Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
Številka: 51000-20/2005/5
Ljubljana, 31.03.2005


DRŽAVNI ZBOR
REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zunanjo politiko

L J U B L J A N A


Vlada Republike Slovenije je na 17. redni seji dne 31.03.2005 sprejela:

- POBUDO ZA POGAJANJA O POGODBI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O IZROČITVI,

ki vam jo pošiljamo na podlagi petega odstavka 70. člena zakona o zunanjih zadevah.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 268. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bosta kot njena predstavnika na seji Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora sodelovala:

- dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje,
- Robert Marolt, državni sekretar v Ministrstvu za pravosodje.






Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA


PRILOGA: 1




Številka: 51000-20/2005/5
Ljubljana, 31.03.2005

POBUDA ZA POGAJANJA O POGODBI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O IZROČITVI

Na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/2003 – uradno prečiščeno besedilo) vlagamo pobudo za poganjanja o Pogodbi med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izročitvi.


I. RAZLOGI, ZARADI KATERIH SE PREDLAGA POGAJANJA O POGODBE

Dne 25.06.2003 je bil v Washingtonu podpisan Sporazum med EU in ZDA o izročitvi (UL EU L 181 z dne 19.07.2003; Posebna izdaja UL EU poglavje 19, zvezek 6), ki je bil sklenjen na podlagi 24. in 38. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju PEU). Sporazum med EU in ZDA o izročitvi bo začel veljati, ko bodo v skladu z PEU ter določbami tega sporazuma za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Omenjeni sporazum med EU in ZDA pa v 3. členu določa za vse države članice EU tudi dodatno obvezo in sicer, da je potrebno še pred začetkom veljavnosti Sporazuma med EU in ZDA o izročitvi z ZDA skleniti tudi posebne bilateralne pogodbe o izročitvi.

Trenutno med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike velja Pogodba o izročitvi med Kraljevino Srbijo in ZDA z dne 12.10.1901, ki v Republiki Sloveniji velja na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91). Obstoječa ureditev izročitve po pogodbi iz leta 1901 je zastarela in neustrezna za učinkovito izvajanje postopkov izročitev. Z začetkom veljavnosti novega sporazuma bo trenutno veljavna pogodba prenehala veljati.


II. BISTVENI ELEMENTI POGODBE

Glede na dosedanjo ureditev izročitve osnutek pogodbe širi obseg kaznivih dejanj, za katera se dovoljuje izročitev. Tako razlog izročitve niso več taksativno našteta kazniva dejanja, ampak kazen, ki je za kazniva dejanja zagrožena, kar je skladno z vsemi modernejšimi mednarodnimi instrumenti, ki urejajo izročitev.

Določen je način pošiljanja prošnje za izročitev, ki je nespremenjen glede na dosedanjo ureditev, in dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti prošnji za izročitev. Odpravljena je zahteva po legalizaciji dokumentacije in omogočeno je pošiljanje morebitne dodatne dokumentacije neposredno med ministrstvoma za pravosodje obeh držav, kar pomeni pospešitev postopkov.

Določba v zvezi s pošiljanjem prošnje za začasen pripor je izboljšana na način, da se lahko pošilja neposredno med ministrstvoma za pravosodje obeh držav, lahko pa se uporablja tudi Interpol, kar je skladno z vsemi modernejšimi mednarodnimi instrumenti, ki urejajo izročitev.
Pogodba izrecno določa, da državi nista dolžni izročati svojih državljanov, določa pa tudi možnost zavrnitve izročitve zaradi političnih kaznivih dejanj. Zastaranje kazenskega pregona ali izvršitve kazni ostajata razloga za zavrnitev izročitve, kar je skladno tako z notranjo zakonodajo Republike Slovenije kot tudi z drugimi mednarodnimi pogodbami s področja izročitve, katerih podpisnica je Republika Slovenija. V pogodbi je upoštevano načelo specialnosti in možnost zavrnitve izročitve zaradi smrtne kazni, predpisane po pravu države prosilke.

Nadalje predlog pogodbe vsebuje določbe glede odločanja v primeru več prošenj za izročitev oziroma v primeru prošnje za izročitev in evropskega pripornega naloga, pri čemer odločitev o tem, kateri državi bo oseba predana, prepušča notranji ureditvi pogodbenic.

Bistveno izboljšanje sodelovanja med državama pomeni določba, ki omogoča začasno predajo osebe zaradi izvedbe kazenskega postopka proti njej v državi, kamor je začasno predana, in določba, ki omogoča izvedbo postopka poenostavljene izročitve pod pogojem, da se zahtevana oseba s takim postopkom strinja.

Zadnji vsebinski člen pogodbe določa prevoz oseb preko ozemlja pogodbenic in tudi ta omogoča neposredno pošiljanje prošenj za tranzit neposredno med ministrstvoma za pravosodje obeh držav.


III. PREDLOG STALIŠČ DELEGACIJE, PREDLOG ZA SESTAVO DELEGACIJE, PREDRAČUN STROŠKOV ZA NJENO DELO IN NAČIN NJIHOVEGA POKRITJA

Delegacija bo v pogajanjih izhajala iz pobude za pogajanja o pogodbi ter stališč in sklepov Vlade Republike Slovenije in Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.

Pogajanja za sklenitev navedene pogodbe bo opravila delegacija Vlade Republike Slovenije, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za zunanje zadeve:

1. Ana Bučar, Ministrstvo za pravosodje, vodja delegacije;
2. Rok Janez Šteblaj, Ministrstvo za pravosodje, član;
3. Peter Pavlin, Ministrstvo za pravosodje, član;
4. mag. Mateja Grašek, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica;
5. Amela Kentrič, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica;
6. Biserka Bahovec - Videtič, Stalno predstavništvo RS pri EU, članica.

Stroški bodo kriti iz rednih sredstev za delo ministrstev, ki sodelujejo v delu delegacije.


IV. RATIFIKACIJA POGODBE, PREDLOG, KDO NAJ PODPIŠE POGODBO TER ALI SKLENITEV POGODBE ZAHTEVA IZDAJO NOVIH PREDPISOV

Pogodbo v skladu z tretjim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah ratificira Državni zbor Republike Slovenije.

Predlagamo, da se za podpis pogodbe pooblasti minister, pristojen za pravosodje.

Sklenitev mednarodne pogodbe ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov.


V. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN NAČIN NJIHOVE ZAGOTOVITVE

Za izpolnitev mednarodne pogodbe ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.


VI. IZJAVA PRISTOJNEGA UPRAVNEGA ORGANA O PRIMERNOSTI SKLENITVE POGODBE Z VIDIKA SKLADNOSTI S PRAVNIM REDOM IN USMERITVAMI EVROPSKE UNIJE

Sklenitev mednarodne pogodbe je skladna s pravnim redom EU.



SPORAZUM
o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike

VSEBINA

Preambula

Člen 1 Predmet in namen
Člen 2 Opredelitev pojmov
Člen 3 Obseg uporabe tega sporazuma glede na dvostranske pogodbe o izročitvi z državami članicami
Člen 4 Kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev
Člen 5 Pošiljanje in overjanje listin
Člen 6 Pošiljanje zaprosil za začasen odvzem prostosti
Člen 7 Pošiljanje listin po začasnem odvzemu prostosti
Člen 8 Dodatni podatki
Člen 9 Začasna predaja
Člen 10 Zaprosila za izročitev ali predajo iz več držav
Člen 11 Skrajšani postopki za izročitev
Člen 12 Tranzit
Člen 13 Smrtna kazen
Člen 14 Zaupni podatki v zaprosilu
Člen 15 Posvetovanja
Člen 16 Uporaba v času
Člen 17 Neodstopanja
Člen 18 Prihodnje dvostranske pogodbe o izročitvi z državami članicami
Člen 19 Imenovanja in uradno obvestilo
Člen 20 Ozemeljska uporaba
Člen 21 Pregled
Člen 22 Začetek veljavnosti in odpoved

Spremno pojasnilo

EVROPSKA UNIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE SO SE –

V ŽELJI po nadaljnjem olajšanju sodelovanja med državami članicami Evropske unije in Združenimi državami Amerike,

