Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
Številka: 51000-54/2005/5
Ljubljana, 28.07.2005
DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko
LJUBLJANA
Vlada Republike Slovenije je na 35. redni seji dne 28.07.2005 sprejela:
- pobudo za sklenitev Sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati,
ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bo kot njen predstavnik na seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora sodeloval:
- mag. Janez Božič, minister za promet.
Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
Številka: 51000-54/2005/5
Ljubljana, 28.07.2005
POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA O REDNEM ZRAČNEM PROMETU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI ARABSKIMI EMIRATI
1. Razlogi, zaradi katerih se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe
Ministrstvo za komunikacije Združenih arabskih emiratov je z dopisom št. 2/86/1260 z dne 29.03.2005 zaprosilo Ministrstvo za promet Republike Slovenije o pogajanjih za sklenitev dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati. S sklenitvijo navedenega sporazuma bi se omogočilo opravljanje rednega zračnega prometa med zadevnima državama.
2. Bistveni elementi pogodbe, vključno z morebitnimi pridržki in začasno uporabo
Dvostranski sporazum vključuje določbe glede zahtev, povezanih z opravljanjem rednega zračnega prometa med državama. Sporazum tako vključuje dodelitev pravic, določitev prevoznika (ki v primeru Republike Slovenije pomeni prevoznika Skupnosti), zahteve po veljavnih licencah oziroma spričevalih, ter druge za opravljanje prometa potrebne določbe (pojasnilo posameznih določb je navedena v obrazložitvi).
Ministrstvo za promet je o morebitnih zadržkih za sklenitev sporazuma zaprosilo Ministrstvo za zunanje zadeve, ki pa nima zadržkov za sklenitev sporazuma.
Osnutek sporazuma ne predvideva začasne uporabe.
3. Predlog stališč delegacije
Delegacija Reublike Slovenije opravi strokovno tehnično usklajevanje osnutka sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati, pri čemer, kot izhodišča za pogajanja, uporablja predlog sporazuma iz priloge.
Delegacija Republike Slovenije poskuša doseči sklenitev sporazuma, ki bistveno ne odstopa od predloga sporazuma iz priloge k temu gradivu.
4. Predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način njihovega pokritja
Vlada RS za pogajanja o sklenitvi dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati določi delegacijo v sestavi:
- Jožef Slana, sekretar v Ministrstvu za promet, vodja delegacije,
- Vlasta Kampoš-Fazarinc, sekretarka v Ministrstvu za promet, članica delegacije,
- Mojca Turk, višja svetovalka III v Ministrstvu za promet, članica delegacije,
- predstavniki prevoznikov Skupnosti (opazovalci),
- predstavniki Evropske Komisije (opazovalci).
Pogajanja za sklenitev sporazuma se opravijo v Ljubljani, dne 15. in 16. septembra 2005.
Glede na to, da so pogajanja prdvidena v Republiki Sloveniji ne bo potnih stroškov, potrebna pa bo pogostitev dlegacije Združenih arabskih emiratov.
5. Predlog, kdo naj pogodbo parafira oziroma podpiše
Vodja delegacije Republike Slovenije parafira usklajeno besedilo dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu z Združenimi arabskimi emirati, če to besedilo ne odstopa pomembneje od predloga sporazuma iz priloge.
Usklajeni in podpisani sporazum podpiše, ob prvi priložnosti za podpis, ali Minister za promet ali minister za zunanje zadeve.
6. Navedba, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter navedba ali zahteva sklenitev mednarodne pogodbe, izdajo novih ali spremembo veljavnih predpisov
Mednarodno pogodbo ratificira Državni zbor Republike Slovenije.
Sklenitev sporazuma o rednem zračnem proemtu med Republiko Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov.
7. Ocena potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in način njihove zagotovitve
Za izpolnitev mednarodne pogodbe ne bo potrebno zagotoviti finančnih sredstev.
8. Predlog odobritve začasne uporabe pogodbe
V sporazumu ni predvidene začasne uporabe sporazuma.
9. Izjava o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije
Gradivo je usklajeno s pravnim redom Evropske Unije (točneje z uredbo Sveta št. 847/04 ter standardnimi določili, ki jih je Evropska komisija določila skupaj z državami članicami dne 14.12.2004.
Priloga:
- predlog besedila osnutka sporazuma (angleško, slovensko – neuraden prevod)
BESEDILO OSNUTKA SPORAZUMA – NEURADNO SLOVENSKO BESEDILO
SPORAZUM O REDNEM ZRAČNEM PROMETU
MED
REPUBLIKO SLOVENIJO
IN
……………………………..
Glede na to, da sta Republika Slovenija in
………………………………
(v nadaljnjem besedilu pogodbenici)
pogodbenici Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7 decembra 1944;
v želji da organizirata, na varen in pravilen način, redni mednarodni zračni promet in da pospešujeta, na najboljši možni način, mednarodno sodelovanje glede tega prometa; in
v želji, da ustvarita sporazum, ki bo pospeševal razvoj rednega zračnega prometa med svojima ozemljema in zunaj njiju;
sta Vlada Republika Slovenija, in
Vlada …………………………..
Imenovali pooblaščenca, ki sta se dogovorila o:
1. člen
POMEN IZRAZOV
1. V tem sporazumu in v njegovi prilogi, v kolikor ni drugače dogovorjeno, izraz:
a) “pristojni organ ” pomeni za Republiko Slovenijo Ministrstvo za promet in za ………………………………… ali v obeh primerih kateri koli organ ali osebo, pooblaščeno za izvajanje nalog, ki jih zdaj opravljata navedena organa;
b) “Sporazum” pomeni ta Sporazum, njegove priloge in kakršne koli njihove spremembe;
c) “zračni promet”, “mednarodni zračni promet”, “prevoznik”, in “pristanek v nekomercialne namene”, imajo pomen, kot je določeno v 96. členu konvencije;
d) “priloga” pomeni Seznam prog priložene temu Sporazumu in kakršne koli klavzule ali zapiski, ki se pojavijo v taki prilogi. Priloga k temu sporazumu predstavlja njegov sestavni del;
e) “konvencija” pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944, ter vključuje vsako prilogo, sprejeto na podlagi 90. člena konvencije, in vsako spremembo prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom, če sta te priloge in spremembe sprejeli obe pogodbenici;
f) “določeni prevoznik” pomeni katerega koli prevoznika, ki ga je v skladu s 3. členom tega sporazuma določila in pooblastila pogodbenica;
g) “Država članica ” pomeni državo članico Evropske Skupnosti;
h) “tarifa” pomeni cene, ki se zaračunavajo za prevoz potnikov, prtljage in tovora, ter pogoje, pod katerimi te cene veljajo, vključno s cenami in pogoji za agencijo ali druge dodatne storitve, izvzeta pa so plačila ali pogoji za prevoz pošte;
m) “ozemlje” ima pomen, kot je določeno v 2. členu konvencije;
n) “takse za uporabnike” pomenijo takse, naložene prevoznikom za uporabo letališč, navigacijskih objektov in naprav, ali objektov in naprav za varovanje v letalstvu ali služb, vključno s povezanimi službami ter objekti in napravami.
2. člen
PODELITEV PRAVIC
1. Vsaka pogodbenica prizna določenemu prevozniku druge pogodbenice naslednje pravice glede njihovega rednega mednarodnega prometa:
a) pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka;
b) pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene.
2. Vsaka pogodbenica prizna določenemu prevozniku druge pogodbenice pravice določene v tem sporazumu za namene opravljanja rednega mednarodnega prometa na progah določenih v ustreznem delu Seznama prog, ki je priloga temu sporazumu. Tak promet in proge pomenijo “dogovorjeni promet” in “poseben promet”. Kadar določeni prevoznik pogodbenice opravlja dogovorjeni promet na posebni progi uživa poleg pravic, določenih v 1. odstavku tega člena in drugim določbam tega sporazuma, pravico do pristankov na ozemlju druge pogodbenice na krajih določenih za to progo iz Seznama prog tega sporazuma za namene vkrcavanja in izkrcavanja potnikov, prtljage, tovora in pošte.
3. Nobena določba 2. odstavka ne daje določenemu prevozniku ene pogodbenice pravice, da za plačilo ali najemnino na ozemlju druge pogodbenice vkrca potnike, prtljago, tovor in pošto, če so namenjeni v drug kraj na ozemlju te pogodbenice.
4. Kadar določeni prevoznik pogodbenice ni zmožen opravljati prometa na običajnih progah zaradi vojaškega konflikta, političnih nemirov, ali posebnih in nenavadnih okoliščin, druga pogodbenica napne vse moči za olajšanje nadaljevanja operacij takega prometa preko posebnih ponovnih dogovorov takih prog, vključno z priznavanjem pravic za čas, potreben za olajšanje pomembnih operacij. Določila te norme se uporabljajo brez diskriminacije med določenimi prevozniki pogodbenic.
3. člen
DOLOČITEV PREVOZNIKA IN IZDAJA DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE PROMETA
1. Vsaka pogodbenica ima pravico pisno določiti prevoznika za opravljanje dogovorjenega prometa, v skladu s tem sporazumom, in pravico umakniti ali spremeniti tako določitev.
2. Po prejemu take določitve, in po zaprosilu s strani določenega prevoznika, v predpisani obliki in na predpisan način za izdajo dovoljenj za opravljanje prometa in tehničnih dovoljenj, druga pogodbenica brez odlašanja prizna ustrezna dovoljenja za opravljanje prometa in dovoljenja, da:
a) v primeru prevoznika, ki ga določi Republika Slovenija:
(i) je ustanovljen na ozemlju Republike Slovenije na podlagi Sporazuma, ki ustanavlja Evropsko Skupnost in ima veljavno operativno licenco v skladu z zakonodajo Evropske Skupnosti; in
(ii) država članica Evropske Skupnosti, pristojna za izdajo njegovega spričevala letalskega prevoznika, opravlja in vzdržuje učinkovit pravni nadzor nad prevoznikom in je ustrezen pristojni organ jasno določen v določitvi.
b) v primeru prevoznika, ki ga določi ………………………:
(i) je ustanovljen na ozemlju ………………….. in je licenciran v skladu s primernim zakonom …………………….; in
(ii) …………………. ima in vzdržuje učinkovit pravni nadzor določenega prevoznika.
c) določeni prevoznik izpolnjuje pogoje, predpisane po zakonodaji, ki se običajno uporablja za opravljanje mednarodnega zračnega prometa s strani pogodbenice, upoštevajoč vlogo ali vloge.
4. člen
PREKLIC, ODVZEM IN OMEJITEV PRAVIC
1. Katera koli pogodbenica lahko prekliče, odvzame ali omeji določenemu prevozniku druge pogodbenice dovoljenje za opravljanje prometa ali tehnično dovoljenja, kadar:
a) v primeru prevoznika, ki ga določi Republika Slovenija:
(i) ni ustanovljen na ozemlju Republike Slovenija na podlagi Sporazuma, ki ustanavlja Evropsko Skupnost in nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Evropske Skupnosti; ali
(ii) država članica Evropske Skupnosti, pristojna za izdajo njegovega spričevala letalskega prevoznika, ne opravlja in ne vzdržuje učinkovitega pravnega nadzora nad prevoznikom in ustrezen pristojni organ ni jasno določen v določitvi.
b) v primeru prevoznika, ki ga določi ………………….
(i) ni ustanovljen na ozemlju ……………….. ali ni licenciran v skladu s primernim zakonom …………………….; ali
(ii) ………….. nima ali ne vzdržuje učinkovitega pravnega nadzora določenega prevoznika; ali
c) v primeru, da določeni prevoznik ne izpolnjuje pogojev, predpisanih po zakonodaji, ki se običajno uporablja za opravljanje mednarodnega zračnega prometa s strani pogodbenice, upoštevajoč vlogo ali vloge; ali
d) v primeru, da tak prevoznik ne deluje v skladu z zakonodajo pogodbenice, ki prizna pravice, ali
e) v primeru, da prevoznik ne opravlja dogovorjenega prometa v skladu s pogoji, določenimi s tem sporazumom.
2. Razen če je nujno takojšnje ukrepanje, da se prepreči kršitev zakonov in predpisov, navedenih zgoraj, se pravice naštete v 1. odstavku tega člena izvajajo samo po opravljenih posvetovanjih med pristojnimi organi. Posvetovanje se opravi v obdobju tridesetih (30) dni po datumu predlaganega posvetovanja, razen če je drugače dogovorjeno.
5. člen
UPORABA PREDPISOV
1. Predpisi in postopki ene pogodbenice glede dostopa, bivanja ali odhoda zrakoplova z njenega ozemlja, ki opravlja mednarodni zračni promet, ali operacije in navigacije takega zrakoplova kadar je na njenem ozemlju, veljajo za zrakoplov obeh pogodbenic po vstopu ali odhodu z ali kadar je na ozemlju prve pogodbenice.
2. Prevoznik druge pogodbenice ali v imenu takih potnikov, posadke, podjetja, ki je upravičeno do prtljage, tovora in pošte po vstopu ali odhodu ali kadar je na ozemlju te pogodbenice mora delovati v skladu s predpisi in postopki ene pogodbenice glede dostopa potnikov, posadke, prtljage in tovora, vključno s pošto na njeno ozemlje, bivanje ali odhod, vključno s tistimi glede vstopa, dovoljenja, priseljevanjem, carinskim in sanitarim nadzorom.
6. člen
CARINE IN DRUGE DAJATVE
1. Zrakoplovi, katerih mednarodni zračni promet opravlja določeni prevoznik katerekoli pogodbenice, kot tudi njihova običajna oprema, zemeljska oprema, rezervni deli (vključno z motorji), zaloge goriva in maziv, druge potrošne tehnične zaloge in druge zaloge zrakoplova (vključno s hrano, pijačo, alkoholom in tobakom) in druge proizvode, ki so namenjeni za prodajo ali uporabo potnikov v omejenih količinah med letom na krovu takega zrakoplova, so, po vstopu na ozemlje druge pogodbenice, oproščeni vseh carin ali dajatev, če ostanejo na zrakoplovu, dokler niso ponovno izvoženi ali deloma uporabljeni na poti, ki jo opravi nad tem ozemljem.
2. Razen plačil stroškov za opravljene storitve so navedenih carin in dajatev oproščeni tudi:
a) zaloge na zrakoplovih, natovorjene na ozemlju katerekoli pogodbenice v količinah, ki jih določijo organi ene pogodbenice, in so namenjeni za uporabo na zrakoplovu določenega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni promet;
b) rezervni deli in običajna oprema na zrakoplovih, ki jih vnese na ozemlje katere koli pogodbenice in so namenjeni za vzdrževanje ali popravilo zrakoplovov, ki jih določeni prevoznik uporablja v mednarodnem zračnem prometu;
c) goriva in maziva in druge potrošne tehnične zaloge, ki so namenjeni dobavi zrakoplova prevoznika, ki ga je določila druga pogodbenica in ki opravlja mednarodni zračni promet, tudi kadar bodo te zaloge porabljene na delu poti nad ozemljem pogodbenice, na katerem so bile natovorjene;
d) Promocijski ali oglaševalski material, ki je vnesen v ali dobavljen na ozemlju ene pogodbenice in vnesen na krov, znotraj razumnih mej, za uporabo na zrakoplovu prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni promet, tudi kadar se te zaloge uporabi na delu opravljene poti preko ozemlja pogodbenice na katerem so vnešene na krov; in
e) Natisnjene karte, uniforme zaposlenih, računalniki in tiskalniki kart, ki jih uporablja določeni prevoznik za rezervacije in izdajo letalskih kart, kateri koli natisnjen material, ki vsebuje znake določenega prevoznika in kateri koli običajen reklamni in promocijski material, ki so razdeljeni brezplačno s strani določenega prevoznika in so vneseni na ozemlje druge pogodbenice.
3. Za ves material naveden v drugem odstavku tega člena se lahko zahteva, da se ga hrani pod carinskim nadzorom.
4. Običajna letalska oprema ter material in zaloge na zrakoplovih določenega prevoznika katere koli pogodbenice, ki jih uporablja, smejo biti raztovorjeni na ozemlju druge pogodbenice le z odobritvijo njenih carinskih organov. V takem primeru so oprema, material in zaloge lahko pod njihovim nadzorom, dokler niso ponovno izvoženi ali drugače porabljeni v skladu s carinskimi predpisi.
5. Oprostitve iz tega člena se uporabljajo tudi, kadar določeni prevoznik katere koli pogodbenice sklene dogovor z nekim tretjim prevoznikom ali prevozniki o posojilu ali prevozu, ki so določeni v prvem ali drugem odstavku tega člena, na ozemlje druge pogodbenice, če druga pogodbenica takemu tretjemu prevozniku daje podobne oprostitve.
7. člen
TAKSE ZA UPORABNIKE
1. Vsaka pogodbenica lahko določenemu prevozniku druge pogodbenice naloži ali dovoli, da se mu naložijo pravične in primerne takse za uporabnike za uporabo letališča, drugih objektov in naprav in služb zračnega prometa pod njenim nadzorom.
2. Te takse ne smejo biti višje od taks, odmerjenih zrakoplovom določenega prevoznika pogodbenice, ki opravlja podoben mednarodni zračni promet.
3. Take takse morajo biti pravične in primerne in morajo temeljiti na zdravih ekonomskih načelih.
8. člen
PROMET V NEPOSREDNEM TRANZITU
Promet v neposrednem tranzitu čez ozemlje katere koli pogodbenice in, ki ne zapušča območja letališča, rezerviranega za te namene, je, razen v odnosu do ukrepov varovanja proti dejanjem nezakonitega vmešavanja, kot je nasilje in zračno piratstvo in občasnih ukrepov za boj proti nezakonitemu prometu z drogami, predmet poenostavljenega nadzora. Prtljaga in tovor v neposrednem tranzitu je oproščeno carinskih dajatev in drugih podobnih davkov.
9. člen
PRIZNAVANJE SPRIČEVAL IN LICENC
1. Spričevala o plovnosti, spričevala o sposobnosti in licence, ki jih izda ali potrdi ena pogodbenica in so veljavna, jih kot veljavne prizna druga pogodbenica za namene opravljanja dogovorjenega prometa, če so zahteve, po katerih so bila spričevala in licence izdana, vsaj enako stroge ali bolj stroge kot minimalni strandardi, ki veljajo ali se lahko uvedejo skladno s konvencijo.
2. Prvi odstavek velja tudi v odnosu na zrakoplov, ki ga je določila Republika Slovenija, katerega pravni nadzor opravlja in vzdržuje druga država članica Evropske skupnosti.
3. Vsaka pogodbenica ima pravico, da v zvezi z leti nad svojim ozemljem ali pristankom na svojem ozemlju, ne prizna za veljavne spričeval o sposobnosti in licenc, ki jih je njenim državljanom izdala druga pogodbenica.
10. člen
KOMERCIALNE MOŽNOSTI
1. Pogodbenica dovoljuje določenemu prevozniku druge pogodbenice, da:
a) ustanovi na ozemlju druge pogodbenice pisarne za promocijo zračnega prometa in prodajo dokumentov zračnega prometa kot tudi, v skladu z zakonodajo druge pogodbenice, druge pomožne proizvode ter objekte in naprave potrebne za izvajanje zračnega prometa;
b) vnese in vzdržuje na ozemlju druge pogodbenice – v skladu z zakonodajo te druge pogodbenice glede vstopa, prebivanja in zaposlitve – menedžerske, prodajne, tehnične, operativne in druge strokovnjake potrebne za izvajanje zračnega prometa; in
c) na ozemlju druge pogodbenice zaposli neposredno in, po prevoznikovi diskreciji, preko svojih prodajnih agentov zračnega prometa. V ta namen ima določeni prevoznik pravico uporabiti svoje dokumente zračnega prometa.
2. Pristojni organi vsake pogodbenice ukrenejo vse potrebno, da se zagotovi, da predstavništvo prevoznika, ki ga določi druga pogodbenica, izvaja svoje dejavnosti na predpisan način.
3. Določeni prevoznik vsake pogodbenice ima pravico prodaje, na ozemlju druge pogodbenice, zračnega prometa in katera koli oseba lahko kupi tak prevoz v valuti, ki velja na tem ozemlju ali v prosto zamenljivi valuti drugih držav v skladu z veljavnimi predpisi o menjavi.
4. Za komercialne dejavnosti, vsa načela navedena v prejšnjem odstavku, veljajo za določene prevoznike obeh pogodbenic.
5. Vse zgoraj navedene aktivnosti se izvajajo v skladu zakoni in predpisi, ki so veljavni na ozemlju druge pogodbenice.
11. člen
ZAMENJAVA IN PRENOS PRIHODKA
1. Vsaka pogodbenica prizna določenemu prevozniku druge pogodbenice pravico prostega transfera denarja, po uradnem menjalnem tečaju, presežkov prejemkov preko izdatkov v zvezi s prodajo dogovorjenih storitev zračnega prevoza.
2. Določeni prevoznik ene pogodbenice ima pravico do plačila lokalnih izdatkov na ozemlju druge pogodbenice v lokalni valuti ali če je to v skladu z lokalnimi predpisi o valutah, v kateri koli prosto zamenjujoči valuti.
3. V primeru obstoja posebnega sporazuma med pogodbenicama o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ali v primeru obstoja posebnega sporazuma o prenosu kapitala med dvema pogodbenicama, prevlada tak sporazum.
12. člen
NAČELA ZA OPRAVLJANJE DOGOVORJENEGA PROMETA
1. Za določene prevoznike obeh pogodbenic morajo obstajati poštene in enake možnosti za opravljanje dogovorjenega prometa na določenih progah.
2. Pri opravljanju določenega prometa, mora določeni prevoznik vsake pogodbenice upoštevati interese določenega prevoznika druge pogodbenice, z namenom da neprimerno ne vpliva na promet, ki jih slednji opravlja na celotni, ali delu iste proge.
3. Določen promet, ki ga opravlja določen prevoznik pogodbenic dopušča tesno sodelovanje zahtevam javnega prevoza na posebnih progah in ima, kot primarni cilj določeno kapaciteto, ki odgovarja prevozu trenutno in razumno pričakovanih zahtev po prevozu, vključno s sezonskimi variacijami za prevoz prometa vkrcan in izkrcan na ozemlju pogodbenice, ki je določila prevoznika.
13. člen
PREDLOŽITEV REDOV LETENJA
Redi letenja dogovorjenega prometa se predložijo vsaj trideset (30) dni pred nameravanim datumom njegove implementacije. Kakršna koli sprememba teh redov letenja se prav tako predloži pristojnim organom. V posebnih primerih, se prej navedeni limit lahko zniža, odvisno od sporazuma teh organov.
14. člen
VARNOST
1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanja o varnostnih standardih s katerega koli področja v zvezi z aeronavtičnimi objekti in napravami, posadko, zrakoplovom in operacijami zrakoplovov, ki jih je sprejela druga pogodbenica. Taka posvetovanja se opravijo v tridesetih (30) dneh od te zahteve.
2. Če po posvetovanjih ena pogodbenica ugotovi, da druga pogodbenica na katerem od teh področij dovolj učinkovito ne vzdržuje in ne uporablja varnostih standardov, ki so vsaj enaki minimalnim standardom, takrat veljavnim po konvenciji, prva pogodbenica o takih ugotovitvah in ukrepih, potrebnih za uskladitev z minimalnimi standardi, obvesti drugo pogodbenico, ki mora sprejeti ustrezne korektivne ukrepe. Če druga pogodbenica v petnajstih (15) dneh ne sprejme ustreznih ukrepov, se uporabijo določbe 4. člena tega sporazuma.
3. Ne glede na obveznosti iz 33. člena konvencije velja, da lahko vsak zrakoplov, ki ga določeni prevozniki ene pogodbenice uporabljajo za prevoz na ozemlje druge pogodbenice ali z njega, medtem ko je na ozemlju druge pogodbenice, znotraj in zunaj, preiščejo pooblaščeni predstavniki druge pogodbenice, da bi preverili veljavnost dokumentov zrakoplova in osebja ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme (nadzor na ploščadi), če to ne povzroči prevelike zamude.
4. Če tak nadzor ali vrsta teh nadzorov na ploščadi vzbudi resne skrbi, da zrakoplov ali delovanje zrakoplova ni v skladu z minimalnimi standardi, ki so bili takrat sprejeti po konvenciji, ali resne skrbi, da se varnostni standardi, ki so bili takrat sprejeti po konvenciji, premalo učinkovito vzdržujejo in izvajajo, lahko pogodbenica, ki opravlja nadzor za namene 33. člena konvencije, neovirano sklepa, da zahteve, po katerih so bila izdana ali potrjena spričevala ali licence v zvezi z zrakoplovom ali posadko, ali da zahteve, po katerih ta zrakoplov deluje, niso enake minimalnim standardom, veljavnim po konvenciji, ali višje od njih.
5. Če predstavnik določenega prevoznika ene pogodbenice zavrne dostop do zrakoplova, ki ga upravlja ta prevoznik, zaradi nadzora na ploščadi, v skladu s tretjim odstavkom, lahko druga pogodbenica neovirano sklepa, da obstajajo resni razlogi za zaskrbljenost, kakršni so omenjeni v četrtem odstavku, in sklepa tako, kot je to omenjeno v istem odstavku.
6. Pogodbenica si pridržuje pravico, da nemudoma začasno odvzame ali spremeni dovoljenje za opravljanje prometa določenemu prevozniku druge pogodbenice, če po nadzoru na ploščadi, vrsti nadzorov na ploščadi, zavrnitvi dostopa za izvedbo nadzora na ploščadi, po posvetovanju ali drugače ugotovi, da je takojšnje ukrepanje nujno za varno delovanje prevoznika.
7. Kakršno koli ukrepanje pogodbenice po drugem ali šestem odstavku preneha, ko ni več podanega razloga za tako ukrepanje.
8. Kadar je ena pogodbenica določila prevoznika, katerega pravni nadzor izvaja in vzdržuje država članica Evropske skupnosti, pravice druge pogodbenice po tem členu veljajo enako glede sprejema, izvajanja ali vzdrževanja varnostnih standardov s strani te države članice Evropske skupnosti in v zvezi z operativnim dovoljenjem tega prevoznika.
15. člen
VAROVANJE V LETALSTVU
1. Skladno s pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici ponovno potrjujeta, da je obveznost zagotavljati varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja sestavni del tega sporazuma. Ne da bi omejevali splošnost svojih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu, morata pogodbenici še zlasti ravnati v skladu s:
a) Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano v Tokiju 14. septembra 1963;
b) Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano v Haagu 16. decembra 1970;
c) Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano v Montrealu 23. septembra 1971, in njenim dopolnilnim Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno letalstvo, podpisanim v Montrealu 24. februarja 1988;
d) Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano v Montrealu 1. marca 1991,
in katerim koli sorazumom o letalskem varovanju, ki je zavezujoč za obe pogodbenici.
2. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata, kot minimum, v skladu z določbami Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varovanju v letalstvu, opredeljnimi v prilogah konvencije, v tisti meri, ki kot te določbe o varovanju veljajo za pogodbenici; pogodbenici zahtevata od letalskih družb, ki so vpisane v njunih registrih ali imajo glavni sedež ali stalni naslov na njunih ozemljih ali so ustanovljene na njunih ozemljih po Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti in imajo operativno licenco v skladu z zakonodajo Evrospke skupnosti, ter od letaliških podjetij na svojih ozemljih, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju letalstva.
3. Pogodbenici na zahtevo druga drugi zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in druga nezakonita dejanja proti varnosti takih zrakoplovov, njihovih potnikov in posadk, letališč in letalskih navigacijskih naprav ter vsako drugo grožnjo varnosti civilnega letalstva.
4. Pogodbenici soglašata, da se lahko od njunih letalskih dužb zahteva spoštovanje predpisov o varovanju letalstva, navedenih v drugem odstavku tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop na ozemlje te druge pogodbenice in tudi za odhod iz, ali dokler so zrakoplovi na ozemlju ………….. Za odhod iz ali dokler na ozemlju Republike Slovenije, se od operaterjev zrakoplovov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju letalstva skladno z zakonodajo Evropske skupnosti. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo primerni ukrepi za varovanje zrakoplovov, za pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, tovora in zalog na zrakoplovu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem. Vsaka pogodbenica z naklonjenostjo obravnava kakršno koli zahtevo druge pogodbenice za uvedbo posebnih, utemeljenih ukrepov varovanja zaradi določene grožnje.
5. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega zrakoplova, njegovih potnikov in posadke, letališč ali letalskih navigacijskih naprav pogodbenici pomagata druga drugi, s tem da poskrbita za komuniciranje in druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja čim hitreje in varneje končal.
6. Če ima pogodbenica občasne težave v zvezi s tem členom pri varnosti civilnega letalstva, lahko pristojni organi obeh pogodbenic zaprosijo za takojšnja posvetovanja s pristojnimi organi druge pogodbenice.
16. člen
RAČUNALNIŠKI REZERVACIJSKI SISTEMI
Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju uporablja računalniški rezervacijski sistem Mednarodne organizacije civilnega letalstva skladno z drugimi zakoni, predpisi in zahtevami glede računalniškega rezervacijskega sistema, ki, v primeru Republike Slovenije, vključuje tudi zakonodajo Evropske skupnosti.
17. člen
PREDLOŽITEV STATISTIČNIH PODATKOV
Pristojni organ pogodbenice predloži pristojnemu organu druge pogodbenice, na njegovo zahtevo, take statistične podatke, ki jih upravičeno zahteva za namene informiranja.
18. člen
TARIFE
1. Tarife, ki se jih zaračuna določenemu prevozniku ene pogodbenice za prevoz na ali iz ozemlja druge pogodbenice se določijo po razumni stopnji, upoštevajoč vse pomembne faktorje, vključno s stroški operacij, razumnega dobička in tarif drugega prevoznika, ki opravlja promet na celotni progi ali delu iste proge.
2. Tarife se predloži v potrditev pristojnim organom obeh pogodbenic najkasneje šestdeset (60) dni pred predlaganim datumom njihove uvedbe. V posebnih primerih se lahko to obdobje skrajša, kar je predmet sporazuma navedenih pristojnih organov.
3. Katera koli pogodbenica da lahko izrecno prevozniku, ki predloži tarife, to odobritev. Vendar, če pogodbenica drugi pogodbenici ne da pisno obvestila o nasprotovanju takim tarifsm prevoznika druge pogodbenice v času šestdesetih (60) dni od dneva predložitve, se štejejo zadevne tarife odobrene. V primeru, da je obdobje predložitve skrajšano, kot je to določeno v prejšnji točki, se lahko pogodbenici dogovorita, da se obdobje, v katerem je potrebno sporočti nestrinjanje, smisleno skrajša.
4. Če med obdobjem, ki velja v skladu s tretjim odstavkom tega člena, en pristojni organ drugemu pristojnemu organu sporoči svoje nestrinjanje katere koli tarife, si pristojni organi obeh pogodbenic prizadevajo določiti tarifo na podalgi skupnega sporazuma. Če sporazum ni dosežen, prevlada odločitev o neodobritvi tarife.
5. Tarifa določena v skladu s tem členom ostane veljavna, dokler se ne določi nova tarifa. Vseeno, tarifa se, na podlagi tega odstavka, ne podaljša za več kot dvanajst (12) mesecev po datumu, po katerem bi tarifa pretekla.
6. Pogodbenici lahko posredujeta pri neodobritvi tarife. To posredovanje je omejeno na:
a) varovanje potrošnikov pred presežnimi tarifami zaradi zlorabe tržne moči;
b) varovanje tarif katerih uporaba predstavlja nekonkurenčno ravnanje, ki ima ali bi lahko imelo ali je izrecno namenjeno vplivu na varovanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence ali izključuje konkurenta s proge.
19. člen
POSVETOVANJA
1. Z namenom zagotovitve tesnega sodelovanja glede zadev povezanih z razlago in uporabo tega sporazuma, se pristojni organ katere koli pogodbenice posvetuje z drugo pogodbenico kadar koli je to potrebno, na zahtevo katerekoli pogodbenice.
2. Takšno posvetovanje se začne v šestdesetih (60) dneh, potem ko pogodbenica prejme pisno zahtevo.
20. člen
SPREMEMBE
1. Če katera koli pogodbenica meni, da bi bilo dobro sprememniti katero od določb tega sporazuma, lahko drugo pogodbenico kadar koli zaprosi za posvetovanja v skladu z 19. členom tega sporazuma.
2. Ta sporazum se lahko spreminja s pisnim sporazumom med pogodbenicama.
21. člen
REŠEVANJE SPOROV
1. Kakršen koli spor med pogodbenicama glede razlage ali uporabe tega sporazuma, pogodbenici najprej poskušata rešiti sporazumno s posvetovanji po diplomatski poti.
2. Če pogodbenici ne dosežeta sporazuma s posvetovanji, se lahko dogovorita, da bosta spor naslovili v reševanje osebi, ali pa se lahko spor na predlog katere koli pogodbenice pošlje v reševanje arbitraži treh arbitrov, od katerih po enega imenuje vsaka pogodbenica, tretjega pa imenujeta imenovana arbitra.
3. Vsaka pogodbenica imenuje arbitra v šestdesetih (60) dneh od dneva prejema diplomatske note katere koli pogodbenice drugi pogodbenici glede zaprosila o reševanju spora, tretji arbiter pa se imenuje v naslednjih šestdesetih (60) dneh.
4. Če katera koli pogodbenica ne imenuje svojega arbitra v predpisanem času ali če tretji arbiter ni imenovan, lahko katera koli pogodbenica zaprosi predsednika Sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da imenuje arbitra ali arbitre kot je potrebno. V takem primeru je tretji arbiter državljan tretje države in nastopa kot predsednik arbitrarnega telesa.
5. Pogodbenici morata spoštovati vsako odločitev, sprejeto na podlagi drugega odstavka tega člena.
6. Če in toliko časa kolikor katera koli pogodbenica ali določeni prevoznik ali prevozniki katere koli pogodbenice ne dosežejo odločitve iz drugega odstavka tega člena, druga pogodbenica lahko omeji, odvzame ali prekliče kakršne koli pravice ali privilegije, ki jih je priznala po tem sporazumu pogodbenici v kršitvi.
7. Vsaka pogodbenica nosi stroške svojega arbitra. Drugi stroški arbitraže se enakomerno razdelijo med pogodbenici.
22. člen
TRAJANJE IN ODPOVED
1. Ta sporazum ostane v veljavi nedoločen čas;
2. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove ta sporazum;
3. Odpoved je potrebno sporočiti drugi pogodbenici in, istočasno, Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, učinki katerega začnejo veljati dvanajst (12) mesecev po prejemu obvestila druge pogodbenice.
4. V primeru neuspešnosti posredovanja informacije drugi pogodbenici o prejemu obvestila, se šteje, da ga je prejela štirinajst (14) dni po dnevu, ko ga je prejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva.
23. člen
REGISTRACIJA PRI MEDNARODNI ORGANIZACIJI CIVILNEGA LETALSTVA
Ta sporazum in kakršno koli njegovo spremembo, po začetku veljavnosti, ……………… registrira pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.
24. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
Ta sporazum začne veljati trideset (30) dni po datumu prejema zadnjega obvestila, preko diplomatskih poti, ki naznanja, da so zaključeni potrebni notranji postopki.
Da bi to potrdila, sta podpisana poblaščenca, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v ……………………… dne ……………… v dveh izvodih v slovenskem, …………….. in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna. Ob razhajanjih pri implementaciji, razlagi ali uporabi prevlada angleško besedilo.
Za Za
Republicko Slovenijo ……………………..
--------------------
Priloga I
Seznam prog
PREGLED PROG I
Proge, na katerih lahko opravlja promet določeni prevoznik Republike Slovenije.
Odhodni kraji Kraji vmesnega Kraji v Naslednji kraji
postanka
-------------------------------------------------------------------------------------------
kraji v Sloveniji
PREGLED PROG II
Proge, na katerih lahko opravlja promet določeni prevoznik ...................
Odhodni kraji Kraji vmesnega Kraji v Naslednji kraji
postanka
-------------------------------------------------------------------------------------------
--------------------
| Zadnja sprememba: 09/15/2005 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |