REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Želja državljanov je, da neveljaven potni list zadržijo za spomin, tudi praksa dela upravnih enot je, da se fizično uničen potni list stranki vrne. Zakon določa zgolj, da se potna listina po prenehanju veljavnosti izroči pristojnemu organu, zato je predlagana dopolnitev, da se izroči v uničenje, na kar se lahko stranki vrne.

Predlog zakona natančneje določa prenehanje veljavnosti potne listine v primerih pogrešitve, smrti, dopusta iz državljanstva in prenehanja diplomatske ali službene funkcije ter roke za predložitev potne listine v uničenje pri pristojnem organu. Prav tako je določeno prenehanja veljavnosti drugega potnega lista, če prenehajo razlogi za njegovo izdajo.

Vlogo samostojno vloži polnoleten, poslovno sposoben državljan ter državljan, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pa je pridobil popolno poslovno sposobnost pred 18. letom starosti. Razlog za slednje ni zgolj sklenitev zakonske zveze, kot to določa star zakon. Popolno poslovno sposobnost lahko pridobi tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, če so za to pomembni razlogi, o čemer odloča sodišče v nepravdnem postopku. Nov zakon se dopolnjuje tudi za tovrstne primere.

Določa se vsebina elektronskega odložišča fotografij, od koder se ob vlogi lahko prevzame fotografija v digitalni obliki.

Praktične težave pri izvajanju veljavnega zakona se pojavljajo tudi ob vročanju izdelanih potnih listin. Državljan se namreč lahko ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista odloči za vročitev izdelanega dokumenta bodisi pri pristojnem organu, kjer je vložil vlogo, bodisi s priporočeno osebno poštno pošiljko. Pri tem je možnost vročitve omejena na poslovni čas upravne enote oziroma poslovne enote Pošte Slovenije. Slednje predstavlja težave ob izdaji potnih listin v najnujnejših primerih, ko je potrebna hitra izdelava ter vročitev potnega lista npr. zaradi nujnega zdravljenja v tujini ipd. Glede na navedeno je z zakonom smiselno za vročanje potnih listin v nujnih primerih pooblastiti tudi pogodbenega proizvajalca potnih listin.

Zakon se usklajuje tudi z Zakonom o matičnem registru, ki je nadomestil matične knjige.

Ustrezneje je določeno povezovanje evidenc.

S spremembo členov se usklajujejo tudi kazenske sankcije. Kazniva je pridobitev drugega potnega lista iste vrste, brez upravičenih razlogov.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

1. Možnost izdaje dveh potnih listov iste vrste, s čimer se omogoči možnost potovanja tudi v času pridobivanja vizuma v enega od potnih listov.
2. Uskladitve izdaje diplomatskih in službenih potnih listin ter uskladitve izrazoslovja z drugo zakonodajo.
3. Uskladitve določb z Zakonom o osebni izkaznici.
4. Zagotovitev enostavne možnosti za vročanje potnih listov v najnujnejših primerih.
5. Uskladitve določb fotokopiranja in vodenja ter povezovanja evidence potnih listin z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

2.2 Načela

Pri pripravi predloga zakona si je predlagatelj prizadeval za uskladitev zakona z drugo zakonodajo ter za reševanje življenjskih situacij na praktičen način.

Ob postavljenem pogoju izkazanega interesa za imetništvo dveh potnih listov istočasno, se bo krog upravičencev do dveh potnih listov omejil na zares nujne primere.

Nova zakonska rešitev je skladna z zakonskimi rešitvami drugih držav. Po predhodno pridobljenih informacijah o možnostih istočasnega imetništva dveh potnih listin s strani drugih držav, bo poenotena praksa Republike Slovenije s prakso tujine. Iz primerjalne analize tuje zakonodaje izhaja, da večina držav (kar 22 od skupno 24 držav, ki smo jih zajeli v analizo) svojim državljanom omogoča imetništvo dveh potnih listin iste vrste istočasno. Tuje države morebitnih zlorab potnih listov zaradi istočasnega imetništva dveh dokumentov ne ugotavljajo. V Republiki Sloveniji pa je z Zakonom o potnih listinah že določena prepoved dajanja, prodaje ali posoje in zastavitve potne listine ter uporaba tuje potne listine. Takšna dejanja so tudi sankcionirana.

2.3 Poglavitne rešitve

1. Določene kategorije državljanov (poslovneži, piloti, novinarji ipd.) se srečujejo s problematiko, ko potnega lista ne morejo uporabljati v času, ko pridobivajo vizum za vstop v neko državo ali pa si z vstopom v eno državo onemogočijo vstop v drugo (primer Izrael – Egipt, Jordanija).

Skladno s sedaj veljavno zakonodajo pridobitev drugega potnega lista ni mogoča, saj Zakon o potnih listinah (Uradni list RS, št. 62/09 – uradno prečiščeno besedilo) določa, da ima lahko državljan samo eno potno listino iste vrste.

Problematike prav tako ne more reševati izdaja diplomatskega ali službenega potnega lista, ki je v pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve, saj že sam Zakon o potnih listinah navaja kategorijo oseb, ki so upravičene do posamezne vrste potne listine. Namen izdaje službenega ali diplomatskega potnega lista je olajšanje izvajanja določene funkcije in z njo povezanih dejavnosti osebi, ki običajno opravlja funkcije v najvišjih državnih organih, povezane z ustrezno predstavitvijo in izvrševanjem nalog v tujini in ustrezno predstavitvijo v mednarodnem okolju.

Na podlagi predlagane dopolnitve 2. člena Zakona o potnih listinah bo lahko državljan izjemoma pridobil drugi potni list iste vrste, upravičenost za izdajo pa bo moral posebej utemeljiti ob vlogi. Na podlagi predlagane dopolnitve 23. člena Zakona o potnih listinah pa bo moral upravičen razlog navesti ob vlogi.

2. Zakon dopolnjuje situacijo, ko lahko državljan vloži vlogo za izdajo potnega lista samostojno tudi pred dopolnjenim 18 letom starosti. Poleg sklenitve zakonske zveze pred polnoletnostjo, se dodaja tudi primer, ko mladoletnik postane roditelj in mu sodišče z odločbo prizna popolno poslovno sposobnost.

3. Veljavni Zakon o potnih listinah določa, da se potna listina lahko vroči pri pristojnem organu ali po pošti. Način vročitve izbere državljan ob vložitvi vloge za izdajo potne listine. Zaradi različnih življenjskih situacij, ki so lahko razlog za samo vložitev vloge ali pa nastanejo v času od vložitve vloge pa do izdelave potne listine (smrt v tujini, zdravljenje v tujini, nujni službeni opravki v tujini, kraja dokumenta tik pred odhodom letala ipd.) je treba celoten postopek ali del postopka izdaje potnega lista (od evidentiranja vloge do izdelave in vročitve dokumenta) izvesti v najkrajšem možnem času. Vročitev sedaj pogosto predstavlja nepotrebno oviro.

Na podlagi predlagane dopolnitve 23. a. člena se bo lahko potna listina v najbolj nujnih primerih vročila tudi pri pooblaščenem proizvajalcu potnih listin neposredno po izdelavi. S tem se na proizvajalca potnih listin prenese pooblastilo za vročanje. Način vročanja bo razviden v evidenci potnih listin, kar zagotavlja nadzor nad vročanjem.

Dodatna možnost vročanja bo omogočila pridobitev potne listine v najkrajšem možnem času po njeni izdelavi, neodvisno od delovnega časa upravne enote oziroma poslovne enote Pošte Slovenije.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Ocena finančnih posledic za proračun:

Spremembe in dopolnitve Zakona o potnih listinah bodo po oceni predlagatelja v letu 2010 terjale 20.000 EUR (z vključenim DDV), v naslednjih letih finančnih posledic ne bo. V znesek je všteta sprememba delovanja evidence potnih listin, ki podpira proces sprejema vloge in izdaje potnih listin, vključno z novostjo vročanja pri pooblaščenem proizvajalcu.

Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Pravice porabe so zagotovljene na postavki Ministrstva za notranje zadeve.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih:

Državljan Švice ima lahko na svoje ime izdana dva potna lista, vendar pri sebi ne sme imeti obeh istočasno. En potni list mora biti deponiran pri pristojnem organu za izdajo. Taka izjema je skladno z zakonom določena predvsem za poslovneže in osebe, ki pogosto potujejo, predvsem zaradi možnosti preprečevanja težav zaradi v potnih listih vsebovanih vizumov ali žigov. Če državljan Švice čaka na izdajo vizuma v enega izmed potnih listov, lahko začasno uporablja drug potni list. V tem času se šteje, da ima prvi potni list »deponiran« na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je podal prošnjo za vizum.

Francoski državljan lahko zaprosi za izdajo dveh potnih listov iste vrste. Ob vlogi mora predložiti potrdilo delodajalca oziroma dokazila, zakaj potni list potrebuje (novinarji, poslovneži, imetniki velikega števila vizumov ali imetniki vizuma, zaradi katerega je onemogočeno potovanje v drugo državo …). Številki potnih listov sta različni. Oba sta izdana z veljavnostjo 10 let, datum izdaje pa je lahko različen. Imetnik dveh potnih listov lahko z njima svobodno razpolaga. Če je en potni list izgubljen ali ukraden, drugi še vedno ostane v veljavi.

Slovaški zakon o potnih listinah določa, da je lahko slovaški državljan imetnik največ dveh potnih listov iste vrste. Slovaška s to možnostjo rešuje problematiko vstopa v določene države oziroma omogoča neovirano potovanje državljanom, ki so morda v postopku izdaje vizuma. Po zakonu sta potna lista povsem enakovredna in praviloma izdana za enako obdobje veljavnosti. V času uporabe enega potnega lista, uporabniku drugega dokumenta ni treba deponirati – lahko ju uporablja hkrati in neomejeno. Zaradi takšne ureditve z vidika varnosti (možnost zlorab) nimajo posebnih težav.

V Kanadi že kar nekaj časa velja ureditev, da se v izjemnih primerih izdata dva potna lista iste vrste. Prvi primer je zadržanost enega potnega lista na tujem diplomatsko-konzularnem predstavništvu. V takšnem primeru se zahteva potrdilo o predaji potnega lista in nujnosti potovanja. Drugi potni list se izda z veljavnostjo treh do šestih mesecev, največ enega leta. Stari potni list se označi v sistemu kot nedosegljiv in se ne more uporabljati, ker bi ga organi takoj odvzeli. V drugem primeru gre za tako imenovane geografske omejitve – primer Bližnjega vzhoda. Drugi potni list iste vrste se izda z veljavnostjo do enega leta, ki velja samo za potovanje v določeno državo. V tem primeru državljan poseduje oba potna lista hkrati.

Kraljevina Španija omogoča španskim državljanom, predvsem poslovnežem, izdajo dveh ali celo treh potnih listov. Gre za potne liste iste vrste, s tem da ima drugi ali tretji potni list veljavnost največ do datuma veljavnosti prvega oz. imajo vsi potni listi enako veljavnost. Španski državljani imajo lahko vse potne liste pri sebi istočasno, saj ponavadi potujejo v neko regijo naenkrat. Drugi oz. tretji potni list se izda le pod posebnimi pogoji oz. ko je izdaja upravičena. Španija pri tovrstni praksi ni imela varnostnih težav, zakonodaja pa je tudi glede tega vprašanja strogo postavljena.

Državljan Portugalske lahko pridobi drugi potni list v izjemnem primeru iz razlogov nacionalnih interesov ali legitimnega interesa prosilca zaradi odnosov med tretjimi državami. Organ se mora prepričati, da bo potni list uporabljen samo za zakonito predvidene namene. Veljavnost drugega potnega lista (z drugo serijsko številko) je pet let, enaka kot veljavnost prvega potnega lista. Potnega lista ni treba deponirati za čas uporabe drugega, oba se lahko uporabljata hkrati.

Japonska zakonodaja državljanu ne dovoljuje hkratnega imetništva dveh potnih listin, razen če je izjema utemeljena Ministrstvu za zunanje zadeve ali DKP (kot npr. v primerih potovanj v države Bližjega vzhoda). Ob vložitvi vloge za izdajo takšnega potnega lista mora prosilec fotokopirati že veljavni potni list in stran potnega lista z žigom, ki bi lahko povzročala težave pri vstopu v drugo državo ter predložiti pojasnilo, zakaj potrebuje dodaten potni list. Datum veljavnosti dodatnega potnega lista je vezan na posameznikovo potovanje. Običajno je izdan z veljavnostjo dodatnih šestih mesecev na čas predvidenega bivanja v drugi državi. Originalni potni list je za čas uporabe drugega potnega lista deponiran v skupnem centru ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Imetnik mora drugi potni list po končanem potovanju vrniti pristojnemu organu.

Češka zakonodaja omogoča izdajo dveh ali več potnih listov iste vrste z enako veljavnostjo (10 let). Zakon to omogoča prav z namenom reševanja problematike, s katero se srečujejo državljani, ki potujejo v države z vizumsko obveznostjo oz. če potujejo v države, kjer imajo lahko težave zaradi vstopanja zaradi žigov vstopa drugih držav. Posameznik tako enostavno zaprosi za dodatno potno listino, ki jo lahko uporablja sočasno z drugo potno listino iste vrste, brez kakšnih omejitev. Porasta zlorab zaradi takšne zakonodaje niso opazili. Takšna zakonodaja velja na Češkem že več kot 15 let.

V Avstriji lahko državljan zaprosi za izdajo drugega potnega lista iste vrste. Drugi potni list se izda s krajšo veljavnostjo – pet let, dodatno pa je državljan dolžan dokazati, da je upravičen do drugega potnega lista oz. da za izdajo obstajajo utemeljeni razlogi (npr. pogosta službena potovanja). Oba potna lista se lahko uporabljata istočasno. Morebitnih varnostnih težav oz. zlorab na račun imetništva dveh potnih listin istočasno ne ugotavljajo.

Načeloma ima nemški državljan le en potni list iste vrste, vendar se mu lahko, če dokaže upravičen interes, izda tudi drugi ali celo več potnih listov iste vrste (državljan mora izčrpno obrazložiti razloge za izdajo drugega potnega lista, po možnosti s predložitvijo dokumentov, letalske karte, korespondence s poslovnimi partnerji ipd.). Praviloma obstaja upravičen interes le takrat, ko prosilec potuje v državo, ki bo nemškemu državljanu zavrnila vstop v državo, saj je iz potnega lista razvidno, da se je mudil v določenih tretjih državah. Nadalje obstaja upravičen interes za člane civilnega spremstva ter pripadnikov zveze NATO v skladu s tretjim odstavkom 3. člena statusa o enotah zveze NATO, katerih potni listi vsebujejo potrdilo o statusu. Enako velja tudi za leteče osebje letalskih družb. Drugi potni list se izda z veljavnostjo 6 let (namesto običajnih 10). Deponiranja prvega potnega lista ni, državljan lahko vse potne liste uporablja istočasno, svetujejo pa mu, da ob vstopu in izstopu v eno državo, uporablja isti potni list.

Praviloma ima lahko državljan Madžarske le en potni list ste vrste, obstajajo pa izjeme, in sicer v primeru, če mora potovati v tujino, pa ni upravičen do službenega potnega lista, ali če zaprosi za potni list iz razloga, ki zahteva posebno presojo. Takšni drugi "osebni" potni list ima veljavnost največ dve leti; potni list, ki se izdaja zaradi posebnega razloga, pa največ eno leto. Če državljanu preneha pravica do drugega "osebnega" potnega lista, ga mora vrniti oblastem. Težav zaradi možnosti istočasne uporabe potnih listov niso ugotovili.

Poslovnežem se lahko na Nizozemskem izdata dva potna lista iste vrste. Takšen potni list ima tudi večje število strani. Drugi potni list ima krajšo veljavnost, in sicer 2 leti namesto običajnih 5.

Danska zakonodaja dopušča možnost izdaje dodatne potne listine iste vrste. Pogoj za izdajo potne listine je, da prosilec priloži dokumentacijo ali pisno izjavo, da je/bo svojo potno listino zaradi načrtovanega potovanja predložil v viziranje in da v tem času načrtuje službeno potovanje v tujino. Dodaten razlog za izdajo druge potne listine iste vrste je ekonomska izguba ali morebitni drugi problemi, ki bi jih imel prosilec zaradi neposedovanja dodatne potne listine. Občinski svet lahko avtorizira tudi izdajo dodatne potne listine v primeru, ko ima oseba v svoji potni listini vizume ali vstopne žige, zaradi katerih je lahko zavrnjen njen vstop v naslednjo državo destinacije. Dodatna potna listina se izda za čas trajanja potovanja oziroma z veljavnostjo največ dveh let. Po zaključku službene poti, zaradi katere je bila odobrena izdaja dodatne potne listine, je treba organu izdaje vrniti drugo potno listino. Pristojni organ potno listino ob vrnitvi anulira, tudi kadar je bila potna listina izdana za daljše obdobje od trajanja potovanja (potne listine se ne deponirajo).

Norveška zakonodaja dopušča možnost izdaje dveh potnih listin iste vrste. Prva potna listina se izda z veljavnostjo desetih let, druga potna listina iste vrste pa z veljavnostjo do dveh let. Druga potna lista se izda na podlagi zaprosila in utemeljitve prosilčevega delodajalca. Uporaba dodatne potne listine z dveletno veljavnostjo ni regulirana s posebnimi pravili. Dodatne potne listine ni treba deponirati. Državljan lahko uporablja obe potni listini iste vrste do preteka njune veljavnosti. Pristojni na policijskem organu so nas informirali, da doslej niso imeli nobenega primera zlorabe ob izdaji dveh potnih listin iste vrste.

Islandska zakonodaja omogoča izdajo druge potne listine iste vrste, če oseba v času vizumskega postopka potrebuje potni list za potovanje v druge države oziroma če se oceni, da zaradi določenega vizuma ali vstopnega žiga v potni listini osebi ne bo odobren vizum ali dovoljen vstop v državo, v katero načrtuje naslednje poslovno potovanje. Dodatni potni list se izda na zahtevo prosilčevega delodajalca. Izda se z enakim obdobjem veljavnosti kot prvi potni list, in sicer za obdobje petih let. Dodatnega potnega lista po zaključku službene poti ni treba deponirati pri pristojnem organu, ki je izdal potno listino. Doslej niso ugotovili zlorabe pri izdaji druge potne listine iste vrste.

Belgija lahko izda drugi potni list, če ga belgijski državljan potrebuje. Za drugi potni list običajno zaprosijo poslovneži. Belgijski državljan, ki potrebuje drugi potni list, mora podati vlogo in v njej navesti razloge zanj. Drugi potni list je popolnoma enak prvemu, izda se z veljavnostjo petih let (tako kot vsi belgijski biometrični potni listi druge generacije), tudi cena potnega lista je enaka. Načeloma je treba ob uporabi enega drugi potni list deponirati, vendar tega nihče ne nadzoruje. Kljub temu ni zlorab zaradi hkratne veljavnosti dveh potnih listov.

V Luksemburgu drugi potni list izdajo le v posebnih primerih. Za potni list mora zaprositi podjetje, v katerem dela prosilec, navesti razloge, zakaj je drugi potni list potreben ter priložiti fotokopije trenutnega potnega lista, iz katerih je razvidno, da prosilec veliko potuje. Izdajo drugega potnega lista MZZ lahko odobri ali zavrne. Običajno za drugi potni list zaprosijo piloti. Drugi potni list se izda le za poslovne namene in le zaradi vizumov (potovanja med dolgotrajnimi vizumskimi postopki). Veljavnost drugega potnega lista je dve leti, na drugi strani ima oznako, da gre za drugi potni list. Cena tega potnega lista je enaka ceni navadnega potnega lista. Prvega potnega lista ni treba deponirati ob uporabi drugega. Kljub temu ni zlorab.

Vsak poljski državljan ima načeloma pravico do pridobitve enega potnega lista. Zakonodaja pa predvideva tudi možnost izdaje drugega potnega lista, vendar le v izjemnih situacijah, ki so povezane z zaščito zdravja ali življenja, varnostjo države ali precejšnjimi težavami pri opravljanju poklicne ali družbene dejavnosti. Med razlogi je tudi okoliščina, ko ima oseba v potnem listu pečate ali žige, ki ji lahko otežijo ali onemogočijo pridobitev vizuma ali vstop v drugo državo, pri čemer mora biti navedena okoliščina povezana s poklicno ali družbeno dejavnostjo, ki jo opravlja imetnik potnega lista. Drugi potni list velja 10 let od datuma izdaje, njegov imetnik pa razpolaga istočasno z obema potnima listinama v celotnem obdobju veljavnosti.

Irski državljan ima možnost pridobiti drugi 'business' potni list, vendar le v posebnih in izjemnih primerih. Gre za osebe, ki veliko poslovno potujejo in ki morajo pri tem dokazati večkratno potovanje, npr. z vizumi v prvem potnem listu. Ravno tako morajo opredeliti razloge, zakaj potrebujejo drugi potni list. Prošnji morajo priložiti potrdilo o zaposlitvi in prošnjo podjetja, v katerem so zaposleni. Drugi potni list se lahko izda za obdobje od 3 let do 5 let. Drugi potni list je navaden potni list (torej ne gre za posebno vrsto potne listine), uporaba ni omejena, razen z veljavnostjo. Pri uporabi enega potnega lista ni treba deponirati drugega.

Državljanu Finske se lahko izda dodatna potna listina, če ima v prvotnem potnem listu žig države, ki mu onemogoča potovanje v drugo državo, ali ima potrdilo, da je prosilec v postopku za pridobitev vizuma. Veljavnost tako prve kot druge potne listine ni medsebojno povezana, državljan Finske lahko uporablja obe potni listini hkrati. Finci niso ugotovili zlorab iz tega naslova.

V skladu z veljavno grško zakonodajo osebi ni mogoče izdati več kot en potni list. Ko potni list vsebuje žige držav, ki onemogočajo vstop njegovega imetnika v drugo državo, je dovoljena zamenjava potnega lista. Vloga za zamenjavo potnega lista se lahko vloži tudi pri grških diplomatskih organih v državi, kjer se prosilec nahaja.

Švedska zakonodaja omogoča izdajo drugega potnega lista iste vrste. Ob vlogi mora prosilec predložiti izjavo delodajalca z obrazložitvijo potrebe po izdaji drugega potnega lista. Čas veljavnosti drugega potnega lista je odvisen od potreb imetnika, v vsakem primeru pa ne more preseči veljavnosti prvega potnega lista. Pri njegovi uporabi ni restrikcij, prav tako ni obveznega deponiranja prvega potnega lista v času uporabe drugega. Ocenjujejo, da večjih varnostnih težav zaradi izdaje drugega potnega lista še niso imeli.

Prikaz ureditve v pravnem redu EU:

Ta zakon ni predmet prilagajanja pravnemu redu EU.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Ob vložitvi vloge za izdajo drugega potnega lista, uradna oseba preveri navedene razloge in predložena dokazila o upravičenem interesu.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Državljan, ki že ima en potni list, pa želi pridobiti še drugega iste vrste, mora to utemeljiti z obrazložitvijo razlogov, ki jih poda kot izjavo. Predložiti mora tudi dokazila o upravičenosti do izdaje.

6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike

Sprejem zakona ne vpliva na prostorske in varstvene vidike.

6.3 Presoja posledic na gospodarstvo

Sprejem zakona ima pozitivne posledice na gospodarstvo – poslovanje v tujini in sicer s tem, da možnost pridobitve še enega potnega lista ne omejuje potovanja v tujino v času pridobivanja vizumov v prvi potni list ali da žigi v enem potnem listu ne otežujejo vstopa v drugo državo.

6.4 Presoja posledic na socialnem področju

Sprejem zakona nima posledic na socialnem področju.

6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja

Sprejem zakona nima posledic na dokumente razvojnega načrtovanja.

6.6 Izvajanje sprejetega predpisa

a) Predstavitev sprejetega zakona – ni predvidena
b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

Spremljanje izvajanja tega zakona bo potekalo na Ministrstvu za notranje zadeve. Metodologija za spremljanje doseganja ciljev ni predvidena.

Potno listino lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana v konkretnem postopku. Pojma finančna družba in finančne storitve sta opredeljena v predpisih, ki urejajo bančništvo.

Potno listino je za vnaprej določene namene dovoljeno kopirati tudi na podlagi pisne privolitve imetnika potne listine.

V primerih, ki niso opisani v drugem in tretjem odstavku tega člena, je za ugotavljanje istovetnosti, državljanstva oziroma kontrolo točnosti podatkov, dopusten vpogled v potno listino imetnika; kadar je to potrebno, pa tudi prepis osebnih podatkov z nje.

Ob kopiranju potne listine je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija potne listine ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije.

Na vlogo imetnika potne listine je upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji potne listine, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik potne listine lahko kopijo potrdi s podpisom.

Kopijo potne listine je prepovedano hraniti v elektronski obliki.«

Diplomatski potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom uslužbencev Republike Slovenije v diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter uslužbencev na posebnih misijah v tujini, uslužbencev, ki na podlagi sporazuma z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, opravljajo naloge v Evropski službi za zunanje delovanje in ožjim družinskim članom oseb, ki po sklepu vlade odhajajo na delo v mednarodne organizacije kot funkcionarji z diplomatskim statusom v omenjenih organizacijah, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini, ter ožjim družinskim članom ostalih oseb iz prejšnjega odstavka, če jih spremljajo na službeni poti v tujino.

Za ožjega družinskega člana oseb iz prejšnjega odstavka se štejejo njihov zakonec ali zunajzakonski partner, njihovi otroci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja.«

Službeni potni list se izda tudi članom državnih delegacij Republike Slovenije in uslužbencem drugih državnih organov, kadar službeno potujejo v tujino ter določenim drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije.

Službeni potni list se lahko izda ožjim družinskim članom uslužbencev iz prvega odstavka tega člena, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini. Za ožjega družinskega člana se šteje zakonec ali zunajzakonski partner, njihovi otroci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Pooblaščena oseba organa, pristojnega za izdajo potne listine, ob vložitvi vloge preveri istovetnost državljana, v primerih, ko vlogo za izdajo potne listine vloži zakoniti zastopnik, pa tudi istovetnost zakonitega zastopnika. Istovetnost se lahko preveri tudi z vpogledom v uradne evidence.«

Organ, pristojen za izdajo potne listine, lahko za namene izdaje potne listine ali katerega drugega identifikacijskega dokumenta v elektronskem odložišču fotografij obdeluje naslednje osebne podatke:
” ime in priimek;
” referenčno številko;
” fotografijo državljana v digitalni obliki;
” datum fotografiranja in veljavnost fotografije;
” ime in priimek ali firmo fotografa.

Za izdajo potne listine se lahko uporabi tudi fotografija v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci izdanega drugega uradnega identifikacijskega dokumenta, če kaže pravo podobo državljana.

Ustreznost fotografije ter način predložitve, hranjenja in uporabe fotografije v digitalni obliki predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve.

Vlogi za izdajo potnega lista za vrnitev mora državljan priložiti dve fotografiji predpisane velikosti, ki kažeta njegovo pravo podobo.

Ob vlogi za izdajo potnega lista, diplomatskega potnega lista in službenega potnega lista se državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti na predpisan način odvzameta dva ploska prstna odtisa, razen v primerih, ko je iz zdravstvenih razlogov mogoč odvzem le enega prstnega odtisa ali ko odvzem prstnih odtisov ni mogoč. Postopek za odvzem prstnih odtisov predpiše s pravilnikom minister, pristojen za notranje zadeve.

Vloga za izdajo diplomatskega in službenega potnega lista vsebuje poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena še podatek o diplomatskem oziroma konzularnem nazivu in funkciji, ki jo oseba opravlja.

Ob vlogi za izdajo drugega potnega lista, mora prosilec navesti razloge za izdajo in predložiti dokazilo o njihovem obstoju.

Potni list vsebuje naslednje podatke:
1. tip potnega lista in kodo države;
2. serijsko številko potnega lista;
3. fotografijo državljana;
4. priimek in ime;
5. državljanstvo;
6. rojstni datum;
7. EMŠO;
8. rojstni kraj;
9. spol;
10. stalno prebivališče;
11. datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista;
12. pristojni organ in
13. lastnoročni podpis državljana, ki zna in se zmore podpisati;
14. pomnilniški medij, na katerem so podoba obraza in prstna odtisa oziroma prstni odtis državljana shranjeni kot biometrični podatek.

Diplomatski in službeni potni list vsebujeta podatke iz 1. do 9. in 11. do 14. točke prejšnjega odstavka ter diplomatski oziroma konzularni naziv in funkcijo, ki jo imetnik opravlja.

Potni list za vrnitev vsebuje podatke iz 2. do 6., 8. in 9. ter 11. in 13. točke dvanajstega odstavka tega člena, serijsko številko in podpis uradne osebe, ki je izdala potni list za vrnitev.«

Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona;
– diplomatski oziroma konzularni naziv in funkcijo, ki jo oseba opravlja, v primeru izdaje diplomatskega oziroma službenega potnega lista;
– fotografijo imetnika v digitalni obliki, ki je ni mogoče prebrati z napravami za branje biometričnih podatkov;
– prstna odtisa oziroma prstni odtis in podatek o roki in prstu prstnega odtisa;
– podatke o datum izdaje, izdelave in prevzema potne listine na pošto;
– podatke o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih potnih listinah;
– podatke iz 26. člena tega zakona.

Obdelava osebnih podatkov iz evidence izdanih potnih listin je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka tega člena.

Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa so na enotnem državnem portalu e-uprava dostopni podatki o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih potnih listinah iz šeste alineje drugega odstavka, in sicer:
– organ, pristojen za izdajo potne listine,
– serijska številka,
– datum izdaje in datum veljavnosti,
– datum naznanitve pogrešitve, izgube ali kraje.

Fotografijo v digitalni obliki, ki se hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, se v evidenco izdanih potnih listin na podlagi četrtega odstavka 23. člena tega zakona prevzema s samodejnim povezovanjem z elektronskim vložiščem fotografij. Prevzemanje teh podatkov poteka na podlagi privolitve posameznika z uporabo referenčne številke fotografije.

Fotografijo v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci drugega uradnega identifikacijskega dokumenta na podlagi šestega odstavka 23. člena tega zakona, se v evidenco izdanih potnih listin prevzema s samodejnim povezovanjem z evidenco osebnih izkaznic, ki se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja izdajo osebnih izkaznic in evidenco voznikov, ki se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja izdajo vozniških dovoljenj. Prevzemanje teh podatkov poteka na podlagi privolitve posameznika z uporabo EMŠO.

Podatke iz evidence vodi organ, pristojen za izdajo potnih listin, pet let po prenehanju veljavnosti potne listine, razen podatkov iz 26. člena tega zakona, ki jih pristojni organ uniči po petih letih, ko preneha razlog za njihovo vodenje.

Prstna odtisa oziroma prstni odtis se v evidenci iz drugega odstavka hranita oziroma hrani do vročitve potne listine.

Način vodenja evidence izdanih potnih listin predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve.«

Potno listino lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete državljana v konkretnem postopku. Pojma finančna družba in finančne storitve sta opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo.

Kopiranje potne listine je dovoljeno tudi na podlagi pisne privolitve imetnika potne listine.

Ob kopiranju potne listine je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija potne listine ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije.

Na vlogo imetnika potne listine je upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji potne listine, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik potne listine lahko kopijo označi s svojim podpisom.

Kopijo potne listine je prepovedano hraniti v elektronski obliki.

Diplomatski potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom delavcev diplomatskih in konzularnih predstavništev ter misij Republike Slovenije v tujini in družinskim članom oseb, ki po sklepu vlade odhajajo na delo v mednarodne organizacije, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini ter ožjim družinskim članom oseb iz prejšnjega odstavka, če jih spremljajo na službeni poti v tujino.

Službeni potni list se izda tudi članom državnih delegacij Republike Slovenije in delavcem drugih državnih organov, kadar službeno potujejo v tujino, ter drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije.

Službeni potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom oseb iz prvega odstavka tega člena, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini.

Potni list za vrnitev se izda državljanu druge države članice Evropske unije, če v državi, kjer je ostal brez potne listine, ni diplomatskega ali konzularnega predstavništva njegove države oziroma če tam njegova država ni kako drugače zastopana. Potni list za vrnitev se državljanu druge države članice Evropske unije izda le po pridobitvi soglasja pristojnega organa države, katere državljan je.

Obrazce potnih listin in obrazce vlog za izdajo potnih listin izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.

Obrazci potnih listin, razen potnega lista za vrnitev in potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi, se personalizirajo v podjetju ali organizaciji, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, vsako s svojega delovnega področja, imata pri nadzoru podjetja ali organizacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na postopke izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev iz drugega odstavka tega člena, prostore, v katerih poteka njihova izdelava, personalizacija in skladiščenje, ter preveriti, ali osebe, ki opravljajo te naloge, izpolnjujejo naslednje pogoje za opravljanje svojih nalog:

– da so polnoletne;

– da niso bile pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;

– da niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.

Državljan mora izročiti pristojnemu organu potno listino najpozneje v 30 dneh, če:

1. se spremeni kateri koli osebni podatek, ki je vpisan na biografski strani potne listine;

2. spremeni stalno prebivališče, pa vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino iz prejšnjega odstavka ni več možen;

3. fotografija ne kaže več njegove prave podobe;

4. je poškodovana oziroma obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.

Vlogo lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo.

Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik.

Pogrešitev potne listine v tujini mora imetnik takoj, če to ni mogoče, pa najkasneje v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo, naznaniti pristojnemu organu na način, določen v prejšnjem odstavku. Državljan brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji mora pogrešitev potne listine v tujini naznaniti najbližjemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini v 30 dneh od pogrešitve na način, določen v prejšnjem odstavku.

V naznanitvi pogrešitve je treba navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve potne listine.

Za prijavo pogrešitve potne listine se smiselno uporabljajo določbe 22. člena tega zakona.

Od državljanov, rojenih v tujini, ki niso vpisani v matične ali državljanske knjige v Republiki Sloveniji in je zanje treba ugotoviti državljanstvo in druge osebne podatke, lahko pristojni organ zahteva, da predložijo izpisek iz rojstne matične knjige in dokazilo o državljanstvu, sicer se rok, v katerem mora biti izdana potna listina, lahko podaljša še za 30 dni.

Če pristojni organ podvomi o resničnosti podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se rok za izdajo potne listine lahko podaljša za čas ugotavljanja resničnosti podatkov, ki pa ne sme biti daljši od 60 dni.

Evidenca vsebuje naslednje podatke:

– iz 4. do 13. točke osmega odstavka 23. člena tega zakona;
– diplomatski oziroma konzularni naziv in funkcijo, ki jo oseba opravlja, v primeru izdaje diplomatskega oziroma službenega potnega lista;
– fotografijo imetnika v digitalni obliki, ki je ni mogoče prebrati z napravami za branje biometričnih podatkov;
– prstna odtisa oziroma prstni odtis in podatek o roki in prstu prstnega odtisa;
– tip in vrsto potne listine;
– serijsko in registrsko številko potne listine;
– o vročitvi potne listine;
– o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih potnih listinah;
– iz 26. člena tega zakona.

Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa se na enotnem državnem portalu e-uprava objavijo podatki o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih potnih listinah iz osme alineje prejšnjega odstavka, in sicer:

– ime organa, ki je izdal potno listino;
– serijska številka potne listine;
– datum izdaje in datum veljavnosti potne listine;
– datum naznanitve pogrešitve potne listine.

Podatke iz evidence vodi pristojni organ pet let po prenehanju veljavnosti potne listine, razen podatkov iz 26. člena tega zakona, ki jih pristojni organ uniči po petih letih, ko preneha razlog za njihovo vodenje.

Prstna odtisa oziroma prstni odtis se v evidenci iz drugega odstavka hranita oziroma hrani do vročitve potne listine.

Pristojni organ vodi evidenco na centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če državljan vloži vlogo za izdajo potne listine na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, vendar le v času, ko kriptiran elektronski prenos osebnih podatkov v evidenco potnih listin ni mogoč.

V času hranjenja na elektronskem mediju iz prvega odstavka tega člena morajo biti osebni podatki državljana varovani v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Po prenosu osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena v evidenco potnih listin se osebni podatki na elektronskem mediju uničijo.

Osebne podatke na elektronskem mediju iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uporabljajo le pooblaščeni uslužbenci diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije.

Podoba obraza imetnika potne listine, shranjena kot biometrični podatek, in prstni odtisi oziroma prstni odtis, shranjen kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju, se lahko uporabljajo le za preverjanje verodostojnosti potne listine in istovetnosti imetnika potne listine pri prehajanju državne meje.

Osebne podatke iz 23. člena tega zakona sme uporabljati pooblaščeno podjetje ali organizacija iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona za potrebe vpisa podatkov na obrazec potne listine in jih mora v roku 30 dni po uporabi uničiti.

Podatek o registrski številki potne listine sme uporabljati podjetje ali organizacija iz 12.a člena tega zakona za potrebe potrditve prevzema poštnih pošiljk iz 12.a člena tega zakona in ga mora v roku 30 dni po uporabi uničiti.

Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve, in policija izvršujeta pristojnost iz prejšnjega odstavka kot prekrškovna organa.

Podjetje ali organizacija iz 12. člena tega zakona mora osebam, ki jih za to pooblastita minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za zunanje zadeve, vsak s svojega delovnega področja, omogočiti nadzor prostorov, v katerih poteka izdelava, personalizacija in skladiščenje obrazcev iz 12. člena tega zakona, ter jim dati na vpogled vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na postopke in izpolnjevanje pogojev za osebe, ki opravljajo naloge izdelave, personalizacije in skladiščenja teh obrazcev.

Uradna oseba iz prejšnjega odstavka ima pri opravljanju nadzora pravico in dolžnost:

– odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri izdelavi, personalizaciji in skladiščenju obrazcev iz 12. člena tega zakona odpravijo v roku, ki ga določi;

– odrediti, da oseba, ki opravlja naloge izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev iz 12. člena tega zakona, vendar ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, preneha opravljati te naloge in da se jo nadomesti z osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje;

– obvestiti organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov, če ugotovi, da se osebni podatki uporabljajo v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena tega zakona;

– začasno zaustaviti izdelavo in personalizacijo obrazcev iz 12. člena tega zakona in ministru, pristojnemu za notranje zadeve, predlagati uvedbo postopka za odvzem pooblastila za izdelavo in personalizacijo obrazcev iz 12. člena tega zakona, če ugotovi, da nepravilnosti ali pomanjkljivosti iz prve alinee niso bile odpravljene v določenem roku ali da podjetje ali organizacija ni sposobna opravljati poverjenih nalog.