V ŽELJI po bolj učinkovitem načinu boja proti kriminalu za varovanje svoje demokratične družbe in skupnih vrednot,

OB PRIMERNEM SPOŠTOVANJU pravic posameznikov in pravne države,

ZAVEDAJOČ SE, da njuna pravna sistema zagotavljata pravico do poštenega sojenja izročeni osebi, vključno s pravico do sojenja
pred nepristranskim sodiščem, ustanovljenim v skladu z zakonom,

Z ŽELJO skleniti sporazum o izročanju storilcev kaznivih dejanj –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
Člen 1
Predmet in namen

Pogodbenici se v skladu z določbami tega sporazuma zavezujeta, da bosta okrepili sodelovanje v okviru veljavnih odnosov med državami člani in Združenimi državami Amerike, ki urejajo izročanje storilcev kaznivih dejanj.
Člen 2
Opredelitev pojmov

1. „Pogodbenici“ sta Evropska unija in Združene države Amerike.

2. „Država članica“ je država članica Evropske unije.

3. „Ministrstvo za pravosodje“ za Združene države Amerike pomeni ministrstvo Združenih držav za pravosodje; za državo članico pomeni njeno ministrstvo za pravosodje, razen v državi članici, v kateri funkcije iz členov 3, 5, 6, 8 ali 12 opravlja državni tožilec, kjer se lahko ta organ pooblasti za izvajanje takšnih funkcij namesto ministrstva za pravosodje v skladu s členom 19, razen če se Združene države in država članica dogovorita, da bosta imenovali drug ustrezen organ.
Člen 3
Obseg uporabe tega sporazuma glede na dvostranske pogodbe o izročitvi z državami članicami

1. Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in Združene države Amerike zagotovijo, da se določbe tega sporazuma uporabljajo pod naslednjimi pogoji za dvostranske pogodbe o izročitvi med državami članicami in Združenimi državami Amerike, ki veljajo ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a) člen 4 se uporablja namesto določb dvostranske pogodbe, ki dovoljujejo izročitev izključno za na seznamu določena kazniva dejanja;

(b) člen 5 se uporablja namesto določb dvostranske pogodbe, ki urejajo prenos, potrjevanje verodostojnosti ali overjanje zaprosil za izročitev in spremljajočih listin, ki jih pošlje država prosilka;

(c) člen 6 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi omogočale neposredno pošiljanje zaprosil za začasen odvzem prostosti med ministrstvom Združenih držav za pravosodje in ministrstvom za pravosodje države članice;

(d) člen 7 se uporablja poleg določb dvostranske pogodbe, ki urejajo pošiljanje zaprosil za izročitev;

(e) člen 8 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi urejale predložitev dodatnih podatkov; če določbe dvostranske pogodbe ne določajo, kateri način je treba uporabiti, se uporablja tudi odstavek 2 tega člena;

(f) člen 9 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi omogočale začasno predajo oseb, proti katerim teče postopek ali prestajajo kazen v zaprošeni državi;

(g) člen 10 se uporablja, razen če je določeno drugače, namesto določb dvostranske pogodbe, ki urejajo odločanje o več zaprosilih za izročitev iste osebe, ali če takih določb ni;

(h) člen 11 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi omogočale odrek izročitve ali skrajšane postopke izročitve;

(i) člen 12 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi urejale tranzit; če določbe dvostranske pogodbe ne urejajo postopka ob nepredvidenem pristanku zrakoplova, se uporablja tudi odstavek 3 tega člena;

(j) zaprošena država lahko uporablja člen 13 namesto določb dvostranske pogodbe, ki urejajo smrtno kazen, ali če takih določb ni;

(k) člen '314 se uporablja, če ni določb dvostranske pogodbe, ki bi urejale obravnavo občutljivih podatkov v zaprosilu.

2. (a) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zagotovi, da vsaka država članica s pisnim instrumentom med
takšno državo članico in Združenimi državami Amerike potrdi uporabo svoje veljavne dvostranske pogodbe o izročitvi
z Združenimi državami Amerike na način, kot je določen v tem členu.

(b) Evropska unija na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zagotovi, da nove države članice, ki pristopijo k Evropski uniji po
začetku veljavnosti tega sporazuma in ki imajo dvostranske pogodbe o izročitvi z Združenimi državami Amerike,
sprejmejo ukrepe iz pododstavka (a).

(c) Pogodbenici si prizadevata zaključiti postopek, opisan v pododstavku (b), pred načrtovanim pristopom nove države članice ali čim prej po njem. Evropska unija uradno obvesti Združene države Amerike o dnevu pristopa novih držav članic.

3. Če se postopek iz pododstavka (b) odstavka 2 ne zaključi do dne pristopa, se določbe tega sporazuma uporabljajo v odnosih med novo državo članico in Združenimi državami Amerike od dne, ko sta se medsebojno obvestili in obvestili Evropsko unijo o zaključku notranjega postopka v ta namen.
Člen 4
Kazniva dejanja, za katera se lahko zahteva izročitev

1. Izročitev se lahko zahteva za kaznivo dejanje, za katero je po pravu države prosilke in zaprošene najvišja zagrožena kazen več kot eno leto ali s strožjo kaznijo. Izročitev se lahko zahteva tudi za kaznivo dejanje poskusa ali zarote za njegovo storitev ali udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se lahko zahteva izročitev. Če se z zaprosilom prosi za izročitev zaradi izvršitve kazni za osebo, obsojeno za kaznivo dejanje, za katero se lahko zahteva izročitev, mora biti čas odvzema prostosti, ki ga mora oseba še prestati, vsaj štiri mesece.

2. Če se izročitev dovoli za kaznivo dejanje, za katerega se lahko zahteva izročitev, se izročitev dovoli tudi za vsa druga kazniva dejanja, navedena v zaprosilu, če se kaznujejo z odvzemom prostosti enega leta ali manj, pod pogojem da so sicer izpolnjeni vsi ostali pogoji za izročitev.

3. Za namene tega člena se šteje, da se izročitev lahko zahteva za kaznivo dejanje:

(a) ne glede na to, ali pravo države prosilke in zaprošene države uvršča kaznivo dejanje v isto skupino kaznivih dejanj in ali opisuje kaznivo dejanje z enakimi izrazi;

(b) ne glede na to, ali se za kaznivo dejanje po zveznem pravu Združenih držav zahtevajo elementi, kakršni so meddržavni transport ali uporaba pošte ali drugih sredstev, ki vplivajo na meddržavno ali zunanjo trgovino, ti elementi služijo le določanju pristojnosti zveznih sodišč Združenih držav; in

(c) v kazenskih zadevah v zvezi z davki, carinami, nadzorom nad menjavo valut in uvozom ali izvozom določenega blaga, ne
glede na to, ali pravo države prosilke in zaprošene države ureja enake vrste davkov, carin, nadzora nad menjavo valut ali
uvoza ali izvoza enakega blaga.

4. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja države prosilke, se izročitev dovoli pod pogojem, da so izpolnjeni drugi veljavni pogoji za izročitev, če pravo zaprošene države predpisuje kazen za kaznivo dejanje, storjeno izven njenega ozemlja v podobnih okoliščinah. Če pravo zaprošene države ne predpisuje kazni za kaznivo dejanje, storjeno izven njenega ozemlja v podobnih okoliščinah, izvršilna oblast zaprošene države po lastni presoji lahko dovoli izročitev, če so izpolnjeni vsi drugi veljavni pogoji za izročitev.
Člen 5
Pošiljanje in overjanje listin

1. Zaprosila za izročitev in spremljajoče listine se pošiljajo po diplomatski poti, ki vključuje pošiljanje, predvideno v členu 7.

2. Listine s potrdilom ali pečatom ministrstva za pravosodje države prosilke ali ministrstva države prosilke, pristojnega za zunanje zadeve, se v postopkih izročitve v zaprošeni državi sprejmejo brez kakršnega koli nadaljnjega ugotavljanja istovetnosti, potrjevanja ali overjanja.
Člen 6
Pošiljanje zaprosil za začasen odvzem prostosti

Zaprosila za začasen odvzem prostosti se lahko pošiljajo neposredno med ministrstvi za pravosodje države prosilke in zaprošene države namesto po diplomatski poti. Za prenos takih zaprosil se lahko uporabljajo tudi storitve v okviru Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol).
Člen 7
Pošiljanje listin po začasnem odvzemu prostosti

1. Če je osebi, katere izročitev se zahteva, začasno odvzeta prostost v zaprošeni državi, lahko država prosilka izpolni svojo obveznost pošiljanja zaprosil za izročitev in spremljajočih listin po diplomatski poti v skladu s členom 5(1), tako, da vloži zaprosilo in listine veleposlaništvu zaprošene države v državi prosilki. V tem primeru se šteje dan, ko je veleposlaništvo prejelo prošnjo za izročitev, tudi za dan, ko jo je prejela zaprošena država zaradi štetja roka, v katerem je treba vložiti zaprosilo za izročitev na podlagi veljavne pogodbe o izročitvi, da se zagotovi neprekinjeno pridržanje osebe.

2. Če država članica na dan podpisa tega sporazuma zaradi ustaljene sodne prakse v svojem notranjem pravnem redu, ki se uporablja na ta dan, ne more začeti uporabljati ukrepov iz odstavka 1, se ta člen zanjo ne uporablja, dokler se država članica in Združene države Amerike z izmenjavo diplomatske note ne dogovorita drugače.
Člen 8
Dodatni podatki

1. Zaprošena država lahko od države prosilke zahteva, da ji v razumnem času, ki ga določi, pošlje dodatne podatke, če meni, da podatki, poslani z zaprosilom za izročitev, ne izpolnjujejo pogojev veljavne pogodbe o izročitvi.

2. Taki dodatni podatki se lahko zahtevajo in pošiljajo neposredno med pravosodnima ministrstvoma zadevnih držav.
Člen 9
Začasna predaja

1. Če se dovoli izročitev osebe, ki je v postopku ali prestaja kazen v zaprošeni državi, lahko zaprošena država začasno preda zahtevano osebo državi prosilki zaradi pregona.

2. Tako predana oseba se pripre v državi prosilki in se vrne zaprošeni državi ob zaključku sodnega postopka proti osebi v skladu s pogoji, ki jih država prosilka in zaprošena država določita sporazumno. Čas, ko je oseba v priporu na ozemlju države prosilke med postopkom v tej državi, se lahko všteje v preostalo kazen, ki jo mora oseba prestati v zaprošeni državi.
Člen 10
Zaprosila za izročitev ali predajo iz več držav

1. Če zaprošena država prejme prošnje za izročitev iste osebe iz države prosilke in od katere koli druge države ali držav, zaradi istega ali različnih kaznivih dejanj, izvršilna oblast zaprošene države odloči, ali bo osebo izročila, in določi, kateri državi jo bo izročila.

2. Če zaprošena država prejme zaprosilo za izročitev iz Združenih držav Amerike in zaprosilo za predajo na podlagi evropskega pripornega naloga za isto osebo, zaradi istega ali različnih kaznivih dejanj, pristojni organ zaprošene države članice odloči, ali bo osebo izročil, in določi, kateri državi jo bo izročil. V ta namen je pristojni organ izvršilni organ zaprošene države članice, če na podlagi dvostranske pogodbe o izročitvi, ki velja med Združenimi državami in državo članico, o več zaprosilih odloča ta organ; če v dvostranski pogodbi o izročitvi ni tako predvideno, pristojni organ imenuje država članica v skladu s členom 19.

3. Pri odločanju na podlagi odstavkov 1 in 2 zaprošena država upošteva vse dejavnike, med drugim tudi dejavnike, ki so določeni v veljavni pogodbi o izročitvi, in če še niso določeni, naslednje dejavnike:

(a) ali so zaprosila izdana v skladu z pogodbo;

(b) kraje, kjer so bila storjena kazniva dejanja;

(c) ustrezne interese držav prosilk;

(d) težo kaznivih dejanj;

(e) državljanstvo žrtve;

(f) možnost kasnejše izročitve med državami prosilkami; in

(g) čas prejema prošenj držav prosilk.
Člen 11
Skrajšani postopki izročitve

Če zahtevana oseba pristane v izročitev državi prosilki, lahko zaprošena država v skladu z načeli in s postopki, določenimi v njenem pravnem sistemu, izroči osebo kakor hitro je to mogoče in brez nadaljnjih formalnosti. Pristanek zahtevane osebe lahko vključuje odrek zaščiti na podlagi pravila specialnosti.
Člen 12
Tranzit

1. Država članica lahko dovoli prevoz osebe, ki jo tretja država izroči Združenim državam Amerike ali ki jo Združene države Amerike izročijo tretjim državam, preko njenega ozemlja. Združene države Amerike lahko dovolijo prevoz osebe, ki jo tretja država izroči državi članici ali ki jo država članica izroči tretji državi, preko njihovega ozemlja.

2. Zaprosilo za tranzit je treba poslati po diplomatski poti ali neposredno med ministrstvom za pravosodje Združenih držav in ministrstvom za pravosodje države članice. Za pošiljanje takih zaprosil se lahko uporabljajo tudi storitve Interpola. Zaprosilo vsebuje opis osebe, ki se prevaža, in kratko izjavo o dejstvih v posameznem primeru. Oseba v tranzitu je med tranzitom priprta.

3. Dovoljenje ni potrebno pri uporabi zračnega prevoza, če na ozemlju tranzitne države ni predviden postanek. Če pride do nepredvidenega postanka, lahko država, v kateri pride do nepredvidenega postanka, zahteva zaprosilo za tranzit v skladu z odstavkom

2. Če se zaprosilo za tranzit prejme v roku 96 ur od nepredvidenega postanka, je treba ukreniti vse potrebno, da se do izvedbe tranzita osebi prepreči, da bi pobegnila.
Člen 13
Smrtna kazen

Če je za kaznivo dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, po pravu države prosilke predpisana smrtna kazen, po pravu zaprošene države pa ne, lahko zaprošena država dovoli izročitev pod pogojem, da smrtna kazen ne bo izrečena, ali če država prosilka iz procesnih razlogov ne more izpolniti takega pogoja, pod pogojem, da smrtna kazen, če bo izrečena, ne bo izvršena. Če država prosilka soglaša z izročitvijo pod pogoji iz tega člena, mora te pogoje izpolniti. Če država prosilka ne sprejme pogojev, se lahko zaprosilo za izročitev zavrne.
Člen 14
Zaupni podatki v zaprosilu

Če bi morala država prosilka navajati posebej zaupne podatke v zaprosilu za izročitev, se lahko posvetuje z zaprošeno državo, da bi ugotovila, v kolikšni meri lahko zaprošena država podatke varuje. Če zaprošena država ne more varovati podatkov na način, kakor to zahteva država prosilka, se država prosilka odloči, ali bo vseeno poslala podatke.
Člen 15
Posvetovanja

Pogodbenici se, če je primerno, posvetujeta, da omogočita najbolj učinkovito uporabo tega sporazuma, vključno za olajšanje reševanja sporov v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma.
Člen 16
Uporaba v času

1. Ta sporazum se uporablja za kazniva dejanja, storjena pred in po začetku njegove veljavnosti.

2. Ta sporazum se uporablja za zaprosila za izročitev, izdana po začetku njegove veljavnosti. Člena 4 in 9 pa se uporabljata za zaprosila, ki so v zaprošeni državi ob začetku veljavnosti v reševanju.
Člen 17
Neodstopanja

1. Ta sporazum ne posega v možnost, ki jo zaprošeni državi daje dvostranska pogodba o izročitvi v veljavi med državo članico in Združenimi državami Amerike, da uveljavlja razloge za zavrnitev, izhajajoče iz zadev, ki jih ta sporazum ne ureja.

2. Če ustavna načela ali zavezujoče dokončne sodne odločbe zaprošene države članice lahko predstavljajo oviro za izpolnitev obveznosti izročitve in če v tem sporazumu ali v veljavni dvostranski pogodbi ni predvideno, kako rešiti zadevo, se zaprošena država in država prosilka o tem posvetujeta.
Člen 18
Prihodnje dvostranske pogodbe o izročitvi z državami članicami

Ta sporazum po začetku veljavnosti ne preprečuje sklepanja dvostranskih sporazumov med državo članico in Združenimi državami Amerike, ki so v skladu z njim.
Člen 19
Imenovanja in uradno obvestilo

Evropska unija pred izmenjavo pisnih instrumentov iz člena 3(2) med državami članicami in Združenimi državami Amerike uradno obvesti Združene države Amerike o imenovanjih na podlagi člena 2(3) in člena 10(2).
Člen 20
Ozemeljska veljavnost

1. Ta sporazum velja:

(a) za Združene države Amerike;

(b) v Evropski Uniji za:

— države članice,

— ozemlja, za katerih zunanje odnose so pristojne države članice, ali države, ki niso države članice, za katere ima država članica druge dolžnosti v zvezi z njihovimi zunanjimi odnosi, če je tako dogovorjeno z izmenjavo diplomatskih not med pogodbenicami, ki jih potrdijo ustrezne države članice.

2. Ena ali druga pogodbenica lahko preneha uporabljati ta sporazum na katerem koli ozemlju ali v državi, pri kateri je bila razširitev določena v skladu s pododstavkom (b) odstavka 1, tako, da šest mesecev prej preko diplomatskih poti pošlje pisno uradno obvestilo drugi, s pravilnim potrdilom ustrezne države članice in Združenih držav Amerike.
Člen 21
Pregled

Pogodbenici se strinjata, da bosta, če bo to potrebno, skupaj pregledali ta sporazum, v vsakem primeru pa najkasneje pet let po začetku veljavnosti. Pregledali bosta zlasti praktično uporabo sporazuma, lahko pa tudi zadeve, kot so posledice nadaljnjega razvoja Evropske unije v zvezi s predmetom tega sporazuma, vključno s členom 10.
Člen 22
Začetek in konec veljavnosti

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan po tretjem mesecu, ki sledi dnevu, na katerega sta si pogodbenici izmenjali instrumente, s katerimi sta potrdili, da so končani notranji postopki v ta namen. Takšni instrumenti navajajo tudi, da so bili zaključeni postopki iz člena 3(2) in (3).

2. Katera koli pogodbenica lahko kadar koli odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugi, takšna odpoved začne veljati šest mesecev po dnevu takšnega obvestila.


V potrditev navedenega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

V Washingtonu, petindvajsetega junija dva tisoč tri, sestavljeno v dveh izvodih v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila verodostojna pod enakimi pogoji.

Spremno pojasnilo k sporazumu o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami
Amerike

To pojasnilo odraža soglasje glede uporabe nekaterih določb sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu „sporazum“), ki sta ga sklenili pogodbenici.

O členu 10
Namen člena 10 ni vplivati na obveznosti držav, ki so podpisnice Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, niti na pravice Združenih držav Amerike kot nečlanice Mednarodnega kazenskega sodišča.

O členu 18

Člen 18 določa, da ta sporazum po začetku veljavnosti ne preprečuje sklepanja dvostranskih sporazumov o izročitvi med državo članico in Združenimi državami Amerike, ki so v skladu s tem sporazumom.

Če bi kateri koli ukrep iz tega sporazuma povzročil operativne težave za eno ali več držav članic ali za Združene države Amerike, bi bilo treba takšno težavo najprej odpraviti, po možnosti s posvetovanji med državo članico ali državami članicami in Združenimi državami Amerike, ali če je to primerno, s posvetovalnimi postopki iz tega sporazuma. Če take operativne težave ni mogoče rešiti samo s posvetovanji, bi bilo s tem sporazumom skladno predvideti operativno izvedljiv alternativni mehanizem za prihodnje dvostranske sporazume med državo članico ali državami članicami in Združenimi državami Amerike, ki bi izpolnil cilje določb, v zvezi s katerimi so nastopile težave.

Zadnja sprememba: 04/01/2005
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov