Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
EVA: 2007-1611-0197
Številka: 00712-14/2008/8
Ljubljana, 24.04.2008

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 167. redni seji dne 25.04.2008 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREGLEDNOSTI FINANČNIH ODNOSOV IN LOČENEM EVIDENTIRANJU RAZLIČNIH DEJAVNOSTI,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.

Z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZPFOLERD), ki je začel veljati 16. 6. 2007, je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Andrej BAJUK, minister za finance,
- mag. Žiga LAVRIČ, državni sekretar, Ministrstvo za finance
- mag. Andrej ŠIRCELJ, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade,
- dr. Žiga ANDOLJŠEK, generalni direktor Direktorata za javno
premoženje, Ministrstvo za finance,
- Nevenka REBRICA, vodja Sektorja za evidence in analize javnega
sektorja, Ministrstvo za finance.

mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR


PRILOGA: 1



SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2007-1611-0197


Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-A)





ZPFOLERD je bil sprejet po nujnem postopku zaradi prenosa Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L št 318, 17. 11. 2006, str. 17), ki je kodificirala in razveljavila Direktivo Komisije 80/723/EGS in njene spremembe, v zvezi s katero je Republika Slovenija prejela opomin, potem pa še obrazloženo mnenje. Zaradi še pravočasnega sprejema ZPFOLERD (zakon je bil sprejet 1. 6. 2007 in stopil v veljavo 16. 6. 2007) Evropska komisija ni nadaljevala postopka zoper Republiko Slovenijo.

ZPFLOERD je upošteval takrat veljavno SKD. Ta je bila spremenjena z Uredbo o Standardni klasifikaciji (Uradni list RS, št. 69/07), ki se uporablja od 1. 1. 2008 naprej. ZPFOLERD je zato treba uskladiti z novo SKD.

Določba 8. člena ZPFOLERD, ki se nanaša na vodenje poslovnih knjig izvajalcev s pravico ali pooblastilom, vsebuje rešitve za tiste izvajalce, ki vodijo svoje poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi po fakturirani realizaciji. Za osebe javnega prava veljajo posebni predpisi, ki določajo, da vodijo svoje poslovne knjige po denarnem toku in upoštevajo računovodske standarde le v primerih, ki niso urejeni v posebnih predpisih. Ker so tudi osebe javnega prava zavezane k upoštevanju 8. člena ZPFOLERD bi striktno spoštovanje sedaj veljavnega člena povzročilo dodatne stroške zaradi dvojnega računovodskega vodenja. Pri izvajanju zakona se je v praksi pojavilo več vprašanj glede določanja sodil in priprave planskih dokumentov, zato je treba v tem delu zakon dopolniti.

Ob pripravi pravilnika, ki ga določa 13. člen ZPFOLERD, ki bi ga moral izdati minister za finance, je Služba vlade za zakonodajo opozorila, da bi bilo treba nekatera vprašanja urediti z zakonom, prav tako pa bi bilo treba dopolniti pooblastila ministru za urejanje določenih vprašanj s pravilnikom. Ker brez tega izvajanje zakona v praksi ni izvedljivo, bi bilo treba zakon v tem delu ustrezno dopolniti.

Za potrebe izvajanja že veljavnega zakona bi bilo treba izdelati aplikacijo za zajem podatkov iz obrazcev, ki bi jih poročevalci pošiljali v elektronski obliki po elektronski pošti. Izdelava te aplikacije bi bila časovno in stroškovno enako zahtevna kot izdelava spletne aplikacije, pri čemer slednja prinaša še dodatne koristi. Z vidika poročevalcev je poročanje v elektronski obliki v spletno aplikacijo cenejše kot po elektronski pošti, spletna aplikacija pa jim bo prihranila tudi stroške za izgradnjo vodenja zahtevanih evidenc, saj jim bo omogočen izpis in izvoz podatkov.


Cilj sprejema zakona je spremeniti in dopolniti določbe ZPFOLERD tako, da bodo dana vsa potrebna pooblastila za uvedbo spletne aplikacije in urejanje določenih vprašanj s pravilnikom, ter da bodo usklajene z drugimi veljavnih predpisi (o SKD in o računovodstvu oseb javnega prava).

Upoštevana so načela gospodarnosti (uvedba spletne aplikacije), hierarhije pravnih aktov (glede pooblastil v zakonu in urejanja vsebine v pravilniku) in usklajenosti z drugimi veljavnimi predpisi (o SKD in o računovodstvu oseb javnega prava).

Poglavitne rešitve so:

Sprejem predlaganega zakona, ki spreminja in dopolnjuje obstoječi zakon, ne povzroča dodatnih stroškov oziroma povečanja odhodkov proračuna, temveč prinaša prihranke. Za izvajanje tega zakona zagotovljenost sredstev v proračunu ni potrebna.

Predlog zakona bo imel finančne učinke na podjetja in organe oblasti, ki bodo morala organizirati poročanje po spletni aplikaciji (kar bi sicer morala početi po elektronski pošti), pri čemer bodo imela prihranke pri zagotavljanju lastnih tehnoloških rešitev glede nekaterih evidenc, ki jih morajo voditi po ZPFOLERD, saj se bodo podatki v spletni aplikaciji šteli za del teh zahtevanih evidenc, poročevalcem pa bo omogočen tudi izpis in izvoz svojih podatkov.

Skladnost predpisov Velike Britanije z Direktivo 80/723/EGS iz leta 1980 in njeno prvo spremembo v letu 1985 je bila zagotovljena z administrativnimi ukrepi v obliki uporabe že obstoječih računovodskih standardov oziroma ukrepov, s katerimi se je zagotovilo aplikacijo instrumentov državnega finančnega nadzora. Spremembe in dopolnitve Direktive 80/723/EGS v letu 1993, ki je obveznost finančne preglednosti naložila tudi javnim podjetjem v proizvodnem sektorju z letnim prometom minimalno 250.000.000 EUR je bila za Veliko Britanijo v veliki meri neuporabljiva zaradi dejanskih razmer v proizvodnem sektorju – saj je privatizacija pomenila domala popoln umik države iz proizvodnega sektorja.
_____________________
1 Povzeto po »Študiji pravnih sistemov držav članic EU – implementacija direktive 80/723 EGS«, ki jo je za Ministrstvo za finance Republike Slovenije izdelal Inštitut za primerjalno pravo.


Sprememba Direktive 80/723/EGS iz leta 2000 v Veliki Britaniji še ni bila prenesena, proti Veliki Britaniji pa je Evropska komisija pričela postopek, ki je trenutno ustavljen. Po navedbah njihovega ministrstva za (gospodarstvo) trgovino in industrijo – Department of Trade and Industry, ki je zadolženo za postopek prenosa Direktive 80/723/EGS, je položaj na področju javnih podjetij v veliki meri spremenjen glede na situacijo po letu 1993, saj se je povečalo tako število javnih podjetij, ki prejemajo javna sredstva, kot tudi javnih oblasti, ki takšna sredstva podeljujejo, zaznati pa je tudi rast obsega podeljenih sredstev in intenziviranje podeljevanja posebnih in izključnih pravic s strani države oziroma javnih oblasti. Ministrstvo je kot temeljno problematiko izpostavilo neustreznost do sedaj veljavnega načina prenosa, tj. s pomočjo administrativnih ukrepov zaradi intenzivnih sprememb dejanskega stanja na področju javnih podjetij v Veliki Britaniji ter neprimernost takšnega načina prenosa za potrebe sprememb Direktive 80/723/EGS v letu 2000.

Ministrstvo ugotavlja, da so administrativni ukrepi v smislu aplikacije določenih računovodskih standardov neustrezne tako v primeru temeljne direktive in njenih sprememb iz leta 1985 in 1993 – zaradi povečanja števila javnih podjetij ter ponovnega vstopa države v javni proizvodni sektor – kot tudi v primeru spremembe iz leta 2000, ki finančno preglednost nalaga tudi določenim kategorijam zasebnih podjetij v smislu podjetij, ki zagotavljajo storitve v splošnem gospodarskem interesu. Pri slednjih kategorijah podjetij je dosedanji sistem prenosa neustrezen zaradi pomanjkljivosti oziroma premajhnega dometa računovodskih standardov.

Britansko ministrstvo za trgovino in industrijo je pripravilo predlog sekundarne zakonodaje (uredba, The Financial Transparency (EC Directive) Regulations 2005), s sprejetjem katere bi bila prenesena celotna Direktiva 80/723/EGS skupaj z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami. Prednosti tega načina prenosa so: zagotovitev visoke ravni jasnosti glede obveznosti podjetij, ki jih režim direktive ureja, dokončen in celovit prenos Direktive 80/723/EGS v Veliki Britaniji, kar bi posledično vodilo do višje stopnje finančne preglednosti, manjše možnosti dodeljevanja nezakonitih državnih pomoči in boljšega nadzora ter preprečevanja navzkrižnega subvencioniranja poslovnih dejavnosti subjektov, ki jih direktiva ureja. Vse navedeno bi rezultiralo tudi v višji ravni konkurence in posledično višji ravni družbene koristi. Stroški takšnega načina prenosa za adresate sekundarne zakonodaje naj ne bi presegali 20.000.000 GBP, stroški pa bi s potekom časa padali, predvsem s pridobivanjem znanja in izkušenj pristojnih posameznikov v podjetjih, za katere bi uredba veljala.



V Nemčiji so del predzadnje spremembe Direktive 80/723/EGS iz leta 2000, ki se nanaša na ureditev preglednosti poslovanja podjetij, definiranih v točki (d) 2. člena direktive (to so podjetja, ki morajo voditi ločene račune – podjetja iz 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti), prenesli tako, da so sprejeli poseben zakon o transpoziciji (prenosu) Direktive 2000/52/ES. Zakon je bil sprejet 16. 8. 2001 veljati pa je začel 23. 8. 2001. Rok za prenos spremembe direktive iz leta 2000 je potekel 31. 7. 2001, tako da je Nemčija svojo takratno obveznost izpolnila malce po preteku roka.

Naslov sprejetega zakona je Gesetz zur Umsetzung der Richtlinie 2000/52/EG der Kommission vom 26. Juli 2000 zur Änderung der Richtlinie 80/723/EWG über die Transparenz der finanziellen Beziehungen zwischen den Mitgliedstaaten und den öffentlichen Unternehmen oziroma tako imenovani Transparenzrichtliniegesetz vom 16. august 2001 (BGBI. I S. 2141) – TranspRLG.

Za doseganje cilja direktive so v Nemčiji po sektorjih določili načela za oblikovanje internega računovodstva, saj je veljavna pravna ureditev podjetjem puščala proste roke pri vodenju računov (drugače kot za eksterno obračunavanje). V nekaterih pravnih aktih, ki urejajo posamezne sektorje (npr. Zakon o novi ureditvi energetskogospodarskega prava, Zakon o telekomunikacijah, Splošni zakon o železnicah, Uredba o knjigovodstvu v bolnišnicah itd.), pa so bila že tedaj določena pravila za ločeno računovodstvo. Zato je novi nemški zakon TranspRLG v 7. paragrafu določil, da ne vpliva na obveznosti v zvezi z obračunavanjem, knjigovodenjem, izkazi, hrambo in posredovanjem podatkov, ki so določene v drugih zakonih.

Besedilo direktive je v zakon v večini preneseno dobesedno. Nemški zakonodajalec ni želel posegati niti v nejasne pojme direktive, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nezdružljivosti zakona z direktivo, njena razlaga pa je naloga skupnostne sodne prakse in ne nacionalnega zakonodajalca.

V prvem paragrafu prvi odstavek, ki določa za katera podjetja se zakon uporablja, v celoti ustreza definiciji podjetij iz točke (d) 2. člena Direktive 80/723/EGS. V zvezi s tem so predlagatelji zakona posebej opozorili, da je treba »podjetje, ki mora voditi ločene račune« razlagati v skladu s prakso skupnostnih sodišč na področju konkurence (to je s prakso v zvezi s 86. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).

Tretji paragraf zadeva bistvo direktive - ločeno vodenje računov za različne dejavnosti podjetij, in sicer na eni strani za tiste dejavnosti, ki so navedene v 86. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter na drugi strani za ostale dejavnosti zasebne narave.

Tretji paragraf v 1. odstavku ureja določbi 2. odstavka 1. člena in 1. odstavka člena 3a Direktive 80/723/EGS. Tako direktiva kot predlagatelj nemškega zakona navajata, da morajo države članice jasno določiti zgolj računovodska načela, v okviru katerih podjetja vodijo račune, in ne tudi natančnejših pravil, saj bi to lahko preveč oviralo računovodenje v posameznih podjetjih. Tretji paragraf v 1. odstavku določa še, da morajo podjetja voditi tudi zapiske o ureditvi stroškov in prihodkov ter o s tem povezanih načelih, predvsem o merilih za odločanje o stroških in prihodkih, ki se nanašajo na več dejavnosti. Zadnja poved tega odstavka še določa, da se za zapiske smiselno uporabljajo določbe 145. in 146. paragrafa nemškega predpisa o pobiranju davkov - Abgabenordnung.

Peti paragraf določa pristojnost za zbiranje podatkov, ki jih zahteva Evropska komisija. Dolžnost držav članic za posredovanje podatkov Evropski komisiji je določena v 3. odstavku 5. člena Direktive 80/723/EGS, in s petim paragrafom je Nemčija delno uredila postopek sodelovanja – in sicer zbiranje podatkov od podjetij s strani pristojnih organov, medtem ko sodelovanje z Evropsko komisijo, ki je v pristojnosti zvezne vlade, določa deseti paragraf.

Peti paragraf v 1. odstavku določa, da lahko po deželnem pravu pristojni uradi od podjetij zahtevajo, da jim posredujejo s strani Evropske komisije zahtevane podatke, pri čemer se smiselno uporablja 5. odstavek 147. paragrafa predpisa o pobiranju davkov, ki ureja možnost posredovanja podatkov na nosilcih podatkov. V 2. odstavku petega paragrafa zakon v skladu z nemško ustavo pooblašča deželne vlade, da z uredbami določijo pristojne urade.

Sedmi paragraf določa, da določbe zakona TranspRLG ne posegajo v obstoječe določbe o obveznostih na področju računovodstva, knjigovodstva, hrambe, predložitve in pojasnil.

Deseti paragraf določa, kako poteka sodelovanje med Evropsko komisijo in Nemčijo takrat, ko Evropska komisija od Nemčije zahteva ustrezne podatke v zvezi z računovodstvom zadevnih podjetij. Kot organ, ki komunicira z Evropsko komisijo, je določena Zvezna vlada, pri čemer to ne vpliva na pristojnost nemškega zveznega organa za varstvo konkurence – Bundeskartellamta, ki jo ima po 50. paragrafu nemškega zakona o preprečevanju omejevanja konkurence pri uporabi 1. odstavka 85. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.



Podobno kot Nemčija je tudi Nizozemska z zakonom prenesla Direktivo 2000/52/ES v delu, ki se nanaša na ureditev preglednosti poslovanja podjetij, definiranih v točki (d) 2. člena Direktive 80/723/EGS. Naslov zakona je Sprememba Zakona o konkurenci (prenos spremembe Direktive ES o transparentnosti). V Zakon o konkurenci so tako dodali novo poglavje, in sicer poglavje 4a z naslovom Finančna transparentnost znotraj določenih podjetij – Financial Transparency within Certain Undertakings.

Poglavje 4a je sestavljeno iz petih delov, in sicer iz sekcij 25a do 25f. V teh določbah je Nizozemska prenesla vse določbe direktive, ki se nanašajo na podjetja, definirana v točki (d) 2. člena direktive, torej na podjetja, ki morajo voditi ločene račune.

Sekcija 25b v prvem1. odstavku ureja zahtevo po vodenju določenih podatkov v podjetjih in definira, katera ta podjetja sploh so. Definicija je identična točki (d) 2. člena Direktive 80/723/EGS. Drugi del prvega odstavka pomeni prenos člena 3a Direktive 80/723/EGS, ki od držav zahteva, da zagotovijo, da zadevna podjetja ustrezno ločeno vodijo račune različnih aktivnosti. Pri tem je Nizozemska je v celoti prenesla besedilo točk (a), (b) in (c) člena 3a Direktive 80/723/EGS, tako da je te identične dolžnosti naložila podjetjem. V 2. odstavku je navedena dolžnost podjetij, da še pet let šteto od konca poslovnega leta, na katerega se podatki nanašajo, te podatke tudi hranijo. S tem je Nizozemska prenesla v svoj pravni red drugi odstavek 5. člena Direktive 80/723/EGS, ki od držav članic zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev tega, da so podatki Evropski komisiji na voljo še 5 let po poteku relevantnega poslovnega leta.

Sekcija 25d ureja vsebino drugega odstavka 4. člena Direktive 80/723/EGS, ki določa, za katera podjetja, ki jih direktiva zadeva, so izvzeta. Tukaj gre za nekaj odstopanj od direktive, saj nizozemski zakon izključi tudi podjetja, ki opravljajo kakšno aktivnost, ki dosega v določbi naveden prag, če ob tem opravljajo tudi aktivnosti, ki pragu ne dosegajo, medtem ko direktiva izključuje zgolj aktivnosti, ki pragu ne dosegajo in ne tudi morebitnih drugih aktivnosti podjetja, ki prag dosegajo. Sporno je tudi besedilo o učinku na trgovanje med državami članicami. Direktiva govori namreč o potencialnem in ne o dejanskem vplivu na trgovanje med državami članicami, kot je zapisano v nizozemskem zakonu. Izven določb direktive je v nizozemskem zakonu še dodano pooblastilo ministru za ekonomske zadeve za spremembo denarnih zneskov (praga 40.000.000 EUR in 800.000.000 EUR), v primeru da je sprememba potrebna zaradi zavezujočega akta organa Evropske unije.

Sekcija 25e ureja zahtevo po posredovanju podatkov s strani držav članic Evropski komisiji iz 3. odstavka 5. člena Direktive 80/723/EGS tako, da natančno določa postopek posredovanja podatkov. Podjetja morajo predsedniku nizozemskega organa za varstvo konkurence v roku, ki ga določi predsednik, posredovati s strani Evropske komisije zahtevane podatke, predsednik pa jih nato posreduje komisiji.

Sekcija 25f daje pooblastilo ministru za ekonomske zadeve, da v primeru, ko to zahteva ustrezen prenos Direktive 2000/52/ES, izda uredbe z nadaljnjimi pravili v zvezi z uporabo poglavja o finančni preglednosti.


Predlog zakona spreminja (zaradi SKD) in dopolnjuje (zaradi posebnosti v računovodstvu oseb javnega prava) že izveden prenos določb Direktive 2006/111/ES.



Ta predlog zakona ne prinaša drugih posledic.




1. člen

V Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07) se v 3. členu v 6. točki besedilo »oddelek D« nadomesti z besedilom »področje C«, besedilo »(s podpodročji od DA do DN)« pa se nadomesti z besedilom »oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, ali oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja«.

2. člen

V 6. členu se v prvem odstavku za besedilom »če obračunsko obdobje ni enako koledarskemu letu« besedilo »v dveh mesecih (to je do konca meseca februarja)« nadomesti z besedilom »do konca meseca februarja«.

V četrtem odstavku se beseda »podpodročij« nadomesti z besedo »oddelkov«.

3. člen

V 8. členu se v drugem odstavku v 4. točki na koncu prvega stavka pred piko doda vejica in besedilo »razen če je izvajalec oseba javnega prava, ko lahko povečujejo obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje«. V drugem stavku se za besedilom »oblikovanje in porabo dolgoročno odloženih prihodkov« doda besedilo »oziroma obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje«.

V 6. točki se za besedo »dobiček« doda besedilo »oziroma presežek prihodkov nad odhodki«, za besedo »izgubo« pa doda besedilo »oziroma presežek odhodkov nad prihodki«.

V 8. točki se na koncu stavka pred piko doda vejica in besedilo »pri čemer morajo osebe javnega prava upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo«.

V 11. točki se za besedilom »razčleniti stroške po funkcionalnih skupinah iz računovodskih standardov« doda vejica in besedilo »pri čemer morajo osebe javnega prava upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo,«.

V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen po zakonu, ki ureja revidiranje, lahko izda navodilo, s katerim se podrobneje določita vsebina in oblika posebnega poročila revizorja o objektivni opravičenosti sodil. Ministrstvo, ki je pristojno za urejanje področja dejavnosti splošnega pomena, lahko izda predpis, v katerem določi obvezne oziroma izbirne kazalnike, ki se uporabljajo pri oblikovanju sodil v istovrstnih izvajalcih s pravico ali pooblastilom za posamezno dejavnost splošnega pomena. Sodila se smejo uporabljati, če ministrstvo, ki je pristojno za urejanje področja dejavnosti splošnega pomena, izda soglasje k njihovi ustreznosti.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena uporabljajo pravila iz tega člena pri pripravi planskih dokumentov (finančni načrt, plan dela ali drugi dokumenti računovodskega predračunavanja) in poročil (letna poročila, računovodski izkazi in podobno).«

4. člen


V 13. členu se v naslovu člena za besedo »predpisa« doda besedilo »in spletna aplikacija«.

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik, s katerim podrobneje uredi področje preglednosti finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji ter finančno preglednost znotraj določenih podjetij, in v katerem podrobneje določi:
V drugem odstavku se na koncu pred piko doda vejica in besedilo »ter postopek poročanja v spletno aplikacijo«.

Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(3) AJPES in ministrstvo, pristojno za finance, zagotavljata za izpolnjevanje obveznosti organov oblasti in podjetij po tem zakonu in predpisih iz tega člena enotno tehnološko podporo s spletno aplikacijo.

(4) Podatki, ki se evidentirajo v spletni aplikaciji, se štejejo za del evidenc, ki jih morajo v skladu s tem zakonom voditi organi oblasti in podjetja. Za te podatke morajo organi oblasti in podjetja zagotavljati ustrezna dokazila. Podatke in dokumentacijo, iz katere ti podatki izhajajo, morajo poročevalci hraniti najmanj pet let od prenehanja vodenja posameznega podatka, razen tistih, ki se nanašajo na transakcije, o katerih se morajo hraniti najmanj pet let po koncu obračunskega obdobja, v katerem so bila javna sredstva uporabljena.

(5) V spletni aplikaciji morajo biti vsakemu organu oblasti in podjetju podatki, ki se nanašajo na njega samega, ter podatki, o katerih je sam poročal in ki se vodijo zanj, dostopni na vpogled. Omogočen mora biti tudi njihov izpis in izvoz. Organom oblasti mora biti zagotovljen dostop do vseh podatkov o javnih podjetjih, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, in o izvajalcih s pravico ali pooblastilom, ki so jim sami podelili bodisi izključne ali posebne pravice bodisi pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ter do vseh podatkov o transakcijah, ki so jih imeli z njimi. Pristojnemu ministrstvu mora biti zagotovljen dostop do vseh podatkov o izvajalcih s pravico ali pooblastilom, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena na področju, za katero je pristojno, ter do vseh njihovih podatkov o transakcijah. AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, mora biti zagotovljen dostop do vseh podatkov, ki se vodijo v spletni aplikaciji, ter njihov izpis in izvoz.

(6) Organi oblasti in podjetja morajo sporočiti osnovne podatke o sebi v skladu s predpisoma iz prvega in drugega odstavka tega člena ob prvi prijavi v spletni aplikaciji ter ob njihovi vsakokratni spremembi najpozneje naslednji delovni dan po spremembi, razen o podatkih, ki se nanašajo na posamezno obračunsko obdobje in jih morajo sporočiti do konca meseca aprila tekočega leta za obračunsko obdobje, ki se je končalo v preteklem letu, razen če gre za poročanje v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega zakona.

(7) Ministrstvo, pristojno za finance, in organi oblasti lahko podatke, ki jih pridobivajo v skladu s petim odstavkom tega člena, uporabljajo za:
- vodenje poslovne evidence finančnega premoženja;
- izpolnjevanje obveznosti po zakonu, ki ureja prevzeme;
- poročanje mednarodnim organizacijam, v katere je država že vključena ali se vključuje (kakršne so Evropska unija, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter podobne);
- poročanje institucijam, s katerimi država, ministrstvo, pristojno za finance, oziroma organ oblasti sodeluje (kakršne so rating agencije, Eurostat, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in podobne), ter
- preverjanje podatkov o finančnem premoženju v bilanci stanja oziroma premoženjski bilanci.«


5. člen

18. člen se spremeni, tako da se glasi:
»18. člen
(začetek prijav in poročanja v spletno aplikacijo)

(1) Minister, pristojen za finance, s sklepom določi dan vzpostavitve spletne aplikacije, od katerega naprej se poročevalci začnejo prijavljati v spletno aplikacijo in poročati. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Organi oblasti, javna podjetja, v katerih imajo organi oblasti neposredno prevladujoč vpliv, in izvajalci s pravico ali pooblastilom:
(3) Organi oblasti in javna podjetja, v katerih imajo organi oblasti neposredno prevladujoč vpliv, morajo v 8 dneh po izteku roka za prijavo v spletno aplikacijo:
(4) Podjetja, ki prejmejo obvestilo v skladu z drugo alinejo prejšnjega odstavka:
(5) Organi oblasti morajo v 8 dneh po izteku roka za prijavo v spletno aplikacijo prvič poročati podatke o podjetjih, ki so jim dodelili bodisi posebne ali izključne pravice bodisi pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.«

6. člen

19. člen se spremeni, tako da se glasi:
»19. člen

(nadaljnje prijave v spletno aplikacijo in poročanje
po vzpostavitvi Registra javnih podjetij po ZPFOLERD)

Podjetje, ki se uvrsti med javna podjetja v Registru javnih podjetij po ZPFOLERD iz petega odstavka 4. člena tega zakona:
- se mora prijaviti v spletno aplikacijo najpozneje naslednji delovni dan po uvrstitvi v register;
- mora prvič poročati o svojih osnovnih podatkih;
- mora prvič poročati podatke o svojih naložbah v podjetja in javna podjetja ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali predpisih, v katerih mu je zagotovljen prevladujoč vpliv;
- mora obvestiti vsa podjetja, v katerih ima naložbe, da se prijavijo v spletno aplikacijo, in
- mora prvič preveriti podatke, ki se vodijo o njem v registru.«


7. člen

20. člen se spremeni, tako da se glasi:
»20. člen
(nadaljnje prijave v spletno aplikacijo in poročanje
po vzpostavitvi Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili)

Podjetje, ki se uvrsti med izvajalce s pravico ali pooblastilom v Registru izvajalcev s pravicami ali pooblastili iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona,
- se mora prijaviti v spletno aplikacijo najpozneje naslednji delovni dan, po uvrstitvi v register;
- mora prvič poročati o svojih osnovnih podatkih in
- mora prvič preveriti podatke, ki se vodijo o njem v registru.«


8. člen

V 22. členu se v naslovu člena za besedo »poročevalcev« doda besedilo »o transakcijah«.

Besedilo »podatkih, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, ki se začne:
– januarja 2008, ko je obračunsko obdobje enako koledarskemu, ali
– po uveljavitvi tega zakona in se konča pred 31. decembrom 2008, ko se obračunsko obdobje razlikuje od koledarskega.«
se nadomesti z besedilom »transakcijah od vključno 1. januarja 2009, razen o transakcijah s tistimi javnimi zavodi, ki v letu 2007 izkažejo manj od deset milijonov eurov prihodkov. Tem javnim zavodom o transakcijah ni treba poročati.«

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

Izvajalcem s pravico in pooblastilom, za katere mora revizor v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZPFOLERD) pred uporabo sodil preveriti njihovo objektivno opravičenost in ki so imeli ta sodila določena že pred uveljavitvijo tega zakona, le-teh ni treba ponovno določati, če je revizor preveril njihovo objektivno opravičenost in o svojih ugotovitvah poročal v posebnem poročilu do 30. septembra 2008 in če je pristojno ministrstvo soglašalo z njihovo ustreznostjo.

10. člen

Izvajalci s pravico ali pooblastilom, ki morajo ravnati v skladu z 8. členom ZPFOLERD, morajo imeti sodila določena in preverjena s strani revizorja ter morajo glede njihove ustreznosti pridobiti soglasje pristojnega ministrstva do priprave planskih dokumentov za leto 2009, vendar najpozneje do 31. decembra 2008.


11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Ta člen spreminja določbe 6. točke 3. člena ZPFOLERD zaradi spremembe SKD.

Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (Uredba 1893/2006/ES) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije L št. 393 z dne 30. 12. 2006, veljati je začela 20. dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2008 dalje. Uredba 1893/2006/ES določa, da morajo države članice EU svoje nacionalne statistične klasifikacije dejavnosti uskladiti z novo NACE Rev. 2.

Uredba dopušča, da države članice EU klasifikacijo NACE Rev. 2 za svoje nacionalne potrebe dodatno členijo. Zato je Statistični urad Republike Slovenije kot nosilec nacionalne različice, to je SKD, pripravil njeno novo različico. Uredba o Standardni klasifikaciji, ki jo je sprejela Vlada RS, je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 69 dne 31. 7. 2007. Sprememba SKD je povzročila, da so se dosedanje dejavnosti, ki so bile uvrščene v oddelek D - Predelovalne dejavnosti (le-ta oddelek je določen z Direktivo Komisije 2006/111/ES), po novem uvrstile v:
- področje C - Predelovalne dejavnosti;
- oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti in
- oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja.

V povezavi s spremembo SKD se je spremenila tudi terminologija. Namesto »podpodročij« so v SKD sedaj »oddelki«, kar ureja 2. člen ZPFOLERD-A.
V prvem odstavku tega člena se določa črtanje dela besedila v prvem odstavku 6. člena ZPFOLERD, zaradi boljšega razumevanja, do kdaj je treba vsako leto poročati javnim podjetjem v proizvodnih dejavnostih in skupinam javnih podjetij v proizvodnih dejavnostih, katerih čisti prihodki od prodaje oziroma konsolidirani čisti prihodki od prodaje presegajo 250 milijonov eurov, o višini čistih prihodkov od prodaje oziroma o višini konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Črta se besedilo glede poročanja »v dveh mesecih« in oklepaji, tako da ostane samo navedba, da se podatki sporočijo do konca meseca februarja, kar je bilo prej zapisano v oklepaju.

V četrtem odstavku 6. člena ZPFOLERD je popravek potreben zaradi nove terminologije v SKD, kar ureja 1. člen tega zakona. Pojem »podpodročje« je bil zamenjan s pojmom »oddelek«, kar je upoštevano v drugem odstavku tega člena.


Ta člen dopolnjuje drugi odstavek 8. člena ZPFOLERD zaradi upoštevanja posebnosti v računovodstvu oseb javnega prava. Izvajalci storitev splošnega gospodarskega pomena so namreč tako osebe zasebnega prava kot osebe javnega prava. Osebe zasebnega prava vodijo svoje poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi, medtem ko osebe javnega prava le-te upoštevajo samo, če v posebnih predpisih ni drugače urejeno. ZPFOLERD je upošteval dosedanje rešitve iz računovodskih standardov. Da ne bi osebe javnega prava imele dodatne stroške zaradi dvojnega vodenja računovodskih evidenc (enkrat po zahtevah računovodskih predpisov za osebe javnega prava – ki temeljijo na načelu vodenja po denarnem toku, in drugič po zahtevah ZPFOLERD – ki je usklajen z računovodskimi standardi in upošteva načelo vodenja po fakturirani realizaciji), se predlaga ustrezna dopolnitev v prvih štirih odstavkih tega člena ZPFOLERD-A.

V petem odstavku tega člena se predlaga dopolnitev, ki se nanaša na sodila. Pri izvajanju ZPFOLERD morajo revizorji, ki preverijo objektivno opravičenost sodil, pripraviti posebno poročilo. Kako naj bi to poročilo izgledalo in kaj vse naj bi vsebovalo je sedaj prepuščeno samim revizorjem. Revizorji so dali pobudo, da naj bi Slovenski inštitut za revizijo izdal navodilo, v katerem bi se podrobneje določila vsebina in oblika posebnega poročila revizorja o objektivni opravičenosti sodil. V tem členu se ZPFOLERD dopolnjuje z ustrezno določbo, ki daje Slovenskemu inštitutu za revizijo možnost in pooblastilo, da navodilo izda, v kolikor presodi, da je to res smiselno in potrebno.

Tudi sami izvajalci imajo pri določanju sodil težave in bi potrebovali usmeritve s strani pristojnih ministrstev glede kazalnikov, ki bi bili primerni za oblikovanje sodil. Nekateri izvajalci so Ministrstvo za finance tudi obvestili, da je v nekaterih posebnih predpisih določeno, da mora pred uporabo sodil z njimi soglašati pristojno ministrstvo ter podali pobudo, da se v istovrstnih izvajalcih (npr. javni zavodi z določenega področja) uporabljajo isti kazalniki za sodila. V ta namen naj bi pristojno ministrstvo izdalo navodila glede oblikovanja sodil, za področje, za katerega je pristojno. V tem členu se zato ZPFOLERD nadalje dopolnjuje z ustrezno določbo, ki daje posameznemu pristojnemu ministrstvu možnost in pooblastilo, da izda predpis, v katerem določi obvezne in/ali izbirne kazalnike, ki se uporabljajo pri oblikovanju sodil v istovrstnih izvajalcih s pravico ali pooblastilom s področja posamezne dejavnosti opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena2 (javne službe, gospodarske javne službe in dejavnosti v javnem interesu). Ne glede na to, ali tak predpis obstaja ali ne, pa je treba, da pristojno ministrstvo preveri, ali so sodila ustrezno določena ali ne. Če namreč sodila niso pravično določena, prihaja do prelivanja javnih sredstev, dodeljenih za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v tržne dejavnosti in s tem do nelojalne konkurence na trgu ali do drugih zlorab (npr. v javnih zavodih so zaposleni dodatno nagrajeni iz opravljanja tržne dejavnosti, zato se pod pojem »tržne dejavnosti« marsikje dodajajo aktivnosti, ki bi sodile med javno službo). Zato se z dopolnitvijo ZPFOLERD zahteva soglasje pristojnega ministrstva preden izvajalec začne uporabljati sodila.

S šestim odstavkom tega člena se 8. člen ZPFOLERD dopolni tudi z novim petim odstavkom, ki izrecno zavezuje izvajalce s pravico ali pooblastilom k ločenemu prikazu storitev splošnega gospodarskega pomena od tržnih dejavnosti v planskih dokumentih (kot so finančni načrt, plan dela in podobno) in poročilih (kot so letna poročila, računovodski izkazi in podobno). Da bi to morali početi iz sedanjega ZPFOLERD ni dovolj jasno razvidno.


Z drugim odstavkom tega člena se spreminja prvi odstavek 13. člena ZPFOLERD zaradi redakcijskih popravkov, in sicer: beseda »katerimi« se popravlja v besedo »katerim«, ker se nanaša na pravilnik, ki je v ednini, ter besedilo »o finančni preglednosti« se popravlja v besedilo »finančno preglednost«, ki je pravilni sklon. Natančneje se določajo pooblastila za podrobnejše urejanje preglednosti finančnih odnosov v pravilniku, ki ga bo izdal minister za finance. V pravilniku se bo tako podrobneje določila vsebina vseh podatkov o katerih morajo poročati poročevalci, ne pa več postopek za posredovanje podatkov po elektronski pošti tako MF kot AJPES (v povezavi z dosedanjimi prehodnimi določbami v 18., 19. in 20. členu ZPFOLERD), saj se bo redno poročalo po spletni aplikaciji samo AJPES. Postopek bo tako predpisan samo v navodilu AJPES, kar ZPFOLERD deloma že določa v drugem odstavku 13. člena, s petim členom tega zakona pa se še dopolnjuje zaradi uvedbe spletne aplikacije.
________________________
2 Evropska komisija je glede izraza »storitve splošnega gospodarskega pomena« objavila mnenje na spletni strani http://ec.europa.eu/comm/competition/state_aid/legislation/sgei.pdf.


V ostalih odstavkih tega člena (in v prvem odstavku, ki dopolnjuje naslov) se dopolnjuje 13. člen ZPFOLERD z novimi odstavki, zaradi uvedbe spletne aplikacije ter večnamenske uporabe tako zbranih podatkov v spletni aplikaciji, zaradi česar je treba ZPFOLERD dopolniti z ustreznimi pooblastili.

ZPFOLERD je določal, da poročevalci poročajo v elektronski obliki po elektronski pošti (s pravilnikom bi bili izdani obrazci, na katerih bi poročali). Po proučitvi možnih tehnoloških rešitev je bilo ugotovljeno, da bi postavitev aplikacije, ki bi omogočala avtomatski zajem podatkov iz posredovanih obrazcev, bila časovno in stroškovno enako zahtevna kot spletna aplikacija, ki prinaša še dodatne koristi tako za poročevalce kot širšo družbo, in sicer:
- O podatkih, ki jih bo aplikacija sama uvažala iz centralnega registra vrednostnih papirjev (gre za podatke o delnicah v delniških družbah) pri Centralni klirinško depotni družbi d.d. (v nadaljnjem besedilu: KDD) ter iz sodnega in poslovnega registra, poročevalci sami ne bodo več izpolnjevali tistih polj v aplikaciji, ki se bodo dnevno (nekateri podatki se namreč lahko dnevno spreminjajo) napolnila sama. Poročevalci bodo te podatke zgolj kontrolirali in po potrebi dopolnili, v kolikor pa bi bil kakšen podatek napačen, ga bodo morali popraviti na viru informacij, to je v KDD ter sodnem in poslovnem registru, s čimer se bodo odkrivale in odpravljale napake tudi v izvornih registrih. To bo vodilo k boljši kvaliteti podatkov za vse potrebe, za katere se rabijo centralni register vrednostnih papirjev pri KDD ter sodni in poslovni register, ki se vodi pri AJPES.
- V kolikor bo mogoče, se bodo tudi nekateri podatki o transakcijah zajemali avtomatsko (obstaja možnost uvedbe enotnih sklicnih številk v plačilnem prometu – vsaj med osebami javnega prava).
- Poročevalcem ne bo treba kreirati in dopolnjevati objavljenih obrazcev (razen v primeru izrecne zahteve v postopku preverjanja podatkov ali nadzora), temveč bodo preko spleta vnašali podatke naravnost v aplikacijo.
- Poročevalci bodo lahko dostopali do podatkov o katerih so poročali, jih izpisovali in izvažali za lastne potrebe.
- Podatki, ki se bodo evidentirali v spletni aplikaciji, se bodo šteli za del evidenc, ki jih morajo poročevalci v skladu z ZPFOLERD voditi, zato ne bodo imeli dodatnih stroškov z iskanjem lastnih tehnoloških rešitev.
- Spletna aplikacija za svoje delovanje ne potrebuje dodatnih zaposlenih kadrov, kot bi jih potrebovala aplikacija za zajemanje obrazcev.
- Podatke iz spletne aplikacije bo posamezno pristojno ministrstvo lahko uporabljalo pri nadzoru izvajanja storitev splošnega gospodarskega pomena na področju, za katerega je pristojno in pri analizah preverjanja ustreznosti postavljenih sodil.
- Podatke iz spletne aplikacije bodo Ministrstvo za finance, občine in druge oblike lokalnih skupnosti lahko uporabili pri vodenju poslovne evidence finančnega premoženja, izpolnjevanju obveznosti po zakonu, ki ureja prevzeme, za kontrolo bilanc stanja ter premoženjske bilance, kar bo racionaliziralo stroške javne uprave.
- Podatke iz spletne aplikacije bo (predvsem) Ministrstvo za finance lahko uporabljalo za poročanje mednarodnim organizacijam, v katere je država že vključena (kakršna je Evropska unija) ali se vanje šele vključuje (kakršna je OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj3) ter poročanje institucijam, s katerimi država oziroma ministrstvo sodeluje (kakršne so rating agencije, Eurostat, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije), kar bo prav tako racionaliziralo stroške javne uprave in omogočilo, da država izpolni svoje mednarodne obveznosti (sedaj se namreč ti podatki zbirajo ročno ter poročajo v omejenem obsegu).
_____________________
3 OECD poleg podjetij, ki so pod prevladujočim vplivom organov oblasti, spremlja tudi podjetja, ki so pod pomembnim vplivom organov oblasti, za kar šteje najmanj neposredni ali posredni delež 10 % v kapitalu ali v glasovalnih pravicah, kar zajema poleg vseh podjetij, ki bodo uvrščena v Register javnih podjetij v ZPFOLERD še dodatno množico podjetij, ki izpolnijo ta kriterij.


S tem členom se nadomesti dosedanji 18. člen ZPFOLERD, zaradi uvedbe spletne aplikacije. Določa aktivnosti, ki jih morajo opraviti organi oblasti, javna podjetja in izvajalci, da se lahko vzpostavita Register javnih podjetij po ZPFOLERD in Register izvajalcev s pravicami ali pooblastili.

Člen v prvem odstavku določa, da minister za finance o začetku delovanja spletne aplikacije izda sklep, ki se javno objavi v Uradnem listu RS, tako da bodo vsi zavezanci za poročanje lahko obveščeni, da je nastopila njihova obveznost za prijavo v spletno aplikacijo in poročanje. Ministrstvo za finance bo informacijo o tem objavilo tudi na svoji spletni strani.

Drugi odstavek najprej določa, da se v spletno aplikacijo v roku 15 delovnih dni od dneva uveljavitve prijavijo organi oblasti, tista javna podjetja, v katerih imajo organi oblasti neposredno prevladujoč vpliv (in so zato znana) ter izvajalci s pravico ali pooblastilom. Takoj po prijavi bodo morali zavezanci poročati o svojih osnovnih podatkih (dejansko bo večina le-teh že z elektronsko povezavo s Poslovnim registrom Slovenije avtomatsko vnesena v spletno aplikacijo, poročevalci pa jih bodo morali preveriti in vnesti le manjkajoče podatke).

Tretji in četrti odstavek urejata poročanje za potrebe vzpostavite Registra javnih podjetij po ZPFOLERD. V ta namen morajo organi oblasti in javna podjetja, v katerih imajo organi oblasti neposredno prevladujoč vpliv (in so zato znana), začeti voditi seznam svojih naložb v podjetja in javna podjetja ter obvestiti vsa podjetja, v katerih imajo naložbe, da se prijavijo v spletno aplikacijo. Podjetja, ki bodo prejela to obvestilo se bodo morala prijaviti v spletno aplikacijo in poročati o svojih osnovnih podatkih in o lastniški strukturi (le-ti podatki, če gre za delniške družbe, ki vodijo svoje delniške knjige v KDD, bodo pridobljeni z elektronsko povezavo s centralnim registrom vrednostnih papirjev, v primerih družb z omejeno odgovornostjo pa bodo pridobljeni iz Sodnega registra, tako da jih bodo podjetja morala zgolj preverjati; vsa ostala podjetja bodo morala sporočiti svojo lastniško strukturo in vsako spremembo v njej). Iz seznamov naložb in lastniških struktur podjetij se bo ugotavljal posredni vpliv organov oblasti (s seštevanjem naložb organov oblasti in javnih podjetij, ki so že uvrščena v register) in kakor hitro bo ugotovljeno, da je le-ta prevladujoč, bodo podjetja uvrščena v Register javnih podjetij po ZPFOLERD. Vsako podjetje, ki se uvrsti v ta register mora po 4. členu ZPFOLERD preverjati podatke o sebi in sporočati morebitne napake, ki se le tako lahko odpravijo.

Za potrebe vzpostavite Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili, kar ureja peti odstavek, bodo morali organi oblasti v spletni aplikaciji začeti voditi seznam podjetij, ki so jim dodelili posebne ali izključne pravice ali pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Na podlagi teh seznamov se bo vzpostavil Register izvajalcev s pravicami ali pooblastili. Vsako podjetje, ki se uvrsti v ta register mora po 7. členu ZPFOLERD preverjati podatke o sebi in sporočati morebitne napake, ki se le tako lahko odpravijo.


S tem členom se nadomesti dosedanji 19. člen ZPFOLERD, zaradi uvedbe spletne aplikacije. Določa aktivnosti, ki jih morajo opravljati podjetja, za katere se ugotovi, da sodijo med javna podjetja in se zato uvrstijo v Register javnih podjetij po ZPFOLERD.

Z vključitvijo posameznega podjetja med javna podjetja v Registru javnih podjetij po ZPFOLERD postanejo javna podjetja hkrati tudi vse njegove hčerinske družbe in druga podjetja, ki so pod njegovim prevladujočim vplivom. Z vključitvijo dodatnega podjetja med javna podjetja v registru lahko hkrati postanejo javna podjetja tudi druga podjetja, če seštevek naložb tega javnega podjetja z drugimi javnimi podjetji in organi oblasti doseže prevladujoč vpliv. Da bi bilo mogoče ugotoviti celotno verigo odvisnih podjetij je treba vsa ta podjetja pozvati, da se vključijo v spletno aplikacijo in začnejo poročati o svojih osnovnih podatkih in lastniški strukturi. Iz lastniške strukture so namreč razvidne tudi tiste naložbe, za katere je morebiti kakšen zavezanec za poročanje pozabil poročati. Spletna aplikacija bo imela vgrajeno navzkrižno kontrolo podatkov tudi zato, da ne bi prihajalo do neupravičenega uvrščanja podjetij v register javnih podjetij.

Med javna podjetja po ZPFOLERD, ki bodo uvrščena v Register javnih podjetij po ZPFOLERD sodijo:

S tem členom se nadomesti dosedanji 20. člen ZPFOLERD, zaradi uvedbe spletne aplikacije. Določa aktivnosti, ki jih morajo opravljati podjetja, ki razpolagajo bodisi z izključnimi ali posebnimi pravicami bodisi s pooblastili za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena in se zato uvrstijo v Register izvajalcev s pravicami ali pooblastili.

Z vključitvijo posameznega podjetja v Register izvajalcev s pravicami ali pooblastili mora le-to začeti preverjati podatke, ki se vodijo v registru na podlagi poročanja s strani organov oblasti, da ne bi prihajalo do neupravičenega uvrščanja podjetij v register in da se odpravijo morebitne napake glede navajanja pravic in pooblastil. Da bo izvajalec lahko preveril vse svoje podatke, se bo moral prijaviti v spletno aplikacijo, kajti med javne podatke, ki bodo dostopni na spletnih straneh AJPES (brez prijave v spletno aplikacijo) se po 12. členu ZPFOLERD uvršča samo firma oziroma ime izvajalca, ne pa tudi drugi podatki, ki se vodijo v registru.

Med izvajalce s pravico ali pooblastilom, ki bodo uvrščeni v Register izvajalcev s pravicami ali pooblastili po ZPFOLERD, sodijo:

Člen spreminja in dopolnjuje 22. člen ZPFOLERD. Kot začetek poročanja o transakcijah je določen 1. januar 2009, ko se za poročevalce začne novo obračunsko leto (do sedaj AJPES ni prejel nobenega obvestila s strani poročevalcev, da bi kdo imel obračunsko leto drugačno od koledarskega).

Kot izjema za poročanje o transakcijah so navedeni vsi javni zavodi, ki bodo v letu 2007 imeli manj kot 10 milijonov eurov prihodkov, ker glede na njihovo velikost ni verjetno, da bi lahko predstavljali grožnjo za izkrivljanje konkurence na trgu in ker se hkrati pretežno financirajo iz sredstev proračuna, tako da so te transakcije v agregatni obliki razvidne že v porabi proračunov države in občin. Po podatkih za leto 2006 je bilo takih javnih zavodov 1.425. Ne glede na oprostitev za poročanje o transakcijah se bodo morali tudi ti javni zavodi prijaviti v spletno aplikacijo in poročati o vseh ostalih zahtevanih podatkih, ki se potrebujejo za vodenje obeh registrov.


Rešitev v tem členu razbremenjuje izvajalce stroškov ponovnega določanja sodil, če so bila le-ta določena že pred uveljavitvijo tega zakona.

ZPFOLERD je v tretjem odstavku 8. člena naložil izvajalcem s pravico ali pooblastilom, ki opravljajo različne dejavnosti, da objektivno opravičenost sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, pred začetkom njihove uporabe preveri revizor in o svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu. Ker so mnogi izvajalci že pred uveljavitvijo ZPFOLERD ločeno vodili računovodske evidence in že imeli postavljena sodila, ni smiselno, da bi jih na novo določali. Sodila so lahko uporabljena, če revizor preveri njihovo objektivno opravičenost in o svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu do 30. septembra 2009, (tako da bodo za pripravo planskih dokumentov za leto 2009 sodila še pravočasno preverjena) in če pristojno ministrstvo z njihovo ustreznostjo soglaša.


ZPFOLERD ni natančno določil, do kdaj morajo imeti izvajalci s pravico ali pooblastilom določena sodila. Glede na to, da spremenjeni 22. člen ZPFOLERD (ki ga spreminja 8. člen tega zakona), določa da se bo poročalo o transakcijah od 1. januarja 2009 naprej, morajo biti sodila določena, preverjena in s strani pristojnega ministrstva odobrena najpozneje dan pred tem, to je do 31. decembra 2008, ki predstavlja skrajni rok. Ker pa morajo biti planski dokumenti že pripravljeni v skladu s temi sodili, ta člen določa, da morajo biti sodila določena, preverjena in s strani pristojnega ministrstva odobrena že prej, to je do priprave planskih dokumentov za leto 2009.
Člen določa uveljavitev zakona, za katero je predviden običajen rok, to je petnajsti dan po objavi.



3. člen
(pomen izrazov)

Za namene tega zakona imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. organi oblasti so vsi državni organi, občinski organi in organi drugih lokalnih skupnosti;
2. podjetje je pravna oseba, ki posluje po zasebnem ali javnem pravu v katerikoli pravnoorganizacijski obliki, razen organ oblasti, ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost;
3. javno podjetje je podjetje, nad katerim lahko organi oblasti izvajajo prevladujoč vpliv;
4. javna kreditna institucija je izraz, uporabljen kot skupni pojem za banko, hranilnico in družbo za izdajo elektronskega denarja, ki je pod prevladujočim vplivom organov oblasti;
5. javno podjetje v proizvodni dejavnosti je javno podjetje, katerega glavno področje dejavnosti, v kateri dosega vsaj 50 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, spada med proizvodne dejavnosti;
6. proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v oddelek D – Predelovalne dejavnosti (s podpodročji od DA do DN);
7. izvajalci s pravico ali pooblastilom so: 8. različne dejavnosti so dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, in sicer tako, da podjetje poleg dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, za katere je prejelo posebno ali izključno pravico, ali opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena, opravlja še druge dejavnosti proizvodnje izdelkov ali izvajanja storitev, ki jih trži; če podjetje opravlja druge dejavnosti za lastne potrebe, se šteje, da ne gre za različne dejavnosti;
9. izključne pravice so pravice do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem ozemeljskem območju, ki so dodeljene enemu podjetju na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta);
10. posebne pravice so pravice, ki so dodeljene omejenemu številu podjetij na način, ki pri izbiri podjetij ne uporablja meril objektivnosti, proporcionalnosti in nediskriminacije, na podlagi kateregakoli pravnega akta (zakona, podzakonskega ali upravnega akta) in ki na določenem ozemeljskem območju: 11. storitve splošnega gospodarskega pomena so poleg javnih služb in gospodarskih javnih služb tudi druge storitve, ki jih mora zagotavljati organ oblasti.

6. člen
(dodatne obveznosti javnih podjetij v proizvodnih dejavnostih)

(1) Vsako javno podjetje v proizvodnih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: JPvPD) in vsaka skupina JPvPD, med katere se uvrščajo tudi skupine podjetij, katerih matično podjetje ni nujno, da je JPvPD, katere čisti prihodki od prodaje oziroma konsolidirani čisti prihodki od prodaje v zadnjem obračunskem letu presegajo 250 milijonov eurov, mora AJPES sporočiti podatek o višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje za posamezno obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31. december posameznega leta ali pred tem datumom, če obračunsko obdobje ni enako koledarskemu letu, v dveh mesecih (to je do konca meseca februarja) v elektronski obliki po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(2) Za potrebe tega zakona AJPES vodi Seznam javnih podjetij po ZPFOLERD v proizvodnih dejavnostih. V seznamu se vodijo podatki o JPvPD oziroma skupini JPvPD iz prejšnjega odstavka in višini (konsolidiranih) čistih prihodkov od prodaje.

(3) JPvPD in matična podjetja v skupinah JPvPD iz prvega odstavka tega člena morajo pripraviti letno poročilo in letne računovodske izkaze ter konsolidirano letno poročilo in konsolidirane letne računovodske izkaze (v nadaljnjem besedilu: poročilo in izkazi) v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, oziroma zakona, ki ureja računovodstvo, in računovodskimi standardi.

(4) Poročilo in izkazi morajo vključevati razlago in pojasnila h (konsolidirani) bilanci stanja in (konsolidiranemu) izkazu poslovnega izida, navedbo računovodske politike, izjave direktorjev, poročila o dejavnosti in področna poročila, navedbe o vsebini izvedenih skupščin in vse druge ustrezne podatke in konsolidacijo po dejavnostih (na ravni podpodročij SKD).

(5) Če niso vsebovani že v poročilu in izkazih, morajo JPvPD pripraviti dodatek k poročilu, ki vsebuje naslednje podrobne podatke:
(6) JPvPD morajo poročila in izkaze ter podatke in navedbe iz četrtega in petega odstavka tega člena predložiti AJPES v roku, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe oziroma zakon, ki ureja računovodstvo, v elektronski obliki in po postopku v skladu z navodilom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(7) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se dostavijo ločeno za vsako JPvPD, vključeno v skupino JPvPD, skupaj s tistimi JPvPD, ki so v drugih državah članicah.

8. člen
(vodenje poslovnih knjig izvajalcev s pravico ali pooblastilom)

(1) Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo svoje poslovne knjige tako, da:
(2) Ne glede na računovodske standarde in druge predpise, ki urejajo računovodstvo, mora izvajalec s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena pri ločenem računovodskem spremljanju različnih dejavnosti upoštevati še naslednje:
(3) Objektivno opravičenost sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, pred začetkom njihove uporabe preveri revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. O svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu. Sodila se uporabljajo dosledno iz obdobja v obdobje, ob spremembi pa jih mora ponovno pregledati revizor po zakonu, ki ureja revidiranje.

(4) Pravila iz tega člena se uporabljajo za tiste dejavnosti, ki niso urejene s posebnimi pravnimi akti, ki jih je sprejela Evropska unija, in v ničemer ne spreminjajo obveznosti države ali pravnih oseb, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ali teh posebnih pravnih aktov.
13. člen
(predpisa)

(1) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik, s katerimi podrobneje uredi področje preglednosti finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij, in v katerem podrobneje določi:
(2) AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, izda navodilo, s katerim predpiše postopek za predložitev podatkov, ki jih morajo poročevalci poročati AJPES po določbah tega zakona.
18. člen
(obvestilo o seznamu naložb v podjetja in seznamu javnih podjetij)

(1) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam svojih naložb v podjetja in seznam javnih podjetij, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, po stanju na dan uveljavitve tega zakona v elektronski obliki po postopku, določenem v pravilniku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V seznamu javnih podjetij morajo pri tistih javnih podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom v skladu z b) ali c) točko prvega odstavka 4. člena tega zakona, navesti tudi pravni akt, ki daje organu oblasti prevladujoč vpliv.

(2) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra javnih podjetij sporočati spremembe v seznamu svojih naložb v podjetja in seznamu javnih podjetij, ki so pod njihovim prevladujočim vplivom, iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
19. člen
(obvestilo o seznamu naložb v podjetja in lastniški strukturi)

(1) Javna podjetja morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam svojih naložb v podjetja in svojo lastniško strukturo po stanju na dan uveljavitve tega zakona v elektronski obliki po postopku, določenem v pravilniku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

(2) Javna podjetja morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra javnih podjetij sporočati spremembe v seznamu svojih naložb v podjetja iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

20. člen
(obvestilo o seznamu izvajalcev s pravico ali pooblastilom)

(1) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka 13. člena tega zakona posredovati seznam podjetij, katerim so do vključno dne uveljavitve tega zakona že dodelili posebne ali izključne pravice ali pooblastila za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. V seznamu podjetij morajo pri vsakem posameznem podjetju navesti pravni akt, s katerim je bila podeljena pravica ali pooblastilo.

(2) Organi oblasti morajo AJPES in ministrstvu, pristojnemu za finance, do vzpostavitve Registra izvajalcev s pravicami ali pooblastili sporočati spremembe v seznamu podjetij iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od nastanka spremembe v elektronski obliki po postopku, določenem v predpisu iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.

22. člen
(prvo poročanje poročevalcev)

Poročevalci začnejo prvič poročati v skladu s tem zakonom o podatkih, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, ki se začne:
Zadnja sprememba: 06/09/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov