Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE



EVA: 2009-2411-0023
Številka: 00721-27/2009/8
Ljubljana, 24.12.2009



PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 60. redni seji dne 24.12.2009 določila besedilo:

- Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih
v cestnem prometu,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Patrick Vlačič, minister za promet,
- dr. Igor Jakomin, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
- Ljubo Zajc, generalni direktor, Ministrstvo za promet,
- Bogdan Potokar, p.p. vodja sektorja, Ministrstvo za promet,
- Andrej Benkovič, sekretar, Ministrstvo za promet.





mag. Barbara PETERNELJ
NAMESTNICA GENERALNEGA SEKRETARJA

PRILOGA: 1


SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA 2009-2411-0023



PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU




I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem

Sedanji Zakon o prevozih v cestnem prometu je bil sprejet leta 2006, manjše spremembe pa je doživel tudi v letu 2008 (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr. in 123/08; v nadaljnjem besedilu: ZPCP-2), predlog zakona pa se je pripravljal leto prej. V tem obdobju se je Republika Slovenija pripravljala na polnopravno članstvo v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU), zato je bilo treba slovensko zakonodajo uskladiti s pravnim redom EU. Institucije EU oziroma njeni pogajalci so zahtevali usklajenost naših predpisov s predpisi EU že pred polnopravnim članstvom.

V zadnjem času je bilo veliko predlogov zainteresirane javnosti, zlasti prevoznikov, za spremembo sedanjega ZPCP-2. Zakoni o prevozih v cestnem prometu iz let 1994, 1996 in 1998 so že prenašali pravni red EU v našo zakonodajo, vendar so bili pri tem celo strožji od predpisov EU. To je sicer dovoljeno, vendar so v novih razmerah hujše konkurence v okviru razširjene EU naši prevozniki postali nezadovoljni, saj so v nekaterih primerih zanje veljali strožji pogoji poslovanja kakor za njihove kolege v drugih državah članicah. Zato je bila na Ministrstvu za promet ustanovljena delovna skupina za preučitev veljavnega ZPCP-2 in pripravo sprememb. V sklopu te delovne skupine so bili zbornice, nadzorni organi in izvajalci pozvani, naj podajo predloge sprememb. Po predlogu sprememb je bilo ocenjeno, da so nekatere spremembe nujno potrebne zaradi blažitve gospodarske krize na področju avtoprevozništva ali da so potrebni nekateri redakcijski popravki.


Pojavljajo se očitki nekaterih predstavnikov prevoznikov o slabem nadzoru tujih prevoznikov, kar po njihovem mnenju povzroča nelojalno konkurenco domačim prevoznikom. Zaradi tega se predlaga sprememba določil zakona, ki urejajo nadzor nad prevozniki.

V praksi se je pri uporabi veljavnega zakona pokazalo tudi nekaj manjših nejasnosti in nedorečenosti besedila predvsem pri določbah, ki urejajo usposobljenost voznikov, javna pooblastila, nadzor in kazenske sankcije. Zato se predlagajo ustrezne spremembe oziroma dopolnitve veljavnega zakona.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Ključni cilj zakona je sprejetje nekaterih ukrepov, ki bi posredno ali neposredno pripomogli k zmanjšanju negativnih posledic gospodarske krize za avtoprevozniško dejavnost. Predmet zakonskega urejanja pa je tudi odprava nejasnosti določb in neskladij, ki so nastala v zakonu zaradi uveljavitve drugih zakonov.


Cilji

Glavni cilj sprememb zakona je vključiti take ukrepe, ki imajo neposredno takojšnje in vidne učinke na blažitev posledic gospodarske krize za avtoprevozniško dejavnost. Pri tem smo upoštevali še naslednje cilje:

– zmanjšanje nespoštovanja predpisov glede uporabe dovolilnic;
– odpraviti posamezne administrativne ovire, kar bo posredno ali neposredno pripomoglo k blažitvi posledic gospodarske krize;
– izboljšati nadzor prevoznikov in zagotoviti učinkovitejše sankcioniranje v primeru kršitev;
– vzpostaviti kazni primerljive s kaznimi v drugih državah.


Načela

Glede na postavljene cilje so bila pri pripravi predloga zakona upoštevana predvsem ta načela (usmeritve, vodila): – načelo zakonitosti, da se vzpostavi učinkovit nadzor tujih prevoznikov pri uporabi dovolilnic;
– načelo enakosti pri obravnavanju pred zakonom, in sicer, da so tuji prevozniki pri nas pri kazenskih sankcijah obravnavani enako kot slovenski prevozniki v tujini;
– načelo ekonomičnosti, da se prevoznikom pri njihovi dejavnosti odpravljajo nepotrebni stroški, odpravlja se nepotrebno administriranje med organi, kar posledično vpliva na hitrejši prenos informacij.

Predlagatelj pa je pri pripravi sledil naslednjim vodilom:

– da bodo spremembe in dopolnitve zakona uporabne v praksi in ne bodo povzročale nepotrebnih administrativnih ovir;
– da se posamezni instituti uredijo sistematično, pri čemer lahko izpostavimo predvsem določila v zvezi z voznikovimi izkaznicami;
– da se odpravijo nekatere nejasnosti, izločijo nepotrebne določbe in poveča nadzor nad uporabo dovolilnic tujih prevoznikov.




Rešitve

V predlogu sprememb in dopolnitev se natančneje ureja postopek izdaje izkaznice o vozniških kvalifikacijah (v nadaljevanju: izkaznica), saj v dosedanjem zakonu niso bili predpisani vloga za izdajo izkaznice, način vročitve izkaznice, nadomestitev izkaznice in razveljavitev izkaznice in vse, kar je potrebno v zvezi z izvedbo javnega razpisa za podelitev javnega pooblastila. V samem zakonu se bo predpisala tudi vsebina obrazca izkaznice, podrobneje se bo določilo vodenje evidenc izkaznic o vozniških kvalifikacijah ter podelilo javno pooblastilo za vodenje upravnih postopkov izdaje in izdelave izkaznic. Predlagatelj zakona za podelitev javnega pooblastila predvideva, da bo izpeljal razpis po preteku

podeljenega pooblastila za izdelovanje izkaznic, v tem času pa bi izdajal izkaznice izdelovalec izkaznic, ki je bil na podlagi sedanje zakonodaje izbran na javnem razpisu. Na letni ravni se predvideva izdaja okrog 200 izkaznic. Izdelovalcu izkaznic je bila naloga podeljena za dobo petih let, in če bi predlagatelj predvidel javni razpis, bi bilo treba skleniti aneks k pogodbi, kar bi državi povzročilo dodatne stroške, saj je izdelovalec izkaznic ob naročilu moral naročiti najmanj 2000 blanketov. Ministrstvo bi ob razdrtju tega pogodbenega razmerja moralo odkupiti preostanek blanketov (okrog 1500), kar bi predstavljalo strošek v višini okrog 18.000,00 €. Če bi se izkaznice še naprej izdajale pri upravnih enotah, bi bilo potrebno dopolniti ustrezen program, kar bi pomenilo dodatne stroške. Na podlagi navedenega ministrstvo predlaga, da bo za izdajo izkaznic začasno podelil javno pooblastilo dosedanjemu izdelovalcu izkaznic do 28. 8. 2014. Pred potekom tega pooblastila pa bo ministrstvo izvedlo javni razpis.

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in fizične osebe, pri katerih se v mednarodnem cestnem prometu in pri opravljanju kabotaže blago nalaga ali razlaga, bodo morale pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveriti, ali imajo tuji prevozniki in prevozniki Skupnosti ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico oziroma dovoljenje in spremljajoče dokumente. Preveritev bo treba evidentirati na dovolilnici oziroma dovoljenju s podpisom in odtisom žiga podjetja ter navesti datum in uro preveritve.

Povečujejo se kazenske sankcije za opravljanje dejavnosti brez licence. Opravljanje dejavnosti brez licence namreč na trgu povzroča nelojalno konkurenco, kar pa v času gospodarske krize še bolj slabi avtoprevozniški sektor. Zvišujejo se kazni za opravljanje kabotaže na območju Republike Slovenije, prevoz blaga brez dovolilnice. Na novo se določa kazen za nespoštovanje kontrole dovoljenj in dovolilnic s strani pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ter posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Na spremembo višine kazni sta vplivali tudi zelo visoka kazen, določena v novem 125.a členu, saj se je poskušalo slediti sorazmernosti in teži prekrškov, ter primerjava z višino nekaterih kazni v drugih državah.

3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Zakon ne bo imel posledice za državni proračun in za druga javna finančna sredstva.


4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU

Poljska
Generalni inšpektorat cestnega prometa je organ v sestavi ministrstva. Generalni inšpektorat je organiziran v posamezne pisarne, inšpektorji pa so organizirani po pokrajinah. Pooblaščeni so za izvajanje nadzorov mednarodnih in notranjih prevozov blaga in oseb (javni in za lastne potrebe) v cestnem prometu ter izvajajo nadzor na cesti in pri prevoznikih na sedežih podjetij. Izvajajo tudi preglede tehnične brezhibnosti vozil (v nasprotju z madžarskimi kolegi) le na


vozilih nad 3500 kg in na vozilih, ki imajo vključno z voznikovim več kot devet sedežev (avtobusi). Pri tem imajo pravico zaustaviti vozila in uporabljajo posebej označena in opremljena vozila. V postopku izrekajo kazni in izdajajo upravne odločbe (prepovedi).


Naloge: – kontrola dostopa na trg (licence),
– kontrola tehnične brezhibnosti,
– kontrola prevoza nevarnega blaga,
– kontrola soc. zakonodaje (cesta in podjetja),
– kontrola dimenzij in mas ter osnih pritiskov,
– prevoz živih živali,
– prevoz odpadkov,
– trošarine (gorivo),
– plačilo cestnine (vinjete),
– kontrola voznika (vozniško dovoljenje, usposobljenost, psihofizično
stanje),
– vozilo (registracija, zavarovanje).

Nemčija
Kot samostojni zvezni upravni organ je Zvezni urad dodeljen področju dejavnosti Zveznega ministrstva za promet, gradbeništvo in stanovanjsko gospodarstvo (BMVBW). Sestavo in razdelitev nalog tega urada ureja Odlok o organizaciji Zveznega ministrstva za promet, gradbeništvo in stanovanjsko gospodarstvo. Zaradi Zakona o cestninah na avtocestah, ki je začel veljati leta 2002, so se naloge in organizacijske strukture spremenile.
Zvezni urad je zdaj razdeljen na centralo s sedežem v Kölnu in na podružnice, ki so teritorialno organizirane tako, da pokrivajo celotno državo in so locirane v Bremnu, Dresdnu, Erfurtu, Hannovru, Kielu, Mainzu, Münstru, Münchnu, Saarbrucknu, Stuttgartu in Berlinu. Zvezni urad vodi predsednik. Podpredsednik je stalni namestnik predsednika. Centrala je sestavljena iz štirih oddelkov. Prvi oddelek se ukvarja s cestnimi kontrolami in postopki, v drugem oddelku se ukvarjajo s preventivo, statistiko in izvajanjem tržnih analiz, v tretjem z organizacijo, kadri, informatiko in financami, v četrtega pa so vključene osnovne naloge administracije, nadzor cestninskega sistema in postopki ob kršitvah cestnoprometnih predpisov.

V centrali se opravljajo naloge, katerih enotna obdelava je nujna in smiselna za celotno področje dejavnosti urada.

V podružnicah je treba opraviti naloge, ki zahtevajo tesno sodelovanje s prometnimi organi držav ali stike s podjetji, združenji in drugimi službami, kakor tudi preverjanja in kontrole na kraju samem. To delo izvajajo inšpektorji za promet ter pri tem uporabljajo posebna tehnična sredstva in opremo, imajo pa tudi pristojnost in pooblastilo za ustavljanje vozil.

Na podlagi pooblastil preverjajo izvajanje dejavnosti prevozov v cestnem prometu ter ustreznost dokumentacije (licence, tovora in voznika) in vozil (tehnična brezhibnost glede na zahteve za posamezno vrsto vozila ali prevoza). Ob tem preverjajo tudi izpolnjevanje predpisanih pogojev za voznika, kamor sodi tudi preverjanje spoštovanja predpisov »socialne zakonodaje«, ki se nanaša na čas trajanja vožnje, odmore in počitke. Pri delu tesno sodelujejo s prometno policijo in drugimi nadzornimi organi (carina, druge inšpekcijske službe).



Francija
Inšpektorji za kopenske prevoze prispevajo k izboljšanju pogojev, v katerih se opravljajo različni poklici s področja cestnih prevozov. V tem smislu na cesti in v podjetjih nadzorujejo spoštovanje različnih predpisov, ki jih morajo pri delu upoštevati podjetja za prevoz potnikov in blaga.
Da bi lahko opravljali svoje naloge, jim zakon daje pristojnosti s pomembnimi pooblastili. Te pristojnosti izvajajo pod nadzorstvom državnega tožilca, vendar jih to še ne odvezuje spoštovanja hierarhične poti:

· izvajajo inšpekcijske preglede na cesti in v podjetjih (prevozi v cestnem prometu – dostop na trg; prevoz nevarnega blaga, tehnična ustreznost vozil izredne dimenzije in mase, prevoz živih živali);
· spremljajo sodne postopke (sestavljanje mnenj za sodišča);
· izvajajo postopek pavšalne kazni za prekrške prvih štirih stopenj, ki so lahko deležni te obravnave;
· pobirajo depozite (varščine, ki jih vplačajo storilci prekrškov s stalnim prebivališčem v tujini);
· odrejajo zaustavitev in prepovejo nadaljevanje vožnje vozilom v primerih kršitev, ki bi lahko ogrozile prometno varnost;
· delo opravljajo v stalnem povezovanju z drugimi organi nadzora;
· aktivno sodelujejo pri izobraževanju žandarjev, policistov in carinikov.
Oddelčni inšpektorji kopenskih prevozov so nadrejeni ekipam inšpektorjev in aktivno prispevajo k izobraževanju svojih novih kolegov. Sodelujejo pri izdelavi regionalnih načrtov inšpekcij na cesti in v podjetjih ter spremljajo njihovo izvajanje. Skrbijo za koordinacijo akcij nadzora, ki jih opravljajo različne službe, in sodelujejo pri upravljanju s človeškimi in materialnimi viri DRE na področju nadzora. Spodbujajo in vodijo operacije nadzora na terenu, zlasti tiste najkompleksnejše, ter pomagajo izobraževati osebje različnih organov nadzora.



Italija
V Italiji se že vrsto let uporabljajo določila za naročnika, odpravnika in lastnika blaga v zvezi s preverjanjem dovoljenja oziroma kršitvijo določil izpolnitve potrebnega dovoljenja; kazni so zelo stroge in predvidevajo tudi zaplenitev vozila. Omenjena določila veljajo na ozemlju Italije.

Velika Britanija
Prevoznik mora v svojih aktih določiti način izvajanja preventivnih pregledov vozil glede na vrsto prevozov oziroma prevozov blaga v kombinaciji z dolžino in časom trajanja takih prevozov, skladno s spodnjo tabelo. (Upošteva se ISO 9000 – trening, organizacija, standardi, plani, poročila, realizacija in monitoring.)

V vsakih 24 urah mora voznik (odgovorna oseba) vsaj enkrat pregledati vozilo!! Pregled vpiše v poseben obrazec, ki ga mora imeti med vožnjo v vozilu, po vožnji pa ga odda v arhiv. Če ugotovi nepravilnosti, je dolžan izpolniti obrazec in ga oddati odgovorni osebi v podjetju, ta pa mora (dokazano) poskrbeti za odpravo nepravilnosti. Če je napaka hujša, jo je treba odpraviti takoj.






Tabela je le priporočilo, saj mora prevoznik pogostnost kontrol povečati, če se ugotavljajo napake pri dnevnih in tedensko opredeljenih pregledih. Vozila, ki dalj časa stojijo, je treba pregledati pred začetkom prve vožnje.

Prevoznik mora sestaviti plan, v katerega vpiše frekvenco pregledov, voditi pa mora tudi evidenco. Če ima ustrezne naprave, morajo biti te kalibrirane, sicer mora uporabljati tehnične preglede, ki nudijo storitve po znižanih, ugodnejših cenah (20 €). Poročilo z naprav je sestavni del poročila o pregledih.


Prevoznik v planer vpisuje obvezne tehnične preglede, redne servise po navodilih proizvajalca, občasne preglede in vsa druga vzdrževanja (na primer po ugotovitvah z dnevnega pregleda, ki ga opravi voznik).







Zaradi neizvajanja kontrole se vozniku izreče kazen na kraju samem, če pa voznik dokaže, da so dnevni pregledi opravljeni in da vozilo ni tehnično brezhibno, se kaznuje prevoznik. Na podlagi ugotovitev s ceste in če je napaka velika ali se manjše napake (obstaja razvrstitev) večkrat pojavljajo, se opravi pregled v podjetju.

Prevoznik poleg tega v Risk rating sistemu pridobiva kazenske točke, kar lahko pripelje k odvzemu licence (začasnemu ali trajnemu).


4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.

5 Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Predlog zakona ne bo imel drugih posledic.


II BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr. in 123/08) se v prvem odstavku 3. člena doda nova 14.a točka, ki se glasi:

»14.a »izdelava izkaznice« zajema blanket izkaznice in personalizacijo izkaznice. Blanket izkaznice in personalizacija sta izdelana v skladu z Direktivo 2003/59/ES. Personalizacija je nanos osebnih podatkov na blanket izkaznice, kjer gre v določenem delu izdelave dokumenta za lasersko graviranje podob in besedila, implementacijo in poosebljanje čipa ali magnetnega traku, izbočen ali vbočen tisk, eno- ali večbarvni termotisk podob in besedila, implementacijo podpisnega traku, nanos zaščitne folije, termotisk bar kod, nanos stratch-off folije oziroma spraskanke, odvisno od zahtev zaščite posameznega dokumenta;«.

Spremeni se 19. točka tako, da se glasi:

»19. »kabotaža« je vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja prevoznik ali prevoznica Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: prevoznik Skupnosti) ali tuji prevoznik ali prevoznica (v nadaljnjem besedilu: tuji prevoznik) oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik;«.

2. člen

V drugem odstavku 5. člena se črta beseda »eni«.

3. člen

V prvem odstavku 32. člena se besedilo prve alineje spremeni tako, da se glasi:

»– da ni več izpolnjen kateri koli od predpisanih pogojev za pridobitev licence, razen če je izpolnjen kateri od pogojev za začasni odvzem licence oziroma njenih izvodov po prejšnjem členu;«.
4. člen

V prvem odstavku 33. člena se v peti alineji besedilo »Uredbo Sveta 3118/93/EGS« nadomesti z besedilom »Uredbo Sveta (EGS) 881/92«.

Prvi stavek drugega odstavka se črta.

Črta se tretji odstavek.

Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

5. člen

V 36. členu se v četrti alineji na koncu besedila pred podpičjem doda besedilo », in vozil za prevoz poškodovanih in pokvarjenih vozil«.

Doda se nova osma alineja, ki se glasi:

»– vozil, ki so v okviru izvajanja servisa ali popravila v mehanični delavnici na poskusni vožnji.«.

6. člen

Besedilo šestega odstavka 37. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Temeljne kvalifikacije se pridobijo v sistemu pridobitve temeljne kvalifikacije v skladu s tem zakonom ali v okviru srednjega poklicnega izobraževanja za voznike. Program srednjega poklicnega izobraževanja za voznike mora obsegati vsebino znanj, določenih s predpisom ministra iz 43. člena tega zakona, katalog znanj ali program izobraževanja oziroma usposabljanja pa mora pred začetkom njegovega izvajanja odobriti minister. Po uspešno končanem poklicnem izobraževanju za voznike se pridobljene temeljne kvalifikacije potrdijo z ustreznim spričevalom iz sedmega odstavka tega člena. To spričevalo se izroči udeležencu poleg listin, ki jih predvideva program poklicne šole ali drugega izobraževanja oziroma usposabljanja.«.
7. člen

Doda se nov 37.a člen, ki se glasi:
»37.a člen
(preizkus znanja)

Preizkus znanja iz prejšnjega člena opravlja komisija, ki jo imenuje minister. Člani komisije za teoretični preizkus znanja morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju cestnega prometa. Člani komisije za praktični preizkus znanja morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, izpit za učitelja vožnje in izpit za ocenjevalca vožnje ustrezne kategorije.«.
8. člen

V drugem odstavku 40. člena se na koncu besedila doda besedilo, ki se glasi:

»To velja tudi za voznike državljane tretjih držav, ki se želijo zaposliti pri podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji in temeljne kvalifikacije potrebujejo za pridobitev delovnega dovoljenja.«.
9. člen
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
»42. člen
(vpis vozniške kvalifikacije)

(1) Kot dokaz o pridobljenih vozniških kvalifikacijah se na podlagi spričevala o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah ali spričevala o rednem usposabljanju vpiše v vozniško dovoljenje ali v izkaznico o vozniških kvalifikacijah koda Skupnosti v skladu z Direktivo 2003/59/ES.

(2) Vozniška kvalifikacija se vpiše v vozniško dovoljenje, če je bilo to izdano v Republiki Sloveniji. Vpis opravi upravni organ, pristojen za izdajo vozniških dovoljenj.

(3) Označba kode Skupnosti na izkaznici o vozniških kvalifikacijah ali na vozniškem dovoljenju, ki ju je izdal pristojni organ druge države članice Skupnosti v skladu z Direktivo 2003/59/ES, izkazuje pridobljene vozniške kvalifikacije.

(4) Spričevala in drugi dokumenti organov in organizacij iz države, ki ni članica Skupnosti, se priznajo kot dokaz pridobljenih vozniških kvalifikacij, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.«.



10. člen

Dodajo se novi 42.a do 42.p člen, ki se glasijo:


»42.a člen
(pristojnost za izdajo izkaznice o vozniških kvalifikacijah)

(1) Izkaznice o vozniških kvalifikacijah (v nadaljnjem besedilu: izkaznice) izdaja po javnem pooblastilu pravna oseba zasebnega prava, ki pridobi javno pooblastilo na način in po postopku, določenem v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj izkaznic). Pooblastilo se podeli le enemu izdajatelju izkaznic.

(2) Javno pooblastilo izdajatelju izkaznic podeli ministrstvo z odločbo po opravljenem javnem natečaju v skladu s tem zakonom, in sicer za dobo 15 let.



42.b člen
(obseg javnega pooblastila izdajatelja izkaznic)

(1) Javno pooblastilo izdajatelja izkaznic obsega dolžnost opravljati naslednje upravne naloge:


– odločanje o izdaji in razveljavitvi izkaznic, vključno z vročanjem izkaznic;
– vodenje evidence iz 42.o člena tega zakona in dajanje podatkov iz nje;
– upravne naloge za personalizacijo in izdelavo kartic.


(2) Izdajatelj izkaznic mora javno pooblastilo izvrševati najmanj na enem mestu v Republiki Sloveniji.



(3) Storitve v zvezi s personalizacijo in izdelavo izkaznic, ki ne predstavljajo upravnih nalog, lahko izdajatelj kartic odda v postopku oddaje javnega naročila.


(4) Naročila blaga in storitev, ki so potrebna za izvajanje javnega pooblastila po tem zakonu, mora izdajatelj izkaznic oddajati v postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora:


– pred objavo pridobiti soglasje ministrstva k vsebini posamezne objave in k vsebini razpisne dokumentacije;


– pred vročitvijo odločitve o oddaji javnega naročila pridobiti soglasje ministrstva na izbiro izvajalca.



(5) Ministrstvo mora soglasje iz prejšnjega odstavka izdati v osmih dneh od prejema zahteve izdajatelja izkaznic.



(6) V pogodbi o nakupu blaga in opravljanju storitev, ki so potrebne za izvrševanje javnega pooblastila po tem zakonu, mora biti določeno, da se lahko pogodba prenese na ministrstvo ali drugega izdajatelja izkaznic v primeru odvzema javnega pooblastila.
42.c člen
(pogoji za podelitev javnega pooblastila izdajatelja izkaznic)

(1) Javno pooblastilo se podeli pravni osebi zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:


– da ima v Republiki Sloveniji ustrezne prostore za izvrševanje javnega pooblastila;

– da ima zaposleno zadostno število delavcev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za vodenje upravnega postopka;
– da ima zaposleno zadostno število drugih strokovnih delavcev;
– da ima na razpolago ustrezno opremo za izvajanje nalog, ki sestavljajo javno pooblastilo;
– da zoper njo ni uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije;
– da pravna oseba, član njene uprave oziroma poslovodja niso bili pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora šest mesecev ali več, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– da za kaznivo dejanje iz prejšnje alineje ni bil začet kazenski postopek;
– da član uprave oziroma poslovodja v zadnjih petih letih ni bil član uprave ali poslovodja v izdajatelju izkaznic, kateremu je bilo to javno pooblastilo odvzeto;
– da ima poravnane dospele obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev;
– da niso podane druge okoliščine, zaradi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo v redu izvrševala javnega pooblastila;
– da njej ali osebi, katere univerzalni pravni naslednik je, v zadnjih petih letih ni bilo odvzeto javno pooblastilo izdajatelja izkaznic.

(2) Kandidat lahko izkazuje izpolnjevanje pogojev glede prostorov, opreme in strokovnih delavcev, ki so potrebni za izvajanje storitev v zvezi s personalizacijo in izdelavo izkaznic, ki ne predstavljajo upravnih nalog, s podizvajalci, s katerimi ima za čas, za katerega se podeljuje javno pooblastilo, s pogodbo urejeno razmerje glede zagotavljanja teh storitev, ali navede, da jih bo oddal po pridobitvi javnega pooblastila v skladu s tretjim odstavkom 42.b člena tega zakona.


(3) Minister podrobneje predpiše pogoje za podelitev javnega pooblastila in način njihovega dokazovanja.


(4) Pogoje za podelitev javnega pooblastila mora izdajatelj izkaznic izpolnjevati ves čas trajanja javnega pooblastila.

42.č člen
(merila za izbiro)

(1) Merila za izbiro na javnem natečaju so:


– predvideni povprečni lastni stroški izdaje posamezne izkaznice, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi nižje povprečne lastne stroške;

– rok za začetek izvajanja javnega pooblastila, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi krajši rok;
– prijaznost do uporabnika, kot so uradne ure, načini vlaganja zahtev za izdajo izkaznice, pomoč uporabnikom in podobno, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi za uporabnika ugodnejše rešitve.

(2) Merila iz prejšnjega odstavka so razvrščena po vplivu na izbiro tako, da ima največji vpliv merilo iz prve alineje, najmanjšega pa merilo iz tretje alineje.


(3) Minister podrobneje predpiše merila iz tega člena, način določitve njihovega vpliva na izbiro in način njihovega dokazovanja.

42.d člen
(javni natečaj)

(1) Javni natečaj objavi ministrstvo najkasneje šest mesecev pred potekom časa, za katerega je bilo izdajatelju izkaznic izdano javno pooblastilo, ali nemudoma po odvzemu javnega pooblastila.


(2) Javni natečaj se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem listu Evropske unije.


(3) Objava javnega natečaja mora obsegati najmanj:


– navedbo, da gre za objavo javnega natečaja za podelitev javnega pooblastila za izdajo izkaznic, in druge identifikacijske oznake javnega natečaja;

– navedbo, da se javno pooblastilo podeljuje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
– predmet javnega pooblastila in navedbo, da se podeli le eno javno pooblastilo;
– skrajni rok za začetek in čas trajanja izvrševanja javnega pooblastila;
– postopek izbire nosilca javnega pooblastila;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila;
– merila za izbiro nosilca javnega pooblastila;
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig natečajne dokumentacije;
– kraj in rok za predložitev vlog;
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja vlog.
(4) Ministrstvo mora na dan objave javnega natečaja in ves čas trajanja natečajnega roka omogočiti vsem zainteresiranim vpogled v natečajno dokumentacijo in jo predati vsakomur, kdor vplača zahtevani znesek, ki lahko zajema zgolj stroške razmnoževanja in pošiljanja natečajne dokumentacije.

(5) Ministrstvo v času trajanja natečajnega roka ne sme nikomur posredovati seznama oseb, katerim je posredovalo natečajno dokumentacijo.

42.e člen
(natečajna dokumentacija)

(1) Natečajna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da se na njeni podlagi lahko podajo popolne vloge.

(2) Podatki v natečajni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi javnega natečaja.

(3) Natečajna dokumentacija mora vsebovati zlasti:

– datum objave javnega natečaja in navedbo, da se javno pooblastilo podeljuje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

– navodila za pripravo in predložitev vloge;

– postopek izbire;

– pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, kot so določeni v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi;

– merila za izbiro nosilca javnega pooblastila, kot so določena v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi;

– dokazila o izpolnjevanju pogojev, meril in drugih okoliščin;
– navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim vlagatelj zavaruje resnost vloge;

– rok za oddajo vloge;

– rok, do katerega vloga zavezuje vlagatelja;

– rok za sprejem in vročitev odločbe o izbiri.


42.f člen
(predložitev in javno odpiranje vlog)

(1) Ministrstvo določi tak rok za predložitev vlog, ki glede na postavljene zahteve in pogoje iz natečajne dokumentacije omogoča izdelavo popolnih in kakovostnih vlog.

(2) Pravočasna predložitev vloge pomeni, da mora vlagatelj vlogo predložiti do datuma in ure, ki sta določena v objavi javnega natečaja.

(3) Vlagatelj sme vložiti le eno vlogo, ki pa jo lahko umakne, dopolni ali zamenja do poteka roka za oddajo vlog.

(4) Odpiranje vlog za izbor nosilca javnega pooblastila je javno. Na javnem odpiranju se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov vlagateljev o poteku javnega odpiranja. Zapisnik o javnem odpiranju se v osmih dneh vroči vsem vlagateljem.

(5) Ministrstvo vlog, ki so prispele po roku, določenem v objavi javnega natečaja, in nepravilno predloženih vlog ne odpre, temveč jih neodprte nemudoma vrne pošiljatelju. O tem izda poseben sklep.


42.g člen
(upravni postopek)

(1) O vlogah za pridobitev javnega pooblastila odloča ministrstvo v upravnem postopku.

(2) Nepopolne vloge ali vloge, ki niso sestavljene v skladu z natečajno dokumentacijo, ministrstvo zavrže s sklepom.

(3) Vloge vlagateljev, ki ne izpolnjujejo pogojev za podelitev javnega pooblastila, ministrstvo zavrne z odločbo, izdano posameznemu vlagatelju.

(4) O preostalih vlogah ministrstvo odloči z eno odločbo, s katero podeli javno pooblastilo vlagatelju, čigar vloga je bila v skladu z merili iz tega zakona ocenjena najbolje, vloge drugih vlagateljev pa zavrne.

(5) V odločbi iz prejšnjega odstavka ministrstvo določi rok za začetek izvrševanja javnega pooblastila ter vrsto in višino finančnega zavarovanja za zakonito in pravilno izvajanje javnega pooblastila. Višina finančnega zavarovanja mora biti tolikšna, da pokrije pričakovane stroške ministrstva v zvezi z morebitnim odvzemom javnega pooblastila, novo podelitvijo javnega pooblastila in izvajanjem nalog izdajatelja izkaznic v ministrstvu do takrat, ko novi izdajatelj izkaznic začne izvrševati javno pooblastilo.


42.h člen
(odvzem javnega pooblastila)

(1) Ministrstvo z odločbo odvzame javno pooblastilo izdajatelju izkaznic:


– če ugotovi, da izdajatelj izkaznic ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona;

– če ugotovi, da izdajatelj izkaznic ali zaposleni pri izvrševanju javnega pooblastila kršijo določbe tega zakona in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi;

– če ugotovi, da je izdajatelj izkaznic ali kateri od zaposlenih pri svojem delu storil kaznivo dejanje, povezano z izvrševanjem javnega pooblastila, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo;

– če ugotovi, da je izdajatelj izkaznic dal lažne izjave, podatke ali listine v postopku pridobivanja javnega pooblastila ali preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev javnega pooblastila;

– če ugotovi, da izdajatelj izkaznic ne omogoča nadzora nad njegovim delom ali ga ovira;

– na utemeljeno zahtevo izdajatelja izkaznic, vendar ne prej kot pet let po začetku izvajanja javnega pooblastila.

(2) Ministrstvo odvzame javno pooblastilo, če ugotovi, da je kršitev iz prejšnjega odstavka take narave ali tako huda, da ni mogoče pričakovati, da bo izdajatelj izkaznic v prihodnje zakonito in pravilno izvrševal javno pooblastilo.

(3) V odločbi o odvzemu se določi rok, v katerem preneha javno pooblastilo izdajatelja izkaznic.

(4) Z dnem prenehanja javnega pooblastila prevzame upravne naloge izdajatelja izkaznic druga oseba, ki je pridobila pooblastilo, če take osebe ni, pa ministrstvo.

(5) Z odločbo o odvzemu se dotedanjemu izdajatelju izkaznic naloži, da mora novemu izdajatelju izkaznic ali ministrstvu z dnem prenehanja javnega pooblastila brezplačno prenesti vso dokumentacijo in evidence, ki jih ima in vodi v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila, in sicer v elektronski obliki in na papirju, kakor tudi vse že izdelane in še ne vročene izkaznice. Če dotedanji izdajatelj izkaznic ne ravna v skladu z odločbo, se navedena dokumentacija, evidence in izkaznice odvzamejo. Ta določba se uporablja tudi v primeru prenehanja javnega pooblastila zaradi poteka časa.

(6) Če je to nujno za nemoteno izvrševanje upravnih nalog, ki so predmet javnega pooblastila, je dolžan dotedanji izdajatelj izkaznic opremo za izvrševanje teh nalog (računalniki z nujno programsko opremo, naprave za personalizacijo in izdelavo izkaznic, izkaznični blanketi, druga potrebna oprema) oddati v najem novemu izdajatelju izkaznic ali ministrstvu. Če dotedanji izdajatelj izkaznic ne ravna v skladu s to določbo, lahko ministrstvo z odločbo za določen čas, ki ni daljši od šestih mesecev, odvzame navedeno opremo ali za izdajanje izkaznic določi drugo osebo. Dotedanji izdajatelj izkaznic ima za uporabo te opreme pravico do odškodnine.


42.i člen
(izdaja izkaznice)

O izdaji in odvzemu izkaznice odloča izdajatelj izkaznic v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, razen če ta zakon ne določa posebnih pravil postopka.


42.j člen
(cena za izdajo izkaznice)

(1) Izvrševanje javnega pooblastila izdajatelj izkaznic financira iz cene za izdajo izkaznice, ki mu jo plačujejo stranke za izdajo izkaznice.


(2) Ceno za izdajo izkaznice predpiše minister tako, da omogoča izdajatelju izkaznic pokritje stroškov v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila in mu omogoča primeren donos na vložena sredstva v izvrševanje javnih pooblastil.


(3) Pri določitvi cene iz prejšnjega odstavka minister upošteva raven povprečnih stroškov, ki jih je navedel izdajatelj izkaznic v svoji vlogi in so bili podlaga za izbiro izdajatelja izkaznic.


(4) Vloga za izdajo izkaznice je popolna, ko stranka plača ceno za njeno izdajo. Za dokumente in dejanja v postopku izdaje izkaznice se upravne takse ne plačujejo.


(5) Če po pravnomočni odločitvi, izdani v postopku odločanja o izdaji izkaznice, izkaznica ni izdana, mora izdajatelj izkaznic stranki v 15 dneh po pravnomočnosti te odločitve vrniti tisti del cene za izdajo izkaznice, ki predstavlja stroške za izdelavo izkaznice.

42.k člen
(vloga za izdajo izkaznice)

(1) Vloga za izdajo izkaznice se vloži pri izdajatelju izkaznic na obrazcu, ki ga določi minister. Obrazec mora biti dosegljiv na spletnih straneh ministrstva in spletnih straneh izdajatelja izkaznic.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime,
– EMŠO in rojstni datum ter spol,
– kraj rojstva,
– državo rojstva,
– državljanstvo,
– naslov stalnega prebivališča,
– naslov začasnega prebivališča, če ta ni enak stalnemu prebivališču, oziroma naslov, na katerega se pošlje izkaznica,
– registrsko številko voznika ali številko vozniškega dovoljenja,
– datum izdaje vozniškega dovoljenja,
– državo izdajateljico vozniškega dovoljenja,
– naziv organa, ki je izdal vozniško dovoljenje,
– datum in kraj vložitve vloge,
– osebno ime, EMŠO ter stalno prebivališče pooblaščenca za vročanje,
– naslov podjetja pooblaščenca,
– vrsto osebnega dokumenta pooblaščenca,
– obseg pooblastila pooblaščenca,
– podpis voznika/voznice,
– kategorijo, za katero naj se izda izkaznica, z datumom veljavnosti.

(3) Vlogi za izdajo izkaznice je treba priložiti:
– spričevalo o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah ali spričevalo o rednem usposabljanju,
– tuje vozniško dovoljenje in potni list na vpogled,
– fotografijo predpisane velikosti; fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki.
(4) Podatke o dejstvih iz tega člena, o katerih vodi uradno evidenco organ ali nosilec javnega pooblastila, si izdajatelj izkaznic preskrbi po uradni dolžnosti. Drugi organi in nosilci javnih pooblastil so izdajatelju izkaznic te podatke dolžni zagotoviti in v sodelovanju z njim zagotoviti najenostavnejši način izmenjave oziroma vpogleda v te evidence in podatke. Če gre za pridobitev osebnih podatkov, mora izdajatelj izkaznic stranki navesti, katere osebne podatke bo pridobil iz določenih uradnih evidenc.
(5) Tuji državljani, ki nimajo določene EMŠO v Republiki Sloveniji, morajo pri pristojnem organu pred podajo vloge zaprositi za njeno izdajo.
(6) Vloga za izdajo izkaznice s priloženo dokumentacijo se hrani 10 let od dneva vložitve pri izdajatelju izkaznic.

42.l člen
(obrazec izkaznice)


(1) Izkaznica mora vsebovati naslednje podatke:

– osebno ime imetnika izkaznice,

– datum in kraj rojstva imetnika izkaznice,

– datum izdaje izkaznice,

– datum izteka veljavnosti izkaznice,

– naziv izdajatelja izkaznice,

– številko vozniškega dovoljenja,

– fotografijo imetnika izkaznice,

– serijsko številko vozniškega dovoljenja,

– podpis voznika,

– stalno prebivališče (neobvezno),

– (pod)kategorijo vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij oziroma rednega usposabljanja,

– ustrezno kodo Skupnosti in

– prostor, predviden za morebiten vpis nujnih administrativnih podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki jih vpisuje država članica Evropske unije, ki izkaznico izdaja (neobvezno).

(2) Obrazci izkaznic se tiskajo v slovenščini.


42.m člen
(vročitev izkaznice)

Izkaznica se pošlje priporočeno po pošti z obvezno osebno vročitvijo. Če vročitev ni uspešna, je izkaznico mogoče dvigniti pri izdajatelju izkaznic.


42.n člen
(pogrešitev izkaznice)


(1) Pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) mora imetnik izkaznice v osmih dneh naznaniti izdajatelju izkaznic.
(2) Pogrešitev izkaznice v tujini mora imetnik v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo naznaniti izdajatelju izkaznic.
(3) Za prijavo pogrešitve izkaznice se smiselno uporabljajo določbe 42.k člena tega zakona.
(4) V naznanitvi pogrešitve je treba navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve izkaznice.

42.o člen
(evidenca izkaznic)

(1) Evidenca izdanih izkaznic vsebuje naslednje podatke:

– podatke iz drugega odstavka 42.k člena tega zakona,
– organ, ki je izdal izkaznico,
– datum izdaje izkaznice in datum veljavnosti izkaznice,
– serijsko številko izdane izkaznice in registrsko številko voznika,
– kategorijo vozil in podkategorije vozil, za katere velja vozniška kvalifikacija, in datum veljavnosti vozniške kvalifikacije za posamezno kategorijo,
– datum vročitve izkaznice vozniku/voznici,
– revizijsko sled dostopov, popravkov in sprememb vseh uporabnikov evidence,
– podatke o zamenjavi izkaznice zaradi pogrešitve, izgube, tatvine in obrabljenosti.

(2) Evidenco izkaznic vodi izdajatelj izkaznic.

(3) Minister podrobneje predpiše način, postopek in čas vodenja evidence izkaznic.


42.p člen
(razveljavitev izkaznice)


Izdajatelj izkaznic ima pravico razveljaviti izkaznico v naslednjih primerih:
- če oseba ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev izkaznice,
- če so bili podatki, navedeni v vlogi za izdajo izkaznice, neresnični.«.

11. člen

V drugem odstavku 54. člena se v tretjem stavku pred piko doda besedilo », pri čemer sta lahko pogodba in seznam potnikov shranjena na elektronskem spominskem mediju«.


12. člen

V tretjem odstavku 76. člena se besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »iz tega člena«.
13. člen

V prvem odstavku 78. člena se beseda »direkcija« nadomesti z besedilom »prometni inšpektorat«.
14. člen

V 82. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Oseba, ki opravlja prevoz iz prvega odstavka tega člena, mora imeti v vozilu dokazila, da opravlja prevoz za lastne potrebe (na primer dokazilo, da so potniki člani društva, da so zaposleni pri osebi, ki opravlja prevoz, da so plačali turistični aranžma, ki vključuje tudi prevoz; najemno, zakupno ali lizinško pogodbo, če vozilo ni v lasti osebe, ki opravlja prevoz; dokazilo, da je voznik zaposlen pri osebi, ki opravlja prevoz, oziroma da je član društva).«.
15. člen

V 85. členu se besedilo četrte alineje spremeni tako, da se glasi:

»– vozila morajo biti v lasti izvajalca prevoza ali najeta. V primeru najema vozila morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz prvega in drugega odstavka 107. člena tega zakona.« .

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Oseba, ki opravlja prevoz iz prejšnjega odstavka, mora imeti v vozilu dokazila, da opravlja prevoz za lastne potrebe (na primer račun, dobavnico, odpremnico, tovorni list).«.
16. člen

Na koncu četrtega odstavka 90. člena se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo »za CEMT dovolilnice pa najpozneje do 15. novembra tekočega leta.«.

17. člen

Dodajo se novi deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek 102. člena, ki se glasijo:

»(10) Nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor dovolilnic in dovoljenj za prevoz blaga, izda tujemu prevozniku za bilateralni ali tranzitni prevoz posebno dovoljenje in o tem obvesti direkcijo:

– če Republika Slovenija nima sklenjene pogodbe o mednarodnem cestnem prevozu blaga z državo, v kateri je motorno vozilo registrirano, oziroma nima s to državo izmenjanih dovolilnic,
– če je motorno vozilo označeno z začasnimi registrskimi tablicami.

(11) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in fizične osebe, pri katerih se v mednarodnem cestnem prometu in pri opravljanju kabotaže blago nalaga ali razlaga, so dolžni pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveriti, ali imajo tuji prevozniki in prevozniki Skupnosti ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico oziroma dovoljenje in spremljajoče dokumente, kadar so ti glede na določbe tega zakona, predpise Skupnosti ali mednarodne sporazume potrebni. Osebe, navedene v tem odstavku, morajo preveritev ustreznosti in pravilne izpolnjenosti dovolilnice oziroma dovoljenja evidentirati na dovolilnici oziroma dovoljenju tako, da navedejo datum in uro, se podpišejo in odtisnejo žig. Kopije dovolilnic oziroma dovoljenj, ki so jih evidentirale, so dolžne hraniti tri leta. Če tuji prevoznik ali prevoznik Skupnosti nima ustrezne ali pravilno izpolnjene dovolilnice oziroma dovoljenja, mu zgoraj navedene osebe ne smejo dovoliti nalaganja ali razlaganja blaga. Pred razlaganjem blaga obvestijo pristojni carinski organ, ki ukrepa v skladu z osmim odstavkom tega člena in odobri razložitev blaga.

(12) Minister lahko podrobneje določi način preverjanja, evidentiranja in hrambe kopij dovolilnic oziroma dovoljenj in spremljajočih dokumentov skladno s prejšnjim odstavkom.

(13) Za spremljanje izvajanja določbe enajstega odstavka tega člena imenuje minister komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva.«.
18. člen

Drugi odstavek 103. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Šteje se, da je dovolilnica pravilno izpolnjena, če so izpolnjene vse rubrike v dovolilnici.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Če na dovolilnici iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni podatki o prevozniku in vozilu, ki opravlja prevoz, ter podatki o datumu in uri prestopa državne meje Republike Slovenije, se šteje, da je bil prevoz opravljen brez dovolilnice in da dovolilnice ni v vozilu.«.
19. člen

V 106. členu se na dveh mestih beseda »direkcija« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »prometni inšpektorat« v ustreznem sklonu.

20. člen

Črta se četrti odstavek 107. člena.

21. člen

V drugem odstavku 115. člena se črta deveta alineja.

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Določba četrtega odstavka tega člena ne velja za samostojne podjetnike posameznike ter pravne osebe, ki zaposlujejo manj kot 10 ljudi.«.


22. člen

V prvem odstavku 117. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:

»– carinski organi so pooblaščeni, da na celotnem ozemlju Republike Slovenije preverjajo, ali imajo domači prevozniki, prevozniki Skupnosti in tuji prevozniki pri opravljanju prevozov v cestnem prometu dovolilnice, dovoljenja, druge dokumente in listine, predpisane v tem zakonu, predpisih Skupnosti in mednarodnih sporazumih. Carinski organi opravljajo tudi nadzorstvo nad izvajanjem določb enajstega odstavka 102. člena tega zakona na sedežu in v drugih poslovnih prostorih oseb, navedenih v tem členu;«.

V drugem odstavku se beseda »direkciji« nadomesti z besedilom »prometnemu inšpektoratu«.
23. člen

V petem odstavku 120. člena se črta drugi stavek.

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Inšpektorju je treba na njegovo zahtevo dostaviti poslovne knjige, listine in druge dokumente ter posredovati zahtevane podatke v roku, ki ga določi inšpektor. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor, ne glede na delovni čas, pravico vstopiti v poslovne prostore ali objekte in pregledati poslovne knjige, računalniške baze podatkov, pogodbene listine in druge dokumente v zvezi s prevozi, pri pravnih in fizičnih osebah, ki so pošiljatelji, prejemniki blaga, prevozniki oziroma organizatorji prevoza ali špediterji. Navedene osebe morajo inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva.«.
24. člen

V prvem odstavku 124. člena se številka »2500« nadomesti s številko »4000«, številka »4200« pa s številko »8000«.

V drugem odstavku se številka »420« nadomesti s številko »2000«, številka »1250« pa s številko »4000«.

25. člen

V prvem odstavku 125. člena se številka »2500« nadomesti s številko »4000«, številka »4200« pa s številko »8000«.

V drugem odstavku se številka »420« nadomesti s številko »2000«, številka »850« pa s številko »4000«.

26. člen

Doda se nov 125.a člen, ki se glasi:
»125.a člen
(prekrški)


(1) Z globo od 4000 do 8000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določbo enajstega odstavka 102. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1500 do 3000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 1000 do 1500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

27. člen

V prvem odstavku 126. člena se številka »1700« nadomesti s številko »2500«, številka »2500« pa s številko »4000«.

Besedilo 7. točke se spremeni tako, da se glasi:

»7. omogoči uporabo svojega dovoljenja ali dovoljenja Skupnosti za mednarodni linijski prevoz potnikov drugi pravni osebi, fizični osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali uporablja tuje dovoljenje ali dovoljenje Skupnosti (62. in 63. člen);«.

Besedilo 10. točke se spremeni tako, da se glasi:

»10. nima akta o notranji kontroli ali ne izvaja trajne notranje kontrole ali ne odredi ukrepov za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti (115. člen);«.

V drugem odstavku se številka »420« nadomesti s številko »1000«, številka »850« pa s številko »2000«.
28. člen

V prvem odstavku 127. člena se številka »1250« nadomesti s številko »1500«, številka »1700« pa s številko »2500«.

V drugem odstavku se številka »420« nadomesti s številko »500«, številka »650« pa s številko »1000«.
29. člen


V prvem odstavku 128. člena se črta 8. točka.

Dosedanja 9., 10. in 11. točka postanejo 8., 9. in 10. točka.

30. člen

129. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Z globo od 1200 do 2500 eurov se kaznuje za prekršek voznik tujega prevoznika ali prevoznika Skupnosti, ki ne izpolni pravilno dovolilnice za mednarodni prevoz blaga ali potnikov v cestnem prometu (tretji odstavek 78. člena in 103. člen).«.



31. člen

V 131. členu se besedilo 1. točke spremeni tako, da se glasi:

»1. če med vožnjo pri sebi nima vozniškega dovoljenja, v katerem je vpisana pridobljena temeljna kvalifikacija, ali izkaznice o vozniških kvalifikacijah (33. in 42. člen);«.

Doda se nova 2.a točka, ki se glasi:

»2.a če med vožnjo v vozilu nima dokumentov iz 33. člena (razen dokumenta iz 1. točke tega člena);«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

(1) Minister določi ceno za izdajo izkaznice v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Izdelovalec izkaznic, ki na dan uveljavitve tega zakona izdeluje izkaznice, s 3. januarjem 2011 začne izvajati javno pooblastilo izdajatelja izkaznic in ga izvaja do 28. avgusta 2014. Do pričetka izvajanja javnega pooblastila s strani izdelovalca izkaznic opravlja naloge izdajatelja izkaznic upravni organ, pristojen za izdajo vozniških dovoljenj.

(3) Do 3. januarja 2011 je za izdajo izkaznice s strani pristojnega organa iz prejšnjega odstavka potrebno plačati stroške izdelave izkaznice v višini 26,40 eurov z DDV ter stroške za vlogo po tarifi 1 in za izdajo odločbe po tarifi 3 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-uradno prečiščeno besedilo 3 in 126/07).
33. člen

(1) Elektronska evidenca izkaznic iz 42.o člena zakona se mora vzpostaviti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Podatke o izkaznicah, izdanih do vzpostavitve elektronske evidence, vanjo vnese izdajatelj izkaznic.

(2) Predpis iz tretjega odstavka 42.o člena zakona se izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3) Evidence izdanih izkaznic se do 3. januarja 2011 vodijo pri upravnih enotah v razvidu upravnih postopkov, po poteku tega datuma pa jih prevzame izdajatelj izkaznic in jih vnese v elektronsko evidenco iz prvega odstavka tega člena.

34. člen

Izkaznice, izdane pred uveljavitvijo tega zakona, veljajo do izteka njihove veljavnosti.


35. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH ČLENOV


K 1. členu:

Na novo se opredeljuje pojem izdelave izkaznice, ki zajema blanket izkaznice in perzonalizacijo izkaznice. Blanket izkaznice mora biti v skladu z Direktivo 2003/59/ES, personalizacija pa je nanos osebnih podatkov na blanket izkaznice.
Sedanja definicija kabotaže ni usklajena z določili 108. in 109. člena ZPCP, saj ne vključuje prevoznikov Skupnosti, zato je treba v 19. točko vključiti pojasnilo pojma kabotaže, ki je vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja prevoznik ali prevoznica Skupnosti ali tuji prevoznik ali prevoznica, oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik. Ureja se tudi pojem izdelave izkaznice.


K 2. členu:

S spremembo se želi dati možnost, da se izvajanje pooblastil lahko izvaja tudi pri več izvajalcih, podobno kot zdaj. Predlagatelj ocenjuje, da sedanja izvajalca (GZS in OZS) naloge izvajata korektno v skladu z veljavnimi predpisi in bi nepremišljen poseg v ta sistem lahko povzročil težave. Res je, da bo tudi v primeru razpisa za podelitev pooblastila več organizacijam nujno jasno določiti pogoje, in ni nujno, da bosta pooblastila še naprej izvajala dosedanja izvajalca. Vendar pa ocenjujemo, da je predlagana rešitev boljša in da se z zakonom število izvajalcev ne omejuje. To bi prepustili razpisu in odločitvi glede na trenutne razmere v praksi.


K 3. členu:

Besedilo v prvi alineji prvega odstavka določa, da izdajatelj licence prekliče veljavnost licence in jo imetniku z odločbo odvzame, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za pridobitev licence. Ker je za preklic veljavnosti licence dovolj, da ni izpolnjen eden od predpisanih pogojev za pridobitev licence, se, da bi se izognili različnim razlagam, predlaga sprememba te alineje.


K 4. členu:

S predlaganim členom se želijo odpraviti nejasnosti glede dokazovanja z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje prevozov za lastne potrebe. Z odpravo obveznosti potnega naloga za prevoz potnikov se izenačijo pogoji s tovornim prometom, kjer je bila obveznost potnega naloga odpravljena že s sprejemom veljavnega zakona.


K 5. členu

V praksi so se pojavile različne razlage določil tega člena predvsem glede posameznih vrst prevozov, ki posamično niso našteti. Zato se predlaga dopolnitev tega člena z določenimi vrstami prevozov, ki so tudi izjema glede kvalifikacije voznikov. Tako se dodaja izjema po vpisu kode Skupnosti v vozniških dovoljenjih voznikov, ki upravljajo vozila, ki so v okviru izvajanja servisa ali popravila v mehanični delavnici, na poskusni vožnji.


K 6. členu

V veljavnem 37. členu je pridobitev temeljne kvalifikacije trenutno urejena precej nejasno, zaradi česar lahko pride do podvajanja sistemov pridobitve temeljne kvalifikacije, za kar pa ni nikakršne potrebe. V skladu z Direktivo 2003/59/ES mora država članica zagotoviti enoten sistem pridobitve temeljne kvalifikacije voznikov in njihovo redno usposabljanje. To pa je mogoče samo z enotnim sistemom izpitov in usposabljanj, nadziranim prek ministrstva, pristojnega za promet, ki ima tudi dolžnost izvajati ta sistem. Zato se s spremembo šestega odstavka odpravlja nejasnost, na kakšen način se pridobi temeljna kvalifikacija voznika; pridobi se z izpitom pri pooblaščenih izvajalcih (v letu 2008 je dobilo pooblastilo ministra za promet 18 izvajalcev) in pa s pridobitvijo srednje poklicne izobrazbe za voznika, program tega izobraževanja pa ima soglasje ministra za promet od decembra 2006.


K 7. členu

Zaradi zagotovitve enotnega izvajanja preizkusov znanja je nujno treba imenovati komisijo za opravljanje preizkusov, ki pa je pri sprejemu veljavnega zakona pomotoma izpadla iz besedila.



K 8. členu

S predlagano spremembo drugega odstavka se odpravljajo težave pri uporabi zakona v praksi kjer se je sedaj dogajalo, da državljani tretjih držav niso mogli dobiti delovnega dovoljenja in s tem posledično tudi ne zaposlitve, če niso imeli pridobljene temeljne kvalifikacije za voznika. Zakon pa zahteva, da morajo vozniki za pridobitev kvalifikacije biti zaposleni pri podjetju s sedežem v RS. S to dopolnitvijo se omogoči, da temeljno kvalifikacijo voznika pridobijo tudi državljani tretjih držav preden pridobijo delovno dovoljenje za zaposlitev pri podjetju v RS.

K 9. členu

Z določilom se precizneje določi pristojnost upravne enote za vpis kode Skupnosti, saj bodo upravne enote izključno pristojen za vpis v vozniško dovoljenje. Po spremembi zakona bo pristojnost izdajanja izkaznic o vozniških kvalifikacijah ločena od upravnih enot.


K 10. členu

V predlogu sprememb in dopolnitev se natančneje ureja postopek izdaje izkaznic saj v dosedanjem zakonu niso bili predpisani vloga za izdajo izkaznice, način vročitve izkaznice, nadomestitev izkaznice, razveljavitev izkaznice in vse, kar je potrebno v zvezi z izvedbo javnega razpisa za podelitev javnega pooblastila. V samem zakonu se bo predpisala tudi vsebina obrazca izkaznice, podrobneje se bo določilo vodenje evidenc izkaznic o vozniških kvalifikacijah ter podelilo javno pooblastilo za vodenje upravnih postopkov izdaje in izdelave izkaznic. Predlagatelj zakona za podelitev javnega pooblastila predvideva, da bo izpeljal razpis po preteku podeljenega pooblastila za izdelovanje izkaznic, v tem času pa bi izdajal izkaznice izdelovalec izkaznic, ki je bil na podlagi sedanje zakonodaje izbran na javnem razpisu. Na letni ravni se predvideva izdaja okrog 200 izkaznic. Izdelovalcu izkaznic je bila naloga podeljena za dobo petih let, in če bi predlagatelj predvidel javni razpis, bi bilo treba skleniti aneks k pogodbi, kar bi državi povzročilo dodatne stroške, saj je izdelovalec izkaznic ob naročilu moral naročiti najmanj 2000 blanketov. Ministrstvo bi ob razdrtju tega pogodbenega razmerja moralo odkupiti preostanek blanketov (okrog 1500), kar bi predstavljalo strošek v višini okrog 18.000,00 €. Če bi se izkaznice še naprej izdajale pri upravnih enotah, bi bilo potrebno dopolniti ustrezen program, kar bi pomenilo dodatne stroške. Na podlagi navedenega se predlagatelj odloča, da bo za izdajo izkaznic začasno podelil javno pooblastilo dosedanjemu izdelovalcu izkaznic; to pooblastilo traja do 28. 8. 2014. Pred potekom tega pooblastila pa bo predlagatelj izvedel javni razpis. Zdajšnji izdelovalec bo tudi uredil evidenco izkaznic.


K 11. členu

Predlagana sprememba ob modernizaciji informacijske tehnologije prispeva k enakemu učinku nadzora in obenem zmanjševanju stroškov poslovanja prevoznikov. Za nadzor izvajanja te določbe namreč zadostuje tudi dokumentacija v elektronski obliki.


K 12. členu

Gre za redakcijski popravek napake v zdaj veljavnem členu. Določba namreč velja za vse potniške spremnice, ne glede na to, na kateri podlagi so zahtevane oziroma pri kakšni obliki prevozov se uporabljajo.

K 13. členu

Gre za popravek zaradi lažjega opravljanja nalog, saj po sedanjem sistemu dokumentacija potuje po več organih, kar ni smotrno, in postopki se zaradi tega lahko zelo zavlečejo.




K 14. členu

V novem tretjem odstavku se taksativno opredeli, katera dokazila morajo imeti vozila za lasten prevoz v vozilu.

K 15. členu

Pri razlagi 85. člena v povezavi s 107. členom se je v praksi pojavilo nekaj težav in možnosti za različno razlago teh dveh členov. Dopolnitev je potrebna zaradi odprave morebitnih nejasnosti in nedvoumne razlage 85. člena, glede na to, da napovedni stavek 107. člena velja za prevoznike Skupnosti. Tretji odstavek 107. člena je vsebinsko povezan s prvim in drugim odstavkom ter ju dopolnjuje. S predlagano spremembo se temu primerno spreminja četrta alineja 85. člena, ki se nanaša na uporabo nadomestnega vozila v času, ko je vozilo, ki se običajno uporablja, v okvari. V novem drugem odstavku se taksativno opredeli, katera dokazila morajo imeti vozila za lasten prevoz v vozilu.

K 16. členu

Rok za načrt delitve dovolilnic je veljal za vse dovolilnice, ker pa se v praksi ni mogel upoštevati navedeni rok načrta delitve CEMT dovolilnic, se za to vrsto dovolilnic določa skrajni rok delitve do 31. 12. v tekočem letu. Velikokrat se namreč zgodi, da se kvote dovolilnic za posamezno državo v ITF oziroma OECD določijo šele v novembru ali decembru.


K 17. členu

Z določbo novega 10. odstavka želi predlagatelj urediti postopek izdaje posebnega dovoljenja, kadar Republika Slovenija nima sklenjene pogodbe o mednarodnem cestnem prevozu blaga z državo, v kateri je motorno vozilo registrirano, oziroma nima s to državo izmenjanih dovolilnic ali je motorno vozilo označeno z začasnimi registrskimi tablicami.

Z določbo novega 11. odstavka želi predlagatelj poostriti spoštovanje ustreznih dovoljenj oziroma dovolilnic, kadar so ti glede na veljavne bilateralne in multilateralne sporazume potrebni. V skladu s predlagano spremembo bi morale pravne ali fizične osebe, pri katerih se blago nalaga ali razlaga, pri tujih prevoznikih in prevoznikih Skupnosti preveriti, ali ima prevoznik za prevoz ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico oziroma dovoljenje in spremljajoče dokumente. Na dovoljenje oziroma dovolilnico bo treba odtisniti žig pravne ali fizične osebe, ki opravi pregled dovoljenja oziroma dovolilnice. Žig je treba odtisniti s trajno štampiljko, podpis in navedba datuma pa se potrdita s kemičnim svinčnikom. Če prevoznik nima ustreznega dovoljenja oziroma dovolilnice, se razkladanje odloži do prihoda pristojnih carinskih organov, ki ukrepajo v skladu z osmim odstavkom 102. člena tega zakona. To bo zagotovilo strožji nadzor nad prevozi tujih prevoznikov in odpravilo očitke domačih prevoznikov o neustreznem nadzoru tujih prevoznikov. Podoben sistem ima Italijanska republika že vrsto let.

V 13. odstavku se daje pravna podlaga za imenovanje komisije, ki bo spremljala izvajanje 11. odstavka tega člena.

K 18. členu

S spremembo drugega odstavka 103. člena se želijo odpraviti nejasnosti v določilu in določiti nedvoumno, kdaj je dovolilnica izpolnjena pravilno. V tretjem odstavku istega člana pa se normira, kdaj je mogoče nepravilno izpolnjeno dovolilnico iz drugega odstavka šteti, kot da je ni v vozilu, pri čemer se dosedanja veljavna določba samo delno spremeni.

K 19. členu

Gre za popravek zaradi lažjega opravljanja nalog, saj po sedanjem sistemu dokumentacija potuje po več organih, kar ni smotrno, in postopki se zaradi tega lahko zelo zavlečejo.

K 20. členu

Predlagano črtanje tega odstavka je povezano s spremembami 85. člena in je ravno tako potrebno zaradi odprave nejasnosti in lažje razlage določb 85. člena.

K 21. členu

S črtanjem devete alineje drugega odstavka 115. člena se odpravi obveznost prevoznika po rednem usposabljanju znanja voznikov, ki je sedaj zagotovljeno s predpisanim rednim usposabljanjem v 39. členu zakona. Iz tega razloga ni treba prevoznikom preventivno skrbeti v aktu o notranji kontroli glede obnavljanja in dopolnjevanja znanja. Izjeme določene v novem sedmem odstavku pomenijo, da samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nimajo nobenega zaposlenega oz. imajo zaposlenih manj kot 10 ljudi ni potrebno izdelati akta o notranji kontroli. Prav tako tudi pravnim osebam, ki zaposlujejo manj kot 10 ljudi ni potrebno izdelati akta o notranji kontroli.

K 22. členu

Sprememba pooblastila glede nadzora carinskih organov je potrebna zaradi novih obveznosti oseb, pri katerih se blago razlaga ali nalaga, ki morajo preveriti, ali ima prevoznik ustrezno dovolilnico ali dovoljenje, če je ta potrebna. V drugem odstavku gre za popravek zaradi lažjega opravljanja nalog, saj po sedanjem sistemu dokumentacija potuje po več organih, kar ni smotrno, in postopki se zaradi tega lahko zelo zavlečejo.

K 23. členu

V 4. točki prvega odstavka 120 člena Zakona o prevozih v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 in 123/08, v nadaljevanju ZPCP – 2) je določeno, da inšpektor lahko prepove uporabo vozil, če ugotovi, da prevoznik ni označil in opremil vozil v skladu z določbami tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Inšpektor pa nima pooblastila za prepoved uporabe vozil, ki ne izpolnjujejo posebnih pogojev za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok. Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok (Uradni list RS, št. 23/09), je namreč izdan na podlagi 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo in 57/08 – ZLDUVCP) in ne na podlagi ZPCP-2. Zato je nujna dopolnitev inšpekcijskih pooblastil oziroma dopolnitev 120. člena ZPCP-2.

K 24. členu

Sprememba člena je posledica uskladitve kazni v samem zakonu, ker je bila predlagana višja kazen v 129. členu tega zakona, določitve nove kazni v 125.a členu tega zakona in določitve kazni v primerljivi višini za istovrstne kazni v sosednjih državah.

V prvem odstavku 124. člena ZPCP-2 je določena sankcija za prekršek, ki ga storijo domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravijo ali opravljajo prevoz potnikov ali blaga v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu brez licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti. V drugem odstavku 124. člena ZPCP-2 pa je določena kazen za prekršek, ki ga storijo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki opravlja dejavnost.

K 25. členu

Glej obrazložitev prvega odstavka k 24. členu.

V prvem odstavku 125. člena ZPCP-2 je določena kazen za prekršek, ki ga storita tuja pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki na območju Republike Slovenije izvajata ali izvedeta kabotažo brez dovoljenja, oziroma se kaznuje prevoznik Skupnosti, če izvaja ali izvede kabotažo v nasprotju z Uredbo Sveta 12/98 ES in Uredbo Sveta 3118/93/EGS, opravlja ali opravi mednarodni prevoz blaga brez dovolilnice. Po drugem odstavku 125. člena ZPCP-2 je določena kazen za voznika.

K 26. členu

Doda se nov 125.a člen, ki ureja kazenske sankcije, če storita prekršek pravna ali fizična oseba iz enajstega odstavka 102. člena tega zakona, in sicer za tistega, ki ne preveri, ali ima prevoznik za prevoz ustrezno dovoljenje oziroma dovolilnico, kadar je ta, glede na veljavne predpise Skupnosti ali mednarodne sporazume potrebna, ki s svojim žigom in podpisom ter navedbo datuma in ure pregleda ne
potrdi na dovoljenju oziroma dovolilnici, da je preveril, ali ima prevoznik za prevoz ustrezno dovoljenje oziroma dovolilnico, ki v primeru, če prevoznik nima ustreznega dovoljenja oziroma dovolilnice za prevoz, blago naloži ali razloži oziroma o tem ne obvesti pristojnega carinskega organa. V drugem odstavku je določena kazen za prekršek tudi za odgovorno osebo pravne ali fizične osebe enajstega odstavka 102. člena tega zakona.


K 27. členu

V dosedanji 7. točki prvega odstavka 126. člena je uporabljen izraz »posodi« (svoje dovoljenje ali dovoljenje Skupnosti za mednarodni linijski prevoz potnikov), ki po našem mnenju ni ustrezen. Analogno 1. točki prvega odstavka 126. člena bi bil zato ustrezen izraz »omogoči uporabo«, ker ne predstavlja le dejanje »posoja«, ampak tudi prodaja, izroči, podari, odtuji, daje na uporabo, omogoča uporabo ali na kakršen koli drug način omogoči, da si dovoljenje pridobi neupravičena oseba.

Določba dosedanje 10. točke prvega odstavka 126. je nejasna, saj prevoznika obvezuje za izvajanje trajne notranje kontrole v okviru objektivnih možnosti, zelo težko pa je ugotavljati oziroma dokazovati, kaj pomenijo objektivne možnosti.

Glede sprememb višine kazni glej obrazložitev k prvemu odstavku 23. člena.


K 28. členu

Glej obrazložitev k prvemu odstavku 24. člena.


K 29. členu

Črta se 8. točka prvega odstavka 128. člena, ker posega v originalno pristojnost lokalnih skupnosti, saj glede na določila 56. člena ZPCP dovoljenje za izvajanje taksi službe to urejajo oziroma izdajajo lokalne skupnosti. Avtotaksi prevozi se opravljajo na podlagi dovoljenja, ki ga izda občina ali več občin skupaj, če je taka obveznost uvedena s predpisom take občine oziroma občin. Zato tudi nadzor nad tem izvaja lokalna skupnost.


K 30. členu

Kazenska sankcija za opravljanje prevoza potnikov z nepravilno izpolnjeno dovolilnico ni predpisana. ZPCP določa sankcijo samo za nepravilno izpolnjeno dovolilnico pri prevozu blaga, zato predlagamo, da se v 129. členu za besedilom »ki pravilno ne izpolni dovolilnice za mednarodni prevoz blaga« doda besedna zveza »in potnikov«, v oklepaj pa pred »103. člen« doda »tretji odstavek 78. člena in«.

Glej tudi obrazložitev k prvemu odstavku 24. člena.


K 31. členu

V 33. členu je določeno, katera dokazila in dokumente mora imeti voznik v vozilu med vožnjo, ni pa jasno predpisana sankcija za kršitev te določbe. Zato se predlaga, da se ta člen spremeni tako, da bosta mogoča nadzor in izvajanje sankcij v primerih, če vozniki nimajo dokumenta, ki izkazuje njihovo kvalifikacijo, oziroma če v vozilu nimajo drugih dokumentov, naštetih v 33. členu zakona.


K 32. do 35. členu

V prehodnih določbah sta določena čas, v katerem je treba sprejeti posamezne predpise in ukrepe za uveljavitev sprejetih določb. Javno pooblastilo izdelovalcu izkaznic se daje s 3. 1. 2011, saj se predvideva, da bo do takrat vzpostavljena elektronska evidenca izkaznic, samo javno pooblastilo za izdelavo izkaznic se za izdajo izkaznic podeljuje za omejen čas in sicer do izteka časa izdelovanja izkaznic z dosedanjim izdelovalcem, ki pa je izdelavo pridobil na podlagi javnega razpisa. Javno pooblastilo izdajanja in izdelovanja izkaznic mora biti sočasno izdano enemu ponudniku, zato je edina možna rešitev, da se začasno izdajanje podeli dosedanjemu izdelovalcu izkaznic. Razdrtje pogodbenega razmerja z dosedanjim izdelovalcem izkaznic bi imelo za posledico odgovornost za nastalo škodo, ki izhaja iz sklenjenega pogodbenega razmerja. Določa se tudi vakacijski rok uveljavitve zakona.


IV BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

3. člen

(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »avtotaksi prevoz« je prevoz enega potnika ali povezane skupine potnikov z motornim vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev in ki se v celoti opravi po enem naročilu za eno plačilo prevoznine;

2. »avtobusna postaja« je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo;

3. »avtobusno postajališče« je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov;

4. »dvostranski prevoz« je prevoz potnikov ali blaga med Republiko Slovenijo in drugo državo;

5. »daljinar« je obvezna podlaga za izdelavo avtobusnih voznih redov, ki vsebuje relacije s kilometrskimi razdaljami, voznimi časi in avtobusnimi postajami, pomembnejšimi avtobusnimi postajališči in avtobusnimi postajališči;

6. »direktni linijski prevoz« je način prevoza potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo samo na začetni avtobusni postaji ali pomembnejšem avtobusnem postajališču, izstopajo pa samo na končni avtobusni postaji ali pomembnejšem avtobusnem postajališču;

7. »domači prevoznik ali prevoznica« (v nadaljnjem besedilu: domači prevoznik) je fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima licenco, licenco Skupnosti oziroma dovoljenje Skupnosti za opravljanje prevozov ali opravlja prevoze za lastne potrebe v skladu s tem zakonom;

8. »dovoljenje Skupnosti« je dokument, ki ga izda izdajatelj ali izdajateljica licenc (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj licenc) v skladu s 3. členom Uredbe Sveta 881/92/EGS;

9. »dovoljenje za prevoz« je skupno ime za več vrst listin, določenih v tem zakonu ali z mednarodno pogodbo, s katerimi se dovoljuje vozilu, registriranemu zunaj Republike Slovenije, pristop na ceste v Republiki Sloveniji in vožnja po njih, oziroma vozilu, registriranemu v Republiki Sloveniji, pristop na ceste v državi, katere organ je izdal dovoljenje, in vožnja po njih;

10. »dovolilnica« je javna listina, s katero se dovoljuje pristop vozilu, registriranemu zunaj Republike Slovenije, na ceste v Republiki Sloveniji in vožnja po njih, oziroma vozilu, registriranemu v Republiki Sloveniji, pristop na ceste v državi, katere organ je izdal dovolilnico, in vožnja po njih;

11. »dovolilnica CEMT« je večstranska dovolilnica, ki jo izda Evropska konferenca ministrov za promet (CEMT) za mednarodni cestni prevoz blaga, ki ga opravljajo prevozniki ali prevoznice (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) s sedežem v državi članici CEMT, kadar se prevozi opravljajo med državami članicami CEMT ali tranzitno čez ozemlje ene ali več držav članic CEMT z vozili, ki so registrirana v eni od držav članic CEMT;

12. »hitri linijski prevoz« je način prevoza potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo samo na avtobusnih postajah in na pomembnejših avtobusnih postajališčih;

13. »itinerar« je načrt, ki označuje smer gibanja vozila na liniji;

14. »izdajatelj licenc« je izvajalec upravnih nalog na podlagi podeljenega javnega pooblastila iz 5. člena tega zakona;

15. »izvod licence« je listina, ki jo izda izdajatelj licence imetniku ali imetnici (v nadaljnjem besedilu: imetnik) licence za uporabo v posameznem vozilu;

16. »javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom ali uporabnicam (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene;

17. »javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu« je prevoz, ki se opravlja na določenih relacijah, po vnaprej določenem voznem redu, ceni in splošnih prevoznih pogojih. Opravlja se kot medkrajevni linijski in mestni linijski prevoz potnikov;

18. »javno parkirišče za tovorna vozila oziroma avtobuse« je urejen prostor za parkiranje, na katerem so zagotovljeni varno parkiranje in minimalni higienski pogoji (pitna voda, sanitarije ipd.) za vozno osebje;

19. »kabotaža« je vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja tuji prevoznik ali tuja prevoznica (v nadaljnjem besedilu: tuji prevoznik) oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik
20. »licenca« je dovoljenje za izvajanje prevozov potnikov ali blaga v skladu s tem zakonom;

21. »licenca Skupnosti« je dokument, ki ga izda izdajatelj licenc v skladu s 3. a členom Uredbe Sveta 684/92/EGS; 22. »linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje, pomembnejšega avtobusnega postajališča ali avtobusnega postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena;

23. »medkrajevni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov med dvema ali več kraji in se lahko opravlja kot potniški, hitri ali direktni linijski prevoz potnikov;

24. »mednarodna pogodba« je vsak mednarodni dvostranski ali večstranski sporazum, ki obvezuje Republiko Slovenijo in ki se nanaša na prevoze v cestnem prometu;

25. »mednarodni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov med Republiko Slovenijo in drugimi državami, kjer lahko avtobusi ustavljajo na območju Republike Slovenije le na avtobusnih postajah in pomembnejših avtobusnih postajališčih;

26. »mestni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov, ki ga občina kot javno službo organizira znotraj naselja;

27. »nerazdeljene dovolilnice« so tiste dovolilnice, ki niso bile razdeljene prevoznikom po končanem postopku redne delitve, in dovolilnice iz ostanka kvote po izračunu letnih planov;

28. »občasni prevoz potnikov v cestnem prometu« je prevoz, ki ne spada pod javni linijski prevoz niti pod posebni linijski prevoz in pri katerem se skupina vnaprej določenih potnikov prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pogodbo med prevoznikom in naročnikom ali naročnico (v nadaljnjem besedilu: naročnik) prevoza;

29. »običajno prebivališče« pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, kar pomeni vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih in poklicnih vezi ali pri osebi brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med njo in krajem,
kjer živi; 30. »opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov« je prevoz oseb v cestnem prometu, ki ga opravi podjetje, z motornim vozilom za prevoz potnikov ali kombinacijo takih vozil za plačilo;

31. »opravljanje dejavnosti cestnega prevoza blaga« je prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravi podjetje, z motornim vozilom za prevoz blaga ali kombinacijo takih vozil za najem ali za plačilo;

32. »podjetje« pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja dejavnost cestnih prevozov;
33. »pomembnejše avtobusno postajališče« je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov in je zaradi pomembnosti za potnike oziroma prebivalstvo določeno kot pomembnejše postajališče;

34. »potnik« je oseba, ki jo prevoznik za plačilo prepelje z vozilom za prevoz potnikov v cestnem prometu; 35. »potniški linijski prevoz« je način prevoza potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo na vseh avtobusnih postajah, pomembnejših avtobusnih postajališčih in avtobusnih postajališčih, ki so določena z voznim redom;

36. »potniška spremnica« je predpisan obrazec, ki ga mora imeti avtobusni prevoznik pri izvajanju občasnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu in prevozov potnikov z izmeničnimi vožnjami v mednarodnem cestnem prometu;

37. »posebni linijski prevoz« je prevoz samo določene vrste potnikov in izključuje druge potnike. Opravlja se na podlagi pisne pogodbe med prevoznikom in naročnikom prevoza;

38. »prevoz v cestnem prometu« je vsak prevoz potnikov ali blaga, kot tudi vožnja praznega ali nenatovorjenega motornega vozila ali skupine vozil po javnih in nekategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet;

39. »prevoz v notranjem cestnem prometu« je vsak prevoz iz prejšnje točke znotraj meja Republike Slovenije;

40. »prevoz v mednarodnem cestnem prometu« je vsak prevoz iz prejšnje točke med dvema ali več državami;

41. »prevoz za tretje države« je prevoz domačega prevoznika, pri katerem potniki vstopijo ali se blago natovori za prevoz v izhodiščni tuji državi in potniki izstopijo ali se blago raztovori v ciljni tuji državi, kakor tudi prevoz tujega prevoznika, pri katerem potniki vstopijo ali se blago natovori za prevoz v Republiki Sloveniji in potniki izstopijo ali se blago raztovori v tuji državi, kjer ta prevoznik nima sedeža;

42. »prevoz potnikov z izmeničnimi vožnjami v mednarodnem cestnem prometu zunaj Skupnosti« je prevoz predhodno sestavljenih skupin potnikov, v določenih časovnih presledkih, v obe smeri z enega samega mesta odhoda na eno samo mesto prihoda. Vsako skupino, ki jo sestavljajo potniki z že opravljenimi potovanji na cilj, prepelje pozneje nazaj na mesto odhoda isti prevoznik;

43. »prevoz za osebne potrebe« je nekomercialni prevoz oseb ali blaga, ki ga opravi fizična oseba zgolj za svoje potrebe oziroma potrebe ožjih družinskih članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: član) z vozilom, ki je v njegovi lasti ali ima pravico uporabe vozila na podlagi najemne oziroma zakupne ali lizing pogodbe, ki mora biti sestavljena v pisni obliki. Za ta prevoz ne sme dobiti plačila ali kakega drugega nadomestila, vozilo pa lahko upravlja oseba, ki je lastnik ali lastnica (v nadaljnjem
besedilu: lastnik) ali ima pravico uporabe tega vozila ali ožji član njegove družine. Za ožjega člana družine se štejejo zakonec in otroci te osebe, ki opravlja prevoz za osebne potrebe;

44. »prevoznik ali prevoznica Skupnosti« (v nadaljnjem besedilu: prevoznik Skupnosti) je podjetje, ki ima licenco ali dovoljenje v skladu s pravili Skupnosti za opravljanje prevozov potnikov ali blaga ali opravlja prevoze za lastne potrebe in ima sedež v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), razen domačega prevoznikov
45 »relacija« je razdalja oziroma pot med dvema ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz potnikov oziroma med vsaj dvema krajema na liniji, ki sta v voznem redu označena kot avtobusna postaja, pomembnejše avtobusno postajališče ali avtobusno postajališče. Pri prevozu blaga pomeni relacija razdaljo oziroma pot med dvema ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz blaga;

46. »sistem enotne vozovnice« je način izvajanja javnih linijskih prevozov potnikov, kjer izvajalci ali izvajalke (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v različnih vrstah prometa izvajajo prevoze na podlagi enotne vozovnice, kar potnikom omogoča uporabo te vozovnice pri različnih izvajalcih v javnem linijskem prometu na območju Republike Slovenije;

47. »skupina vozil« je skupina enega vlečnega in vsaj enega priklopnega vozila ali polpriklopnika;

48. »tranzitni prevoz« je prevoz potnikov ali blaga čez ozemlje Republike Slovenije brez vstopanja in izstopanja potnikov oziroma nakladanja ali razkladanja blaga v Republiki Sloveniji;

49. »tuji prevoznik« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja prevoze v mednarodnem cestnem prometu oziroma ima licenco ali drugačno dovoljenje svoje države za opravljanje prevozov potnikov ali blaga, če je v tej državi to predpisano, in ima sedež v državi, ki ni članica Evropske skupnosti;

50. »vozni red« je ureditev linije, s katero se določajo vrsta prevoza, način prevoza, vrstni red avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč, njihova oddaljenost od začetne avtobusne postaje, pomembnejšega avtobusnega postajališča ali avtobusnega postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno postajo, pomembnejše avtobusno postajališče ali avtobusno postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja prevoz na liniji, čas, veljavnosti in režim obratovanja linije.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja cestnega prometa, predpisi Skupnosti ali mednarodne pogodbe.
5. člen

(javno pooblastilo)
(1) Na podlagi podeljenega javnega pooblastila se izvajajo naslednje upravne naloge:

– izdajanje in odvzem licence za opravljanje dejavnosti prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu;

– izdajanje in odvzem licence Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta 684/92/EGS o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov (UL L št. 74, z dne 20. 3. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta 684/92/EGS);

– izdajanje potrdil o priglasitvi mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 684/92;

– izdajanje in odvzem dovoljenja Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta 881/92/EGS o dostopu na trg znotraj Skupnosti pri cestnem prevozu blaga na ozemlje države članice ali z njega ali prek ozemlja ene ali več držav članic (UL L št. 95, z dne 9. 4. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredbo Sveta 881/92/EGS);

– izdajanje in odvzem potrdila za voznika ali voznico (v nadaljnjem besedilu: voznik) v skladu z Uredbo Sveta 881/92/EGS;

– delitev dovolilnic za mednarodni prevoz blaga domačim prevoznikom, vključno z CEMT dovolilnicami;

– druge naloge, ki jih ta zakon izrecno določa za izdajatelja licence oziroma delivca.

(2) Javno pooblastilo se podeli eni pravni osebi – izdajatelju licenc za deset let. Izdajatelj licenc mora upravne naloge iz prejšnjega odstavka izvajati najmanj na enem mestu v Republiki Sloveniji. (3) Javno pooblastilo podeli minister z odločbo po opravljenem javnem natečaju v skladu s tem zakonom. Ministrstvo odločbo o podelitvi javnega pooblastila iz tega člena objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4) Izdajatelj licenc odgovarja v skladu z ustavo in zakonom za škodo, ki jo povzroči s svojim protipravnim ravnanjem njegova oseba ali organ pri izvajanju javnega pooblastila.

32. člen

(preklic in odvzem licence)

(1) Izdajatelj licence z odločbo prekliče veljavnost licence in jo imetniku licence odvzame, če ugotovi katerega od naslednjih razlogov:

– da niso več izpolnjeni pogoji za pridobitev licence, razen če je izpolnjen kateri od pogojev za začasni odvzem licence oziroma njenih izvodov po prejšnjem členu;

– da imetnik licence preneha ali je izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov;

– da je namerno predložil netočne podatke, ki so potrebni za izdajo licence;

– da je bil prevozniku izrečen začasni odvzem licence v skladu s prejšnjim členom in te v predpisanem roku ne izroči izdajatelju;

– da mu je bil izrečen ukrep iz prejšnjega člena več kot dvakrat v obdobju trajanja licence.

(2) Če nastane razlog iz prve alinee prejšnjega odstavka zaradi smrti ali opravilne nesposobnosti samostojnega podjetnika posameznika ali osebe, ki v podjetju nepretrgano in dejansko opravlja prevoze, lahko izdajatelj licenc za največ eno leto ohrani v veljavi licenco in z odločbo naloži imetniku licence, da izpolni pogoje za pridobitev licence, če bi bila zaradi preklica in odvzema licence povzročena nesorazmerna škoda in je pričakovati, da bo v tem času podjetje ustrezno vodeno. Rok iz prejšnjega stavka se lahko podaljša za šest mesecev, če imetnik
licence izkaže, da po svoji najboljših sposobnosti dela vse, da izpolni pogoje za pridobitev licence in je mogoče pričakovati, da bo v tem dodatnem roku te pogoje izpolnil.

(3) Če nastane razlog iz prve alinee prvega odstavka zaradi tega, ker imetnik licence ne izpolnjuje pogoja iz točke b) prvega odstavka 20. člena tega zakona, lahko izdajatelj licenc takrat, kadar na podlagi ekonomskih okoliščin podjetja
predvideva, da bodo v skladu s finančnim načrtom pogoji o finančnem položaju ponovno trajno izpolnjeni v bližnji prihodnosti, za izpolnitev pogoja z odločbo določi največ enoletni rok.

(4) Imetnik licence mora v osmih dneh po prejemu dokončne odločbe o preklicu veljavnosti in odvzemu licence to vrniti izdajatelju licence skupaj z izvodi licenc. O preklicu in odvzemu licence izdajatelj licence takoj obvesti ministrstvo in prometni inšpektorat.

(5) Pristojni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) predloži izdajatelju licence predlog za preklic veljavnosti in odvzem licence, če v okviru inšpekcijskega postopka ugotovi obstoj katerega od razlogov iz prvega odstavka
tega člena.
33. člen

(obveznost dokumentov, oznak in opreme v vozilu)
(1) Voznik domačega prevoznika ali prevoznika Skupnosti mora imeti med vožnjo v vozilu:

– veljaven izvod licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti prevoznika, za katerega opravlja prevoz;

– veljavno izkaznico o vozniških kvalifikacijah, če pridobljenih vozniških kvalifikacij ne izkazuje koda Skupnosti na vozniškem dovoljenju (42. člen tega zakona);

– potrdilo iz 34. člena tega zakona, če opravlja mednarodni prevoz oseb za lastne potrebe z vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža več kot osem sedežev;

– pisno pogodbo o najemu oziroma zakupu ali lizingu ali drugo pogodbo, na podlagi katere ima pravico uporabljati vozilo (npr. pogodba o lizingu ...), če prevoznik ni lastnik vozila;

– če vozilo vozi voznik, ki ni državljan ene od držav članic Skupnosti, mora imeti v vozilu potrdilo v skladu z Uredbo Sveta 3118/93/EGS, s katerim pristojni organ države članice, v kateri ima prevoznik sedež, potrjuje, da ta voznik dela pri prevozniku skladno z zakoni ali drugimi predpisi o pogojih zaposlitve in poklicnega usposabljanja voznikov;

– pri opravljanju mednarodnih prevozov vsa dovoljenja oziroma dovolilnice, če so za ta prevoz zahtevane s predpisi Skupnosti, mednarodnimi sporazumi ali zakoni, veljavnimi v Republiki Sloveniji. (2) Voznik domačega prevoznika, ki opravlja prevoz oseb z vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža več kot osem sedežev, mora imeti poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka v vozilu še potni nalog iz tretjega odstavka tega člena. Voznik avtotaksi prevoznika mora imeti v vozilu pogodbo o zaposlitvi. (3) Potni nalog je dokument prevoznika in mora vsebovati podatke o vrsti prevoza, firmi oziroma sedežu prevoznika, času veljavnosti potnega naloga, osebnem imenu voznika, glavne podatke o začetku, smeri in koncu vožnje, registrski označbi vozila, stanju kilometrskega števca ob začetku in koncu vožnje, številu prevoženih kilometrov in žig ter podpis pooblaščene osebe, ki je izdala dokument. (4) Pri opravljanju prevozov v cestnem prometu mora imeti voznik tujega
prevoznika v vozilu vsa dovoljenja oziroma dovolilnice, če so za ta prevoz zahtevane s predpisi Skupnosti, mednarodnimi sporazumi ali predpisi, veljavnimi v Republiki Sloveniji.

(5) Voznik mora na zahtevo pristojnega inšpektorja, carinskega organa ali policista oziroma policistke (v nadaljnjem besedilu: policist) izročiti dokumente iz tega člena na vpogled.

(6) Vozila domačih prevoznikov, s katerimi ti izvajajo prevoze v cestnem prometu, morajo biti označena in opremljena skladno s predpisom, ki ga izda minister, tako da je zagotovljena varnost voznika in potnikov, drugih udeležencev ali udeleženk (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) v prevozih v cestnem prometu in varnost tovora ter vozil.

(7) Vozila za opravljanje avtotaksi prevozov morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka na vozilu na vidnem mestu pritrjeno oznako s podatki o prevozniki in številko licence. Vsebino, obliko in način pritrditve oznake podrobneje predpiše minister v predpisu iz prejšnjega odstavka. Oznako izda izdajatelj licenc ob izdaji izvoda licence za posamezno vozilo.
36. člen

(izjeme)
Obveznosti iz prejšnjega člena so oproščeni vozniki:

– vozil, pri katerih največja dovoljena hitrost ne presega 45 km/h;

– vozil, ki jih uporabljajo slovenska vojska, policija, civilna zaščita ali gasilci;

– vozil, na katerih se opravljajo preizkusne (testne) vožnje za tehnične izboljšave, popravila ali vzdrževanje novih ali obnovljenih vozil, ki še niso bila dana v uporabo;

– vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali so namenjena za reševalne akcije;

– vozil, ki se uporabljajo za učne ure vožnje za osebe, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo o pridobitvi kvalifikacij in rednem usposabljanju;

– vozil, ki prevažajo material in opremo, ki ju voznik uporablja pri svojem delu, če vožnja tega vozila ni voznikova glavna dejavnost;

– vozil, ki se uporabljajo za lastne in osebne potrebe.
37. člen

(temeljne kvalifikacije)
(1) Za pridobitev temeljnih kvalifikacij ni potrebna predhodna pridobitev vozniškega dovoljenja.

(2) Kandidat pridobi temeljne kvalifikacije na naslednje načine:

– s preizkusom znanja,

– s pospešenim pridobivanjem temeljnih kvalifikacij.

(3) Način pridobitve temeljne kvalifikacije, ki vključuje samo preizkus znanja, obsega samo praktični in teoretični preizkus. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom iz točke a) sedmega odstavka tega člena.

(4) Način pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja, ki se konča s preizkusom znanja. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom iz točke b) sedmega odstavka tega člena.

(5) Vozniki, ki so pridobili spričevalo o strokovni usposobljenosti, kakor je določeno v 23. členu tega zakona, so oproščeni preizkusov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v zvezi z vsebinami iz teh preizkusov, ki jih določa prvi odstavek 23. člena.

(6) Temeljne kvalifikacije se pridobijo s sistemom pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije, poklicnim izobraževanjem za voznike in vsakim drugim izobraževanjem oziroma usposabljanjem, ki izpolnjuje zahteve tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Katalog znanj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, program poklicnega izobraževanja za voznike ali drug program izobraževanja oziroma usposabljanja morajo obsegati vsebino znanj, določenih s predpisom ministra iz 43. člena tega zakona, katalog znanj ali program izobraževanja oziroma usposabljanja pa mora pred začetkom njegovega izvajanja potrditi minister. Izvajalci nacionalnih poklicnih kvalifikacij, poklicnega izobraževanja za voznike ali drugega izobraževanja oziroma usposabljanja morajo imeti pooblastilo ministra iz prvega odstavka 41. člena. Po uspešno pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji, končanem poklicnem izobraževanju za voznike ali drugem izobraževanju oziroma usposabljanju se pridobljene temeljne kvalifikacije potrdijo z ustreznim spričevalom iz sedmega odstavka tega člena. To spričevalo se izroči udeležencu poleg listin, ki jih predvideva nacionalna poklicna kvalifikacija, program poklicne šole ali drugega
izobraževanja oziroma usposabljanja.

(7) Spričevala, ki potrjujejo temeljne kvalifikacije, so:
a) spričevalo, podeljeno na podlagi preizkusa ali
b) spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije.



40. člen

(pristojnost)

(1) V Republiki Sloveniji pridobijo temeljne kvalifikacije vozniki, ki so državljani ene od držav članic Skupnosti in imajo v Republiki Sloveniji običajno prebivališče.

(2) V Republiki Sloveniji pridobijo temeljne kvalifikacije tudi vozniki, ki so državljani tretjih držav, če so zaposleni pri podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji ali pa zanj delajo.

(3) Vozniki opravijo redno usposabljanje v Republiki Sloveniji, če imajo v njej stalno prebivališče ali v njej delajo.


42. člen

(izkaznica o vozniških kvalifikacijah)

(1) Upravni organ, pristojen za izdajo vozniških dovoljenj, izda na podlagi spričevala o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah in spričevala o rednem usposabljanju izkaznico o vozniških kvalifikacijah in jo označi s kodo Skupnosti skupaj z ustreznimi kategorijami dovoljenj ali to označi na vozniškem dovoljenju.

(2) Označba kode Skupnosti na izkaznici o vozniških kvalifikacijah ali na vozniškem dovoljenju, ki jo je izdal pristojni organ druge države članice Skupnosti v skladu z Direktivo 2003/59/ES, izkazuje pridobljene vozniške kvalifikacije.

(3) Spričevala in drugi dokumenti organov in organizacij iz države, ki ni članica Skupnosti, se priznajo kot dokaz pridobljenih vozniških kvalifikacij, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.

1.1.2 Posebni linijski prevoz

54. člen

(opredelitev)

(1) Posebni linijski prevoz je prevoz samo določene vrste potnikov in izključuje druge potnike. S posebnim linijskim prevozom se opravlja prevoz delavcev na delo in domov, prevoz šoloobveznih otrok, dijakov in študentov med domom in izobraževalno ustanovo ter prevoz vojakov in vojakinj ter njihovih družin med domom in vojašnico.

(2) Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom. Seznam potnikov je obvezen sestavni del pogodbe. Med opravljanjem posebnega linijskega prevoza morata biti v vozilu pogodba in seznam potnikov. Prevoz potnikov, ki niso vpisani v seznam, je v posebnem linijskem prevozu prepovedan.

(3) Prevoznik mora v osmih dneh od sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka o sklenitvi pogodbe obvestiti direkcijo, ki vodi register posebnih linijskih prevozov, ki je javen.

(4) Izjemoma se kot posebni linijski prevoz lahko opravlja tudi prevoz drugih vrst potnikov, ki niso našteti v prvem odstavku tega člena, v kraje in iz krajev, kjer ni javnega linijskega prevoza potnikov.

(5) Za opravljanje prevozov iz prejšnjega odstavka mora prevoznik pridobiti dovoljenje direkcije. Pri izdaji dovoljenja direkcija upošteva naslednja merila:

– časovno in krajevno dostopnost javnega linijskega cestnega in železniškega prevoza,

– posebne potrebe posebnih kategorij uporabnikov prevoza,

– vpliv na ekonomičnost poslovanja obstoječih linij.

76. člen

(potniška spremnica)

(1) Za opravljanje občasnih prevozov in posebnih linijskih prevozov v obliki kabotaže morajo prevozniki uporabljati potniško spremnico Skupnosti v skladu z Uredbo Komisije 2121/98/ES.

(2) Pri opravljanju občasnih prevozov zunaj območja Skupnosti morajo prevozniki uporabljati potniško spremnico v skladu s sporazumom Interbus in predpisi, izdanimi za njegovo izvajanje.

(3) Prevoznik, ki opravlja prevoze iz prejšnjega odstavka, mora pred vsako vožnjo pravilno izpolniti potniško spremnico. Šteje se, da je spremnica pravilno izpolnjena, če so izpolnjene vse rubrike, določene s predpisi iz prvega in drugega odstavka tega
člena. Izpolnjena potniška spremnica za prevoz, ki se izvaja, mora biti ves čas opravljanja prevoza v vozilu.

(4) Knjige potniških spremnic za avtobusne prevoznike s sedežem v Republiki Sloveniji izdaja direkcija.
78. člen

(začasna prepoved opravljanja prevozov v Republiki Sloveniji)

(1) Tujemu prevozniku direkcija ob hujših ali ponavljajočih se kršitvah tega zakona oziroma drugih predpisov v Republiki Sloveniji in mednarodnih pogodb začasno prepove opravljanje prevozov v Republiki Sloveniji. Teža ali ponavljanje kršitev se ugotavlja v skladu z 21. členom tega zakona. Za hujšo kršitev se šteje tudi, če prevoznik ne opravlja prevozov v skladu z izdanim dovoljenjem. Če pride do odstopanja od voznega reda zaradi formalnih postopkov pri prehajanju meja, se to ne šteje za hujšo kršitev, vendar mora biti tak razlog odstopanja izkazan z dokazili.

(2) Začasna prepoved opravljanja prevozov se lahko izreče za čas od treh do dvanajst mesecev. Če se ta ukrep izreče prevozniku prvič, se mu lahko izreče največ v trajanju šest mesecev.

(3) Če nadzorni organi na mejnem prehodu ugotovijo, da voznik opravlja prevoz brez ustrezne in pravilno izpolnjene dovolilnice ali dovoljenja, mu izrečejo predpisano sankcijo in ne dovolijo vstopa v Republiko Slovenijo, dokler ne predloži ustrezne listine.

(4) Če nadzornim organom v notranjosti Republike Slovenije voznik ne predloži ustrezne dovolilnice ali dovoljenja, mu izrečejo predpisano sankcijo in ga napotijo iz države. V tem primeru nadzorni organ izda posebno dovoljenje za izstop iz države in o tem obvesti Direkcijo.

(5) Stroške izdaje in vsebino posebnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi minister.


82. člen

(opredelitev prevozov za lastne potrebe)

(1) Prevoz oseb za lastne potrebe je prevoz, ki ga izvajajo v nekomercialne in neprofitne namene fizične ali pravne osebe ter državni organi in je tak prevoz v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti ali nalog z njihovega delovnega področja. Vozila, ki se v ta namen uporabljajo, morajo biti v lasti te fizične ali pravne osebe oziroma organa ali ima ta pravico uporabe teh vozil na podlagi sklenjene najemne oziroma zakupne ali lizing pogodbe.
Vozilo mora upravljati oseba, zaposlena pri fizični ali pravni osebi oziroma državnem organu, ali fizična oseba sama.

(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za prevoze, za katere velja Uredba Sveta 684/92/EGS.

85. člen
(prevoz blaga za lastne potrebe)

Šteje se, da gre za prevoz blaga za lastne potrebe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– blago, ki se prevaža, mora biti v lasti izvajalca prevoza ali biti prodano, kupljeno, dano v najem, najeto, izdelano, dopolnjeno ali popravljeno s strani izvajalca prevoza;

– namen poti mora biti prevoz blaga do ali od izvajalca prevoza ali za njegov premik bodisi znotraj podjetja ali zunaj, vendar le za potrebe izvajalca prevoza;

– motorna vozila, uporabljena za tak prevoz, morajo voziti zaposleni pri izvajalcu prevoza;

– vozila morajo biti v lasti izvajalca prevoza ali najeta, s tem da izpolnjujejo pogoje, ki se nanašajo na uporabo vozil, najetih brez voznika za cestni prevoz blaga. Ta določba se ne nanaša za uporabo nadomestnega vozila v času, ko je vozilo, ki se običajno uporablja, v okvari.
90. člen

(postopek določitve letnega načrta)

(1) Domači prevoznik, ki želi, da mu delivec določi letni načrt dodelitve dovolilnic za naslednje leto, mora v tekočem letu med 1. in 15. septembrom pri delivcu vložiti vlogo za določitev letnega načrta. Prevozniku, ki v navedenem roku ne vloži vloge, delivec letnega načrta za naslednje leto ne določi.

(2) V vlogi za določitev letnega načrta prevoznik navede vrste in število dovolilnic, ki jih želi pridobiti. V izračunu načrta so navedene vse vrste in število dodeljenih dovolilnic za mednarodni prevoz blaga. Načrti dodelitve dovolilnic prevoznikom so javni ter jih mora delivec objaviti na svoji spletni strani in na oglasni deski delivca, dostopni vsem prevoznikom.

(3) Prevoznik jamči za pravilnost podatkov, ki jih navede v vlogi za pridobitev dovolilnic, delivcu pa mora takoj sporočiti spremembo teh podatkov. Če se ugotovi, da je prevoznik namenoma predložil nepravilne podatke, se mu v letni načrt določi 50% dovolilnic, ki bi mu drugače pripadale.

(4) Delivec vodi seznam prevoznikov, ki želijo pridobiti dovolilnice, in seznam prevoznikov, ki prejemajo dovolilnice. Prevozniku, ki je vpisan v seznam, se z odločbo določi letni načrt dodelitve dovolilnic za mednarodni cestni prevoz blaga. Pri določitvi letnega načrta delivec upošteva merila in postopek, določen s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, ter število dovolilnic, ki jih ima na razpolago. Delivec mora letni načrt dodelitve dovolilnic prevoznikom določiti najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.

(5) Pri prevozniku, ki že prejema dovolilnice ali ima že določen letni načrt, delivec pri določitvi načrta dodelitve dovolilnic upošteva merila, ki so določena s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, predvsem pa število pravilno uporabljenih in vrnjenih dovolilnic v obdobju od 1. oktobra preteklega leta do 30. septembra tekočega leta.

(6) Za določitev letnega načrta dodelitve kritičnih dovolilnic je prevoznikom, ki še ne prejemajo kritičnih dovolilnic, na razpolago kvota kritičnih dovolilnic v višini 40% količine neporabljenih kritičnih dovolilnic v obdobju od 1. oktobra preteklega leta do 30. septembra tekočega leta.

3. Dovolilnice in dovoljenja za tujega prevoznika in
prevoznika Skupnosti

102. člen

(pogoji za opravljanje prevozov)
(1) Tuji prevoznik sme opravljati mednarodni prevoz blaga v Republiki Sloveniji, če ima voznik vozila ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico ali dovoljenje za prevoz blaga, ki ga izda direkcija, razen če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi.
(2) Določbe tega člena veljajo tudi za prevoznika Skupnosti, če opravlja prevoz iz tretjih držav v Republiko Slovenijo ali obratno, razen če z mednarodnim sporazumom ni dogovorjeno, da se tudi ti prevozi opravljajo brez dovolilnic.

(3) Mednarodni prevoz s tujim motornim vozilom, ki ima priklopno vozilo, se opravlja na podlagi ene dovolilnice.

(4) Če imata tuje motorno vozilo in priklopno vozilo registrski označbi različnih držav, je potrebna dovolilnica le za motorno vozilo, če ni v mednarodni pogodbi določeno drugače.

(5) Dovolilnica ali dovoljenje za prevoz blaga mora biti v tujem vozilu ves čas, ko je ta na ozemlju Republike Slovenije, in mora biti ustrezno in pravilno izpolnjeno.

(6) Dovolilnica ni prenosljiva na drugega prevoznika.

(7) Če nadzorni organi na mejnem prehodu ugotovijo, da voznik opravlja prevoz brez ustrezne in pravilno izpolnjene dovolilnice ali dovoljenja, mu izrečejo predpisano sankcijo in ne dovolijo vstopa v Republiko Slovenijo, dokler ne predloži ustrezne listine. (8) Če nadzornim organom v notranjosti Republike Slovenije voznik ne predloži ustrezne dovolilnice ali dovoljenja, mu izrečejo predpisano sankcijo in ga napotijo iz države. V tem primeru nadzorni organ izda posebno dovoljenje za izstop iz države in o tem obvesti direkcijo.

(9) Stroške izdaje in vsebino posebnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi minister.

103. člen

(uporaba dovolilnice)

(1) Voznik tujega prevoznika ali prevoznika Skupnosti mora dovolilnico, ki jo v skladu z določbami tega zakona, predpisov Skupnosti ali mednarodnih pogodb potrebuje za prevoz, ki ga opravlja, pravilno izpolniti že pred prestopom državne meje Republike Slovenije.

(2) Šteje se, da je dovolilnica pravilno izpolnjena, če so izpolnjene vse rubrike v dovolilnici, zlasti firma oziroma ime in sedež prevoznika, ki opravlja prevoz, kraj in datum izdaje dovolilnice, podpis ter žig izdajatelja dovolilnice, registrska označba vozila, s katerim se opravlja prevoz, in datum, ura ter kraj vstopa v Republiko Slovenijo oziroma prestopa državne meje.

(3) Če na dovolilnici niso izpolnjeni podatki o prevozniku in vozilu, ki opravlja prevoz, ter podatki o datumu in uri prestopa državne meje Republike Slovenije, se šteje, da je bil prevoz opravljen brez dovolilnice in da dovolilnice ni v vozilu.

(4) Dovolilnica se lahko uporabi samo za tisto vrsto prevoza, ki je naveden na dovolilnici, in pod pogoji, navedenimi na dovolilnici.

(5) Dovolilnica CEMT se mora uporabljati v skladu s pravili organizacije CEMT, določbami tega zakona in predpisa, ki ga izda minister.

106. člen

(prepoved vožnje tujemu prevozniku)

Direkcija lahko začasno prepove tujemu prevozniku vožnjo po cestah v Republiki Sloveniji, če prevaža blago v nasprotju z zakonom ali mednarodno pogodbo in se ugotovi, da je to storil dvakrat ali večkrat. Prepoved se izreče za čas od treh do dvanajst mesecev. Ko se prepoved izreče prvič, se lahko izreče največ za šest mesecev. Nadzorni organi morajo obvestiti direkcijo, če ugotovijo, da je tuji prevoznik dvakrat ali večkrat prevažal blago v nasprotju z zakonom ali mednarodno pogodbo.


107. člen

(uporaba vozil za cestni prevoz blaga, najetih brez voznika)

(1) Republika Slovenija na svojem ozemlju dovoljuje uporabo motornih vozil, ki so jih najela podjetja, ki imajo sedež v drugi državi članici Skupnosti, zaradi prevoza med državami članicami Skupnosti, če:

– je vozilo registrirano v državi, kjer je ustanovljen oziroma ima sedež najemnik vozila in je dano v promet v skladu s predpisi te države članice;

– se pogodba nanaša le na najem vozila brez voznika in ji ni priložena pogodba o delu, sklenjena z istim podjetjem o voznem in spremljevalnem osebju;

– najeto vozilo uporablja le najemnik v času trajanja najemne
pogodbe;
– najeto vozilo vozi le osebje najemnika;

– so dokumenti, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz prve, druge, tretje in četrte alinee v vozilu.

(2) Dokumenti iz pete alinee prejšnjega odstavka so:

– najemna pogodba ali overjen izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime najemodajalca, ime najemnika, datum in veljavnost pogodbe ter identifikacijski podatki vozila;

– če voznik ni oseba, ki je najela vozilo, pogodba o zaposlitvi voznika ali overjen izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime delodajalca, ime delavca ter datum in veljavnost pogodbe o zaposlitvi ali novejši plačilni list.

(3) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo z enakovrednim dokumentom, ki ga izdajo pristojni organi države članice.

(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za prevoz za lastne potrebe.
X. NOTRANJA KONTROLA

115. člen

(obveznost izvajanja)
(1) Domači prevoznik, ki izvaja javni prevoz potnikov ali blaga, ali podjetje, ki izvaja prevoz za lastne potrebe v cestnem prometu, mora opravljati trajno kontrolo nad izpolnjevanjem predpisanih zdravstvenih, delovnih in drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati vozniki za varno upravljanje vozila, nad
izpolnjevanjem predpisanih pogojev glede vozil in izvajanjem drugih predpisanih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa.

(2) Z notranjo kontrolo se zagotavlja predvsem nadzor nad:
– brezhibnostjo in pravilno uporabo tahografa ter tahografskih vložkov, (3) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način izvajanja notranje kontrole.

(4) Organizacijo notranje kontrole, pristojnosti in izvajanje notranje kontrole uredi domači prevoznik s svojimi akti.

(5) Prevoznik mora izvesti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je pri izvajanju notranje kontrole ugotovil sam ali ki jih je pri nadzoru izvajanja notranje kontrole ugotovil inšpektor.

(6) Določbe tega člena ne veljajo za organe in organizacije, ki opravljajo prevoze z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, medicinskim in humanitarnim prevozom.



XII. POOBLASTILA INŠPEKCIJSKIH IN DRUGIH NADZORNIH ORGANOV

117. člen

(nadzorni in prekrškovni organi)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravljajo prometni inšpektorat, carinski organi in policija, in sicer:

– prometni inšpektorat izvaja nadzor nad izvajanjem vseh določb tega zakona in opravlja nadzor na cesti ter na sedežu prevoznikov;


– carinski organi so pooblaščeni, da na celotnem ozemlju Republike Slovenije, kjer izvajajo nadzor, carinsko kontrolo, trošarinski nadzor, trošarinsko kontrolo, inšpekcijski nadzor in
carinske preiskave, preverjajo, ali imajo domači prevozniki, prevozniki Skupnosti in tuji prevozniki dovolilnice, dovoljenja in druge listine, predpisane v tem zakonu, drugih predpisih in mednarodnih pogodbah, ki jih morajo vozniki navedenih prevoznikov skladno z določbami 33. člena tega zakona na zahtevo izročiti na vpogled;

– policija izvaja nadzor na cesti, in sicer nad določbami tega zakona, ki urejajo licenco Skupnosti, dovolilnice in dovoljenja za prevoz potnikov in blaga, ki jih mora imeti tuji prevoznik ali prevoznik Skupnosti, kabotažo ter dokumenti, ki jih mora imeti voznik med vožnjo v vozilu. (2) Carinski organi in policija so v okviru pristojnosti iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni, da začasno odvzamejo dokumente, s katerimi se je pri opravljanju prevoza izkazal voznik prevoznika, če dvomijo o njihovi originalnosti, če niso ustrezni, pravilno izpolnjeni ali če voznik ne spoštuje pogojev, navedenih v dokumentu. Za začasno odvzete dokumente se izda potrdilo, skupaj z zapisnikom o začasnem odvzemu pa se pošljejo direkciji ali pristojnemu organu za izvedbo nadaljnjega postopka.

120. člen

(naloge in pristojnosti inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Inšpektor lahko pri opravljanju inšpekcijskega nadzora:

1. odredi odpravo kršitev zakona in drugih predpisov s področja prevozov v cestnem prometu v določenem roku;

2. prepove izvajanje konkretnega prevoza in nadaljnjih prevozov, če ugotovi, da se ta opravlja brez licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti ali brez dovoljenja, predpisanega z zakonom;

3. prepove uporabo vozil za prevoze v cestnem prometu, če ugotovi, da prevoznik nima izvoda licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti za posamezno vozilo ali z zakonom predpisanega dovoljenja, dokler ugotovljene nepravilnosti niso odpravljene;

4. lahko prepove uporabo vozil za prevoze v cestnem prometu, če ugotovi, da prevoznik ni označil in opremil vozil v skladu z določbami tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;

5. lahko odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na avtobusni postaji, pomembnejšem avtobusnem postajališču ali avtobusnem postajališču; če je v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi, pa lahko prepove njihovo uporabo; 6. odredi druge ukrepe po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo in pooblastila inšpektorjev.

(2) Če inšpektor ugotovi, da zavezanec ne spoštuje izrečene prepovedi inšpektorja in da kljub izdani odločbi nadaljuje oziroma ponavlja kršitve, lahko začasno odvzame vozilo, s katerim zavezanec krši predpise. Inšpektor se lahko odloči, da namesto vozila odvzame prometno dovoljenje in/ali registrske tablice vozila. Odvzem traja do takrat, ko zavezanec izpolni odredbe in pogoje iz odločbe inšpektorja. Začasno odvzeto vozilo se na stroške kršitelja odpelje in hrani na ustrezno varovanem mestu. Inšpektor lahko odvzame tudi druge predmete, s katerimi je bila storjena kršitev predpisov ali so bili uporabljeni pri
kršitvi.

(3) Namesto odvzema iz prejšnjega odstavka lahko inšpektor pozove kršitelja, da določi mesto, kjer bo vozilo parkirano med trajanjem tega ukrepa. Vozilo mora biti med trajanjem ukrepa na tem mestu in se ne sme premikati. O vsaki nameravani spremembi lokacije vozila oziroma o morebitni odsvojitvi mora zavezanec obvestiti inšpektorja.

(4) Če inšpektor ugotovi, da se prevoznik ali voznik izkazuje z licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenjem Skupnosti ali izvodom licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti, ki jim je potekla veljavnost ali so bili preklicani oziroma izdani drugemu prevozniku, licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenje Skupnosti
odvzame in pošlje izdajatelju. O odvzemu se izda potrdilo.

(5) Če inšpektor ugotovi, da se prevoznik ali voznik izkazuje z licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenjem Skupnosti, dovoljenjem ali dovolilnico oziroma drugim dokumentom, ki ga mora imeti v vozilu skladno z določbami tega zakona in za katerega obstaja utemeljen dvom o njegovi pristnosti, oziroma če voznik ne spoštuje pogojev iz dovoljenja oziroma dovolilnice ali ga zlorablja, se mu ta dokument začasno odvzame. Začasno odvzeto dovoljenje ali dovolilnica se skupaj z zapisnikom pošlje direkciji, licenca ali drug dokument pa organu, ki je dokument izdal. Začasni odvzem lahko traja do ugotovitve pristnosti dokumenta, vendar največ do 60 dni. O začasnem odvzemu se izda potrdilo.
(6) Inšpektor ima pravico pridobiti podatke o pravnih osebah, samostojnih podjetnikih posameznikih ter njunih odgovornih in pooblaščenih osebah, voznikih, podatke o lastniku vozil in vozilih ter druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. V ta namen ima inšpektor pravico od oseb zahtevati dokument, s katerim te dokazujejo svojo identiteto.

XIII. KAZENSKE DOLOČBE
124. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 2500 do 4200 eurov se kaznuje za prekršek domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravi ali opravlja prevoz potnikov ali blaga v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu brez licence, licence Skupnosti ali
dovoljenja Skupnosti ali v nasprotju z izdano licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenjem Skupnosti (19. člen).

(2) Z globo od 420 do 1250 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(1) Z globo 2500 do 4200 eurov se kaznuje za prekršek tuja pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

1. na območju Republike Slovenije izvaja ali izvede kabotažo brez dovoljenja oziroma se kaznuje prevoznik Skupnosti, če izvaja ali izvede kabotažo v nasprotju z Uredbo Sveta 12/98/ES in Uredbo Sveta 3118/93/EGS (108. in 109. člen);

2. opravlja ali opravi mednarodni prevoz blaga brez dovolilnice (102., 103. in 104. člen).

(2) Z globo 420 do 850 eurov se kaznuje voznik tuje pravne oseba ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
126. člen

(prekrški)
(1) Z globo od 1700 do 2500 eurov se kaznuje za prekršek domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

1. omogoči uporabo svoje licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti oziroma njihovega izvoda drugi pravni osebi, fizični osebi, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali uporablja tujo licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenje Skupnosti oziroma njihov izvod (tretji odstavek 28. člena);

2. opusti prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu na liniji, za katero ima koncesijo in registriran vozni red (prvi odstavek 49. člena);

3. opravlja linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu brez koncesije (50. člen);

4. opravlja posebni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu v nasprotju s 54. členom;

5. opravlja občasne prevoze potnikov v notranjem cestnem prometu v nasprotju s 55. členom;

6. opravlja ali opravi mednarodni linijski prevoz potnikov brez izvirnika dovoljenja ali dovoljenja Skupnosti (61., 62., 63. in 66. člen);

7. posodi svoje dovoljenje ali dovoljenje Skupnosti za mednarodni linijski prevoz potnikov drugi pravni osebi, fizični osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali uporablja tuje dovoljenje ali dovoljenje Skupnosti (62. in 63. člen);

8. opravlja posebni linijski prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu na območju Republike Slovenije v nasprotju z Uredbo Sveta 684/92/EGS in Uredbo Komisije 2121/98/ES (73. člen);

9. brez dovolilnice ali izpolnjene ustrezne potniške spremnice opravlja občasne oziroma brez dovoljenja opravlja izmenične prevoze potnikov v mednarodnem cestnem prometu (74., 75. in 76. člen);

10. nima akta o notranji kontroli ali v okviru objektivnih možnosti ne izvaja trajne kontrole ali ne izvaja trajne notranje kontrole ali ne odredi ukrepov za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti (115. člen);
11. ne zagotovi opravljanja prevozov potnikov ali blaga v cestnem prometu med stavko v skladu s 116. členom tega zakona;

12. ne ravna po izrečenem ali izdanem ukrepu ali prepovedi inšpektorja (120. člen).

(2) Z globo od 420 do 850 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (1) Z globo od 1250 do 1700 eurov se kaznuje za prekršek domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

1. opravlja prevoze v cestnem prometu in v vozilu nima izvoda svoje licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti oziroma potrdila o opravljanju mednarodnih prevozov oseb za lastne potrebe (33. in 34. člen);

2. da v upravljanje oziroma vožnjo avtobus ali tovorno vozilo vozniku, ki ni strokovno usposobljen ali ni zadosti star (38. člen);

3. med opravljanjem prevoza potnikov voznik avtotaksi vozila nima vklopljenega taksimetra od začetka do konca vožnje ali ta ni viden uporabnikom (57. člen);

4. če v vozilu nima izvirnika dovoljenja za opravljanje linijskih ali izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu (66. in 75. člen);

5. brez dovoljenja začasno prekine ali trajno ustavi prevoz potnikov na mednarodni liniji (68. člen).

(2) Z globo od 420 do 650 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. (3) Če je fizična oseba hkrati samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo 420 eurov se kaznuje voznik, ki stori prekršek iz 1., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena.

128. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 420 do 1250 eurov se kaznuje za prekršek domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

1. v predpisanem roku izdajatelja licence ne obvesti o spremembi podatkov, ki so vezani na pogoje za izdajo licence (30. člen);

2. v predpisanem roku po prejemu dokončne odločbe o preklicu in odvzemu licence skupaj z vsemi izvodi licence ne vrne izdajatelju (32. člen);

3. voznik, ki ni državljan ene od držav članic Skupnosti, v vozilu nima potrdila v skladu z Uredbo Sveta 3118/93/EGS, da ta voznik dela pri prevozniku v skladu z zakoni ali drugimi predpisi o pogojih zaposlitve in poklicnega usposabljanja voznikov (33. člen);

4. voznega reda ne objavi v skladu s 45. in 71. členom tega zakona;

5. ne opravlja notranjega prevoza potnikov v skladu z voznim redom (45. člen);

6. o začasni prekinitvi prevoza v primeru višje sile ne obvesti javnosti po sredstvih javnega obveščanja, pristojnega organa in pristojne inšpekcije (49. in 71. člen);

7. v predpisanem roku o sklenitvi pogodbe o prevozu potnikov v posebnem linijskem prevozu ne obvesti direkcije (54. člen);

8. opravlja avtotaksi prevoze brez dovoljenja občine, kadar je to zahtevano (56. člen);

9. ne opravlja ali ne opravi mednarodnega linijskega prevoza potnikov v skladu s potrjenim cenikom, voznim redom in itinerarjem (67. in 68. člen);

10. upravljavec postaje za tovorna vozila oziroma javnega parkirišča za tovorna vozila ali avtobuse na vidnem mestu ne objavi delovnega časa, cenika in splošnih pogojev poslovanja (113. člen); posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

11. inšpektorju ne predloži zahtevanih podatkov, pisnega pojasnila ali izjave v roku, ki ga določi inšpektor, ali če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja nadzorstva ali mu ne dostavi poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, če inšpektor to zahteva (120. člen).

(2) Z globo od 210 do 420 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

129. člen

(prekrški)

Z globo od 420 do 1200 eurov se kaznuje za prekršek voznik tujega prevoznika ali prevoznika Skupnosti, ki pravilno ne izpolni dovolilnice za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu (103. člen).

131. člen

(prekrški)

Z globo od 170 do 420 eurov se kaznuje za prekršek voznik:

1. če vozi avtobus ali tovorno vozilo, čeprav nima ustrezne usposobljenosti ali nima predpisane starosti (38. člen);

2. če inšpektorju ne pokaže oziroma ne izroči na vpogled zahtevanih dokumentov ali če mu ne omogoči pregleda opreme, oznak in tovora (33. in 120. člen);

3. če pri opravljanju linijskih prevozov pravočasno ne obvesti o zamudi najbližje avtobusne postaje (47. člen);

4. če ustavlja ali ustavi zunaj mest postankov, ki so določeni v voznem redu, ali nima s seboj voznega reda ali vozi v nasprotju z voznim redom (48. člen);

5. če potniška spremnica v mednarodnem cestnem prometu ni pravilno izpolnjena (76. člen);

6. če med vožnjo v vozilu nima dokazil oziroma dokumentov iz devetega odstavka 95. in 107. člena;

7. če na znak inšpektorja ne ustavi vozila (118. člen).


Zadnja sprememba: 01/06/2010
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov