EVIDENČNI PODATKI
Številka: 51002-1/2006/4
Ljubljana, 12.01.2006
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko
LJUBLJANA
Vlada Republike Slovenije je na 56. redni seji dne 12.01.2006 sprejela:
- pobudo za sklenitev Protokola o spremembah in dopolnitvah Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora sodelovali:
- dr. Andrej Bajuk, minister za finance,
- mag. Andrej Šircelj, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije,
- Irena Erjavec, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.
Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
Številka: 51002-1/2006/4
Ljubljana, 12.01.2006
POBUDA ZA SKLENITEV PROTOKOLA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE
Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB1; Uradni list Republike Slovenije, št. 113/2003) dajemo pobudo za sklenitev Protokola o spremembah in dopolnitvah Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje.
1. RAZLOGI, ZARADI KATERIH PREDLAGAMO SKLENITEV PROTOKOLA
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje je bila podpisana 1. oktobra 1997 in se je začela uporabljati 1. januarja 1999 (Uradni list RS-MP, št. 4/98).
V času po začetku uporabe določb navedene konvencije je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, s čimer so tudi v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo pričeli veljati evropski predpisi na davčnem področju, ki med drugim posegajo tudi na področje davkov in izmenjave informacij, na katere se nanaša konvencija. Ti predpisi so predvsem:
– Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, UL L 157 z dne 26. junija 2003;
– Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, s spremembami;
– Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. 6. 2003;
– Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, UL L 225 z dne 20. 8. 1990, s spremembami.
Zaradi zgoraj navedenih evropskih predpisov, ki so prenešeni v slovenski pravni red (direktive so implementirane tudi v avstrijskem pravnem redu), se posledično spreminja tudi vsebina nekaterih določb veljavne Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (v nadaljevanju: konvencija). Tako se na podlagi evropskih predpisov na primer:
- plačila obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic pod določenimi pogoji obravnavajo kot davka proste v državi vira dohodka, (Direktiva Sveta 2003/49/ES), tudi če so tovrstna plačila po veljavni konvenciji v tem primeru lahko obdavčena v državi vira dohodka;
- plačila dividend med povezanimi družbami iz različnih držav članic pod določenimi pogoji obravnavajo kot davka proste v državi vira dohodka (Direktiva Sveta 90/435/EGS), tudi če so tovrstna plačila po veljavni konvenciji v tem primeru lahko obdavčena v državi vira dohodka,
- plačila dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, ki ga v Sloveniji dosegajo upravičeni lastniki, ki so rezidenti druge države članice EU, v Sloveniji oproščena davka, tudi če so tovrstna plačila po veljavni konvenciji v tem primeru lahko obdavčena v Sloveniji;
- omogoča medsebojna pomoč pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve, vključno z izmenjavo informacij, tudi če ta ni mogoča na podlagi veljavne konvencije.
V času po začetku uporabe določb navedene konvencije sta Republika Avstrija in Republika Slovenija sklenili več tovrstnih mednarodnih pogodb z drugimi sosednjimi državami oziroma pomembnimi zunanjetrgovinskimi partnerji, zaradi česar je potrebno ponovno pregledati primernost nekaterih določb konvencije.
2. BISTVENI ELEMENTI PROTOKOLA
Bistveni elementi protokola se nanašajo na spremembe in dopolnitve 11. člena (obresti), 12. člena (licenčnine in avtorskih honorarji) in 27. člena (izmenjava informacij) konvencije.
V 11. členu veljavne konvencije je med drugim določeno, da se obresti lahko obdavčijo tako v državi vira obresti kot tudi v državi rezidenstva upravičenega lastnika obresti; pri čemer stopnja obdavčitve v državi vira ne sme znašati več kot 5% od bruto zneska obresti.
V 12. členu navedene konvencije je med drugim določeno, da se smejo licenčnine in avtorski honorarji obdavčiti tako v državi vira obresti kot tudi v državi rezidenstva upravičenega lastnika licenčnih in avtorskih honorarjev, pri čemer stopnja obdavčitve v državi vira v primeru določenih licenčnin in avtorskih honorarjev (tj. licenčnin in avtorskih honorarjev, ki jih prejme družba, ki je rezident države pogodbenice in je udeležena v družbi, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje in je rezident druge države pogodbenice z deležem, ki je enak najmanj 25% kapitala), ne sme znašati več kot 10% bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev.
V 27. členu navedene konvencije je med drugim določeno, da državi pogodbenici način izvajanja tega člena (tj. izmenjave informacij) uredita z upravnim aktom med ministroma za finance.
3. PREDLOGI STALIŠČ ZA POGAJANJA
Pri pogajanjih za sklenitev Protokola se bo izhajalo iz osnutka Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga je potrdil Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko (sklep št. 34-03/92-3/15 z dne 8. maja 2002), in sicer:
1. V času po začetku uporabe določb navedene konvencije je Slovenija sklenila več tovrstnih mednarodnih pogodb z drugimi državami, v katerih je zagotovljena posebna obravnava obresti, ki se plačajo državi ali lokalni skupnosti in obresti iz naslova posojil, zavarovanih s strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za katera po novedenem zakonu daje poroštvo Slovenija. Tovrstno oprostitev se predlaga tudi v razmerju med Republiko Avstrijo in Republike Slovenijo.
2. V času po vstopu Republike Slovenije v EU in začetka veljavnosti za Republiko Slovenijo direktive s področja obdavčevanja obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, je določba drugega odstavka 12. člena konvencije v učinku postala brezpredmetna, zato bo Slovenija predlagala, da se spremeni vsebina drugega odstavka 12. člena konvencije v smeri obdavčevanja licenčnin na viru po stopnji, ki ustreza stopnjam iz novejših slovenskih konvencij.
3. V času po vstopu Republike Slovenije v EU in začetka veljavnosti za Republiko Slovenijo direktive s področja medsebojne pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve, je postala določba tretjega odstavka 27. člena nepotrebna. Glede na to, da ta določba ni bila udejanjena, bo Slovenija v pogajanjih predlagala črtanje tretjega odstavka oziroma nadomestitev z ustreznejšo vsebino.
4. RATIFIKACIJA PROTOKOLA IN VPLIV NA DOMAČO ZAKONODAJO
Protokol ima naravo mednarodne pogodbe v skladu z 69. členom Zakona o zunanjih zadevah in ga bo v skladu s 75. členom Zakona o zunanjih zadevah ratificiral Državni zbor.
Ratifikacija predlaganega protokola ne bo zahtevala spremembe domače zakonodaje.
5. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE PROTOKOLA
Za izvajanje protokola ni potrebno zagotoviti finančnih sredstev.
6. IZJAVA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE
Sklenitev Protokola ni v nasprotju s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije.
