EVIDENČNI PODATKI
Številka: 51002-29/2009/5
Ljubljana, 09.07.2009
DRŽAVNI ZBOR
Odbor za zunanjo politiko
LJUBLJANA
Vlada Republike Slovenije je na 35. redni seji dne 09.07.2009 sprejela:
- Pobudo za sklenitev Protokola o spremembah Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje z dne 22. junija 1998,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bosta kot njena predstavnika pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovala:
- dr. Franc Križanič, minister za finance,
- mag. Helena Kamnar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.
mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
Številka: 51002-29/2009/5
Ljubljana, 09.07.2009
POBUDA ZA SKLENITEV PROTOKOLA O SPREMEMBAH KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE Z DNE 22. JUNIJA 1998
Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS št. 113/03 – UPB1, 20/60 ZNOMCMO in 76/08) dajemo pobudo za sklenitev Protokola o spremembah Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje z dne 22. junija 1998 (Uradni list RS-MP št. 5/99).
1. RAZLOGI, ZARADI KATERIH PREDLAGAMO DOPOLNITEV VELJAVNE KONVENCIJE:
Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja se uporablja od 1.1.2003. V konvencijo je vključen tudi člen, ki se nanaša na izmenjavo davčnih informacij med državama. Belgija predlaga, da se k veljavni konvenciji sklene protokol, ki bo vseboval nov člen, ki se nanaša na izmenjavo informacij za davčne namene.
Slovenija pri pogajanjih za sklenitev konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja uporablja osnutek konvencije, ki – z določenimi pridržki – temelji na Vzorčni OECD konvenciji iz leta 2008.
Vzorčna konvencija OECD se ažurira vsaki dve leti; nazadnje je bila spremenjena leta 2008. V spremembo Vzorčne konvencije OECD iz leta 2005 je bil vključen nov člen, ki se nanaša na izmenjavo davčnih informacij med pristojnima organoma držav, ki sta sklenili konvencijo. Enako besedilo člena je vključeno tudi v Vzorčno konvencijo OECD iz leta 2008, navedeni člen pa se od člena, ki je bil vključen v Vzorčno konvencijo OECD iz leta 2003, razlikuje v naslednjih točkah:
- Pristojna organa si izmenjujeta take informacije, ki so predvidoma potrebne za izvajanje njune domače zakonodaje in določb konvencije,
- država je dolžna priskrbeti davčno informacijo tudi, če sama nima davčnega interesa po pridobitvi take informacije oz. informacije ne potrebuje v lastnih davčnih zadevah,
- država ne more zavrniti prošnje po pridobitvi informacije samo zato, ker gre za informacije, ki se nanašajo na banke oziroma druge finančne institucije.
Zaradi sprememb Vzorčne OECD konvencije ter slovenskega osnutka konvencije menimo, da je primerno, da se člen o izmenjavi informacij za davčne namene, ki je vključen v konvencijo z Belgijo spremeni na način, da bo omogočal kar najširšo izmenjavo davčnih informacij.
2. BISTVENI ELEMENTI DOPOLNITEV:
Člen, ki ga predlaga Belgija, je vsebinsko enak 26. členu Vzorčne konvencije OECD iz leta 2005 oz. leta 2008, v nekaterih točkah pa od Vzorčne OECD konvencije odstopa:
- Davčne informacije se lahko uporabijo tudi v druge, ne le v davčne namene, če tako uporabo dovoljuje zakonodaja obeh držav pogodbenic in če pristojni organ države, ki informacije daje, s tem soglaša. Uporaba davčnih informacij v druge, nedavčne namene je predvidena v komentarju Vzorčne OECD konvencije.
- informacije se izmenjujejo samo v zvezi z davki, ki so odmerjeni na nivoju države, ne pa tudi na nivoju političnih enot ali lokalnih oblasti.
- Izmenjujejo se tudi informacije, ki se nanašajo na skrbniške sklade in fundacije.
- Belgija v skladu s svojo domačo zakonodajo ne more pridobivati informacij, ki jih imajo banke. Besedilu člena je zato dodano pojasnilo, da imajo davčni organi države, ki je zaprošena, da priskrbi določene podatke, pravico, da te podatke pridobijo od bank ne glede na določbe v domači zakonodaji te države.
3. PREDLOGI STALIŠČ ZA POGAJANJA:
Slovenija bo pri pogajanjih za sklenitev protokola, s katerim se bo spreminjal člen, ki se nanaša na izmenjavo davčnih informacij med državama, izhajala iz člena, ki je vključen v Vzorčno konvencijo OECD iz leta 2008 oz. leta 2005. Prav tako bo pristala na ostale točke belgijskega predloga, razen predloga iz prve alineje 2. točke te pobude, ki se nanaša na uporabo davčnih informacij v druge namene.
4. RATIFIKACIJA MEDNARODNE POGODBE IN VPLIV NA DOMAČO ZAKONODAJO:
Slovenija bo člen, ki se nanaša na izmenjavo davčnih informacij spremenila na način, da se k veljavni konvenciji sklene protokol, v katerega bo vključen nov člen o izmenjavi informacij za davčne namene. Protokol bo imel naravo mednarodne pogodbe v skladu z 69. členom Zakona o zunanjih zadevah in ga bo v skladu s 75. členom navedenega zakona ratificiral Državni zbor.
Ratifikacija protokola ne bo zahtevala sprememb domače zakonodaje.
5. OCENA FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE MEDNARODNE POGODBE:
Za izvajanje dopolnjene konvencije ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev.
6. IZJAVA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE:
Sklenitev mednarodne pogodbe ni v nasprotju s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije.
BESEDILO ČLENA, KI SE NANAŠA NA IZMENJAVO DAVČNIH INFORMACIJ MED DRŽAVAMA, KI SKLEPATA KONVENCIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA DOHODKA IN PREMOŽENJA ( Belgijski predlog – neuradni prevod)
IZMENJAVA INFORMACIJ
1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata informacije, ki so predvidoma pomembne za izvajanje določb te konvencije oziroma za urejanje ali uveljavljanje domače zakonodaje držav pogodbenic glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic, če obdavčevanje na njeni podlagi ni v nasprotju s konvencijo. 1. in 2. člen ne omejujeta izmenjave informacij.
2. Vsaka informacija, ki jo po prvem odstavku prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov iz prvega odstavka, ali pri nadzoru omenjenega. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo v sodnih postopkih ali sodnih odločbah. Ne glede na to se informacije, ki jih pridobi država pogodbenica, lahko uporabljajo za druge namene, kadar se v take druge namene lahko uporabljajo po zakonih obeh držav in če pristojni organ države, ki podatke daje, tako uporabo dovoli.
3. V nobenem primeru se določbe prvega in drugega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo državi pogodbenici obveznost:
a) izvajati upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice,
b) dati informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonih ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice,
c) dati informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.
4. Če država pogodbenica zahteva informacije v skladu s tem členom, druga država pogodbenica sprejme ukrepe za pridobitev zahtevanih informacij, tudi če sama takih informacij ne bi potrebovala za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz tretjega odstavka tega člena, toda v nobenem primeru se take omejitve ne razlagajo tako, da država pogodbenica lahko odkloni dati informacije samo zato, ker sama zanje nima interesa.
5. V nobenem primeru se določbe tretjega odstavka tega člena ne razlagajo tako, da država pogodbenica lahko odkloni dati informacije samo zato, ker jih hrani banka, druga finančna ustanova, skrbniški sklad, fundacija, imenovana oseba ali oseba, ki deluje kot agent ali fiduciar, ali zato, ker se nanašajo na lastniški delež v osebi. Da lahko davčni organ zaprošene države pogodbenice pridobi take informacije, se mu podelijo pooblastila, ki mu omogočajo, da lahko zaprosi za razkritje informacij in opravlja preiskave in zaslišanja, ne glede na drugačne določbe v svoji domači zakonodaji.
