Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 51002-50/2009/4
Ljubljana, 15.10.2009


DRŽAVNI ZBOR
Odbor za zunanjo politiko

LJUBLJANA


Vlada Republike Slovenije je na 49. redni seji dne 15.10.2009 sprejela:

- Predlog za odobritev vzorčnega modela Sporazuma OECD o izmenjavi informacij v davčnih zadevah in seznam držav ter drugih ozemelj, ki jim bo Republika Slovenija predlagala sklenitev dvostranskih sporazumov,

ki vam ga pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Franc Križanič, minister za finance,
- mag. Helena Kamnar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.





mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR


PRILOGA: 1





Številka: 51002-50/2009/4
Ljubljana, 15.10.2009

Predlog za odobritev vzorčnega modela Sporazuma OECD o izmenjavi informacij v davčnih zadevah in seznam držav ter drugih ozemelj, ki jim bo Republika Slovenija predlagala sklenitev dvostranskih sporazumov


Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS št. 113/2003 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO in 76/08) in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo in 109/08) dajemo predlog za odobritev vzorčnega modela Sporazuma OECD o izmenjavi informacij v davčnih zadevah in seznam držav ter drugih ozemelj, ki jim bo Republika Slovenija predlagala sklenitev dvostranskih sporazumov.

1. RAZLOGI, ZARADI KATERIH PREDLAGAMO PREDLOG ZA ODOBRITEV VZORČNEGA MODELA SPORAZUMA OECD O IZMENJAVI INFORMACIJ V DAVČNIH ZADEVAH IN SEZNAM DRŽAV TER DRUGIH OZEMELJ, KI JIM BO REPUBLIKA SLOVENIJA PREDLAGALA SKLENITEV DVOSTRANSKIH SPORAZUMOV:

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah (v nadaljevanju: sporazum) sprejela leta 2002. Ključni dejavnik, ki opredeljuje določeno jurisdikcijo kot takšno, ki izvaja škodljive davčne prakse, je nepripravljenost izmenjave davčnih informacij. V luči globalne finančne krize in davčnih afer, v katere so bile vpletene posamezne države, delo OECD na področju transparentne izmenjave informacij pospešeno poteka od začetke letošnjega leta.

Določbe o izmenjavi informacij za davčne namene so vključene tudi v konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, vendar sporazum izmenjavo davčnih informacij opredeljuje bolj podrobno.

Model sporazuma bo predstavljal podlago za sklepanje tovrstnih sporazumov s tistimi državami, za katere Slovenija meni, da je izmenjavo informacij za davčne namene potrebno natančneje urediti ter tudi s tistimi državami in ozemlji, s katerimi konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja ni sklenjena.

2. BISTVENI ELEMENTI SPORAZUMA:

Sporazum je namenjen pospeševanju mednarodnega sodelovanja na davčnem področju s pomočjo izmenjave informacij. Določa, da države izmenjujejo informacije, ki so predvidoma potrebne za izvajanje domače zakonodaje držav podpisnic sporazuma, odmero, izterjavo in pobiranje davkov, ki so predmet sporazuma ter davčne preglede. Sporazum OECD ni obvezujoči pravni akt, ampak predstavlja vzorec, ki ga države lahko uporabljajo pri sklenitvi dvostranskih sporazumov, ki urejajo izmenjavo davčnih informacij. Predstavlja mednarodni standard, ki določa, kako države učinkovito izmenjujejo davčne informacije. Nastal je v procesu dela OECD, ki se nanaša na področje preprečevanja škodljivih davčnih praks.

Bistveni elementi sporazuma so:

- izmenjava informacij na zahtevo,
- davčni pregledi v tujini,
- možnost zavrnitve zahteve za pridobitev informacij,
- zaupnost posredovanih davčnih informacij,
- kritje stroškov postopka izmenjave informacij,
- postopek skupnega dogovora v zvezi z izvajanjem sporazuma.

3. PREDLOGI STALIŠČ ZA POGAJANJA:

Slovenija bo pri pogajanjih za sklenitev bilateralnih sporazumov o izmenjavi informacij izhajala iz vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi informacij v davčnih zadevah, prilagojenega našim notranjepravnim potrebam.

Vlada trenutno načrtuje pogajanja za sklenitev sporazuma z naslednjimi državami in ozemlji:

Otok Man, Guernsey, Jersey, Bermuda, Nizozemski Antili, Lihtenštajn, Gibraltar, Monaco, Barbados, Britanski deviški otoki, Mauritius, Sejšeli, Deviški otoki Združenih držav Amerike, Luksemburg, Švica, Avstrija, Andora, Bahrain, Kajmanski otoki, San Marino.

4. PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE:

Predlagamo, da pogajalsko delegacijo za sklepanje dvostranskih sporazumov sestavljajo:

Marija Ferlež, sekretarka, vodja delegacije
mag. Edina Ključanin, podsekretarka, članica
Mojca Zemljič, podsekretarka, članica

Navedene osebe so že članice pogajalske delegacije, ki se pogaja za sklenitev sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. 5. RATIFIKACIJA MEDNARODNE POGODBE IN VPLIV NA DOMAČO ZAKONODAJO:

Vzorčni model sporazuma ni obvezujoči pravni akt, ampak predstavlja vzorec, ki ga bo Slovenija uporabljala pri sklenitvi tovrstnih sporazumov. Sporazume, ki bodo sklenjeni na njegovi podlagi, bo v skladu s 75. členom Zakona o zunanjih zadevah ratificiral Državni zbor.

6. OCENA FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE MEDNARODNE POGODBE:

Za izvajanje sporazuma ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev.

7. IZJAVA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE:

Vzorčni model ni v nasprotju s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije.


Priloga

VZORČNI SPORAZUM OECD O IZMENJAVI PODATKOV V DAVČNIH ZADEVAH (2002)



Vlada ______________ in Vlada _________________ sta se v želji po lažji izmenjavi podatkov o davkih dogovorili:



1. člen

PREDMET IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

Pristojni organi pogodbenic zagotavljajo pomoč z izmenjavo podatkov, ki so predvidoma pomembni za upravljanje in izvajanje nacionalnih zakonov pogodbenic glede davkov, zajetih v tem sporazumu. Med tovrstne podatke spadajo podatki, predvidoma pomembni za določitev, odmero in pobiranje teh davkov, izterjavo in uveljavitev davčnih zahtevkov oziroma preiskavo ali pregon v davčnih zadevah. Izmenjava podatkov bo potekala skladno z določbami tega sporazuma, podatki pa bodo obravnavani kot zaupni na način, določen z 8. členom. Pravice in zaščitni ukrepi, ki jih osebam zagotavljajo zakoni ali upravna praksa države, od katere se podatki zahtevajo, veljajo v takšnem obsegu, da ne preprečujejo uspešne izmenjave podatkov ali pri tem ne povzročajo nepotrebnega zavlačevanja.
2. člen

PRISTOJNOST

Zaprošeni pogodbenici ni treba dati podatkov, ki jih ne hranijo njeni organi oziroma niso v lasti ali pod nadzorom oseb v njeni ozemeljski pristojnosti.
3. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM

1.Davki, za katere se uporablja ta sporazum, so:

a) v državi A, _____________________
b) v državi B, ______________________


2.Sporazum se uporablja tudi za enake davke, ki se po datumu podpisa sporazuma uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Uporablja se tudi za vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa sporazuma uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih, če se s tem strinjajo pristojni organi pogodbenic. Poleg tega se davki, za katere se uporablja ta sporazum, lahko razširijo ali spremenijo z vzajemnim dogovorom pogodbenic v obliki izmenjave pisem. Pristojni organi pogodbenic se medsebojno obveščajo o vseh vsebinskih spremembah zakonodaje in s tem povezanih ukrepov o zbiranju podatkov, za katere velja ta sporazum.
4. člen

OPREDELITEV IZRAZOV

1.V tem sporazumu, razen kadar je opredeljeno drugače, velja:

a) izraz »pogodbenica« pomeni državo A ali državo B, odvisno od sobesedila;

b) izraz “pristojni organ” pomeni:

i) za državo A _______________;

ii) za državo B _______________;

c) izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

d) izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

e) izraz »javna delniška družba« pomeni vsako družbo, katere glavni delniški razred kotira na priznani borzi, pod pogojem, da so njene delnice predmet neposredne javne prodaje ali nakupa. Predmet »javne« prodaje ali nakupa pa so, če nakup ali prodaja delnic nista implicitno ali eksplicitno na voljo le omejeni skupini vlagateljev;

f) izraz »glavni delniški razred« pomeni razred ali razrede delnic, ki predstavljajo večino glasovalne pravice in vrednosti družbe;

g) izraz »priznana borza« pomeni vsako borzo, o kateri so se dogovorili pristojni organi pogodbenic;

h) izraz »kolektivni naložbeni sklad ali podjem« pomeni vsak način skupnega vlaganja, ne glede na pravno obliko. Izraz »javni kolektivni naložbeni sklad ali podjem« pomeni vsak skupinski naložbeni sklad ali podjem, pod pogojem, da so enote, delnice ali drugi deleži v skladu ali podjemu neposredno na voljo za javni nakup, prodajo ali izplačilo. Enote, delnice ali drugi deleži v skladu ali podjemu so predmet »javne« prodaje, nakupa ali izplačila, če nakup, prodaja ali izplačilo niso implicitno ali eksplicitno na voljo le omejeni skupini vlagateljev;

i) izraz »davek« pomeni vsak davek, na katerega se nanaša sporazum;

j) izraz »pogodbenica prosilka« pomeni pogodbenico, ki zahteva podatke;

k) izraz »zaprošena pogodbenica« pomeni pogodbenico, od katere se podatki zahtevajo;

l) izraz »ukrepi za pridobivanje podatkov« pomeni zakone in upravne ali sodne postopke, ki državi pogodbenici omogočajo pridobivanje in predložitev zahtevanih podatkov;

m) izraz »podatek« pomeni vsako dejstvo, izjavo ali zapis v vseh oblikah;

n) izraz »kazenskopravne davčne zadeve« pomeni davčne zadeve, v katerih se namerno pojavlja vedenje, za katero velja pregon po kazenski zakonodaji pogodbenice prosilke;

o) izraz »kazenska zakonodaja« pomeni vse kazenske zakone, ki se kot taki obravnavajo po nacionalni zakonodaji, ne glede na to, ali so navedeni v davčni zakonodaji, kazenskem kodeksu ali drugih statutih.




2.Kadar koli pogodbenica uporabi sporazum, ima kateri koli izraz, ki v njem ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po njenem pravu za davke, za katere se sporazum uporablja, pri čemer kateri koli pomen po njeni veljavni davčni zakonodaji prevlada nad pomenom izraza po drugi njeni zakonodaji.


5. člen

IZMENJAVA INFORMACIJ NA ZAHTEVO

1.Pristojni organ zaprošene pogodbenice na zahtevo priskrbi podatke za namene iz 1. člena. Takšni podatki se izmenjajo ne glede na to, ali je vedenje, ki je predmet preiskave, kaznivo dejanje po zakonih te pogodbenice ali ne, če je do takšnega vedenja prišlo v tej pogodbenici.

2.Če podatki v lasti pristojnega organa zaprošene pogodbenice ne zadoščajo in ne omogočajo izpolnitve zahteve po njih, ta pogodbenica uporabi vse ustrezne ukrepe, da jih pridobi in zagotovi pogodbenici prosilki, ne glede na to, da jih zaprošena pogodbenica morda ne potrebuje za lastne davčne namene.

3.Pristojni organ zaprošene pogodbenice na posebno zahtevo pristojnega organa pogodbenice prosilke priskrbi podatke v skladu s tem členom v obsegu, ki ga omogočajo domači zakoni, v obliki izjav prič in overjenih kopij izvirnih zapisov.

4.Vsaka od pogodbenic zagotovi, da imajo njeni pristojni organi za namene, določene s 1. členom sporazuma, pristojnost, da na zahtevo pridobijo in predložijo:

a) podatke, ki jih hranijo banke, druge finančne ustanove in vse osebe s statusom agencije ali upravitelja, vključno s kandidati in skrbniki;

b) podatke, ki se nanašajo na lastništvo družb, partnerstva, sklade, fundacije, »Anstalten« in druge osebe, vključno s podatki o lastništvu za vse te osebe v lastniški verigi na podlagi 2. člena; pri skladih podatke o ustanoviteljih, upraviteljih in upravičencih; pri fundacijah pa podatke o ustanoviteljih, članih sveta fundacije in upravičencih. Poleg tega pogodbenicama s tem sporazumom ni treba pridobiti ali predložiti podatkov o lastništvu, ki se nanašajo na javne delniške družbe ali javne kolektivne naložbene sklade ali podjeme, razen če te podatke lahko pridobita brez povzročanja nesorazmernih težav.


5.Kadar pristojni organ pogodbenice prosilke zaprosi za podatke v okviru sporazuma, priskrbi pristojnemu organu zaprošene pogodbenice te podatke, s katerimi dokaže njihov predvideni pomen glede na zahtevo:

a) identiteto osebe, ki je predmet zaslišanja ali preiskave;

b) izjavo o zahtevanih podatkih, vključno z njihovo naravo in obliko, v kateri želi pogodbenica prosilka prejeti podatke od zaprošene pogodbenice;

c) davčni namen, za katerega se zahtevajo podatki;

d) razloge za prepričanje, da zahtevane podatke hrani zaprošena pogodbenica oziroma so ti v lasti ali pod nadzorom osebe v njeni pristojnosti;

e) ime in naslov vseh oseb, za katere verjame, da bi lahko imele v lasti zahtevane podatke, če jih pozna;

f) izjavo, da je zahteva skladna z zakonodajo in upravnimi postopki pogodbenice prosilke, da lahko pristojni organ le-te, če so zahtevani podatki v njeni pristojnosti, pridobi podatke po njenih zakonih ali v rednem administrativnem postopku in da je izjava skladna s tem sporazumom;

g) izjavo, da je pogodbenica prosilka na svojem ozemlju izkoristila vse načine za pridobitev podatkov, razen tistih, ki bi povzročili nesorazmerne težave.


6.Pristojni organ zaprošene pogodbenice pošlje pogodbenici prosilki zahtevane podatke takoj, ko je mogoče. Za zagotovitev takojšnjega odgovora ta organ:

a) pisno potrdi prejem zahteve pristojnemu organu pogodbenice prosilke in ga obvesti o morebitnih pomanjkljivostih zahteve v 60 dneh od prejema zahteve.

b) Če pristojni organ zaprošene pogodbenice ni mogel pridobiti in predložiti podatkov v 90 dneh po prejemu zahteve, tudi zato ne, ker je pri predložitvi podatkov naletel na ovire ali pa je to predložitev odklonil, o tem nemudoma obvesti pogodbenico prosilko in razloži vzrok te nezmožnosti, vrsto ovir ali razloge za zavrnitev.


6. člen

Davčni pregledi v tujini

1.Pogodbenica lahko dovoli vstop na svoje ozemlje predstavnikom pristojnega organa druge pogodbenice, da opravijo pogovore s posamezniki in preučujejo zapise, s pisnim privoljenjem zadevnih oseb. Pristojni organ druge pogodbenice obvesti pristojni organ prvoomenjene pogodbenice o času in kraju srečanja s temi posamezniki.

2.Na zahtevo pristojnega organa države prosilke lahko pristojni organ zaprošene pogodbenice njegovim predstavnikom dovoli navzočnost pri ustreznem delu davčnega pregleda v njej.

3.Kadar se zahtevi iz drugega odstavka ugodi, pristojni organ pogodbenice, ki vodi pregled, čim prej uradno obvesti pristojni organ druge pogodbenice o času in kraju pregleda, organu ali uradniku, določenem za opravljanje tega pregleda, ter o postopkih in pogojih, ki jih prvoomenjena pogodbenica zahteva, da opravi pregled. Pogodbenica, ki izvaja davčni pregled, sprejme vse odločitve v zvezi z njim.
7. člen

Možnost zavrnitve zahteve

1.Od zaprošene pogodbenice se ne zahteva pridobitev ali predložitev podatkov, ki jih pogodbenica prosilka ne more pridobiti po lastnih zakonih za upravljanje ali izvajanje lastnih davčnih zakonov. Kadar zahteva ni skladna s tem sporazumom, lahko pristojni organ zaprošene pogodbenice pomoč odkloni.

2.Pogodbenici zaradi določb tega sporazuma ni treba predložiti podatkov, s katerimi bi razkrila trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek. Ne glede na to pa se podatki, omenjeni v četrtem odstavku 5. člena, ne obravnavajo kot tovrstna skrivnost ali trgovinski postopek zgolj zato, ker ustrezajo merilom iz navedenega odstavka.

3.Pogodbenici zaradi določb tega sporazuma ni treba pridobiti ali predložiti podatkov, ki razkrivajo zaupno komuniciranje med stranko in odvetnikom, zagovornikom ali drugim priznanim pravnim zastopnikom, kadar takšna komunikacija nastane zaradi:

a) iskanja ali predložitve pravnih nasvetov ali

b) uporabe v obstoječih ali nameravanih pravnih postopkih.


4.Zaprošena pogodbenica lahko zahtevo po podatkih odkloni, kadar bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z javno politiko (ordre public).

5.Zahteva po podatkih se ne sme odkloniti zaradi oporekanja davčnemu zahtevku, ki je njen razlog.

6.Zaprošena pogodbenica lahko odkloni zahtevo po podatkih, kadar jih pogodbenica prosilka zahteva za upravljanje ali izvajanje določb svoje davčne zakonodaje oziroma pri vsaki s tem povezani zahtevi, ki zapostavlja državljana zaprošene pogodbenice v primerjavi z državljanom pogodbenice prosilke v enakih okoliščinah.


8. člen

ZAUPNOST

Vsak podatek, ki ga v okviru tega sporazuma prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajen in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi) v njeni pristojnosti, udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o davkih, ki jih zajema ta sporazum. Te osebe ali organi uporabljajo podatke samo v te namene. Podatke lahko razkrijejo v sodnih postopkih ali sodnih odločbah. Brez izrecnega pisnega soglasja pristojnega organa zaprošene pogodbenice se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu.
9. člen

STROŠKI

Pogodbenici se dogovorita o stroških, ki nastanejo pri zagotavljanju pomoči.
10. člen

IZVEDBENA ZAKONODAJA

Pogodbenici sprejmeta vso potrebno zakonodajo za upoštevanje in izvajanje določb tega sporazuma.

11. člen

POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA

1.Kadar med pogodbenicama nastanejo težave ali dvomi glede izvajanja ali razlage sporazuma, si pristojna organa prizadevata rešiti zadevo z medsebojnim dogovorom.

2.Poleg dogovora iz prvega odstavka se lahko pristojna organa pogodbenic vzajemno dogovorita o postopkih, ki se uporabljajo v skladu s 5. in 6. členom.

3.Pristojna organa pogodbenic se lahko dogovarjata neposredno, da bi dosegla dogovor v smislu tega člena.

4.Pogodbenici se lahko dogovorita tudi o drugih oblikah reševanja sporov.
12. člen

ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Državi pogodbenici se po diplomatski poti pisno obvestita o končanih postopkih, ki se po njuni zakonodaji zahtevajo za začetek veljavnosti tega sporazuma. Sporazum začne veljati prvega dne meseca, ki sledi mesecu, ko je bilo prejeto zadnje uradno obvestilo.

2.Določbe tega sporazuma se začnejo uporabljati:

– pri kazenskih davčnih zadevah za davčna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2004 ali po tem datumu oziroma če davčnega obdobja ni, za vse odmere davkov, ki so nastale 1. januarja 2004 ali po tem datumu;

– pri vseh drugih davčnih zadevah, opisanih v 1. členu, za vsa davčna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2006 ali po tem datumu oziroma če davčnega obdobja ni, za vse odmere davkov, ki so nastale 1. januarja 2006 ali po tem datumu.


13. člen

ODPOVED

1.Vsaka od pogodbenic se lahko sporazumu odpove z vročitvijo obvestila o odpovedi bodisi po diplomatskih poteh bodisi s pismom pristojnemu organu druge države pogodbenice.

2.Odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po poteku šestmesečnega obdobja, ki je minilo od datuma prejema obvestila o odpovedi druge pogodbenice.

3.Za pogodbenico, ki se sporazumu odpove, še naprej veljajo določbe iz 8. člena za vse podatke, pridobljene na podlagi sporazuma.




V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.



Zadnja sprememba: 10/20/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov