Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Številka: 51000-21/2005/5
Ljubljana, 31.03.2005
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 17. redni seji dne 31.03.2005 sprejela:
- POBUDO ZA POGAJANJA O POGODBI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 268. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora sodelovala:
- dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
- Robert Marolt, državni sekretar v Ministrstvu za pravosodje.
Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
Številka: 51000-21/2005/5
Ljubljana, 31.03.2005
POBUDA ZA POGAJANJA O POGODBI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH
Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/2003 – uradno prečiščeno besedilo) vlagamo pobudo za pogajanja o Pogodbi med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
I. RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE PREDLAGA SKLENITEV POGODBE
Dne 25.06.2003 je bil v Washingtonu podpisan Sporazum med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (UL EU L 181 z dne 19.07.2003; Posebna izdaja UL EU poglavje 19, zvezek 6), ki je bil sklenjen na podlagi 24. in 38. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju PEU). Sporazum med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah bo začel veljati, ko bodo v skladu z PEU ter določbami tega sporazuma za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Omenjeni sporazum med EU in ZDA pa v 3. členu določa za vse države članice EU tudi dodatno obvezo in sicer, da je potrebno še pred začetkom veljavnosti Sporazuma med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z ZDA skleniti tudi posebne bilateralne pogodbe o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah.
Trenutno med RS in ZDA ni sklenjena nikakršna pogodba o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Glede na to poteka medsebojna pravna pomoč v kazenskih zadevah na podlagi vzajemnosti in po diplomatski poti, kar v praksi pomeni, da je dolgotrajna in nezanesljiva. Sklenitev predlagane pogodbe bi pomenila izboljšanje sodelovanja med pravosodnimi organi RS in ZDA v kazenskih zadevah.
II. BISTVENI ELEMENTI POGODBE
Predlagana dvostranska pogodba ureja posredovanje podatkov v zvezi z bančnimi računi in transakcijami, možnost ustanovitve in delovanje skupnih preiskovalnih skupin, zaslišanje oseb s pomočjo video konference, uporabo modernih telekomunikacijskih sredstev med pristojnimi organi po pogodbi, izvajanje medsebojne pravne pomoči tudi za potrebe določenih upravnih organov, omejitve uporabe podatkov ali dokazov, poslanih državi prosilki, in možnost zavrnitve medsebojne pravne pomoči zaradi varstva osebnih podatkov, možnost za določitev zaupnosti zaprosil ter določa razloge za zavrnitev zaprosila skladno z notranjim pravom zaprošene države, vključno s primerom, da bi ugoditev zaprosilu lahko škodila suverenosti, varnosti, javnemu redu ali drugim bistvenim interesom zaprošene države.
Pogodba naj bi se uporabljala le za zaprosila, vložena po začetku njene veljavnosti, vendar za kazniva dejanja, storjena pred ali po začetku veljavnosti pogodbe.
III. PREDLOG STALIŠČ DELEGACIJE, PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE, PREDRAČUN STROŠKOV ZA NJENO DELO IN NAČIN NJIHOVEGA POKRITJA
Delegacija bo v pogajanjih izhajala iz pobude za pogajanja o pogodbi ter stališč in sklepov Vlade Republike Slovenije in Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.
Pogajanja za sklenitev navedene pogodbe bo opravila delegacija Vlade Republike Slovenije, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za zunanje zadeve:
1. Ana Bučar, Ministrstvo za pravosodje, vodja delegacije;
2. Rok Janez Šteblaj, Ministrstvo za pravosodje, član;
3. Peter Pavlin, Ministrstvo za pravosodje, član;
4. mag. Mateja Grašek, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica;
5. Amela Kentrič, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica,
6. Biserka Bahovec - Videtič, Stalno predstavništvo RS pri EU, članica.
Stroški bodo kriti iz rednih sredstev za delo ministrstev, ki sodelujejo v delu delegacije.
IV. RATIFIKACIJA POGODBE, PREDLOG, KDO NAJ PODPIŠE POGODBO TER ALI SKLENITEV POGODBE ZAHTEVA IZDAJO NOVIH PREDPISOV
Pogodbo v skladu z tretjim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah ratificira Državni zbor Republike Slovenije.
Predlagamo, da se za podpis pogodbe pooblasti minister, pristojen za pravosodje.
Sklenitev mednarodne pogodbe ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov.
V. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN NAČIN NJIHOVE ZAGOTOVITVE
Za izpolnitev mednarodne pogodbe ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.
VI. IZJAVA PRISTOJNEGA UPRAVNEGA ORGANA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE
Sklenitev mednarodne pogodbe je skladna s pravnim redom EU.
SPORAZUM
o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike
VSEBINA
Preambula
Člen 1 Predmet in namen
Člen 2 Opredelitev pojmov
Člen 3 Obseg uporabe tega sporazuma glede na dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči z državami članicami in če takih pogodb ni
Člen 4 Identifikacija bančnih podatkov
Člen 5 Skupne preiskovalne skupine
Člen 6 Video konference
Člen 7 Hitro pošiljanje zaprosil
Člen 8 Medsebojna pravna pomoč upravnim organom
Člen 9 Omejitve uporabe zaradi varstva osebnih in drugih podatkov
Člen 10 Zahteva države prosilke po zaupnosti
Člen 11 Posvetovanja
Člen 12 Časovna uporaba
Člen 13 Neodstopanja
Člen 14 Prihodnje dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči z državami članicami
Člen 15 Določitve in priglasitve
Člen 16 Ozemlje uporabe
Člen 17 Pregled
Člen 18 Začetek in konec veljavnosti
Spremno pojasnilo
EVROPSKA UNIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE SO SE –
V ŽELJI po nadaljnjem olajšanju sodelovanja med državami članicami Evropske unije in Združenimi državami Amerike,
V ŽELJI po bolj učinkovitem načinu boja proti kriminalu za varovanje svoje demokratične družbe in skupnih vrednot,
OB PRIMERNEM SPOŠTOVANJU pravic posameznikov in pravne države,
ZAVEDAJOČ SE, da njuna pravna sistema zagotavljata pravico do poštenega sojenja izročeni osebi, vključno s pravico do sojenja pred nepristranskim sodiščem, ustanovljenim v skladu z zakonom,
Z ŽELJO skleniti sporazum o izročanju storilcev kaznivih dejanj –
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
Člen 1
Predmet in cilj
Pogodbenici se v skladu z določbami tega sporazuma zavezujeta, da bosta okrepili sodelovanje in medsebojno pravno pomoč.
Člen 2
Opredelitev pojmov
1. „Pogodbenici“ sta Evropska unija in Združene države Amerike.
2. „Država članica“ je država članica Evropske unije.
Člen 3
Obseg uporabe tega sporazuma glede na dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči z državami članicami in če takih pogodb ni
1. Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in Združene države Amerike zagotovita, da se določbe tega sporazuma uporabljajo pod naslednjimi pogoji glede na dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči med državami članicami in Združenimi državami Amerike, ki veljajo ob začetku veljavnosti tega sporazuma:
(a) člen 4 se uporablja za zagotavljanje identifikacije finančnih računov in transakcij poleg drugih organov, ki so že določeni z določbami dvostranskih pogodb;
(b) s členom 5 se omogoči oblikovanje in delovanje skupnih preiskovalnih skupin poleg drugih organov, ki so že določeni z določbami dvostranskih pogodb;
(c) s členom 6 se omogoči zaslišanje oseb, ki so v zaprošeni državi, z uporabo tehnologije video prenosa med državo prosilko in zaprošeno državo poleg drugih organov, ki so že določeni z določbami dvostranskih pogodb;
(d) s členom 7 se zagotavlja uporabo sredstev za hitrejše komuniciranje poleg drugih organov, ki so že določeni z določbami dvostranskih pogodb;
(e) s členom 8 se omogoča izvajanje medsebojne pravne pomoči upravnim organom poleg drugih organov, ki so že določeni z določbami dvostranskih pogodb;
(f) ob upoštevanju člena 9(4) in (5), se člen 9 uporablja namesto določb dvostranskih pogodb, ki urejajo omejitve uporabe podatkov ali dokazov, ki se jih pošlje državi prosilki, in pogoje za zavrnitev pomoči zaradi varstva podatkov, ali če takih določb ni;
(g) člen 10 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi urejale okoliščine, v katerih lahko država prosilka zahteva zaupnost svojega zaprosila.
2. (a) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zagotovi, da vsaka država članica s pisnim instrumentom med tako
državo članico in Združenimi državami Amerike potrdi uporabo svoje veljavne dvostranske pogodbe o medsebojni
pravni pomoči z Združenimi državami Amerike na način, določen v tem členu.
(b) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zagotovi, da nove države članice, ki pristopijo k Evropski uniji po začetku veljavnosti tega sporazuma in imajo dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči z Združenimi državami Amerike, sprejmejo ukrepe iz pododstavka (a).
(c) Pogodbenici si prizadevata zaključiti postopek, opisan v pododstavku (b), pred načrtovanim pristopom nove države članice ali čim prej po njem. Evropska unija uradno obvesti Združene države Amerike o dnevu pristopa novih držav članic.
3. (a) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in Združene države Amerike zagotovita, da se v primeru, če ni
dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči med državo članico in Združenimi državami Amerike, uporabljajo
določbe tega sporazuma.
(b) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zagotovi, da taka država članica s pisnim instrumentom med to državo članico in Združenimi državami Amerike potrdi uporabo določb tega sporazuma.
(c) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zagotovi, da nove države članice, ki pristopijo k Evropski uniji po začetku veljavnosti tega sporazuma in nimajo dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči z Združenimi državami Amerike, sprejmejo ukrepe iz podstavka (b).
4. Če se postopek iz odstavka 2(b) in 3(c) ne zaključi do dne pristopa, se določbe tega sporazuma uporabljajo v odnosih med novo državo članico in Združenimi državami Amerike od dne, ko sta se medsebojno uradno obvestili in ko sta obvestili Evropsko unijo o zaključku notranjih postopkov v ta namen.
5. Pogodbenici se strinjata, da je ta sporazum namenjen samo medsebojni pravni pomoči med državami. Določbe tega sporazuma posamezniku ne dajejo pravice, da bi pridobil, utajil ali izločil kakršne koli dokaze ali bi preprečil izvršitev zaprosila, niti ne razširjajo ali omejujejo pravic, ki so sicer na voljo na podlagi notranjega prava.
Člen 4
Identifikacija bančnih podatkov
1. (a) Zaprošena država na zaprosilo države prosilke v skladu z določbami tega člena nemudoma preveri, ali ima banka, ki se
nahaja na njenem ozemlju, podatke, ali je identificirana fizična ali pravna oseba, osumljena ali obdolžena kaznivega
dejanja, imetnik bančnega računa ali bančnih računov. Zaprošena država takoj sporoči izsledke poizvedb državi prosilki.
(b) Ukrepi, opisani v pododstavku (a), se lahko uporabljajo tudi za ugotavljanje:
(i) podatkov o fizičnih ali pravnih osebah, obsojenih ali drugače vpletenih v kaznivo dejanje;
(ii) podatkov, ki jih imajo finančne ustanove, ki niso banke; ali
(iii) finančnih transakcij, ki niso povezane z računi.
2. Zaprosilo za podatke iz odstavka 1 vsebuje:
(a) podatke za ugotovitev istovetnosti fizične ali pravne osebe, ki so potrebni, da se najdejo takšni računi ali transakcije; in
(b) dovolj podatkov, da pristojnemu organu v zaprošeni državi omogočijo:
(i) utemeljen sum, da je fizična ali pravna oseba storila kaznivo dejanje in da imajo banke in druge finančne ustanove na ozemlju zaprošene države zahtevane podatke; in
(ii) sklep, da se zahtevani podatki nanašajo na preiskavo kaznivega dejanja ali sodni postopek;
(c) kolikor je mogoče, podatke o tem, katera banka ali druga finančna ustanova bi lahko bila vpletena in druge podatke, ki bi, če bi bili na razpolago, lahko pomagali pri zožitvi preiskave.
3. Zaprosila za pomoč na podlagi tega člena se pošiljajo med:
(a) centralnimi organi, pristojnimi za medsebojno pravno pomoč v državah članicah, ali državnimi organi držav članic, ki so pristojni za preiskave in pregon kaznivih dejanj, določenimi v skladu s členom 15(2); in
(b) državnimi organi Združenih držav, pristojnimi za preiskave ali pregon kaznivih dejanj, določenimi v skladu s členom 15(2).
Pogodbenici se lahko po začetku veljavnosti tega sporazuma z izmenjavo diplomatskih not dogovorita za spremembo poti, preko katerih se pošiljajo zaprosila iz tega člena.
4. (a) Ob upoštevanju pododstavka (b) lahko država v skladu s členom 15 omeji svojo dolžnost zagotavljanja pomoči na podlagi tega člena na:
(i) kazniva dejanja, ki se kaznujejo po pravu zaprošene države in države prosilke;
(ii) kazniva dejanja, za katera je najvišja predpisana kazen odvzema prostosti ali varnostni ukrep odvzema prostosti v trajanju najmanj štiri leta v državi prosilki in najmanj dve leti v zaprošeni državi članici, ali
(iii) določena huda kazniva dejanja, ki se kaznujejo po pravu zaprošene države in države prosilke.
(b) Država, ki omeji svojo obveznost na podlagi pododstavka (a)(ii) ali (iii), omogoči vsaj identifikacijo računov, povezanih s terorističnimi dejavnostmi in pranjem denarja iz premoženjske koristi, pridobljene iz večjega obsega hude kaznive dejavnosti, ki se kaznuje po pravu države prosilke in zaprošene države.
5. Pomoč se ne sme zavrniti na podlagi tega člena zaradi bančne tajnosti.
6. Zaprošena država odgovori na zaprosilo za izpiske o računih ali transakcijah, navedenih v skladu s tem členom, v skladu z določbami veljavne pogodbe o medsebojni pravni pomoči med državami, oziroma, če take pogodbe ni, v skladu z zahtevami notranjega prava.
7. Pogodbenici sprejmeta ukrepe, da prepreči izredna obremenitev zaprošene države zaradi uporabe tega člena. Če ta vseeno nastane za zaprošeno državo, vključno z bankami ali z delovanjem komunikacijskih poti, ki jih predvideva ta člen, se pogodbenici nemudoma posvetujeta, da bi olajšali uporabo tega člena, ter sprejmeta ukrepe, kakršni bi lahko bili potrebni, da se zmanjšajo trenutne ali prihodnje obremenitve.
Člen 5
Skupne preiskovalne skupine
1. Če tega še nista storili in če menita, da je to potrebno, pogodbenici sprejmeta ukrepe, potrebne za to, da se omogoči ustanavljanje in delovanje skupnih preiskovalnih skupin na ozemlju države članice in Združenih držav Amerike, da bi olajšale preiskave kaznivih dejanj ali njihov pregon, ki vključuje eno ali več držav članic in Združene države Amerike.
2. Države imenujejo pristojne organe, odgovorne za preiskave ali pregon kaznivih dejanj, ki se dogovorijo o postopkih, na podlagi katerih bodo delovale skupine, kakor so sestava, trajanje, kraj, organizacija, funkcije, namen in pogoji sodelovanja članov skupine ene države v preiskovalnih dejavnostih, ki potekajo na ozemlju druge.
3. Pristojni organi, ki jih določijo države, neposredno komunicirajo z namenom ustanovitve ali delovanja takih skupin, razen če se šteje, da izjemna zapletenost, širok obseg ali druge okoliščine zahtevajo v nekaterih ali vseh delih bolj centralizirano usklajevanje, in se lahko države dogovorijo za druge primerne načine komunikacije v navedeni namen.
4. Kadar skupna preiskovalna skupina potrebuje uvedbo preiskovalnih ukrepov v eni od držav, ki sestavljajo skupino, lahko član skupine iz tiste države zaprosi svoje pristojne organe, da sprejmejo navedene ukrepe, ne da bi za to morale druge države poslati zaprosilo za medsebojno pravno pomoč. Potrebni pravni standard za uvedbo ukrepov v navedeni državi je standard, ki se uporablja v domačih preiskovalnih dejavnostih.
Člen 6
Videokonference
1. Pogodbenice, kolikor to še ni mogoče, sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabo tehnologije za video prenos med državo članico in Združenimi državami Amerike za zaslišanje priče ali izvedenca v zaprošeni državi za postopek, za katerega je na voljo medsebojna pravna pomoč. Če ni natančno določeno v tem členu, je način izvedbe takega postopka tak, kot ga predvideva veljavna pogodba o medsebojni pravni pomoči med državami oziroma pravo zaprošene države.
2. Če se država prosilka in zaprošena država ne dogovorita drugače, država prosilka krije stroške, povezane z vzpostavitvijo in vzdrževanjem video prenosa. Drugi stroški, ki nastanejo med izvajanjem pomoči (vključno s stroški, povezanimi s potovanjem sodelujočih v zaprošeno državo), se krijejo v skladu z veljavnimi določbami pogodbe o medsebojni pravni pomoči, ki velja med državami, ali če take pogodbe ni, kakor se država prosilka in zaprošena država dogovorita.
3. Država prosilka in zaprošena država se lahko posvetujeta, da bi olajšali reševanje pravnih, tehničnih ali logističnih vprašanj, ki se lahko pojavijo pri izvrševanju zaprosila.
4. Brez poseganja v zakonodajne pristojnosti države prosilke, se namerna lažna izjava ali drugo neprimerno vedenje priče ali izvedenca med videokonferenco kaznuje v zaprošeni državi enako, kakor bi bilo storjeno med domačim sodnim postopkom.
5. Ta člen ne posega v uporabo drugih sredstev za pridobivanje izjav v zaprošeni državi, ki so na voljo na podlagi veljavne pogodbe ali zakonodaje.
6. Ta člen ne posega v uporabo določb dvostranskih sporazumov o medsebojni pravni pomoči med državami članicami in Združenimi državami Amerike, ki zahtevajo ali dovoljujejo uporabo tehnologije za video-konferenco poleg namenov opisanih v odstavku 1 tudi zaradi prepoznave oseb ali predmetov ali jemanje izjav v preiskavi. Če ni že predvideno v veljavni pogodbi ali zakonu, lahko država v takih primerih dovoli uporabo tehnologije za videokonferenco.
Člen 7
Hitro pošiljanje zaprosil
Zaprosila za medsebojno pravno pomoč in z njimi povezana obvestila se lahko pošiljajo s hitrimi sredstvi komunikacije, vključno s faksom ali elektronsko pošto, ki jim, če tako zahteva zaprošena država, sledi uradno potrdilo. Zaprošena država lahko odgovori na zaprosilo s takim hitrim sredstvom komunikacije.
Člen 8
Medsebojna pravna pomoč upravnim organom
1. Medsebojna pravna pomoč se zagotovi tudi državnemu upravnemu organu, ki preiskuje ravnanje zaradi kazenskega pregona takega ravnanja, ali zaradi nadaljnjega odstopa organom za preiskavo ali kazenski pregon, na podlagi posebnih upravnih ali normativnih pooblastil za začetek takšne preiskave. Medsebojna pravna pomoč se lahko zagotovi tudi drugim upravnim organom v takih okoliščinah. Pomoč se ne nudi v zadevah, za katere upravni organ ne pričakuje nadaljnjega pregona ali, v določenih primerih, odstopa pristojnim organom.
2. (a) Zaprosila za pomoč na podlagi tega člena se pošiljajo med centralnimi organi, imenovanimi na podlagi pogodbe o medsebojni pravni pomoči, ki velja med državami, ali med tistimi organi, za katere se lahko dogovorijo centralni organi.
(b) Če ni pogodbe, se zaprosila pošiljajo med ministrstvom za pravosodje Združenih držav Amerike in ministrstvom za pravosodje, ali v skladu s členom 15(1), podobnim ministrstvom države članice, ki je pristojno za pošiljanje zaprosil za medsebojno pravno pomoč ali med takimi drugimi organi, kakor se dogovorita ministrstvo za pravosodje Združenih držav in to ministrstvo.
3. Pogodbenici sprejmeta ukrepe, da se prepreči izredna obremenitev zaprošene države zaradi uporabe tega člena. Če ta vseeno nastane, se pogodbenici nemudoma posvetujeta, da bi olajšali uporabo tega člena, ter sprejmeta ukrepe, kakršni bi lahko bili potrebni, za zmanjšanje trenutne ali prihodnje obremenitve.
Člen 9
Omejitve uporabe zaradi varstva osebnih in drugih podatkov
1. Država prosilka lahko uporabi katere koli dokaze ali podatke, ki jih pridobi od zaprošene države:
(a) za preiskavo kaznivih dejanj in sodne postopke;
(b) za preprečevanje neposrednega in resnega ogrožanja javne varnosti;
(c) v nekazenskih sodnih ali upravnih postopkih, ki se neposredno navezujejo na preiskave kaznivih dejanj ali postopke:
(i) iz pododstavka (a); ali
(ii) za katere je bila na podlagi člena 8 nudeča medsebojna pravna pomoč;
(d) za kateri koli drug namen, če so postali podatki ali dokazi med postopkom, zaradi katerega so bili poslani, javni, ali v okoliščinah iz pododstavkov (a), (b) in (c); in
(e) za kateri koli drug namen, vendar s predhodnim dovoljenjem zaprošene države.
2. (a) Ta člen ne posega v možnost zaprošene države, da določi dodatne pogoje v posameznem primeru, če zaprosilu za pomoč
ne bi mogla ugoditi brez teh pogojev. Če se določijo dodatni pogoji v skladu s tem pododstavkom, lahko zaprošena
država državi prosilki predlaga, naj ji pošlje podatke o tem, kako uporablja dokaze ali podatke.
(b) Zaprošena država ne more določiti splošnih omejitev glede pravnih standardov države prosilke za obdelavo osebnih podatkov kot pogoj iz pododstavka (a) za pošiljanje dokazov ali podatkov.
3. Če potem, ko je že razkrila dokaze ali podatke državi prosilki, zaprošena država ugotovi okoliščine, zaradi katerih bi morala v določenem primeru zahtevati dodaten pogoj, se lahko zaprošena država posvetuje z državo prosilko, da bi določila obseg, v katerem je mogoče dokaze ali podatke zaščititi.
4. Zaprošena država lahko namesto tega člena uporabi določbo o omejitvi uporabe iz veljavne pogodbe o medsebojni pravni pomoči, če bi to povzročilo manjše omejitve uporabe podatkov in dokazov, kakor so določene v tem členu.
5. Če veljavna pogodba o medsebojni pravni pomoči med državo članico in Združenimi državami Amerike na datum podpisa tega sporazuma dovoljuje omejitve zagotavljanja pravne pomoči za nekatera kazniva dejanja v zvezi z davki, lahko zadevna država članica v izmenjavi pisnih instrumentov z Združenimi državami Amerike iz člena 3(2) navede, da bo za taka kazniva dejanja še naprej uporabljala določbe o omejevanju in navedene pogodbe.
Člen 10
Zaprosilo države prosilke po zaupnosti
Zaprošena država po najboljših močeh varuje zaupnost zaprosila in njegove vsebine, če to zahteva država prosilka. Če zaprosilu ni mogoče ugoditi, ne da bi se kršila zahtevana zaupnost, centralni organ zaprošene države o tem obvesti državo prosilko, ki nato odloči, ali naj se zaprosilu vseeno ugodi.
Člen 11
Posvetovanja
Pogodbenici se, če je primerno, posvetujeta, da omogočita najbolj učinkovit način uporabe tega sporazuma, vključno za olajšanje reševanja sporov v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma.
Člen 12
Časovna veljavnost
1. Ta sporazum velja za kazniva dejanja, storjena pred in po začetku veljavnosti.
2. Ta sporazum velja za zaprosila za medsebojno pravno pomoč, poslana po začetku njegove veljavnosti. Člena 6 in 7 veljata za zaprosila, ki v zaprošeni državi ob začetku veljavnosti tega sporazuma čakajo na rešitev.
Člen 13
Neodstopanja
Ob upoštevanju člena 4(5) in člena 9(2)(b) ta sporazum ne posega v sklicevanje zaprošene države na razloge za zavrnitev pomoči, ki so mogoči na podlagi dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči, ali, če take pogodbe ni, njenih veljavnih pravnih načel, vključno s primeri, v katerih bi ugoditev zaprosilu posegla v njeno suverenost, varnost, javni red ali druge bistvene interese.
Člen 14
Prihodnje dvostranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči z državami članicami
Ta sporazum po svojem začetku veljavnosti ne preprečuje sklepanja dvostranskih sporazumov med državo članico in Združenimi državami Amerike, ki so v skladu s tem sporazumom.
Člen 15
Določitve in priglasitve
1. Če je na podlagi člena 8(2)(b) določeno drugo ministrstvo kot ministrstvo za pravosodje, Evropska unija uradno obvesti Združene države Amerike o taki določitvi pred izmenjavo pisnih instrumentov, opisanih v členu 3(3), med državami članicami in Združenimi državami Amerike.
2. Pogodbenici se na podlagi medsebojnih posvetovanj o tem, kateri državi organi naj bodo pristojni za preiskave in sodni pregon kaznivih dejanj v skladu s členom 4(3), medsebojno obvestita, katere državne organe sta imenovali, pred izmenjavo pisnih instrumentov iz člena 3(2) in (3) med državami članicami in Združenimi državami Amerike. Evropska unija pred tako izmenjavo za države članice, ki nimajo pogodbe o medsebojni pravni pomoči z Združenimi državami Amerike, obvesti Združene države Amerike o identiteti centralnih organov iz člena 4(3).
3. Pogodbenici se medsebojno uradno obvestita o morebitnih omejitvah na podlagi člena 4(4) pred izmenjavo pisnih instrumentov iz člena 3(2) in (3) med državami članicami in Združenimi državami Amerike.
Člen 16
Ozemeljska veljavnost
1. Ta sporazum velja:
(a) za Združene države Amerike;
(b) v Evropski Uniji za:
— države članice,
— ozemlja za katerih zunanje odnose so pristojne države članice, ali države, ki niso države članice, za katere ima država članica druge dolžnosti v zvezi z njihovimi zunanjimi odnosi, če je tako dogovorjeno z izmenjavo diplomatskih not med pogodbenicami, ki jih potrdijo ustrezne države članice.
2. Ena ali druga pogodbenica lahko preneha uporabljati ta sporazum na katerem koli ozemlju ali v državi, pri kateri je bila razširitev določena v skladu s pododstavkom (b) odstavka 1, tako, da šest mesecev prej preko diplomatskih poti pošlje pisno uradno obvestilo drugi, s pravilnim potrdilom ustrezne države članice in Združenih držav Amerike.
Člen 17
Pregled
Pogodbenici se strinjata, da bosta skupaj pregledali ta sporazum najkasneje pet let po začetku njegove veljavnosti. Pregledali bosta zlasti njegovo praktično uporabo, lahko pa tudi vprašanja, kakršna so posledice nadaljnjega razvoja Evropske unije v zvezi s predmetom tega sporazuma.
Člen 18
Začetek in konec veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan po tretjem mesecu, ki sledi dnevu, na katerega sta si pogodbenici izmenjali instrumente, s katerimi sta potrdili, da so končani notranji postopki v ta namen. Takšni instrumenti navajajo tudi, da so bili zaključeni postopki iz člena 3(2) in (3).
2. Katera koli pogodbenica lahko kadar koli odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugi, takšna odpoved začne veljati šest mesecev po dnevu takšnega obvestila.
V potrditev navedenega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.
V Washingtonu, petindvajsetega junija dva tisoč tri, sestavljeno v dveh izvodih v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila verodostojna pod enakimi pogoji.
Spremno pojasnilo o sporazumu o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike
To pojasnilo odraža sporazum glede uporabe nekaterih določb sporazuma o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu „sporazum“), ki sta ga sklenili pogodbenici.
O členu 8
Za medsebojno pravno pomoč upravnim organom na podlagi člena 8(1) prvi stavek člena 8(1) določa obveznost zagotavljanja medsebojne pravne pomoči upravnim organom prosilcem Združenih držav Amerike in državnim upravnim organom prosilcem držav članic. Na podlagi drugega stavka navedenega odstavka se medsebojna pravna pomoč lahko zagotovi tudi drugim upravnim organom, torej nezveznim ali lokalnim. Ta določba se uporablja po prosti presoji zaprošene države.
Pogodbenici se strinjata, da se na podlagi prvega stavka člena 8(1) medsebojna pravna pomoč zagotavlja upravnemu organu prosilcu, ki ob izdaji zaprosila vodi preiskavo ali postopke zaradi kazenskega pregona ali zaradi posredovanja ravnanja, ki ga preiskuje, pristojnim organom pregona, v mejah svojih pooblastil, kot je opisano v nadaljevanju. Dejstvo, da se v času, ko je poslano zaprosilo, postavlja vprašanje glede morebitnega posredovanja v kazenski pregon, ne izključuje dejstva, da lahko navedeni organ zahteva tudi drugačne sankcije kakor kazenske.
Tako lahko medsebojna pravna pomoč, pridobljena na podlagi člena 8(1) povzroči, da upravni organ prosilec sklene, da kazenski postopek ali odstop v kazenski pregon ne bi bila primerna. Takšne morebitne posledice ne vplivajo na obveznost pogodbenic, da zagotavljajo pomoč na podlagi tega člena.
Vendar pa upravni organ prosilec ne sme uporabiti člena 8(1) zato, da prosi za pomoč, če ne namerava začeti kazenskega pregona ali ravnanja odstopiti organom pregona, ali za zadeve, v katerih se ravnanje, ki ga preiskuje, ne kaznuje ali odstopi pregon po zakonodaji države prosilke.
Evropska unija ponavlja, da področje urejanja sporazuma na njeni strani sodi med določbe o policijskem in sodnem sodelovanju v kazenskih zadevah iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji in da je bil sporazum sklenjen v okviru teh določb.
O členu 9
Člen 9(2)(b) naj bi zagotavljal, da se lahko pomoč zaradi varstva podatkov zavrne le v izjemnih primerih. Takšne okoliščine bi lahko nastopile, če bi ob uravnoteževanju pomembnih interesov v določenem primeru (na eni strani javni interesi, vključno z učinkovitim sodnim varstvom, na drugi strani pa interesi v zvezi z zasebnostjo), posredovanje določenih podatkov, za katere prosi država prosilka, povzročilo tako temeljne težave, da bi zaprošena država lahko menila, da sodijo v okvir bistvenih interesov, ki so lahko razlog za zavrnitev. Široka, kategorična ali sistematična uporaba načel varstva podatkov v zaprošeni državi zato, da zavrne sodelovanje, je torej izključena. Tako se dejstvo, da imata država prosilka in zaprošena država različne sisteme varstva zaupnosti podatkov (kot na primer če država prosilka nima enakovrednega specializiranega organa za varstvo podatkov) ali različne načine za varovanje osebnih podatkov (kot na primer če država prosilka uporablja drugačna sredstva kakor je brisanje za varovanje zaupnosti ali natančnosti osebnih podatkov, prejetih od organov pregona), ne sme kot tako določiti kot dodaten pogoj na podlagi člena 9(2a).
O členu 14
Člen 14 določa, da ta sporazum po začetku veljavnosti ne preprečuje sklepanja dvostranskih sporazumov o medsebojni pravni pomoči med državo članico in Združenimi državami Amerike, ki so v skladu s tem sporazumom.
Če bi kateri koli ukrep iz tega sporazuma povzročil operativne težave za Združene države Amerike ali za eno ali več držav članic, bi bilo treba takšno težavo najprej odpraviti, po možnosti s posvetovanji med zadevno državo članico ali zadevnimi državami članicami in Združenimi državami Amerike, ali če je to primerno, s posvetovalnimi postopki iz tega sporazuma. Če take operativne težave ni mogoče rešiti samo s posvetovanji, bi bilo s tem sporazumom skladno predvideti izvedljiv alternativni mehanizem za prihodnje dvostranske sporazume med državo članico in Združenimi državami Amerike, ki bi izpolnil namene tistih določb, v zvezi s katerimi so nastopile težave.
| Zadnja sprememba: 04/12/2006 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |