- upošteva načelo minimiziranja negativnega neto finančnega izida za državo;
- predpostavlja finančno udeležbo obeh pogodbenih partneric Sporazuma in NLB;
- omogoča odpis dela terjatev nad zneskom neodplačanih glavnic kreditojemalcem v težavah, ne da bi bili s tem kreditojemalci v težavah postavljeni v privilegiran položaj v primerjavi z vsemi kreditojemalci, ki so in še vedno redno poravnavajo svoje obveznosti iz naslova Sporazuma;
- je enostavna, izvedljiva v kratkem času in pravno korektna.

SPORAZUM 5

Vsebina sporazuma 5
Razširitev ciljne skupine kreditojemalcev 6

Finančne posledice Sporazuma 8
Finančne posledice Sporazuma za ZRN 8
Finančne posledice Sporazuma za RS 8
Finančne posledice Sporazuma za končne kreditojemalce 9

Odgovornosti in finančne obveznosti 11
Vloga slovenske strani 11
Vloga nemške strani oziroma DEG 13
Vloga Nove Ljubljanske banke d.d. 15

Problematika 16
Kreditojemalci v težavah 16
SIB v likvidaciji 17
Finančno stanje Sporazuma 17

Nadaljevanje izvajanja Sporazuma 20

Predčasna prekinitev izvajanja Sporazuma 24
Prevzem finančnega dela Sporazuma 24
Sodelovanje v predčasni prekinitvi izvajanja Sporazuma 26

Zaključek 29

»Banka sme posojilo uporabiti izključno v smislu navodila za izvajanje sporazuma z dne 5.11.1992, protokola o pogajanjih med vladama z dne 12. in 13.10.1992 ter protokola o pogajanju med bankama izvajalkama sporazuma iz junija 1994, le za dajanje posojil z ugodnimi obrestmi končnim uporabnikom posojila. Posojilodajalec si pridržuje pravico, da tokom črpanja da banki še dodatna specifična navodila kdo je lahko upravičen do posojila«.

Navodilo z dne 5.11.1992 v prvi točki določa, da iz sredstev Vlade RS in Vlade ZRN SIB slovenskim strokovnim delavcem (povratnikom iz tujine) zagotavlja posojilo za ustvarjanje samostojne poklicne eksistence na vseh gospodarskih področjih, posebno na področju obrtnega gospodarstva, svobodnih poklicev in kmetijstva.

V pogodbi o posojilu, sklenjeni med SIB in DtA dne 10.12.1992, na podlagi katere je DtA zagotovila vplačilo 10 mio. DEM na račun SIB, je v 2. členu določeno naslednje:

»SIB sme posojilo uporabiti izključno v smislu navodila za izvajanje sporazuma z dne 5.11.1992 (posojilo za ustvarjanje eksistence) le za dajanje posojil z ugodnimi obrestmi ustanoviteljem – povratnikom (končnim uporabnikom posojila)«.

V drugem odstavku je še posebej določeno, da se s posojilom ne smejo financirati davki in ostale javne davščine (družbeni prispevki), ki jih mora plačevati SIB, kot tudi ne stroški vseh vrst, posebno ne stroški transfera in stroški, nastali v zvezi z odobritvijo in upravljanjem posojil za ustanovitev eksistence. V dodatku k pogodbi z dne 30.9.1994, ko je DtA zagotovila še 10 mio. DEM, je navedena določba ostala nespremenjena.


Ta navodila so torej obvezovala SIB, da sredstva slovenske in nemške strani v skladu z navodilom z dne 5.11.1992 uporablja izključno za dajanje ugodnih posojil slovenskim državljanom - povratnikom iz ZRN.


V Protokolu o pogajanjih med pooblaščenima finančnima izvajalkama sporazuma SIB in DtA z dne 27.6.1994 se v točki 3.2. predlaga razširitev ciljne skupine; in sicer naj bi se iz slovenskega prispevka v kreditni sklad poleg povratnikov iz ZRN v okviru obstoječe smernice (navodilo z dne 5.11.1992) namenila pomoč tudi za povratnike iz drugih držav in za Slovence, ki niso bili v tujini.

V Poročilu o pogovorih SIB z DEG in DtA v času 29. in 30.9.1994 v Koelnu in Bonnu, je poleg dogovora, da se obrestna mera za končne uporabnike posojila poveča na 6% realno letno z dnem 17.10.1994 (po podatkih SIB se je povečala s 1.1.1995), zapisano tudi, da so se predstavniki DtA ponovno zavzeli za razširitev Programa za Slovence, ki se vračajo iz drugih držav in za Slovence, ki niso bili v tujini. Pri tem pa so poudarili da se sredstva nemškega dela lahko uporabijo le za povratnike iz ZRN, ko gre za prvo odobritev sredstev, vrnjena sredstva pa je možno uporabiti tudi za vse posojilojemalce.

Dne 29.3.1995 je tedanja ministrica Rina Klinar odobrila razširitev ciljne skupine pod pogoji in način, predlaganimi v Protokolu o pogajanjih med SIB in DtA. Dne 20.5.1996 je tedanji minister mag. Anton Rop izdal soglasje za objavo razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 14.6.1996, v katerem se je za pridobitev kredita poleg ostalih pogojev zahtevalo tudi državljanstvo RS, brez pogoja, da bi vlagatelj »povratnik« iz ZRN.

V rednem poročilu SIB banke za leto 1996 so bili kot prejemniki kreditov že vključeni »nepovratniki«, ki so do roka vložili 68 vlog, ki jih je obravnaval kreditni odbor.

Iz poročila za leto 1997 se vidi, da je bilo do konca decembra vloženih 125 vlog »nepovratnikov«, od tega je bilo 86 vlog odobrenih. Za 50 kreditojemalcev so bila opravljena tudi izplačila v višini 7.610.556 DEM. »Povratniki« so do konca decembra 1997 vložili 263 vlog, od katerih je bilo 188 vlog odobrenih ter 158 vlog izplačanih v skupnem znesku 30.147.452 DEM.


Odobrena razširitev ciljne skupine posojilojemalcev je veljala za vse slovenske državljane, ki so lahko kredit pridobili pod enakimi pogoji kot »povratniki«, s pogojem, da jim je bil kredit dodeljen iz slovenskega dela kreditnega sklada, iz nemškega dela pa le sredstva, ki so jih vračali kreditojemalci »povratniki« v skladu s pogodbami.


SIB banka je v poročilih ločeno prikazovala sredstva, izplačana »povratnikom«, od sredstev, izplačanih »nepovratnikom«.


Finančne posledice Sporazuma

Obe Vladi sta s sporazumom iz leta 1992 in dopolnitvijo Sporazuma iz leta 1994 zagotovili po 20 mio. DEM, pri čemer je bil nemški del nominiran v DEM, slovenski del pa je bil izplačan v tolarski protivrednosti.

SIB svoje obveznosti glede vračila glavnice in obresti do ZRN in RS redno poravnava.

Finančne posledice Sporazuma za ZRN

Na podlagi Sporazuma sta bili med DtA in SIB podpisani dve kreditni pogodbi; in sicer: 10.12.1992 za 10 mio. DEM in 30.9.1994 za 10 mio. DEM. Obrestna mera znaša 2 % p.a.. Glavnica se odplača v 30-tih letih, z 10-letnim moratorijem, v 40-tih enakih polletnih obrokih. Obresti od glavnice se plačujejo od vsakokratnega dolžnega zneska 31.12. tekočega leta. Glavnico SIB odplačuje od 31.12.2002.

datum	znesek (glavnica)	valuta dolga	obrestna mera
10.12.1992	10.000.000 DEM	DEM oz. EUR	2 % p.a.
30.09.1994	10.000.000 DEM
SKUPAJ	20.000.000 DEM

Finančne posledice Sporazuma za RS

Na podlagi Sporazuma je MDDSZ s SIB podpisalo tri kreditne pogodbe; in sicer: 22.3.1993 za 10 mio. DEM, 9.5.1994 za 5 mio. DEM in 25.9.1995 še za 5 mio. DEM.

datum	znesek (glavnica)	valuta dolga	obrestna mera
22.03.1993	10.000.000 DEM	SIT	4 % p.a.
09.05.1994	5.000.000 DEM
25.09.1995	5.000.000 DEM
SKUPAJ	20.000.000 DEM

Finančne posledice Sporazuma za končne kreditojemalce

Sporazum v tretjem odstavku 1. člena določa, da kriterije za koriščenje finančne pomoči določita izvajalski organizaciji, ki ju odobrita pristojna organa pogodbenic. Izvajalski organizaciji sta določeni v 5. členu Sporazuma; in sicer je Vlada RS pooblastila SIB, Vlada ZRN pa DtA oziroma DEG (od 1.4.1999 dalje).

Z Navodilom MDDSZ iz novembra 1992 so bili določeni kriteriji za koriščenje sredstev iz Sporazuma. O kreditnih pogojih so se potencialni kreditojemalci lahko seznanili tudi na podlagi posebnih brošur v nemškem in slovenskem jeziku iz leta 1993 in leta 1996.

Krediti iz Sporazuma so bili končnim kreditojemalcem odobreni v DEM in izplačljivi v tolarjih. Ob pričetku izvajanja Sporazuma se je obrestna mera določila na podlagi mesečnih podatkov o inflacijskih stopnjah (R), zmanjšanih za 15 % odgovarjajočih skupnih inflacijskih obresti letno, na kar so se dodale 4 odstotne točke (obrestna mera nad devizno revalorizacijsko klavzulo – D). Obrestna mera se je določala za preteklo obdobje 6 mesecev – konec meseca maja in novembra. S 1.1.1995 se je na skupnih pogajanjih med SIB in DtA obrestna mera za nove kreditojemalce spremenila, in sicer je končna obrestna mera za kreditojemalce znašala 6 % na leto (z možnostjo izbire med devizno (D) ali revalorizacijsko (R oziroma TOM) klavzulo).


Od septembra 2002 na podlagi Sporazuma ni bilo odobrenega nobenega novega kredita.

»Vlada Republike Slovenije zagotavlja vrnitev posojila v nemških markah. Končne kreditojemalce oprošča tveganja spremembe tečaja.«

Tudi v novem kreditnem sporazumu (pogodbi) med SIB in DEG je v 14. členu določena garancija Vlade RS. Določba 14. člena se sklicuje na določbo Sporazuma med vladama (četrti odstavek 2. člena) in določa, da Vlada RS, kot garanter (»as guarantor«) nosi polno odgovornost za izpolnitev vseh plačilnih obveznosti SIB banke, ki izhajajo iz nemških posojil na podlagi Sporazuma. Koristnik te garancije je DEG, ki je kot izvedbeni agent pooblaščen s strani nemške vlade.


MDDSZ je kot skrbnik izvajanja sporazuma v začetni fazi zagotovilo sredstva za izvajanje Sporazuma ter spremljalo vračanje tako obresti kot glavnice. MDDSZ je odobravalo kreditne pogoje, ki so bili objavljeni v Navodilu iz leta 1992 in v javnem razpisu iz leta 1996, prav tako pa v brošurah iz leta 1993 in 1996. Na podlagi rednih polletnih poročil SIB se je MDDSZ seznanjalo z odobrenimi krediti kreditojemalcem, višino kreditov, stanjem kreditnega sklada in z uspešnostjo podprtih podjetij. Predstavnica MDDSZ je bila član kreditnega odbora, ki je obravnaval vloge in odobraval kredite.

Ker do leta 2002 razen posamičnih primerov ni bilo pritožb kreditojemalcev na kreditne pogoje oziroma na finančno izvajanje Sporazuma s strani SIB, MDDSZ ni posebej nadziralo finančnega izvajanja sporazuma. MDDSZ je nadziralo le vračanje obresti in glavnice nemški in slovenski strani na podlagi kreditnih pogodb.

Ko so se v letu 2003 začele razkrivati težave SIB banke pri drugih poslih, je MDDSZ na pobudo Nove Ljubljanske banke d.d. (v nadaljevanju: NLB) začelo z aktivnostmi prenosa izvajanja Sporazuma s SIB na NLB ter v letu 2004 preko MF preverjati kreditne pogoje, pod katerimi so kreditojemalci sklepali kreditne pogodbe.


Vlada RS je dne 27.11.2003 sprejela sklep, s katerim je dala soglasje k prenosu izvajanja finančnega dela Sporazuma na NLB in možnosti predčasne vrnitve glavnice in obresti iz tega naslova. Določeno je bilo, da v primeru predčasne vrnitve glavnice in obresti iz tega naslova v postopku sodeluje MF.

Dne 3.12.2003 je bil na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki MDDSZ, MF, DEG, Veleposlaništva ZRN v Sloveniji, NLB in SIB predstavljen sklep Vlade RS. Predstavnik DEG je izrazil strinjanje s sklepom Vlade RS in poudaril, da je NLB primerna banka, ki ima dober finančni status in je kredibilna. Na sestanku je bilo dogovorjeno da se izmenja diplomatska nota med Vladama RS in ZRN in da se NLB in DEG dogovorita o nadaljnjem sodelovanju ter o tem redno obveščata MDDSZ. MDDSZ je 9.2.2004 preko Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ) obvestilo Vlado ZRN o spremembi v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

4.5.2004 je MDDSZ organiziralo sestanek med predstavniki Veleposlaništva ZRN, DEG, NLB, SIB, predstavnico MF in predstavniki MDDSZ. Na podlagi razgovorov je MDDSZ pozvalo NLB, da z ustreznimi ukrepi omogoči kreditojemalcem SIB nadaljnje poslovanje in vračanje kreditov.

Z dopisom z dne 7.7.2004 je NLB obvestila MDDSZ, da je pripravljena aktivno in takoj sodelovati pri reševanju problematike povračila zapadlih obveznosti.

24.2.2005 je bilo srečanje predstavnikov MDDSZ s predstavniki NLB in SIB, 25.2.2005 pa s predstavniki DEG-a in predstavnico Veleposlaništva ZRN. Srečanji sta ponovno pokazali razsežnost in občutljivost »problematike SIB«. Predstavniki nemške strani so dali jasno sporočilo, da od Slovenije pričakujejo, da se bo takoj in aktivneje vključila v reševanje. Zaključka obeh sestankov sta nedvomno pokazala potrebo po čimprejšnjem sestanku MDDSZ in MF, ki naj proučita možnosti za rešitev nastale situacije, pripravita informacijo za oba ministra oziroma za Vlado RS ter obvestita nemško stran o poteku reševanja problematike.

Dne 16.6.2005 je Veleposlaništvo ZRN v Sloveniji ministru Drobniču poslalo noto z zaprosilom, da se minister osebno zavzame za čim hitrejšo sporazumno rešitev zadeve.

30.6.2005 sta se sestala minister Drobnič in minister Bajuk. Po tem sestanku se je MF kot posrednik aktivno vključilo v iskanje optimalne rešitve. MF je opravilo številne razgovore s predstavniki MDDSZ, NLB in SIB, dne 18.10.2005 organiziralo sestanek z DEG, ki sta se ga udeležila predstavnika MDDSZ in MF ter vodilo nadaljnja usklajevanja z DEG.

MDDSZ je torej skrbelo predvsem za zagotovitev sredstev za kreditni sklad, oblikovanje kriterijev in obveščanje upravičencev. Preko svojega predstavnika v kreditnem odboru je MDDSZ direktno sodelovalo pri obravnavi vlog prosilcev ter skrbelo za redno in pravočasno vračanje obresti in glavnice od danega posojila nemške in slovenske strani. Za finančno izvajanje Sporazuma je Vlada RS pooblastila SIB, Vlada ZRN pa DtA oziroma DEG (od 1.4.1999 dalje). Tako kot MDDSZ je tudi DEG prejemal polletna poročila o izvajanju Sporazuma, iz katerih je razvidno tako stanje sredstev v kreditnem in od leta 2003 dalje tudi v garancijskem skladu kot tudi število vlog, odobritve, prilivi, odlivi in stanje sredstev.

MDDSZ je skozi celotno leto 2004, tudi na podlagi sklepa Vlade RS, pozivala MF, da se aktivno vključi v razreševanje problematike med SIB in NLB na eni strani in DEG na drugi strani. Posredovana je bila vsa potrebna dokumentacija, vendar se MF ni odzvalo. V letu 2005 je MDDSZ nadaljevalo z aktivnostmi za rešitev problematike in predvsem z aktivnim sodelovanjem MF prispevalo k predlogu za predčasno prekinitev izvajanja Sporazuma.


Vloga nemške strani oziroma DEG

Vloga DEG oziroma njegova odgovornost in obveznost je določena v Sporazumu ter v Dogovoru v okviru projekta »Svetovalec v okviru slovensko-nemškega programa o reintegraciji in financiranju spremljevalnih ukrepov« in dodatka k Dogovoru iz leta 1997/98. Nemška stran je svojo obveznost izpolnila z vplačilom 20 mio. DEM v kreditni sklad, 2 mio. DEM v garancijski sklad, 50.000 DEM v svetovalni sklad, 100.000 DEM pa je ostalo na razpolago v DEG-u za kratkotrajne obiske ekspertov, seminarje »(business start-up seminars«) in za usposabljanje zaposlenih na SIB.

Odgovornost nemške strani je določena v tretjem odstavku 5. člena Sporazuma; in sicer v pooblastilu, ki ga je Vlada ZRN dala »Deutsche Ausgleichsbank« iz Bonna, ki ga je s 1.4.1999 prenesla na DEG. DEG je pooblaščen za finančno izvedbo Sporazuma. V skladu s tem je DEG podpisal novo kreditno pogodbo s SIB, kjer so določene vse pravice in obveznosti pogodbenic.

DEG mora predvsem odobravati vse pogoje oziroma kriterije, kdo je lahko upravičenec do posojila, kreditne pogoje, SIB mu mora v polletnih poročilih poročati o izvajanju Sporazuma, nadzirati mora kreditni, garancijski in svetovalni sklad, pravico ima zahtevati vračilo neporabljenih sredstev in tudi odpovedati pogodbo, če bi SIB kršil pogodbene določbe.


Garancijski in svetovalni sklad

Vlada ZRN je s ciljem nadaljnje podpore izvajanju Sporazuma iz leta 1992 z Vlado RS sklenila še Dogovor o projektu »Svetovalec v okviru slovensko-nemškega programa o reintegraciji in financiranju spremljevalnih ukrepov«. Dogovor je bil sklenjen z izmenjavo not z dne 25.11. in 29.11.1993 in ratificiran z Uredbo Vlade RS (Ur. l. RS, št 20 – Mednarodne pogodbe, z dne 17.12.1993) (v nadaljevanju: Dogovor).

Vlada ZRN je v okviru Dogovora med drugim :

1. poslala strokovnjaka za svetovanje v okviru slovensko-nemškega programa za povratnike za dobo 24 mesecev in prevzela njegove stroške;
2. financirala potrebno literaturo in osebno vozilo za poslanega strokovnjaka;
3. zagotovila potrebne izobraževalne ukrepe za partnerske strokovnjake, ki jih je določil poslani strokovnjak, z namenom, da se doseže cilj programa;
4. Vladi RS dala na razpolago prispevek v višini 750.000 DEM za financiranje študij o ekonomičnosti in druge raziskave, za izobraževalne in svetovalne ukrepe ter za garancije za povratnike za olajšanje izvajanja Sporazuma.

	Vplačila	Obresti	Pristojbine	Izplačila	Stanje
Skupaj	1.164.880	714.505	41.757	492.544	1.428.598

	Obresti	Izplačila	Stanje
Skupaj	177.038,68	163.933,00	13.105,68

Vir: SIB


Bilančna vsota DEG programa na dan 30.9.2005 znaša 3,8 mrd. SIT. To je hkrati tudi vsota obveznosti SIB do DEG (v znesku 2,2 mrd. SIT) in MDDSZ (v znesku 1,3 mrd. SIT) iz naslova danih kreditov na podlagi Sporazuma ter obveznosti iz naslova neporabljenega dela garancijskega in svetovalnega sklada (v skupnem znesku 358 mio. SIT).

Vlada RS in Vlada ZRN sta za izvajanje Sporazuma zagotovili vsaka po 20 mio. DEM, pri čemer je bil nemški del nominiran v DEM, slovenski del pa izplačan v tolarski protivrednosti. Zaradi različne valutne strukture dolga dosega vrednost slovenskega dela terjatev do SIB po podatkih iz bilance stanja za DEG program na dan 30.9.2005 le 57 % vrednosti nemškega dela terjatev do SIB; terjatve slovenske strani iz naslova Sporazuma do SIB so kljub istemu začetnemu znesku v višini 20 mio. DEM na dan 30.9.2005 za 938 mio. SIT nižje od terjatev nemške strani.

Na aktivni strani predstavljajo glavnino terjatve do kreditojemalcev, ki svoje obveznosti ne poravnavajo redno oziroma jih sploh ne poravnavajo več. Terjatve iz naslova »slabih« kreditov v znesku 2,9 mrd. SIT predstavljajo 76 % celotne bilančne vsote oziroma 94 % zneska vseh terjatev SIB iz naslova kreditov, danih končnim kreditojemalcem na podlagi izvajanja Sporazuma.

V strukturi terjatev iz naslova »slabih« kreditov predstavljajo terjatve iz naslova neodplačanih glavnic v znesku 1,6 mrd. SIT z deležem 56 % še vedno glavnino terjatev iz naslova »slabih« kreditov, vendar pa se struktura teh terjatev s časom nagiba v korist deleža terjatev iz naslova natečenih obresti in drugih stroškov v skupnem znesku 1,3 mrd. SIT. Znesek terjatev iz naslova natečenih obresti in drugih stroškov do kreditojemalcev v težavah na dan 30.9.2005 dosega 80 % obveznosti iz naslova neodplačanih glavnic.

Terjatve do kreditojemalcev, ki redno poravnavajo svoje obveznosti, znašajo 184 mio. SIT in predstavljajo le 6 % vseh terjatev SIB iz naslova izvajanja Sporazuma.


Preglednica 6: Poenostavljena bilanca stanja za DEG program na dan 30.9.2005

Vir: Vir: Bilanca stanja za DEG program na dan 30.9.2005 in preračuni MF


Terjatve SIB iz naslova izvajanja Sporazuma po podatkih iz bilance stanja za DEG program na dan 30.9.2005 ne zadoščajo za poplačilo obveznosti iz Sporazuma; postavka »izguba« na aktivni strani tako izkazuje primanjkljaj sredstev v znesku 733 mio. SIT.



MOŽNE REŠITVE

Pri iskanju optimalne rešitve so bili zasledovani naslednji cilji:

- poiskati rešitev, ki bo za državo optimalna z ekonomskega oziroma finančnega vidika (minimiziranje negativnega neto finančnega izida za državo ob upoštevanju dejstva, da je RS izdala državno garancijo na obveznosti SIB do DEG iz naslova danega kredita po Sporazumu; obveznosti SIB do DEG iz naslova danega kredita po podatkih iz bilance stanja za DEG program na dan 30.9.2005 znašajo 2,2 mrd. SIT);
- poiskati rešitev, ki bo ob zasledovanju prvega cilja glede minimiziranja negativnega finančnega izida za državo hkrati omogočala tudi odpis dela obveznosti (največ do zneska natečenih obresti in drugih stroškov nad neodplačano glavnico) kreditojemalcem v težavah, ne da bi bili le-ti s tem postavljeni v priviligiran položaj glede na vse ostale kreditojemalce, ki so in še vedno redno poravnavajo svoje obveznosti;
- poiskati rešitev, ki bo vključevala finančne prispevke obeh pogodbenih partneric Sporazuma (Vlade RS in Vlade ZRN) in NLB (zaradi izdanega jamstva NLB za celotne obveznosti SIB).

Vir: Bilanca stanja za DEG program na dan 30.9.2005 in preračuni MF

Primer 1:

Predpostavljajmo, da SIB na podlagi izvedenih izvršilnih postopkov izterja 100 % terjatev iz naslova glavnic kreditov kreditojemalcev v težavah. Iz tega naslova ima torej SIB dodatna razpoložljiva denarna sredstva v višini 1,6 mrd. SIT (glej Preglednico 7).

Poleg tega ima SIB tudi 184 mio. SIT razpoložljivih denarnih sredstev iz naslova refinanciranja »dobrih« kreditov.

Skupaj ima SIB za 1,8 mrd. SIT razpoložljivih denarnih sredstev, obveznosti iz naslova izvajanja Sporazuma pa znašajo skupaj 3,8 mrd. SIT (glej Preglednico 8). Razpoložljiva denarna sredstva v tem primeru zadoščajo za pokritje 47 % celotnih obveznosti; razlika med obveznostmi in terjatvami pa je izražena v bilanci stanja v postavki »izguba« v višini 2,0 mrd. SIT.

V primeru predčasne prekinitve izvajanja Sporazuma ima Vlada RS na razpolago 2 možnosti:

- da prevzame finančni del Sporazuma in sama koordinira predčasno prekinitev izvajanja Sporazuma;
- da sodeluje v predčasni prekinitvi izvajanja Sporazuma v SIB.

Prevzem finančnega dela Sporazuma

V tem primeru Vlada RS prevzame finančni del izvajanja Sporazuma in koordinira predčasno prekinitev izvajanja Sporazuma.

Ponudba SIB oziroma NLB je, da v tem primeru zagotovita denarna sredstva v višini izkazane izgube iz bilance stanja za DEG program na dan 30.9.2005 v višini 732 mio. SIT⁴.

Vlada RS bi preko ene izmed finančnih institucij v nadaljevanju poskrbela za refinanciranje »dobrih« kreditov, kar bi se v bilanci stanja DEG programa odrazilo v povečanju denarnih sredstev v višini 184 mio. SIT.

Vlada RS bi eni izmed finančnih institucij odprodala tudi terjatve do kreditojemalcev v težavah, z zahtevo, da ta finančna institucija glavnice »slabih« kreditov refinancira z novimi, dolgoročnejšimi krediti po tržnih obrestnih merah.

Prodajno vrednost teh terjatev je brez podrobnejše analize »case by case« težko oceniti. Za namen naše analize poenostavljeno predpostavljajmo, da bi Vlada RS terjatve iz naslova »slabih« kreditov odprodala za 90 % vrednosti terjatev iz naslova glavnic »slabih« kreditov; iz tega naslova bi se torej v bilanci stanja DEG programa razpoložljiva denarna sredstva povečala za 1,5 mrd. SIT.
_____________________________
⁴ Finančna udeležba NLB je v tem primeru 732 mio. SIT.

- opisana rešitev zahteva veliko časa;
- potrebno je opraviti vrednotenje portfelja terjatev;
- izbira primerne finančne institucije;
- izvajanje nadzora, ipd.

Vlada RS v tem primeru pripravi program za predčasno prekinitev izvajanja Sporazuma v SIB, v katerem opredeli finančno udeležbo obeh pogodbenih partneric Sporazuma in udeležbo NLB kot lastnice SIB, ki je izdala jamstvo za vse obveznosti SIB.

Ta rešitev je za Vlado RS najprimernejša, ker:

- upošteva načelo minimiziranja negativnega neto finančnega izida za državo;
- predpostavlja finančno udeležbo obeh pogodbenih partneric Sporazuma in NLB;
- omogoča odpis dela terjatev nad zneskom neodplačanih glavnic kreditojemalcem v težavah;
- je enostavna, izvedljiva v kratkem času in pravno korektna.

- da pod nespremenjenimi pogoji ohrani kredit, dan SIB, do njegove zapadlosti;
- da v primeru predčasne prekinitve izvajanja Sporazuma slovenska stran sprejme njegove pogoje finančne udeležbe.

PREDLOG

Ob upoštevanju vseh do sedaj opisanih predpostavk in na osnovi rezultatov pogajanj z NLB in DEG glede njune finančne udeležbe v predčasni prekinitvi izvajanja Sporazuma se konkreten predlog rešitve (osnova so podatki iz bilance stanja za DEG program na dan 30.9.2005) glasi kot sledi:

- sprejme se ponudba NLB, po kateri le-ta SIB-u za namen predčasnega odplačila vseh obveznosti do DEG in MDDSZ odobri kratkoročen likvidnostni kredit v višini 2.083.058.000 SIT;

- sprejme se ponudba DEG, v skladu s katero SIB DEG-u predčasno odplača obveznosti iz Sporazuma (s ponujenim diskontom in odpisom garancijskega in svetovalnega sklada) v skupni višini 8.334.544,66 EUR (oziroma ca. 2.000.290.000 SIT).

- SIB izplača MDDSZ razliko med kreditom iz prve točke in zneskom predčasnega odplačila DEG-u iz druge točke tega programa izvedbe, torej ca. 82.768.000 SIT, s čimer izpolni vse obveznosti do MDDSZ iz Sporazuma.

- SIB cedira/odstopi NLB vse svoje terjatve do kreditojemalcev iz DEG programa v skupni višini 3.097.401.000 SIT, od česar predstavljajo terjatve za neplačane glavnice 1.806.383.000 SIT in terjatve za neplačane redne obresti in zamudne obresti 1.291.018.000 SIT.

- NLB sklene s kreditojemalci dodatke k obstoječim kreditnim pogodbam oziroma nove kreditne pogodbe na način, da znaša nova pogodbena vrednost vseh reprogramiranih odstopljenih kreditov 1.806.383.000 SIT. NLB odobri nova posojila z odplačilno dobo od 15 do 20 let (odvisno od kreditne sposobnosti kreditojemalca) in obrestno mero EURIBOR + ca. 0,6 %.

- SIB izvede predčasno odplačilo obveznosti do DEG in MDDSZ v roku 15 dni po tem, ko dobi od DEG in MDDSZ zahtevo po predčasnem plačilu njihovih terjatev iz naslova obstoječega Sporazuma.

- NLB sklene s kreditojemalci dodatke h kreditnim pogodbam oziroma nove kreditne pogodbe pod že opisanimi pogoji do 31.3.2006, v vmesnem obdobju t.j. do 31.3.2006 pa se izvajanje sodnih postopkov, ki so v teku, zadrži.

Zaključek

Predlagana predčasna prekinitev izvajanja Sporazuma je za Vlado RS najprimernejša, ker:

- upošteva načelo minimiziranja negativnega neto finančnega izida za državo;
- predpostavlja finančno udeležbo obeh pogodbenih partneric Sporazuma in NLB;
- omogoča odpis dela terjatev nad zneskom neodplačanih glavnic kreditojemalcem v težavah, ne da bi bili s tem kreditojemalci v težavah postavljeni v priviligiran položaj v primerjavi z vsemi kreditojemalci, ki so in še vedno redno poravnavajo svoje obveznosti iz naslova Sporazuma;
- je enostavna, izvedljiva v kratkem času in pravno korektna.

	Vlada RS	Vlada ZRN		NLB
terjatev po Sporazumu	1.266.893	2.563.090	dan kredit SIB	2.083.058
predčasno izplačilo	82.768	2.000.290	glavnica terjatev	1.806.383
UDELEŽBA	1.184.125	562.800	UDELEŽBA	276.675
			+
			rezervacije (takoj) in
			odpisi (15-20 let)