Ljubljana, 15.01.2008

POBUDA ZA SKLENITEV PROTOKOLA O INTEGRALNEM UPRAVLJANJU Z OBALNIMI OBMOČJI SREDOZEMLJA

- mag. Mitja Bricelj, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, predsednik slovenske delegacije;
- Robert Kojc, višji svetovalec, Ministrstvo za okolje in prostor, član;

Almeria (Španija), 15. -18. januarja 2008

______________________________________________________________

Pogodbenice so na svojem 15. zasedanje,

ker so se spomnile obveznosti, ki so določene v členu 4, odstavkih 3(e) in 5 Barcelonske konvencije za zaščito morskega okolja in obalnega območja v Sredozemlju, ki je bila sprejeta leta 1976 v Barceloni, kot je bila spremenjena junija 1995,

ker so želele uveljaviti priporočila zasedanj pogodbenic, ki so potekala v Tunizu leta 1997, Monacu leta 2001 in Catanii leta 2003, Sredozemske strategije za trajnosti razvoj, ki je bila sprejeta leta 2005 v Portorožu, in zlasti priporočila o oblikovanju osnutka Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju,

ker so upoštevale, da so obalna območja Sredozemskega morja skupna naravna in kulturna dediščina sredozemskih narodov in da bi jih bilo treba ohraniti in uporabljati na razumen način v koristi sedanjih in prihodnjih generacij,

ker so s hvaležnostjo opozorile na delo, ki ga je opravila Delovna skupina pravnih in tehničnih strokovnjakov, ki so jo pogodbenice imenovale za oblikovanje osnutka Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju,

sklenile, da odobrijo osnutek Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, kot ga vsebuje Priloga k temu sklepu,

priporočile konferenci pooblaščenih predstavnikov, naj sprejme Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, kot ga vsebuje Priloga k temu sklepu sprejme.

ker so pogodbenice Konvencije o varovanju morskega okolja in obalnega območja v Sredozemlju, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni, spremenjena pa 10. junija 1995,

ker želijo izpolniti obveznosti, ki jih določa člen 4, odstavka 3(e) in 5 navedene konvencije,

ker so upoštevale, da so obalna območja Sredozemskega morja skupna naravna in kulturna dediščina sredozemskih narodov in da bi jih bilo treba ohraniti in uporabljati na razumen način v koristi sedanjih in prihodnjih generacij,

ker so zaskrbljene zaradi večjega človekovega pritiska na obalna območja Sredozemskega morja, ki ogroža njihovo krhko naravo in ker želijo proces propadanja obalnih območij zaustaviti in obrniti ter bistveno zmanjšati izgubo biološke raznolikosti obalnih ekosistemov,

ker so zaskrbljene zaradi nevarnosti, ki obalnim območjem grozijo zaradi klimatskih sprememb, do katerih bo verjetno prišlo, med drugim dviga morske gladine, in ker se zavedajo, da je treba sprejeti trajnostne ukrepe, da bi zmanjšali škodljive vplive naravnih pojavov,

ker so prepričane, da je za načrtovanje in upravljanje obalnih območij kot nenadomestljivega ekološkega, ekonomskega in socialnega vira z namenom, da bi zagotovili njihovo ohranitev in trajnosten razvoj, potreben poseben integriran pristop na ravni Sredozemskega bazena kot celote in njegovih obalnih območij, ob upoštevanju njihove raznolikosti in še zlasti posebnih potreb otokov v zvezi z njihovimi geomorfološkimi značilnostmi;¹

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o morskem pravu, ki je bila sprejeta 10. decembra 1982 v Montego Bayu, Konvencije o mokriščih mednarodnega pomena, zlasti habitatu vodnih ptic, ki je bila sprejeta 2. februarja 1971 v Ramsarju, in Konvencije o biološki raznolikosti, ki je bila sprejeta 5. junija 1992 v Riu de Janeiru, katerih pogodbenic so mnoge obalne sredozemske države in Evropska unija;

ker si zlasti prizadevajo, da bi sodelovale pri razvoju ustreznih in integriranih načrtov za upravljanje obalnih območij v skladu s členom 4, odstavkom 1(e) Okvirne konvencije Združenih narodov o klimatskih spremembah, ki je bila sprejeta 9. maja 1992 v New Yorku;

ker črpajo iz obstoječih izkušenj pri upravljanju obalnih območij in pri delu raznih organizacij vključno z evropskimi inštitucijami;

_________________
¹ Pridržek Turčije glede fraze “posebnih potreb otokov v zvezi z njihoviimi geomorfološkimi značilnostmi”




UNEP(DEC)/MED IG.17/9 Stran 4

na podlagi priporočil in dela Sredozemske komisije za trajnosti razvoj in priporočil zasedanj pogodbenic, ki so potekala leta 1997 v Tuniziji, leta 2001 v Maroku, leta 2003 v Catanii in leta 2005 v Portorožu, ter Sredozemske strategije za trajnosti razvoj, ki je bila sprejeta leta 2005 v Portorožu;

ker so odločene, da bodo na ravni Sredozemlja okrepile prizadevanja obalnih držav za zagotovitev integriranega upravljanja obalnih območij;

ker so odločene, da bodo z usklajenim delovanjem za pospeševanje, sodelovanjem in partnerstvom z različnimi zainteresiranimi akterji spodbujale nacionalne, regionalne in lokalne pobude, da bi podpirale učinkovito upravo za namen integriranega upravljanja obalnih območij;

ker želijo zagotoviti, da se bo glede upravljanja obalnih območij dosegla skladnost pri izvajanju Konvencije in njenih Protokolov;

dogovorile, kot sledi:

(a) “pogodbenice” pogodbenice tega protokola.

(b) “Države pogodbenice” pomeni države, ki so pogodbenice tega protokola.

(c) “Konvencija” pomeni Konvencijo za zaščito morskega okolja in obalnih območij Sredozemskega morja, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni, kot je bila spremenjena 10. junija 1995.

(d) “Organizacija” pomeni organ, ki je naveden v členu 17 Konvencije.

(e) “Center” pomeni Center za regionalno dejavnost programa prednostnih ukrepov.

(f) “Obalno območje” pomeni geomorfološko območje na kateri koli strani morske obale, na katerem prihaja do interakcije med morskimi in kopenskimi deli v obliki kompleksnih ekoloških sistemov in sistemov virov, ki jih sestavljajo biotični in abiotični sestavni deli, ki soobstajajo in vzajemno delujejo s človeškimi skupnostmi in ustreznimi socialno-ekonomskimi dejavnostmi.

(g) “Integrirano upravljanje obalnih območij” pomeni dinamičen proces za trajnostno upravljanje in uporabo obalnih območij ob hkratnem upoštevanju krhkosti obalnih ekosistemov in pokrajine, raznolikosti dejavnosti in načinov uporabe, njihovega vzajemnega delovanja, pomorske usmeritve nekaterih dejavnosti in načinov uporabe in njihovega vpliva na morske in kopenske dele.

(a) mejo obalnega območja proti morju, ki je zunanja meja teritorialnih vod držav pogodbenic, in

(b) kopensko mejo obalnega območja, ki je meja pristojnih obalnih enot, kot jih določijo države pogodbenice.

2. Če država pogodbenica v mejah svoje suverenosti določi meje, ki so drugačne od meja, ki so predvidene v odstavku 1 tega člena, depozitarju ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu k temu protokolu ali kadar koli kasneje posreduje izjavo, če:

(a) je meja proti morju manj od zunanje meje teritorialnega morja;

(b) če je meja proti kopnemu drugačna, bodisi manj ali več od meja ozemlja obalnih enot, kot so določene zgoraj, da bi med drugim uporabila pristop ekosistema in ekonomske in socialne kriterije ter upoštevala posebne potrebe otokov v zvezi z geomorfološkimi značilnostmi² in negativne učinke klimatskih sprememb.

2. Nobeno dejanje ali dejavnost, storjena na podlagi tega protokola, ne bo predstavljala razloga za kakršen koli zahtevek, spodbijanje ali prerekanje kakršnega koli zahtevka v zvezi z nacionalno suverenostjo ali sodno pristojnostjo.

3. Določbe tega protokola ne vplivajo na strožje določbe o spoštovanju zaščite in upravljanja obalnih območij, ki jih vsebujejo drugi obstoječi nacionalni instrumenti ali programi.

4. Nobena določba tega protokola ne vpliva na dejavnosti in sredstva v zvezi z nacionalno varnostjo in obrambo; vsaka država pogodbenica pa se strinja s tem, da se morajo take dejavnosti izvajati ali določiti, kolikor je to razumno in izvedljivo, na način, ki je skladen s tem protokolom.
.

______________________
² Pridržek Turčije glede fraze “posebne potrebe otokov v zvezi z geomorfološkimi značilnostmi”

Cilji integriranega upravljanja obalnih območij so:

(a) z razumnim načrtovanjem dejavnosti olajšati trajnosten razvoj obalnih območij z zagotavljanjem, da se okolje in pokrajina upoštevata v skladu z ekonomskim, socialnim in kulturnim razvojem;

(b) ohranjati obalna območja v dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij;

(c) zagotavljati trajnostno uporabo naravnih virov, zlasti v zvezi z uporabo vode;

(d) zagotavljati ohranjanje celovitosti obalnih ekosistemov, pokrajine in geomorfologije;

(e) preprečevati in/ali zmanjševati vplive naravnih nesreč in zlasti klimatskih sprememb, ki jih lahko povzročijo naravne ali človekove dejavnosti;

(f) doseči skladnost med javnimi in zasebnimi pobudami in med vsemi odločitvami javnih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki vplivajo na uporabo obalnih območij.

(a) Posebej je treba upoštevati biološko bogastvo ter naravno dinamiko in delovanje območja plimovanja ter komplementarnost in medsebojno odvisnost morskega in kopnega dela, ki sestavljata eno enoto.

(b) Vse elemente, ki se nanašajo na hidrološke, geomorfološke, klimatske, ekološke in kulturne sisteme je treba upoštevati na integralen način, da ne bi presegli zmogljivosti obalnega območja in da bi preprečili negativne učinke naravnih katastrof in razvoja.

(c) Uporabiti se mora pristop ekosistemov k obalnemu načrtovanju in upravljanju, da bi zagotovili trajnosten razvoj obalnih območij.

(d) Zagotoviti je treba ustrezno upravo, ki bo omogočala zadostno in pravočasno sodelovanje lokalnega prebivalstva in zainteresiranih strank iz civilne družba, ki se ukvarjajo z obalnimi območji, v procesu odločanja.

(e) Potrebno bo čezsektorsko organizirano institucionalno sodelovanje raznih upravnih služb ter regionalnih in lokalnih organov na obalnih območjih.

(f) Treba bo oblikovati strategije, načrte in programe za uporabo zemljišč, ki bodo pokrivali razvoj mest in socialno-ekonomske dejavnosti, ter drugih relevantnih sektorskih politik.

(g) Upoštevati je treba množičnost in raznolikost dejavnosti na obalnih območjih in, kjer je to potrebno, dati prednost javnim službam in dejavnostim, ki glede uporabe in lokacije potrebujejo neposredno bližino morja.

(h) Razporeditev med različne namene uporabe po celotnem obalnem območju mora biti uravnotežena; treba se je izogibati nepotrebni koncentraciji in širjenju mestnega območja.

(i) Treba je izdelati preliminarne ocene tveganj v zvezi z raznimi človekovimi dejavnostmi in infrastrukturo, da bi preprečili in zmanjšali njihove negativne vplive na obalnih območjih.

(j) Treba je preprečiti škodo za okolje na obalnih območjih, kjer pa do nje pride, pa je treba poskrbeti za ustrezno obnovo.

(a) kjer je to potrebno, preko ustreznih organov ali mehanizmov zagotoviti sodelovanje med institucijami, da bo se izognili sektorskemu pristopu in olajšali celovit pristop;

(b) organizirati ustrezno sodelovanje med različnimi organi, ki so pristojni tako za morske kot za kopenske dele obalnih območij, v različnih upravnih službah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(c) organizirati tesno sodelovanje med nacionalnimi ter regionalnimi in lokalnimi organi na področju strategij, načrtov in programov za obalna območja in v zvezi z raznimi dovoljenji za dejavnosti, ki se lahko doseže s skupnimi posvetovalnimi organi ali skupnimi postopki odločanja.

2. V ta namen pogodbenice:

(a) na obalnih območjih od najvišje vodne črte ustanovijo območje, na katerem gradnja ne bo dovoljena. Ker morajo med drugim upoštevati območja, na katera neposredno in negativno vplivajo klimatske spremembe in naravna tveganja, to območje ne sme biti široko manj kot 100 m, ob upoštevanju določb pododstavka (b) v nadaljevanju. Strožji nacionalni ukrepi, ki določajo to širino, ostanejo v uporabi.

(b) lahko pogodbenice na način, ki je skladen s cilji in načeli tega protokola, sprejmejo zgoraj navedene določbe:
1. za projekte javnega interesa;
2. na območjih, ki imajo posebne zemljepisne ali druge lokalne omejitve, zlasti v zvezi z gostoto naseljenosti ali socialnimi potrebami, kjer nacionalni pravni instrumenti zagotavljajo stanovanja, urbanizacijo ali razvoj.

(c) pogodbenice organizacijo obvestijo o svojih nacionalnih pravnih instrumentih, ki zagotavljajo sprejem navedenih določb.

3. Države pogodbenice si morajo tudi prizadevati, da bodo zagotovile, da bodo njihovi nacionalni pravni instrumenti vsebovali merila za trajnostno uporabo obalnih območij. Taka merila morajo ob upoštevanju posebnih lokalnih pogojev med drugim vključevati naslednje:

(a) določitev in razmejitev, izven zaščitenih območij, odprtih območij, na katerih so razvoj mest in druge dejavnosti omejene ali, kjer je to potrebno, prepovedane;

(b) omejitev linearnega širjenja razvoja mest in ustanavljanja nove transportne infrastrukture vzdolž obale;

(c) zagotavljanje, da so okoljska vprašanja vključena v pravila za upravljanje in uporabo javnega morskega območja;

(d) zagotavljanje prostega dostopa javnosti do morja in vzdolž obale;

(e) omejitev ali, kjer je to potrebno, prepoved gibanja in parkiranja kopenskih vozil ter gibanja in sidranja plovil na krhkih naravnih območjih na kopnem ali na morju vključno s plažami in sipinami.

(a) namenijo posebno pozornost gospodarskim dejavnostim, za katere je potrebna neposredna bližina morja;

(b) zagotovijo, da bodo razne gospodarske dejavnosti kar najbolj zmanjšale uporabo naravnih virov in upoštevale potrebe prihodnjih generacij;

(c) zagotovijo spoštovanje za integrirano upravljanje vodnih virov in ekološko sprejemljivo ravnanje z odpadki;

(d) zagotovijo, da je obalno in pomorsko gospodarstvo prilagojeno krhki naravi obalnih območij in da so morski viri zaščiteni pred onesnaževanjem;

(e) določijo kazalnike razvoja gospodarskih dejavnosti, da bi zagotovile trajnostno uporabo obalnih območij in zmanjšale pritiske, ki so večji od njihove zmogljivosti;

(f) podpirajo kodeks dobre prakse med javnimi organi, gospodarskimi dejavniki in nevladnimi organizacijami.

2. Pogodbenice so se poleg tega v zvezi z naslednjimi gospodarskimi dejavnostmi dogovorile:

(a) kmetijstvo in industrija:

da bodo zagotavljale visoko raven zaščite okolja na kraju kmetijskih in industrijskih dejavnosti in pri njihovem izvajanju, da bi ohranile obalne ekosisteme in pokrajino in preprečile onesnaževanje morja, vode, zraka in prsti;

(i) da bodo upoštevale potrebo po zaščiti ribolovnih območij v razvojnih projektih;
(ii) da bodo zagotavljale, da bodo ribolovni postopki združljivi s trajnostno uporabo naravnih morskih virov;

(c) ribogojstvo:
(i) da bodo upoštevale potrebo po zaščiti ribogojstva in gojenja školjk v razvojnih projektih;
(ii) da bodo ribogojstvo uredile z nadzorom nad uporabo obratnih sredstev in ravnanjem z odpadki;

(d) turizem, šport in rekreativne dejavnosti:
(i) da bodo zagotavljale trajnosten obmorski turizem, ki ohranja obalne ekosisteme, naravne vire, kulturno dediščino in pokrajino;
(ii) da bodo pospeševale posebne oblike obmorskega turizma vključno s kulturnim, podeželskim in ekološkim turizmom, pri tem pa spoštovale tradicije lokalnega prebivalstva;
(iii) da bodo uredile in, kjer bo to potrebno, prepovedale izvajanje raznih športnih in rekreativnih dejavnosti vključno z rekreativnim ribolovom in nabiranjem školjk;

(e) uporaba določenih posebnih naravnih virov:
(i) da bo pogoj za izkopavanje in pridobivanje mineralnih snovi vključno z uporabo morske vode v obratih za razsoljevanje in izkoriščanjem kamenja predhodna pridobitev dovoljenja;
(ii) da bodo uredile pridobivanje peska vključno s pridobivanjem na morskem dnu, in rečnih usedlin ali pa ga tam, kjer bi utegnilo škodljivo vplivati na ravnotežje obalnih ekosistemov, prepovedale;
(iii) da bodo nadzirale obalne vodonosnike in dinamična področja stika ali presečišča med sladko in slano vodo, na katere bi lahko škodljivo vplivalo črpanje podtalnice ali izpusti v naravno okolje;

(f) infrastruktura, energetske zmogljivosti, pristanišča ter pomorska dela in konstrukcije:
da bodo za tako infrastrukturo, dela in konstrukcije uveljavile dovoljenje, tako da se bodo njihove škodljive učinke na obalne ekosisteme, pokrajino in geomorfologijo z nefinančnimi ukrepi kar najbolj zmanjšali ali, kjer bo to ustrezno, kompenzirali;
(g) pomorske dejavnosti:
da bodo pomorske dejavnosti izvajale na tak način, da bodo zagotovile ohranjanje obalnih ekosistemov v skladu s pravili, standardi in postopki ustreznih mednarodnih konvencij.

1. mokrišča in rečna ustja

Poleg oblikovanja zaščitenih območij in da bi preprečile, da bi mokrišča in ustja izginila, pogodbenice:

(a) v nacionalnih strategijah, načrtih in programih za obalna območja in pri izdajanju dovoljenj upoštevajo okoljsko, ekonomsko in socialno vlogo mokrišč in rečnih ustij;

(b) sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev ali, če je to potrebno, prepoved dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na mokrišča in rečna ustja;

(c) izvedejo, kolikor bo to mogoče, obnovo degradiranih obmorskih mokrišč z namenom, da bi ponovno oživile njihovo pozitivno vlogo v obalnih okoljskih procesih.

Pogodbenice, ki se zavedajo potrebe, da bi morska območja, ki gostijo habitate in zelo pomembne vrste za ohranitev, ne glede na njihovo razvrstitev med zaščitena območja:

(a) sprejmejo ukrepe, da bi zagotovile, da bodo z zakonodajo, načrtovanjem in upravljanjem morskih in obalnih območij zagotovile zaščito in ohranjanje zlasti habitatov gostiteljev in vrst, ki so zelo pomembne za ohranitev;

(b) se zavežejo, da bodo pospeševale regionalno in mednarodno sodelovanje za izvajanje skupnih programov za zaščito habitatov morja.

Pogodbenice sprejmejo ukrepe za ohranjanje ali razvoj obalnih gozdov, zlasti tistih, ki se nahajajo izven posebej zaščitenih območij.

4. sipine

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ohranjale in, kjer bo to mogoče, na trajnosten način obnovile sipine in robove.

2. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo pospeševale regionalno in mednarodno sodelovanje na področju varovanja pokrajine in še posebej izvajanja, kjer bo to ustrezalo, skupnih ukrepov za čezmejno obalno pokrajino.

(a) pospeševale okolju prijazne dejavnosti na takih območjih in sprejele posebne ukrepe za zagotovitev sodelovanja prebivalcev pri zaščiti obalnih ekosistemov na osnovi njihovih lokalnih običajev in znanja;
(b) upoštevale posebne značilnosti otoškega okolja in potrebo, da se zagotovi vzajemno delovanje med otoki pri nacionalnih ¸ obalnih strategijah, načrtih in programih in instrumentih za upravljanje, še posebej na področju transporta, turizma, ribištva, odpadkov in vode.

2. Države pogodbenice zagotovijo, da se bo ohranitev kulturne dediščine obalnih območij na mestu samem upoštevala kot prva možnost pred kakršnim koli posegom v to dediščino.

3. Države pogodbenice še posebej zagotovijo, da se bodo elementi podvodne kulturne dediščine obalnih območij, ki so bili odstranjeni iz morskega okolja, ohranili in upravljali na način, ki bo zagotovil, da se bodo dolgo ohranili in da se z njimi ne bo trgovalo, da jih ne bodo prodajali, kupovali ali zamenjevali kot komercialno blago.

- zadevne ozemeljske skupnosti in javni organi;
- gospodarski dejavniki;
- nevladne organizacije;
- socialni dejavniki;

- zainteresirana javnost.

2. Da bi tako sodelovanje zagotovile, pogodbenice na ustrezen način, pravočasno in učinkovito posredujejo informacije.

3. Postopki posredovanja ali spravni postopki in pravica do administrativnih ali pravnih sredstev morajo biti na voljo kateri koli zainteresirani stranki, ki izpodbija sklepe, dejanja ali opustitve, v skladu z določbami o sodelovanju, ki jih pogodbenice določijo v zvezi z načrti, programi ali projekti, ki se tičejo obalnih območij.

2. Pogodbenice neposredno, večstransko ali dvostransko ali s pomočjo Organizacije, Centra ali zainteresiranih mednarodnih organizacij organizirajo izobraževalne programe, usposabljanje in javno izobraževanje o upravljanju obalnih območij, da bi tako zagotovile njihov trajnosten razvoj.

3. Pogodbenice zagotovijo interdisciplinarno znanstveno raziskovanje na področju upravljanja obalnih območij ter vzajemnega delovanja med dejavnostmi in njihovimi vplivi na obalna območja. V ta namen bi morale ustanoviti ali podpirati specializirane raziskovalne centre. Namen tega raziskovanja je še posebej pospeševati znanje na področju upravljanja obalnih območij, prispevati k obveščenosti javnosti in olajševati javno in zasebno odločanje.

2. Da bi pospeševale izmenjavo znanstvenih izkušanj, podatkov in dobrih praks pogodbenice v sodelovanju z Organizacijo na ustrezni administrativni in znanstveni ravni sodelujejo v sredozemski mreži obalnih območij.

3. Da bi olajšale redno opazovanje stanja in razvoja obalnih območij pogodbenice določijo dogovorjen referenčen format in postopek za zbiranje ustreznih podatkov v nacionalnih evidencah.

4. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa javnosti do informacij, ki jih bodo pridobile z mehanizmi in mrežami za spremljanje in opazovanje.

UNEP(DEC)/MED IG.17/9
Stran 14

2. Nacionalna strategija mora na podlagi analize obstoječega stanja določiti cilje, opredeliti prednostne naloge in navesti razloge, določiti obalne ekosisteme, ki jih je treba upravljati, ter vse ustrezne akterje in procese, našteti ukrepe, ki se morajo sprejeti, in stroške zanje ter institucionalne instrumente in finančna sredstva, ki so na voljo, ter določiti časovni plan za njeno izvajanje.

3. Načrti in programi v zvezi z obalnimi območji, ki so lahko samostojni ali vključeni v druge načrte in programe, morajo določiti usmeritve nacionalne strategije in jo izvajati na ustrezni teritorialni ravni ter določiti med drugim in kjer bo to ustrezno, zmogljivosti in pogoje za razporeditev in uporabo posameznih morskih in kopenskih delov obalnih območij.

4. Pogodbenice določijo ustrezne kazalnike, da bi ocenile učinkovitost strategij, načrtov in programov za integrirano upravljanje obalnih območij ter napredek izvajanja tega protokola.

2. V skladu z istimi merili pogodbenice oblikujejo, kot ustreza, strateško okoljsko presojo načrtov in programov, ki vplivajo na obalna območja.

3. Presoje vplivov na okolje naj bi upoštevale skupne vplive na obalna območja ter ustrezno pazile med drugim tudi na njihove zmogljivosti.

2. V ta namen in da bi zagotovile trajnostno upravljanje javnih in zasebnih zemljišč na obalnih območjih lahko države pogodbenice med drugim sprejmejo mehanizme za pridobitev, odstop, donacijo ali prenos zemljišč v javno domeno in na zemljiščih ustanovijo služnosti.

2. Pri preučevanju novih dejavnosti in del na obalnih območjih vključno z morskimi konstrukcijami in deli za zaščito obale morajo države pogodbenice še posebej upoštevati njihove škodljive vplive na obalno erozijo ter neposredne in posredne stroške, ki v zvezi s tem lahko nastanejo. V zvezi z obstoječimi dejavnostmi in konstrukcijami bi morale države pogodbenice sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje njihovih vplivov na obalno erozijo.




UNEP(DEC)/MED IG.17/9
Stran 16

3. Države pogodbenice si prizadevajo, da bi z integriranim upravljanjem dejavnosti vključno s sprejetjem posebnih ukrepov za obalne usedline in dela na obalnih območjih predvidele vplive obalne erozije.

4. Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo delile znanstvene podatke, ki lahko izboljšajo znanje o stanju in razvoju obalne erozije ter o vplivih nanjo.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo uskladile uporabo opreme za odkrivanje, alarmiranje in obveščanje, ki jim je na voljo, pri tem pa uporabile obstoječe mehanizme in pobude, za čim hitrejše posredovanje nujnih informacij o večjih naravnih nesrečah. Pogodbenice so Organizacijo dolžne obvestiti o tem, kateri nacionalni organ je pristojen za izdajanje in sprejemanje takih informacij v kontekstu ustreznih mednarodnih mehanizmov.

3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo pospeševale medsebojno sodelovanje in sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami in drugimi pristojnimi organizacijami za nujno posredovanje humanitarne pomoči kot odgovor na naravne katastrofe, ki prizadenejo obalna območja Sredozemskega morja.

(a) določile in okrepile zmogljivosti;
(b) razvile znanstveno in tehnično raziskovanje;
(c) podpirale specializirane centre za upravljanje obalnih območij;
(d) pospeševale programe za usposabljanje lokalnih strokovnjakov.

2. Pogodbenice so s podporo organizacije dolžne zlasti:

(a) določiti kazalnike upravljanja obalnih območij, pri tem pa upoštevati obstoječe, ter sodelovati pri uporabi takih kazalnikov;
(b) določiti in vzdrževati ažurne presoje o uporabi in upravljanju obalnih območij;

(c) izvajati dejavnosti skupnega interesa, kot so na primer projekti predstavitve integriranega upravljanja obalnih območij.

2. V ta namen se pogodbenice zavezujejo, da bodo sodelovale pri oblikovanju in sprejetju ustreznih smernic za določitev postopkov za obveščanje, izmenjavo informacij in posvetovanje na vseh stopnjah procesa.

.




UNEP(DEC)/MED IG.17/9
Stran 18


3. Pogodbenice lahko, kjer to ustreza, sklenejo dvostranske ali večstranske dogovore za učinkovito izvajanje tega člena.

(a) pomoč pogodbenicam pri določitvi skupnega regionalnega okvira za integrirano upravljanje obalnih območij v Sredozemlju v s skladu s členom 17;
(b) pripravo rednega poročila o stanju in razvoju integriranega upravljanja obalnih območij v Sredozemskem morju za lažje izvajanje Protokola;
(c) izmenjavo informacij in izvajanje dejavnosti skupnega interesa v skladu s členom 27;
(d) na zahtevo pomoč pogodbenicam:

- pri sodelovanju v sredozemski mreži obalnih območjih v skladu s členom 16;

- pri pripravi in izvajanju njihovih nacionalnih strategij za integrirano upravljanje obalnih območij v skladu s členom 18;

- pri sodelovanju pri dejavnostih usposabljanja in programih znanstvenega in tehničnega sodelovanja v skladu s členom 25;

- pri usklajevanju, kadar bo to ustrezalo, upravljanja čezmejnih obalnih območij v skladu s členom 28;

(e) pri organizaciji srečanj predstavnikov nacionalnih kontaktnih točk v skladu s členom 30;

2. Za izvajanje tega protokola lahko pogodbenice, Organizacija in Center skupaj sodelujejo z nevladnimi organizacijami, na dejavnosti katerih se ta protokol nanaša.

2. Funkcije zasedanj pogodbenic tega protokola so:

(a) pregled izvajanja tega protokola;

(b) zagotavljanje, da se bo ta protokol izvajal skladno in v sinergiji z drugimi protokoli;

(c) nadzor nad delom Organizacije in Centra v zvezi z izvajanjem tega protokola in nudenje vodenja pri oblikovanju politike za njune dejavnosti;

(d) proučevanje učinkovitosti sprejetih ukrepov za integrirano upravljanje obalnih območij in potrebe po drugih ukrepih, zlasti v obliki prilog ali dodatkov k temu protokolu;

(e) dajanje priporočil pogodbenicam o ukrepih, ki naj bi jih za izvajanje tega protokola sprejele;

(f) pregled predlogov srečanj predstavnikov nacionalnih kontaktnih točk v skladu s členom 30 tega protokola;

(g) preučevanje poročil, ki jih predložijo pogodbenice, in dajanje ustreznih priporočil v skladu s členom 26 Konvencije;

(i) obravnava katerih koli drugih zadev, ki so pomembne za ta protokol, kot bo ustrezalo.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele ustezne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, da bodo zagotovile, da se nobena ne bo ukvarjala z dejavnostmi v nasprotju z načeli in cilji tega protokola.

MADRID, ŠPANIJA, dne 21. januarja 2008

Zadnja sprememba: 01/16/2008

Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov