1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

V času uživanja pokojnine naj bi se načelno ohranjalo globalno razmerje med zneskom pokojnine in povprečno plačo v državi, kot je veljalo ob uveljavitvi pokojnine. To osnovno načelo se je v praksi izvajalo na različne načine, predvsem glede na višino inflacije, rasti plač in finančno vzdržnost posameznih rešitev. Kot merilo za usklajevanje pokojnin ves čas velja gibanje povprečne plače na zaposlenega delavca v državi po uradnih statističnih podatkih. Razlike pa so pri opredelitvi tiste povprečne plače, glede na katero se pokojnine usklajujejo. V Sloveniji so bile v praksi že preizkušene številne različice za določitev osnov za usklajevanje pokojnin.

Tako se je upoštevalo:
- mesečno povprečje plač v predzadnjem letu pred letom, v katerem so se usklajevale pokojnine,
- mesečno povprečje plač za zadnje leto pred letom, za katero so se usklajevale pokojnine,
- kumulativno povprečje mesečnih plač za čas od začetka leta, v katerem so se usklajevale pokojnine ter
- povprečna plača za zadnji mesec pred uskladitvijo pokojnin, za katerega je bil objavljen uradni statistični podatek.

Sedaj veljaven način usklajevanja pokojnin je rezultat treh novel določbe 150. člena zakona iz leta 1999. V primerjavi z ureditvijo, ki je bila postavljena z reformo v letu 1999, je bistveno slabši za upokojence, saj se je povečal zaostanek z gibanjem mesečnih plač. Veljavna rešitev ima vgrajene tudi nekatere elemente, ki so bili prilagojeni trenutnim razmeram v času, ko so bili sprejeti, zdaj pa lahko povzročijo velika neskladja in niso v duhu socialne pravičnosti. Učinki sprememb načina usklajevanja pokojnin so še bolj opazni, ker so udarili po upokojencih poleg že siceršnjih ukrepov pokojninske reforme.

V slovenski javnosti se je uveljavilo spoznanje, da upokojenci ne morejo biti edina socialna skupina, ki izgublja na vrednosti svojih pokojnin in da so bile obstoječe rešitve sprejete brez posluha za upokojence, zlasti tiste z najnižjimi pokojninami.

Ob zaostajanju pokojnin za rastjo plač in inflacijo se vsako leto dodatno zniža kupna moč pokojnin, ki so v primerjavi s povprečnimi plačami že padle na najnižjo raven v zadnjih desetletjih.

S spremembami dosedanjega načina usklajevanja pokojnin je potrebno doseči dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo dejanskih plač tako, da bi se pokojninski sistem še dodatno prilagodil starajočemu se prebivalstvu, pri čemer višine pokojnin ne smejo realno padati.

Leta 2000 je povprečna starostna pokojnina v Republiki Sloveniji znašala 75.3% povprečne plače, povprečna invalidska pokojnina 61.1% povprečne plače, povprečna družinska pokojnina 53% povprečne plače, vse povprečne pokojnine pa so znašale 68.1% povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Leta 2001 so bili ti odstotki še nižji. Povprečna starosta pokojnina je znašala 73.2% povprečne plače, povprečna invalidska 59.4%, povprečna družinska pa 51.4% povprečne plače, medtem, ko so vse povprečne pokojnine znašale 66.3% povprečne plače.

Leta 2002 so povprečne pokojnine v primerjavi s povprečnimi plačami še padale. Tako je povprečna starostna pokojnina znašala 72.8% povprečne plače, povprečna invalidska 59.1% povprečne plače, povprečna družinska 51.1% povprečne plače, vse povprečne pokojnine pa so znašale 65.9% povprečne plače.

V letu 2003 so bile povprečne pokojnine v primerjavi s povprečnimi plačami še nižje. Povprečna starostna pokojnina je tako znašala 71.1% povprečne plače, povprečna invalidska 57.6% povprečne plače, povprečna družinska 49.9%, vse povprečne pokojnine pa so znašale 64.5% povprečne plače.

Leta 2004 so povprečne starostne pokojnine znašale 71% povprečne plače, povprečne invalidske 57.5%, povprečne družinske 49.8%, vse povprečne pokojnine pa so znašale 64.5% povprečne plače.

V letu 2005, po spremenjeni metodologiji, so povprečne invalidske pokojnine znašale 69.1% povprečne plače, povprečne invalidske 55.4%, povprečne družinske 48%, vse povprečne pokojnine pa 62.7% povprečne plače.

V letu 2006 je povprečna starostna pokojnina znašala 68.6% povprečne plače, povprečna invalidska 55.1% povprečne plače, povprečna družinska 47.8% povprečne plače, vse povprečne pokojnine pa so znašale 62.5% povprečne plače.

Leta 2007 je povprečna starostna pokojnina znašala 67.1% povprečne plače, povprečna invalidska 53.7%, povprečna družinska 46%, vse povprečne pokojnine pa 61.3% povprečne plače.

Navedeni podatki so prikazani tudi v spodnji tabeli.





Povprečne pokojnine v %

leto	starostne	invalidske	družinske	vse
2000	75,3	61,1	53,0	68,1
2001	73,2	59,4	51,4	66,3
2002	72,8	59,1	51,1	65,9
2003	71,7	57,6	49,9	64,5
2004	71,0	57,5	49,8	64,5
2005	69,1	55,4	48,0	62,7
2006	68,6	55,1	47,8	62,5
2007	67,1	53,7	46,0	61,3

Iz preglednice je moč razbrati, da se razmerje med pokojninami in plačo nesorazmerno znižuje. Do tega nesorazmerja je prišlo zaradi več dejavnikov. Eden najpomembnejših je zagotovo sprememba dohodninske zakonodaje, ki je povzročila nesorazmerno znižanje razmerij med povprečnimi neto pokojninami in povprečnimi neto plačami zaposlenih predvsem zaradi ugodnejših učinkov ZDoh -1 in ZDoh - 2 na raven povprečnih neto plač kot pa na raven povprečnih neto pokojnin.

Po uradnih podatkih, ki jih je SURS objavil 15. februarja 2008, je povprečna mesečna bruto plača za leto 2007 znašala 1.284,79 EVR in je bila za 5,9 % višja v primerjavi z letom 2006.

Povprečna mesečna plača po odbitku davkov in prispevkov (neto plača) pa je za leto 2007 znašala 834,50 evra in je bila za 7,9 % višja kot za leto 2006. Do razlike med porastom bruto in neto plač je prišlo zaradi učinkov sprememb zakona o dohodnini, s katerimi se je obremenitev plač z dohodnino v letu 2007 znižala v povprečju za 2 odstotni točki.

Zaradi omenjenih razlogov, predvsem pa spremenjene davčne zakonodaje, so torej razmerja med rastjo plač in pokojnin postala nesorazmerna, zato je po mnenju predlagateljev potrebno sprejeti določene spremembe, ki bodo omogočile usklajevanje pokojnin s tistimi plačami, ki so bolj ugodne, torej neto plačami.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Cilj novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je, da se preprečijo nadaljnja nesorazmerja med pokojninami in plačami, ki jih je povzročila predvsem sprememba davčne zakonodaje. Po mnenju predlagatelja je potrebno jasno specificirati, da se pokojnine usklajuje z neto plačami, zato predlagatelji v prvi odstavek 150. člena dodajamo besedilo, ki specificira, da se pokojnine usklajujejo z neto plačami, torej plačami, ki so zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.



3. Ocena finančnih posledic za državni proračun

Predlog zakona nima direktnega vpliva za državni proračun.


4. Ocena finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva

Predlagatelji ocenjujemo, da bo potrebnih približno 35 milijonov evrov na letni ravni za uskladitev pokojnin z neto namesto bruto plačami. Ta sredstva so že zagotovljena znotraj sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer s prerazporeditvijo z drugih postavk.


5. Prilagojenost ureditve pravu evropske unije

Na ravni Evropske unije ni obvezujočih predpisov, ki bi državam članicam nalagali zahteve po določeni ureditvi na področju usklajevanja pokojnin.


6. Primerjalno pravna ureditev v državah članicah evropske unije

Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih se omejuje na ureditev ključnega vprašanja, ki se urejajo s tem predlogom zakona, torej usklajevanja pokojnin. Pokojninski sistemi v posameznih državah se med seboj zelo razlikujejo, ker so rezultat dolgotrajnega razvoja in konkretnih razmer, zato ni mogoče govoriti o enotnem evropskem modelu. Najbolj opazna je razlika med državami, ki obravnavajo dajatve za starost kot socialno obveznost države, ki se financira z davki in državami, med katerimi je tudi Slovenija, kjer je pokojnina pravica iz socialnega zavarovanja, za katero je vsak zavarovanec skupaj s svojim delodajalcem plačeval prispevke. V tem pregledu smo se zato omejili predvsem na te države.

NEMČIJA

Pokojnine se usklajujejo na dan 1. julija vsako leto sorazmerno glede na spremembo plač in prispevnih stopenj v primerjavi z letom pred tem. Usklajevanje pokojnin s plačami zagotavlja, da so upokojenci deležni ekonomske rasti, kakršno odseva rast plač oziroma produktivnosti dela.


AVSTRIJA

Pokojnine se usklajujejo letno. Na novo pridobljene pokojnine se prvič usklajujejo v drugi polovici leta po letu v katerem je bila pravica do pokojnine pridobljena. V letu 2004 so se vse pokojnine v vrednosti do 667.80 EUR povečale za 1.5%. Pokojnine, ki so presegale ta znesek pa so se povečale za fiksen znesek 10.02 EUR vsaka. Pokojnine, ki niso presegale zneska 780 EUR so se povečale za enkratni mesečni znesek največ za 0.6% letne pokojnine zaradi izravnave morebitne izgube v primerjavi s prejšnjim letom.

DANSKA

Pokojnine, kot tudi vsi ostali socialni transferji se usklajujejo enkrat letno na osnovi rasti plač.


SLOVAŠKA

Pokojnine se usklajujejo enkrat letno (1. januar) glede na povprečno rast bruto plač (plače v tretji četrtini preteklega leta v primerjavi s tretjo četrtino leta pred preteklim letom).


7. Druge posledice zakona

Zakon bo izboljšal materialni položaj uživalcev pokojnin, saj bo odpravil in zajezil padanje pokojnin v razmerju do plač, nesorazmerje med rastjo pokojnin in plač, istočasno pa bo preciziral način usklajevanja, ki je v absolutni pristojnosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


8. Razlogi za sprejem po skrajšanem postopku

Na podlagi 142. člena Poslovnika državnega zbora predlagatelji predlagamo, da se novela zakona sprejme po skrajšanem postopku. Gre namreč za zgolj eno vsebinsko spremembo oziroma dopolnitev zakona, ki je potrebna za ustreznejšo ureditev na področju usklajevanja pokojnin s plačami.


II. BESEDILO ČLENOV


1. Splošne določbe