode, ne bodo veljali nobeni zahtevki proti katerikoli drugi osebi.

2. Prvi odstavek ne bo veljal za tožbe proti posameznikom, ki so namenoma zakrivili dejanje nezakonitega vmešavanja.

DCCD Dok Št. 3

29. člen — Preračun posebnih pravic črpanja

Za zneske, ki so navedeni v pogojih o posebni pravici črpanja te Konvencije, se bo razumelo, da se nanašajo na posebno pravico črpanja, ki jo opredeljuje Mednarodni denarni sklad. Preračun zneskov v državne valute bo v primeru sodnih postopkov izvedeno v skladu z vrednostjo ustreznih valut v smislu posebne pravice črpanja na dan sodbe. Vrednost v državni valuti se bo izračunala v skladu z metodo vrednotenja, ki jo Mednarodni denarni sklad uporablja v svojem poslovanju in pri izvajanju svojih poslov. Vrednost v državni valuti članice pogodbenice, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada, bo preračunana na način, ki ga ta država določi, da v čim večji meri odraža enako realno vrednost v državni valuti države pogodbenice kot zneski, ki so navedeni v 4. členu.

30. člen — Ponovna preučitev omejitev

1. V skladu z drugim odstavkom spodaj bo Direktor zneske, ki so določeni v 4. in 18. členu, ponovno preučil glede na faktor inflacije, ki ustreza akumulirani stopnji inflacije od zadnjega pregleda oziroma uvodoma od datuma, ko je začela veljati Konvencija. Stopnja inflacije, ki se uporabi pri določanju faktorja inflacije, je tehtano povprečje letnih stopenj zvišanja ali znižanja indeksov cen življenjskih potrebščin držav, katerih valute vsebujejo posebno pravico črpanja, navedeno v prvem odstavku 23. člena.

2. Če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je faktor inflacije višji od 10 odstotkov, Direktor uradno obvesti konferenco podpisnic o prilagoditvi omejitve odgovornosti. Vsaka tovrstna prilagoditev začne učinkovati šest mesecev po srečanju konference podpisnic, razen če večina držav pogodbenic izrazi svoje nesoglasje. Direktor bo države pogodbenice nemudoma obvestil o začetku veljavnosti kakršnekoli prilagoditve.

31. člen – Forum

1. V skladu z drugim odstavkom tega člena se lahko odškodninske tožbe, ki jih dopuščajo določbe te Konvencije, vložijo le na sodiščih države pogodbenice, v kateri je nastala škoda.

2. Kjer škoda nastane v več kot eni državi pogodbenici, se lahko tožbe v skladu s to Konvencijo vložijo le na sodiščih države pogodbenice, v zračnem območju katere se je nahajal zrakoplov, ko je prišlo do škodnega dogodka.

3. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko v katerikoli državi pogodbenici vloži zahteva za tovrstne začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, kot jih dopušča zakonodaja te države.
1. Vsaka država pogodbenica bo zagotovila, da lahko Mehanizem dodatnega nadomestila poseže v sodni postopek proti operatorju.

2. Razen v smislu tretjega odstavka Mehanizem dodatnega nadomestila ne bo vezan z nobeno sodbo oziroma odločbo v postopku, v katerem ni bil udeležen.

DCCD Dok Št. 3

3. Če je proti operatorju vložena tožba v državi pogodbenici, bo vsaka stranka v tem postopku
upravičena o postopku obvestiti Mehanizem za dodatno nadomestilo. Kjer je to obveščanje izvedeno v skladu z zakonodajo sodišča, ki mu je primer dodeljen, ter v ustreznem času, da je Mehanizem dodatnega nadomestila lahko posegel v postopek, bo Mehanizem dodatnega nadomestila vezan s sodbo oziroma odločbo postopka, tudi če vanj ni posegel.

33. člen – Priznanje in izvrševanje sodb

1. V skladu z določbami tega člena bodo sodbe pristojnega sodišča države pogodbenice v skladu z 31. členom po sojenju oziroma zaradi izostanka izvršljive v vseh drugih državah pogodbenicah takoj, ko se izpolnijo formalnosti, ki jih zahteva ustrezna država pogodbenica.

2. Vsebina zadeve same se ne bo ponovno obravnavala v nobenem zahtevku za priznanje oziroma izvršitev v skladu s tem členom.

3. Priznanje in izvršitev sodbe se lahko zavrne, če:

a) bi to priznanje oziroma izvršitev očitno nasprotovala javni politiki države pogodbenice, v kateri se zahteva priznanje oziroma izvršitev;
d) je sodba posledica goljufije katerekoli izmed strank;

e) pravica do izvršitve sodbe ni v pristojnosti osebe, ki vlaga zahtevo; oziroma

f) je država pogodbenica, v kateri se zahteva priznanje oziroma izvršitev, še pred dogodkom depozitarju sporočila razlog za zavrnitev.

4. Priznanje in izvršitev sodbe se lahko prav tako zavrne v kolikor sodba dodeljuje odškodnino, vključno s kaznovalno odškodnino, ki tretji osebi ne povrne škode za dejansko povzročeno škodo.
5. Kjer je sodba izvršljiva, je izvršljivo tudi plačilo vseh stroškov, ki so izterljivi v skladu s sodbo.

DCCD Dok Št. 3

34. člen – Regionalni in multilateralni sporazumi o priznavanju in izvršitvi sodb

1. Države pogodbenice lahko sklepajo regionalne in multilateralne sporazume o priznavanju in izvrševanju sodb, ki so skladni s cilji te Konvencije, pod pogojem, da ti sporazumi ne pomenijo manjšo stopnjo varstva katerekoli tretje osebe oziroma tožene stranke, kot jo določa ta Konvencija.

2. Države pogodbenice bodo ena drugo prek depozitarja obveščale o vseh tovrstnih regionalnih oziroma multilateralnih sporazumih, ki so jih sklenile pred oziroma po začetku veljavnosti te Konvencije.

3. Določbe poglavja VII te Konvencije ne bodo vplivale na priznanje oziroma izvršitev katerekoli sodbe, v skladu s temi sporazumi.

35. člen – obdobje omejevanja

1. Pravica do odškodnine v skladu s 3. členom bo preklicana, če se tožba ne vloži v roku treh let od datuma dogodka, ki je povzročil škodo.

2. Pravica do odškodnine v skladu z 18. členom bo preklicana, če se tožba ne vloži oziroma se obvestilo v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ne vloži v roku treh let od datuma dogodka, ki je povzročil škodo.

3. Način obračuna tega triletnega roka bo določila zakonodaja pristojnega sodišča.

36. člen – Smrt odgovorne osebe

V primeru smrti odgovorne osebe bo odškodninska tožba vložena proti zakonitim zastopnikom njene zapuščine, ter bo podvržena določbam te Konvencije.


VIII. POGLAVJE

Uporaba Konvencije

37. člen – Državni zrakoplovi


Ta Konvencija ne bo veljala za škodo, ki jo povzročijo državni zrakoplovi. Zrakoplovi, ki se uporabljajo za vojaške, carinske in policijske namene, bodo veljali za državne zrakoplove.

[Končne določbe bodo vstavljene naknadno]

— KONEC —





OSNUTEK KONVENCIJE O NADOMESTILU ŠKODE, KI JO ZRAKOPLOV POVZROČI TRETJIM OSEBAM

I. Poglavje
Načela
1. člen – Pomeni

Za namen te Konvencije:

a) »Dejanje nezakonitega vmešavanja« pomeni dejanje, ki je opredeljeno kot kršitev v Konvenciji o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, ki je bila podpisana v Haagu dne 16. decembra 1970, oziroma Konvenciji o zatiranju nezakonitih dejanj proti varnosti civilnega letalstva, ki je bila podpisana v Montrealu dne 23. septembra 1971, ter v vseh spremembah, ki so veljavne v času dogodka.

b) Za zrakoplov velja, da je »med letom« kadarkoli od trenutka, ko so vsa njegova zunanja vrata zaprta po vkrcanju oziroma nalaganju, do trenutka, ko se ta vrata odprejo za izkrcanje oziroma razkladanje.
d) »Največja dovoljena masa« pomeni največja dovoljena vzletna masa zrakoplova, brez učinka vzgonskega plina, ko se ta uporabi.

e) »Operator« pomeni oseba, ki je zrakoplov uporabljala ob času povzročene škode, s tem da v primeru, kjer nadzor nad krmiljenjem zrakoplova prevzame oseba, od katere je bila pridobljena pravica do uporabe zrakoplova, bodisi posredno ali neposredno, ta oseba velja kot operator. Za osebo se bo razumelo, da uporablja zrakoplov takrat, ko ga le-ta uporablja osebno oziroma ko ga uporabljajo njeni uslužbenci oziroma zastopniki kot del njihove zaposlitve, ne glede na to, ali so za to pooblaščeni.

DCCD Dok Št. 4

f) »Oseba« je vsaka fizična oziroma pravna oseba, vključno z državo.
2. člen – Obseg

3. Ta Konvencija velja za škodo, ki jo tretjim osebam na ozemlju države pogodbenice povzroči zrakoplov med mednarodnim letom, razen v primeru posledice nezakonitega vmešavanja.

4. Če država pogodbenica o tem ustrezno obvesti depozitarja, bo ta Konvencija veljala tudi takrat, ko zrakoplov med letom, ki ni mednarodni let, povzroči škodo na ozemlju te države, razen v primeru posledice nezakonitega vmešavanja.

5. Za namene te Konvencije bosta plovilo oziroma zrakoplov, ki se nahaja na oziroma nad odprtim morjem, vključno z izključno ekonomsko cono, veljala kot del ozemlja tiste države, v kateri sta registrirana. Vrtalne ploščadi in drugi objekti, ki so stalno pritrjeni na tla v izključni ekonomski coni oziroma epikontinentalnem pasu, bodo veljali kot del ozemlja države, ki ima pristojnost nad tovrstno ploščadjo oziroma objektom.

II. Poglavje

Odgovornost operatorja in povezana vprašanja

3. člen – Odgovornost operatorja


1. Operator bo odgovoren za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe, pod pogojem, da je škodo povzročil zrakoplov med letom.

2. V skladu s to Konvencijo ne bo nobene pravice do odškodnine v primeru, da škoda ni neposredna posledica dogodka, ki jo je povzročil, oziroma če škoda izhaja zgolj iz leta zrakoplova skozi zračni prostor v skladu z obstoječimi predpisi zračnega prometa.

3. Odškodnina se izplača za primere smrti, telesnih in duševnih poškodb. Odškodnina za duševne poškodbe se izplača le, če poškodbe nastanejo zaradi prepoznavne psihiatrične bolezni, ki nastane zaradi telesnih poškodb ali neposredne izpostavljenosti neposredni grožnji smrti ali telesne poškodbe.

4. Izplača se odškodnina za materialno škodo.

5. Okoljska škoda se bo ustrezno povrnila, v kolikor je odškodnina določena z zakonodajo države pogodbenice, na ozemlju katere je prišlo do škode.

Končne določbe bodo morale razjasniti razmerje med Konvencijo in drugimi mednarodnimi pravnimi instrumenti s sklicevanjem na zahtevke za materialno škodo.

DCCD Dok Št. 4

6. Kaznovalna oziroma kakršnakoli druga odškodnina, katere namen ni povračilo škode, se ne bo izplačala.


4. člen – Omejitev odgovornosti operatorja

(1) Odgovornost operatorja, ki izhaja iz 3. člena, bo za vsak zrakoplov in dogodek omejena kot sledi:

a) [750 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso 500 kilogramov ali manj;

b) 1 500 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso več kot 500 kilogramov ter manj kot 1 000 kilogramov;

c) 3 000 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso nad
e) 18 000 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso več kot 6 000 kilogramov ter manj kot
12 000 kilogramov;

f) 80 000 000 posebnih pravic črpanja za zrakoplove z največjo dovoljeno maso več kot 6 000 kilogramov ter manj kot
12 000 kilogramov; (2) Omejitve iz prvega odstavka tega člena bodo veljale le, če operator dokaže, da škoda:

a) ni bila povzročena zaradi njegove malomarnosti oziroma drugo nedopustno dejanje ali opustitev oziroma njegovih uslužbencev ali zastopnikov; oziroma

b) izhaja zgolj iz malomarnosti oziroma drugega nedopustnega dejanja oziroma opustitve druge osebe.

5. člen – Zmanjšana odškodnina

Če skupni znesek izplačljive odškodnine presega zneske, ki so na voljo v skladu s 4. členom, bo skupni znesek prednostno namenjen poravnavi zahtevkov v zvezi s smrtjo, telesnimi in duševnimi poškodbami. Morebitna preostala sredstva od celotnega zneska za izplačilo bodo dodeljena sorazmerno med zahtevki glede na drugo škodo.

DCCD Dok Št. 4

6. člen – Dogodki, ki vključujejo dva ali več operatorjev ali drugih oseb

3. V primeru, kjer sta bila v dogodku, ki je povzročil škodo, na katerega se nanaša ta Konvencija, udeležena dva ali več zrakoplovov, bodo operatorji teh zrakoplovov solidarno odgovorni za vso škodo, ki so jo utrpele tretje osebe.

4. Če sta dva ali več operatorjev odgovorna, bo regres med njima odvisen od njunih posameznih omejitvah odgovornosti in prispevka k nastanku škode.

5. Noben operator ne bo odgovoren za znesek, ki presega morebitno omejitev njegove odgovornosti.

7. člen – Sodni stroški in drugi stroški

Sodišče lahko v skladu s svojo zakonodajo dodeli celotne oziroma del sodnih stroškov in drugih stroškov pravdnega spora, ki so bremenile tožnika, vključno z obrestmi. Omenjena določba ne bo veljala, če znesek dodeljene odškodnine, brez sodnih stroškov in drugih stroškov pravdnega spora, ne presega zneska, ki ga je operator tožniku ponudil v pisni obliki v roku šestih mesecev od datuma dogodka, ki je povzročil škodo, oziroma pred začetkom tožbe, če je to kasneje od izteka omenjenega obdobja.

8. člen – Predplačila

Če zakonodaja države, kjer je nastala škoda, to zahteva, bo operator fizičnim osebam, ki so upravičene do odškodnine v skladu s to Konvencijo nemudoma izvršil predplačila, da bi s tem zadovoljil njihove takojšnje materialne potrebe. Ta predplačila ne bodo predstavljale priznanje odgovornosti in jih je moč pobotati z vsemi kasnejšimi plačili odškodnine, ki jih izvrši operator.

9. člen – Zavarovanje

Ob upoštevanju 4. člena bodo države pogodbenice od svojih operatorjev zahtevale, da si priskrbijo ustrezno zavarovanje oziroma jamstvo, ki pokriva njihovo odgovornost v skladu s to Konvencijo. Država pogodbenica lahko od operatorja, ki opravlja prevoze vanjo ali v njej, zahteva, da priskrbi dokaz o ustreznem zavarovanju oziroma jamstvu. Pri tem bo država pogodbenica uporabila iste kriterije za operatorje iz drugih držav pogodbenic, kot veljajo za njene lastne operatorje.

III. Poglavje

Regresna pravica in oprostitev krivde

10. člen – Dejanja oziroma opustitev dejanj žrtev


Če operator dokaže, da je škodo povzročilo oziroma je k njej prispevalo dejanje oziroma opustitev vložnika zahtevka oziroma osebe, od katere prejema ustrezne pravice, izvršeno namenoma oziroma nepremišljeno, ter z zavedanjem, da je nastanek škode verjeten, bo operator v celoti oziroma deloma oproščen odgovornosti do tega vložnika zahtevka, v kolikor je to dejanje oziroma opustitev prispevalo k škodi.

DCCD Dok Št. 4

11. člen – Regresna pravica

V skladu s 13. členom nič v tej Konvenciji ne vpliva na vprašanje o tem, ali ima oseba, ki je odgovorna za škodo v skladu z njenimi določbami, pravico do zahtevka regresa od katerekoli osebe.

IV. Poglavje

Uporaba pravnih sredstev in povezane določbe

12. člen — Izključno pravno varstvo


Vse odškodninske tožbe za škodo, povzročeno tretjim osebam, ki jo povzroči zrakoplov med letom in se vloži proti operatorju, njegovim uslužbencem oziroma zastopnikom, ne glede na pravno osnovo, bodisi v skladu s to Konvencijo, iz naslove odškodninske odgovornosti ali drugače, se lahko vložijo le pod pogoji in z omejitvami odgovornosti, ki jih določa ta Konvencija, ne glede na to, kdo so osebe, ki so upravičene vložiti tožbeni zahtevek in kakšne so njihove pravice.

13. člen – Oprostitev statusne odgovornosti

Ne lastnik, najemodajalec oziroma financer, ki bi v zrakoplovu ohranil lastniške pravice oziroma zastavil premoženje, ter ni operator, ne njihovi uslužbenci oziroma zastopniki, ne bodo odgovorni za škodo v skladu s to Konvencijo oziroma zakonodajo katerekoli države pogodbenice.

14. člen — Preračun posebnih pravic črpanja

Za zneske, ki so navedeni v pogojih o posebni pravici črpanja te Konvencije, se bo razumelo, da se nanašajo na posebno pravico črpanja, ki jo opredeljuje Mednarodni denarni sklad. Preračun zneskov v državne valute bo v primeru sodnih postopkov izvedeno v skladu z vrednostjo ustreznih valut v smislu posebne pravice črpanja na dan sodbe. Vrednost v državni valuti se bo izračunala v skladu z metodo vrednotenja, ki jo Mednarodni denarni sklad uporablja v svojem poslovanju in pri izvajanju svojih poslov. Vrednost v državni valuti članice pogodbenice, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada, bo preračunana na način, ki ga ta država določi, da v čim večji meri odraža enako realno vrednost v državni valuti države pogodbenice kot zneski, ki so navedeni v 4. členu.

15. člen — Ponovna preučitev omejitev

1. V skladu z drugim odstavkom spodaj bo zneske, ki so predpisani v 4. členu, ponovno preučil depozitar, in sicer glede na faktor inflacije, ki ustreza akumulirani stopnji inflacije od zadnjega popravka oziroma uvodoma od datuma veljavnosti Konvencije. Stopnja inflacije, ki se uporabi pri določanju faktorja inflacije, je tehtano povprečje letnih stopenj zvišanja ali znižanja indeksov cen življenjskih potrebščin držav, katerih valute vsebujejo posebno pravico črpanja, navedeno v 14. členu.

DCCD Dok Št. 4

2. Če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je faktor inflacije
višji od 10 odstotkov, Direktor uradno obvesti konferenco podpisnic o prilagoditvi omejitve odgovornosti. Vsaka tovrstna prilagoditev začne učinkovati šest mesecev po obveščanju držav pogodbenic, razen če večina držav pogodbenic izrazi svoje nesoglasje. Depozitar bo države pogodbenice nemudoma obvestil o začetku veljavnosti kakršnekoli prilagoditve.


16. člen – Forum

1. V skladu z drugim odstavkom tega člena se lahko odškodninske tožbe v skladu z določbami te Konvencije vložijo le na sodiščih države pogodbenice, kjer je nastala škoda [oziroma države, v kateri ima operator zrakoplova registriran glavni kraj poslovanja].

2. Kjer škoda nastane v več kot eni državi pogodbenici, se lahko tožbe v skladu s to Konvencijo vložijo le na sodiščih države pogodbenice, v zračnem območju katere se je nahajal zrakoplov, ko je prišlo do škodnega dogodka.

3. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko v katerikoli državi pogodbenici vloži zahteva za tovrstne začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, kot jih dopušča zakonodaja te države.

17. člen – Priznanje in izvrševanje sodb

1. V skladu z določbami tega člena bodo sodbe pristojnega sodišča države pogodbenice v skladu s 16. členom po sojenju oziroma zaradi izostanka izvršljive v vseh drugih državah pogodbenicah takoj, ko se izpolnijo formalnosti, ki jih zahteva ustrezna država pogodbenica.

2. Vsebina zadeve same se ne bo ponovno obravnavala v nobenem zahtevku za priznanje oziroma izvršbo v skladu s tem členom.

3. Priznanje in izvršitev sodbe se lahko zavrne, če:

a) bi to priznanje oziroma izvršitev očitno nasprotovala javni politiki države pogodbenice, v kateri se zahteva priznanje oziroma izvršitev;

b) toženi stranki ni bilo pravočasno in ustrezno vročeno obvestilo o postopku, ki bi ji omogočila pripravo in sestavljanje obrambe;

c) gre za vzrok tožbe, ki je med istimi strankami že bil predmet sodbe oziroma arbitražne sodbe, ki je bila priznana kot pravnomočna v skladu z zakonodajo države pogodbenice, v kateri se zahteva priznanje oziroma izvršitev;

d) je sodba posledica goljufije katerekoli izmed strank;

e) pravica do izvršitve sodbe ni v pristojnosti osebe, ki vlaga zahtevo; oziroma
DCCD Dok Št. 4
4. Priznanje in izvršitev sodbe se lahko prav tako zavrne v kolikor sodba dodeljuje odškodnino, vključno s kaznovalno odškodnino, ki tretji osebi ne povrne škode za dejansko povzročeno škodo.

5. Kjer je sodba izvršljiva, je izvršljivo tudi plačilo vseh stroškov, ki so izterljivi v skladu s sodbo.

18. člen – Regionalni in multilateralni sporazumi o priznavanju in izvršitvi sodb

1. Države pogodbenice lahko sklepajo regionalne in multilateralne sporazume o priznavanju in izvrševanju sodb, ki so skladni s cilji te Konvencije, pod pogojem, da ti sporazumi ne pomenijo manjšo stopnjo varstva katerekoli tretje osebe oziroma tožene stranke, kot jo določa ta Konvencija.

2. Države pogodbenice bodo ena drugo prek depozitarja obveščale o vseh tovrstnih regionalnih oziroma multilateralnih sporazumih, ki so jih sklenile pred oziroma po začetku veljavnosti te Konvencije.

3. Določbe poglavja IV te Konvencije ne bodo vplivale na priznanje oziroma izvršitev katerekoli sodbe, v skladu s temi sporazumi.

19. člen – Obdobje omejevanja

1. Pravica do odškodnine v skladu s 3. členom bo preklicana, če se tožba ne vloži v roku treh let od datuma dogodka, ki je povzročil škodo.

2. Način obračuna tega triletnega roka bo določila zakonodaja pristojnega sodišča.

20. člen – Smrt odgovorne osebe

V primeru smrti odgovorne osebe bo odškodninska tožba vložena proti zakonitim zastopnikom njene zapuščine, ter bo podvržena določba te Konvencije.

V. Poglavje

Uporaba Konvencije

21. člen – Državni zrakoplovi


Ta Konvencija ne bo veljala za škodo, ki jo povzročijo državni zrakoplovi. Zrakoplovi, ki se uporabljajo za vojaške, carinske in policijske namene, bodo veljali za državne zrakoplove.

DCCD Dok Št. 4

22. člen – Jedrska škoda

V skladu s to Konvencijo za škodo, ki jo povzroči jedrska nesreča, kot jo določa Pariška konvencija z dne 29. julija 1960 o odgovornosti tretjih oseb na področju jedrske energije oziroma jedrska škoda, kot jo določa Dunajska konvencija z dne 21. maja 1963 o civilni odgovornosti za jedrsko škodo, ter vse spremembe oziroma dopolnila k tem konvencijam, ki veljajo v času dogodka, ne bo prevzeta nobena odgovornost.

[Končne določbe bodo vstavljene naknadno]

— KONEC —







Zadnja sprememba: 04/17/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov